119. Številka. Trst, v |M't«'k '20. maja 1899. Tečaj XXIV. .,Edtnoat" irhaia dvakrat mi dan. razmi nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nh 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih ir.liaja o)i !» uri zjutraj. Naročnina xNalopisi se ne "prejemajo. Kokopini se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iti .igluje sprejema iipnmiUtvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. UredtllAtvn in ilakurnn se nahajata v ulici ('arintia stv. 12. I'pru» nUtvn. od-pruvnUtvo iti sprejemanje iiiserntov v ulici Moliti piccolo 5tv. .'I, II. tiadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnilc Lastnik konsorcij lista „Edinosti1 Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,Kdinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 25. V današnji seji izvrževalnega odbora desnice je ministerski predsednik grof Thtin obrazložil sedanje stanje nngodhenih pogajanj; debata o nagodbi se je dane« končala. Prihodnja seja bode v soboto; ista je izključno namenjena jezikovnemu vprašanju. Dunaj 25. Današnje seje izvrževalnega odbora desniee sta se udeležila ministerski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli. Obvestilo o tej seji se glasi: Razgovor o vprašanjih, o katerih so s početka hoteli razpravljati, se je z ozirom na sedanji politični položaj odložil; glede nagodbe z Ogersko pa so po podrobni debati sklenili sledeče: Izvrševalni odbor izrttža znova, da je večina pripravljena pospeševati z vsemi močmi, da se sklene nagodba, pravična in primerna obema deloma monarhije; isti odbor obžaluje, da se na-godbene predloge niso mogle rešiti parlamentarnim potom ; odobrava stališče, katero je zavzela vlada v sedanjem pogajanju z Ogersko ter je pripravljen, da vlado v tem vedno podpira. Izvrševalni odbor bo prihodnje dni nadaljeval svoje delo. Dunaj 25. Cesar je vsprejel ob treh popo-ludne ministra zunanjih stvari, grofa Goluchowskega. Grof Goluchowski se je popoludne posvetoval z ogerskim ministrom-predsednikom pl. Szellom. Finančnega ministra d nt. Kaizla je cesar sprejel ob ]K>lutreh. Dr. Kaizl je potem konferiral z ogerskim finančnim ministrom pl. Lukaescm. Budimpešta 25. Ogerski brzojavni korespon-denčni bureau javlja z Dunaja: Nj. Veličanstvo eesar je sprejel danes predpoludne oba ministerska predsednika, grofa Thuna in pl. Szella. Glede na-godbenega vprašanja ni prišlo še doslej do nobene P O D L I S T E K. la Na kmetih. ---f Spisal Pol u k s. y ---- IV. J, Bog se usmili, to je bil vrišč v vasi. Mladi Delkinov gospodar, ki seje oženil pred pol letom, je dobil sina. Človek bi mislil, da vse preide z nekaj šče-betanjem med starejšimi babnieami in s pol škodoželjnim muzanjem nekdanjih »ovratnic mlade 1 >elkinovke. Pa glej ga, kar ni se dalo in ni se dalo pomiriti razjarjeno in živahno debatiranje v zavodskih kuhinjah in dvoriščih. Mladi Delkin je hodil malo čuden okrog že proeej časa sem. Imel je prej ženo rad na žive in mrtve, a *£ilaj je skoro pogledal ni. Otroka kar ni mogel trpeti in kadar ga je slišal, preklinjal ga je, da bi bilo človeka strah, čeravno ni bila kletev njegova navada. /3*t*^je£ova mati tl|(l' ni kar nič več hvalila >Tt*če, če tudi jo je prej povzdigala v deveta nebesa, ker je polegli mladega obraza in pridnih rok prinesla tudi kaj evenkajočega k hiši. Bilo je res čudno vse to. Otroka ni bil vesel nikdo, to je bilo res. Niti mlada mati ne, ki je imela vedno objokane oči. Ko je vaška babiea dejala, da otroče ne bo odločitve. Ogerski ministri ostanejo do nedoločenega časa na Dunnju. Berolhi 25. «Wolffov bureau« poroča iz Pekinga: Cesarski razglas potrjuje pogodbo o grajenju in prometu železnice Tientsin-Tšmg-Kiang, sklenjeno med »zastopniki nemško-angležkih sindikatov in kitajskimi žele/ničnimi ravnatelji. Ilerolin 2"). »VVolflbv bureau« javlja iz Apije: Samojska komisija je prispela 13. t. m. semkaj. O njenem prihodu se je