Poštnina v gotovini
V Ljubljani, v petek 7. novembra 1924
Leto
Neodvisen političen list.
—■—    —a--------------------
Uredništvo in upravnlStvo: WoIfova ulica St. l/h
Telefon 213.
Izhaja vsak dan opoldne.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Ni še prisegla nova vlada in že pri-tajajo vesti o voiilni borbi, ki se pričenja razvijati. Že to dejstvo, še bolj pa jute bojne napovedi strank pričajo, da aas čaka tako strastna in tako vehementna volilna borba, kakor je Jugo-tlavija še ni doživela. «
Po sedanjih izkušnjah vemo, da bo tsa ta strast posvečena v prvi in skoraj edini vrsti samo interesu strank. Interesi naroda in blagor države bodo potisnjeni v stran, dominirala bo samo težnja pridobiti čim več mandatov. Vo-filcem se bodo obljubljali več ko zlati gradovi in če ne bodo držale obljube, se bo poskušalo z grožnjami in z nasiljem pridobiti si glasove. Skratka, nošeno sredstvo ne bo niti tako slabo m aiti tako dobro, da ga ne bi uporabile po vrsti vse stranke, pa magari, da bosta »d tega brezobzirnega boja trpela jav-ua morala in ljudski interes.
Vsi ti vzroki volilnega boja bodo povzročili, da se bodo najboljši ljudje umaknili iz volilnega boja in da ga bodo vodili samo politiki s trdo kožo. In v tem je največja nevarnost, da bo volilni boj posurovel in da ne bo pomenil razčiščen ja pojmov, temveč samo povečanje medsebojnega sovraštva. To nevarnost je treba preprečiti na vsak uačin in za vsako ceno, zato vsi, ki ste ta dostojnost in poštenost v prednje vr-»te boja, da ne bodo odločevali partizani in demagogi, temveč možje, ki imajo »red očmi le interes naroda in države.
Možem vseh strank velja ta naš Mic. Ne sme se ponoviti več napaka, da »ridejo v strankah na vodilna mesta samo oni, ki imajo najbolj bojevite komolce, temveč tudi v strankah morajo prevzeti vodilna mesta dostojni možje. In če se to zgodi, potem je že odstranjena prva nevarnost za posurovelost volil-aega boja.
Druga velika naloga pa pripade našemu časopisju. Če bi bilo časopisje na svojem mestu, potem bi smeli biti sigurni, da se bo volilni boj vodil dostojno. Računati pa bi smeli tudi na to, da se bo vodil pometno, da bo v resnici razčistil pojme, da bo vplival na volil-ce vzgojno in da bo vsled debate, za-nešene tudi v najbolj skrite vasi, povzročil tudi umstveni napredek naroda. Toda ali smemo upati, da bo naše časopisje izvršilo to veliko nalogo? Ali ne vemo le predobro, da je ravno naše časopisje tako slepo orodje strank, da je ono glavni vzrok posurovelosti našega volilnega boja?
Čeprav se izstavljamo očitku, da se oam poreče, da govorimo zaradi sebe, vendarle pravimo z vso odločnostjo, da ie v interesu naroda, če se časopisje čim bolj emancipira od strank. Časopisje mora biti v službi javnosti in ne v službi strank in potem bo moglo časopisje tudi v volilnem boju nastopiti proti razbojniškemu političnemu boju in potem bo volilni boj res končal z izrazom ljudske volje. Nikdar tako, ko v volitvah se bo izkazala potreba neodvisnega časopisja in kolikor bo v naši moči, bomo mi to dokazali.
Veliko nalogo v sedanjem volilnem boju pa imajo tudi nacionalisti in pravi demokrati. Od leve in od desne se bo govorilo v imenu naroda in demokracije, od leve in desne se bo izkoriščalo narodno in demokratično prepričanje ljudi, od ieve in od desne se bo skušalo dobiti nacionaliste ,in demokrate za priprego Političnim strankam. Proti nacionalni in demokratični misli pa se pre-greše nacionai;st} ko demokrati, ki se ponižajo do'*tega, da postanejo priprega strank. Naloga nacionalistov je, da bo v volilnem boju sijala nacionalna misel tako svetlo, da se ne bo nihče drznil zavleči jo v strankarski boj. Kakor neodvisno časopisje, tako morajo gledati tudi nacionalisti, da so oni tisti, ki bodo preprečili, da bi v volilnem boju trpela nacionalna ali državna misel.
Naravnost greh proti narodu pa za-greše oni, ki bi pod geslom nacionalizma spozabili se tako, da bi razbijali shode, da bi'ovirali svobodo govora. Pravi nacionalist je učitelj in apostol, ne pa razbijalec shodov.
Volilni boj se pričenja In milijoni in milijoni ljudskega premoženja bodo zapravljeni, ker zahtevajo tako stranka^.
IZJAVA DR. MAČKA.
Beograd, 7. novembra. Dr. Ma ček je izjavil Vašemu dopisniku, dl Radič v svojem govoru ni nedostojni govoril o kraljevi osebi, ampak sami kritikoval kraljeva dejanja. Voliln mandat Pašiča je razumeti le kot na silni korak. V svoji daljni izjavi je Maček ugotovil, da nasilja pri volitvah m bodo imela onega uspeha, kakor gi vlada pričakuje. Mi smo pripravljen' na vse, vendar verujemo, da do velikih nasilstev ne bo prišlo. HRSS osta ne še dalje v seljaški intemacijonali ii ne bo spremenila popolnoma nič svojega vedenja, ker zato tudi nima nobe nega razloga.
KONČNI REZULTAT AMERT5KIH VOLITEV.
N e w Y o r k, 7. novembra. Končn rezultati volitev so sledeči: Vseh W' lilev je glasovalo 32 milijonov in sicer za Coolidgea 17 milijonov, za Davisi 8 in za La Follettea 7 milijonov. V senatu bodo imeli republikanci 5 mandatov večine. V spodnji hiši je izvoljenih 241 republikancev, 190 demokratov iu 16 progresistov. Pri guvernerskih volitvah sta bili izvoljeni tudi dve ženi. \ Chicagu je bil izvoljen en zamorec ko; sodnik. Zunanja politika Zedinjenih držav je priznanje zavezniških dolgov ir obnova Nemčije in drugi evropski problemi, v kolikor prihaja v poštev vprašanje vitalnih interesov Zedinjenih dr žav.
PUČ NA KITAJSKEM.
• London, 7. novembra. »Times javlja iz Pekinga sledeče:	Politična
drama na Kitajskem postaja vedno bolj zamotana. Včeraj popoldne so vladne čete po nalogu provizorne vlade v Pekingu navalile na carsko palačo in za prle vse izhode. Nato je poveljnik če v spremstvu nekaterih politikov odše k odstavljenemu cesarju in mu predložil modificiran tekst, ki predpostavlji kitajsko republiko. Kralj se je moral odreči privilegijev in mu je bila določen« po sporazumu apanaža 4 milijone do larjev. Kakor trdijo politični krogi, j« bil ta puč izvršen po inspiracijah sovjetskega poslanika Karahana. Puč je izzval veliko senzacijo iu ne ve se še kakšne bodo njegove posledice. Bivši car Mandžu je bil interniran. Pojutrišnjem se bo vršila konferenca generalov, ki bodo volili novega predsednika republike.
LLOYD GEORGE PREDSEDNIK LIBERALNE STRANKE.
London, 7. novembra. V Asqui-thovem domu se je včeraj vršila seja poslancev liberalne stranke. Na seji j« bil izvoljen za predsednika stranke Lloyd George. Asquith bo odpotoval s sinom v Egipet, kjer bo ostal čez zimo in se bo povrnil šele začetkom februarja v London, kjer se bo udeležil kongresa liberalne stranke.
Borzna poroilla.
C u r i h, 6. novembra. Beograd 7.58, London 23.71, Pariz 27.05, Milan 22.475, Praga 15.475. Budimpešta 0.0068. Bukarešta 2.90, Sofija 3.825. Dunaj 0.007310.
Pogajanja pred sestavo vlade
PAŠIČEVO PISMO.
Vas obvestiti, da mi je kralj poveril mandat za sestavo volivne vlade. Prosim Vas, da mi odgovorite, ali Vaš klub pristaja, da stopi v vlado, ker stoji na istem stališču, kakor tudi radikalna stranka. Na Vaš odgovor bom čakal do popoldne. Nikola Pašič.«
Vlada danes prisegla
Prva seja nove vlade.
Beograd, 7. novembra. Danes ob 10. uri dopoldne bo sprejet v avdi-jenco predsednik vlade g. Pašič in bo položil prisego in se razgovarjal s kraljem o politični situaciji. Pašič je bil do-sedaj že trikrat na dvoru, pa javnost o tem ni bila obveščena. V prvih dneh bo mesto Pašiča vodil predsednik posle Trifkovič.
Zagreb in nova vlada.
Radič pobegnil.
Z a g r e b, 7. novembra. Vest o vzpo-stavitv vlade P.P. je izzvala v Zagrebu veliko iznenadenje, ker je ta. ne baš ravno najboljša solucija krize, prišla nenadoma. Prva poročila o imenovanju nove vlade je prinesel »Hrvat« v posebni izdaji. Dalje je »Hrvat« poročal, da Radiča ni v Zagrebu in da je Radič že preje ukrenil vse potrebno za slučaj novega režima. V Zagrebu se je na temelju tega poročila razširila vest, da je Radič pobegnil v inozemstvo. Iz Su-šaka prihajajo vesti, da se Radič nahaja na Reki. On Je že v prošii noči odpotoval iz Zagreba in včeraj zjutraj prekoračil mejo pri Reki. Vsi blokaški listi so neorijentirani.. Preje so javljali borbo, za katero sedaj nimajo poguma.
Ob 11.30 se vrši v domu g. Pašiča prva seja ministrskega sveta. Vsi ministri bodo tekom dopoldneva prejeli svoje funkcije in ugotovili stanje v svojih resorih. Na konferenci vlade bodo diskutirali o volitvah.
skl interesi. Da ti ne zrastejo tako, da bodo ogrožali narodne in državne interese, zato dostojni možje, zato apostoli na plan in volilni boj bo donesek h konsolidaciji države.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LjubUak
Vprašanja.
Afi si Slovenec, ki ti je mar za našo /etnijo in rodni jezik in za slednjo ped, ki bi ti jo hoteli iztrgati in jo potujčiti?.
Ah se spominjaj Sasov, ko so po načrtu prodirali v tvojo zemljo in ti vsiljevali tuj jezik in ga vtepali tvojim otrokom, hoteč jih izneveriti rodni zemlji in tvojemu sren?
Ali se spominjaš, kako so te pitali z drobtinami, ko si zahteval kos, ki ti te po pravici šel?
Ali se spominjaš gnjeva, ki ti Je stiskal pesti, da bi udaril, a so ti bile roke vezane?
Spominjaš se in iz svobode ne bi 5el več v suženjstvo, v katero so zapadli naši bratje, v suženjstvo, ki je hujše kakor katerokoli prej. Jezik in dušo zahtevajo od naših zasužnjenih bratov in še zemljo jim hočejo iztrgati;
proslula razlastitvena odreba iz letošnjega julija priča to!
Ali moreš ostati, ki si Slovenec, pri tem brezbrižen?
Ali ne slutiš, da je udarec za udarcem, ki zadeva naše brate v Korotanu, ob Soči in Adriji, udarec, ki je namenjen nam vsem?
Kak bo tvoj odgovor?
Slovenec sem in mi je mar za rodno zemljo in jezik in za slednjo ped, ki bi jo hotel kdo nam iztrgati in jo potujčiti! Življenje za rodno zemljo, življenje za rodni jezik!
Prav! Toda ali boš 9. novembra, ko gre Jugoslovenska Matica v boj za kulturno podporo zasužnjenim bratom, tudi tako nesebično navdušen in pripravljen na žrtev?
Bodi in pokaži že ob tej priliki, da se tvoje besede skladajo z dejanjem!
Poioiai v Indiji.
