RUDAR
01 /. maju
Minulo je že mnogo let, odkar so v industrijskih državah Zahoda delavci na dan 1. maja prvič šli na ulico v demonstrativnih sprevodih, nosili transparente, na katerih so bile napisane njihove zahteve, za katerih uveljavljanje
so se v tistih časih borili.
To je bila doba, ko delavski razred še n; imel zgrajenih političnih organizacij, doba kapitalizma, ki se je približevala vrhuncu si^ojega razvoja, doba brezobzirnega izkoriščanja delavcev in neomejene politične oblasti kapitalizma nad ljudskimi množicami. Razumljivo f je, da so v tej dobi v skladu z močjo svojih organizacij delavci na dan 1. maja še posebno odločno postavljali svoje najelementarnejše zahteve gospodarskega in socialnega značaja, predvsem osemurni delavnik, ker je bil takrat dvanajstimi delovni čas, redno izplačevanje plač, ki so jih zadrževali po več mesecev, pomoč nezaposlenim in onemoglim delavcem itd.
Te zahteve jim je narekoval neznosni socialni položaj in v ničemer omejeno kapitalistično izkoriščanje delavcev. V mnogih kapitalističnih deželah je bilo praznovanje 1. maja dolgo časa prepovedano, v nekaterih državah pa še danes ni dovoljeno. Delavskemu razredu ni bilo ničesar darovano. Tudi za svobodno proslavljanje 1. maja se je moral boriti in za dosego te pravice so padale žrtve. Prvi maj je in ostane borbeni praznik delovnih ljudi. Kljub žrtvam nobena sila ni mogla zaustaviti vse odločnejšega in močnejšega nastopanja delavskega razreda na svetovni politični pozorriici. Z nastopom utemeljitelja znanstvenega socializma, velikega učitelja delavstva Karla Marxa ift njegovega zvestega sodelavca Friedricha Engelsa in njihovimi deli, je mednarodni proletariat dobil v roke tudi močno politično orožje in jasno perspektivo v boju za končni cilj, ki si ga je postavil. Zato je toliko bolj pomembno dejstvo, da se je delavski razred, oprt na to najnaprednejšo teorijo, v kratki dobi zmagovitih bojev, pa tudi težkih žrtev, razvil v mogočno politično silo, ki jo mora sedaj hočeš nočeš upoštevati vsaka oblast. Zgodilo se je nekaj, kar so v prvih začetk'h delavskih bojev mogli predvidevati le najrazumnejši in daljnovidni delavski voditelji: ideje najnaprednejšega razreda so osvojile svet, postale so materialna sila človeštva. Uresničilo se je, čeprav za sedaj šele v naši deželi —■ to kar je predvideval pokojni Karel Marx. Delavci se ne morejo osvoboditi, da istočasno ne bi osvobodili tudi ostal'h, po kapitalizmu prav tako izkoriščanih slojev prebivalstva, da ne bi prinesli svobode vsemu svojemu narodu.
Dejanski poraz je doživelo delavsko gibanje v Sovjetski zvezi in satelitskih državah. Danes vemo, da so bili delavci. Sovjetske zveze in teh držav, nad katerimi je zavladala oblast birokratov — najnevarnejših sovražnikov socializma — prevarani v najsvetlejših upih in pričakovanjih. Varajo se tisti, ki mislijo, da je delavski razred možno trajno držati v jarmu birokratskih tla-eiteljev. Danes še toliko manj, ker je osvobodilna ideja socializma prodrla v najoddaljenejše predele sveta in se zanjo ne borijo samo delavci, temveč tudi ostali napredni in svobodoljubni ljudje v svetu. To je ista trdna in zmagoslavna zavest, s katero delovni ljudje Jugoslavije praznujemo 1. maj, zavest, ki temelji na podlagi neizpodbitnih dokazov, o zmagovitem pohodu socialistične ideje po vsem svetu, zavest, da smo tej bVžajoči se zmagi socializma tudi mi delovni ljudje nove socialistične Jugoslav'je doprinesli velik in častni delež. Naša Zveza komunistov in njeno vodstvo sta izbojevala svojo odločilno borbo za svobodo in neodvisnost jugoslovanskih, pa tudi drugih narodov, vzajemno z ustvarjalnim delom za uresničenje socializma v naši deželi, ki postaja vedno bolj privlačno tudi za delovne ljudi v drugh državah. Socialistična demokracija pri nas vse lepše razvija spoštovanje osebne svobode in dostojanstva človeka. Uspehi, doseženi na področju graditve našega socialističnega gospodarstva, popolna enakopravnost naših narodov, združenih v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, naša odločna borba za mir, to so med mnogimi drugimi dejstva, ki so Jugoslaviji prinesla ugled in spoštovanje v svetu. Prvi maj 1955 praznujemo po osvobod:tvi desetič v borbi za povečano mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil v poljedelstvu in industriji, da bi dosegi' večjo produktivnost dela, da bi mogli v največji meri povečati narodni dohodek in s tem zadostiti mnogim perečim zahtevam gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja, katerim doslej še nismo mogli ugoditi. To je danes naša prva največja naloga. Povečanje ljudskega blagostanja ni mogoče brez visoke proizvodnosti dela, brez maksimalnega in smotrnega uporabljanja vseh s'l in sredstev, ki so nam za dosego teh ciljev na razpolago. Le marksistična znanost daje delovnemu človeku jasno perspektivo v boju za boljšo bodočnost in omogoča vse bolj poglobljeno povezanost naših ljudi s socialistično deželo in njenimi interesi. Z revolucionarno strastjo, v globoki zavesti, da je socializem edina rešitev za trpeče človeštvo, spom'njajoč se stalno naših padlih borcev in žrtev, ki so dale življenje za osvoboditev, storimo vse
Itetenislu
LETO III. — ŠTEVILKA 7 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN
VELENJE, 1. MAJA 1955
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO — UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU
S ponosom praznuje
delavski razred i	■
Jugoslavije !• EltCSJ desetič v svobodni domovini
Po tekmovanju rudarskih 9Svobod'

Mogočna manifestacija rudarskih »Svobod« je za nami. Ob spominu na ta dan ne moremo pirezreti kulturnega vzpona delovnih mas v slovenskih rudnikih in ponosni smo na uspehe, ki jih rudarji sirom po Sloveniji dosegajo na tem polju. 17. april v Velenju nam je pokazal, da so DPD Svobode tisti centri, kjer se zbirajo ljudje iz črniih revirjev po svojem težkem delu in se izživljajo v tistih sekcijah kulturne dejavnosti, ki jim je najbolj pri srcu, za katero čutijo največ veselja in sposobnosti.
Strokovno ocenjevanje posameznih sekcij je bilo po sporazumu z vsemi tekmujočimi Svobodami zaupano znanim javnim strokovnim delavcem, katerih imena nam morajo jamčiti za pravilno in pravično ocenjevanje izvajanih del. Za nas pa, ki smo prisostvovali tekmovanju samo kot opazovalci in smo uživali v bogatem sporedu godb in pevskih ziborov, je pri ocenjevanju uspeha ali neuspeha ene družine najbolj primerna primerjava z ostalimi družinami. V tej primerjalni oceni pa je nam Ve-lenjčanom nedeljsko tekmovanje odprlo oči.
Na ta dan so posamezna društva podala tisto, kar so si ustvarila v zadnjih treh letih svojega delovanja. Pred nami so se vrstile kulturne ekipe iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Senovega, Laškega, Zabukovce lin Krmelja, katerim so se pridružili tudi Velenjčani. Kaj naj po-rečemo o delu naše velenjske Svobode, ki se je na ta dan predstavila z godbo na pihala, mladinskim orkestrom in oktetom, dočim je dramska sekcija z »Matičkom« v režiji Z. Furlana za oceno nastopila par dni pred festivalom.
V zadnjih treh letih pni godbi na pihala res nismo videli 'posebnih uspehov. Manjkalo je pravega vo>dstva, ki se je često menjavalo, instrumenti so iztro-šerii, volje nii prave. Novi katpelnik v tako kratkem času tudi ni mogel v danih razmerah napraviti čudež, smatramo pa, da je velenjska godiba po izvajanih delih prenizko ocenjena. Po vzoru ostalih godb bo treba vključiti mladino, ki bo dala novih moči, novega poleta in z malo več idealizma, discipline in požrtvovalnosti tudi nove uspehe. Novi instrumenti so tu, torej treba je še samo prerojenih moči.
Ugodno nas je presenetil nastop mladinskega orkestra. Morda izvajanja še niso bila tako dovršena, sigurna, vendar je to v javnih nastopih za ocenjevanje pri nas nekaj razveseljivega. V orkestru sodeluje večina mladincev, ki jim je bil ta nastop v življenju prvi resnejši nastop pred publiko. Ponosni smo na to našo mladino in j:i želimo še nadaljnjih uspehov, ki pri resnem in sistematičnem delu pod spretno taktirko prav gotovo ne bodo izostali. Drugo mesto, ki smo ga z malenkostno razliko dosegli za Zagorjem na tekmovanju, je za nas častno mesto.
Dramska sekcija je s 64,6 doseženimi točkami od 80 možno dosegljivih točk zavzela drugo mesto za Zagorjem, ki je doseglo 66 točk s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski«. 2e v samem pravilniku tekmovanja, v katerem so bili predvideni samo jugoslovanski avtorji, so naši zastopniki poudarili, da je dramsko družino mogoče oceniti tudi z deli tujih avtorjev. Zakaj je komisija tako strogo postavila samo domača dela, nam ni znano, vendar se osnutka iz nerazumljivih razlogov ni
dalo spremeniti. Ker velenjska družina ni imela naštudiranega primernega komada domačega pisatelja, se je odločila, da v kratkem času (6 tednov) postavi na oder novo igro, »Matička« lin se na ta način spusti v neenako borbo z ostalimi družinami, ki so za to tekmovanje po svojih sposobnostih do vrhunca izpolnili igro, s katero so že neštetokrat nastopali na odru. In če je velenjska dramska sekcija v tej borbi zaostala za prvim samo za 1,4 točke, je dosegla zelo mnogo, v moralnem pogledu celo več kakor orni, ki so se mesece in mesece ukvarjali z igro, s katero so šli na tekmovanje.