naznanilo premirje med nnsprotnima strankama deželanov. Pa 1*1 Z 25. Zbornica je sprejela zakonski načrt, po katerem se imajo podeliti članom Marchan-dove misije kolonijalne svetinje. London 25. »Reuterjev bureau« poroča iz Apije: Samojska komisija je imela svojo prvo sejo. Kralj Mataafa je pozdravil komisijo pismenim potom. Rltll 25. (Komora.) Podpredsednik Palberti čita pismo Zanardellijevo o odložitvi predsedništva. Ministerski predsednik nagla&a potrebo, da se reši proračun čim prej ter da se razpravlja nemudoma o političnih predlogah. Glede kitajskega vprašanja izjavlja, da si pridržuje vlada, da znova prične pogajanja ter to vprašanje reši ugodno, ter zahteva, da se preložijo interpelacije glede zunanje politike ter začne z drugim čitanjem političnih predlog. Komora je sklenila, da ne sprejme demisije Za-nardellijeve. Seja se je pretrgala, ministri so se podali v senat, kjer je podal ministerski predsednik podobne izjave. Potem se je sej« znova odprla. Podpredsednik čita pismo Zanardellija, da vzdržuje svojo demisijo. Ministerski predsednik zahteva, da se za volitev predsednika zbornice določi dan 30. t. m. Po kratki debati se je ugodilo želji vlade ter določil navedeni dan za volitev predsednika. živelo dolgo, ker je jako šibko in slabo, bila je tega skoro vesela, kar se je prav čudno zdelo pametni starki. Vse to se je seveda zvedelo prav po vsej vasi in ko je otrok v resnici umrl, obiskavalo je malega mrlička kar od sile dosti kropilcev. In "si ti in vse te so imeli oči, prav dobre oči in opazili so nekaj prav zanimivih stvari. Delkin je malo govoril, njegova žena se je skrivala in stara dva sta dejala, da je naj pametneje, kar je mogel mali Jurče storiti, to, da je umrl. In iz teh in še družili dejstev se je sklepalo po vasi. da je mali Jurče prav o nepravem il naš narod razkosan, ko nas je zbudila iz spanja revolucija 1. 1H4H. Ob pedesctletniei praznovanja našega narodnega življenja sem pokazal na veliko potrebo, da se združimo. Združitev se mora izvršiti najprej, kakor sem že dokazoval v prejšnjih člankih, mej nami Slovenci, v «ZjedinjenoSlovenijo* in potem tudi z najbližjim nam narodom — hrvatskim. Rekel sem tudi, da Slovence je že zjedinil jezik; ker nam pa Nemci vedno usiljujejo le nemški kakor občevalni jezik, učimo se raje tudi ruski, ker nam je veliko lažji, učimo se ga radi slovansko vzajemnosti — a o vsem tem v poznejih člankih. Vrnimo se raje k predmetu. Rekel sem že, da je bil naš ubogi narodič ohromljen, ko mu je zasijalo solnce ustajenja. «Ohromljen pa je bil najprej v socijalnom oziru, kajti nismo imeli vseh stanov, ki so bistveni deli zdravega narodovega telesa, zvršujoči različne naloge narodnega života. Plemstvo smo bili izgubili popolnoma in prišli torej ob tisti stan, ki je bil do nove dobe narodom voditelj v politiki in v vojni in omiki in reprezentant narodne samobitnosti in samouprave, dasiravno često sebično braneč stanovske svoje predpravice, ki jih je uničila nova doba; a pravice plemstva ho bile dragoceni zaklad, ki je pripadel srečnim mu dedičem — narodom. Kar je bilo poprej samo lastnina majhnemu broju, razdelila je konstitucijonalno demokratska revolucija med vse državljane. So pa li Slovenci mogli javiti se dediči po umrlem plemstvu ? Je-li bilo kako plemstvo, kojemu dedič je bil narod — NTa prste se lahko seštejejo poštena dekleta naše vasi! — —- Metnikova Pavla, Klobčarjeva Ncžika, Dolarjeva Nana, kako so bile prej pridne, zdaj pa ta sramota! — — In greh, greh ! — — Ubogi starjši ! — — Oh, da je moja taka, ubil bi jo! — — In mftji bi zavil vrat! — — Vsaki dan ji pripovedujem, naj bo pa-jnetna! — - In moj jo vselej nabije, kadar je zvedel, da govori s kakim fabriškim ! ■ - — Oh, da, ti otroci., samo za pokoro so! -- • — In še deklela! Moj Bog, človek ni nikdar kijirestrog! — — Da, pa z Bogom ! — — Z Bogom! — Sosede so se ločilo ter potem malo dlje