Malo pred angleškimi volitvami je izdal indijski podkralj lord Reading dopolnilno odredbo h kazenskemu zakonu, po kateri se politični oblasti bistveno olajša postopanje proti separatističnim Indijcem. Takoj na to Je odredil guverner lord Lytton številne aretacije uglednih Indijcev in obenem so se vršile po vseh bengalskih mestih mnogobrojne hišne preiskave. Glavna odločba nove odredbe je, da ne spadajo politični prestopki več pod kompetenco sodišč, temveč da sodi o njih poseben kolegij, obstoječ iz treh komisarjev, od katerih morata vsaj dva imeti kvalifikacijo sodnikov.
Oster nastop indijske vlade je angleško prebivalstvo v splošnem odobravalo in sicer brez ozira na politično pripadnost. 2e mesece dolgo Je prinašalo angleško časopisje alarmantne vesti o rastočih nemirih v Indiji in splošno se je povdarjalo, da je vsaka obzirnost angleške vlade napačna. Avtoriteta Anglije da zahteva brezpogojno, da se uporabi proti vsem nemirnim Indijcem politika trde roke.
V resnici je bilo tudi že polno vzroka za vznemirjenost med Angleži Teroristično gibanje je raslo in pred vsem so bile njegove žrtve med oficirji, urad' niki in znanimi zasebniki. Zlasti pa je trpela avtoriteta vlade škodo, ker ni bilo mogoče morilcev kaznovati. Priče so redoma odrekle in neštetokrat se je zgodilo, da je bila priča, ki je govorila resnico in obtežila obtoženca, drugi dan umorjena. Teroriste so svarajisti indijski avtonomisti) odkrito podpirali. V januarju je bil ubit ugleden trgovec Saya. Ko je bil njegov morilec obešen, je imel vodja svarajistov Das govor, v katerem je poveličeval morilca.
Središče teroristov Indije je mesto Kalkuta. Tu se zbira vsa inteligenca, zlasti vsa fanatično nacionalna mladina, ki se v mestih Evrope ni naučila samo, da imajo narodi pravico samoodločitve, temveč ki se je navadila tudi revolucionarnih metod, s katerimi se te pravice pridobi. Gotovo je, da je velik del te inteligence v tesnih stikih s sovjetskimi propagatorjl in najbrže dobivajo od njih tudi bombe. Pri hišnih preiskavah so namreč našli poleg obsežne teroristične literature tudi celo izdeloval-nico bomb, ki je bila izvrstno opremljena In v kateri so se našli predmeti, ki kažejo na zvezo z Rusijo. Vsa ta nacionalistična mladina je pokrenila ta-kozvano bengalsko gibanje. Ustanovljene so številne tajne organižacije, ki so razširjene po vsej Indiji
Oster nastop indijske vlade je seveda čisto drugače, ko na angleško, učinkoval na domače indijsko prebivalstvo. Po poročilih angleških listov je bilo prebivalstvo Kalkute sicer mirno. Toda to ne pove dosti, ker je gotovo, da so vsled nje politični krogi Bengalije naravnost ogorčeni. Zanimivo je pri 'tem to, da je voditelj vsemohamedanske organizacije javno obsodil korak vlade in da so nastopili proti odredbi mohamedanci in Hindi skupno, pa čeprav vlada med njimi silno sovraštvo. Dosedaj so bili skupni nastopi obeh velikih fanatikov skoraj isključeni.
Zlasti pa je nejevoljno indijsko prebivalstvo, ker vidi v odredbi samo volilni manever delavske stranke. Indijci so prepričani, da je delavska stranka hotela z odločnim nastopom v Indiji popraviti svojo reputacijo v Angliji. V tem vidijo silno ponižanje in to jih je še bolj podkrepilo v odporu proti Indiji.
Kake le v Rušili.
Na zborovanju avstrijske socialno demokratične stranke se je v svojem govoru dotaknil dr. Friedrich Adler tudi ruskih razmer. Njegova izvajanja so zelo zanimiva, /lasti ko razpravlja Adler o razmerju stranke do države.
Kako je torej v Rusiji? Adler odgovarja na to vprašanje sledeče:
Lenin je nekoč dejal. Ko bo revolucija končana, potem bo morala Rusija zopet stopiti na svoje skromno mesto in prepustiti vodilno mesto državam z razvito industri-
jo. In to Je resnica, če bodo naša stremljenja uresničena In bo uresničena socialistična ureditev države, potem bodo še ne-industrializirane države madež socialistične družbe. Kjer še ni zmagala civilizacija nad barbarizmom, kakor v nekaterih gospodarskih popolnoma zaostalih deželah Azije in Afrike, tam se bo moralo delati še dolgo, potem, ko bo v civiliziranih državah socializem že uresničen z neciviliziranimi metodami. Te metode uporablja danes kapitalizem in boljševizem jih zvesto kopira.
Mi smatramo Rusijo kot deželo, ki ne more postati socialističen ideal niti tedaj, ko bo v Evropi socializem že uveljavljen. Komunisti pa temu nasprotno pravijo, da je Rusija socialističen ideal, v katerem je že vse uresničeno.
Kaj je torej v Rusiji od socialističnih zahtev uresničeno? Kadarkoli sem govoril t ljudmi, ki so bili v Rusiji, vedno sera spoznal, da v ekonomskem in socialnem oziru ni v Rusiji ustvarjena niti ena stvar, ki je ne bi imeli že pri nas in vendar nismo v prav nobeni socialistični republiki. Nikakor ne trdim, da imamo ml socializem. Toda enako nisem še nikdar našel povoda, da bi dejal, da imajo Rusi socializem. In če se vprašam, kako to, da so bili Angleži, ki so prišli v Rusijo, očarani od tega, kar so tam videli, tedaj moram reči, da nisem nikoli motel zaslediti, da bi bili gospodarski ali socialni pojavi vzrok njihovemu navdušenju, temveč da mora biti vzrok v nečem drugem.
In končno sem našel tudi ta vzrok. Njih je navdušila moč stranke, ki jo ima v Rusiji komunistična stranka. Vsa denarna sredstva države so komunistični stranki na razpolago, vsa oblast države je v službi komunistov. In v tem oziru je komunistična stranka v Rusiji nad vsemi strankami, ker nobena druga nima njej enake moči. Komunisti v Rusiji imajo brezdvomno najboljši arhiv socializma. Marx Engelsov institut v Moskvi ima gotovo največjo zbirko socialistične literature. Ustanovili so dalje še en konkurenčen Institut, Leninov institut. Strankarske letake in programe tiskajo v takem obsegu, knkor je to v Evropi nemogoče. Izdajajo knjige sodrugov v po- I polnih izdajah In celo od onih, katere napa-
dajo. Priredili so na primer celotno Izdajo Kautskega, pa čeprav ga označujejo kot izdajalca proletariata. Izdali so celotno izdajo Marxa, ki še ne obstoji v nobenem drugem jeziku. Skratka na razpolago imajo vsa sredstva države in to jim omogoča, da vodijo delo za stranko v takem obsegu, kakor tega ne more niti primeroma vršiti niti ena druga stranka.
Pred revolucijo so bile vse socialistične stTanke v Rusiji izven zakona. Prestale so vse najhujši boj in ker so ga prestale zmagovito, zato so bili sodrugi na svojo stranko ponosni. Skoraj jim je bila stTanka najvišji ideal in ko so prišli boljševiki na vlado, so hoteli ta ideal uresničiti. Z državnimi sredstvi so pričeli organizirati državno stranko in delo za stranko je bilo identično z delom za državo. Zato pa je bil tudi efekt revolucije vse prej ko socialističen. Ni uresničen v Rusiji komunizem, temveč uresničena je samo stranka. In vsled tega je komunistična stranka v Rušili nasilna in zato preganja vse svoje nasprotnike, kakor caristična vlada izdajalce. Med tem, ko mi sodruga, ki je delal proti stranki ali ki se ne strinja s strankinim programom Izključimo, ga v Rusiji zapro na Solovecke otoke in puste, da tam od gladu in pomanjkanja umre, če ga sploh takoj ne ustrele. Oni v Rusiji so si postavili strankarski absolutizem, noben absolutizem pa ni v skladu z zahtevami demokracij*. Mi ne maramo živeti z državno pomočjo, temveč z lastno in zato smo močneiši od ruskih komunistov, ki se morejo vzdržati le s silo bajonetov.
Adlerjev popis ruske komunistične stranke je točen in ne potrebuje nobenega dodatka.
Politične vesti.
*= Francoski parlament se je sestal v torek. Sprejet je bil predlog socijallsta Auriola. da se vrši generalna debata o proračunu šele po dcvršitvi specialne. Interpelacije se bodo obravnavale v petek. Vlada je predložila parlamentu prilog o pobijanju špekulacije ln oderuštva. Prestopki proti temu zakonu bi se kaznovali z zaporom do enega leta ln z denarno globo od 5000 do 50.000 frankov. Vse cene živil morajo biti javno označene. V parlamentu se Je stvorila nova frakcija 14 poslancev, ki so bili izvoljeni na listah naci-jonalnega bloka, so se združili v posebnem klubn, ki ima na programu socijalno politične zahteve in ki ie za mir Skoraj gotovo bo nova skupina podpirala vlado. Koncem seje je prišlo do velikih nemirov. Herriotu je bila izrečena zaupnica s 410 proti 171 glasovL
= Viharna sela madžarskega parlamenta. Na četrtkovi seji madžarskega parlamenta je prišlo do burnih scen. V imenu demokratske zveze je vložil poslanec Ba-ros pritožbo, ker da le predsedstvo parlamenta krilo poslovni red zbornic. Med drugim le navedel posl. Baros v svojem govoru. da je Se dosedaj ostalo 300 nujnih vprašanj nerešenih. Sedanje predsedstvo parlamenta sistematično uničuje pravice parlamenta. Ce se ta protiustavna praksa predsedstva ne bo nehala, potem si bo znala opozicija najti svoje pravice, pa čeprav bi morali seči po sredstvih iz leta 1848. Te besede so izzvale med vladnimi poslanci velikanski hrup in ropot. Le s težavo ie vpostavil predsednik red.
*= Razstreli. V Slmferopolu je bila ustreljena cela vrsta socijalnih demokratov,
Pr©5V?ta.
REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. uri zVečer.
četrtek, 6. nov. zaprta
Petek, 7. nov. Firma P. B. Red E.
Sobota, 8. nov. šestero oseb išče avtorja Red A.
Nedelja, 9. nov. Zora, dan, noč. Izven.
Pondeliek, 10. nov. Pri Hrastovih. Red B.
ki so bili obtoženi, da so pripravljali revolucionarno gibanje proti sovjetski vladi. 12 obtožencev je bilo obsojenih na večletne ječe.
= Jakost čehoslovaške komunistične stranke ie podal njen tajnik Zapotocky na zadnjem kongresu stranke sledeče podatke: Članske prispevke plačuje 139.000 oseb, od katerih je 86.000 Čehov (62 odst). 29.000 Nemcev (21 odst.), 11.000 Slovakov (8 odst), Madžarov 7.000 (5 odst.), Rusinov 4.000 (3 odst.) in Poljakov 1.000 (1 odst.). Zelo visoko ie število organiziranih žen, skoTaj ena četrtina vsega članstva.
= Volilni nemiri v Ameriki. Za volilni dan ie imelo v mestu Chikaso 4500 policistov permanetno službo. Kljub temu je prišlo na več mestih do težkih nemirov, pri čemur je bilo več oseb ubitih. Dva avtomobila, polna oboroženih mož, sta se v polnem teku obstreljevala. Ena oseba je bila ubita, dve pa težko ranjeni. V mestu Nyles v državi Ohio so se dnevno vršili težki boji. Proti organizaciji Ku-Klux-Klana ie bila ustanovljena protiorganizacija »vitezov plamenečega kroga«. Nemiri so bili tako težki, da le morala poklicati policija na pomoč mfltco. En mllicljoriar ie bil ubit. Posebno težki spopadi so se vršili v južnih državah, kjer je morala vlada proglasiti v par državah obsedno stanje.
= Radio In volitve. Prvič je igral letos pri ameriških volitvah radio velikansko vlogo. Zamudne volilce so klicali z radiem na volišče Volilni govoTi so se vršili enako po brezžičnem telefonu in končno ni bilo ijudem treba stati pred redakcijami in čakati na poročila o izidu volitev, ker je radio sporočal vesti tudi v stanovanja
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
četrtek, 6. nov. Rusalka. Red D.