Kako pa je z našimi pevskimi zbori? Mar Velenje res ne zmore več, kakor smo slišali ta dan? Nas Velenjčanov nihče ne more prepričati o tem, na žalost pa so odnesli takšen vtis vsi delegati, zastopniki Svobod lin toliko gostov, ki so bili priča temu žalostnemu dejstvu. Začudeni smo se vpraševali ta dan, kje so naše žene in dekleta, ki so nam že tolikokrat tako lepo zapela. Kje so naši fantje in možje, znani dobri pevci. Mar se je vse to danes v zemljo

vdrlo. Mar Velenje, ki ima samo v rudniku zaposlenih skoraj 2000 ljudi, poleg vse druge industrijske dejavnosti res ne premore kaj več kot to, kar smio gledali in poslušali ta dan. Ne moremo verjeti. Prav gotovo mora biti nekaj gnilega v naših vrstah. Naj nam bo to šola za naše nadaljnje delo. Izločimo, kar ni zdravo, krenimo na nova, zdrava pota. Množične organizacije, pristopite in ponudite nam svojo roko v pomoč! Žene in mladinke, podajte si roke, strnite svoje vrste! Rudarji, možje in fantje, združite svoje glasove še lepše, še zrelejše kot nekdaj. S pesmijo na ustih boste šli skozi življenje in lepše bo nam in vam. Za nami stopa mla-
dina Glasbene šole. Izpopolnila bo naše vrste, z ramo ob rami bo stopala z nami skozi življenje. Bodimo ji lep primer delavnega in vedrega človeka. Ce bomo tako delali, se nam na prihodnjem tekmovanju ne bo več treba sramovati.
Revija Svobod v Velenju je bila za nas zelo dober nauk. Odprla nam je oči, da smo spoznali, da nimamo skoro nič, da ne znamo skoro nič, čeprav si domišljamo marsikaj. Naj nam bo to opozorilo za bodočnost, zlasti naj ne vzame poguma članom, ki so aktivno delovali. Ti rezultati, doseženi na tekmovanju, naj bodo vsem le v spodbudo, priliv novih članov za delo pri kulturni preobrazbi našega človeka, pot k uspehu.
Ocene tekmovanja
za godbe
za čim lepšo in popolnejšo zmago so-ciaVzma, svobode in napredka v naši domovini.
Naj živi mednarodni praznik delavskega razreda!
Naj živi Zveza >komunistov Jugoslavije, najdoslednejši borec za zmago ideologije, Mana, Engelsa in Lenina — socializma!
Naj živi naša domovina, Federativna ljudska repubVka Jugoslavija!
Naj žiiii najdoslednejši borec), za zmago socializma, naš vodja in učitelj tov. Tito!
Komisija oz. žirija, sestoječa se iz tov. Bernarda, Cipcija, Hubada, Lorbe-ka in Stariča, je predvsem ugotovila, da so rudarske godbe delavsko prosvetnih društev zadnja leta lepo napredovala. Zlasti je napredovala godba iz Hrastnika.,
Komisija je za osnovo ocenjevanja upoštevala naslednje discipline: I. izbira programa, II. intonacija, III. tehnična dospelost, VI. interpretacija.
Najvišje dosegljivo število za vsako disciplino je 25 točk. Skupaj 100 točk. Po tem kriteriju je komisija ocenila godbe na pihala po vrstnem redu nastopanja naslednje:
Velenje	50 točk,
Zabukovca	44 točk,
Senovo	52,5 točk,
Trbovlje	87 točk,
Laško	53,5 točk,
Hrastnik	83,5 točk,
Orkester Velenje	52 točk,
Orkester Zagorje	53,5 točk.
Na ta način so se godbe po kvaliteti izvajanja plasirale takole: I. Trbovlje II. Hrastnik
III.	Laško
IV.	Senovo V. Velenje
VI. Zabukovca
Orkester: I. Zagorje, II. Velenje. Pripombe: Godbi, ki sta se plasirali na prvo in drugo mesto, sta že dosegli razmeroma visok nivo. Trboveljska je tehnično in intonacijsko najboljša, medtem ko hrastniška prednjači v lepoti zvoka in muzikalni interpretaciji. Zaradi tega je razlika v točkah minimalna. Pri obeh omenjenih godbah se pozna dolgoletna tradicija.
Prii ostalih godbah so še velike pomanjkljivosti v intonaciji in tehniki ter kulturi tona. Žirija se zaveda težav, ki izvirajo iz pomanjkljivosti starih 'instrumentov, zlasti lesenih pihal, vendar pa se tudi v teh pogojih z vstrajnostjo in trdno voljo da še marsikaj izboljšati. Zelo pozitivno dejstvo je, da so nekatere godbe že vključile v svoj sestav številno mladino. Številčno manjše godbe bi morale pomnožiti svoje ansamble predvsem z mladino.
Orkester iz Zagorja je že dosegel zelo dostojno višini, orkester iz Velenja pa obeta lep razvoj, čeprav se trenutno bori še z začetniškimi težavami,, ki so pri tem sestavu bistveno večje.
- Ocenjevalna komisija smatra, da je današnja revija zelo dobro uspela in želi vsem godbam nadaljnjih uspehov. Hkrati predlaga, da se tekmovanja v Kreki udeležita oba prvo nagrajenca.
in igralske družine
Ocenjevalna komisija: Moravec Dušan, dramaturg Mestnega gledlišča v Ljubljani, Tiran Jože, ravnatelj Mestnega gledališča v Ljubljani, Muser Darinka, inštruktor za dramatiko pri Izvršnem odboru ljudske prosvete Slovenije.
Tekmovalo je 7 skupin od 8 prijavljenih. Svoboda Trbovlje — center ni nastopila zaradi obolelosti enega igrale«. Prva 3 mesta so zavzele Svobode:
1.	Svoboda Zagorje s farso Ivana Cankarja: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v režiji Janeza Šmona, 66 točk. (Od 80 dosegljivih.)
2.	Svoboda Velenje s komedijo A. T. Linhart »Matiček se ženi« v režiji Zdenka Furlana, 64,6 točk.
3.	Svoboda Hrastnik z Držičevo komedijo »Dundo Maroje« v režiji Vinka Trinkavsa,, 63,6 točk.
Zaradi majhne razlike med nagrajenimi predlaga komisija, da se udeleže tekmovanja v Kreki prva in druga skupina.
Ostale skupine so ocenjene po sledečem vrstnem redu:
1.	Svoboda Senovo s Kulundžičevo dramo »Slepci«, režija Horjak, 60 točk
2.	Svoboda Loke Kisovec z dramo Mire Pucove »Ogenj in pepel«, režija Jurše Božo, 58,6 točk.
3.	Svoboda Trbovlje-Zasavje s Petrovičevo komedijo »Vozel«, režija Kuster Silvo-Mervič Igor, 57,3 točke.
4.	Svoboda Trbovlje-Dobrna z dramo Karla Gorjupa »Korenovi«, režija Kar-lo Gor j up, 48,3 točke.
Izven konkurence zaradi tujega avtorja, je nastopila skupina Kočevje-rudnik s Tiemeyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«, režija Figar, 54,5 točk.
Nadrobno oceno z utemeljitvijo bo komisija dostavila posameznim skupinam pismeno.
Glavni namen tekmovanja, ki ga je razpisal Republiški odbor sindikata rudarskih delavcev Slovenije, je bil izbrati igralsko družino, ki naj bi nastopila na Zveznem tekmovanju v Kreki, to se pravi tisto skupino, ki je po izboru igre in kvaliteti izvedbe najboljša.
Republiški odbor rudarskih delavcev je za to določil posebno strokovno ko-
misijo, ki je z ozirom na namen tekmovanja ocenjevala zgolj rezultate, ne oziraje se na okolnosti v katerih posamezne družine delajo.
Ob aktivizaciji igralskih skupin, je ena glavnih pridobitev tekmovanja, da je dalo pregled dosežene ravni rudar-skih-igralskih skupin in s tem pokazalo kje in kako kaže materialno in strokovno podpreti dejavnost,, ki ima v našem kulturnem razvoju svojo določeno družbeno funkcijo v prosvetnem in vzgojnem smislu. Tekmovanje je pokazalo, da je razvoj amaterskega igranja pozitiven in da v vsem napreduje: izbira iger za tekmovanje je bila v splošnem dobra, zlasti če upoštevamo, da je bila omejena na jugoslovanske avtorje. Repertoar je bil kljub temu dovolj pester: od klasične komedije in sodobne drame do iger ljudskega avtorja rudarja. Režijski koncepti se v glavnem niso razhajali z avtorjevimi zahtevami. Mnogi igralci so presenetili z doslednim izvajanjem in so zato bile skoraj pri vsaki uprizoritvi nekatere zelo lepe in uspele igralske kreacije. Izreden napredek je opaziti v govorni kulturi, ki je v splošnem zrastla. Tudi pri mizanscenah, ki so bile dokaj smiselne, lahko govorimo o napredku. In-sanacije so bile vse sprejemljive, ne-zoritvam se je poznalo velikačn Š katere presenetljivo lepe. Pri sveh uprizoritvah se je poznala velika skrb za opremo in kostume, izvedba pa je bila z vnemo in skrbjo pripravljena.
Med negativne strani tekmovanja spada nedovoljno obvladanje besedila pri mnogih skupinah, v tem smislu, da bi odgovor sledil odgovoru (ne da bi nastajale vmesne pavze) in bi iz tega izviral pravilni tempo, ki smo ga pogrešali O zlitosti ansamblov je še težko govoriti ker je povsod nekaj dobrih, ali celo zelo dobrih in nekaj šibkih ali celo slabih igralcev. To je razumljivo, ker so mnoge družine vključile mnogo mladih moči, kar velja pohvaliti čeprav ti mladi začetniki ne morejo tako obvladati odra, kot starejši, preizkušeni igralci. Mizanscene so kljub temu napredku ponekod še neurejene in nelogične. Slišati je tudi bilo, kar dovolj nelogičnih stavkov, akcentov in še patetičnega govorjenja. Občutno je bilo pomanjkanje odrskih pavz in s tem v zvezi neizdelani prehodi. Pri tem je trpela dinamika celotne predstave. Tudi maskiranje je treba še izboljšati.
Skupinam, ki niso dosegle prvih mest pa gre priznanje za njihova prizadevanja, zlasti če bi upoštevali možnosti, pogoje in razpoložlijvi kader. Komisija pa žal teh posebnih pogojev in težav ni mogla upoštevati, jim pa ob današnjem pregledu dela izreka priznanje za njihov napor in opravljeno delo, ter jih želi vzpodbuditi k še smotrnejšem in uspešnejšem delu.
