Naročnina
Dnevno itaaja
za državo SHS
mesečno 20 Din poileino 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nede.)»kn izdo|n celote no v Jugo-slavlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta malt oglasi po 130 In 2 D, veC|l oglasi nad 43 mm vlSIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniftkem delu vrstica po 10 Din n Pr vcciem o naroČilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeUKa ln dneva po prazniku
lireanliiio /e v Kopuarievi ulici ti. 6 lil Kokaptsl se ne vrata/o, nelranhlrano pismo se ne sprc/cmajo ' 1/rctinlSlva fefe/on SI. 2OSO. upravnl.itva it. 2328
Upravi* /e v Kopltarlevl ul.ti.d - Čekovni račun: L/ubl/ana itnv. 10.650 In I0.34P
Inseialc, Saralei'ošl.7563, Zagreb it. 39.011, Vraga In »lina/ it. 24.797
Dan interpelacij
Vlada uvažu e umestne predloge - Novi dokazi, da vlada dela zgolj po zakcnu — Zakon o katastru za vso državo
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10 Navzoča je bila vsa vlada. Predsedoval je Kujun-džič. Tajnik je bil Lujo VValter. Prvi je govoril zemljoradnik Lazič. Zahteval je, naj pride v zapisnik, kdo je na zadnji seji glasoval za njegovo resolucijo. Tajnik je njegovo opcftibo sprejel. Nato je prečital poročila, ki so dospela narodni skupščini.
Voja Lazič je nato obrazložil nujnost svojega predloga o dopolnilu k zakonu o ustroju vojske in mornarice. Dopolnilo se glasi: Vsem rekrutom, ki so vstopili v stalni kader v času od 27. septembra 1912 do 1. decembra 1918, se prizna, da so doslužili ves svoj rok, brez ozira na to, koliko časa so služili. To je važno za člane rodbinskih zadrug v Srbiji.
Vojni minister general Hadžič je odgovoril: Na žalost ne morem sprejeti Lazičevega predloga, ker se ravno pripravlja nov načrt zakona o ustroju vojske in mornarice in se tudi s tem računa. Vendar, če hočemo, da bo zakon dober, ga je treba dobro predelati. To je z nujnostjo nemogoče.
Nato je posl. Vujič (zenilj.) obrazložil nujnost svojega predloga, v katerem zahteva, da notranji minister suspendira okrajnega glavarja v Veliki Kikindi. Notranji minister g. dr. Korošec je nujnost odklonil, ker je glavarja že suspendiral. Ničesar drugega ne more ukreniti, dokler ne bo dobil o preiskavi, ki se vodi, poročila. Vsa skupščina je s pleskanjem sprejela odločno izjavo g. predsednika vlade.
Pravosodni minister Vujičič je odgovoril na Petejanovo vprašanje o pravdi urednika »Slovenskega Gospodarja« Goleča. Minister je poudaril, da je postopal natančno po zakonu, da je Golcc kazen prestal in da očitek strankar-stva današnje vlade niti najmanj ne zadene. Ko je Petejan izjavil, da se z odgovorom ne zadovolji, mu je dr Hohnjec zpklical: »Vi se že za-dovoljujete, toda vas goni dr. Reisman.« Čuli so se klici: »Zakaj se Petejan poteguje za dr. Reis-mana, o delavskih zadevah pa ne govori?« — Skupščina je sprejela vladno tolmačenje.
