V Ljubljani, 17. junija 1905. Leto IX. Stev. 2. Bogu na čast. bližnjemu na pomoč! GASILEC .\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vi\\v\x\\\\\vxxxw\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\vx\>\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\x\\\xvx\\\\\\\\\\\\\\vw^i\\\v Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Ign pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. k'VVV\XW\V\\\\\NVX\\\\X\\\\\\\X\VXX\V\XV\\W\\\X\VX\\\\\\VX\X\VXVVXXXVXVXVVV\\\X'VN\XVNVXV\XV\\\V\\>y.XV'V\XX'VNXX\V\\\XX\VVX%\V\V\VX-\\\X\\\X\\V\NNV\VV\XV\\\\V\X'V\NX\\XVVXXXVV\XXX\\XV Cesarska jubilejska ustanova avstro-ogrskih zavarovalnih društev. Prejeli smo poročilo za upravno dobo 1. 1904., iz katerega posnamemo sledeče: Leta 1904. vložili so onemogli gasilci, vdove in sirote gasilcev skupno 76 prošenj za ustanove po 100 K, oziroma podpore. Iz 1. 1903. ostalo je osem nerešenih prošenj, toraj je bilo skupno 84 prošenj rešiti. Od teh prošenj je bilo 60 uslišanih, in sicer je dobilo 34 prošnjikov ustanove po 100 K in 26 prošnjikov podpore po 50, 60 in 80 K, 24 prošenj moralo se je na podlagi pravil zavrniti. Izmed osem kranjskih prosilcev so dobili: Helena Bidovec v Kranju in Ivana Kovačič v Borovnici po 100 K, Marija Lončnar na Bledu 80 K, Urša Kavčič v Ljubljani 60 K in Teodor Faul v Škofjiloki 50 K. Letos so prosili za ustanove, oziroma podpore: Franc Pečkaj iz Spodnjega Logatca, Mihael Srpčič iz Cerkelj (Dolenjsko), Teodor Faul iz Skofjeloke, Ivana Kovačič iz Borovnice, Helena Bidovec iz Kranja in Manja Lončnar iz Bleda. Te prošnje smo odposlali dne 29. majnika na ravnateljstvo ustanove. Prošnje se morajo vsako leto ponoviti, tudi če kateri eno leto ne dobi, naj prosi drugič, saj so vse priloge koleka proste, poštnina je le malenkostna. Koncepti naj se pa vedno hranijo. V olajšavo prosilcev in prosilk je dovoljeno tudi vsa potrdila izvesti na prošnji sami, tako načelnikovo potrdilo o udninstvu, županovo o ubožnosti in zdravniško o nesposobnosti za delo (slednje pri možkih prosilcih). Za leto 1905. podelilo se bode 34 ustanov po 100 K in podpor v znesku 1700 K, toraj skupaj 5100 K mimo 5030 K leta 1904. Ustanova je imela premoženja koncem leta 1904. 141.147 K 39 h, ki je naloženo v raznih vrednostnih rentah in papirjih. Gasilnim društvom! Začetkom januarja smo vposlali v izpolnitev izkaze in statistične tabele. Večina društev se je že tudi odzvala našemu vabilu, le nekatera še odlašajo z izpolnitvijo izkazov in statističnih podatkov. Od vodstva zveze se zahteva točnih in takojšnjih odgovorov, zakaj bi tudi društva ne bila točna ? Tudi prispevki za 1. 1905. še niso poravnani. Prosimo toraj, da tista društva, ki še niso zadostila svoji nalogi za 1. 1905., čimpreje vpoš-ljejo izkaze in letne prispevke. Vodstvo zveze. Redovne vaje. Razložil Fran Barle. Uvod. Namen redovnim vajam je, izvežbati ude tako, da nastopajo posamezniki in redovne tvorbe (skupine) pri vsakojakih nastopih enako in v gotovem redu. Redovne vaje imenujemo na povelje izvajane premene redovnih tvorb, to je skupin, urejenih po gotovih načelih. Redovne tvorbe so: člen, četa, zbor in prapor. Cie n je vrsta najmanj šest udov, stoječih v ravni črti, v določeni razdalji, drug poleg drugega ali drug za drugim. Ceta sestoji iz dveh členov, zbor iz dveh do štirih čet, prapor iz dveh do štirih zborov. Členi so združeni v čete, čete v zbore in zbori v prapore. Redovne vaje izvajamo na mestu, z mesta in med pohodom. Premene redovnih tvorb se tičejo oblike, smeri in hitrosti. Premeno oblike imenujemo, če se premeni način razvrstitve v