Petek, 7. nov. Majska noč. Red B.
Sobota, 8. nov. Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Red C.
Nedelja, 9. nov. Trubadur, gostuje tenorist dr. M Adrijan z Dunaja. Izven.
Pondeliek, 10. nov. zaprta
J. S. Mechar:
Sto in prva povest Boccacia.
šla sva iz Gaadena v HelHgenkreutz, moj prijatelj, arhivar pri knezu K In laz. Lepa. flroka cesta vodi skozi gozd ln senčni hlad, ki je ležal na njej, je očlvidno osvežil mojega, od vročine utrujenega prijatelja.
Začel se je ozirati krog sebe, vihteti palico In posnemati žvižganle drozda In glas kukavice — naenkrat pa se je ustavil tn mi začel praviti z vnemo, ki je lastna strokovnjakom:
— Vraga, zdi se ml, da ti nisem še prav nič omenil svojega odkritja? —
— Odkritja?
— Ali ni to odkTitje, če najdeš rokopis Decamerona?
— Beži no — beži!
— Le ne smej se tako skeptično — me ie prekinil — pravi, pristni Boccacio! Pergament, pisava, sicer pa menda pripoznaš, da se v svoji stroki nekoliko spoznam.,. Primerjal sem rokopis s florentinsko izdajo iz 1. 1527, ki io ima tudi naš knez, ln rečem ti, manuskripta ne odtehtaš z zlatom. 'Le eno mi je uganka: vseh teh novel skupaj
je sto tn ena...
PosHH me je smeh:	»Očlvidno	torej
prepis i8 urni prepisovalec ie po vzorcu prlpesnil ie en komad.«
— »Jedva, jedva,« je ugovarjal prlja-pu resno. ~ Čltai sem ravno to poslednjo w>yek> neobičajno pozorno In našel nisem fllH najmanjše razlike v slogu in jeziku. Tu-® Po Vsebini se ne bi razlikovala preveč
ostalih sto povesti, presenetila pa me 1 e dJtoHČtaa: globokost, kakršne Boccacio onigje nnna. Najprej opisuje namreč tragično smrt edinega mladega sina vojvodo-Vega. nato omenja. kako se je vladarjeva rodbina pregrešila zoper svoj naTod, citira besede sv. pisma o Gospodovi osvetl, ki kaznuje celo še v tretjem in četrtem kolenu in omenja, da Je obstojal podoben nazor tudi že pri starih narodih. Mi smo to osveto omeaovali sveto in večno živo Nemesls^
Darki Nlccodeml: Zora — dan — noč.
Komtdlja v treh dejanjin. PoslovenS E. Kralj. Komedijo so prvič uprizorili v *l»da-lišču Vaile v Ritnu 1. 1921 pod avtorjevim vodstvom. Je nekoliko spekulativno moderna, a strogo za oder preiačuniena stvar, koje uspeh zavisi od obeh glavnih oseb* Ane in Maria. Ostale »osebe« so le z rutiniranim oderskim pogledom Izbrana tehnična sredstva, ki pospešijo potek dejanja in mu odvzemo nevarnost dolgočasja. Viden Je na odru le glavni par. Snov Je tajna pesem dveh src, sladak fn italijansko zgovoren duet neproblematične ljubezni, opajajoče se na lahkih živčnih dramilih in preživljajoče trojno fazo, razdeljeno v tri dejanja. Kot je Pirandellova komedija v zarodku. »Sestero oseb išče avtorja« drzen oderski eksperiment, tako je »Zora — dan — noč« dramatizirana srčna zgodba brez tragike, a prijetnega, intimnega čara V »brezmadežnem« jutru se v begotnem slučaju srečata Ana in Mario sredi sanjajočih rož in v skrivnostni haTmonili narave. On se pripravlja na dvoboj in sreča v gozdu Ano, ki jo zasleduje do njenega doma. Bonbonček nevarnosti, okolica in burno - sugestiven nastop smrtnega kandidata vzbudi žensko radovednost, zatem zanimanje, simpatijo, ki rodi prvi poljub. A zOTa se umakne dnevu. »Za veHko ljubezen ni treba, da bi se ljudje predobro videli.« In tako je »najina prevara rojena v zarji, ubita po dnevu, vstaja po noči in živi kot še nikoli...« Dan je tudi in spačen, izpremeni potezice v poteze, vrtove v nasade in Iz tihih sluteni vsakdanje potrebe. Avtor je uporabil dosledno izveden oderski trik. V dnevu izkuša in pretehtava Ana Marijevo vrednost. In ko p na kolenih dokaže, da je pripravljen žrtvovati sebe, svojo prostost In vse, kar mu je dragega, tedaj se ob srebrnem luninem svitu v fantastično - neresničnem vrtu znajdeta za vselej. Stvar bi bila zelo omledita, da ni živahnega dialoga, literarno - dramatskih domislekov in iluzije, ki plava nad pisanim delom (občutek pri čitanju!) ter vse-polno režijskih pripomočkov. Niccodemi je človek, poznavajoč oder do potankosti. V tem leži glavni uspeh njegovih mnogo-brojnih del. Uprizorjena komedra pa ni zapustila onega lahko-mirnega občutka pesmi Kot bi to stvar zahtevala. Prvo dejanje ie režijsko preveč obrnjeno na navodila. »Vrt poln dreves, nasadov in cvetlic.« To naj bo predvsem ozadje na glavni režijski smoter. Neko brezsnovno trepetanje vstajajočega jutra naj drhti v ozračju, bolj naznačeno kot resnično. »Zora« je simbol prihajajoče ljubezni in ne njen izraz. Pri vrafh se odigrava prvi del komedije in so ta vrata — ob strani. Režijsko je vse prvo dejanje preveč realistično in odvrača pozornost od dueta. Oa Baričeva je podala Ano isto taks realistično, a z vsemi igralskimi finesami, k! so v drugem dejanju prišle do resnične veljave. Vedno se pa ni mogla ogniti Nicoode* mija prislovice. da je »razložen čudež — uničen čudež« ter je šele v mehkih tonih zadnjih scen zažarelo njeno najboljše: diskreten ogenj, mehka linija občutja in iluzije polna igra Za duet Ana Mario je treba harmonično uglašenih instrumentov. To se je v drami »Ono« sijajno posrečilo dvojic! Bratina - Bukšekova. V tem je hodil Mario g. Kralja svoja pota Značilne poteze karakternega Igralca so stopale v ospredje: tipični glas in dramatični znača] kreacije. Občutek ie to, če čujemo dobrega baritonista peti, tenorsko arijo v potrebi. Kot dober po-znavaleč moderne italijanske drame tn Inteligentna, priznana moč našega odra, pa j« bil edini poklican prevzeti to vlogo. Izrazitega ljubimca itak nimamo. Najbolj ga pogrešamo v literarno - kočljivih prevodnih delih. Pri uprizorjeni komediji je tekel dialog dokaj gladko. Muzike italijanskega jezika. konverzacijske prednosti južnega dialoga ter živahni ogeni v sceničnih nastopih seveda ne prevod ne nastopajoči niso mogli reproducirati. Za odrom 90 oskrbeli Ilustracijo dejanja: g. Sest, Rakar jev a, Vida, ježkova In Jan. Nekaj glasov je bilo mani jasnih. Igra je zbog svoje ljubke dražestl ugajala. Trud in voljo, ki sta jo zlasti dvojica ga. Saričeva ta g. Kralj dokazala, Je pripomogel tudi na našem odru delu do uspeha.	—1.
Sprememba današnjega opernega repertoarja. Današnja predstava Pikove dame se mora odpovedati in to vsled bolezni gdč. Vanečkove, ki še ni okrevala ln vsled zdravniške odredbe danes ne more nastopiti. Mesto Pikove dame se poje opera Rusalka za Isti red D. Abonenti reda D. dobe Pikovo damo z gostom Šimencem pozneje.
— Povej mi. prosim, na kratko vsebino te povesti!
— Krajše nego je pripoveduje Boccacio sam, se to sploh ne da povedati To njegovo prlprosto pripovedovanje se namreč odlikuje po nenavadni stvarnosti Ml moderni ljudje, ga v tem ne moremo doseči. Vsebina je torej sledeča: Vojvoda Giuseppe ima edinega .sina Giulla. Njegov rod le najstarejši in najuglednelši od vseh vladajočih rodov v Italiji. Nekdal so bili to siromašni plemiči toda njihov prednik Rodolpho, je izkoristil srečno naključje In Je položil temelj bogastvu in slavi svoje hiše. Nesložni knezi namreč niso hoteli nikomur izmed svojih vrstnikov privoščiti odličnega mesta In so Izvolili siromašnega Rodolpha načelnikom lige, upajoč, da bodo lahko v senci njegove moči delali po svoji volji. Toda Rodolpho jih je ukanil. Ne le senco moči, temveč moč samo je hotel imeti. In imel jo Je. Posvetil je svolo pozornost najmogočnejšemu Izmed knezov, vojvodi Odoakerju, ki Je vsled svoje moči In bogastva slovel kot »železni« ali »zlati« vojvoda. Tega le pokoril Rodolpho, pobral mu le mesta In jih proglasil za last svoje hiše. Ko pa se je Odvoaker, razdražen ne le kot vojvoda, marveč tudi kot človek, iznova uprl. ga je Odoaker, razdražen ne le kot vojvoda, izgubil življenje. Slava in moč Rodolphova sta vsled tega zrasli tako, da ni imel nobenega tekmeca več. Kot dober rodbinski oče je skrbel tudi za svoje otroke. Ženil In možil jih je uspešno In njegov praktični duh je Živel tudi v njegovih potomcih. Bodisi z možitvami, bodisi z mečem so se povzpeli tako visoko, da so postal! prva vladarska rodbina v Italiji. Vse nezgode so srečno prestali, njihova moč se je nepre* stano množila ln stalno rastla. pri tem pa so bili bM in nesreča ne le za svoj narod, marveč za vso Italijo. Mračni, fanatični, oholi vladarji so se smatrali za božje namestnike na zemlji in domnevali so, da je vsako njihovo dejanje storjeno v božanskem navdahnenju fn da služi le v večjo čast in slavo božjo.
Sin Gluseppa, Julius je navidez obetal v svoji mladosti najboljše. Pripovedovali so ganljive zgodbe o njegovem dobrem srcu in njegovi odprti glavi. Giuseppe sam ai bil slab vladar, toda bil ie omahljiv.
nedosleden: tTsje, ki se maje v vetru. Zato je narod opiral svoje nade na bodočnost in na njegovega naslednfka. Ko je Julij do-rastel, so ga oženili Našli so zanj prince-zinjo starega rod«, slavili so razkošno svatbo, vsa mesta so poklonila mladima novo-poročencema darove in podložni narod Je vriskal, kakor je to pač njegova navada pri podobnih prilikah.
Nekaj let pozneje pa je opazil Julij v krogu dvornih dam mlado krasotico modro-črnlh las in ažurnih očL Bilo ji je šele sedemnajst let. Zagledal jo je in Izgubljen je bil mir njegovega srca in njegove domače sreče. Strastno je vzplamtel v ljubezni do mlade lepotice in baš tako strastno je jel sovražiti svolo ženo. čim več dokazov je dobival, da krasotica ni ravnodušna na-pram njegovi ljubezni, tem težie je prenašal spone zakonskega stanu. Razdor je sledil razdoru, prepir prepiru In ni ostalo zgolj pri besedah, kot so sluge, svedoki takih nastopov, pripovedovali po mestu.
Krasotica je bila edino dete visoke Plemkinje, izobražene in žlahtne dame: njen brat je bil padel leto pred temi dogodki na bojišču kot častnik v vojski Gluseppa. Julijeva ljubezen se je izpremenila v vročično strast in njegovo domače življenje v popolen pekel. Ker sl ni vedel pomagati drugače, Je napisal papežu pismo, naj loči ta nesrečni zakon. Papež pa je poslal pismo Julijevemu očetu. Sledil Je nastop med očetom In sinom pri zaprtih durih; posledica je bfla, da se je Julij odtuifl svojemu očetu prav tako, kakor svoji ženi. V prostem č^;u, kar mu ga ni izpolnjevala ljubezen. se je udajal lovu In pitju. Kajti mlada plemkinja se mu je bila že vdala z dušo in telesom. Pozneje je spajal vse te tri osi svojega življenja v eno: vozil se je s prijatelji na lov, po lovu je popival ž njimi, po pitju pa je odhajal v svoio sobo, kjer ga Je pričakovala ljubljenka, ki io je bil med tem privedel zanesljiv služabnik. Izbiral sl je namreč za te sestanke vedno osamele gradiče v zatišju gora in gozdov.
