f?«itaiua platana ? gotovini.
• -	*ip niMnpindMMOTHMMn
IZHAJA VSAK TOREK; ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'5U.
tam/mn. .TiT-«r»i um«
TRGOVSKI
^antopte sn trgovino, industrijo Im obrt
laročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za */> lela 90 Din, za M leta 45 Din, »©sečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XL
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 14. aprila 1928.
Telelon št. 2552.
ŠTEV. 44.
Problem naše tarifna politike.
Gospodarske organizacije povdar-jajo opetovano v svojih rezolucijah in sklepih, da je nujno potrebno, da se železniška tarifna politika prilagodi našim specijalnim razmeram in postane oni čini tel j za pospeševanje in zaščito domače produkcije, kakor bi morala biti po načelih dobre ekonomske politike, ki se v sosednih državah že davno praktično izvaja. Večina avtorjev 'takih rezolucij pri tem navadno sploh nima nikakega celotnega pregleda strukture inašega blagovnega prometa, marveč se formulira generelno tako-le radi tega, ker naleti v praktičnem poslovanju na kako tarifno anomalijo, ki mu je nerazumljiva in ki jo želi izravnati v svojo korist. V konkretnih predlogih, ki jih vlagajo interesenti in organizacije glede uvedbe specijalnih tarif in popustov za posamezne vrste blaga ali pa za poedine prometne relacije se navadno precenjuje ali podcenjuje vloga, ki jo igra dotični predmet na eni strani po svoji prostornosti za naš železniški promet, na drugi strani pa po svojem donosu za železniške finance. Pavšalno se postavljajo trditve o možnostih razvoja in razmaha dotičnega prometa, ako bi se odobril zaprošeni tarifni popust. Večina teh vlog ostaja žali-bog nerešenih, če pa se jih že reši, morajo se reševati brez zadostnih statističnih podlag in po večini z enostranskega strogo fiskalnega stališča.
V	splošnem moramo priznati, da vlada v gospodarski javnosti velika nepoučenost o tem, kakšno je razmerje med množino prevažanega blaga in koristjo, ki jo ima od tega železnica. Predvsem naši agrarni krogi vidijo največkrat samo sebe in zahtevajo zase vse, ne glede na potrebo skladnosti tarifnih baremov s funkcijo posameznih vrst blaga v našem narodnem gospodarstvu.
Zato navajamo v naslednjem nekoliko statističnih podatkov o strukturi našega blagovnega prometa na železnicah. Podatki se nanašajo sicer na leta 1922 do 1924, ker poznejša statistika še ni objavljena, vendar nam omogočujejo precej točno sliko o kontingentih glavnih transportov robe in važnosti posameznih vrst blaga za železniške finance.
Največjo vlogo pri blagovnem prometu igra les. Promet z lesom dosega 4,855.829 ton ali 26 do 28-62 %, torej nad eno četrtino celokupnega železniškega prometa. Na drugem mestu je premog s 3,231.842 ■tonami, kar znaša 17-3 do 195% celokupnega prometa. Na tretjem mestu je stavbeni materijal in sicer kamenje, apno, opeka, gramoz in pesek, katerega množina varira med 6 8% do 11% celokupnega prometa. Te tri vrste blaga skupaj tvorijo nad polovico blagovnega prometa na železnicah in so vsled tega tarife za to blago za celo gospodarstvo in tudi za železniški erar izredno važnega pomena.
Za vsako naštetih vrst robe imamo poleg splošne klasifikacije po več izjemnih in izvoznih tarif, ki so znatno nižje in ki omogočujejo cenejši prevoz teh vrst blaga. Tako imamo za les šest izjemnih tarif in pet izvoznih tarif, ki so z ozirom na raznovrstnost robe po kvaliteti in po stopinji predelave dokaj različne. Za premog imamo tri izjemne tarife in eno izvozno tarifo, ki so tako zelo nizke, da o njih železnica trdi, da niti ne pokrijejo režijskih stroškov.
Za gradbeni materijal velja zopet v notranjem prometu izjemna tarifa 20 in 21, nadalje za apno izjemna tarifa 18 in za opeko izjemna tarifa 24, v izvoznem prometu pa izjemna tarifa št. 4 in 31, ki z ozirom na nizek barem vozarinskih stavkov omogočujejo, da se lahko pošilja blago na velike oddaljenosti.
Nimamo sicer statističnih podatkov o tem, koliko od posameznih vrst lesa, premoga in gradbenega materi-jala se je prevozilo na podlagi poje-dinih izjemnih tarif, vendar je skoro sigurno, da je nad 90% vseh transportov obavljenih na podlagi ugod-nostnih tarif.
Med nadaljnjimi igrajo večjo vlogo v metu, stojijo v letu
vrstami blaga, ki železniškem pro-1924:
	Vrsta		Od
Mesto blaga		Ton	celotnega
			prometa
4	sladkorna in		
	krmilna repa	1,124.474	6-02%
5	mievski proizvodi	694.349	3-72%
6	železni izdelki	65.626	3-50%
7	pšenitia	576.799	3-09%
8	koruza	576.335	3-08%
9	rude	437.921	2-34%
10	sladkor	415.155	2-22%
Teh deset vrst blaga tvori torej v celoti tri četrtine našega celokupnega železniškega prometa. Med naštetimi uživajo rude, goveda, repa ter sladkor posebne izjemne, odnosno izvozne tarife, ki so nižje, kakor pa znaša voza-rina po razredih splošne blagovne klasifikacije. Potemtakem igrajo predmeti, ki plačajo polno visoko vozari-no po razredih splošne blagovne klasifikacije v železniškem prometu, zelo podrejeno vlogo, kajti vseh 160 skupin blaga, ki jih vodi železniška statistika v svoji evidenci, predstavlja po svoji prostornini komaj dobro četrtino celokupnih železniških • transportov. Toda tudi od _teh predmetov uživajo mnogi znižane izjemne in izvozne tarife, da se jim olajša konkurenčnost na domačem tržišču, kakor tudi pri izvozu.
Naša železniška tarifa predstavlja, kakor znano, v svoji sedanji obliki nekak prvi osnutek tarifne politike, katerega rezultati naj tvorijo šele podlago za definitivno ureditev tarif, ki predstavlja zelo težak in kompliciran narodnogospodarski problem. Kompliciran pa je pri nas tembolj, ker je ena dobra tretjina celokupnega železniškega omrežja ozkotirna, na katerih je obrat skoro za 50% dražji kot na normalnih progah.