Nato je dobil besedo minister za vojno general Hadžič, ki je k tako zvani aeroplan-ski aferi izjavil: Aeroplanske nesreče niso nič manjše in nič večje kot v drugih državah. Do 15. novembra smo imeli 15 nesreč. Neka naša sosedna država je imela v polovici tega časa 85 nesreč. Pri nas pride na 6000 poletov 1 nesreča. Skoro v vseh kulturnih državah je ta odstotek manj ugoden. Vsa kampanja, ki se vrši proti nam, je v tem, ker nočemo pri nobenem avionu nobenih posredovalcev in agentov, ampak kupujemo neposredno od tovarn. Radi slabega materijala se je zgodila le ena nesreča in še ta takrat, ko smo uporabili material, ki je preostal od vojske. Sedaj se ta material ne uporablja več. Če se kljub temu pripetijo nesreče, jih je treba pripisovati drznosti pilotov. Če skupščina ne verjame, da je material prvovrsten, sem pri-ravljen ukreniti vse, da se material zboljša. Prosim vse člane skupščine, posebno Vujiča in Laziča, da povesta vse, ker moramo vsi skrbeti, da bo armada prvovrstno oborožena. Čudim se, da sla mogla Vujič in Lazič, v katerih patriotizem ne dvomim, verjeti tem klevetam. Prosim ju, da povesta vse, kar vesta.
Narodna skupščina je z odobravanjem vzela na znanje ministrov odgovor. Ko je o tem predmetu govoril še Vujič, se je izvršilo poimensko klicanje poslancev. Nato se je izvolil član skupščine v upravni odbor za vojno odškodnino. Izvoljen je bil radikal Teš-man Nikolič. Ob pol 12 se je seja prekinila.
Ob 5 popoldne se je nadaljevala. Prvi je govoril pravosodni minister Vujičič, ki je razlržil sodne konvencije z Italijo. Pri glasovanju je skupščina sprejela vso predložene konvencije z Italijo in Avstrijo in zakon o katastru, ki je v stvari isti, kot je bil bivši avstrijski zakon. Novost je samo v tem, da je razširjen na vso državo.
Zadnja točka je bilo poročilo odbora katastru zemljišč. Poročilo je pedal poslanec Smodej. Skupščina je vse sprejela s 103 proti 3 glasovom. Nato je bila skuoščina odvedena na nedoločen čas in se bo sklicala pismeno.
Slepa trmoglavost
Ko je Italija izpraznila tretjo dalmatinsko cono, jo vse katzalo na to, da je Italija tudi definitivno pokopala svoje aspiracije na Dalmacijo in da je ustvarjena kolikor toliko solidna podlaga za mirno sožitje obeh jadranskih držav. Italija je pač spoznala, da bi bil boj z zedinjeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preleaaven in da tudi eventualna pridobitev Dalmacije ne bi mogla povrniti žr.ev. To spoznanje je bilo tudi zadnji vzrok, da je prenehala italijanska propaganda za italijansko Dalmacijo.
Ni pa dolgo živelo italijansko spoznanje, da bi imela Italija v slučaju konflikta opraviti z vsem jugoslovanskim narodom. Vedno rastoči spor med Belgradom in Zagrebom je vzbudil pri našem zapadnem sosedu nade, da bo slej ali prej prišlo do razpada naše države in da bo tedaj mogla Italija z lahkoto izvesti svoje jadranske aspiracije, ki bi bile proti složnemu jugoslovanskemu narodu čisto brezupne. Račun na naša notranja nasprotja je oživil italijanske jadranske težnje in te so postajale tem glasnejše, čim večji je bil boj med Belgradom in Zagrebom. Noben slučaj ni, da je boj v zadnjem času vedno intenzivnejša italijanska dalmatinska propaganda in nad vse razumljivo je, če po nesrečnem dogodku od dne 20. junija piše že italijanski reški list, da je samostojna Hrvatska dosegljiva, ali le za ceno Dalmacije. In tako smo danes srečno prišli do tega, da triumfira v Zagrebu nepremišljen in le iz trmoglavosti porojen program Vlaške ulice, dočim isločasno doni po italijanskih mestih dalmatinska himna, polna neverjetnih psovk na Hrvate.