Neke zimske noči pa se je tako popivanje zavleklo. Julius 1» vedel, da ga čaka ljubica nestrpno: toda tudi spone te ljubezni so že zafete odjenjavati in njegova adiqa ljubica ie bila tacate, B8o ie v go*
rah, ki jih je pokrival sneg. Prijetna toplota je žarela z ognjišča v sobi samotnega lovskega gradiča ln vino Je razgrevalo duše. Družba ni bila velika: štirje Juliju vdani plemiči so sedeli ž njim. Pili so in vino je jelo učinkovati: Oči so se nagnile in veke so postajale težke. Iz nekega vzroka se je razvil prepir. Julij, ki je bil v tem stanju globoko uverjen o vzvišenosti svoje osebe. Je zabrusil svojemu nasprotniku nedostojen izraz v obraz. Ta pa je brez odgovora vstal, zgrabil steklenico za grlo, jo obrnil in treščil princa po glavi. Udarec je zadel silno In dobro. Julij se je zgrudil z razbito lobanjo. Pivci so se hipoma streznili in se razpršili. Prišel je sluga, položil svojega gospoda na divan; nato je odšel in potrkal na duri spalnice... Mlada plemkinja se je oglasila. Sluga ji je povedal, kaj se je zgodilo. Planila je ven, pogledala razbito lobanjo svojega ljubljenca in se navidez mirna vrnila v spalnico. Ko pa je čez nekaj časa sluga potrkal, hoteč svetovati krasotici. naj brzo odpotuje, ni dobil odgovora. Z lastno roko je storilo dekle konec svojemu brezupnemu življenju...
Drugi dan zarana ie prišel eden prinčevih tovarišev k staremu Giuseppu in mu naznanil, kaj se je zgodilo. Nato je šel zasledovat morilca; dobil ga je nekle ob morskem bregu in ga ubil po kratkem boju.
To je torej vsebina stoinprve novele našega rokopisa. Na koncu Je, kakor sem že omenil, par silnih ln s prepričanjem napisanih stavkov o Nemezi, okolnost, ki je pri tem galantnem in lascivnem avtorju v resnici najbolj čudovita...
Prijatelj arhivar je obmolknil.
Prišla sva v Heiligenkreutz. Prijazna, čedna vasica je to, obdana kroginkrog z gozdnatimi holmci Stara cistercistijunska opatija z znamenito samostansko cerkvijo iz 12. stoletja, kjer so krasno slikana okna in kjer leži v kripti trinajst Babenberžanov.
Ko sva stopala z vrha nlzdol, sva opazila par turistov z Baedekerji; stopali so po peščenem drevoredu proti pokopališču. Domačin jih je vodil ln slišala sva, kako iim ic ponosno razlagal, da so ti"1*
Kitajci in celo nekaj Japoncev obiskali to pokopališče. Pridružila sva se jim.
Vodnik nas je peljal h grobu pokritemu z veliko, temno, mramorno ploščo:	pri
zglavju se dviga drugi kamen in na tem stoli napis: Mary baronesa Veczera • 1871, + 29. prosinca 1889. Seveda nemški.
In spodaj stoji verz iz knjige Jobove:
»Kakor cvetlica zraste človek is ovene.«
Dame so trgale bršijinovo listje z groba. gospodje so se zatopili v pogovor, midva pa sva stopila na grobarjev migljaj v pokopališčno kapelo.
To kapelo je bfla dala zgraditi stara baronica Veczerova v spomin svojih dveh *trok. Njen sin je padel kot častnik v drugi bosanski vstaji leta 1882, drugo dete te Niobe je bila hčerka Mary, ki smo bili ravnokar stali ob njenem grobu. Prekrasno sliko smo zazrli v oknu kapele. Solnčnl žarki so padali naravnost na slikano oteklo ter oživljali njega barve. V sredini slike sedi Madona, na obeh straneh klečita dva, »ki sta angelja, a sta bila nekoč Človeka v življenju.« Eden Izmed nlUu. oni na levi zre 2 udanostl polnim pogledom v Madono. zadovoljen je s svojo usoda ki )e je bil deležen na svetu, umrl je kot »vojak in poštenjak«.
Drugi angeli dviga sklonjene roke k Madoni: Kraše ga črni lasje z modrim bleskom In ažurne oči v očeh pa polno hrepenenja In goria. Hrepenenja po vsem, kar mu je življenje odreklo, gorja od vsega, kar mu je Življenje dalo...
Obličje Madone pa je strogo, da. grozeče resno In njena roka preteče kaže tia nekam proti Izhodu kapele, preko pokopa^ lišča, preko doline, kjer leži vasica, preko gozdnatega vrha, na čegar drugem pobočto leži lovski gradič...
Odšla sva s pokopališča. Bela cesta s, vasico *e ,v,Ie na vrh, k! leži nasproti od nas. In vodi v MayeTlIng.
Nisva šla po tej cesti Bila sva utrujena ln lačna. Sedla sva v lipovo senco samostanske gostilne in prijatelj ml je začel razlagati nekatere zanimive stilistične p* sebnosti iz stoinprve novele Boccaci*
Stran «,
Dnevne vesti.
*— Mariborskim naročnikom. Narodni Dnevnik izhaja odslej redno ob 11. dopoldne ‘a bi moral dospeti že popoldne v Maribor. Dogajale pa so nerednosti, ki jih je povzroča pr en reditev izhajanja lista. Ukrenili smo potrebno, da se te nerednosti ne bodo Ponavljale in prosimo vse mariborske naročnike, da nam oproste, če je bilo prvi tesen preureditve izhajanja nekaj nerednosti. — oprava Narodnega Dnevnika.
— Včeraj smo bfli počaščeni s preiskalo v uredništvu in na stanovanju. Preiskava je zasluga g. Zelenka, občinskega tajnika “ se ta čutil žaljenega zaradi dveh uilii2*3 ?adniega ptujskega volilnega bo-!_* ;r° aast,- ko mi, je doživelo tudi »Jutro«, voj, fr v isti stvari. Preiskava je bila senu i «2 uspeha. Pri tej priliki bi sl dovo-4“ Par besedi na naslov deželnega sodišča, r.® yajentec v tiskarski stroki ve, da so ro-tiskanju lista že uničeni in mora 3 , biti vsako iskanje rokopisov par dni di «	,	sta brezuspešno. Praksa je to tuni	meri Potrdila, ker dosedaj se še
,e.na nTedniška preiskava posrečila, hi«. tajimo, da bi se mogle te uredniške nhW Pre*skave v bodoče opustiti, keT z u»«5 ., eubl)a po nepotrebnem čas samo um!. ln Preiskovalni sodn k. Še bolj ne-i»l.li In tucb zelo nesimpatična — da se sta!™10 kar najmileje — pa je preiskava na miJiu!ai}iu urednika. Vendar ne moremo tl"tvi	bi bil na svetu urednik, ki bi že
d«*«?16 TOkopise, zlasti kak volivni dopis iz sfi 51? proti vsern uredniškim običajem no-shranjevat samo zato, da bi mole s* ir eruirati pisca. M slimo zato, da slCTaini čas, da se take preiskave v °°uoče opuste.
čenvT„£r 1 *m° ta objavljamo, ker no-
Sik Mmur,,dela« krivice. - Gospod tiskovne^6 Sv lcuiem se na nikak paragraf neresm^lc . lna' alnPak ugotavljam samo °St trd,tev 8. Bukovca, kakor so
0	.v	»NaTodnem dnevniku« v notici
Llubiu •, ru Podružnice Kmet. družbe v Mubljani jr, sicer.
. • G- Jamnik ni bil odpuščen, ampak je sil 2OTn 2 dne 17, septembra 1924 zapro-4*,Uu?a se ga blagovoli razrešiti vršitve »rrokovne službe pri Km. družbi.«
fliiki J ’ Robrman še sedaj deluje pri Kme-valca«	i in si°er kot urednik »Kmeto-
>e nai+?‘-,Lal1 ni bil na novo sprejet, ampak
rmtl , s1užb° na Podlagi sklepa disci-komisije z dne 10. septembra 1924. *P°štovanjem Evgen JaTc. moriT« e? ne bo nejasnosti in da ne bodo lavlin™ nasprotniki v kalnem ribariti, Iz-tlčne r 2 QZirorn na naše neverjetne poll-iasntu	rere’ da seveda ni z objavo po-
lke / JaTCa naše stališče glede Kmetij-Vaswfi- v "obenem oziru izpremenjeno. tborc 8100 takoj proti odgoditvi občnega Jaro« n ”as1?Pni tudi proti imenovanju g. bo sp/m ufinega komisarja. Upamo, da družha 1 Ve.ndar enkrat začela Kmetijska krat fp xlm de!om In da bo vendar en-nikakoT ne^^ajo110^1 bojev, Id v njo
•ni minister^dr*1«! u0rza pooolnar Finaa* njem trenutki?5aho ie P°dpisal v zad' Uanska borza ll dov<>lienje. da sme ljub-isvizami. tr£°vati tudi z valutami in
uprava	s,Jajna	namera! Tobačna
Vsem onim vrfiiA v. kratkem znižati ceno le n!,t E vrstam cigaret hi tobaka, ki se kupujejo, zato pa zvišati ceno "sem onim cigaretam in tobaku, ki se mno-kupujejo. Bolj nesocialne, pa tudi bolj jetrgovske odredbe si v resnici ni mogoče , v KaGIlci so že na tern, da prenehajo
1 kajenjem, tako drag in slab je tobak. In JJ»Ii tobak že ne gre več. Ali bi hotela fi °®°Polska uprava, da opuste kadilci še 't.??, tobak. Nameravana manipulacija s
ami b| to gotovo dosegla.
41» tTv b®*1 s,učai Požara v okolici Kra-sin^pm enega meseca se je pripetil pred-9 „ Jjhtn "a Primskovem pri Kranju. Okrog cm*« zvečer je pričela goreti neka' poleg ^eda kmečka hiša, s katere pa se je »ProLiraz5irI1 2 bliskovito naglico na na-strani stoječo hišo in na to in ono JtraS.»s^taječa gospodarska poslopja in Je v *o ,vse tti^PsUI do tal. Na lice mesta NaVi« ,e Požarne brambe Iz Primskovega, kjkoitS3, Kranja tn še tri druge, ki »o ogenj goEe v ' ■*ceT 23 Pogasiti ni bilo več mo-aa rvi, zrok požara le neznan. Škodo cenijo okroglo en milijon kron.
Ob i^i,„Ta.tv,na dnevnikov kraljice Marije, o* C^ki bivanja N|. Vel. kraljice Marije krad/?. Je bilo ta kraljičine prtljage ponj a®30 več stvari, med njimi tudi kraljičl-aretirt ^bd. Radi tega je bil v torek zjutraj km B i Postajenačelnik kolodvora v Ba-Delia van- ki je tatvino Izvršil in bil od-, »an v zapore sodišča v Ogulinu. Kovčeg z*	Je bil poslan v Zagreb, od koder
.JJtataU maršalu dvora v Beograd. Olicija išče 3e ostale pokradene predmete.