določeno tvorbo. Smer se premeni, če so udje po izvedbi vaje obrnjeni drugam, kakor so bili pred izvedbo vaje. Hitrost premenimo s hitrejšim ali počasnejšim korakanjem. Premene so istočasne ali pa raznočasne. Istočasne so premene, če jih izvajajo hkratu vsi udje (čete, zbori), če pa prehajajo drug za drugim v zahtevano tvorbo, imenujemo to premeno raznočasno. Premene se izvajajo čelno, bočno ali pa prečno. Čelno se izvajajo premene, če imajo po izvedbi vaje udje isto smer, kakor prej; bočno, če se zasučejo za 90° okoli podolžne svoje osi; prečno, če se zasučejo za 45°. Redovne vaje se vrše na povelje. Ud, ki vadi, se imenuje vaditelj, udje, ki se vadijo, pa se imenujejo udje ali vajenci Vaditelju se je vedno postaviti tako, da vse ude dobro vidi in da ga udje dobro slišijo. Vaditelju je vsako vajo naj-prvo razložiti, če treba, pokazati, potem šele poveljuje. Povelje imenujemo besede, ki izražajo kratko in razločno namen vaditelja. Povelje sestoji praviloma iz napovedi in povelja v ožjem zmislu. V napovedi povemo, kaj hočemo in kako hočemo, da se izvede; povelje v ožjem zmislu pa da znamenje, kdaj je izvesti premeno. Na pr.: «Zastop! v desno — v bok!» «Zastop v desno» je napoved. S tem vaditelj naznani, da hoče'zastop in da ga hoče na desno. Na povelje «v bok!» se izvede premena. Napoved se izgovori glasno in razločno, povelje (v ožjem zmislu) naglašeno, s povzdignjenim glasom. Med napovedjo in poveljem naj bo trenutek prestanka, da udje pomislijo na premeno, katero zahteva napoved. Pri redovnih vajah deluje posameznik kot ud večje celote. Da more celota vaje lepo in gladko izvajati, je treba najpopreje izuriti posameznika. Vadba posameznika. Stoja. Na povelje: «Pozor!» zavzame ud temeljno postavo. Temeljno postavo ali peto-stično stojo zavzamemo, kadar se peti tiščita, palca pa sta drug od drugega oddaljena za dolžino stopala. Glavo je držati pokoncu, brade ni moliti naprej, usta je imeti zaprta, dihati je skozi nos. Rami je držati ravno in se ne smeta vleči navzgor. Lopatici je toliko nazaj potegniti, da se napno prsi. Trebuha ni niti napenjati, niti preveč vleči k sebi. Malo navzad potegnjeni, v laktih nalahko napeti roki, naj se s sklenjenimi, rahlo skrčeni mi prsti dotikata vnanje strani stegen. Koleni morata biti popolnoma, toda ne krčevito napeti. Peti bodita v ravni črti druga tako blizu druge, kolikor to dopušča telesna rast. Stopali bodita enakomerno ven obrnjeni, pri prstih za dolžino stopal oddaljeni drugo od drugega, na peti stiknjeni. Telesna teža naj počiva na prstih obeh nog, to dosežemo na ta način, da se nagnemo nalahkoma naprej. V tej stoji je vztrajati udu, dokler vaditelj ne poveljuje: «Odmor!» Pri odmoru ni, da bi moral ud biti strumen. Leva noga mora ostati na mestu, z desno pa se sme gibati. Pri «odmoru» se ud ne sme odstraniti od odkazanega mesta, izven če mu vaditelj to dovoli. Ge ud na povelje vaje ni napravil tako, kakor je predpisano, zapove vaditelj: «Znova !> in ud se vrne v ono stojo, v kakršni je bil pred poveljem. A. Vaje na mestu. Obrati. Obrnemo se, če zasučemo telo okoli podolžne telesne osi. Zasuk za 45° imenujemo četrtni obrat (četrt obrata), za 90° polovni obrat (poluobrat), za 180° celi obrat. Obrate delamo takole: Z obratom istoimensko nogo — to je nogo, ki je na strani, kamor je izvršiti obrat — zavrtimo na peti (za 45°, 90° ali 180°), dvignivši prste noge, drugo na prstih, dvignivši peto. Z istoimensko nogo stopimo na celo stopalo, z drugo pa zdrsnemo po najkrajšem potu k istoimenski nogi v petostično stojo. Gibi nog in telesa se morajo izvršiti kar najhitreje. 