Tako smo prišli vsled neuvidevnosti nekaterih belgrajskih krogov in trmoglavosti Vlaške ulice do tega, da je danes na višku spor med Zagrebom in Belgradom, da pa se obenem bliža svojemu višku italijanska dalmatinska propaganda. Že se pa tudi oglašajo madjarske aspiracije in že prihajajo tudi tuje velesile s svojimi prijateljskimi nasveti, da je št bolj jasna nevarnost, kaleri hitimo nasproti z razpetimi jadri. Voditelje KDK pa obvlada slepa trmoglavost, da se nočejo niti pogovarjati o tem, kaj mora eden drugemu popustiti, da z jasno manifestacijo svoje sloge pokopljemo vsak tuj pohlep na našo zemljo.
In vendar voditelji KDK dobro poznajo ves obseg nevarnosti, saj jih njih listi vsak dan obveščajo o italijanskih namerah in pripravah. Toda iz trmoglavosti nočejo priznati nevarnosti in iz popolne zaslepljenosti so ponosni na našo katastrofno politiko. Naj pa si ti politiki zapomnijo, da bo prva posledica te katastrofne politike izgubljena Dalmacija in da ne bo nihče tako krvavo plačal račune te trmoglave politike ko hrvatski narod. Ne gre danes za to, kdo bo naslednik Radiča, kakor mislijo zagrebški strankarji, temveč gre le za to. kdo bo ohranil Dalmacijo hrvatskemu narodu.
Priznavamo, da ima Zagreb mnogo vzrokov, da je s sedanjim stanjem nezadovoljen. Neresnica pa je, da leži vsa težina nezadovoljstva v ustavnem vprašanju, ker velik vzrok naisprotstva je ludi v slabi upravi. Te pa ni mogoče zboljšati čez noč in zato se ta tudi ni zboljšala, ko so bili radičevci v vladi. Slaba uprava je rana, ki jo je mogoče čisto zaceliti le v desetle.jih, ker dobri uradniki ne padajo % neba, ker je za dobro upravo treba narod šele vzgojiti. Ves naš problem je še vedno v rešitvi upravnega vprašanja in za njegovo rešitev moramo sodelovati vsi in samo mi. Zato so čisto nezmiselni vsi apeli na tujino, da ona reši naš spor. Tujina nam ne more dati dobre uprave, kvečjemu nas za drago ceno potisne nj stopnjo kolonije.
Mi sami moramo rešiti spor in zato se moramo uogovoriti, kako ga bomo rešili. Sporazum je danes edina politična modrost in kdor je proli sporazumu, ta gradi Italiji most na Jadran, Kaj pa naj rečemo o tistem, ki noče slišati niti o pogajanjih? Ali bi mogel dobiti Rim bolj pripravnega zaveznika, pa čeprav neprostovoljnega?
S trmoglavostjo se ne pride daleč in ne t glavo skozi zid, temveč k uspehu vodi le prevdarnost in umerjenost. Voditelji KDK pa so se udali samo slepi trmoglavosti in zagrizli so se v svoje stališče in so slepi za vse drugo. In slepi so za italijanske aspiracije prav tako k«, za madjarske in slepi so za vse. Najbolj pa so !o svojo slepoto pokazali, ko so na veselje Rima in Vlaške ulice proglasili bojkot prvega decembra. Ko bi morali z največjo manifestacijo naše državne skupnosti odbiti atake nn Dalmacijo, so porušili njen obrambni zid. To je ves učinek iz slepe trmoglavosti poroje-neea bojkota.