~,i^?fPneten zločin v Beogradu. Dne JrJšu* meseca je odšla 14 letna, čno razvita deklica Lenka Mergl, šivilja Zemuna v Beograd, kjer je obiskala svo-fto- ftJ "tej Je ostala do 23. istega me-uwl ,sf i«xDO?lovlla ta odšla proti
v Zal11111 v fSifc*'5 *,e VTnltl domov tom* in' prlstanlšču pa je zašla pomo-
«1 pa so jo izvabili mornarji, to še „ taČno ustanovljeno, na neki veliki tovor-kier P* Jo je prijel žandarm beo-■fNske policije in Jo hotel legitimirati. Ker 2* hnela pri sebi nobenih dokumentov, jo je f^darm odpeljal k dežurnemu uradniku Vujoviču na kvart (stražnico), kjer jo je isti "*slušaval nad eno uro. Deklica je bila “tačno prestrašena in ga je jokaje prosila, jo pusti domov. On pa ji ie dejal, da je ponoči ne sme pustiti, ker še ni dosti SPznana v mestu in bi se lahko izgubila, "taročil ji je sobo v neki zloglasni kavarni I bližini, o kateri Je znano, da se tam iz-in u® *sobe za prenoČlšče«, ter ji dejal, da }? bo drugi dan stražnik spremil domov. £krog io ponoči pa je prišel isti uradnik v *»V9rno in odšel v prvo nadstropje, kjer je jjtarkal na vrata dekličine sobe. Ta je vsa ”®Plašena odprla ta uradnik je vstopil ter 2aa’enil vrata za seboj. Notri se Je zadržal S*® Pol ure ln nato odšel. Zgodaj zjutraj pa j. deklica vstala ln se odpeljala v Zemun, Je svoji materi povedala, da je bila ®°č onečaščena od dotičnega policij-Viffn urfidnlka v Beogradu. Mati je takoj ‘Ozlla ovadbo na policijsko ravnateljstvo, ** Je uvedlo preiskavo. Zaslišana je bila jobanca iz dotlčne kavarne, ki je izpo-vedala, da Je prišla Lenka prejšnji večer * 0*kim mornarjem v kavarno In tožila, da boli glava ln da, bi rada odšla spat.
■	? U 'e odrelil posteljo v neki sobi,
S« « bilo še šest drugih postelj, ki so bile ?ddane raznim moškim. Lenka ji je . pripovedovala čudne stvari, kako da je mozgi Dob«nnlti P*«d svojim očetom, ki da le
zelo rabijaten človek in da jo hoče uničiti, v Beograd, kjer se je spoznala s kapitanom ladje »Bačka«, s katerim je živela deset dni. Nato jo je kapitan spodil fn je potem živela pet dni s tistim mornarjem, ki je prišel preje z njo v kavarno. Nekaj po deveti uri je prišel v kavarno policijski uradnik Vukovič in odšel v prvo nadstropje v sobo, kjer Je spala Lenka. Notri se je zadržal
20 minut in nato odšel. Drugo jutro se je Lenka oblekla in, ne da bi kaj rekla, odšla. Na bližnjem vogalu jo je čakala neka starejša ženska, o kateri misli, da je bila njena mati. — Policija z vso vnemo išče tistega kapitana ln mornarja In je pridržala tudi uradnika v zaporu.
— Razbojnik Vido Pavlčevlč ubit. Iz Cetinja poročajo, da je bil kačak in odmet-nik Vido Pavičevič, na katerega glavo je bilo razpisanih 100.000 dinarjev, dne 2. t. m. zvečer od svojega bližnjega sorodnika istega imena in priimka ustreljen. Med njima je prišlo do ostrega prepira radi tega, ker je sorodnik očital Pavičeviču, da trpe radi njegovega razbojništva vsi sorodniki in vsa vas. Pavičevič je nameril na svojega sorodnika puško in sprožil, vendar pa ie bil ta toliko uren, da je puškino cev z roko odbil ln bil pri tem ranjen le v prste. Obenem je pa hitro potegnil svoj revolver ln ubil razbojnika.
— Najmodernejše moške In damske kroje, preizkušene, razpošilja in Izdeluje po meri minst za trgovino in obrt konce-sijonirana krojna šola. Tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Židovska ulica 5/1, Ljubljana.
Mubllana.
1— Društvo »Soča« priredi v soboto 8. t. m. v salonu »Pri levu« »Martinov ve. čer« s petjem, godbo, šaljivim predavanjem in recitacijo. Vstopnina prosta, začetek ob 8. uri zvečer. — Vabljeni vsi člani in prijatelji »Soče«.
1— Pevske vaje Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrše redno vsak ponedeljek in petek točno ob pol 9. nri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17/1, kjer se sprejemajo tudi prijave novih pevcev.
1— Brezplačen srbo-brvaški tečaj otvo-ri »Bratstvo« tudi letos. Pouk se prične v najkrajšem času v mestni šoli na Grabnu. Pouk Je brezplačen, vendar se ob vpisovanju sprejemajo prostovoljni enkratni prispevki za stroške razsvetljave in čiščenja lokalov. Prijave sprejema predsednik Kravos v tajništvu NSSZ, v Narodnem domu L desno vsak dan od 9—12 in 3—6 ure. Ker se bo letos število obiskovalcev omejilo, naj se reflektanti takoj prijavijo. Prijave se sprejemajo za I. in II. letnik. — Odbor.
1— Mesrira zastavljalnica naznanja, da se vrši dražba marca 1924 zastavljenih predmetov dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne.
1— Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, sklicuje za soboto dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer javen shod najemnikov v veliki dvorani hotela »Union« z dnevnim redom: »Načrt novega zakona o stanovanjih.« Opozarjamo vse najemnike, da naj se udeležijo tega shoda, da zvedo resnico o novem zakonu.
1— Poskušen samomor. Predvčerajšnjim so našli v Zvezdi na klopi ležečega
21 letnega Ivana N. iz Rakeka. Izpil je v samomorilnem namenu steklenico lizola. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Pri kandidatu samomora so našli knjižico z obširnim življenjepisom, iz katerega povzamemo sledeče: N. Je absolviral sicer san\o petrazredno ljudsko šolo, je pa samouk, ki se je učil različnih jezikov, kakor angleščine, Italijanščine in srbohrvaščine ter je mnogo čital: bavil se je s slovensko, nemško, angleško in italijansko literaturo. — Lektira je razburila njegovo fantazijo, poleg tega je bil trenutno brez službe in brez stalnega bivališča, spričo vladajoče brezposelnosti ni mogel najti niti službe preprostega delavca, s katero se je moral zadovoljiti radi neugodnih družinskih razmer do predkratkim, zato se je naveličal živeti in sklenil je odpotovati na drugi, boljši svet Ker se mu to ni posrečilo, in si je stvar, kakor se to večkrat zgodi — po poskušenem samomoru, mogoče zopet premislil, ter bi želel ostati še nekaj časa v tej dolini solz, naj izdamo apel na usmiljena srca, da se mu to omogoči.
1— Poskušen vlom. Dne 5. t. m. okrog tričetrt na 21. uro sta opazila dva železniška uslužbenca na dolenjskem kolodvoru neznanega moškega, ki je dalj časa pohajal okrog kolodvora. Naenkrat sta začula ta smeri od bifeja, žvenketanje stekla. Pohitela sta na lice mesta in zasačila sta neznanega vlomilca pri »delu«. Zgrabila sta ga in — zopet Izpustila. Nato sta si situacijo šele natančno ogledala ter ugotovila, da je možakar zdrobil šipo na vratih bifeja v očivldnem namenu, da zleze v lokal in kaj ukrade. Vlomilec je seveda zopet pridobljeno prostost porabil ter Izginil kakor kafra. Nato sta železničarja obvestila policijo, In ti sveta Hermandad, potrudi se sedaj In poišči lopova ter ga spravi na varno...
1— Pazite na neumne otrokel Zasebnica Angela Bradeško je sedela dne 4. t m. s svojima sinčkoma v kuhinji svojega stanovanja na Gllncah štev. 67 in kuhala guljaš. Prišel je čas ko je bilo treba 4 mesečnega Marjana položiti v posteljo; in šla ln nesla ga je v posteljo, 16 mesečnega Zvonkota pa Je pustila pri štedilniku. Nespametni Zvonko pa je porabil priliko in hotel je pokusiti gpljaš. Segel je po ka-stroli ter jo potegnil k sebi. Nesreča pa je hotela, da se je posoda prevrnila in Zvonko se je z vročim guljažem na desni rok! in nogi tako opekel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
1— Nezgoda. Trije delavci telefonskega oddelka poštnega ravnateljstva so peljali predvčerajšnjim po tračnicah električne cestne železnice na Dunajski cesti voz telefonske žice. Pri Gajevi ulici je meril Viktor Kobal tračnice. Na doslej nepojasnjen način je prišel Kobal z desno roko Pod voz, ki mu je zmečkal tri prste na desni rold.
Maribor.
Tragična smrt vojaka. Letos je bil kljub dokazom, da je silno božjasten in živčno bolan potrjen k vojakom 22 letni Franc Ferš iz Radvanja pri Mariboru. Ko je 26. septembra nastopil kadjsko službo, so ga za tri dni zaprli, ker so mu očitali, da simulira. Dne 24. oktobra pa je Ferš dobil zopet silen živčni napad in pri tem umrl. Čudno je, da vidijo nekateri gospodje tudi še sedaj, kakor med vojno, simulante tudi v ras oravlh hoimvth.
Priziv proti Izvolitvi župana dr. Leskovarja. Socijalisti, ki skušajo na vse mogoče načine zavlačevati delo novega občinskega sveta, so, kakor znano, vložil! priziv proti zadnjim občinskim volitvam. Ker pa Je bil ta priziv s strani velikega župana zavrnjen, so vložili sedaj še priziv proti izvolitvi župana g. dr. Leskovarja. Sresko načelstvo je tudi ta priziv zavrnilo, ker pa mora definitivno odločiti še veliki župan, se stvar vleče še vedno dalje tn tako ne more novi župan prevzeti svojega mesta. Ce je tako postopanje socijalistov pametno In koristno, naj sodi javnost sama.
Županske volitve v Ptuju. V sredo zvečer so se vršile v Ptuju volitve župana, podžupana in odbornikov. Za župana je bil izvoljen demokrat dr. Matej Senčar, za podžupana pa narodni socijalist g. Blažek. Po izvolitvi so priredili Slovenci po mestu manifestacijo.
Družabni večer Sokola. Mariborsko sokolsko društvo priredi v soboto 8. t. m. zvečer v prostorih Narodnega doma družabni večer. Svirala bo godba »Drave«.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. Požar. V petek, dne 31 oktobra Je izbruhnil v kozolcu gostilničarja Vrege na Liubiianski cesti požar, ki je vsled hudega ve‘ra popolnoma uničil kozolec. Bila je nevarnost, da se požar razširi tudi na severu ležeči del mesta. Ta nevarnost pa je bila odstranjena vsled hitrega in energičnega nastopa vojaštva, ki je požar lokaliziralo. Vojaštvo sta alarmirala podporočnika Mijač In Rupnik, ki sta tudi vodila gasilno akcijo. Izkazal se je tudi gospod Ernest Goltes, k! je uspešno preprečil, da bi se vnelo še gospodarsko poslopje. Zgražalo pa se je meščanstvo nad gasilci, ki so mogli stopiti v akcijo šele potem, ko je vojaštvo že odvrnilo največjo nevarnost Imeli so namreč pokvarjeno brizgalno, kar je čisto gotovo neopravičljivo. — Naše mesto, kakor tudi okolica postaja v zadnjem času rravi Dorado za razne tatove ta osumljence. Ni še dolgo od tega. kar je bilo ukradeno g. Kukoviču par konj in trgovcu Omerzi večja količina manufaktumega blaga, že se poroča o novih tatvinah. Tako so poskušali tatovi v Cigoncih fn Sv. MaTtinu na Pohorju odvesti svinjo in konja. Na Cigoncih je nek sumljiv človek celo dvakrat streljal skozi okno v neko sobo. Dobro bi bila da b! orožniki razne delamržne tujce pognali preko meje.
VSEM,
kJ hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO
Zgraditev zveze Ulice — Vardiite.
(Originalni interview dopisnika agencije»Svevid« z direktorjem državne železnice v Sarajevu g. Prokičem.)
Sarajevo, 4. novembra
—	—	—	~	•	v
OBLEKE
narejene največja
izbSra
m mo ¥
O. BERNATOVIČ
MESTNI TRG 5
LahkomlseEna zgodba.
Ona je imela čudovit sendvič, jaz sem imel konjak in staro portsko vino. Tako sva se hitro seznanila.
Do Berlina sva imela še dosti ur za razgovor.