Ako primerjamo našo situacijo z inozemskimi državami, vidimo, da znaša na Poljskem promet štirih predmetov 812% vseh transportov, in sioer:
izdelki mineralne industrije	53-41%
les in losni izdelki	14-07%
žitarice in sadje	994%
izdelki iz stekla, keramika, cementa
in betona	3-77%
V Bulgariji znese promet šestih vrst blaga 58-92% celokupnega prometa in sicer:
premog	14-48%
sladkorna repa in rezanci	10-94%
kamen, rude in izdelki dz gline 10-49% žitarice	10-33%
gradbeni les, cement in apno	7-33%
moka, elama in seno	5-35%
V Rumuniji dosegajo štiri vrste blaga 81-8% celokupnega prometa in sicer:
premog	31-65%
les	24-40%
poljski pridelki	20-43%
petrolej	*	5-82%
V Franciji pa je slika precej drugačna. Tam doseže 10 vrst blaga skupaj necelih 70% prometa in sicer:
premog
žitarice
gradbeni materijal gnojila
kovinski predmeti gradbeni les rude v,i no
apno, cement, glina mineralno olje
17-9%
9-1%
90%
7-31%
6-9%
5"8%
4-2%
3-7%
3-4%
2-5%
V	gorn jih podatkih se sama po sebi zrcali tudi gospodarska karakteristika navedenih držav, na kateri mora bazirati tarifna politika. Kakor moramo v splošnem s priznavanjem odobravati koncepcijo načela naše želez-niško-tarifne politike, pa moramo le ugotoviti, da kaže baš glede izvoza, odnosno predelave gumarskih proizvodov tarifna politika vse premalo elastičnosti in uvidevnosti. Sedanje tarife v mnogem ne ustrezajo potrebam lesne industrije in lesne trgovine, toda kljub temu predlogi, ki jih je stavila lesna industrija in ki jih je osvojil tarifni odbor iz fiskalnih razlogov niso našli potrebnega upoštevanja. Vprašanje pa s tem še ni stavljeno z dnevnega reda in upamo, da se tudi železniška uprava s takimi argumenti ne bo mogla trajno upirati njegovi rešitvi.	I.	M.
POVIŠANJE UVOZNE CARINE NA MOKO.
Ministrstvo financ je, upoštevajoč utemeljene razloge domače mlinske industrije, dne 12. t. m. sklenilo, da se uvozna carina na moko zviša od 4 na 8 zlatih dinarjev za 100 kg.
IZPRIČEVALA O IZVORU ZA ČEŠNJEV, OREHOV, SLIVOV IN HRUŠKOV
LES, KI SE POŠILJA V ITALIJO.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela od Direkcije državnih železnic obvestilo, da zahtevajo italijanske carinarnice za pošiljke Češnjevega, orehovega, slivovega dn hruškovega lesa predložitev uverenja o izvoru, da se more carinjenje izvršiti po nižji postavki, ki se uporablja za navaden les. Na gornje se opozarjajo vsi izvozniki lesa v Italijo s tern, da prilagajo izpričevala o izvoru tovornim listom.
KONFERENCA NAŠE TEKSTILNE IN- !
DUŠTRIJB.	|
V	petek 20. aprila t. 1. ob 10. uri do- i poldne se vrši pri Centrali industrijskih : korporacij v Beogradu konferenca tek- ' etilne industrije iz cele države z naslednjim dnevnim.redom: 1. Strokovna organizacija tekstilne industrije kr. SHS z osnovanjem Zveze tekstilne industrije z odseki za industrijo bombaža, volne, lanu, konoplje in trikotaže. 2. Obravnava- • nje o potrebah in željah tekstilne industrije. 3. Naša tekstilna industrija in trgovinska pogajanja osobito s češkoslovaško.
* * * |
J
DELOVNE RAZMERE V NEMČIJI.
Od kar je ukinjeno vidiranje potnih listov med našo kraljevino in Nemčijo, se dogaja, da mnogo naših ljudi potuje v Nemčijo za zaslužkom. V Nemčiji pa je po poročilu našega generalnega konzula v Berlinu nad 1,300.000 brezposelnih domačinov. Vsled tega inozemei le redfcokedaj dobe delo. Naši ljudje, ki ne morejo dobiti dela in so brez sredstev, se potem obračajo na naša zastopstva ter prosijo podpofe, ki je pa ponavadi ne morejo dobiti, ker imajo naša zastopstva za ta namen le malenkostna sredstva na razpolago.
Nova monopolska taksa.
Kakor smo že poročali, se je s finančnim zakonom za 1. 1928/29 ukinila državna trošarina na kresila. Namesto nje se pobira od dne 1. aprila t. 1. dalje na kresila, vžigalnike itd. posebna monopolska taksa. Člen 80. finančnega zakona 1928/29, ki uvaja to monopolsko takso, se glasi:
; Na umetne vžigalnike in kre-silnike, kakor tudi na kresila in kremenje, ki se porablja za vžigalnike in kresilnike, se pobira monopolska taksa pri uvozu iz inozemstva.
Višino monopolske takse odreja minister financ po predlogu upravnega odbora monopolske uprave, vendar pa ta ne sme presegati tele maksimalne izmere:
a) na vžigalnike in kresilnike iz navadne kovine 50 Din za komad;
b) na vžigalnike in kresilnike iz srebra do 100 Din za komad;
c) na vžigalnike in kresilnike iz zlata do 200 Din za komad;
č) na kamenje in kresila do 50 par za komad.
Način pobiranja takse pri uvozu in punciranju predpiše minister financ s pravilnikom po predlogu upravnega odbora sa-mostalne monopolske uprave.
Izdelovanje vžigalnikov in kre-silnikov, kakor tudi kremenja in kresil se sme v mejah kraljevine vršiti samo z dovoljenjem in pod nadzorstvom uprave državnih monopolov.
Monopolska taksa se ne pobira na preprosta ognjila in kremen.
Z uveljavljenjem te odredbe se razveljavijo odredbe točke 13. člena, 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah glede pobiranja trošarinske takse na kresila.
Iz besedila te zakonite odredbe po našem mnenju izhaja, da velja ta samo za bodočnost, to je za one vžigalnike in kresilnike, ki se od dne 1. aprila 1928 dalje uvozijo v našo državo, ne pa tudi za one, ki se nahajajo v trgovski zalogi, ker zakoh ne predvideva popisa zalog.
Po naših informacijah so finančna oblastva dobila od ministrstva financ pač obvestilo, da je trošarina na kresila ukinjena in da jo nadomesti monopolska taksa, niso pa še dobila navodil, koliko ta taksa znaša, kajti zakon predvideva samo njeno maksimi-malno izmero. Tudi še niso dobila ni-kakih odredb, iz katerih bi se dalo sklepati, da je predviden popis zalog.