Nekaj miili o deležu glasbene sekcije DPD Svoboda Velenje na kulturni reviji rudarskih Svobod dne 17. aprila
Na sluča.j, da je bilo prav Velenje določeno za prizorišče kulturne revije rudarskih Svobod. Merodajni sindikalni organizacijski forum, ki je imel nalogo izbrati kraj revije, je pri izbiri upošteval, da je prav pri nas v Velenju takšno stanje na kulturnoprosvetnem področju, zaradi česar je tu potrebno dokazati z javno manifestacijo, kaj se da ustvariti ob vsestranskem razumevanju in podpori kulturne dejavnosti ter ob visoko razviti kulturni zavesti delavca-rudarja.
Na festivalu so nastopile godbe zasavskih revirjev, pevski zbori — mešani. moški in ženski — iz vseh rudnikov, pa naj bi bili v primeri z velenjskim še tako majhni. Poslušalci so s ponosom v očeh spremljali svoje nastopajoče tovariše godbenike in pevce ter jih preštevali: 30, 40, 50, 80 in še več. Lepi. svetli instrumenti, dobro
uglašeni, lepe enotne rudarske uniforme Trboveljčanov in Hrastničanov, zlikane enotne obleke pevskih, zborov, vse to je že na prvi pogled dalo slutiti, da so ti ljudje iz krajev, kjer že dolgo živi kulturna tradicija in kjer se rudarji zavedajo svojega poslanstva, ki ga vrše. Pa še nekaj je dal slutiti pogled na tolikšno in tako dcbro opremljeno število nastopajočih: da prihajajo ti godbeniki in pevci iz krajev, kjer tamkajšnje organizacije in gospodarske ustanove ter podjetja znajo ceniti takšno kulturno delo. In zato se je morala v Velenju vršiti ta manifestacija, da se zdramijo naši rudarji in vstopijo v vrste pevskega zbora, dramatike, da mladina začuti željo po ustanovitvi naraščaja pri godbi, orkestru, v pevskem zboru in pri dramatiki; in pa, da se zdramijo razne organizacije ter moralno in materialno podpro takšno delo.
Priprava na revijo
Godba DPD Svoboda se je kljub temu, da v njej delujejo nekateri že zelo stari člani ter nekaj mladih moči in s posebnim ozirom na razmeroma zelo slabe 'instrumente, dokaj dobro pripravljala. Imela je redne vaje večkrat na teden. Pritegnila je nekaj novih članov in je tako s 24 člani pričakovala velikega dne. Na sporedu je -imela Lorbekovo koračnico »Pesem o svobodi« ter Uča-karjevo ouverturo »Partizanka«. Generalna vaja, ki ji je prisostvovalo tudi nekaj članov upravnega odbora DPD Svoboda, je napravila vtis, da je godba kljub navedenim težavam napredovala posebno na tehničnem področju, da je njen kapolnik vložil mnogo truda v to delo in da je upati, da bo dosegla viden uspeh na tekmovanju naslednjega dne. Prav tako dober je bil poskusni posnetek na magnetofonskem traku in vsi smo upali, da odnese godba 3. mesto, kar bi bil z ozirom na prejšnje stanje zelo lep uspeh.
Orkester je bil sestavljen v glavnem iz gojencev naše glasbene šole, ki se je O pomočjo starejših godbenikov pripravljal prav tako z dvema domačima skladbama, in sicer Leopoldovim pot-purijem »Jugoslovanski biseri« ter s Parmovo koračnico »MLadi vojaki«. Orkester je ves mesec z majhnimi izjemami vadil vsak dan ter tako pripravljen upal doseči prvo mesto v tekmovanju z zagorskim orkestrom. Sicer je bila po mnenju večine taka primerjava več ali manj nerealna, kajti velenjski orkester je bil po sestavu povečani salonski oziroma godalni orkester, medtem ko so se Zagorjani pripravljali z izrazito plesnim orkestrom ter tudi s temu primernimi plesnimi komadi. Generalna vaja je dokazala, da bo naš orkester v bodočnosti opravičil svoj obstoj, saj je kljub tolikim mladim močem čisto zvenel ;in bil še dokaj dobro tehnično usposobljen.
Popolnoma druga zadeva pa je bila s pevskim zborom. Ko je bilo Velenje obveščeno, da se naj pripravi na tekmovanje, so zbrali okoli 25 pevcev, med katerimi se jih je mnogo celo pismeno obvezalo, da bodo redno hodili k vajam. In zopet je enkrat obljuba, pa celo moško dana beseda bstala le dolg! Vsem tem pevcem prisrčna hvala! Res je, da je tu delno in pri posameznem pevcu bilo krivo tudi to, da morda ni vedno imel možnosti rednega pose-čanja vaj, s čimer se je tudi ubijala morala zbora. Vendar pa leži glavna
krivda na nezainteresiranosti, popolni indolentnosti ali celo odporu nekaterih pevcev, da sodelujejo na tem tekmovanju v pevskem zboru. Ker mnogokrat tudi izgovor, da nekdo ne more zaradi službe priti na vajo in zaradi tega izostane od vseh vaj, ne drži. Kajti drži, da kdor je pevec in se čuti pevca, bo našel možnosti, da se udeleži, če ne vseh, pa tolikih vaj. da se usposobi za nastop. Toliko možnosti pa je vsak imel. Enaka krivda leži na nezainteresiranosti raznih organizacij v preteklosti za delo velenjskega pevskega zboira. Mnogi so znali samo kritizirati, da bi pa samo enkrat prišli na vajo zbora in vprašali, kakšne težave ima zbor, ali ima kaj arhiva, na kak način bi se dalo pridobiti še druge pevce — ne, tega ni bilo. Posebno, ko je vendar v Velenju in na samem rudniku toliko mladih fantov, ki bi se z nekaj intenzivnejšo propagando in agitacijo gotovo pridobili — pa bi bil dosežen čisto drug uspeh. In tako se je zgodilo, da je pevski zbor dva tedna pred nastopom štel v pevski sobi 9 članov. Zavedali smo se dobro, kakšna sramota je to, dia Velenje ne premore večjega zbora in zato je bila upravičena pripomba člana komisije tovariša Gobca Rado-vana, da je izgledalo, kot da si je Velenje nalovilo teh devet fantov za prvo silo kair po gostilnah. Toda moralo se je to zgoditi, da je vztrajalo teh devet po večini mlajših pevskih moči in tako reprezentiralo Velenje, ko je toliko in toliko drugih pevcev stalo ob strani in morda še škodoželjno pričakovalo, kak fiasko bo ta ansambel doživel!
Da, to je bila sramota, ko bi Velenje lahko postavilo na noge najmanj 50 dobrih pevcev. Toda tudi to je bila šola in danes vemo, kdo je v resnici in po srcu pevec! Bila je šola za nauk, da s takim odnosom enkrat za vselej prenehamo ali pa se ne šiirokoustimo, da smo pevci! Pritegnili bomo novih moči in nikdar se ne bo smelo več zgoditi, da bi starejši pevci od zgoraj navzdol pogledovali mlajšega pevskega tovariša, ki gotovo še ni tako rutiniran, pa pri tem pozabljali, da so tudi sami bili nekdaj taki! Razne organizacije pa se bodo morale boriti za to, da se tudi v podjetjih uredi vse tako, da bodo pevci lahko imeli redne vaje.
No in tako je pevski oktet, kot smo ga krstili, nastopil s Foersterjevo umetno pesmijo »Njega ni« in z Tomčevim »Venčkom slovenskih narodnih«.
17. april
Napočil je veliki dan za Velenje. Kljub slabemu vremenu je prišlo mnogo gostov in poslušalcev poleg redno prijavljenih godb in pevskih zborov. Po oficielnem delu se je nekako ob deseti uri dopoldne pričelo tekmovanje z instrumentalnim delom, to je z nastopom godb in orkestrov. Prva je nastopila velenjska godba. Večina poslušalcev je ugodno pozdravila nastop naše godbe. Saj iz tehničnega vidika ni bilo mnogo prigovorov, očitna pa je bila neuglašenost instrumentov, kar je posebno na nekaterih počasnih mestih zelo motilo poslušalce. Trema, ki so jo
Mešani pevski zbor Svoboda II, Trbovlje
nastopajočih zelo blizu skupaj. Medtem, ko so Trbovelj čani briljirali s tehnično in dinamično platjo izvedbe, pa so Hrastničani imeli krasen in topel ton in lepo čisto harmonijo. No, za trboveljsko godbo smo si edini, da je gotovo najboljša amaterska godba ne samo v Sloveniji, temveč v celi državi. Hrastničani pa jim pridno slede. Ostale godbe so tudi več ali. manj dobro podale svoje nastope. Najslabše je bila ocenjena godba iiz Zabukovce, ki je imela, enako kot velenjska godba, na programu Uča-karjevo »Partizanko«. Toda Zabukovča-ni so jo dosti slabše izvajali. Posebno neugoden vtis je napravil prepočasni
ritem, ki ga ie nakazoval njihov kapelnik.
Po nastopu godb sta nastopila velenjski in zagorski orkester. Intere-santno je to, da je bilo mnenje komisije pri ocenjevanju deljeno, in sicer iz dveh razlogov: kar se sestava orkestra tiče in pa izvedbe same. In tako je zmagal zagorski plesni orkester z eno točko večine proti velenjskemu od sto dosegljivih točk, in to z motivaSijo, da bo verjetno na tekmovanju v Bosni zagorski plesni orkester bolj »palil. Ni pa komisija upoštevala, da je velenjsksi orkester bil sestavljen večina iz mladincev 2. in 3. letnika glasbene šole.
Prizor iz komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi« v režiji Z. Furlana
A.T. Linhart: Matiček se ženi
imeli nekateri godbeniki, ni bistveno vplivala na izvedbo. Večina godbenikov, pa tudi kapelnikov, s katerimi smo po reviji govorili, je bila mnenja, da si je velenjska godba zaslužila III. ali vsaj IV. mesto. Mnenja smo, da je komisija ali del komisije bil pristranski pri ocenjevanju morda čisto iz osebnih razlogov z ozirom na nekdanji odnos do našega kapelnika oziroma drugih godbenikov. Tako je velenjska godba pač dosegla peto, to je predzadnje mesto. Resnični glasbeni užitek pa sta nam nudili trboveljska in hrastniška godba, ki sta po kvaliteti in kvantiteti
Že pred leti so poskusili igralci SKUD »Cankar« v Velenju tekmovati z Linhartovo komedijo »Matiček«. Sedaj smo bli priča drugemu poskusu, ki je nadvse zadovoljivo uspel.