Bila je mlada, srčkana in ljubka. O svojem možu, onem starem in spoštljivem gospodu, od katerega se je bežno poslovila na kolodvoru, je govorila malo in nerada. —Bil je to njen prvi drzni skok v veliko mesto, da si naroči par oblek, samo najpotrebnejše, in da se malce pozabava.
Bila mi je všeč, jaz jej očividno tudi nisem bil nesimpatičen. Lahkoten razgovor je prešel polagoma v flirt. Staro portsko vino jej je stopilo v glavo, njene oči so sijale, smejala se je in klepetala je venomer. Pustila je, da sem poljubljal njene majhne rokce in rada je poslušala nežne besede. Njen »ne ne« me je plašil le malo, veliko bolj neprijetni so mi bili potniki, ki so vstopali in motili v najbolj neprimernem trenutku najin tete-a-tete.
Bližala sva se končnemu cilju in te-daj sem zbral ves svoj pogum In dejal svoji novi mladi prijateljici:
»Ljubo dete! Ce pridemo v visoko moralno mesto Berlin in če izstopi vsak v drugem odličnem hotelu, tedaj ne smem niti jaz Vas in niti Vi mene obiskati ln naše tako lepo razcvel? prijateljstvo bi doživelo svoj predčasen konec. Upajmo si veliki korak! Izstopila bova kot mož in žena v istem hotelu, vse drugo pa človeštvo ne briga.«
Rdeča je postala in ni rekla* ne ne«, kar sem naravno tolmačil kot pristanek.
Dal sem znositi najine stvari v avto ln Jih odpeljati v prvovrsten hotel. V veži hotela jo je zapustil pogum. Bleda, tresoča se in v zadregi je stala pri prtljagi, dočlm sem jaz mirno in stvarno naročil za sebe in svojo ženo sobo.
Vzel sem jo pod roko In jo peljal k liftu. Pustila m! je, še vedno preplašena in tresoča se, saj je bil to njen prvi dogodek. Ko sva bila v svetlo razsvetljeni sobi sama, se je hipoma pomirila.
»Vidiš, vrag vseeno ni tako grozen, kakor ga slikajo. Sedaj si tu kot moja mala sladka ženica in noben človek Ti ne more ničesar storiti.«
Pustila se je poljubiti, bila Je zopet dobre volje in veselo je Cvrčala. Samo v lepih očeh je bilo nekaj ko strah.
Predno sva se preoblekla k obedu, Je zapustila moja prijateljica za hip sobo. Porabil sem trenutek, da bi se obril. Toda ml-nutenute so minile ena za drugo — pet, deset, yt ure, nje ni bilo nazaj. Postal sem nemiren. Kje mora vendar biti? Vse njene stvari so bile vendar tu! — Pa ne da se ji Je pripetila nesreča? — Čakal sem še par minut, nato pa sem se odločil, da pokličem natakarja.
»Ali niste videli moje gospe? Kje le ona?«
Natakar je naredil začuden obraz. »Tega ne vem. Toda spodaj sedi neka dama in joče. Ni si zapomnila številke svoje sobe, kako pa je Ime njenemu možu, tega tudi — n« v*.«
Danes zjutraj je prispela brzojavka, da so sestavljene tračnice nove železniške proge Užice—Vardište na onem mestu, kjer se končuje delo sarajevskega in beograjskega železniškega ravnateljstva. Na ta način je torej definitivno zgrajena železniška zveza med Bosno in Srbijo.
Ob tej priliki smo posetili železniškega ravnatelja g. Prokiča, ki nam ni samo potrdil gornje vesti, nego je tudi dodal, da je napravljen nadaljni korak v ureditvi in vzpostavi intenzivnejšega prometa na naših železnicah s tem, da je finančni minister dovolil, da se kredit, ki leži pri tukajšnjem ravnateljstvu, uporabi za pričetek del na vrtanju predora skozi Ivan planino in bo tako odpadla današnja zobokolna železnica preko te planine.
O važnosti nove proge Užice— Vardište, je dejal g. Prokič, ni sploh potrebno govoriti. Z njeno zgraditvijo je zvezana bosanska ozkotirna železniška mreža s srbsko in je na ta način napravljena železniška mreža 3200 kilometrov ozkotirne proge, razdeljenih na površini 90.000 kvadratnih kilometrov. Razumljivo je, da se mora tej veliki železniški mreži, ki ima tako veliko interesno sfero, odpreti na vsak način nekak naraven izhod na morje.
Prva in največja ovira, ki se je pokazala pri ustvarjanju tega projekta, je bila Ivan planina. Ta je nekak zamašek celokupnemu prometu ne samo Bosne, nego bi bil tudi Srbije, da ni finančni minister v zadnjem času odredil svojega važnega sklepa. Zobokolna železnica na Ivan planini ni mogla zmagovati niti polovice potreb, ki jih ima sama Bosna, kako bi jih mogla šele sedaj, ko prihaja k temu še vsa srbska mreža. Veljalo je odstraniti to oviro in bo to izvršeno v najbližji bodočnosti, še poprej, kakor bodo stavljene največje zahteve na bosanske proge.
Kako velika je važnost nove proge, se vidi po tem, ko ona dirigira celokupni srbski uvoz in izvoz v popolnoma drugi smeri. Do sedaj se je gibal izvoz’ deloma preko Soluna, deloma preko Sušaka, naravno pa je, da bo šel zdaj preko Sarajeva, če se pomisli, da je z novo progo skrajšana pot do morja za kakih 200 kilometrov na obe strani. Ce se ozremo na vsa važnejša srbska središča: Valjevo, Čačak, Milanovac, Užice, in če še k tem prištejemo Kragujevac, ki bo v najkrajšem času zvezan z ozkotirno železnico s Cačkom, potem šele vidimo, kako velike važnosti je nova proga, ne samo za Bosno, nego tudi za Srbijo.
Za tem prihaja vprašanje, kam bomo uravnali naš izvoz, ker dobrega pristanišča, posebno z ozirom na natovarjanje blaga v velikem obsegu, na južni obali naše kraljevine za sedaj niti ni-
mamo. Imamo pristanišče v Gružu, ki ima svojih 18.500 kvadratnih metrov uporabljive površine, dalje Metkovič, kjer morejo pristati samo parobrodi do 300 ton in Zeleniko, kjer more pristati naenkrat samo en parnik. Gružko pristanišče bi se moglo z investicijo 40 milijonov dinarjev povečati, tako da bi imelo dvakrat večjo uporabljivo površino, kakor pa jo ima danes. Toda tudi to je premalo. Jaz sem že popreje v mnogih dopisih opozarjal na veliko pristanišče Ploče (porto Tolero), katerega so se posluževali že stari Rimljani, in ki bi se dalo urediti z investicijo samo 100 milijonov dinarjev tako, da bi ustrezalo popolnoma vsem našim potrebam, kei bi uporabljiva površina, ki bi jo dobili na ta način, daleč presegla 100.000 kvadratnih metrov. V njem bi mogli pristati tudi največji parobrodi in bi se moglo natovarjati tudi blago večjega obsega in v večjih količinah. Res je sicer, da je Metkovič bližji, kakor Ploče, toda ureditev metkoviškega pristanišča bi veljala daleč več, kakor pa ureditev pristanišča Ploče.
Vsekakor bi se moralo pričeti z rešitvijo tega problema čimpreje, ker Je to v življenjskem interesu vsega našega gospodarstva. Brez urejenega velikega pristanišča ne smemo niti misliti na razvoj našega izvoza. Za to vprašanje bi se moralo zainteresirati vse one, ki so odgovorni za povzdigo in procvit naše države, v prvi vrsti pa ministre financ, trgovine, rud ln šum in prometa. Oni bi morali osebno pregledati teren, o katerem govorimo tn Čimpreje Izreči končno odločitev. Na ta način bi bil odstranjen tudi program jadranske železnice, čigar ustvaritev zahteva ogromne investicije, katerih se niti od daleč ne bi moglo z dohodki Izenačiti.
Še eno vprašanje je, na katerem Je zainteresirana vsa javnost, in to je vprašanje voznega parka ozkotirne železnice. Mi sedaj ne moremo zadovoljiti niti ene petine potreb bosanske industrije in Izvozne trgovine, radi česal nastaja dnevni zastanek. Imamo okrog 1000 nepopravljenih in neuporabljivib vagonov, ki ležijo in trohnijo brez vsake koristi, dočim bi bili potrebni le malenkostni krediti, da bi se povečalo delo v železniških delavnicah in se popravilo te vagone. Nocoj odpotujem v Beograd, da tam izposlujem ta kredit in upam, da z uspehom, tem bolj, ker je postala potreba akutna vsled zgraditve nove proge.
Naposled je g. Prokič izjavil, da je uprava nove proge za sedaj v rokah beograjskega železniškega ravnateljstva, dokler se končno ne reši vprašanje enotne uprave za celokupno ozkotirno železniško mrežo. .
Ljubljanska borza, dne 6. novembra.
Vrednote.
Državni papirji: a) Obveznice: 7 odstotno invest pos. iz 1. 1921 denar 63 H blago 66. b) Srečke: 2 in pol odst. drž. renta za voj. škodo denar 110, blago 113«. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 215, blago 232, Merkantilna banka denar 125, blago 128, Prva hrv. štedionica denar 916. b) Podjetja: Strojne tovarne ta livarne denar 130, blago 147, Združene papirnice denar 110, blago 120, Split cement Portland denar 1416. blago 1490, Nihag denar 65, blago 85. Založnice Itd.: 4H odstotne kom. zad. dež. banke blago 89, 4^ odst zast. L kr. dež. banke blago 17H.
Produkti.
Hrastovi friz! 6, 7, 8, 9, frco meja, denar 1450, deske 20, 25, 30 mm, III. frco meja denar 530, blago 540, remeljni 7/7, 8/8, I., II., frco mela blago 700, brusni les po uzancah Ijublj. borze frco. nakl postaja den. 225. testoni od 2.25 m do 25 cm od 10 do 29, medla 23 cm frco meja den. 600, bukova drva, obrobij., frco. nakl. post kol, 4 vag., den. 19, blago 19, zaklj. 19, oglje I. vilano, izbrano (hrastovo, jagned. brezovo In buk.) frco nakl. post. blago 87.50, pšenica dom. frco, Ljubljana, den. 390, pšen. bač., par Lj. blago 435, koruza bač, par. Li„ blago 335, oves bač., paT, Lj., blago 340, koruza nova, gar. zdravo blago, par. Lj. blago 210, fižol rfbničan, orlg„ frco, Ljubljana, den. 440, fižol ribnlčan, člščen. b/n, frco. Postojna, trans, blago 550, fižol prepeličar, orig., frco Lj., den. 450, fižol prepeličar, čiščen, b/n, frco Postojna, trans, blago 580, fižol mandalon, orig., frco, Lj. den. 400, fižol mandalon, člščen, b/n, frco 'Postojna, trans, blago 500, fižol rjavi, orig. frco Lj. den. 410, laneno seme par. Lj., den. 675, pšen. moka, baz„ 0, bač., frco Lj. blago 625, pšen. otrobi, srednji, b/n, frco Lj., blago 215, koruza, umetno sušena, nov, par. Lj, blago 275.
X Odredbe proti sladkornemu kartela. V poljedelskem ministrstvu se vrše že več dni konference, na katerih se razpravlja, kakšne odredbe bi bilo treba podvzeti, da se prepreči nadaljno dviganje cen sladkorju. Država ima zato par učinkovitih sredstev, da to prepreči Najbolj pa bi bilo vsekakor, da državne tvornlce v Belju In Cu-karici ne vstopilo v kartel in bi bile tako regulator za cene sladkorja.
X Državne tovarne stadkoria In kartel. Te dni so se zglasili pr! poljedelskemu ministru ravnatelji državnih sladkornih tovarn v BeogTadu ln drž. posestvu v Belju i namenom, da razjasnijo ministru, da se sladkorne tovarne niso kartellrale. kakor so to zabeležili časopisi, nego da so sklenile nekak kartel samo radi enotnega zvišanja cen sladkorju. — Mislimo, da je popolnoma vseeno. Se so sklenili kartel sli pa samo nekajc
priložnosten sporazum, ker Je to le formal* nost Dejstvo pa je, da so cene sladkorja neopravičeno poskočile ln da je temu kriv le sklenjeni sporazum med tovarnami.