Inozemski trgovski potniki.
Vsako leto ob tem času se opaža, da je dotok trgovskih potnikov iz inozemstva številnejši, kakor običajno. Vprašanju inozemskih trgovskih potnikov smo vedno posvečali največjo pozornost.
Mnogo truda in intervehcij je bilo potrebno, da so merodajne oblasti končno uvidele upravičenost pritožb trgovskih organizacij, ki so se pritoževale nad poslovanjem inozemskih trgovskih potnikov, ki obiskujejo privatne stranke in sprejemajo naročila od privatnikov prod določilom zakona in v škodo domačih trgovcev.
Da se konečno zaire nelegalno trgovanje inozemskih trgovskih potnikov, se je Gfefiiij trgovceV V Ljubljani obrnil s posebno vlogo na mestni tna-
Stran 2.	TRGOVSKI	LIST,	14.	aprila	1928.	štev. 44.
mm *     ■ mmmmmtmmmmmm Kmmmmmmmmmmmmammmmammmmmmammmammmmmmmmmm ma&mmtammeuMmm • — -—n-i-t--iiwi     irn-irT*«^niiMMTn«n p rrr	mnnni-»■m«
gistrat s prošnjo za poostritev kontrole nad poslovanjem inozemcev. Rav-notak predlog je napravil v občinskem svetu g. Sterk. Uspehi teh akcij se že kažejo. Policijski organi so bili od oblastev ponovno opozorjeni na predpise obrtnega reda in kontrola se vrši sedaj že malo strožje.
Pred dnevi smo imeli priliko opaziti, kako je ugleden ljubljanski vele-tržec sredi mesta dal aretirati sumljivega potnika, ki je ponujal manu-fakturno blago v kosih od hiše do hiše. Takim trgovcem vsa čast!
Tako bi moral postopati vsak, pa bi se prišlo kmalu v okom postopanju inozemskih potnikov.
Da se zaščitijo interesi domačih trgovcev, je ministrstvo trgovine in industrije izdalo lansko leto uredbo, glasom katere je inozemskim trgovskim potnikom sprejemanje naročil pri privatnih strankah prepovedano, tudi glede onih predmetov, glede katerih je po specialnih zakonih prodajanje po domačih potnikih dovoljeno.
S tem, da je osrednja vlada izdala gorenjo uredbo, ki jasno določa, kako se ima postopati proti kršiteljem zakonov, se je ta še vedno od strani inozemcev izigravala na tak način, da so bili naši trgovci še vedno občutno prizadeti.
Pri naših konsumentih še vedno ni pravega zaupanja do domačega trgovca in se še vedno raje podpira ino-zemca, čeprav se dobi od tega dražje in slabo blago. Mislimo, da ne more nikdo trditi, da bi naše trgovine, zlasti pa modne, ne zadoščale potrebam in zahtevam. Tako bi bilo pač pričakovati, da se tudi naš konsument že vendar enkrat preorijentira!
GOSPODARSKI TEČAJ V BRAUN-SCHWEIGU.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela od nacionalnega odbora -Mednarodne trgovske zbornice v Beogradu obvestilo, da priredi Trgovska zbornica v Braunschwedgu po nalogu Mednarodnega društva za trgovsko vzgojo v Zurichu gospodarski tečaj, ki bo trajal od 13. avgusta do 1. septembra t. 1. Tečaj ima namen, da nudi mladim trgovcem v Nemčiji in inozemstvu (priliko upoznanja nemških gospodarskih -in kulturnih prilik ter navezanja medsebojnih poslovnih stikov. Taki tečaji so se vršili že leta 11)07 v Lozani, 11)08 v 'Manheimu, 1901) v Havru, 1910 na Dunaju, 1911 v Londonu, 1912 v Ant\verp-nu, 1913 v Budimpešti^ 1914 v Barceloni,
1927	v Neuchatelu. Interesenti dobijo podrobne informacije o tečajih pri: Lan-desgruppe der Internationalen Gesell-schaft fiir kaufmannisches Bildungs-wessen — Geschaftsstelle Deutscher Industrie — und Handelstag, Berlin N. W. 7, Neu Wilhelmstrasse 9/11..
, >
* * *
O MEDNARODNI TRGOVSKI ZBORNICI.
Upravni svet te zbornice je zboroval v Parizu. Med drugim so razpravljali o poenotenju in zboljšanju sejmarstva potom mednarodnih dogovorov. Predsednik Pirelli je podal potem izčrpno poročilo o gospodarskem položaju leta 1927, v katerem je opozarjal tudi na dvig industrijske produkcijc v Nemčiji, ki je bil pospešen po večji nakupni moči domačega trga, po velikih inozemskih posojilih in po izgradbi racionalizacije. Glede splošnega razvoja inozemske trgovine ugotaylja poročilo, da je zunanja trgovina 25 glavnih svetovnih trgovskih držav bila lani za ca. 6 odstotkov večja kot v letu 1926. Tudi nadaljnja perspektiva je ugodna.
Priporočamo
JU iii“
doma« in dober izdelek!
Upniki, bodite solidarni!
(Mnenje dunajskih gospodarskih krogov.)
V vseh deželah, v katerih še nimajo zakona o poravnavi, se pojavlja zahteva po njem; kjer pa ta zakon že obstoja, zahtevajo interesenti, da se ga odpravi ali vsaj temeljito pre-ustroji.
Znano je, da se je uvedel prvi zakon te vrste v Jugoslaviji, a se je kmalu preklical; po kratki dobi pa je zopet trgovstvo zahtevalo, da se ga oživotvori.
Dejstvo je, da je teoretični temelj vsakega takega zakona popolnoma nedostaten. Po tem bi namreč moral oddati prezadolženi trgovec vse svoje aktive upnikom, da jih zadovolji; kljub temu pa naj bi še nadalje obstojala njegova trgovina. To je seve le mogoče, ako si pridobi nov kapital za trgovino. Trgovati brez kapitala je sicer Velika umetnost, vendar dandanes ni več redka; predpogoj je le, da kreditirajo upniki trgovcu, ne vedoč, da je brez kapitala. Ako trgovec ne more pridobiti novega kapitala, je edini izhod poravnava potom likvidacije, pri kateri prepusti dolžnik vse aktive upnikom, da jih kar najbolje izkoristijo, s kratka, da se trgovina dolžnika opusti. Ta način poravnave pa zopet nasprotuje smislu omenjenega zakona, čegar namera je, ohraniti dolžniku zadolženo trgovino. Ta zakon je torej prvotno ščitil le dolžnika, ne pa upnika.
