142. številka.
(v Trsta, ▼ torek zvečer ilnn 20 novembra 1895.)
Tečaj XX.
„IDINOBT"
i/haja po trikrnt nn teden t tastih i*-danjih ob torkih, Aatrtklh
iu tobotfth. Zjutranje iidanju ii-linj« ob H. uri zjutraj, večorno pa ob 7, uri večer. — Obojno liduje utitnr : ca leden mesec . f. —.»0, iiven Avstrije t- 1.*' trn tH mesec . . „ 2.A0 , . . 4,— u pol leta . , . n.— , , , n._ za m leto . . a 10.— . , ,1«.— Na narećfee hru prlliitni naročnine
ne jearije ozir. Posamično štuviike «e dobivajo v prti-dnjaliiicah tobaka v Imtn po a nv«'\. iiven Trsta po S nvč, Sobotno vefcerno isdanje v 1 rutu % nft., iiven Trsta S nt.
EDINOST
Glasilo sle venake^a političnega druitva zn, Prlmo
Oglasi rafuno po tarilu v p-titu; tit narlov* i <ii>hnlimi črkami so pla."u|t« prostor, kolikor ribsoga t ara Inih vr«tir, 1'iialana iiHrartnu-e in javne/alivale, do unići »glati itd. »e računajo po pogodbi.
Vsi doplii naj so poiiliajo <irodni«tvu: ulioa ("H-crin i št. 13. V-iiifcj pi»m i m >r» hiti Craiikiivitun, kor uefmnkovtua ho ui> »prej imajo. Roknp<>i sn na vr-^ajo.
Naročnino, ri«k!muaeijt» in oglase niir-i joiaa ujirui'nimtro ulica Mulino pir-colo hit. M, H. nadst. Odprto rt»kUm<trij.-lo prosto poitnine.
rtliuulij« mih?',
Okrsuno glavarstvo za tržaško okolico.
Kot pametni in razsodni ljudje, ki ne tiše© z glavo v pesek, da ne bi videli neprijetnih stvari okolo sebe, pripoznali smo nedavno brez ovinkov, da po tržaški okolici ž nje prvotno slovenskim prebivalstvom nazaduje naša narodna stvar. Zlasti velik del nižih slojev, ljudij brez stalnega imetja, zgubil je svojo mordlno trdnost in s tem tudi odporno silo proti pogubnim vplivom tujinstva. Deloma socijalna beda, deloma pa tudi lastni grehi v narodnogospodarskem pogledu prov-zročili «o, da je premnogokateri okoličan postal zavisen od svojih nasprotnikov. Saj nas poučujejo dogodki ob vsakih volitvah po naši tržaški okolici, koliko okoličanov se je že upreglo pred voz one gospode, ki bi to drago našo zemljo hoteli odtujiti Bogn in narodu. Ne žali nas toliko dejstvo, da imamo pri vsakih volitvali protinarodno agitacijo, ampak žali nas veliko bolj dejstvo, da organi te agitacije so prek in prek slovenski okoličani, ki samo odpirajo vrata na stežaj svojemu — nasprotniku. In koga naj ne bi bolelo srce, ko vidi, da so naši lastni zaslepljena uprav fanatični v svoji nečastni služui za cilje drugorodcev ?! Še danes nas boli srce, ko se spominjamo, koliko proklinjanja proti lastni krvi je bilo po naši okolici povodom zadnjih volitev v mestni zastop in kak6 so vinjeni odpadniki proslavljali naše nasprotnike ter tirali v blato poštenje naših prvakov!!
Vse to so sledovi po gospodarski in socijalni bedi napredujoče demoralizacije. In vendar ne izključno. Dober del krivde na tem žalostnem stanju sloni tudi na vsem zi-stemu, veljavnem od onega dne, ko se je uveljavil naš sedanji mestni statut, žago t ovijajoči mestni občini tržaški toliko avtonomijo, s kakoršno se ne more ponašati ni* jedno drugo mesto v državi. Naš občinski občinski zastop je celo tudi zakonodajalen zbor, kakor so drugod pokrajinski deželni zbori. Za dobo zasedanja deželnega zbora postane naš mestni zastop deželni zbor, naš župan deželni glavar in naši občinski svetovalci deželni poslanci. Že ta dvojna lastnost našega občinskega zastopa povzdiguje istega na neko posebno izredno stališče nad drugimi občinami. In tudi sicer je avtonomija našega mesta toli razsežna, da se gospoda Čutijo nekako državo v državi, tako, da je često tudi vlada popolnoma obnemogla tudi v takih slučajih, ko je mestni zastop prekoračil itak široke meje svoje avtonomije. K vsemu temu pa se pridružuje še dejstvo, da so bile vse dosedanje vlatie — kako bi rekli, no, da bode prav ? — nekako mehke v svojem razmerju do občine tržaške, oziroma onih, ki imajo neomejeno oblast v tej občini.
In ti ljudje, ki sedć v večini našega občinskega zastopa, niso — naši prijatelji;
PODLISTEK.