X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe gled* dobave bakrene pločevine ln pločevine ta medi. (Podatki na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 15. novembra t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 40 kolesnih obročev. — Dne 24. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniškega materljala. — Dne 26i. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljnbljani glede dobave električnega ln Instalacijskega materljala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v* Ljubljani interesentom na vpogled.
X živinski seim v Ljubljani dna S. nov, Dogon 394 konj, 19 žrebet, 127 volov, 188 krav, 27 telet in 346 prašičkov. Cene so bile sledeče: Voli I. 14. II. 13—13.50, IIT. 11—13, buše 11—13, krave klobasarlce 7.50—9, krave debele 12.50, teleta 16—17.50 dinarjev za kg žive teže. Par dobrih konj do 20.000 dinarjev, prašički za pleme 250—30C dinarjev komad. Kupčija je bila precei živahna.
X Zagrebški trg dne 4. novembra.
Svinjska mast domača se je zopet podražila za 1 dinar pri kg in se prodaja po 40 dinarjev za kg. — Zelenjava: Zelje 1.50, ohrovt 2.50, špinača 3 In rdeče zelje 4 dinarje za kg. Divji zajci ta Slovenije, Izbrani, 85 dinarjev, domači manjši 60—80, večii 90—110 dinarjev za komad. Ribe: morske povprečno po 30 dinarjev za kg, rečne, somi od 7—8 kg težki po 50 dinarjev za kg. Klobase in suho meso: domače krvave ln letrnlce 20 dinarjev, boljše 25 dinarjev za kg, šunka 47, zvito pleče 42 In suho meso 30—35 dinarjev za kg. SaJata endivija po velikosti, glavica po 1—3 dinarje.
Sokolstvo.
Sokol I. Prosvetni odsek Sokola I. pr« redi v soboto, dne 8. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih na Taboru predavanje. Predava g. Josip Zupančič. Predmet predavanja: »Vatikan in Strossmayer.« Bratje ln sestre udeležite »e predavanja polnoštevilno!
Sokolsko društvo o Jesenicah priredi v čast kapelniku društvene godbe g. G. Ri-boli v nedeljo, dne 9. novembra popoldne koncert z Izbranim programom Pričetek ob 15. uri. Podrobnosti so razvidne ta plakatov. Vabljeni so vsi prijatelji jeseniškega Sokola. Zveze so za zunanje o deležnika ugodne. Zdravo I
Nova knjigo*
Trauce Veber: CKrt psihologij«,
!—/V + 224 strani, 8\   Odobren x rai-
alsonj Prosvetnega oddelka za Slovenijo v Ljubljeni z dne 21. oktobra 1924. St. 18.610. Cena vesam knjigi 80 Din. Natisnila in za-ložHtt Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljub-liaat. — V pričujočem delu podaja avtor osnovne nauke celokupnega dušesiovja, i>pisn«2a in razvojnega. Delo razpade v tri dele, v psihološki, anatomsko-Iilozotskl bi zgodovinski del. Drugi del je napisal prof. dr. A. š e r k o, tretjega pa dr. A i m a Sodnik. — Pričujoči del iina pet poglavij. V prvem razvija avtor svoje načelne nazore o predmetu in nalogi psihologije, o zakonitih temeljnih razlikah med fizičnimi In psihičnimi pojavi, o neizogibni dihotomiji med »jazonu in »doživljanjem«, o metodi psihologije, podajajoč končno prvo klasifikacijo celokupnega doživljanja. V drugem poglavju prehaja k psihologiji umskega doživljanja in nudi podrobno analizo »predstavljanja* in »mišljenja«. Tu nahajaš tudi psihološko analizo »časa«, spoznavanja in zmote ter posebnih tipov mišljenja, kakor so n. pr. ^zaznavanje«, »spominjanje«, »analiza«, »definacija« in »sklepanje«. Tretje poglavje vsebuje psihologijo nagonskega doživljanja in vzporedno podrobno analizo »čustvovanja« in »stremljenja«. Me-»to dosedanje četvorke podaja šestorico elementarnega doživljanja te vrste, namreč »hedonsko«, »estetsko«, »logično«, »aksio-loško«, »elevterlčno* (prostorno) ter »haglo-loško« (religijozno) čustvovanje ir. strem-
ljenje. Orisane so tudi zakonite vezi med nagonskim in umskim doživljanjem iu izklesani so ie posebni ter za socijalno življenj« vaiai tipi 4«j{vov*nja in stremljenja.
V četrtem poglavju skuša doseCi sintezo dosedanjih analiz in podaja »ploine psihološke zakone, ki prevevajo celokupno duševnost človeka. V teh zakonih se jasno zrcali dvoje: brezčastna arhitektonska struktura duševnosti in njen zakonit časovni razvoj. Tu so izklesana doslej povsem neznana doživljanja, »vmesna« doživljanja, ki med ostalim »temeljnim« doživljanjem analitično in razvojno posredujejo. Tradicijsko asociacijo in vajo prikaže avtor v novi luči in jo raztegne tudi na čustvovanja in stremljenje. V zadnjem poglavju so končno načelne postavke o izkustvenem razmerju med dušo in telesom. Tu je najprej podana analiza »subjekta« samega in njegovih »dispozicij«, nato najvažnejše dosedanje teorije o novem razmerju in končno avtorjevo stališče. -- Temu poglavju je pravilno pri-dejana	šerkova	anatomija	in fiziologija	živčevja,	ki se od	običajnih	takih orisov	raz-
likuje predvsem v dveh ozirih: ona podaja načelni in za osihologa važni ustroj človeškega	živčevja	in skuša	vsaj na glavnih
točkah dobiti zakonito izkustveno vezo med fiziološkim in duševnim svetom, tvorec tako z avtorjevo psihologijo samo organično enoto. Oris razpade zase v tri dele: v prvem (uvodnem) delu je podan pomen živčevja za človeka in njega duševnost sploh, v drugem je razvita načelna organizacija živčevja, v tretjem pa so izklesani posamezni	»organi	živčevja«	kakor vid,	sluh,
voh itd. — V končnem zgodovinskem delu podaja Sodnikova historični razvoj psihološkega priaadavanjs od Aristotela do naših dni. Tu so ijgotovljene posebno štiri laze v zgodovini pitholosije, namreč »metafizična«, »spoznavnoteoretična«, »eksperimentalna« in »analitična« smer. Posameznim smerem je nakratko odkazan tudi njih pomen za nadaljni razvoj. — Knjigi je pri-deljen tudi podrobni psihološki register. — Knjigo je dobiti pri založnici Zvesnl knjigarni in v vseh drugih knjigarnah.
Tod!iST
OROŽNIKOV NOŽIČ, VREDEN 1« DIN ali § 461 k. z. In S 104 s. k. z.
Marija Jekovec, žena žagarja, Spodnje Jezersko, je obdolžena dveh hudih deliktov. Očita se ji:
1. da si je prilastila nožiček orožnika Kovščarja, ki je veljal, ko je bil nov, deset dinarjev, in ki ga je Kovščar pozabil v njenem stanovanju, kjer je »špičil« svinčnik, ko jo je »jemal na protokol« radi neke saharinske zadeve, hi
2. da je razžalila Kovščarja par tednov pozneje, ko jo je službeno stavil glede svojega nožička na odgovor z besedami: »Vi ste čez mene fovŠ ovadbo naredi zarad saharina.«
S tem je zagrešila ad 1. prestopek tatvine v smislu § 461 k. z. ln ad 2. pregrešek po § 104 s. k. z. Kaznuje naj se po § 104 s. k. z., ki predvideva kazen od dveh mesecev do dveh let.
Predsednik: •»Ali sc čutite krivo?«
Obdolienka: »Ne.«
Predsednik: »Kako je bilo z nožem?«
Obdolženka: »Sem zelo kratkovidna in nisem opazila, da bi bil orožnik svoj žepni nožič na moji mizi pozabi!. — Našli so ga čez nekaj dni otroci ter se igrali ž njim. Ko so odšli, sem ga slučajno našla jaz. Mislila sem, da so ga prinesli in pustili otroci pri meni. Ker je nožiček star in skrhan, tako, da sem mislila, da je brez vsake vrednosti, sem ga pozneje podarila vajencu Ši-berlu. Ko*je orožnik to zvedel, me je stavil na odgovor in pri tej priliki sem mu rekla: ,Saj ste tud zarad saharina naredi fovš ovadbo čez mene.’ Da je nožiček njegov, tega nisem vedela, ko sem ga podarila Ši-berlu, to povdarjam še enkrat.« —
Priča orožnik Kovščar (ko se mu pokaže nož)' »Da, ta nož sem pozabil pri gospe.«
Predsednik: »Ali ste vedeli, kje ste ga pozabili?«
Priča: »Ne. — Izv.edel sem šele tri tedne pozneje. Tistega dne sem obdolženko slučajno srečal, ko se je peljala na vozu po cesti. Ustavil sem voznika ter vprašal obdolženko: .Micka, kje je moj nož?!’ — Odgovorila Je, da nič ne ve ..«
Predsednik: »Ali mislite, da ie obdol-ženka morala vedeti, da ste nož Vi pozabili?«
Priča: »Morala.«
Predsednik: »Toda ona je zelo kratkovidna ...«
Priča: »NI tako kratkovidna.«
Predsednik: «Koiiko ste dal! za iloš.< Priča: »Des-sr dinarjev, ko /e bil nov.« Predsednik: ->In kaj r.a takrat še W vorila?«
Priča: »Rekia mi je, da sem čez i# falš ovadbo naredil, zaradi saharina.« — Prečita se izpovedba Marije Zaplotnifc ki izpove, da je videla pri obdolženki noi ter jo vprašala, čigav je, nakar ji je obdsf' ženka odgovorila, da so ga otroci pustili V njenem stanovanju. Pozneje, po treh nih, ko jo je orožnik »prijel«, je Jekovčevf priči to povedala ter pristavila, da bo v* kla nekemu fantu, da naj vrže nož v vo da ga orožnik ne bo dobil.
Obdolženka: »Zaplotnikova je moja sovražnica, ker sem ji stanovanje odpovedala.« —
Marija Jekovec je bila že kaznovan? in sicer je bila obsojena na 1 dan zapora, ker si je prilastila — poleno, ki ga Je vo$* vrgla na neki travnik. —
Sodba: Marija Jekovec je kriva prf greška § 104 s. k. z. in se obsodi na 50 Dffl globe, od obtožbe prestopka tatvine se P* oprosti. — Razlogi za oprostitev:	Iz	i*'
povedb prič je razvidno, da je bila obdflj* ženka prepričana, da so nož otroci pofV bili. Ni verjetno, da bi bila tako prebrisani' da bi si bila ta zagovor že vnaprej skop' struirala. Dalje je smatrala nož malovr«*' nim in slednjič ne presega vrednost nožiC" ka niti deset dinarjev, ne presega torti svoječasnega goldinarja, zato najdbe v sml-slu o. drž. z. ni bilo treba prijaviti. Zagovornik je bil dr. Krivic.
£dyap Biče Buffon
TAMOVE
I VALI
Postljal je Švedovo glavo v svoje roke. Uboždc bi naj čutil, da misli dobro 2 njim. Morda ie tako boljše ležal.
Toda znova ga je zgrabil strašen napad kašlja. Zopet je curljala kr! iz ust in nosa. Potem je Andersen obležal mirno z zaprtimi očmi.
Tarzan je mislil, da je Šved mrtev. Naenkrat pa je odprl oči, mimo gledal opičjega človeka in po kratkem vzdihu je zašepetal tako tiho, da je komaj še nekaj sili podobnega drhtelo v teh zadnjih besedah:
»Se bo... že kmalu... vse ... uredilo.*
Potem je izdihnil *
Starka Tambudza.
Tarzan je pokopal kuharja »Kincaide« v vlažno zemljo, kajti to je bilo edino, kar je mogel še storiti v tej strašni džungli temu možu na ljubo. Kakšno plemenito srce je utripalo pod to odvratno zunanjostjo! Zaradi njegove žene in njegovega otroka je moral umreti...