V praksi se izvrši mnogo poravnav brez pridobitve novega kapitala in brez likvidacije. To je seve le mogoče, ako so aktiva večja ali pa pasiva manjša nego jih je izkazal dolžnik. Težko je preizkušati prenizko cenitev blagovne zaloge in uvrstitev izterljivih dolgov med neizterljive. Priljubljena je tudi postavka odpravnin za uslužbence, ki jih dolž/nik sploh ne namerava odpustiti.
Vsa ta in še razna druga sredstva ne rešijo dolžnika, ako poskrbe upniki za strogo nadzorstvo, poravnava je nemogoča in po nekaj plačanih obrokih pride le do konkurza. Kljub vsem tem nedostatkom je upnikom poravnava ljubša, ker so deleži boljši nego pri konkurzu. Prvo ponudi namreč pošten dolžnik v dobi, ko je še zmožen plačevati minimalni delež (pač dokaz, da se mora ta zakonitim potom zvišati), sleherno pa napove šele, ko že ni nikakršnih rubljivih aktiv na razpolago. Notorično je, da se izcimi iz poravnave vobče mnogo večji-delež, nego iz konkurza. Tudi v tem si nasprotujeta teorija in praksa. Teoretično bi moral pri konkurzu znašati delež več, ker se smo odvzeti dolžniku ves poslovni kapital in se sme zaseči tudi njegovo zasebno premoženje (n. pr. pohištvo). Te ugodnosti pri poravnavi ni. Vzrok, da upniki kljub temu pri konkurzu manj dobe, je neugodna realizacija aktiv. Ta je glavni razlog, da v prid upnikom ne moremo pogrešati zakona o poravnavi, ki ga je vsekako smatrati za potrebno zlo. Reforma zakona je torej neobhodno 'potrebna. Gre-mij trgovcev na Dunaju se s tem vprašanjem že dokaj časa peča. Nadejati se je, da se tudi pri nas ta, za trgovce tako važna zadeva ugodno reši. Dotlej pa je treba neugodnosti zakona odbiti s solidarnostjo upnikov. Ako bi upniki načeloma odklanjali 35% poravnavo, pogrešali bi lahko zvišanje minimalnega deleža zakonitim potom. Pri vseh sestankih upnikov vidimo isto tipično sliko: upniki malih dolgov se zavzemajo za radikalno postopanje, za povišek minimalnega deleža ali pa za uvedbo konkurza, upniki velikih dolgov pa so za milejše postopanje, ker so v skrbeh, da ne bi dobili pri konkurzu manjši delež nego pri poravnavi. V mnogih slučajih naj bi se poravnava sprejela le s pogojem, da likvidira zadolžena tvrdka in dejansko odda vsa aktiva upnikom. Pa tudi v teh slučajih pokvari uspeh nedostatna solidarnost med upniki.
Gospodarske potrebe Slovenije.
(Konec.)
C. M on op o 1 i.
Zbornica zastopa stališče, da naj se pobirajo monopolne takse od monopoliziranih predmetov pri producentih, odnosno pri uvozu. V ostalem pa naj se monopolni predmeti prepuščajo slobodnemu trgovskemu prometu in konkurenci. Sedanji režim prodajnih monopolov je za državo neracijo-nalen, za trgovski promet pa do skrajnosti nepriličen in naj se vsled tega ukine.
D. Finančna u p r a v a.
V	finančno-administrativnem oziru zahtevamo, da se izvede dekoncentracija posebno v področju indirektnih davkov in da prenese reševanje zadev v drugi instanci na finančne delegacije, odnosno na oblastne finančne direkcije. Kumulacija poslov druge instance pri generalni direkciji davkov je radi neekspeditivnosti i za finančni erar, kakor tudi za prizadete stranke skrajno škodljiva.
V. Socijalno - politične zadeve.
Obremenitev novih panog gospodarstva po socijalnih bremenih je preobčutno visoka. Pri vsem tem pa preti radi pasivnosti posameznih panog zavarovanja vsled neizplačila državnega prispevka k zavarovanju gospodarstvu vedno opasnost novih težko zmagljivih bremen. Zato priporoča zbornica v tem oziru skrajno previdnost in povdarja potrebo poenostavitve uprave socijalnega zavarovanja v svrho zmanjšanja bremen. Predlagamo, da se pristopi k novelizaciji socijalnih zakonov v zmislu predlogov, ki jih je zbornica opetovano stavila, kakor tudi k decentralizaciji socijalnega zavarovanja ob istočasnem razširjenju autonomije okrožnih uradov.
VI. Prometne zadeve.
Centralizacija, ki se uvaja v zadnjem času v vseh panogah železniške uprave in ki je dobila najbolj izraza v lansko leto izdani uredbi o ustroj-stvu prometne službe, je z ozirom na raznovrstnost našega železniškega omrežja in različnost prilik v posameznih privrednih področjih za gospodarske kroge neprrkladna in tudi železniškemu erarju ni prinesla pričakovanih koristi.
Zato se ponovno najodločneje izjavljamo proti centralizaciji in zahtevamo, da se ukinjena odelenja za ekonomsko in komercijalno službo v oblastnih direkcijah z neokrnjeno kompetenco zopet vzpostavijo in definitivna organizacija ustrojstva prometne uprave izvrši v najtesnejšem sodelovanju z gospodarskimi krogi. Posebno nujno zahtevamo decentralizacijo reklamacijske službe in povračil vozarine.
Nujno potrebno je nadalje reguliranje zapadlih obveznosti državne železniške uprave napram privatnim dobaviteljem, ki znaša v Sloveniji nad 100 milijonov dinarjev. Zavlačevanje izplačil kupnin za dobavljeno blago ovira normalno obratovanje podjetij in povzroča velike škode in neprilike.
Železniška tarifna politika naj se postavi na stalno podlago normalnih režijskih stroškov, da ne bo gospodarskim krogom pretila vedna opasnost povišanja blagovnih tarif pod pretekstom deficita železniških dohodkov. Z glavnimi odjemalci naših proizvodov, predvsem pa z Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Švico, naj se ■vzpostavijo za važnejše izvozne predmete čimpreje direktne blagovne tarife.
VII. Trgovinska in carinska politika.
1. Predlagamo, da se pospešeno uredi trgovinske odnošaje potom ea-rinsko-tarifnih pogodb z vsemi državami ob Sredozemskem morju in na Levanti, odnosno v kolikor bi to ne bilo v tej obliki mogoče, vsaj provi-zorno na podlagi klavzule največjih ugodnosti.