Srečna novela.
Hrv. spisal O. Roinanić ; poslov. Fr. V—c.
(Daljo.)
Miloš je pogledal cvetje iu rekel:
,Ej, živio, moj Zvonimir! To cvetje — to je corpus delieti, da si jo očaral, — ako ni uganjala s Teboj samo šale*.
„Da bi me bila samo enkrat pogledala, rekel bi bil,da se mi je le zazdelo; a pogledala me je večkrat in me motrila dolgo časa, nekaj je torej na stvari. Morda pa se mi tudi posmehuje, ali je...."
„Lep san, v resnici", prestrigel mu je Miloš besedo.
,Naj bode kakor hoče! Jaz bi se bil spustil za vozom, če bi se bil tudi ves upehal, samo da bi zvedel, kdo iu kje stanuje; ali ta mah me je zagrabil Stevo za roko in mi zakričal: Prijatelj, tu sem!"
in da niso posebno izbirčni v borbi proti nam, o tem nam pričajo dogodki slehernega dne.
Tu v Trstu je osredotočen ves boj za tisto nesrečno domnevanje o italijanskem značaju naše pokrajine primorske. Tuje nagro-maden veliki del italijanskega razumništva, tu se snujejo vsi načrti za borbo proti večini prebivalstva v pokrajini, od tod izhajajo vsa navodila za taktiko italijanske stranke doma in na — Dunaju! V zmislu svoje trditve o italijanskem značaju pokrajine imajo pred vsem pred očmi ta cilj, da treba poita-lijančiti slovensko ljudstvo, kolikor se le da. V dosego tega svojega cilja delujejo neizprosno doslednostjo in brezobzirnostjo. Ker pa je gonilna moč vse, Slovencem nasprotne agitacije ravno tu v Trstu, je pač naravno, da posledice te agitacije občutijo najbolj oni, koje more ob vsakem koraku dosezati močni aparat on« razsežne občinske avtonomije, ki se nahaja v rokah iste večine občinskega zastopa, ki ni naša prijateljica.
Zato pa se še le »edaj zavedajo vsi pošteni iu razsodni okoličani, koliko — neumnost je bila takrat napravila (»kolica, ko bi bila lahko posegla po s a m o u p r a v i, a ni hotela, ker je bila veČina okoličanov zaslepljena po nekem tržaako-mestno-lokalr.em patriotizmu, ki pa je bil v resnici popolnoma neosnovan. Ljudje so menili v svoji kratkovidnosti, da prestane ves promet z mestom in da se napravi kitajski zid med mestom In okolico, ako bi bila ta poslednja toli drzna, da bi hotela vzeti svoje koristi v svoje roke in se otresti nepotrebnega varuštva. Oni ugodni trenoteA je zamudila naša okolica in Bog ve, kedaj se jej povrne zopet! Da pa se pametni okoličani zavedajo vedno boU, da je tedaj okolica storila velik greli, pričajo mnoge izjave v našem listu, poživljajoče okoličane, naj zaprično zopet boj za samoupravo okolice. Saj si lahko vsakdo sešteje na prstih, da bi bila samouprava ne le zaščitnica okoličanov v narodnem pogledu, ampak da bi jej ista donašala velikih ugodnosti v gospodarskem pogledu. Predaleč bi nas zavelo, ako bi se hoteli baviti tu s podrobnimi dokazi za to našo trditev, ampak konstatigeino le, da o-količani žive v resnici na deželi, a morajo nositi mestna bremena! A ta bremena so velika.
V zmislu in gotovo po' želji vseh razumnih mož naglašati nam je torej vnovič, da bi okolica morala z vsemi zakonitimi sredstvi zapričeti borbo za svojo samoupravo, dasi se na to stran ne varamo tudi mi, da bode dolga iu trnjeva pot do tega cilja.
A ravno zato, ker bode ta pot jako dolga, delati moramo na to, da se nam ustvari nekako prehodno stanje. A to bi mogli doseči po našem menenju, ako bi prav resno hotela naša slovenska delegacija v poslanski zbornici na Dunaju.
Tako mi je zginila moja čarobna kraso-tica, samo njen žareči pogled mi še poigrava s srcem in dušo, termi ne daje nikjer miru".
„Izginila ti je, kakor slepcu rujna zora".
„Da, ravno tako. Ali da bi vsaj vedel, kje stanuje! Ah, da bi znalo to cvetje govoriti !•
„Tolaži se, Zvonimir! Bilo je, pa ni. Išči si druge, pa lahko z nova začneš, ha, ha. ha", nasmejal se je Miloš.
,.To ni tako; njo moram najti', lekel
je Zvonimir resno in odločno.
* •
•
Peti mesec se je že bližal koncu, a Zvonimir še vedno ni imel službe.