ponavljale isti pogovor s kako drugo. Bil je res križ tiste dni v Zavodali. Dekleta se niso smela ni ganiti. — Pa ti nt zadnjič tudi govorila z jednim od fabrike! — In ti se pajdašiš s to in to! Le poglej mi jo še enkrat! — In oče je jezno stisnil pest, mati pa je trdo sunila svojo punico, da bi se je bolje prijeli ti modri nauki. (Pride še,) slovenski ? Ne, postavni dedič plemstvu slovenske zemlje ni mogel biti narod slovenski ; postavni dedič tujili in potujčenih naših »stanov» je l»il namreč nemški princip, težee za gospostvom v državi, opirajoč se na zaprašene listine zgodovinskega prava. Razumeva so, tla revolucija ne priznava vselej tega prava in odkaže dedščino drugim nego postavnim dedičem, polivajoč se na čilo pravo — p r i r o «1 ii o». Plemstvo naše, odtujeno na rod n in narodnim interesom, uporabljalo je svoje sile in svoj vpliv zgolj v prid stanovskim svojim prcdpravieam in gmotnim in političnim koristim. Italijan, Francoz itd. smel se je radovati videči, kako vrlo napreduje njegovo plemstvo in kako radodarno in blagodušno pospešuje narodno korist v svesti si vktlpnosti kulturnih interesov plemstva in naroda ; a narodu našemu je bas gmotno bogateče plemstvo bilo v kvar. Njegovo bogastvo ni rodilo sadu narodu, nego čim bolj je bogatelo, tem bolj je ošabno preziralo nižje stanove, tem bolj so se mu množila sredstva za pospeševanje potujčujočih nakan njegovih; iz šol, ustanovljenih po stanovih, luč prosvete ni prodrla v narod; zagrnili sojo z zastarom nemščine, laščine in latinščine, da je svetila samo kopi izvoljencev, sedečih v širini te luči; ako so se pa ti izvoljenci ozrli na okrog, videli so samo temo in niso ugledali naroda ali pa ga niso hoteli videti, držeč se gesla: «Odi profitnu m vulgus et arceo*. • Moči svoje, žilavost svojo je pa ono plemstvo vendar-le zajemalo iz zdravega jedra narodovega ; ob potu slovenskega ratarja je živelo plemstvo nemško, laško in madžarsko; za slovenski narod je bil gmotni dobiček onega plemstva naravnost izguba; bogateč plemstvo je bil narod sam sebi škodljivec, pospešujoči lastno potujčevanje : koristi plemstva so bile koristi tuje narodnosti, ki se je po njem na mnogobrojnih krajih zajedala v telo naše*. Tako naš zgodovinar. Dandanes hvalimo lebko Boga, tla nimamo plemstva, ki bi sesalo se svojimi starimi prcdpravicnmi na našem narodnem telesu. Tudi dandanes ima plemstvo v Avstriji še mnogo veljave in ugleda. Mnogo je še državnih ustanov, kjer se še čuti plemstvo varno. A naš narod jo vseskozi demokratičen in zato tudi mu v bližnji bodočnosti 110 bode težko pogrešati onih ljudij, katerim se po žilah pretaka «modra kri», ki mislijo še dandanes, da so vse drugače ustvarjeni, nego drugi navadni ljudje. (No, par častnih izjem je predsednikov, torej pravega posvetovanja ni bilo. Mej tem se nadaljujejo pogovori med obojestranskimi ministri. Vitli se, da bi najviši krogi radi videli, da bi se našla kaka pot iz zagate, da bi ne prišla krona v neprijetno poloienje, da bi morala odločiti proti tej ali oni polovici monarhije. Dose-daj še ni noliene opore za sodbo, na katero stran tla se nagiba krona. Ali to se smatra kakor neizogibno, da pade ono ministerstvo, proti kateremu se izreče krona. Kksekutivni odbor desnice se je bavil včeraj le z nagodbo in je sklenil, da bo večina podpirala vlado na pogajanjih za nagodbo. Ker stoje sedaj nagodhena pogajanja v ospredju vsega zanimanja, je bilo predvideti, da bo to vprašanje prvo na dnevnem redu tudi v eksekutivnem odboru desnice, in tudi to je bilo predvideti, da večina obljubi vladi svojo podporo. Temu tudi ne oporekamo, marveč moramo biti le zadovoljni, da se je našla enkrat tudi na avstrijski strani vlada, ki se upira ogerskim pretenzijam. V soboto bo zopet seja ekse-kutivnega otlbora in v tej seji pride še le na vrsto notranje politiško položenje. Glede sklepov, ki jih store v soboto, smo pa zelo radovedni, kajti