Dramska sekcija »Svobode« se je prijavila za tekmovanje z našim klasičnim slovenskim odrskim delom. Čeprav je v času, ko je bilo tekmovanje objavljeno, pričela s študijem Hans Tiemeyer-jeve drame »Mladost pred sodiščem« je ta študij prekinila in pričela z Linhartovo komedijo.
Ni bilo lahko v tako kratkem času izvršiti izbor igralcev, naštudirati vloge, izgladiti odrski jezik, izdelati in-scenacijo in se uspešno pripraviti za premiero. Veliki požrtvovalnosti vsega ansambla se imamo zahvaliti, da je v tekmovanju dramskih sekcij rudarskih »Svobod« dosegla naša drugo mesto tik za Zagorjem in to le z 1,4 točke razlike (Zagorje 66, Velenje 64,6). Tolažilno je še to, da so igralci Zagorja imeli dramo, s katero so tekmovali, že lani na-študirano in da so jo letos le še izpopolnili.
»Matiček« je v Velenju do sedaj doživel že pet predstav. Sedaj so na vrsti gostovanja, in sicer v Šoštanju, Bočni in v Celju. Republiški odbor rudarjev je ponudil gostovanje pri kolektivu rudnika Sičovlje pri Portorožu. Če bodo sredstva na razpolago, se bo igralski ansambel tega gostovanja udeležil. Člani komisije za ocenjevanje so ponudili gostovanje v Ljubljani, in sicer v Mestnem gledališču.
Nedvomno je, da je ta igra po vsebini kot po izvajanju in inscenaciji dosegla lep uspeh. Dobre kreacije, lepa scena (ki je bila doma izdelana), uspešna osvetlitev, lepo naštudirani narodni plesi, pevske točke in scenska glasba so svetle strani našega mladega amaterskega odra. Napake in v nekaterih prizorih nedognanost, so opravičljive z ozirom na kratko dobo študiranja in zasedbe z nekaterimi novinci.
Zaželeno bi bilo, da kdo od tistih, ki se razumejo in zanimajo za dramatiko, poda kritiko, ki bo hvaležno sprejeta.
F. Z.
kar je že samo po sebi uspeh, da so ti učenci že sposobni nastopati javno in celo na tekmovanju proti odraslim. Zato smatramo, da je uspeh, čeprav z eno točko manj od Zagorjanov, še vedno uspeh, in to ne majhen. Vsem našim mladincem čestitamo k temu njihovemu prvemu ognjenemu krstu.
Po opoldanskem odmoru so nastopili najprej mešani pevski zbori, potem moški in končno so revijo zaključili ženski zbori. Vsi navzoči smo bili navdušeni nad izvedbami hrastniškega moškega zbora, Trboveljskega slavčka. nekdanje »Zarje«, današnjega zbora Trbovlje-center in drugih zborov. Med moškimi zbori je zmagal Hrastnik, med mešan'mi Trbovlje II in med ženskimi tudi Trjpovlje. Velenjski oktet ni bil ocenjen, ker ga je komisija ocenila kot komorni sestav in kot tak ni imel konkurence. Mnenje posameznih članov o oktetu je bilo različno. Na nekaterih mestih so kritizirali nehomogenost okteta ter na koncu druge pesmi disonan-čni zaključek. Drugače pa razen mnenja, katerega sem omenil, češ da je sramota za Velenje, da ne premore večjega zbora ni bilo bistvenih opazk glede kvalitete okteta. Oktet je prvič nastopil že dopoldne, ko je vse goste ter zbrane poslušalce pozdravil s pesmijo »Zdravo«. Ostali poslušalci v dvorani so nastop okteta povoljno ocenili.
Po razdelitvi diplom in spominskih plaket je bila na jezeru nedeljska svečanost in tekmovanje zaključeno. Ker se je vreme izboljšalo, so mnogi še globoko v noč rajali na jezeru in se veselili uspehov, drugi pa so delali trdne sklepe, da še bolj poživijo svoje delo in tako prihodnje leto dosežejo boljši rezultat.
O bodočem delu
Ker so v glavnem že prispeli novi, sicer rabljeni, toda dokaj dobro ohranjeni instrumenti, bo mogoče, da se osnuje v najkrajšem času mladinska godba, ki bo pomladila naše vrste in nekoč zavzemala mesto, ki ga je imela velenjska godba v času, ko je bila med najrevnejšimi konkurenti za I. mesto v Sloveniji.
Tudi mladinski orkester se bo v do-glednem času razvil v močan sestav, na katerega bo lahko Velenje še nekoč ponosno. Ostali godbeniki in člani orkestra pa bodo po svojih močeh še dalje delali in pomagali, da tudi mi dosežemo nekoč prva mesta.
Kar se pevskega zbora tiče, je razveseljivo. da se je v rudniku na iniciativo ZK in sindikalne podružnice pričela akcija za pritegnitev novih moči, novih pevcev. Do sedaj se je prijavilo preko 100 pevcev in upati je, da se bo iz tega števila dal sestaviti lep in močan pevski zbor. Paziti bomo morali samo, da se nam ne vrine kak razbijač, sicer pa mislim, da je bil 17. april šola za nas vse.
Upamo, da se bomo na rudarski praznik že lahko pojavili z novim zborom in takrat istočasno praznovli 35-letnico ustanovitve moškega zbora na Rudniku lignita in istočasno 35-letnico ustanovitve rudarske godbe Do takrat pa se bomo vsi dobro pripravljali. Ne bomo dopustili, da bi Velenje doživelo še enkrat to, kar je doživelo 17. aprila.
Veseli odmevi žalostnega dne
Upravni odbor velenjske Svobode je na svoji seji razpravljal tudi o relativno slabih uspehih, doseženih na tekmovanju rudarskih Svobod. Z veseljem, je ugotovil, da dosedanjim članom ni upadel pogum, ampak je to tekmovanje dalo pobudo k novemu delu. Godbeniki so sklenili, da bodo dvakrat tedensko vadili, pripravili program dela za vse leto z javnimi nastopi, vsako drugo nedeljo pa priredili promenadni koncert. Svetujejo mladini, naj se vpiše h godbi, da bi čimprej osnovali mladinsko godbo na pihala.
Uprava rudnika je po svoji strani svetovala rudarjem, naj bi obnovili pevski zbor. Prijavilo se je že nad 100 pevcev, ki se nam bodo prerojeno predstavili že v mesecu maju.
Dramska sekcija pripravlja »Matička« in »Krog s kredo« za prireditev v letnem gledališču, obenem pa pravljično mladinsko igro za otroke. To bo že sedma premiera v letošnji sezoni, kar je vsekakor razveseljivo.
Sestanki igralcev, pevcev in godbenikov
Minilo bo skoraj pol leta od občnega zbora »Svobode«. Delo sekcij je bilo bolj ali manj uspešno. O rezultatih našega dela nam zgovorno pričajo doseženi plasmani na tekmovanju dne 17. aprila. Od obstoja »Svobode« pa do tega dne smo se zadovoljevali z delom. Ko smo pa videli, koliko so napredovala društva v ostalih rudarskih krajih, pa nas današnje stanje resno skrbi.
Odbor »Svobode« je že razpravljal o potrebnih ukrepih. Kot prvo je sklenil, da bo sklical sestanke članov po sekcijah. Še bolj razveseljivo pa je to, da je osnovna organizacija ZK rudnika že tudi razpravljala o pomoči, ki naj jo nudijo njeni člani našemu delavskemu prosvetnemu društvu. Najbolj konkretno se je izkazal naš sindikat rudarjev, ki je s svojo akcijo v jami pridobil čez 1001 interesentov za pevski zbor.
S tako moralno pomočjo bodo lahko sekcije zaživele in bodo verjetno že v kratkem času pokazale več uspehov.
Vsekakor brez materialne pomoči ne bi bilo mogoče delati. Kot prvi, ki je pokazal razumevanje, je kolektiv re-
stavracije »Jezero«, ki je namenil iz lanskoletne bilance »Svobodi« 200.000 dinarjev. Takoj za njim je delavski svet rudnika izglasoval dotacijo »Svobodi« v višini dveh milijonov dinarjev. Iz teh sredstev je rudnik že nabavil instrumente za kompletno godbo na pihala. Na teh instrumentih se bodo vadili mladinci in če bo šlo vse po sreči, bo Velenje kmalu dobilo novo mladinsko godbo.
Tudi dramska sekcija se bo osvežila z mladim kadrom. Mladinska organizacija je pridobila iz svojih vrst 18 mladincev in mladink, ki so pripravljeni postati igralci-amaterji.
Prognc-ze za še večji razmah delavske kulture v Velenju so dobre. Velenje vsekakor z zanimanjem zasleduje razvoj prosvete pri nas. Računati je še na večjo moralno in materialno -podporo, kot od strani organizacij, tako tudi od podjetij in zadrug.
Sestanki, ki so bili omenjeni, bodo v prvi polovici maja. Na nje vabimo vse, ki so že člani ali ki mislijo postati aktivni člani ene od sekcij »Svobode«.
F. Z.
Velenjska rudarska godba leta 1922. Zakaj je takrat šlo?
Vsem delovnim kolektivom in prebivalstvu okraja iskreno čestita k Prazniku dela
Okrajni ljudski odbor
Šoštanj
z željo, da bi še vnaprej storili vse za dosego
našega
končnega cilja
izgradnjo socializma
Delavski svet, upravni odbor in sindikalna podružnica
RUDNIKA
LIGNITA
VELENJE
k
iskreno čestitajo vsem članom kolektiva in ostalim občanom k Prazniku dela
MAJU
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
VELENJE
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K 1. MAJU
SE NADALJE SE BOMO TRUDILI POVSEM ZADOVOLJITI NAŠE CENJENE ODJEMALCE
Delavskemu Velenju čestita k
1. m aj u
in se priporoča kolektiv trgovskega podjetja
»*
RUD
Vsem velenjskim rudarjem, in ostalim cenjenim gostom čestita k 1. maju in se priporoča kolektiv
Restavracije
Mestna podjetja:
Gostišče na Vogalu Kolodvorska restavracija Slaščičarna — Buffet Gostišče pri Rudniku Gostišče pri Zofki Pekarna
Mesarija
izdelovalnica gumiranega papirja
Mizarstvo
Splošno mehaničarstvo Slikoplesk in Brivnica
ČESTITAJO VSEM OBČANOM K 1. MAJU
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
VELENJE
Delavski svet, upravni odbor in sindikat
čestita vsem delovnim kolektivom in vsem občanom k Prazniku dela in želi obilo uspehov pri izgradnji
socializma
TERMOELEKTRARNE
VELENJE
iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem k
1. maju
Pravilnik o rednih in plačanih dopustih Rudnika lignita Velenje
Na osnovi 95. člena, odstavek 2. Pravil rudnika lignita Velenje, potrjenih po Okrajnem ljudskem odboru v Šoštanju pod štev. V-5741/2-54 z dne 23. XII. 1954 izdaja upravni odbor Rudnika lignita Velenje v sporazumu s sindikalno podružnico
PRAVILNIK o rednih in plačanih letnih dopustih:
Čl. 1
Delavec in uslužbenec Rudnika lignita Velenje pridobi pravico do rednega in plačanega letnega dopusta po 11 mesecih neprekinjenega delovnega staža.