2. Nujno želimo, da se čimpreje uveljavita trgovinski pogodbi z Grčijo in z Egiptom, ki sta bili že v toku lanskega leta sklenjeni.
3. Pri sklepanju trgovinskih pogodb s srednje- in zapadno-evropskimi državami zahtevamo, da se vodi račun o nazadovanju industrijske produkcije v naši državi in vpošteva težko stanje večine strok obrti in industrije ter zato ne daje popustov, ki bi šli na škodo domačega dela in produkcije ter onemogočili izkoriščanje naših prirodnih bogastev.
4. Pred uzakonjenjem načrta auto-nomne carinske tarife naj se izvrši v skladu s sklenjenimi pogodbenimi carinami pri končni redakciji i revizija vseh nevezanih carinskih pozicij ter naj se pretirane fiskalne carine na polfabrikate in obratne potrebščine primerno znižajo, da domači finalni obrti in industriji nabava takega ma-terijala, ki ga mora uvažati iz inozem--stva, ne bo preveč podražena.
Obenem prosimo, da se upošteva tudi izpremenjene prilike in izkušnje preteklih treh let, v katerih so se gospodarske prilike ustalile, in da onim panogam gospodarstva, ki so zapadle v akutno krizo, primerna carinska zaščita.
Z naštetimi predlogi krog naših gospodarskih želj in potreb nikakor še ni izčrpan. Omejili smo se na najbolj pereče in prosimo kraljevo vlado, da jim blagovoli posvetiti posebno pažnjo in dejstvovati trajno na to, da se čimpreje in v sodelovanju z gospodarskimi korporacijami rešijo in vnese tako novega poleta v naše gospodarsko življenje v korist in pro-speh naše celokupne domovine.
Stabilizacija dinarja.
Čim je finančni minister objavil svoj načrt glede stabilizacije dinarja, je upravni odbor Narodne banke imenoval poseben odbor, da podrobno prouči to vprašanje.
Dne 11. t. m. opoldne se je vršila plenarna seja odbora Narodne banke, da ratificira sporazum, ki je bil dosežen med prej omenjenim odborom in finančnim ministrom. Seji je prisostvoval tudi finančni minister dr. Markovič v spremstvu, generalnega ravnatelja državnega računovodstva. Navzoči so bili vsi člani upravnega odbora in nadzorništva Narodne banke.
V	razpravi so bila razna tehnična vprašanja, nato pa je podal finančni minister obširno poročilo o nameravani stabilizaciji dinarja.
Država bi takoj po najetju inozemskega posojila plačala svoj dolg pri Narodni banki. V svrho osigu-ranja stabilizacije se bo ustanovil poseben divizni fond v iznosu poldruge milijarde dinarjev. Posebna pažnja pa se bo pri tem posvečala podlagi papirnatih novčanic. Po mnenju finančnega ministra stabilizacija dinarja v državi ne bo povzročila nikakih gospodarskih pre-tresljajev, ker gre pred vsem za to, da se ošigura dinar na zunaj. V domačem gospodarstvu bo ostalo stanje neizpremenjeno. Tudi obtok novčanic se ne bo zmanjšal, pač pa se bo docela ustavilo izdajanje novili novčanic.
Člani upravnega odbora Narodne banke so se strinjali z izjavami finančnega ministra, kar je pokazala obširna debata, ki je sledila njegovemu poročilu. Po seji se je izjavilo novinarjem, da je bil glede stabilizacije dosežen popoln sporazum, ki bo sprejet v obliki zakonskega predloga na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta.
Ljubljanska borza.
Tečaj 13. aprila 1928	Povpra- ševanje Diri	Ponudba DS«
DEVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . .	22-8825	22-9425
Berlin 1 M			13-5775	13-6075
Bruselj 1 belga		—*—	7-937C.
Budimpešta 1 pengo . .	—•— .	9-93
Curih 100 fr		1093-50	1096-50
Dunaj 1 šiling		7-9855	8-0155
London 1 funt 		277-0!)	277-89
Newyork 1 dolar			56-81
Pariz 100 fr		—•—	22378
Praga 100 kron		168-04	168-84
Trst 100 lir			299-60
VELIKANSKA FUZIJA V ANGLEŠKEM PREDILSTVU.
4.	t. in. so javili v Manchestru, enem od angleških prcdilniških središč, da je 54 predilnic izjavilo svojo pripravljenost, da se fuzionirajo v velik predilniški koncern. Te predilnice razpolagajo s 5 milijoni 700.000 vreteni, kar je 25% vreten angleške predilniške industrije. Tri vodilne banke bodo podpirale lužijo s kreditnimi odredbami.
OGRSKA INDUSTRIJA PROTI CARINSKIM REDUKCIJAM.
Ogrska pripravlja pod pritiskom agrarnih krogov znižanje carinskih postavk. Industrijci protestirajo proti nameravanemu znižanju in opozarjajo, da carinska zapora ni prevelika, ker prekaša import eksport za 346 milijonov pengo. Po statistiki ni poljedelstvo s carino preveč obremenjeno, kajti na oralo zemlje pride samo 336 pengo carinskih bremen. Carinski indeks v sedanji Ogrski znaša 20 odstotkov napram 18'9 odstotkom v predvojni dobi. Soci-jalna bremena industrije znašajo na leto 40 milijonov pengo. Industrija zaposluje široke sloje prebivalstva, ki jih poljedelstvo ne more več zaposlovati in vzdrževati. Industrija odklanja vsak poskus, da bi se rešitev ekonomskega ali socijalnega problema dosegla z omejitvijo carinske zaščite. — Kakor smo v »Trgovskem listu« že večkrat pisali, se ie industrija na Ogrskem v zadnjem ča-, su prav zelo razvila in se skuša na vso moč otresti tuje konkurence.
Trgovina.
O ANGLEŠKI TRGOVINI.
Uradno poročilo angleške industrije omenja važno dejstvo, da se velik del trgovine koncentrira polagoma proti jugu, ker se agrarni jug potom elektri-fikacijskih del industrializira. Dalje pravi poročilo, da odpade tretjina detajlnih cen na veliko in detajlno trgovino, dve tretjini pa na producente in na transportne družbe. Okrajne sklad-nice blaga (to, kar Nemec imenuje Wa-renhaus) izrivajo polagoma zadruge in teh je zmeraj manj. Udeležba detajlnega trgovca na ceni je razmeroma veliko bolj narasla kot cena, ki jo je dosegel producent za svoje izdelke. Poročilo pripisuje velik del zmed v bombaževi industriji preveliki kapitalizaciji.