v notranji avstrijski politiki je storila vlada grofa Thuna vse možno v to, da bi jej večina — ne obljubila podpore. Mi dvomimo eelo, da bi vlada sedaj hotela ali mogla dati toliko garancij, da bi se naši poslanci, z ozirom na to, kar se godi z nami, mogli odločiti za vztrajanje na strani vlade. Nadejamo se, tla se naši poslanci zavedajo, kolika odgovornost sloni na njih. Včerajšnja poročila naša moramo popraviti v toliko, tla se ni sešel izvrševalni odbor naše »Zveze«, ampak da je bilo le posvetovanje pri podpredsedniku dru. Ferjančiču. Sklenili so, tla skličejo v Ljubljano shod vseh slovenskih in hrvatskih deželnih in državnih poslancev v protest proti zahtevam Nemcev. Narodno-politiike zahteve Nemcev. Ponavljamo torej: ako primerjamo to, kar zahtevajo Nemci za svojih »°/0 na Kranjskem, s tem, kar — odrekajo tretjinama slovenskega prebivalstva na Koroškem in Štajerskem, smo že na jasnem, da Nemci niso nikdar mislili na spravo in pravičnost, ampak, da jim je jedini cilj — podjarmljenje in nasilje. O popolni, absolutni in brezpogojni jedna-kopravnosti, kakor jo umevamo mi, kakor je zapisana v osnovnih zakonih — kakor jo zahteva pojin božje pravice in ki je sama ob sebi umevna v pravni državi po načelu : jednake dolžnosti in vendar-le; tla-si jih menda ni več, nego je prstov 1 jednake pravice — niti ni govorimo, kajti iz prti- na eni roki.) Dandanes ima vsaki človek svoje pravice. Dandanes si izbiramo poslance, ki nam potem delajo zakone, dandanes ima ljudstvo — porotniki --pravico odločevati med življenjem in smrtjo člo- grama Nemcev za Kranjsko, Koroško in Štajersko, je razvidno, tla trni se ne zadovoljujejo niti s tem, da bi bili prvi med jednakimi, ampak da hočejo biti diktatorji nad brezpravnimi. Ali mej tem,, ko koroškim in štajerskim Slovencem odrekajo veka. Ali prej je bilo vse to drugače. IMemstvo ] vsako politiško in narodno pravo in jim nočejo je imelo vse pravice v svojih rokah, pravico so imeli ubiti te, kadar koli se jim je ljubilo. Kakor nam pravi zgodovinar, živeli so plemiči tudi med nami — a živeli so v našo veliko škodo, ker so bili ptujoi. A tudi ini smo imeli v starih časih svoje plemiče, svoje voditelje, svoje «ž u p a n e». A te so nam naši sosedje pomorili. Ptuji vladarji so z mečem v roki prinesli novo vero, nove zakone in nove običaje, a mi smo plačali vse to — z lastno svobodo. Preširnov ^lvrst pri Savici* nam pripoveduje, kako se je boril zadnji slovenski plemič za staro vero. Malo krdelee neustrašenih bojevnikov se je bilo zbralo okoli njef!J«> pripravljeni potočiti zadnjo srago krvi za svobodo naroda — a padli so pod mečem zmagovalčevim — in z njimi je padla tudi svoboda nanula slovenskega. Tam, kjer je slovenski sin prelival svojo kri, kjer je daroval življenje na olta bogovom, na oltar domovine, tam se je zablcsti] sveti križ z novo vero, vero Kristovo, ali požrešni tujec je hotel tako, da smo tudi luč Kristove vere morali poplačati z izgubo narodne svobode. Zviti in zlobni tujec je zlorabljal luč vere, da nam je v nje svitu koval verige hlapčevstva. Politični pregled. TRST, 26. maja 1899. K položaju. Včerajšnji dan še ni prinesel odločitve. Kronsko posvetovanje je bilo baje jako kratko. Cesar da se je omejil le na to, da je vzel na znanje predloge in menenja obeh ministerskih privoliti nikakih pogojev in sredstev za gojenje svoje narodne individuvalnosti ter jim prisojajo le nečastnti životarenje, p a s o s v o j p r o g a m g 1 e d <5 p r i m o r s k i h p o kraj i 11 povili v k r a t k e 1» e s e ti e : «N a r a v n a zveza nemške k u I-t u r e i 11 našega narodnega g ti s p o ti a r-s t v a s pri m o r s k i m i p <> k r a j i n a m i ob A d r i j i naj se v z d rž u j e i n p o v s p e š u j e z vsemi primernimi sredstvi!