Neprekinjeni delovni staž je podan, čc je stopil delavec ali uslužbenec v novo delovno razmerje v roku 5 dni po poprejšnji predpisani razrešitvi delovnega razmerja s prejšnjim delodajalcem.
Čl. 2
Načrt o izrabi letnega dopusta delavcev in uslužbencev izdela upravni odbor v 1. polovici poslovnega leta, vendar najkasneje do 15. julija vsakega leta.
Na osnovi tega načrta odredi upravni odbor višino in razporeditev letnega dopusta za vsakega poedinega delavca in uslužbenca.
Upravni odbor je dolžan predhodno poskrbeti obrazloženo mnenje sindikalne podružnice.
Čl. 3
Redni letni dopust znaša za delavce in uslužbence najmanj 14 dni ali največ 24 koledarskih dni.
Čl. 4
Razpon med minimalno in maksimalno višino rednega letnega dopusta iz člena 3 tega pravilnika porazdeli upravni odbor glede na celotna službena leta odn. delovni staž.
Delovni staž delavcev in uslužbencev mora biti listinsko izkazan.
Čl. 5
Za določitev višine letnega dopusta z ozirom na staž. ki se ugotovi predhodno po določilih čl. 4 tega pravilnika, služi ta-le razpredelnica:
Delovni Višina Delovni Višina staž dopusta staž dopusta
do 5 let 14	do 17 let	20
do 7 let 15	do 19 let	21
do	9 let 16	do 21 let	22
do	13 let 18	do 23 let	23
do 15 let	19	do 25 let	24
ca. 6
Ne glede na ugotovljeni dejanski staž po čl. 5 tega pravilnika sme upravni odbor RLV poedinim članom kolektiva dodati številu koledarskih dni letnega dopusta, ki jih je določil na osnovi razpredelnice iz 61. 6, še 1 do 9 koledarskih dni.
Dodatni letni dopust se miora v odločbi o dopustu posebej izkazati z navedbo razloga, na podlagi katerega je bil dan.
Čl. 7
Dodatni dopust se more dodeliti le tistim delavcem lin uslužbencem, ki dosežejo na osnovi ocenjevalnega postopka, navedenega v čl. 9 tega pravilnika, ;skupnio vsaj 10 točk.
Čl. 8
Dodatni dopust znaša po 1 koledarski dan za vsakih 10 doseženih točk.
Čl. 9
Ocenjevalni postopek temelji na podatkih preteklega leta. Ocenjevalni postopek obsega te-le ocenjevalne kriterije:
a)	delovno disciplino,
ki se ocenjuje	od 1—10 točk;
b)	izredna požrtvovalnost in vnema pri
delu, ki se ocenjuje	od 1—2C točk;
c)	skrb za varnost pri
delu, ki se ocenjuje	od 1—20 točk; č) odnos do ljudi, materiala, strojev, o-rodja in štednja, ki
se ocenjuje	od 1—20 točk;
d)	politična in organizacijska aktiviteta,.
ki se ocenjuje	od 1—10 točk;
«) težina in pogoji dela	od 1—10 točk.
Ocenitev za kriterije pod točkami a) do č) in e) izvrši obratovodja posameznih obratov ali vodje poslovnih sektorjev, za kriterij pod točko d) pa zadevne organizacije po svojih organih.
Čl. 10
Brez ocenjevalnega postopka sme upravni odbor dodeliti dodatni dopust v okviru omenjenega razpona:
1)	vojnim invalidom,
2)	obratnim invalidom,
3)	osebam, katerim je bil redni dopust iz preteklega leta prekinjen ali onemogočen.
Dodelitev dodatnega dopusta vojnim in obratnim invalidom mora temeljiti na stopnji invalidnosti.
Čl. 11
Letni dopust iznajditeljev, novator-jev, racionalizatorjev določuje upravni odbor od primera do primera posebej.
Čl. 12
Vsak dan neupravičenega izostanka iz dela se odbije od števila dni letnega dopusta.
Dnevi neupravičenih izostankov morajo biti ugotovljeni z odločbo odseka za delovno silo za vsak primer posebej. Zbir takih dni obsega dobo od dneva
izkoriščenja letnega dopusta v preteklem letu do nastopa letnega dopusta v tekočem letu.
Dnevi neupravičenih izostankov iz dela, ki se odtegnejo od letnega dopusta, se ne smatrajo kot dnevi izkoriščenega letnega dopusta.
Za te dneve delavec ali uslužbenec nima pravice na prejemke.
Čl. 13
V letni dopust se ne računa čas, ki ga je delavec ali uslužbenec prebil:
1)	na bolovanju zaradi nesposobnosti za delo vsled bolezni ali nezgode,
2)	na odsluženju vojaških vaj,
3)	v izolaciji zaradi nalezljivih bolezni v njegovem stanovanju ali hiši,
4)	na dopustu, če mu je bil odobren zaradi nege obolelega družinskega člana,
5)	na okrevanju v zdraviliščih po prestani akutni bolezni ali recidivni kronični bolezni;
6)	na plačanih državnih, republiških in političnih praznikih.
Prav takio se ne šteje v letni dopust, ki ga je prebila delavka ali uslužbenka na dopustu zaradi nosečnosti in poroda.
Všteje se pa v letni dopust bivanje v zdraviliščih, če ne gre za primer, naveden pod točko 5) predhodnega odstavka. Če je delavec ali uslužbenec že izkoristil letni dopust pred odhod»om v zdravilišče, se mu mora po vrnitvi iz zdravilišča odbiti od njegovih prejemkov znesek, ki ga je prejel v času koriščenja letnega dopusta.
Čl. 14
Med letnim dopustom ima delavec ali uslužbenec pravico do povračila zaslužka v višini aikordne plače, če dela v akordu, režijski delavci in uslužbenci pa po točkovanju preteklega meseca za vse dneve rednega letnega dopusta razen za one, ki padejo na dneve nedeljskega počitka.
Čl. 15
Podjetje ne sme kratiti delavcu ali uslužbencu pravice izrabiti letni dopust, kolikor mu je odobrenega.
Izjemoma se lahko delavcu ali uslužbencu, čigar daljša odsotnost izven podjetja bi zaradi njegove posebne strokovne sposobnosti mogla škodljivo vplivati na normalni potek dela v podjetju,, odreče izraba letnega dopusta, ki je daljši od 14 dni. V tem primeru pripada delavcu ali uslužbencu za dneve letnega dotpusta, ki jih ni izrabil,
povračilo prejemkov po določbi čl. 14 tega pravilnika.
V nobenem primeru pa se ne sme delavcu ali uslužbencu odreči izraba letnega dopusta do 14 dni.
Letni dopust se ne sme skrajšati za presežek nad 14 dni dve leti zaporedoma.
Odločbo o skrajšanem letnem dopustu izda upravni odbor ali po njegovem pooblastilu direktor podjetja. Zoper to odločbo ima delavec ali uslužbenec pravico ugovora na delavski svet.
Čl. 16
Delavcu ali uslužbencu se mora zagotoviti neprekinjena izraba letnega dopusta. Le na zahtevo delavca ali uslužbenca lahko podjetje dovoli, da se letni dopust izrabi v približno dveh enakih delih.
Čl. 17
Če delavec ali uslužbenec, ki je nastopil redni letni dopust, v tej dobi zboli, obolenje ne prekine že odobreni in započeti letni dopust.
Čl. 18
Delavcu ali uslužbencu, ki mu je bila odpovedana služba, pridobil pa je pravico do letnega dopusta, vendar ga še ni izrabil, mora podjetje omogočiti, da izkoristi letni dopust v odpovednem roku aH pa da mu izplača nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec ali uslužbenec v to privoli ali to zahteva.
Čl. 19
Razpored in višina letnega dopusta mora hiti pismeno priobčena delavcu ali uslužbencu. Delavec ali uslužbenec mora s podpisom potrditi prejem te rešitve.
Zoper rešitev ima delavec ali uslužbenec , pravico ugovora na delavski svet, ki ga mora vložiti preko upravnega odbora v roku 3 dni,, računajoč od dneva prejema rešitve.
Čl. 20
Delavci in uslužbenci imajo pravico na izredni plačani dopust v naslednjih primerih:
1)	V primeru smrti, bolezni in nesrečnega slučaja v družini,
2)	zaradi polaganja strokovnih izpitov,
3)	zaradi poroke,
4)	zaradi službene selitve.
V primeru pod t. 1) sme znašati plačan dopust 1 dan, v primeru pod točko 2) toliko dni, kolikor je potrebno n,a osnovi značaja strokovnih izpitov oziroma zadevne dokumentacije, za pri-
mer pod t. 3) pa en dan,, pod točko 4) pa največ do 3 dni.
Plačani dopusti v prej navedenih primerih ne smejo znašati v enem poslovnem letu več kot 7 dni.
Čl. 21
Plačane dopuste v primerih iz čl. 20 tega pravilnika sme odobriti:
1)	obratovodja ali vodja sektorja, če znaša zahtevek po tem dopustu en dan;
2)	direktor podjetja, če naj znaša dopust več kot en dan.
O odobritvi dopusta mora biti obveščen neposredni starešina,, ki je dolžan odrediti evidentiranje odobrenega dopusta.
Če gre za odobritev dopusta po direktorju podjetja in znaša dopust več kakor tri dni, mora direktor podjetja o tem obvestiti upravni odbor na prvi seji.
