Stara letališka zgradba v nepravi vlogi
Kadar se peljem po letališki cesti mimo nekdanjc lctališke zgradbe z re-stavracijo in letališkim stolpom, se vedno spomnim nekdanjih časov, v katerih je okrog njc in v njej vrelo življenje številnih Jetalskih navdušen-cev. Sam sc spomnim le obdobja po vojni, ko so do lcta 1954 noč in dan tu hrumeli »šturmoviki« in »jaki«, v ka-terih so se urili novi rodovi mladega jugoslovanskega vojnega letalstva. Pa tudi številni mladi fantjc in dekleta letalskega kluba Ljubljana so tu tešili svoje hrepencnje po nebu. Spomnim se dvomotornega »dauglasa«, ki jc opravljal letalski potniški prevoz v druga mcsta Jugoslavije. Ob večcrih pa je veličastno samcval ob zgradbi. Tik ob njcm na cementni plošči je bil večkrat     ob     večerih     tudi     ples.
V   zgradbi   prijetna   resiavracija   ali neke vrstc klubska kavarnica, za pot-nike in tudi za vse nas firbce in Ijubi-tclje  letalstva.   Ljubljančani  so  radi prihajali na nckdanjc letališče Polje in si z otroki ogledovali lctala, padalce in tudi modelarjc. Zivljenjc je tu dobe-scdno vrclo in si podajalo roko s teh-niko.
Danes, ko je namesto lclališča tu industrijska cona, jc nekdanji letalski stolp naseljen, v preostali letaiiški zgradbi pa ima Jugotekstil skladišče. Vse sameva v pozabi, v povsem no-vem svetu in žalostnem barakarskcm stilu. Pa vcndar bi lahko bilo drugače.
V  teb zgradbah bi Jahko bilo živahno
šc tudi danes. Morali bi jih iz spošto-vanja in tudi praktičnc vrcdnosti po-novno usposobiti za zbirališče Ijudi in ohranjanje spomina na tiste zgodnje časc razvoja letalstva, ko jc tudi Ljub-ljana uredila ietaJišče in tako stopila v korak z mesti razvite Evrope. Zakaj ne bi zgradbe preuredili v go-
stišče, rau pridah ie kakšne korristne dejavnosti in tako nekoliko popeestrili in humanizirali industrijsko ccono? Pred zgradbo bi lahko stal star »»dau-glas« kot nckoč, v zgradbi pa fotcogra-fijc in drugi spomini na nckdanje; lcta-lišče Ljubljana-Polje.
S. GERILICA