* Tu ni torej nijedne same besedice ti narodnostnih odnošajih v teh pokrajinah, nijedne besede o tem, koliko mero pravic bi hoteli dovoliti slovanski večini v tleželi! Ako postavimo poleg tega nemškega postulata za Primorje in Dalmacijo še zahtevo v splošnem delu, da se odpravijo vse desedanje jezikovne Ibe, odredbe in instrukcije, kar jih je izišlo v je-lih stvareh nam v prilog, ter izjavo, da gledč nščine naj ostane pri stari praksi, tla nam torčji hočejo vzeti še one mrvice, ki smo si jih pridobili s težko muko in mnogoletnimi borbami, vidimo pred seboj grozno dejstvo, da Nemci sploh ne pripoznavajo naše ekzisteuce, da-si smo v primorskih pokrajinah v veliki večini, in da-si je v Dalmaciji 500.000 Hrvatov poleg le 16.000 Italijanov, živečih le kakor kolonije, in—nič Nemcev!! Nemško zemljepisje za bodočnost torej sploh ne pozna Slovencev in Hrvatov v primorskih pokrajinah in v Dalmaciji! In naši Italijani? Zadovoljni so in se ž.e vesele trenotka, ko sestavitelji tega programa pridejo zopet na vladno oblast. «Piecolo» in «Indipendente» sta jih že obvestila, tla jih takrat primejo za besedo. Slepci!! l)a niso zgubili vse razsodnosti in nen vsacega |>ogleda v bodočnost, da niso zgubili zmožnosti za presojanje tega, kar se snuje in pripravlja pred njihovimi očmi, in da so sploh sposobni za ume-vanje izreka v programu Nemcev, tla treba utrjati kulturelno in gospodarsko ukupnost z veliko Nemčijo tor to ukupnost plesti dalje do A d rije, ne bi se veselili in videli bi, da Trst in Primorje, kakor si je mislijo Nemci za bodočnost, nista italijanska, ampak — nemška! Za sedaj še seveda hočejo pustiti Italijane pri miru, ker jih potrebujejo za uničevanje Slovanov, preko katerih hočejo sezidati veliki nemški most tlo Atlrije, ali ko Italijani dovrše to zainoreevo dolžnost in ko l>o dovršeno to veliko tlelo, tedaj izvedo tudi Italijani, po čem diše nemški postulati. Italijani naj le pomagajo kopati grob Slovanom, a pride čas, ko se zavejo, tla so kopali grob tudi sebi. Italijanom laska to seveda, tla so Nemci jednostavno prestopili na dnevni red preko Slovanov ob Adriji, in da so z jedno roko izbrisali našo ekzistenco, ali to roko je vodil veliki nemški i dali Slovanom, kar jim gre, ker potem l»i mogli zahtevati tudi oni, kar jim gre. Konservativni »Vaterland« pa pravi, da ho se sestavitelji programa postavili na stališče: nam kolikor le mogoče mnogo, drugim kolikor le mogoče malo. Steinwender je imenoval Nemoč gosposki narod, no, nobel in velikodušen ni ta gosposki narod! Ta program je izjava o — lastnem bankerotu. Emil CMtsltr, o katerem poročamo v brzojavkah, da je nevarno obolel, je med tem umrl. Smrt tega moža obžaluje vsa Spanjska. Kraljica in vlada ste izrazili Castelarjevi družini svoje so-žalje. —- V soboto zvečer pripeljejo pokojnikove ostanke v Madrid, kjer jih polože v zbornici v neki sobi, ki je navlašč spremenjena v kapelo. Republikanski poslanci prirede Cnstelarju veličasten izraz žalovanja. Emil Castelar se je rodil H. septembra leta 1H,'{2. v Cadixu, študiral pravo in modroslovje, spisal nekaj novel ter se potem posvetil političnemu življenju, v katerem je bil vodja republikanske stranke. Kakor profesor na vseučilišču v Madridu je užival vsled svoje zgovornosti mnogo upliva, posebno na mladino. Po neuspeli u staj i 1. 1H60. je bil in contumaciam obsojen v smrt, po revoluciji !. 1 HtjH, pa se je vrnil v Madrid; za časa republike je vodil ministerstvo zunanjih stvari ter je z diktatorično močjo užtigal ustaše. Vsled tega je zgubil že takrat, 1. 