Čl. 22
V upravičenih primerih se sme delavcu ali uslužbencu odobriti neplačan dopust za cpravljanje njegovih zasebnih zadev. Če znaša ta dopust več kot 7 dni. ga mora odobriti upravni odbor podjetja, sicer pa direktor podjetja.
Neplačan dopust sme trajati največ 3 mesece, v kolikor pa bi trajal več kakor tri mesece, mora o tem izdati odločbo delavski svet.
Če traja neplačani dopust več kot 7 dni v enem letu, se računa v letni redni dopust.
Čl. 23
Pravico na plačan letni dopust imajo tudi honorarni uslužbenci, če jim je honorarna služba edini ali glavni poklic, in opravljajo to službo v rednem delovnem času.
Čl. 24
Vajenci imajo pravico do 3-dnevnega plačanega letnega dopusta med poletnimi šolskimi počitnicami in do 7-dnev-nega dopusta med zimskimi šolskimi počitnicami.
Čl. 25
Čas, ki ga je delavec ali uslužbenec prebil na plačanem dopustu v smislu predhodnih členov,, kakor tudi čas, ki ga je prebil na neplačanem dopustu do višine 3 mesecev, se delavcu ali uslužbencu računa v redni delovni straž.
Čl. 26
Ta pravilnik velja od dneva odobritve upravnega odbora RLV.
S tem dnem preneha pravilnik o višini in razporeditvi plačanega letnega dopusta z dne 5. IV. 1954 pod št. 6739/54.
Velenje, dne 13. IV. 1^55.
Predsednik upravnega odbora: ("srdpOcj)
Ali se bodo trgovske in gostinske usluge t Velenju izboljšale in pocenile?
KONFERENCA UPRAVNIKOV POSAMEZNIH TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH PODJETIJ Z RUDNIŠKIMI PREDSTAVNIKI — VELENJE ENO NAJDRAŽJIH MEST V SLOVENIJI — SLABE HIGIENSKE PRILIKE V MENZI — KRITIČNO VPRAŠANJE KADROV, PREDVSEM V GOSTINSTVU — KAJ JE Z VELENJSKO MESNICO?
Povsod, kjer se vršijo večje preobrazbe strukture prebivalstva iz kmečkega v industrijski in kjeir so večji prilivi nove delovne sile kot posledica nastajajoče in razvijajoče se industrije, nastajajo razne motnje v preskrbi, ki pa so vedno zelo dobrodošle špekulantom in ilegalnim zaslužkarjem.
Če preskirbovalna mreža ni vnaprej pripravljena na večje skoke v potrošnji se zgodi, da pride do »pomanjkanja določenih prehranbenih ali potrošnihi predmetov, s čimer naraste povpraševanje in vzporedno s tem dviganje cen. To je za potrošnika tem bolj občutno, če podjetja nimajo konkurence, ali pa, če v »tihem sporazumu« držijo ali dvigajo cene in si ustvarjajo »konjunkturne dobičke.
Pri takem stanju se redno pojavlja še eno zlo — padec kvalitete. Trgovci ne pazijo več na kvaliteto deficitarnih artiklov, ker itak vedo, da bodo isti šli v prodajo, ker jih potrošnik rabi za
življenje in jih mora kupiti brez ozira na ceno in kakovost.
Neredko doživljamo v raznih pre-skrbovakiih podjetjih nastope uslužbencev, ki povsem spominjajo na preživeli čas planskih distribucij češ: »Če nočete, pa pustite! Bomo že prodali, saj ljudje morajo živeti«. In res, tako je! Če ti kvaliteta in cena ne odgovarjata in da nočeš polniti žepov raznim dobičkarjem, pa pusti! Tudi to je neke vrste pojmovanje, ki je žal zelo aktualno.
Vse to občutimo v precejšnji meri tudi v Velenju, ki se z veliko naglico preobrača iz idiličnega podeželskega »gnezdeča« v enega najmočnejših slovenskih »industrijskih centrov.
Trgovske in gostinske usluge so dražje kot drugod — n. pr. v Celju — asor-timenti pomanjkljivi, kair sili potrošnika, da se mora voziti nakupovat v Celje, postrežba je razmeroma slaba, včasih celo kričeče nekulturna, kvaliteta pa nezadovoljiva.
Zaradi vseh navedenih vzrokov se je vodstvo rudnika odločilo sklicati konferenco z nekaterimi upravniki podjetij (Rudar, bivši Tabor, Tržnica, Jezero, Rudarski dom z menzo in Vrtnarija) in temeljito prediskutirati preskrbovalni položaj v našem rudarskem revirju.
Konferenca je bila plodna in je odkrila mnogo napak v poslovanju naših podjetij in njihovem odnosu do potrošnikov.
Ugotovilo se je, da so cene uslug v restavraciji »Jezero« povprečno previsoke in da tudi postrežba nikakor ne odgovarja, kar je krivda nešolanega an v mnogočem površnega strežnega personala. Na račun tega je bilo v pretekli sezoni ogromno kritik in nikakor ne smemo dovoliti, da bi naše jezero, ki smo ga s tolikim trudom izgradili in preuredili v enega najlepših kotičkov Slovenije, postalo »bezniško zabavišče. Postrežba v restavraciji mora doseči kulturni nivo naših najboljših lokalov.
Želeti bi bilo, da bi se Jezero založilo z najbogatejšim asortimentom brezalkoholnih pijač in jim postavilo sprejemljive cene — čeprav na račun alkoholnih pijač — s čimer bomo najbolj pobijali alkoholizem, ki se nezadržno širi med našo mladino.
Posebno kritične pa so razmere v rudarski menzi, ki se je do nedavnega
nahaj;ala v sklopu občinskega gostinskega podjetja »Rudar«. Kvaliteta hrane je bila v celoti nezadovoljiva, postrežba pa pod vsako kritiko — absolutno nehigienska in nekulturna. Čudno sliko je nudilo skladišče ob priliki prevzema po novem upravniku. Živila so bila vskladiščena nestrokovno in nehigiensko. Makaroni so bili vskladiščeni tako, da so imele do njih dostop miši, ki so jih; zelo ponesnažile. Med vskla-diščenimi živili je bila najdena celo poginjena podgana. To je vsekakor sramotno stanje, ki meče čundo luč na sposobnost, kulturo in socialistične odnose bivše uprave in vsega personala menze oziroma gostišča »Rudar«.
Soglasno je bilo tudi ugotovljeno, da tvori veliko vrzel v naši preskrbi velenjska mesnica, ki je z ozirom na slabo kvaliteto mesa nedvomno najdražja v Sloveniji. Meso se prodaja brez razlike v kakovosti po enotni ceni, ne kot v ostalih tovrstnih lokalih, kjer je meso na osnovi kvalitete ločeno po razredih, ki imajo vsak svojo ceno. Sekanje je nestrokovno in neokusno, niti je meso dovolj očiščeno in vležano.
En kilogram kvalitetnih kosti stane v Celju 30 do 40 din, v Velenju pa 80 din. Čene mesu so približno iste, vendar dodajajo v velenjski mesnici mesu, ki itak že ima kosti (n. pr. rebra in drugi deli) še dodatne kosti, kar resnično ceno mesa podraži tako, da so visoko presegle splošno raven v Sloveniji.
Rentabilitetni račun je pokazal, da se n. pr. samo restavraciji »Jezero« izplača najeti avto in kupovati za svoje potrebe meso v Celju — zaradi cene in kvalitete.
Nujno se moramo vprašati, če smo velenjski rudarji res dolžni kupiti vse najslabše po najvišjih cenah? Komu polnimo žepe? Zakaj obstoja pri OLO sanitarna, tržna in tudi finančna inšpekcija?
V	trgovinah je boljše, vendar pa močno šepajo v pestrosti asortimentov. Posebno je pogrešati sadje in zelenjavo, ki je — kadar jo sploh imajo — nesorazmerno dražja kot v celjski »Po-vrtnini« ali sorodnih podjetjih.
To vprašanje bo verjetno rešeno z dograditvijo nove vrtnarije, ki pa ji bo treba nuditi še precej pomoči. Letos še izdaleka ne bo mogla kriti zahtev našega bazena, zato si naj ostala trgovska podjetja že sedaj zagotovijo vso potrebno zelenjavo in sadje po primernih cenah.
V	vseh naših podjetjih bo treba začeti z odločno borbo za odpravo takih in podobnih napak. Postati morajo prava socialistična podjetja s ciljem po konkurenčnih cenah in na najkultur-nejši način zadovoljiti potrošnika.
Osnovni pogoj za dosego tega pa so kadri, ki jim bo treba posvetiti največjo pozornost in jih prečistiti. Kadri, ki jih ni mogoče vzgojiti ali prevzgo-jiti «n ki kažejo negativne tendence v katerikoli smeri, pa je treba odsloviti.
Naš rudar si vsekakor zasluži, da se z njim ravna na najkulturnejši način, da bo postrežen kot vsak tako imenovani »boljši« gost ali stranka in da se bo v gostilni, menzi ali trgovini počutil u-godno in prijetno. Nedvomno bosta vsestransko kulturna postrežba in odnos personala do gostov in strank mnogo doprinesla k njihovi vzgoji, ker bodo popolnoma nehote prilagodili svoje obnašanje okolici, torej se bodo obnašali kulturno.
Kolektiv Rudnika lignita Velenje je v okviru svojih možnosti pripravljen pomagati v razvoju in izpopolnitvi našim oskrbovalnim podjetjem, vendar pa bo dosledno zahteval, da bodo ta podjetja povsem zadostila svojemu namenu,. predvsem da bo odnos do potrošnikov kulturen in socialističen ter da bodo naša podjetja konkurenčna vsem ostalim podjetjem.
Vsi navzoči so ugotovili, da je bila konferenca zelo plodna in da je potrebno, da bi podobne konference s še širšo udeležbo večkrat bile, ker bo na ta način laže reševati vso nakazano problematiko.
Vsi navzoči predstavniki podjetij so sprejeli sklep, da bodo vsem problemom, ki so bili diskutirani na konferenci, posvetili največjo pozornost ter da bodo ukrenili vse, da jih odstranijo.
Potrošnike prosimo, da uredništvu Velenjskega rudarja sproti dostavljajo zapažene nepravilnosti, da bi mogli z njimi seznanjati javnost in na ta način doprinesti k njihovi odstranitvi.
Aljaž Jože:
Z mladimi rudarji po Zahodni Nemčiji
(Tretje nadaljevanje.)