1.) S polovnim obratom prehajamo: a) iz čelne v bočno postavo, na desno ali levo, na povelje: «V desno Jev o) — v bok!» b) iz bočne v čelno postavo, na levo ali desno, na povelje: «V levo (desno) — s čeloin!» 2.) S celim obratom na levo (celo obrati na desno pri redovnih vajah niso v rabi) prehajamo: n) iz prvotne čelne in bočne v obrnjeno čelno in bočno postavo, potem iz obrnjene bočne zopet v prvotno bočno postavo na povelje: «S čelom — vzad!» b) iz obrnjene čelne v prvotno čelno postavo na povelje: «S čelom — spred!» 3.) S četrtnim obratom prehajamo: a) iz čelne in bočne v prečno postavo, na desno ali levo, na povelje: «Na desno (levo) — vprek!» b) iz prečne v prvotno čelno postavo, na levo ali desno, na povelje: • Premo — s čeloin!» c) iz prečne v prvotno bočno postavo, na levo ali desno, na povelje: «Premo — v bok!» B. Vaje z mesta. Pohod (korakanje). Pohod je hoja določene hitrosti in z določeno dolgimi koraki. 1.) Pohod naprej. Po načinu in hitrosti korakanja ter po dolgosti korakov razločujemo: dolgi korak, kratki korak, hitri korak in tek. a) Dolgi korak iz stoje napravimo na povelje: «Stopoma — stopaj!» Na napoved «stopoma» prenese ud celo telesno težo na desno nogo, da lahko in hitro stopi z levo. Na zadnji zlog povelja «stopaj !» privzdigne levo nogo, v kolenu nekoliko skrčeno, nato jo hitro iztegne in na celo stopalo, s prsti od sebe obrnje- nimi, položi na tla, za 75 cm pred desno nogo. Obenem je telesno težo prenesti na levo nogo. Ob istem času, ko stopi z levo nogo na tla, vzdigne peto desne noge in jo potegne z navzdol obrnjenimi prsti, tikoma nad tlemi mimo leve in stopi, kakor prej z levo nogo. Roki je pri korakanju gibati prosto in neprisiljeno. V eni minuti je napraviti 115 do 118 korakov. b) Kratki korak je polovico krajši od dolgega, hitrost pa kakor pri dolgem koraku. Povelje se glasi: «S skračenim korakom — stopaj !» c) Hitri korak. Dolgost je taka, kakor pri dolgem (navadnem) koraku, hitrost pa 125 do 130 korakov na minuto. Povelje je: «S hitrim korakom — stopaj!» d) Za tek velja povelje: «V teku — tek!» Na «v teku» skrči ud v pest stisnjeni roki na prsi in prenese težo telesa na desno nogo. Na «tek!» poskoči za 90 cm naprej na prste leve noge, nato na prste desne noge itd. Telo bodi naklonjeno naprej. Hitrost: 150 do 160 korakov na minuto. 2.) Pohod nazaj, v nasprotni smeri od pohoda naprej, se izvaja le na kratke razdalje. Korak nazaj meri toliko kakor kratki korak naprej. Na povelje: «Vzad — sto paj!» stopimo najprvo z levo, potem pa z desno nogo nazaj. Vse vrste pohoda naprej in nazaj, kakor tudi tek, ustavimo na povelje: «Postati — stoj!» Po izgovorjenem «stoj!» je narediti še en korak naprej (nazaj, v pohodu nazaj) in potem tisto nogo, na katero se je glasilo povelje, hitro pritegniti k drugi in obstati mirno v peto stični stoji. C. Vaje med pohodom. I. Pohodne premene. Pohodne premene so pohodi iz ene vrste pohoda v drugo med korakanjem, in sicer: a) iz pohoda z dolgimi koraki prehajamo v pohod s kratkim korakom na povelje: «Škrati — korak!» b) iz pohoda s kratkimi koraki preidemo v pohod z dolgimi koraki na povelje: «Dolgi — ko rak!» c) iz pohoda z dolgimi koraki preidemo v pohod s hitrimi koraki na povelje: «Hitri — korak!» d) iz pohoda s hitrimi koraki se vrnemo v pohod z dolgimi koraki na povelje: «Zmerni — korak!» e) iz vseh pohodov prehajamo v tek na povelje: «V teku — tek!» f) iz teka se vrnemo v pohod z dolgimi koraki na povelje : «Stop oma — stopaj!» Poslednje povelje je dati tako, da se «paj!» glasi na levo nogo, ko stopi na tla. Ud napravi še tri skoke in potem napravi