Zima je odprla svoje duri in pošiljala vsaki dan več snežnih metuljčkov, da pole-! tijo k zemlji in objavijo dobrim otrokom, da | božji sinek skoro dojile z darovi. 1 Zvonimir j«, puše cigareto, sedel v svoji
Ni brez upliva in posledic za našo stvar, da naš nkoličanski kmet mora občevati z mestnimi oblastmi tudi v stvareh, ki se ne tičejo občine. Naša mestna oblast opravlja namreč tudi posle takozvauega „prenesenega delokroga". Na magistrat nosi naš okoličan davke, od magistrata dobiva odloke v italijanskim jeziku. Tu ne sliši nikdar besedice v svojem materinem jeziku, in ne vidi nikdar prijaznih, često pa odurnih obrazov. Vso občevanje med mestno oblastjo in okolico je preračunjeno zasnovano v ta namen, da ruši v našem kmetu samozavest in vero v samega sebe in svojo vrednost. V strahu leze k mestni oblasti in v strahu leze zopet po stopnicah niz-doln. Jasno je pač, da taki odno-šaji ne morejo ugodno uplivati na naše ljudstvo v moralnem pogledu. Tli imamo torej poleg drugih še jeden ra/log propadanju narodne značajnosti po naši okolici. Časi so zelo resni in zadnji čas je, da mislimo na odpomoč. In lahko si odpomagamo, ako hočemo, kajti temu, kar mislimo nasvetovati danes ini, j e b i I naklonjen — kakor smo izvedeli iz prav dobrega vira — celo pokojni namestnik Pretiš, a se je tedaj stvar razbila le ob fiskaličnih pomislekih tedanjega finančnega ministra Dunajevskega.
Naš poziv do naših gg. drž. poslancev bil bi le-ta, da se z vso zaresnostjo popi imejo dela za o s n utje okrajnega glavarstva z a t r ž a š k o okolico. To bi res stalo nekoliko tisočakov na leto, ali kaj je to v državi, ki ima posla s proračuni do 600 milijonov in ko gre za varovanje načela jedna-kopravnosti in za m o r a I n o p o v z d i g o življa, živečega v toli izpostavljeni pokrajini, na kojega zvestobo in udanost moreta brezpogojno in za vse slučaje računati cesar in domovina!
Kdo ue ve, kako bi se povzdignila moralna samozavest našega ljudstva, ko bi videlo, da se tudi g. okrajni glavar ne sramuje občevati ž njim v njega materinem jeziku. Kako vse drugače bi bili čuvani interesi naše okolice, ako bi skrbel za iste dobrohoten cesarsk uradnik, kojega ne bi motili nikaki strankarski in narodni oziri!
Do gospodov poslancev se obračamo torej z uljudno prošnjo, da se takoj prično baviti s to idejo, kajti pomislijo naj, da zahteva življenski interes vsega našega naroda, da se slovenstvo v tržaški okolici ohrani in okrepi. Saj primejo njegovo eksce-lenca, gospoda ministerskega predsednika tem lože za besedo, ker je nedavno sam povedal v proračunskem odseku, da tudi prihodnje leto uameruje zasnovati nekoliko 11 o v i h okrajnih glavarstev. Na j se njegova ekscelenca tudi v tem pogledu spomni na naš jug, kakor je bil slovesno obljubil v svojem programu !
mrzli sobici ; roke je potisnil v žepe, noge si ovil s starim „kocem* in tako je gledal skozi okno snežinke, kdaj zablodi katera v njegovo pusto sobo. Cesto je pogledal k nebu in žalostno povesil glavo. (Globoke misli so se mu podile na vse strani; konec pa jim je bil vedno žalosten.
Zima prihaja, a 011 nima od nikoder niti krajcarja.
Svojega očeta Zvonimir ni poznal nikdar, a očem mu je bil nemil. Dokler mu je živela mati, bilo mu je še dobro ; zvršil je IV. gimnazijski razred, ali poslej je ostal v tujem svetu brez vsake pomoči, dokler mu ni strijc. po možnosti poslal denarne podpore.
Itrat iu sestra sta bila po ženitvi v dobrih razmerah, toda skrbela sta bolj za svojo ugodnost, nego za njega, in kedar ju je spočetka poprosil za pomoč, odgovorila »ta mu neprijazno, naj ju pušča v miru in naj
Politiške vesti.
V Trstu, dio 25. novembru IH»r>.
Deželnozhorskc volitve na Kran jskem
Pri včerajšnjih volitvah v mestih iu trgih je na vsej črti zmagala narodna stranka. Izvoljeni so torej: za Ljubljano Ivan II r i-b a r in P e t e r fl r a s s e 1 i; za Kranj iu Škofjo Loko Viktor O 1 o b o č n i k ; za Idrijo dr. Danilo M a j a r o n ; za No-vomesto-Višnjogoro-Crnomelj-Metliko- Kosta-njevico-Krško dr. Ivnn Tavčar; za Tržič-Uadovljica-Kamnik cesarski svetnik Ivan M urnik; za Lož-Vrlinik»>Postojino .1 o s i p Le n a r č i č.