Trgovinske zveze s tvrdkami v Zedinjenih državah. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela ; od ministrstva trgovine in industrije izkaz tvrdk, ki so se prijavile pri generalnem konzulatu kr. SHS v New-Yorku in
bi prišle v poštev kot uvozniki raznih predmetov iz naše države v Zedinjene države Amerike. Izkaz je interesentom v pisarni Zbornice na vpogled.
Ameriški in egiptovski bombaž. Na merodajnih bombaževih trgih se je pojavila v zadnjih dneh zopet neutajljivo močna tendenca. Dvig cen je izšel od ameriškega trga, ker so se notacije neprestano dvigale, in sicer pod vplivom poročil o zvišani porabi ameriške bombaževe industrije ter o prezimovanju bombaževega hrošča. Zadnja cenitev o izluščenem bombažu je dvig še povečala. Glede bodočega pridelka računi trg z večjim zneskom in zato tudi z večjo ponudbo; zato je tudi dvomno, če bo sedanja hausse še dolgo trajala. Tudi na egiptovskem bombaževem trgu vlada v zadnjih dveh tednih splošna hausse. Ta hausse ni samo pod vplivom ameriškega gibanja cen, temveč je tudi posledica nazadovanja dovoza iz notranjosti Egipta v Aleksandrijo. Egiipet je postal v zadnjih letih vedno večji dobavitelj bombaža na svetovnem trgu. Od 14. marca do 10. aprila se je vrsta Sakellaridis dvignila v razmerju 36-9 na 41'6.
Industrija.
Zadnja poročila iz petrolejske vojske.
Ruski sindikat nalle izjavlja svojo pripravljenost, da odda svoje produkte po primerni ceni na razpolago skupini Royal Dutch Shell; pravi, da ameriška Standard Oil nikakor nima monopola za nakup ruskega petroleja. V poučenih krogih pravijo, da so dosedanje skušnje s Standard Oil in z Vacuum Oil Ruse razočarale. Beremo, da Royal Shell proučuje rusko ponudbo.
Jekleni kartel v Avstraliji. Pod vodstvom obeh velikih angleških jeklenih podjetij Baldwin in Dorman Long, ki sta se v ta namen združili s skupino avstralskih producentov jekla, so ustanovili v Membli nekakšen avstralski jekleni kartel. Membla je središče avstralske kovinske industrije. Z glavnico 5 milijonov funtov naj se že obstoječa podjetja izgradijo, poenotijo in prilagodijo najmodernejšim zahtevam. V angleških industrijskih krogih označajo ustanovitev avstralskega jeklenega kartela pod vodstvom najvažnejših angleških podjetij za važen korak naprej na potu industrijskega poenotenja v angleški svetovni državi.
Denarstvo.
V	Celovcu so ustanovili novo banko, Koroška banka (Bank von Karnteu) imenovano. Delniška glavnica znaša 1 milijon šilingov, 10.000 delnic po 100 šilingov.
Svetovna konferenca novčnih bank
v Parizu je bila otvorjena 11. t. m. pod predsedstvom Quesnaya kot zastopnika Francoske banke. Na konferenci so sledeče emisijske banke: Fe-deral Reserve bank of New York, F. R. B. of Washington, Angleška banka, Nemška banka, Francoska banka, Češkoslovaška narodna banka; dalje novčne banke Italije, Avstrije, Jugoslavije, Ogrske, Švice, Grške, Holandske, Švedske, Danske, Estonske, Latvije in Litve. Ruska državna banka ni poslala nobenega zastopnika.
Holandski emisijski trg. V marcu je bilo izdanih na Holandskem za 44 milijonov 920.000 holandskih goldinarjev notranjih posojil in za 47,810.000 zunanjih, torej precej enakomerno. Vse zahteve na holandski trg kapitala so znašale v marcu 92,730.000 holandskih goldinarjev napram 73,700.000 goldinarjem v februarju. Inozemske emisije so šle v zadnjih mesecih skokoma navzgor. V zadnjih mesecih leta 1927 niso imele še skoraj nobenega pomena, v januarju
1928	so znašale že 13 milijonov, v februarju 23'5 in v marcu 47-8, kot zgoraj povedano. Pretežna večina inozemskih posojil odhaja v Nemčijo. O holandskem emisijskem trgu je priobčil Trgovski list« že daljši članek.
RAZNO.
Čilski soliter. Prodaja čilskega solitra izkazuje po londonskem poročilu v prvih devetih mesecih tekoče sezije (julij—marec) nasproti prejšnjemu letu dvig več kot pol milijona ton in je dosegla 1 milijon 800.000 ton. Zaloge v Chile so znašale 31. marca t. 1. 404.000 ton, lani ob istem času 587.000 ton. 'Zaloge izven Chile vključno z onimi, ki so bile na potovanju, so znašale 31. marca 717.000 ton in so bile za 342.500 ton večje kot 31. marca 1927. Te številke so dokaz zboljšanega položaja v čilenski industriji solitra.
Najmočnejša luč. — Elmer A. Sperry, predsednik družbe Sperry Gyroskope v Brooklynu (New York) je daroval mestu Chicagu svetilnik za letalstvo z svetiljko, koje luč bo 1200 milijonov sveč močna. Ta naprava se bo komaj gradila in bo stala dva milijona dolarjev. Krstili jo bodo: Lindbergova luč. Luč bo opažati že iz daljave 560 km, tako, da jo bo nočni letalec, ki poleti iz Clevelanda v Chicago, videl že deset minut po svojem vzletu. Svetiljka bo postavljena na stolpu, ki 1)0 400 m visok in čigar podstavek bo nebotičnik.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za srez Litija vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 17. aprila ob 13. uri popoldne v gostilniških prostorih gosp. Franko Cerarja (pri mostu) v Litiji. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Odobritev zapisnika lanskega občnega zbora.
3.	Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo preglednikov računov. 6. Proračun za leto 1928. 7. Slučajnosti. Samostojni predlogi morajo biti predloženi predsedstvu vsaj tri dni pred občnim zborom. Če občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se zamore sklepčnost vršiti eno uro kasneje ne glede na število navzočih članov (Pravila, § 17.). — Odbor.