z levo nogo dolgi korak. g) Korak menjamo na povelje: «Menjaj — korak!» Na «korak!» stopi ud s podvojeno hitrostjo z dotično nogo k peti druge noge, s katero sedaj s podvojeno hitrostjo zopet prestopi in potem nadaljuje navadni pohod. II. Obrati. Med pohodom se izvajajo obrati na ta način, da se razkoračeni nogi zavrtita obe na prstih, na kar istoimenska noga prestopi v zaukazano smer. Povelje (v ožjem zmislu) se glasi na istoimensko nogo, z drugo nogo pa stopimo še za en korak naprej. Povelja so ista kakor za obrate na mestu. (Dalje prihodnjič.) Tridesetletnica Ludovika Stricelna. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je slavilo v soboto dne 29. aprila 1905 izredno slavje. Načelnik Ludovik Stricel je namreč praznoval ta dan tridesetletnico svojega delovanja v gasilnem društvu in obenem tudi tridesetletnico svojega samostojnega dimnikarskega obrta. Društvo mu je priredilo baklado in na to slavnosten večer v hotelu «Ilirija». Ljubljanski dnevniki pišejo o tem slavju nekako takole: «Kakor baklada, tako je tudi slavnostni večer bil dokaz, kako priljubljen je bil jubilar pri društvu in koliko simpatije vživa med občinstvom. Zadnje se je pokazalo pri bakladi, ko je mnogobrojna množica živahno klicala slavljencu krepki «živio», prvo pa pri obojem. Ljubljanski ognjegasci so se polnoštevilno udeležili baklade in slavnostnega večera. Zadnjega se je udeležil tudi gospod župan Ivan Hribar. Podnačelnik Turk, ki je predsedoval slavnostnemu večeru, je v svojem govoru omenil, da zasluge, katere si je stekel Stricel tekom 30 let pri društvu, niso malenkost, ampak velike važnosti. Stricel je bil vedno in vsak čas na svojem mestu, kadar se je šlo za korist bližnjega, in se ni strašil nobene nevarnosti, nobene nesreče. Da je društvo na takem mestu, kot je dandanes, je tudi zasluga Strieleva, za kar mu ve hvalo vsak, ki pozna eminentno socijalno važnost gasilnega in reševalnega društva. Izročil je potem gospodu Stricelnu zlato uro z napisom: «Gasilno in reševalno društvo ob tridesetletnici svojemu načelniku.» Na drugi strani je gasilski emblem z letnicama 1875 —1905. Gospod župan Hribar je omenjal mnoge zasluge Stricleve tekom njegovega delovanja; zato je bil odlikovan pred par leti, da je postal častni ravnatelj. Napije mu nato in mu zakliče krepki: «Na pomoč!» Gosp. Stricel se je nato zahvalil za izkazano mu prijaznost. Kar je storil, storil je samo, da zadosti dolžnosti, ki ga veže napram svojemu bližnjemu. Da se je društvo tako lepo razvilo, ga prisrčno veseli, priznati se pa mora, da je to bilo mogočo le z združenimi močmi. Kakor se je dozdaj trudil, da izvršuje to nalogo, tako bo tudi v prihodnje po svoji moči delal vedno v prospeh društva. Gromoviti «živio»- in «na pomoč»-kliei so zaorili na to med ognjegasci. Gospodu jubilarju so došle brzojavne čestitke iz Vevč, Litije (dve), Borovnice, Kamnika, Ribnice, Vrhnike (dve), Karlovca, Krškega, Škofljice, Boh. Bistrice, Gradca (dve), Bleda, Radovljice, Vižmarjev (dve), Novega mesta in Opatije. Vse to in mnogobrojni govori ognje-gascev je pričalo, da je za društvo gospod Stricel duša, brez katere bi društvo ne moglo živeti. Njegova prijaznost je ljuba vsakemu, zato so mu pa tudi vsi brezmejno vdani. Slavnostnega večera so se udeležili tudi načelniki zunanjih gasilnih društev, kot iz Gameljnov in od drugod. Da je društvena godba neumorno in pohvalno svirala in da je pevski zbor ljubljanskih ognjegascev točno in častno rešil svojo nalogo, je mnogo pripomoglo, da se je slavnostni večer tako lepo izvršil.» Pridružujemo se jubilarjevim častilcem ter mu kličemo: Na