Vsi ti »o bili izvoljeni deloma z velikimi, deloma precejšnjimi veČinami, g. Lenarčič pa jednoglasno, ker konservativna stranka ni postavila protikandidata. Odkrito zado-voljnostjo beležimo izid volitve v Ljubljani, kolikor se dostaje g. Hribarja. Hribar je dobil 707 glasov, dočim je g. Velkavrh dobil le 175 glasov- Ogromna večina ljubljanskih meščanov ceni torej velike zasluge tega možu za mesto ljubljansko in z glasovnico v roki je dala temu možu — zasluženo z a d o-šče u j e.
Mesto kočevsko je volilo seveda nemškega liberalca. Ker je pričakovati, da kup-čijska in obrtna zbornica izvidi dva narodna poslanca, veleposestvo pa 10 Nemcev, bode razmerje v deželnem zboru kranjskem nastopno : Ifi konservativcev, 9 narodnjakov, 11 Nemcev.
Ob tej priliki ne moremo zamolčati, da naš vsikdar ljubeznjivi „Triester Tagblatt", sporočivši o izidu volitev svojim zbok svoje nebeške potrpežljivosti zares občudovanja vrednim čitateljem, pravi, da je bilo voljenih 5 „slovenskih r a d i k a I c e v". O ti nesrečni slovenski radikalizem, ki te sicer ni nikjer, ki pa vendar toli i/borno služiš vsem onim, ki potrebujejo vsakovrstnih pretvez za nasprotovanje našim opravičenim narodnim težnjam.
K notranjemu položaju. Prihodnjo sredo predlože antisemiti zopet par nujnih predlogov. Ogorčenost atitiseinitov narašča, kerjini je grof Badeni.baje'prepovedal nabirali denar za volilne potrebe in je zaukazal, da je strogo nadzorovati vse početje antisemitskih prvakov. Odslej da bodo sodišča pogo-stoma prosila zbornico dovoljenja, da bodo smela postopati proti poslancem.
Včeraj pa so hoteli krščanski socijalisti dunajski prirediti velik shod. Toda policija je razpustila shod iz vzrokov — javne varnosti, češ, udeležba je ogromna, lokal pa je majhen. Ta prepoved se nam vidi jako čudno utemeljena. Zato torej, ker je udeležba velika, treba prepovedati ves shod ! Mi bi razumeli na vse zadnje kot umestno, ako bi dovolili vhod le tolikim osebam, kolikor dopušča prostor, ali nikdar še nismo čuli, da se smejo
ju ne nadleguje, češ, da mil že sama pošljeta, kedar mu bodeta hotela kaj dati. A dobil ni nikdar ničesar od njih. Tako je ostal Zvonimir kot deček sam ua svoji skrbi in podučuje druge dijake životaril revno. Imel je dober talent in tudi voljo, rajše pomanjkanje trpeti, kakor da bi pustil nauke, in teško je dočakal doktorski diplom.
Po dolgem premišljevanju o svojej bedi spregovoril je tiho:
„Hog te nesi, siromaštvo ; sit som te že! Kaj si se me prijelo, kakor smet volnene obleke ; še dva dni in plačati moram stanovanje in hrano; s čim? o strijc, strijc, morebiti si zopet pozabil name! Potrebujem čevljev, potreboval bi tudi tople obleke in doktor sem, a skoro bodem izgledal, kakor razdrapauec; ojoj Može!*
(Dalje prili.)
obdržavati le taki shodi, kjer govorniki govore praznim klopem.
Ali meni grof Badeni res, da s takimi sredstvi vduši antisemitsko gibanje?! Mi menimo, da ne! Tako postopanje je le olje v ogenj — in bolj ko bodo pihali v ogenj, tem huje se bode siril isti po — pokrajinah.
Sicer pa si tudi vlada ni v svesti svoje zmage, kajti trdovratno se vzdržuje govorica, da vlada misli na razpuščenje državnega zbora. Ako pa grof Badeni misli, da bode na boljem z novo zbornico — moti se zelo. Naj sučemo torej stvari kakor hočemo : ne-potrjeuje d.ra Luegra je bila velika taktiška pogreška od strani grofa Badenija!!
Nova katoliška stranka se je konstituirala danes. Posl. Ebenhoch je zatrdil v pogovoru z nekim časnikarjem, da izstop iz Hohenwartovegakluba odobrujejo osebe iz kompetentnih cerkvenih krogov. Sicer pa se zdi, kakor da hoče najbolje skrbeti ministerski predsednik grof Badeni sam, da se razširijo simpatije za to stranko med nemškim ljudstvom, kakor kaže umirovljenje državnega glavarja dra. Schorna. Ta poslanec je glasoval za dra. liiiegra in dobil je — modro polo. Svojo sodbo o takih korakih smo povedali že gori.
Deželnozborske volitve na CeSkem. Trgovinske zbornice so izvolile 7 Mladoče-hov, 1 Staročeha, 6 nemških liberalcev in jednega nemškega nacijonalca.