Uradni dan »Sreskega gremija trgovcev v Celju« za člane v sodnem okraju Rogatec se vrši v pondeljek dne 16. aprila 1928 od 9. do 12. ure v Rogatcu, hotel »Sporn« in od 3. do 5. ure popoldne v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. — Načelstvo.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 13 konjev, 12 bikov, 161 volov, 337 krav in 4 teleta, skupaj 527 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 10. aprila 1928 so bile sledeče (za 1 kg žive teže, v dinarjih): debeli voli 8 25 do 9, poldebeli voli 7-50 do 8, plemenski voli 7 do 7 50, biki za klauje 7, klavne krave debele 7 do 7-50, plemenske krave 6 do 6 50, krave za klobasarje 4 50 do 5-50, molzne krave 5"75 do 6.25, breje krave 5'75 do 625, mlada živina 7'50 do 8. — Prodalo se je 325 komadov, od teh v Avstrijo 51, v Italijo 79 komadov. — Mesne cene: volovsko meso 9 do 18, telečje meso 17 do 22-50, svinjsko meso sveže 15 do 25.
ITALIJANSKI ŽITNI TRG.
Italijanski žitni trgi so po tridnevnem odmoru pričeli dne 11. t. m. s poslovanjem v znamenju čvrste tendence. Vse vrste pšenice so napredovale za eno liro pri stotu. Koruza se je tudi podražila za eno liro. Rumunske zahteve za tovor april se gibljejo na bazi sh 204—205 cif. Trst. Vagonsko blago bi stalo L 105 do 106 Iranko postaja Trst. Nobenega zanimanja z dežele. Argentinija je znižala ceno laplatske koruze za tovor maj, ki je sedaj enaka juniju in juliju. Rumunsko blago iz prve roke se nudi po sh. 168 cif. Trst ali L 88 franko vagon, plačilo 30 dni po dobavi. Riž je ponovno nazadoval za 2 liri. Padec cene znaša torej 12 lir pri met. stotu. Krušna moka in ostali predmeti so neizpremenjeni.
Jvan Hribar:
59
Moji spomini.
»Preblagorodni gospod!
Znano Vam je, da je bivši ministrski predsednik grof Taafe dvakrat prosil predsednika banke »Slavije«, naj bi se mi odvzela služba. Ker se mu ustreči ni moglo, izrekel je v tretje prošnjo, naj me banka »Slavija« vsaj premesti iz Ljubljane.
Ravnateljstvo banke »Slavije« sodilo je, da morajo vsi ti poskusi za moje odstranjenje izvirati iz c. kr. de-aelnopredsedske pisarne v Ljubljani in naročilo je zato svojemu generalnemu tajniku Frant. Vlachu, naj se pelje v Ljubljano ter razloži Vam, preblagorodni gospod, da imam z banko »Slavijo« dosmrtno pogodbo, da se mi torej služba niti more vzeti, niti da se morem brez lastnega privoljenja premestiti iz Ljubljane.
Imenovani gospod izvršil je svojo nalogo v mojej navzočnosti.
Kako pa sem se začudil, ko sem čul včeraj iz ust profesorja Šukljeta v navzočnosti sedmero tovarišev, da ste mu Vi, preblagorodni gospod! pripovedovali o tej stvari z besedami: »Tu je sedel ter me prosil. In žal mi je bilo njegove rodbine!«
Razume se samo po sebi, da je profesor Šuklje s temi besedami hotel me prostituovati kot bojazljivca. Da mi ne bo treba o stvari govoriti v deželnem zboru, prosim Vas uljudno, da daste resnici spričevanje s tem, da mi potrdite, da Vas glede službenih -zadev nikdar ničesar prosil nisem.
Proseč Vas, da mi te po okoliščinah usiljene mi nadležnosti ne zamerite, ostajem
z odličnim spoštovanjem udani
Ivan Hribar, 1. r.«
V	Ljubljani, dne 24. januarija 1894.
Dne 26. januarja prejel sem na to pismo tale odgovor:
»Blagorodni gospod!
Vaš cenjeni list z dne 24. t. m. me je pekako osupnil, ker se namreč v Vaših krogih pogreva neka stvar, glede katere si nimam — rečem z lahko vestjo — vsaj jaz ničesar očitati.
Nadrobnosti našega pogovora o priliki, ko ste me bili, če se ne motim, pred štirimi ali petimi leti z generalnim tajnikom banke »Slavije« počastili s svojim pohodom, ne morem se več spomniti, a to še dobro vem, da ste mi Vi na neko mojo opazko glede Vašega postopanja v občinskem svetu odgovorili, da ste voljni izstopiti iz tega zbora, če jaz to želim, nakar sem odvrnil, da jaz, glede na Vašo nadarjenost in Vašo delavnost v občinskem svetu, tega ne zahtevam.
Ne morem pa reči, ker se nikakor ne spominjam, da bi mte bili Vi glede svojih službenih zadev in zlasti glede Svoje službe same pri banki »Slaviji« kedar koli za kaj prosili. Ne bodem tajil, da sem, če je že, kakor je — po Vaših besedah — trdilo ravnateljstvo banke »Slavije«, kedo kje sprožil Vaš odpust iz službe ali pa Vašo premestitev iz Ljubljane in se je o tem govorilo, jaz od svoje strani morda komu rekel, da kaj tacega že z ozirom na Vašo rodbino jaz ne predlagam, ker nisem namreč nikoli hotel, da postane kdo zlasti zaradi svojega političnega mišljenja ali vedenja mučenec po meni a tudi v ti zadevi mi niste izrekli nijedne svoje želje ali prošnje, česar pa tudi nisem nikdar kjerkoli trdil.
To bi bil o potrebi moj odgovor tudi v deželnem zboru, da sem še vladni zastopnik v njem.
Z odličnim spoštovanjem ,	Andr. bar. Winkler, 1. r.«
V	Gorici, dne 25. januarija 1894.
Doslovno navedeno pismo barona Winlilerja osvetljuje šukljeta še z neke druge strani. — V knjigi »Iz mojih spominov« I. del, ki jo je 1926. leta izdal v Ljubljani in jo je natisnila »Jugoslovanska- tiskarna« v Ljubljani, napisal je na 163. strani doslovno te-le besede: »Vedno s e ni ljubil resnico in zani-
čeval laž, kakor nekaj nečastnega, zaničljivega, moža nevrednega. Golo isti-no govorim tudi v tem slučaju ter p o -s't a v 1 j e n pred sodišče kot priča, bi se pod prisego ne mogel izraziti nič drugače, kakor sedaj pove m.« — Na to pripoveduje med ostalim tudi to-le: »Pač pa sem nekdaj skoro oštel barona Winklerja, ko mi je, britko se pri-tožujoč nad Hribarjevimi spletkami, dejal: »Tukaj na tem stolu je sedel in se pred menoj jokal, pa sem pomislil, da ima mož ženo in otroka! Sedaj pa imam to v zahvalo!«
Sedaj naj pa čitatelji sami presodijo, ali je bolje verjeti baronu Winklerju ali Šukljetu.