mnoga leta! B. Acetilen. Ministrstvo za notranje stvari, trgovino, železnice in poljedelstvo je izdalo z dnem 17. februarja 1905 ukaz* o narejanju in uporabljanju acetilena ter o prometu s kalcijevim karbidom. Ker je ta ukaz važen tudi za gasilstvo, ponatiskujemo nastopno one paragrafe, ki se na isto nanašajo, v naznanje onim gasilnim društvom, v katerih okrožju imajo acetilensko razsvetljavo — §§ 2., 3., 4., 5., 37., 38., 39., 41. in 42. * Celi ukaz se dobi pri vsakem županstvu kos X., izdan dne 24. februarja 1905. § 2. Hramba v poslopjih za stanovanje. Kalcijev karbid do množine 300 kilogramov se sme hraniti v poslopjih za stanovanje, pri tem pa sme biti v eni shranki 110 kilogramov največ (pripustni presežek normalnega omota 100 kilogramov). Za hrambo kalcijevega karbida določeni prostori morajo biti kolikor moči zavarovani, da ne prodre v nje mokrota. Kletni prostori so izključeni. § 3. Hramba v prostorih za aparate. V prostorih, v katerih so postavljeni aparati za proizvajanje acetilenovega plina, se po navadi ne sme vkladati več, nego peterna dnevna potrebščina kalcijevega karbida do množine 300 kilogramov v shrankah s 110 kilogrami vsebine največ. Vkladanje kalcijevega karbida v spredaj omenjenih prostorih v množini, ki presega peterno dnevno potrebščino, je dopustno samo tedaj, ako se hrani kalcijev karbid v ne več nego dveh shrankah. Ti shranki ne smeta biti hkratu odprti in ne smeta obsegati več nego vsaka 110 kilogramov. § 4. Skladiški prostori za karbid. Za vkladanje kalcijevega karbida v množinah več nego 300 kilogramov do 1000 kilogramov največ, se smejo — iz-vzemši primer § 6 — porabljati samo posebna, zaprta skladišča, ki morajo biti s polnimi zidi ločena od prostorov, v katerih stanujejo ljudje ali ki služijo ljudem za stalno bivanje. Ta skladišča morajo biti zavarovana, da ne pride vanje vlažnost in voda, in morajo biti svetla ter ne smejo imeti nikakih ognjišč in ognjevlakov. Umetna razsvetljava se sme namestiti samo od zunaj za zadostno stekleno zaporo (oknom). V karbidovih skladiščih mora biti skrbljeno za zadostno odvajanje zraka; preve-trovalne odprtine ne smejo biti urejene, da se zaprö, in morajo biti take, da dež in sneg nikakor ne moreta priti skozi nje, in da eventualno nastajajoči acetilenov plin lahko odhlapeva brez nevarnosti tudi od najvišje ležečih mest prostora. Vrata karbidovih skladišč se morajo odpirati vunkaj. Kleti so izključene od rabe za karbidova skladišča. Karbidove shranke je treba skladati tako, da ne morejo samotvorno zdrčati navzdol. Hoditi v karbidova skladišča z lučjo ter pušiti in vsako ravnanje z užigali v njih je prepovedano. Na vratih ob vstopu je namestiti razločno čitno naslednji napis: «Karbidovo skladišče! Hoditi vanj z lučjo ter vsako ravnanje z užigali in pušiti prepovedano!» V karbidovih skladiščih se smejo razen kemikalij, ki se rabijo za čiščenje acetilenovega plina, hraniti samo take snovi, ki ne gore. § 5. Karbidova skladišča. V množinah z več nego 1000 kilogramov se sme kalcijev karbid — izvzemši primer § 6 — vkladati samo v posebnih skladiščih; če ta skladišča od poslopij, v katerih stanujejo ljudje, ali ki služijo ljudem za stalno biVanje, ter od sosednjih mej niso oddaljena vsaj 10 metrov, se morajo ločiti od njih z zidovi zoper požar in biti od zunaj narejena varna zoper ogenj. Skladišča morajo imeti lahko streho s kritjem, ki ne propušča vode, ter vode ne prepuščajoča nagnjena tla, ki omogočajo odtok vode in ko j i h površina je vsaj za 20 centimetrov višja nego površje sosednjega zemljišča. V poplavnem ozemlju so ne smejo graditi taka