K poročilu o volitvah v mestih in trgih nam je še pridodati, da je bil izvoljen poleg nacijonalcev tudi krščanski socijalist in tiskar ,Ueichsposteu A, Opita, Jako simptomatično.
Položaj na Vatoku. Ker turška vlada vedno trdi, da so Armenci krivi na vseh homatijah, vredno je zabeležiti vest, da so poslaniki vseh onih vlasti, ki imajo svoje konzulate v Krzerumu (mesto v Armeniji) re-monatmvali pri turški vladi na podlagi došJih jim poročil. Iz poročil konsulov je jasno razvidno, da Armenci niso bili prvi, ki so napadali.
No, o tem ni dvomila že prej nobena duša! — Sicer pa je tudi danes vse polno poročil o spopadih v raznih turških pokrajinah.
Avstrijski brodovje sestavljeno iz ladij „Kaiseriu Elisabetli", „Tegeltliofl* in „Blitz1 priplulo je včeraj po noči v Pirej. Ladija „L)onau* je ostala na Krfu, da naloži oglja. Potem bode sledila ostalemu brodovju.
Tudi s Krete javljajo o spopadih med turškimi vojaki in revolucijouarnimi odbori. Bilo je baje več ranjenih in mrtvih.
listajo na otoku Kuba niso mogli udušiti d< »sedaj španjski vojaki. Sedaj je pripravljenih 19 ladij*topničark za obleganje obrežja. Vsa španjska vojska na Kubi se pomuoži na 120.000 rednih vojakov in 4*).i)00 prostovoljcev.
Različne vesti.
Njeno Veličanstvo naša presvetla cesarica odpotovala je včeraj v Cap Martin na Krancozko. Cesar je spremil visoko gospo na kolodvor.
0 bolezni grofa Taaffe-a. Grofu Taafte-u se je obrnilo nekoliko na bolje, vendar pa je velika nevarnost za njegovo življenje. Kadar je bolnik v nezavesti, poskuša dvigniti se iz postelje Včeraj seje darovala v grajski kapeli sv. maša, da bi Bog povrnil zdravje bolniku.
Mestni svet triaiki. Pri sinočni, XX. letošnji javni seji občinskega zastopa tržaškega bilo je prisotnih 30 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Pitteri, vlado je zastopal namestniški svetovalec dr. Baron Conrad.
Po odobrenju zapisnika prejšnje seje prečitali so dve zahvalni pismi, tičoči se po-češčenja, katero je municipij tržaški izkazal v Rimu umršemu profesorju Onorato Occioniju. Ker je bila na dnevnem redu volitev odsekov, stavil je dr. Venezian nujni predlog, da naj se izvoli tudi poseben odsek za javne nasade in šetališča. Ta predlog je podpiral svetovalec D o 11 e n v. s pogojem, da izvolijo v dotični odsek tudi jednega zastopnika okolice. Župan je obljubil, da postavi ta predlog v razpravo. Potem se je vršila volitev odsekov. Šk rutini j vršil se je po zaključenju seje. Dosedanji členi odsekov in ravnateljstvo ter nad-zorništvo mestne hranilnice in pa nadzorovalni odsek mestne zastavljavnice, bili so zopet izvoljeni.
Mestna delegacija je predlagala, da dosedanji letni pavšal za čiščenje ulic poviša
od 43 na 60.000 gld. Pri tej točki priporočil je svetovalec D o 11 e n z, da naj bi se mestna uprava nekoliko bolj ozirala na ceste v mestu, ki niso tlakovane in pa na ceste po okolici. Predlog delegacije je vsprejel zbor brez daljnje razprave.
Svetovalec Venezian je zatem vprašal župana za pojasnilo, da-li je burja te dni napravila ogromne škode na občinskih poslopjih. Župan je pozval ravnatelja mestnega stavbinskega urada, da odgovori na to vprašanje. Le-ta, dr. Lorenzutti, je povedal, da je burja občinska poslopja sploh poškodovala le malo (odnesla opeke itd.), izdatno pa je poškodovala mestno plinarno. Tam sta raz-počila velika dimnika dveh peči. Morali so pozvati gasilce in storiti primerne korake, da se obvaruje plinarna nesreče. Nadalje je burja v plinarni podrla par še ne dogotovljenih zidov, toda glede teh ni nikakoršne druge nevarnosti. Povprečno računano napravila je burja v mestni plinarni kakih 4000 gld. škode. Tudi na novi bolnišnici pri sv. Mar. Magd. za bolnike, obolele za kužne bolezni, je provzročila burja prilično škode. Tam je podrla dimnik, ki je prebil streho pralnice bolnišniške. — Ker mestni svet kljubu svoji takozvani .liberalnosti" ne more prepovedati s Krasa prihajajoči burji, da ne bi smela več uganjati svojih burk, predložil je svetovalec dr. Cnmboni, da naj bi župan spomnil vlado na svoječasui sklep mestnega svčta glede potrebe, da vlada nabavi rešitvene lad'jo za tržaško pristanišče. Župan naj stori potrebne korake v omenjenem smislu, še predno se odloži zasedanje državnega zbora.