Potem Je Tarzan zopet pričel zasledovati Rogova. Zdaj, ko je natančno vedel, da je bila Jane ona žena, ki so jo črnci zmirom omenjali in ki je padla zopet Rusu v roke, se mu je zdelo, da kljub svoji brzini in spretnosti napreduje po polžje.
Zraven je bilo skrajno težko, ohraniti pravo sled. Preveč steza je vodilo v teh krajih skozi džunglo. Te so se križale na več koncih, se delile in se razbegavale na vse strani neba. Poleg tega se je zdelo, da je mnogo ljudi hodilo po njih. Sledove belokožcev so očividno zbrisali za njimi rdeči nosači in vrh tega so menda tudi drugi divjaki in sem in tam celo zveri uporabljale ta pota skozi džunglo.
Bilo je kakor začarano. Doslej Tarzan še ni izgubil prave sledi, če je le bolj zaupal svojemu dobremu nosu kakor pa temu, kar je lahko sklepal iz vidnih sledov. Zdaj pa je moral po dolgem tavanju sem in tam ugotoviti, da je popolnoma »grešil smer.
Ker je vedel, da jnu sledi njegova opičja čreda ni pozabil vsaj svoje poti označevati kolikor mogoče vidgo. Večkrat je odlomil veje, ovil rastline, ki so na desni in levi bujno obrobljale ozko
stezo in skrbel, da so se sem in tam sledovi njegovih nog posebno vidno vtisnili v mehka tla.
Nočilo se je in vlil se je dež. Preostajalo mu ni drugega, kakor 'da je pod mogočnim drevesom pričakal jutro. Toda novi dan ni imel drugega lica; lilo je še vedno kakor iz škafa.
Teden dni so se podili črni, deževni oblaki nad džunglo in zastirali solnce.
Vihar je divjal skozi vejevje in pustil dežju svobodne roke. Zadnje sledove je moral zabrisati ta priliv vode... Zaman vsi Tarzanovi napori...
Vse te dni ni srečal niti enega domorodca. Že se je pričel bati, da je cela četa njegovih živali izgubila njegovo sled in ni sam nikakor mogel ugotoviti, kam ga vodi pot. Tuja dežela, brez solnca, meseca in zvezd, ki bi mu dale rešilni migljaj...
Sedmi dan je solnce končno prodrlo oblake. Opičji človek je bil ves iz sebe!
On, opica Tarzan, se je prvikrat v življenju doslovno zgubil!
Strašno, da se mu je to dogodilo baš sedaj, ko sta bila njegova žena in otrok nekje na milost in nemilost Izročena svojemu smrtnemu sovražniku Rokovu. Nekje v daljni, divji džungli...
Kaj sta morala pretrpeti v teh sedmih dneh, ko so naravne sile, vsa njegova prizadevanja, da bi našel svojce kronane z neuspehom! Tarzan je Rusa predobro poznal. Onadva sta bila v njegovi oblasti in on se bo — že iz maščevanja, da mu je Jane enkrat ušla, in ker je najbrž« slutil Tarzana za petami — maščeval na najstrašnejši način, ka-koršnega si more izmisliti le tako zlobna glava!
Solnce je zopet sijalo na nebu in opičji človek še zmirom ni bil na jasnem, v katero smer bi šel! Sicer je Rokov res zapustil reko, ko je lovil An-
AVTO VOZI
RHBR
BREZ BENCINA
KURI Z OGLJEM
ZAHTEVAJ PROSPEKTE
3UGO-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ul. 24. TEL. 560
IlilsilUsllll =MII 2=1111=1111=1 IM sBUsHn
B. SKAL1CKY: „Kletai*stvo“, strokovna knjiga za vinske trgovce, gostilničarje, vinogradnike i. t. d. Strani 200 — Vez. celo platno Din 72'—, broš. Din 00’— (s 85 ilustracijami).
Dr. A. SERKO:	„Anatomija ilv(ev|n“, za
zdravnike in medioince. Strani 304 (s 100 ilustracijami). Vez. Din 160'—, broš Din 150 —.
Dr. PLEČNIK: „RepetitorIJ Anatomije", 1. del: Skelet. Vademecum za kolegije in rigoroze. Strani 80, broš. Din 24'—.
SALUST.DOKLER: „Vojna z Jugurto“. Strani 183. Bros. Din 16—, vaz. Din 22'—.
Zahtevajte cenili!
BURROUGHS: ,,Tarzan, sin opice'*, roman.
Strani 304. Broš. Din 30-—, vez. Din 36'—. BURROUGHS: ,,Tarzan In *vet“, romaa. Strani 300. Bros. Din 30—, vez. Din 36'—.
MEŠKO KS : „Listki4*, novel#. Strani 144. Broš.
Din 18'—, vez. Din 24'—.
FEIGEL: ,,Domače živali*', humorističen spis.
Strani 72. Broš, Din 10’—. vaz. Din 15'—. LIPOVEC: ,,Spodobni ljudje", patero enodejank. (L, n., III., IV. In epilog skupaj.) BroL Din SO-—, vez. Din 36’—'
Zahtevajte cenik!
Od pondeljka 3. nov. do sobote 8. nov. 1.1. ✓
velika jesenska prodaja ostankov
manufakturnega blaga po izjemno VT znižanih cenah pri 'H
TEKSTILBAZARJU,
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, I. NADSTR.
Prodaja skozi cel teden vsak dani	Ceniki zastonj 1
dersena, toda kdo je mogel vedeti, če bo sedaj prodiral dalje v notranjščino dežele ali se pa povrnil nazaj k reki!
Opičji Človek je nedavno opazil, da se je reka v teh krajih že precej zožila. Tudi je bil padec ostrejši in iz tega je sklepal, da je celo za manjše čolne še težja plovna, čim bliže je njen izvir. Toda kam bi se Rokov obrnil, če se ni vrnil nazaj k Ugambi?
Glede Andersena je bilo jasno, da je ta sijajni dečko nameraval skoro nemogočo drznost, da bi šel preko cele celine do Sanzibara. Toda da bi tudi Rokov imel pogum za tako reč, kot je nevarno potovanje .,.
Še strah bi ga bil pripravil do tega, vsekakor strah, ki bi bil za,dostno utemeljen: gotovo je trii namreč skoz in skoz uverjen, da ga Tarzan zasleduje in da je celo zelo nestrpen da bi ohladil nad njim svojo jezico. Vrh tega pa pride s Tarzanom tudi ona pošastna čreda zveri...
Končno se je Tarzan odločil za severovzhodno smer — torej približno proti jezeru Tanganjika. Nadejal se je, da bo spotoma gotovo kaj zvedel od .domorodcev o Rokovu.
Že drugi dan, ker ni deževalo, je prišel v neko vas. Toda domorodci so pobegnili takoj v džunglo, še predno so ga dobro videli.
Tarzan pa ni bil mož, kateri bi se kar zadovoljil s tem. Zasledoval je ljudi, ne da bi se obotavljal in kmalu je ujel mladega vojščaka. Ubogi dečko ni od strahu sprva niti mislil na obrambo, vrgel svoje orožje stran in se kričaje in s spačenim obrazom valjal po tleh, komaj je šele pogledal svojega zasledovalca.
Za Tarzanovo potrpežljivost je bila velika pr** skušnja, predno je dečka toliko pomiril, da se m« ni zdelo potrebno bati se opičjega človeka.
Po raznem prigovarjanju je Tarzan izvedel, da je prišla pred par dnevi družba belokožcev skctfi vas. Pravili so, da jih zasleduje bel satan in da se naj čuvajo njega in njegove hudičeve črede.
Divjak je mislil, da je Tarzan tisti beli hudič; posebno ker je bil baš tak, kakor so ga opisovali belokožci in njihovi črni nosači. In bil je mnenja, da mora vsak hip prihrumeti tudi hudičeva tolpa iz goščave. Hudiči pod masko opic in leopardov, kakor je naivno dejal.
Tarzan je takoj opazil v tem Rokovo zvijačo-Rus mu je hotel metati polena pod noge in stralJ in praznoverje divjakov mu je bilo baš dobrodošla
Divjak je Še omenil, da jim je beli poveljnik ekspedicije obljubil tudi bajno vsoto za plačilo, 5« ubijejo belega hudiča. In oni bi to tudi storili, i* bi jim ostala sreča mila... Toda, ko so prej Tarzana ugledali, jim je zastala kri v žilah... Nosa# belokožcev so jim to že takrat prorokovali...
Črni vojščak je bil zdaj menda končnov-^aVftO ozdravljen od svojega strahu, ker je videl, da 1« opičji človek prav prijateljsko ravnal ž njim. Tako je peljal »belega hudiča« celo v vas. Spotoma j* glasno klical v džunglo svojcem, naj se vrnejo, k*t je beli hudič obljubil, da ne stori nikomur nič i* lega, če pridejo takoj in odgovore na njegova vprašanja.
Divjaki so prišli eden za drugim v vas, vendal njihov strah vsled teea še ni izginil. Večina se j«
drznila te s strani boječe pogledati orjaškega opič1 jega človeka. Jasno se je videlo, kako so od neprijetnosti zavijali oči.
(Dalje prihodnjič.)
P. n.
šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli
najbollši šivalni stroji
„<3ritzner“
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji ..Adler (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno »dl-
JOSIP PETEM
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo.
Izprašan
strojevodja
u ozkotirno ielesnlco
s spričevali kot izučen ključavničar se sprejme v stalno službo.
Ponudbe je poslati na upravo lista pod: ..Izprašan strojevodja itev. 322“.
f Trboveljski
premog drva, koks
angleški premog šlezljske brikete
dobavlja Ilirija ti, Kralji Mn tri it. I.
Tel. 220. — Plačilo tudi m obrok*.
KUPUJTE
pri onib trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
▼TV ••• ▲AA	MALI OGLASI	▼▼▼ • •• AAA
		
Mola bojatia
za gospoda in dame K EL C, Maribor, Stolna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
8.000 K
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000“.
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzij
strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevniška ul. 2.
Ui se
več oseb na boljšo domačo hrano. Natančneje se poizve v upravi lista.
moški in žaket' a telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava Usta.
naprodaj v Ljubljani, Stari trg 20.
Resne ponudbe na naslov: M. Umek, Ljubljana, Jadranska banka. Posredovalci izključeni.
ii snopi
za ockotirno železnico s spričevali kot izučen ključavničar s* sprejme v stalno službo.
Ponudbo J* poslati na upr. 1. podi »Iiorašan strojevodja«.
Deteljno seme, fižol In sobe
kupuje Sever a Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.
Blagajaa
znamke »National« (hebel) dobro ohranjena, se po ugodni ceni proda. — Natančneje se poizve v trgovini M. Hladnik v D. M. v Polju pri Ljubljani.
PrazBG sil«
od »Juhana« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13.
Hii se
mala hiša na periferiji ali v okolici Ljubljane Ponudbe ■ navedbo cene na upravo lista pod »Dom«.
kako malo te stane mali oglas, Izračunaš lahko sam, do 20 besedi 5 din, vsaka nadaljn* beseda pa 30 para.
BiH!
napram uspehu, kateremu (eln potom dosežeš,
i;
ako imaš kal prodati ali kupiti, posoditi ali izposoditi, poduče-vati. dopisovati ali ženiti «e, ne premišljuj, zdrami se in ne čakaj ter oglasi se, da vsakdo ve. kal hočeš *u tfčež,
ianje
vse vrste gumijaste robe, kakor tudi popravila galoš sprejema po najkulantnejših cenah Pet« Škafar, Ljubljana, Rimska c 11«
lese
dobro vpeljan potnik papirne trgovine, Id bi bil pripravljen I« prevzeti dobro ldoče 8 meseča« sezijsko blago proti provtotji.
Naslov pri upravi lista.
Ogieieno M
srednjo c dvema posteljama «a dva solidna gospoda se iit* sa takoj Ponudbe na uprav« lista pod: »Takoj«.
le
mala preprosta sobiea v Bredini mesta. Ponudbe na uprav* Usta pod »Soba«.
PREMOG
Trboveljski •-«• *-Libojah*
Ormoikt Trobnodolskl dobavil« po na]n»tth cenah
dom. Čebin
trgovina s premogom
LJUBLJANA
IVolfovtt Ullea it. L|U-
Ogtašulte v
..Narodni Dnevnih”.