skladišča. Za skladiške prostore takih skladišč veljajo v ostalem določila § 4. tega ukaza. Za prostore za aparate. § 37. Velikost, lega in oprema. Vsi prostori, v katerih se postavijo aparati za proizvajanje acetilenovega plina, morajo biti tako veliki in imeti zlasti tudi tako notranjo višino, da je moči neovirano streči aparatu. Rabiti se ne sinejo za nikak drug namen kakor za hrambo kalcijevega karbida (§ 3) in kemikalij, potrebnih za čiščenje aeetilenovega plina. Ti prostori morajo imeti pod, ki ne propušča vode, in biti svetli. Kuriti se smejo samo s parom ali toplo vodo in ne smejo imeti nikakih ognjišč in ognjevodov. Poskrbeti se mora za umetno razsvetljavo prostora za aparat; vir luči se sme namestiti le zunaj za vedno gosto zaprto, zoper poškodbe z žičasto mrežo zavarovano stekleno zaporo (oknom); v tisti steni prostora za aparat, v kateri je ta steklena zapora, ne sme biti nobene druge odprtine, — kjer ni to neobhodno potrebno. Ako se prostor za aparat umetno razsvetljuje z acetilenovim plinom, je treba vrhu tega poskrbeti za razsvetljavo za silo. Vrata prostorov za aparate se morajo odpirati na zunaj in se ne smejo imeti odprta. V prostorih za aparate mora biti skrbljeno za zadostno odvajanje zraka; zračilne odprtine ne smejo biti tako urejene, da bi se zapirale, in morajo biti tako nameščene, da more plin tudi od najvišje ležečih mest prostora za aparat brez nevarnosti odhlapevati. V ostalem naj se za zračilne cevi zmislu primerno uporabljajo določila § 29, odstavka 2. V prostorih za aparate je treba imeti, če bi nastal kak požar, pripravljeno zadostno množino peska, pepela, prsti ali kaj takega. Neupravičenim ni dovoljeno vstopiti v prostore za aparate. Hoditi v prostore za aparate z lučjo, ter pušiti in kakorkoli ravnati z užigali v njih je prepovedano. Ob vhodu je na vratih napraviti razločno vidno naslednji napis: «Naprava za ace-tilenov plin! Tujcem je vstop prepovedan. Vsaka manipulacija z lučjo in užigali ter pušenje je najstrožje prepovedano!» § 38. Postavljanje aparatov v poslopjih za stanovanje Aparati za acetilenov plin, ki so urejeni tako, da se more rabiti vsako uro do 300 litrov plina, se lahko postavijo tudi v pripravnih stranskih in podzemskih prostorih poslopij. Ti prostori pa ne smejo biti pod prostori, v katerih se stanuje ali ki služijo za stalno bivanje ljudem, ako se rabijo aparati, pri katerih se porabi na uro več nego 50 litrov ali za karbi-dovo polnitev več nego 1 kilogram, in morajo biti od njih ločeni s polnimi zidi. V stopniščih in kleteh ter prostorih, ki služijo ljudem za stalno bivanje, se ne smejo postavljati aparati za proizvajanje aeetilenovega plina. § 39. Postavljanje aparatov v nalašč zato določenih p o s 1 o p j i h. Aparati za acetilenov plin, ki so urejeni tako, da se rabi na uro več nego 300 litrov, se smejo postavljati samo v nalašč za to določenem poslopju. To poslopje mora biti vsaj 5 metrov oddaljeno od poslopij, v katerih se stanuje ali ki so določena ljudem za stalno bivanje in ki od njega niso ločena z zidom zoper požar, ter od sosednjih mej, mora biti od zunaj varno zoper ogenj narejeno in imeti lahek, vode ne prepuščajoč krov. Zoper ogenj varna naprava ni potrebna, ako je poslopje oddaljeno vsaj 10 metrov od poslopij, v katerih se stanuje, ali ki so določena ljudem za stalno bivanje ter od sosednjih mej. § 41. Vedenje v nevarnosti ognja. Ako nastane v bližini naprave za acetilenov plin ogenj, se glavni petelin plinovega cevovoda (§ 43) ne sme poprej zapreti, dokler ni popolne gotovosti, da v tistih prostorih, kate- rim preti nevarnost in v katere