Potem je razpravljal zbor raznih nevažnih točkah občinsko - gospodarske vsebine, kakor o popravi tega in onega poslopja, o potrebi vodovoda za bolnišnico itd.
Proti predlogu šolskega odseka, da naj bi se osnoval otroški (občinski, torej laški) vrt v občinskem poslopju v Bojanu, v katerem je bila prej ljudska šola, govoril je svetovalec D o 11 e n z. Govornik je povda-rjal, da ne nasprotuje iz narodnega stališča osnutju občinskega otroškega vrta v Bojanu, pač pa iz gospodarskih vzrokov. Ta otroški vrt bil bi oddaljen od otroškega vrta na Greti le kakih 8—10 minut. Bil ki torej zares nepotreben. Ker pa se je mestni zastop že večkrak izjavil, da se je treba čuvati n e-potrebnih stroškov, naj bi rajše izvršil v Bojanu druga, potrebna dela, kakor n. pr. pokrili naj bi potok, kar je zahtevati že iz zdravstvenih ozirov in druga, nujna dela. — No, večiua mestnega sveta pa je vsprejela predlog šolskega odseka, da oživotvori v Bojanu laški otroški vrt, novo središče poitaljančevauja slovenske deče.
l'red zaključkom seje je župan objavil izid volitve posamičnih odsekov, kakor smo to omenili že zgoraj. Ob »'/, uri je zaključil sejo.
Moralna zauftnica. Te dni nastopila je v tržaškem občinskem gledališču kot gosti-nja Eleonora Duše. Kakor pa že naši italia* nissimi znajo .goniti vodo na svoj mlin", hoteli so tudi to redko priložnost, prisotnost svetovnoznane umetnice v Trstu, izkoristiti — zlorabiti v svoje slabo prikrite politiške svrhe. Gospodje od ravnateljstva slavnoznane .Lega nazionale" došli so namreč ua zares izborno misel, da naj bi nastopila Kleonora Duše v koncertu, katerega so namerovali prirediti v prid vzvišeni .Legi". Stvar res ni bila slabo izmišljena, kajti nastop te umetnice (ne glede na politiške namene prirediteljev koncerta) privabil bi bil i»■,vestno obilno občinstva, in slavna „Lega Nazionale* bi kar plavala v stotakih, katere je v duhu že vpo-rabljala — o prihodnjih volitvah. Toda modri gospodje so se grozno opekli! Posebna deputacija gospodov od „Lege", na čelu ji oni slavni .pesnik" in pisatelj Hortis, ki je bil „iztuhtal* nedavno tudi oni napis za ploščo .XX. secoli di vita latiua", šla je v fraku in cilindrih k Dusejevi, da jo naprosi sodelovanja pri namerovanem koncertu. Toda ni marala niti v s p r e j e t i deputacije! Z dolgimi nosovi odšli so poparjeni gospodje, koncert pa je splaval po vodi!
„Ks wilr zu nchiin geweNeii, K* tint nlclit Hollon »oin ! *
Poziv dobrosrčnim Slovencem! Na drugem mestu današnjega izdanja poročamo o strašni, elementarni nesreči, ki je pripravila v burni noči mnogo siromašnih rodbin ob ves imetek, ob dom in streho. Ta strašna ne-
sreča bil je velikanski požar na Reški cesti. Lastniki pogorelih hiš izvestno niso hudo prizadeti, ker so imeti svoja poslopja zavarovana, pač pa so prizadete siromašne^ rodbine ubogih težakov, katere je ogenj pripravil — ob v s e! Ti ubogi usmiljenja vredni ljudje so sedaj izpostavljeni krutemu vremenu, brez strehe, brez obleke, brez imetka! Usmilite se, dobrosrčni Slovenci teh naših rojakov, ki ne vedo, kam jutri položiti svoje utrujene ude, kam staviti pod streho svojce. Evo imen slovenskih rodbin, katerim je ogenj uničil ves imetek: Anton Rebula, Ivan B i r s a, Josip M a r t i n č i č , Ana vdova L e v s t i k, And. Frank in Uršula Slama. Vsi ti siromašni ljudje imajo skrbeti za nežne otročiče. Dobrosrčni Slovenci, usmilite se jih !
Burja prevrnila vlak. O strahovitosti burje poslednjih dnij, kaže dejstvo, da je silni vihar po noči od nedelje na ponedeljek prevrnil tovorni vlak. O tej stvari poroča tukajšnje nadzorništvo južne železnice : Mi-nolo soboto ob 11. uri zvečer odpeljal se je od postaje St. Peter na Krasil tovorni vlak št. 858. Ko je vlak dospel severno od Trno-vega-Bistrice, p r e v r n i 1 a je buija 18 vagonov, večinoma obloženih. Jeden det teh vagonov prevrnil se je 7 metrov globoko na okrajno cesto. Dotični vagoni so se seveda razbili. Železniška proga je neizdatno poškodovana. Osobje, spremljajoče vlak, moglo se je pravočasno rešiti. Vsled te nezgode moral se je obustaviti promet na dotičnemu delu proge, ker burja razgraja vedno še tako silno, da ni možno popraviti poškodovane proge. Oim burja popolnoma odjenja, izvršijo se potrebne poprave in bržkone prične promet zopet pojutršnjim. (Se je zgodilo. Ur.)