Preden nadaljujem z opisovanjem osrednjih dogodkov, bi želel povedati, da se mi je bojazen, ki sem jo imel zaradi neznanja nemščine, razblinila takoj po prihodu v Bochum.
Med ipotjo, ko smo se menili o tem, kdo obvlada nemški jezik lin kdo ne, ni nihče dal kakršne koli izjave o tem, da ne zna, oziroma da zna.
Tudi jaz sem molčal, toda kako presenečen sem bil, ko sem ugotovil kasneje, da izmed štirinajstih tovarišev, ki so potovali v Bochum, znata nemško govoriti le dva. To je bil neki Slovenec in en rudarski inženir z juga. Niti vodja nemščine ni obvladal.
Vsa sreča je bila, da so nam dodelili kair tri tolmače, ki so imeli zaradi našega neznanja precej posla. Tako je bilo pet ljudi, ki so se lahko med seboj sporazumevali.
Omenil bi še, da smo potovali v zadnjem vagonu in tako v Bochumu nismo mogli videti, ako nas je kdo »pričakal. Malce srno bili v skrbeh kaj bo, če ne
bo nikogar; »toda strah je izginil, ko smo se zgnetli iz vagona na »postajni prostor. Takoj so prihiteli k nam trije tovariši in se nam predstavili kot voditelji mladinske sindikalne organizacije. Ko smo se drug drugemu predstavili, so nas povedi! v zelo udoben avtobus, last nekega »privatnika, a ga je imela za čas našega bivanja v uporabi sindikalna organizacija v Halternu, ki je od železniške postaje v Bochumu, do »kamor smo se »pripelj»ali z vlakom, oddaljen približno 40 km. Med vožnjo z avtobusom je pričelo rahlo snežiti. Nekako sredi »poti so »s»e nam pridružili še trije nemški mladinci-rudarji, ki so ostali v naši »družbi vse dotlej, dokler se nismo vrnili domov.
Ob prihodu v sindikalno šolo v Halternu, »kjer naj »bi v glavnem prebili čas v Nemčiji kot gostje nemških sindikatov rudarjev, nas je pozdravil upra_ vitelj šole dr. Denu (seveda v nemščini) in tu» smo prvič temeljito občutili našo hibo — neznanje nemškega jezika.
Glavni trakt šole je bil enonadstro-pen, stranski trakt pa pritličen.
Glede na to, da je šola namenjena delavcem (članom sindikata), nas je precej začudila udobnost in modema oprema tega doma. Poleg udobnih sobic za dva, -brezhibnih sanitarnih naprav, šolskih sob in tako dalje, »ima šola še dvorano za »predvajanje skioptičniih slik in filmov, salon s postavljenim televizijskim aparatom in sploh z raznimi novejšimi pridobitvami, ki jih lahko uporabljajo v izobraževalne namene.
Pred nedavnim je bila »pri njiih na obisku neka druga skupina iz Jugoslavije in ob odhodu so se izrazili, češ da jim je bilo ponoči prehladno. Da bi to nevšečnost odpravili, se je vodstvo šole oziroma organizacije odločilo, da dobi vsak izmed nas toliko odej, kolikor jih teli. V sobah so nas namestili tako, da je v vsaki sobi spal po en Jugoslovan in en nemški mladinec »za zvezo«. Seveda ste se lahko takoj spomnili na to, da je znalo od nas le nekaj tovarišev govoriti nemško in se vprašali, kako smo se mogli med seboj sporazumevati. To srno rešili na ta. način, kakršnega uporabljajo skoraj vsi narodi sveta — nekakšno posnemanje
govorice gluhonemih. Pri tem pa smo bili silno iznajdljivi ter spretni in seveda tudi smešni. Pa kaj smo hoteli, usodia je usoda, a na koncu smo jim pa bili le hvaležni, saj smo se tako naučili vsaj nekaj nemščine. A kaj nam je koristilo, ko smo odšli, smo se znašli v koži ciganskega osla, ki se je naučil gladovati, »potem pa je poginil.
O okolišu, v katerem stoji šola, ki sem vam jo opisal, bi vam lahko povedal le vse najlepše. Nedaleč od nje se razteza umetno jezero, ki ga njegovi rokavi odnosno zalivi napravijo zelo romantičnega, posebno še, ker ga obkrožajo gozdovi. Jezero je namenjeno leto-viščarjem za kopanje in razvedrilo, obenem pa služi kot vodovodni rezervoar, iiz katerega preko destilatorjev oskrbujejo okoliš s pitno vodo. Razume se, da je to jezero mnogo večje kakor velenjs»ko.
S tem naj bi bilo na kratko prikazano okolje, v katerem smo preživeli največ svojega prostega časa, prihodnjič pa bom pričel z opisovanjem naših ekskurzij in dogodkov med bivanjem v Nemčiji.
(Dalje prihodnjič.)
Spet jamski les
Mladinci in mladinke - delegati!
v
If sredo, 4. maja bo v Soštanjo
občinska konferenca LMS
v
za aktive iz Šaleške doline
Mladina v Velenju je željna sprejemati vse, kar ji bo koristilo v življenju
V	našem časopisu smo že večkrat omenili vprašanje oskrbe rudnikov z jamskim lesom. Zdi se mi, da se te naše borbe, oskrbeti naš rudnik z zadostnimi količinami primernega jamskega lesa po zmernih cenah, vsi premalo zavedamo in zato premalo cenimo in negospodarsko postopamo s to dragoceno surovino.
V	letošnjem letu bomo za proizvodnjo 1,000.000 ton premoga rabili približno 22.000 m3 jamskega lesa. To niso male potrebe in pri gospodarskem izkoriščanju naših gozdov tudi ni mala naloga.
Kdor je le malo zasledoval to vprašanje po našem časopisu ve, da je uprava našega rudnika menda edina od vseh rudnikov v državi energično zastopala težnjo, da je cena jamskega lesa v zadnjih letih z ozirom na prodajne cene premoga — previsoka. Večina dobaviteljev je popolnoma zgrešeno tolmačila zakona prostih cen, ponudbe in povpraševanja in neosnovano dvigala cene vsem lesnim sortimentom, seveda tudi jamskemu lesu, ki je v začetku tega leta že dosegel ceno okrog 8.000 dinarjev za 1 m3 in s stroški prevoza in razkladanja obremenjeval vsako proizvedeno tono premoga s približno 150 dinarji. Najslabše je bilo, da se sami slovenski rudniki niso mogli zediniti glede odkupne cene. V bojazni, da ne bi rudnik prenehal z obratovanjem, si je vsakdo hotel zagotoviti potrebne količine po kakršni koli ceni. Zato je večina premogovnih rudnikov na vseh konferencah vedno zagovarjala upravičenost povišanja cene premoga in je bil rudnik Velenje med njiimi kot bela vrana z dejstvom, da je v takšni trgovski zmedli znižal ceno premogu.
V	začetku letošnjega leta smo bili na isti poti, namreč, da bo cena jamskemu lesu nadalje rasla. Vsi oblastveni ukrepi, da se sme jamski les uporabljati le za rudnike in je vsaka drugačna uporaba jamskega lesa podvržena občutnemu davku na poslovni promet, ne more zavreti špekulativnih namenov posameznih prekupčevalcev, če potrošniki niso edini med seboj.
Za leto 1955 so oblasti dovolile sečnjo jamskega lesa v Sloveniji v naslednjih količinah:
državni sektor 46.000 m3 nedržavni sektor_75.000 m"
Skupaj 121.000 m8
Potrebe slovenskih rudnikov v tem
letu pa znašajo:	
Trbovlje-Hrastnik	38.000 m3
Zagorje	38.000 m3
Velenje	22.000 nr
Senovo	10.000 m3
Zabukovca	9.000 m3
Raša	8.000 m3
Idrija	8.000 ms
Kočevje	6.000 ms
St. Janž	6.000 ms
Laško	5.000 ms
Mežica	2.000 ms
Tirnar	1.000 m3
•Skupaj 153.000 m3
Čez dve sto mladih tekstilk in tekstilcev iz 47 podjetij tekstilne industrije Slovenije si je v soboto, 9. aprila,, v Tržiču seglo v roke ob I. zborovanju Ljudske mladine tekstilne industrije Slovenije. To je bilo prvo zborovanje delavske mladine v okviru zborovanj LM iz posameznih strok industrije, pred velikim zborom vse delavske mladine V Kranju pod geslom »Deset let v svobodi«.
Zborovanje je organiziral tovarniški komite LM Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. To zborovanje ni imelo manifestativnega značaja, temveč je bilo iskren delovni dogovor. Prisostvovali so mu poleg delegatov in drugih gostov tudi org. sekretar CK ZKS tov. Vida Tomšič, predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS tov. Mavricij Borc„ sekretar ZK gorenjske skupnosti komun tov. Zlatnar Mirko in predsednik CK LMS tov. Franček Mirtič.
Uvodni referat je prebral sekretar tovarniškega komiteja LMS v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču, nakar se je razvila diskusija, ki je v glavnem obravnavala vprašanja o vzgoji mlade generacije delavcev, ki se vsakodnevno vključujejo v delovne kolektive podjetij, o strokovni vzgoji mladine in storilnosti v industriji, o sodelovanju mladih delavcev v organih upravljanja podjetij, o razvedrilu in splošnem izobraževanju delavcev itd. Tov. Vida Tomšičeva je poudarila, da ima Ljudska mladina v podjetju nalogo pomagati in sodelovati v skupnih naporih delovnega kolektiva in organov upravljanja v vseh vprašanjih podjetja in si prizadevati, da bo mlade delavce vsestransko pripravljala na zamenjavo stare generacije na vseh delovnih mestih v podjetju.
Največja in najvažnejša naloga je seznanjanje mladih delavcev z našimi družbenimi spremembami. Mladi ljudje, ki se vključujejo v delovne kolektive, niso seznanjeni z našo revolucijo in vsemi pridobitvami in spremembami v naših družbenih odnosih po zmagi revolucije, niti ne poznajo razmer in pogojev, pod katerimi se je 'boril in
Če bi bila posekana vsa dovoljena
jličina jamskega lesa za letošnje leto in bi se ves ta les porabil samo za rudarstvo v Sloveniji, bi nam primanjkovalo za normalno proizvodnjo 32.000 m:i jamskega lesa. Pri tem pa niso računane količine za zimsko zalogo.