sega cevovod, ni več nobene osebe. § 42. Naznanilo gasilcem. Krajevnim gasilcem je treba naznaniti kraj, na katerem stoje obratovane naprave za acetilenov plin. Občni zbor prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Une 28. maja vršil se je občni zbor gori omenjenega društva. Društveni načelnik L. Stricel konstatira sklepčnost in otvori občni zbor. Predstavi navzočim članom policijskega šefa dr. Miljutin Zarnika kot političnega zastopnika, se spomni umrlih članov Grnezde in Finza, ter pozove člane, da v znak sožalja vstanejo. Nato preide k prvi točki dnevnega reda, poročilu blagajnikovemu, ki kaže 9018 K 47 h prejemkov in 8788 K 85 h stroškov, toraj ostanek 229 K 62 h. Bolniška blagajna je imela pa 29.913 K 72 h dohodkov in 1900 K 10 h stroškov, ostane toraj 28.013 K 62 h, obe poročili sta bili odobreni. Nato poroča tajnik nekako sledeče: Slavni občni zbor! Kot društveni tajnik poročati mi je o delovanju našega društva v preteklem letu, s katerim je minula dolga doba 34 let njegovega obstoja, odnosno prvo leto, odkar se je društvo pod novim naslovom ustanovilo. Dne 7. februarja 1904 se je namreč vršil ustanovni shod, kojega naloga je bila razpuščeno ljubljansko gasilno društvo zopet oživiti pod naslovom «Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo». Na tem shodu seje osnoval odbor 15 mož, ki je stopil v dogovor z ljubljanskim občinskim svetom, da se mu izroči ves inventar in vse premoženje razpuščenega društva. Temu shodu sledil je ustanovni občni zbor dne 4. junija 1904, na katerem smo izvedeli, da je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 3. maja 1904 ugodil želji novega društva, ter mu izročil vse premoženje pod pogojem, da prevzame vse dolžnosti kakor jih je imela prejšnja požarna bramba. V novo društvo se je prijavilo in sprejelo takoj 77 udov, med letom jih je pristopilo še 14, tako da šteje danes društvo 91 članov. V odborovi seji dne 7. julija 1904 se je odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva konstituiral sledeče: Načelnik Stricel Ludovik, podnačelnik Josip Turk, blagajnika Barle Fran in Leutgeb Anton, namestnika Zornič Avgust in Perme Ivan, pobočnik Čuden Fran, tajnik Vole Ivan, namestnik Andlovec Ivan, vodja zdravniškega oddelka Finz Fran, četopoveljniki Dinter, Lipovš in Porenta, namestniki Stricel ml., Medic in Perme. Odbor je imel v pretečenem letu osem odborovih sej in je sklical tri službene shode ter občni zbor. Delovanje društva v pretečenem letu je bilo nastopno: Pri požarih je društvo nastopilo 31 krat, reševalni oddelek pa 563 krat, in sicer je interveniral šestkrat pri v nezavest padlih osebah, 23 od kapi zadetih osebah, 24 pri težkih porodih, 25 pri umobolnih, 41 pri ostarelih osebah, 131 krat pri raznih osebah z notranjimi boleznimi, 151 krat pri rekonvalescentih in 162 krat pri osebah s telesnimi poškodbami. Vaj je imelo gasilno društvo: skupnih vaj šest, straža v Mestnem domu 14, I. četa 12, II. 11, III. 13 in z novinci 26 Vrhutega je gasilno društvo delovalo pri vsesokolski slavnosti, kjer je imela zlasti reševalna postaja mnogo posla, ker je iskalo pri njej okrog 70 lahko poškodovanih oseb pomoči. Povodom slavnosti županove prisege napravilo je društvo špalir, deputacija peterih članov se je pa poklonila županu. Omeniti moram konečno še večera, katerega je društvo praznovalo povodom 30 letnice svojega cenjenega načelnika, požarnega ravnatelja L. Stricla. Bilo bi popolnoma odveč, ako bi danes ponavljal njegove neštete zasluge, zadostuje naj, ako samo rečem, da je bil vedno kot načelnik ne samo glava, nego tudi duša ga-ilnega