0 tej zadevi govori tudi dr. Ivan Prijatelj v svoji znameniti razpravi k »Janka Kersnika zbranim spisom«, VI. zvezek. Na 362. strani te knjige priobčuje namreč pismo, katero je pisal Šuklje dne 10. aprila 1889. leta- Janku Kersniku. V tem pismu je tudi tale odstavek: »Odločno sem pa proti pajdašu njegovemu (namreč: dr. Tavčarjevemu), Ivanu Hribarju. Če treba, bodem o svojem času tukaj na Dunaju sprožil bombo, toda le v tem slučaji, če so šanse njegove v ljubljanski okolici ali kje drugod ugodne. Veliko bolj mi ugaja, če mu volilci dado brco, nego če se mu politična steza zapre potom višjega ukaza.«
Dr. Prijatelj ni razni er poznal v vseh potankostih. Zato se je pri svojem zgodovinskem razi9kavanju tam, kjer so ga pisani viri pustili na cedilu, moral opirati samo na svoja domnevanja. Ni tedaj čudo, da je zapisal, da je ona bomba bila bržkone Šukljetov članek, ki ga je priobčil proti meni v praški »Politiki«. Dr. Prijatelj je čisto prezrl, da je Šuklje obljubil sprožiti bombo »tukaj na Dunaju« in da je tudi tako, da je sam izključil vsak dvom, napovedal kakšne y r s t e bo ta bomba. Z njegovim člankom v »Politiki« sprožena je bila torej zgolj pokalica, podobna onim, s kakršnimi poulični pobalini včasih vznemirjajo pa— sante.
(Dalje prihodnjič.)
Za izraze iskrenega sočutja, za obilno naklonjeno cvetje in za mnogo-brojno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne
NICKE
izrekamo svojo globoko in čustveno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo osmošolkam tovarišicam in profesorskemu zboru iz mestnega liceja, so-trudnikom tvrdk Urbanc in Kunc ter domačinom iz Čemšenika in Ortneka za njih udeležbo pri pogrebu.
Nimamo pa besed, da zasluženo označimo vzgledno požrtvovalnost vodečega zdravnika in njegovih tovarišev.
Rodbini:
FRANC URBANC in OSKAR KOSI,KR.
Za jugoslovanske patente.
Št. 409 od 15. avgusta 1913 na:
„Postupak sa proizvodnji« steklenih tijele pomoču izdizanja is rastopljene mase".
Št. 455 od 29. avgusta 1916 na:
.»Postupak i uredjenje sa odusimanje staklene mase iz peči sa taljenje stakla".
Št. 459 od 1. decembra 1913 na:
»Uredjenje sa otkidanje kapa od staklenih valjaka“.
Št. 462 od 1. julija 1913 na:
,,Napravu sa odlaganje staklenih cilindera i slično*'«
Št. 507 od 15. aprila 1913 na:
,(Uredjenje se pravljenje iupljlh steklenih Ujela, narolito staklenih veljaka pomoiu isdisanja is rastaljene mase11. Št. 585 od 29. avgusta 1916 na:
„Sabirnl prsten sa otvore oduzimanja na petima sa taljenje stakla".
Št. 916 od 24. julija 1915 na:
„Regenerativna pel11.
Št. 1137 od I. decembra 1922 na:
„Plsak sa vuCenje stakla".
Št. 1138 od 1. decembra 1922 na:
„Postupak l naprave sa isvlaienje steklenih cilindera".
Št. 1139 od 1. decembra 1922 na:
„Post«*pak i naprave za Isvlafenje steklenih cinndera".
Št. 1377 od 1. februarja 1923 na:
»Naprava sa vutenje staklenih cilindera".
Št. 1405 od 1. marca 1923 na:
„Postupak vutenja šupljih staklenih predmeta".
se iščejo kupei ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na:
ing. Milan šuklje, Ljubljana, šelenburgova ul. 7.
VELETRGOVINA
D. ŠARABON
v Uuhliani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno Sganje, moko in deielne pri* delite. • Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
Lastna pralarne sa kavo in mlin sa diSave I s električnim obratom. |
Ceniki na razpolago I
Trgovci, oglašajte
v »Trgovskem listu«!
!
iti na
Na tisoče ozdravljenih!
[Zahtevajte takoj knjigo o moji novi
umetnosti hranjenja,
katera je že mnoge rešila. Ona pomore, da se bolezen hitreje ozdravi. Nočno potenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča in po splošnem ovapujeuju bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode ter jo radi uporabljajo. Cini prej začnete z mojim načinom hranjenja,
tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik razposlal skupno samo
10.000 komadov brezplačno
pišite takoj, da boste lahko tudi Vi v krogu srečnih dobitnikov
te knjige.
Georg Fulgner, Berlin - NeukoUn,
RingbahnstraBe 24. — Abt. 20.
Najbol jSa so še vedno
Puch-kolesa!
Solidne cene! Plačljivo tudi na obroke!
IGN. VOK, Ljubljana - Novo mesto
Tiskarna MERKUR, Ljubljana
trg.-ind. d. d. -
Simon GregorCMeva ulica 23 vsakovrstnih tiskovin sa In urade. ••
VdletrgoTlna
kolonljalae in lpeoery«ke rotMS
LJUBLJANA
*
IAIOOA cvala ptalene kavs, Mletih dllav ln ▼od«.
ToCna In eottdnoi podNlbal
Trgovci!
Sdperior ADRIA OILj
je najbolJSe namizno olje.
Stalno v salogl v vele* trgovinah v Ljubljani.
(.Schuster, Ljubljana
Telefon 26«.
^\NOC£/
^	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najnneiii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo!
* SALDA - KONTE *
OB - JOUUNALE
•O*-*«™ ZVEZKR, MAPK
LNE KNJIŽICE
BLOKE ITI)
nliklk c«n»h
ARJE V A ULICA 6 NADSTROPJE.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
USTANOVLJCNA 1900.	CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA	USTANOVLJENA 1900.
DetoHfca glavnica:	PODRUŽNICE:	BrsoJavni naslov:
Dtai 30,000.000*—.	Breilce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MetkovM, Novi Sad, Novo smalo,	Banka Ljubljana.
	Ptuj, Rakek, Sarajevo, SlovenJaradec, Split, Šibenik, Oorlce, Trst.	
Skupne reserve ca: Mn 10,000.000«-. "•Si*	Se prlporoia za vse banine posle.	Tel. Stev. 2861, 241S, 2502, 2S03.
Urefc dr. IVAN PLE38. - Za Ti*OfrdK>4nAu*trii*feo d. d. >MERKUR> kat tadajatefr in tMurJa: A. SEVER, Ljubljan*.