1874., zaupanje svojih republikanskih somišljenikov, Bil je za republiko na federalistični |M)dlagi, branitelj svobode v veri, novinstvu, pouku, društvih in zborih. Bil je strasten sovražnik Nemcev, zlasti po zmagi istih nad Francozi. Januvarja meseea leta 1890. pa se je očito izrekel za monarhijo ter zapustil politično življenje. Domače vesti. Nadvojvodi Franu Ferdinandu je podelil bavarski regent princ Luitpold imejiteljstvo drugega polka težkih jezdecev, čegar prejšnji imejitelj je bil pokojni prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf. Zasluženo priznanje. Mnogozaslužni in vrlo obljubljeni župnik svetoivanski, velečastiti gospod Ivan Ev. Trevn, je bil z dnem 24. t. m. imenovan papeževim komornikom z naslovom »mon-signore«. Bog živi vrlega starčka še mnogo let veri in narodu na korist! Imenovanje. Ces. kr. deželnega sodišča svetniki gg. Ar tur Flcisoher, Avgust Jakopič in Emil vitez Nada m le nz k i so imenovani sodnimi svćtniki na e. kr. višem deželnem sodišči za Primorsko v Trstu. Veseljem pozdravljamo imenovanje gosp. Avgusta Antonoviča Jakopiča, kateremu srčno čestitamo. Se Jlllt-li posreči? Pišejo nam: Mnogokrat ste že pisali o zaroti, ki so jo sklenili tržaški lahoni proti našim društvom, s tem, da nam ne dajejo več svojih gledališč v najem. Do tega koraka jih je privela okolnost, ker so opazili, da se nared naš čedalje bolj zaveda svojih dolžnosti, a osobito so bili poparjeni po ogromni udeležbi na velikem plesu »Delalskega podpornega društva« in pa na koncertu pevskega društva »Kolo«! Ta poslednji jih je tako presenetil da so se jeli kar tresti same jeze. Največ jih je jezilo, videče, kako mi tudi brez plakatov polnimo največe gledališče, dočimso imeli oni vsakokrat na pol prazno!! Da nam torej zaprejo sapo, so sklenili, da nam ne dajo več nobenega gledališča ! Posledica temu je, da sti naši pevski društvi zgubili skoraj pol leta z učenjem krasnih komadov, pa jih ni mogoče porabiti, ker ni zato primernega prostora ! Koliko truda in stroškov — zastonj ! Ostaja nam še ena sama rešilna nitka in ta je vrt pri šoli družbe sv. Cirila in Metoda. Pevsko društvo »Kolo« seje oprijelo te rešilne niti ter napovedalo svojo vrtno veselico za dan 4. junija. Ako ta veselica izpade dobro, bo druitvo se nadalje delalo v prid in čast naroda, drugače pa se je bati, da — — opešamo. Ako bodo vsi sloji našega meščanstva upoštevali važnost tega čilega mladega društva in v obče položaj tržaških Slovencev, smemo upati. da Ih> vrt natlačen in nantd t. kolaši vred _ zadovoljen. Od in. Skupili so jo! Pišejo nam: Na biakoštni ponedeljek je bil v Rojanu shod tuk. krščanskih socijalistov. Meni ni bilo do tega uhoda, ker jaz imam dovolj posla z narodnim delom in mi torej ne preostaja časa za druge boje. Ker sem pa že bil v Rojanu, sem šel obiskat tamošnjo društveno gostilno, da si tam privežem - želodec! /e pred nh odom nem opazil precejšen redarstveni aparat, kar je značilo, da se omenjeni shod še ni izvršil. Sel sem si in ogledal udeleženec, katerih je bilo kaka stotina, ter nem opazil takoj, kako da ho navzoči dvojni socijalisti (krščanski in demokratični), ki se prepirajo mej seboj ! Ne menč se za te prepire, sem šel na vrt, kjer sem našel krdelce somišljenikov. Cez nekoliko časa smo začuli neko petje in opazili ob jednem gručo kakih .'10 socijalnih demokratov, ki so peli delavsko himno v — laškem jeziku ! ! Laško petje v Rojanu in v narodni gostilni ! Navzoči narodnjaki so takoj začeli reagovati: »Ven žnjimi, v Kalabrijo, cikorija« itd. Da niso prvi utihnili in odhiteli, ne vem, kako bi bilo prošlo, ker stolice že niso hotele biti mirne! Taki so ti rudeči, a taki so tudi — oni drugi : kamor zahajajo, prepevajo le laški! Vsporcd koncertu društva »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. v krčmi konsumnega društva pri sv. Ani, bo nastopni: 1. Knobloch: »Levsilnv«, koračnica, izvaja godba. 2. Volarič: »Le pevaj ptičica«, poje mešan zbor. 51. Razvitje društvene zastave. Na zastavo se pripne trak, podarjen od »Konsumnega društva« pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji. 4. Farkaš: »Venček narodnih pesmi«, udara tamburaški zbor. 5. Laharnar: »Vesela to-varšija«, poje mešan zbor. (». »Sladke misli«, valček, udara tamburaški zbor. 7. F. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, poje moški zbor z bas solo. 8. »Hrvatska polka«, udara tamburaški zbor. Zaje: »Zrinski Frankopan«, poje moški zbor. 10. »Dva gos|K»da in eden sluga«, veseloigra v enem dejanju. — Odmor. — 11. Ples. Shod lia Opčiliall. V nedeljo dne 28. t. m bo na Opčitiali v prostorih g. Ivana Goriupa javen ljudski shod in sicer ob lepem vremenu na planem, drugače v dvorani. Dnevni red bo sledeči: 1. Pogovor o pogozdovanju občinskega sveta. 2. O razdelitvi občinskih pašnikov mej opravičene va-ščane. JI. O nastanjenju poljskega čuvaja. 4. Pogovor glede ustanovitve konsumnega društva za Opčine. — Začetek ob 4. uri popoludue. O d b o r. Bratovščine sv. Cirila in Metoda: občni zbor — veselica — letno poročilo. (Zvržetek). Po občnem zboru so se zhorovaloi podali na šolski vrt k veselici. Ljudstva se je zbralo do 2000. Slavni tamburaši-kolaši so zasedli oder, pevci Ciril-Metodovci pa ho se postavili pred oder. Gostje so sedeli okolo miz, mnogi pa so oblegali oder in pevce. H kratu oglasili pa so se pevci »V petju« ter zapeli Volaričevo skladbo »Poziv k petju« točno, navdušeno. Petju je sledilo točno izvajanje tambu-rašev-kolašev, menjavno s petjem. Oboji, tamburaši in pevei, pa so imeli zelo težko stališče in to zaradi ncprikladnosti odra. Svetujemo torej slav. pevskemu društvu »Kolo«, naj si ga svoj koncert postavi svoj oder na pripravnejem mestu v šolskem vrtu, sicer je škoda truda in požrtvovanja. 5. točka vsporeda : Nastop »Zelenega Jurija«, je morala izostati, ker seje »Zeleni Jurij« na potu ponesrečil; vendar pa je pisal tržaškim Slovencem, posebe tistim, ki še ne vedo, da so Slovenci, obširno pismo, katero je tajnik prečital. Ker smo bili preodda-ljeni, nismo slišali vse vsebine dotičnega pisma, zato ga tudi čitateljem no moremo podati. Na vrtu, kakor tudi po zborovanju v šoli se je razpečavalo »Letno poročilo«, ki ga je izdala bratovščina za 1. 18JI8. Prav je storil odbor, < aje začel izdajati letno poročilo, kajti sedaj še le poznamo stanje bratovščine. Maršikteri je morda mislil, da ima bratovščina izinej 27000 tržaških Slovencev vsaj deseti del udov. Prebravši letno poročilo pa se je čudom čudil, da jih ima komaj šestdeseti del. Kaj je temu krivo, da tržaški Slovenci tako zanemarjajo to prekoristno bratovščino? Zato, ker je bratovščina cerkvena naprava? Kaj pa je družita ■v. Mohorja ? Nočem se spuščati v nadaljno raz-motrivanje tega vprašanja, marveč svetujem, naj bi si čitatelj nari»čil pri bratovščini dotično »Letno poročilo«, da bo videl, kakšne ude ima in kaj je ta bratovščina. Voditeljema, ki sta pripravila bratovščino zopet na pravo pot napredka, veleč. u;. predsedniku Stembergerju in podpredsedniku, g. Rakuši, pa kličemo: »Le nevstrašeno naprej za vero in mm m I naš!« I/ Divače nam pišejo: Tukajšnje bralno društvo je imelo v noboto due 20. t. m. svoji t vese-lieo. Vedite, da je bila to veselica, kakoršnje Divača ni še videla. Od srca mora biti hvaležna vsa Divača vrlemu odboru bralnega društva, a v prvi vrsti in posebno zahvalo zasluži neutrudljivi društveni načelnik, kateri seje mnogo potrudil, daje prišlo do take krasite veselice. Ali kakor je povsodi med dobrim tudi slabega, tako je tudi pri nas v Divači. Za glavo bi se prijel vsaki pametni človek, ko bi vedel, koliko spletk in ovir se je nastavljalo odboru, da bi se veselica le ne izvršila častno. In kdo so ti nasprotniki ? Morda tujci? Ali drugo-rodneži ? No! Kdo pa? — Oj, strmite! Prvi domačini so to, dobri posestniki, kateri bi morali skrbeti za čast svoje vasi; torej tudi za to potrebno društvo ter je podpirati. Tam so se torej pletle mreže, tam se je agi-tovalo, tam so celrt nagovarjali pevce, naj ostanejo doma ter tako pustč odbor na cedilu. Ker ima pa jedna odkritosrčna beseda več veljave nego pa tisoč hinavskih, izpodletelo jim je vse, in vzlic vsemu ugitovanju bila je veselica krasna. Videči, da se jim ne da ujeti nihče, prišli so tudi oni, a videlo se jim je takoj na obrazih, da jim ne diši