Na iniciativo rudnika Velenje so se letos prvič združili vsi slovenski rudniki na skupen odkup jamskega lesa po enotni ceni din 7000,— za m3 franko naložen na vagon prodajalca. Pooblaščenci slovenskih rudnikov — rudnik Velenje zastopa pravni referent, tov. Vili Koren — je že sklenila pogodbe z večino proizvajalcev državnega in zadružnega sektorja in na ta način zagotovila dober del osnovne surovine, potrebne za proizvodnjo premoga po znosnih cenah, kar je tem bolj hvale vredno, ker je z zakonom določena najvišja prodajna cena premoga in je ni mogoče zvišati. Bil je že skrajni čas, da smo prenehali z brezglavim navijanjem nakupnih cen jamskega lesa, od katerega so imeli največ dobička prekupčevalci.
Postavlja se vprašanje, kako zagotoviti primanjkljaj jamskega lesa v količini 32.000 m3. Znano je, da mnoga do-
delal delavski razred v stari kapitalistični Jugoslaviji, ker tega niso neposredno doživljali.
Precej se je govorilo tudi o strokovni vzgoji mladih delavcev. Danes, ko so po naših podjetjih živahne razprave o novih tarifnih pravilnikih, se mnogi mladi delavci razburjajo, kako to, da niso v njih bolj upoštevani. Pozabili pa so na to, kakšno strokovno izobrazbo imajo in da se žal v večini primerov premalo zavzemajo za svoj strokovni dvig.
Nekateri so bili mnenja, da bi morali nove delavce-mladince sprejemati v podjetje na svečan način in jih takoj v začetku seznaniti z delom in pro-
Biiro za mednarodno izmenjavo mladine lin študentov Jugoslavije je bil osnovan leta 1952 z namenom, da organizira sprejem inozemskih mladincev in študentov v naši državi in potovanja naših mladincev in študentov v inozemstvo.
Po teh smernicah je za to leto pripravljen letni program, ki obsega:
Letovanja pod šotori (kampi) na Jadranski obali. Organizacija sprejemnih centrov za prebivanje in prehrano, ki bodo v skoraj vseh večjih mestih Jugoslavije.
Izlete po Jugoslaviji.
Potovanja naših mladincev in študentov v inozemstvo.
Letovanja pod šotori na Jadranski obali
Za mlade ljudi so letovanja, pripravljena v borovih gozdovih poleg morske obale, najugodnejša mesta za prijeten in udoben počitek.
Šotori so opremljeni z dvema posteljama, nočnimi omaricami in policami za kovčke. V neposredni bližini pa je tekoča voda, tuši in ostali sanitarni objekti. Nadalje so še bifeji s pijačami in ostalimi potrebščinami. V taboriščpi kuhinji kuhajo trikrat dnevno. Prehrana bo pestra lin obilna.
mačinstva še vedno uporabljajo za kurjavo les, ki se da s pridom uporabiti v naših rudnikih. Ze doslej so podjetja »Kurivo« vršila menjalno akcijo našega premoga za jamski les, in to prakso moramo zadržati tudi v bodoče in na ta način rešiti marsikak kubik jamskega lesa. Po zagotovilu pooblaščencev slovenskih rudnikov je teh skritih rezerv jamskega lesa dovolj in ga bo s primernim prepričanjem konservativnih potrošnikov mogoče zamenjati za premog in s tem nadomestiti manjkajočo količino za potrebe naših rudnikov.
Vsa letos izdana sečna dovoljenja se morajo izkoristiti v tekočem letu. Letos posekan les bo torej po drugi analizi tudi letos prispel na rudnik. Starih zalog lesnih mas po gozdovih ni. Zato se ne smemo čuditi, če prihaja les surov, moker in težak, ki se zaradi nezadostnih zalog na rudnikih ne more osušiti, zlasti ne v zimskem in deževnem času.
Zaradi takšnih težav pri nabavi jamskega lesa naj se sleherni izmed nas zaveda njegove vrednosti, naj z njim resnično gospodarsko ravna in na ta način zmanjša njegovo porabo in stroške, ker le na ta način bomo zvišali sebi in drugim življenjsko raven.
blemi v tovarni. S tem bi imeli mladi delavci vsekakor drugačen odnos do dela, strokovnega izobraževanja in celotnega dogajanja v podjetju.
Na tem prvem zborovanju so mladi tekstilci govorili še o drugih oblikah dela in o načinih razvedrila ter pridobivanja kondicije.
Prav tako kot mladi tekstilci pa bodo imeli tudi mladi rudarji v Trbovljah svoje prvo zborovanje, na katerem se bodo pomenili o problemih,, ki nastopajo v rudarstvu ter izmenjali izkušnje. Iz Velenja bo odšlo na toi zborovanje osem mladih rudarjev, ki trenutno še niso izbrani. Vsekakor želimo, da bi naši mladinci dostojno zastopali velenjski premogovni bazen in prinesli nazaj čim več dobrih napotkov za bodoče delo.
Zborovanju mladih rudarjev v Trbovljah želimo mnogo uspehov in
rudarski srečno!
Kulturno in zabavno življenje omogočajo razna igrišča, čolni, glasba za ples ter izleti.
Vse te ugodnosti vam omogočajo izletniška taborišča v Kraljeviči, Zadru in Dubrovniku.
Cena dnevnega pensiona v Kraljeviči in Zadiru znaša 380 din, v Dubrovniku 450 din. Skupine preko 10 oseb imajo popust.
Možni pa so tudi izleti skupin v inozemstvo. Vizume, razne karte in organizacijo potovanja preskrbuje Biro za mednarodno izmenjavo mladine in pa študentov.
*
Poedinci, skupine in organizacije LM v Šaleški dolini, pošiljajte prijave na Občinski komite LMS v Šoštanju.
Naš aktiv je imel v začetku tega meseca sestanek, katerega se je udeležilo že lepo število mladincev, kar kaže, da se bo mladina ob skrbno pripravljenem programu le začela zanimati za delo v svoji organizaciji.
V svoji sredi smo na našem sestanku toplo pozdravili tudi dva gosta, in to tov. Tekavca in člana športnega društva »Rudar« tov. Hudarina.
Tovariš Tekavec je v kratkih in jasnih obrisih podal mladini pregled najvažnejših dogodkov zunanje in notranje politike, ki so se zadnje čase odigrali v svetu. Mladina je s pozornostjo in veseljem sledila njegovim besedam ter si ob koncu zaželela še več podobnih tem.
Tovariš Hudarin nam je pa povedal o namenu športnega društva ter popisal mladince, ki bi bili voljni sodelovati v njem.
Nato smo se pogovorili še o našem delu. Predsednik, tov. Aljaž, je poročal o izidu do sedaj izvedene ankete. Kot nam kažejo številke, se je veliko število mladincev odločilo za delovanje pni fizkultumih panogah, medtem ko jih je za kulturno delovanje znatno manj. Vendar se bo do končnega izida naše ankete verjetno tudi tu zboljšalo.
Poleg tega smo opazili, da si večje število, predvsem mlajših mladincev, želi precej predavanj o morali, o obnašanju itd., zato že sedaj apeliramo na predstavnike drugih organizacij, da nam bodo pri tem priskočili na pomoč.
Zelje starejših mladincev pa so predvsem izleti, ogledi raznih podjetij in tovarn ter tudi mladinski plesi brez točenja pijač.
Na prejšnjem sestanku smo izrekli tov. Anici Globočnik ukor pred izključitvijo, vendar smo ji to kazen na tem
sestanku omilili na ustni opomin, ker je opravičila izostanke.
Poleg tega so se dogodile spremembe v sekretariatu samem. Ker je tov. Gre-benšek Zvone, dosedanji član sekretariata, odšel v šolo, smo na sestanku na njegovo mesto izvolili novega člana. Mladina je predlagala tov. Repnik Romana in Brešanter Borisa. Izvoljen je bil sledpji.
Ob koncu sestanka je tovariš Lekšan ponovno poudaril, naj bi sodelovalo čim več mladincev v našem kotičku.
P.
ČUVAJMO NASADE!
Prišla je pomlad. Novo zelenje poganja okrog nas. Med novimi stavbami na zelenih tratah smo dobili nove sadike, lepotično grmičevje in primerna drevesca. S kakšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo se ukvarja s temi nasadi Jaklič, koliko gmotnih sredstev žrtvujemo za to. Samo da bi nam bilo lepše.
Čuvajmo to, k čemur je pripomogla pridna roka! Za našo mladino je še diovolj travnikov in gozdov, kjer se lahko brez škode razžive. V kratkem bo gotov stadion, kjer bo dovolj prostora za vse vrste športa in zdravega izživljanja. Med nasadi so poti, čeprav še ne popolnoma dovršene in posute s peskom, vendar že toliko urejene, da ne bi bilo treba delati novih stez preko vrta in nasadov! Treba je samo malo razumevanja, čuvajmo, kar imamo, ker tudi s tem bomo dosegali visoko raven naše kulture.
*
Tovariši in tovarišice! V vseh sekcijah DPD Svobode je dovolj dela za vsakogar! Pridite! Povsod in vedno vas bomo radi sprejeli!
PREKLIC
Podpisani Škruba Franc, delavec pri rudniku v Velenju, stanujoč Preloge št. 11, p. Velenje, obžalujem vse žaljivke, katere sem 15. 3. 1955 izrekel Dobnik Angeli, babici iz Prelog št. 7, p. Šoštanj. Obljubljam, da kaj takega ne bom več storil ter se Dobnikovi zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopka.
BIRO ZA MEDNARODNO IZMENJAVO MLADINE IN ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
Kmetijska zadruga
Velenje
želi vsem članom, odjemalcem in delovnim kolektivom
ob Prazniku dela
obilo uspehov ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Vsem svojim odjemalcem čestita k 1. MAJU in se priporoča
MEH JAKOB
STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
Vsem delovnim ljudem in kolektivom čestita k 1. MAJU
Erhart Milan
TAPETNIŠTVO in se še nadalje priporoča!
dne 26. aprila 1955 se je pri izvrševanju svoje službe smrtno ponesrečila
Članica našega kolektiva tov.
Brunšek Jožica
POKOJNICO, KI JE OMAHNILA V BORBI ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE NAS VSEH, BOMO OHRANILI V NAJLEPŠEM SPOMINU
V Tržiču je bil prvi delovni dogovor mladih tekstilcev -
v Trbovljah pa se bodo osmega maja sestali mladi rudarji iz vse Slovenije