Trtna ui v Triaikl okolici. Oziraje se na objavo z dnć 23. septembra 1894., priob-čuje mestni magistrat, da je strokovna komisija konstatovala trtno uš tudi v Kjadiiiu. Kjadin se pridružuje torej nesrečni vrsti krajev tržaške okolice, v katerih je bila že konstatovana trtna uš. In ti okraji tržaške okolice, katere je okužil ta mrčes .nebodi-ga-treba" so: Skedenj, Sv. Marija Magdalena Spodnja, Lonjer, Vrdela, Rocol, Sv. Križ, Prosek, Konto velj, Trebče, Bane, Barko vije, Greta, Rojan, Opčine in Padrič! Torej — vsa okolica. Zajedno objavlja magistrat zakonske določbe glede /prepoved* izvažanja trt itd. Ubogi vinogradniki 1
Samomor. 48|etni črkostavec Vladimii Cescatto, službujoči v Lloydovi tiskarni, iskal je in našel je smrt v morju v novem pristanišču. Nesrečnika našli so sicer še živega v vodi, pripeljali so ga k bližnjemu uradu pilotov, toda še toplo truplo bilo je že mrtvo. Zastonj so se trudili piloti in zdravnik obuditi utopljenca k življenju. Pravijo, da so slabe denarne razmere pognale Ce-scatta v smrt.
Požar. Včeraj okolo >/a5 ure zjutraj, ob strašni burji torej, pričelo je goreti v proda-jalnici jestvin Marije vdove Škrl, v pritličju njene hiše štev. 154 na Reški cesti (blizo bolnišniške podružnice). Izvzemši gasilce iz postaje pod magistratom, prihiteli so gasilci iz vseli postaj tržaških v pomoč. O prihodu gasilcev bila je že vsa hiša Škrlova v ognju. Kljubu vsem naporom se je plameu lotil tudi sosednjih hiš štev. 247 ter štev. 15 in 10. (Lastniki : vdova Škrl, Josip Machne in dediči Peruzzijevi). Teško, silno teško bilo je gasilcem rešilno delo v strašni burji! Se-le okolo 7. ure zjutraj posrečilo se jim je ogenj omejiti. Kdo pa naj opiše grozue, srce pretresajoče prizore, ki so se vršili v tej burni noči ? Siromašni ljudje, katerim je kruta osoda vzela ves imetek, morali so z nežnimi otročiči v mraz, — pod nemilo nebo! Kajti rodbin moralo je zapustiti svoja stanovanja, brez imetka, brez ognjišča! Hiša Skrleve pogorela je do golega zidovja, druge pa je ogenj močno poškodoval. Škoda je velika, toda vdova Skrl imela je svoja poslopja zavarovana. O tem strašnem požaru ponesrečil je gasilec Kajetau Massaria, kojega je burja treščila ob kamen, da si je ulomil par zob in si razbil Čeljust.
Požar v Lloydovem arsenalu. Minolo soboto zvečer nastal je ogenj v Lloydovem ar zenalu in sicer baš v onem poslopju, kjer so nameščeni stroji za izpuščanje vode i/, stanišča za ladije (dok). Ko so prihiteli gasilci, bilo je že vse poslopje v ognju. Gas'lci in Lloydovo osobje trudili so se ure, da so ogenj omejili in ga slednjič udušili. Dotično poslopje pogorelo je seveda do golega
zidovja. Škoda je izdatna, ker je ogenj pokvaril tudi stroje. ^
Policijsko. V Skednju prijeli so stražarji 54!etnega dninarja Antona Bolčiča in 47 I. njegovega brata Valentina, ker sta ulomila (pijana seveda) v stanovanje posestnika Jos. Čoka, češ, da sta žejna, naj jima da vina. — Kovač Fran Dolžak, stanujoči v hiši št. 4, ulica Torricelli, prijavil je. policiji, da je nekdo ulomil v njegovo stanovanje ter mu ukradel 32 gl. in 3 krone. — Minolo noč zaprti so zopet par pijancev, ki so razgrajali po gostilnah, in — čudo! — tudi pa takih junakov, ki so kljubu burji „prepevali*1 po uticati. No, ponočno poulično „petje* pri takem vremenu je pa res že — požrtvovalnost!
Loterijske itevilke, izžrebane 23. t. m.: Trst	87, 70, 68, 64, 55.
Line	43, e«, 11, 3, 48.
Budim	65, 51, 82, 2, 71.
Najnovejše vesti.
Budimpešta 26. Ogerski korespondenčni biro je izvedel, da je cesar potrdil zakon o svobodnjem iavrševanju vere.