nič prijetno. Mi pa pametneji vuščunje, kateri vemo ceniti značaje onih oseb, ki so v odboru, katerim bomo vedno iz srca hvaležni, ne moremo drugače, nego zaklicati: Vsegamogočni razsvetli glave vsem zaslep-ljeneem ! P a m e t e n v a š č a n. Utonil jc v Puljskem zalivu dne 2H. t. m. zvečer strojevodja državne železnice, .1. Cuderman. Kakor nam poroča njegov znanec, zvabilo je bilo lepo morje njega in dva prijatelja v barčico, da se malo razvesele v večernem hladu. Ko so bili že precej daleč zunaj, hotel si je Cuderman napraviti cigaret«). O tej priliki se je nagnil preveč na stran, barka je zgubila ravnotežje ter se prevrnila. Vsi trije so padli v vodo; vendar so kmalu prišli na površje, in Cuderman je svetoval prijateljema, naj se držita čolna, on pa da hoče plavati k obali po pomoč. Precej časa sta ga videla znanca, kako se je bližal obali. V trenotku pa jima je zganil izpred oči — in dosedaj ni sledu o ponesrečencu. Lep sa litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" lia Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. ulica Rihorgo št. 26. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Stantič Rehar Peter Trgovci. Grižon Nazarij Ant Furlan cene lnez konkurence. Via (Jhdia (»4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko-louijalnega blaga in olje Piazza S. Francesco št. 2. Prodaj alnica jest vili in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna. Abram Fran Jak. Perhauc Via S. Francesco s t, 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruli v pecivo. Postrežba točna. R|# 1 mi oglu ulice , mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. I. Tavčar, Fran Hitty, krojač Via delle Beccherie Stv. <», priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Harriera vecchla št. lii, prodajalnica vsakovrstnega ma-' nufakturuega blaga iu drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Ca-tarina št. 9., priporoča C svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. Prodajalnica dobro obiskovana, spojena s tabakarno in žganj arijo se odda v najem. Natančneje se Rinniooe Airiatica di Sicorta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toći, na življenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra • flavnica društva......gld. Premija« reserva zavarovanja na življenje........ n Premima reserva zavarovan ja proti ognju......... Premij na reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... n Reserva na razpolaganje ... r Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . ,, Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B| . . „ Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . „ Občna reserva dobičkov ... „ 1'rad ravnateljstva: VU Valdirtv« »t. a, (v lastni 4,000.000-— l3,32t».34iV96 1 ,«32.248*22 49.465*07 WKMXK>-— 333.82242 243.331-83 fiOO.IHM*- — l,l87.H>4Haje tudi na mesečne obroke po 3 gld. Anton Cerkvenik, Via Medla itv. e, Trst. iti pri?, aslnjstotritieia zavoda m trgovino lil obrt v Trstu. Movol u vplaftila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2,/4°/0 3<>- h „ 3®/4°/0 V napoleonih na 3< »-dnevni odkaz 2°/0 °/0 3-mesečni 2'/4° »l- „ , 2V, zve v upravništvu. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroftni oddal. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Jf akasnloe na Duuaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Rielitz, Uablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vuovčenje kuponov proti odbitku 1°00 provizije, lakaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. V soboto dne 27. maja se odpre kopelj Buchler nasproti Llovdove palače. Slovenska gostilna Antona Kramberger v ulici Rossetti štv. 2. se priporoča si. občinstvu. Točijo se dobra istrska in dalmatinska vina, toči pa se izborno seno/eško pivo. Dve slovenski gostilni v Trstu sti na prodaj. Natančneja iistinena ali pismena pojasnila daje Jože Vodopivec v kavarni Commercio.