društva. Upam, da govorim vsem iz srca, ako Vas, dragi tovariši, pozovem, da svojemu častitemu načelniku tudi še za bodoče plodonosno delovanje zakličete: ,Na pomoč!'» Nato prečita blagajnik Barle novo sestavljena pravila za pokojninski zaklad, katera se enoglasno sprejmejo. Blagajnik Barle tudi stavi predlog, da se odboru naroči, da po svojih močeh podpira novo ustanovljeni pevski klub tega društva; sprejeto. Turk predlaga zalivalo blagajnikoma, sprejeto. Andlovec predlaga, da da vsak novovstopivši član dve kroni prispevka za pokojninski zaklad in istotako tretjino zaslužka od straž. Ker ni bilo drugih predlogov, zaključi načelnik občni zbor. Stricel ml. Dnevne stvari. Redovne vaje. Z današnjo številko «Gasilca» smo pričeli izdajati «Redovne vaje», katere razlaga g. Fran Barle, ud ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Vaje so sestavljene po Seidlovih r• sr- ’C-'C-'■C->C-^^ ^ ^ Konopne cevi ki prenašajo največji pritisk, za vodovode, parne in druge brizgalnice, dalje ovite sesalne cevi, gumirane konopne cevi, cevi iz gume, kovinske cevi, kakor vse enakovrstne naprave se dobe po ceni pri Franc Gradisehegg Inomost-Wüten (Innsbruck -Wilten) Tempelstrasse št. 14 in 16. Specialna trgovina s cevmi Vzorci na razpolago. Ceniki brezplačno. Lahki plačilni pogoji. li VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ VI/ ii'4 «ssosss Jamstvo •> let. Jamstvo 5 let C. kr. privileg tvornica brizgalnic, črepalnic in drugih strojev R. CZERMAK-A v Toplicah (Češko) dobavlja brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje. Najugodnejši plačilni pogoji. iSStes J. Červenka v/ v Pragi VII., 392 priporoča vsakovrstne vozne in ročne brizgalnice, plezalske lestve, cevine vijake, sploh vse gasilske priprave. Vse v največji izberi, po nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. v \n s t* V w Ifü I m j.\. Vi i.rii n ra i it ra ; a, V.a, a .. .* rVrda;. •,;;,. , , i a , , ;1 ......... a A a i... .............................. i Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, cevij in ognjegasilnih predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov R. A. Smekal v Czechu pri Proste j ovu podružnice: Zagreb-Praga-Smichov odlikovan s 112 svetinjami, častnimi diplomami 1. t. d. priporoča se za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic po najnižji ceni kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste po zdntno znižanih cenah. Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let. S spoštovanjem Podružnica R. A. Smekal — Zagreb. r='t=»[=Jr==lr=J'i=lr=ir=Jr==Jr==iv^=l|^=lT==JT=ir=Jr==ir=il T :< :c >»?. J. C. Gerber trgovina s papirjem in knjigoveznica Kongresni trg Ljubljana Kongresni trg •s* v v ima vso uradne knjige za gasilna društva v zalogi, in sicor: A. C. Achtschin «Vežbovnik» . . . 1 K — v Osnovnik...............................4 » 40 » Službeni zapisnik......................4 » 40 » Blagajniška knjiga.....................1 do 2 K Zapisnik...............................1 » 2 » v •Ml G) Cs-Tv^riTo'. (^^^0 40°/o manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri ßm brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravno- .m’ teža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903., gr| izumitelja in tvorničarja R. A. Smekala | iz Smichova. ^ Podružnica Zagreb. |jw| Ti stroji delajo desno in levo, eno- in dvomlazno j® 30 do 35 m mlaza. |j|j Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na. obroke. j® S spoštovanjem |jj|^ podružnica R. A. Smekal. | Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila Kleinmayr & Bamberg t' Ljubljani.