Rim 25. Papež je danes ustal kakor po navadi in je pokiical k sebi državnega tajnika Rampollo. Hripavost je ponehala in se bosta mogla vršiti konzistorija dne 29. nov. in 2. decembra.
Carigrad 26. Novejša poročila konzulov ne govore o novih izgredih v Mali Aziji, vendar je položenje še vedno jako nevarno. V Vemenu niso mogli udušiti ustaje.
Moška ijodruinica sv. Cirila in Metoda v Trutu
Zahvala.
Podpisanemu načelniitvn je prijetna	in
dolžnost, najprisrftneje z uh valjat i vsa one, ki no vesolici t korUt „družbi sv. C i r i 1 a in Metoih« dnđ 24. t. m. ob skrajno neugodnih razmerah pripomogli k toli potuljenomu uspohu: hI. „Slovan-h k o p e v * k o druStvo", g. pevovodjo 8 . R a r -t e l j a in g. dr G. Gregor in* za prijazno sodelovanje in rodoljubni trud; hI. odbor „Tržaškega Sokola," ki je dobrohotno propustil svojo telovadnico; hI. odbor „Dolalskega podpornega društva," ki je drage voljo posodil zastavo in drugo okrasjo; g. Ljubo mira Neohro n y j a, ki je požrtvovalno uredil okrašenje telovadnice ;* si. »dbor pevskega drufttvu „Kolo," ki je blagovoljno posodit svoj planino, ter konečno vse blage darovalce za obilo preplatke in prispevke.
V Trstu, dne 25. novembra 1895.
Nuelniitvo Mike pririiiiict drvtta tv. Cirila ii Nitih:
Janko Kfto&k	Kitko Kulte
t. i. zapisnikar.	t. prvomestnik
Tvgovinak« briajavk«.
Ballmptita. Pšenica na jesen —.— —.— Pšenica aa spomlad 189« fl,94 do 0,9ri. Ove« sa
jesan —•---Iti ta spomlad 8 38 -6.35 Koruza
■a oktober ----.— maj-juni 189« 4.B0-4.52
Plenica nova od 78 kil. t. 6 80-8-90 od 79 kil. f. «86-«.95., od 80 kil. f. n.90-705 od «1.
kil. f. 7.--710, od S? kil. for. 7.10-7.15. -
lečmeu 5*60-8 »B; proso 5 40—« 75 rl nova «'306.20
Ponudbe sredne; povpraševanja omejeno Prodala sejo 20000 m. at. po stalnih cenah. Oves 5-10 nč. ceneje Vreme : lopo.
Praga. Neratlni rani sladkor f. 13,— za december 13*35. za maj, transito.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen, v Trat in carino vrod odpoiiljatev precej f, ŠO 75 . Con cassri 32.— 32-25 Četvorni 83 — 83 25. V glavah (sodih) 32.50 —-33. jako stalno
Hivre. Kava 8antos good nvorago november 89.25 za marc 8S.25.
Hamburg. Bantos good averago za docember 73.50 za inarc 70.50 maj «9.—
Ounajak« bopaat 38 novembra
iaaa
danes
Državni dolg v papirju .... w».lfi „ „ v srebru .... 9930 Avstrijska renta v zlatu , . . 120.25 » * v kronah . . . 99 95 Kreditne akcijo ....... 3« 7,75
London 10 Lit........120.90
Napoleoni ......... 9,ft8V
tO mark ....... , 11*81 '
100 i tal j. lir........44.1(0
včeraj
98.85 98.95 120.-99.95 368.50 120 95 9-59 11.81 44 «0
Kranjske klobase
se prodajajo v žganj ariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in dragim prodajalcem daj« se navadili skonto.
f
Sloveti prašek za zobe
prof. dr. llftidcrja jo najbolj&e sredstvo za čuvanje zob pred gnjilobo ter jih čisti, ne
da bi oškodoval ateklonino. V hkatljicah po 30 in 50 nvč. izključno v premovHiii lekarni
PRRXWftRER J dii6 Mori" Trst, veliki trg.
RAZSTAVA POHIŠTVA
dunajskega id tržaškega,
Via Torrente it. 32,
J. nadntr., rit rtv ylrtlttlii\(h Artnonui
Velika Ziilogn jako dobro dulanoga tlnega in preprostega \ oliintva za npalnico in jodilnice, primerne /.a delavcu tdi uradnike, od gld. 140 do 19l> in več. Izliur najnuličniHili omar cliironier, navadnih omar, omar h šipami, pisalnih miz, postelj, umivalnikov, miz in stolov najrailičnih vrnt. Kazven tega ima v zalogi dunajsk«- oprave za Hpaluice in jedilnico iz američausku orehovine, najliuiše po gld. 250 do UGO; to so cene, ki ne ne boje tekmovanja, iu pa iiajrazličniiih tapetarij. — Prodaju proti gotovini. Vs^rejoiiiajo xo nalogi za ruzpošiljatrc. 1 — 14
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni uredu i k: Julij Mikota. Tiskarna Dolenc*, v Trstu.