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Dalmatinski agrar je prišel v odločilen stadij posvetovanj. V Dalmaciji ni veleposestev. Gre le za ureditev odnošajev med najemniki in lastniki. Fevdalnih odnošajev v Dalmaciji je 5—6% in so pretežno na jugu. Ostali odnošaji so po nazi-ranju ogremne večine, n. pr. vseh radikalov in cerkvenih zastopnikov, zasebnega zračni r dalni značaj dobijo s tc da je dogovor o načinu dela in dajatev, in sicer med najemnik lastniki. D 've so pretežne v naravi in '"stnik najemnika ne more pregnati. Ti najemniki so cesto dali zopet svoje pravice in obveznosti radi izselile v podnajem, ker so se bavili z ri-barstvom in brodprstvem. Sedaj je problem ureditve vseli teh odnošajev te"1 tciavnejši. Minister za javna dela Angjclinovič je radi svojega položaja v Halmaciji na '-Jišcu, da so vsi od nošaji javnopravnega in fevdalnega značaja. Ako bi sc to naziranje uveljavilo, potem bi stala uredi1"-/ agrarne reforme državo okrog 8u0 milijonov Din, medtem ko bi likvidacija ogi-mnih kompleksov v severnih ' -ajih aše države državo sta' 4F0 milijonov n. Zato ) - stališča državnih financ in s stališča objektivno?
Nove razDo'ce
v Prihičev čevi barki
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Kako raste nezadovoljstvo v vrstah SDS, kaže zopet primer iz Bosne. Bosanski zastopniki SDS, ki imajo svoje središče v Sarajevu, so te dni obiskali Pribičeviča na njegovem stanovanju v Zagrebu. Od njega so zahtevali, da 1 jasno in določno izjavi, kam jih vodi in kaj hoče prav za prav s svojo politiko. Med Pri-bičevičem in delegacijo se je razvnel zelo oster in hud razgovor. Pribičevič je na koncu tega razgovora delegacijo nagnal. Pozneje pa se je hitro premislil. Dokler jo bila dele-
nasproti vsem pokrajinam zastopniki Slow\je, Vojvodine in Sr' :je proti p ^jmovanju ministra Angjelinoviča. Minister za agrarno reformo for-sira zakon o likvidaciji veleposer':v, ki ima namen, urediti razlastitev s; loh. Sele potem bi prišli diugi zakoni, ki bi v podrobnosti urer,;li agrarne odnošaje v Dalmaciji in drugod. Računa se, da bo najprej prišel v razpravo ta ministrov .Tedlog, šele nato agrarni zakon. Debata je radi tega silno težavna Davidovič je sklical konferenco demokratskih prvakov. Na dnevni red pride dalmatinski agrar, pa tudi drugi zakoni, ki naj pridejo pred narodno skupščino po zahtevi DS še pred proračunom, kot zakon o razdolžitvi kmetov, zakon proti korupciji, in zakon o občinah. Davidovič je po tej konferenci obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca. Davidovič je izjavil, da je stališče DS glede dalmatinskega agrara razvidno iz njegovih in Angjelinovičevih izjav. DS ima v tem vprašanju že opredeljeno stališče. Dalmatinski agrar je treba urediti v celoti, pa naj se javi v katerikoli obliki, naj se imenuje že kakorkoli, ta zakon je treba sprejeti že pred proračunom, če se hoče še naprej računati na sodelovanje DS.
gacija še v Zagrebu, je poslal za njo svoje zaupnike, ki so jo privedli nazaj. Zopet se je vršila daljša debata med njim in delegacijo, v kateri jo je Pribičevič potolažil. Naročil ji je, naj gre domov Ln naj širi misel, da bo SDS v štirinajstih dneh v vladi. Delegacija je vzela to Pribičevičevo zatrdilo na znanje in je s tem odpotovala v Sarajevo. Pribičevič je namif\val na 1. december, na proslavo osvo-1 bojenja našega naroda. Prepričani smo, da bo Pribičevič tudi to vest zanikal, kljub temu da je resnična. S svoje strani samo čestitamo samostojnim demokratom, ki imajo voditelja, i ki poleg dolgih izjav zna tudi izvrstno fantazirati Na uho mu povemo, da ga bo tudi 1. I december usodno demantiral.
V Maribor!
Maribor, 28 novembra
Ob samih 'mejah smo krvaveli od pekočih udarcev in prizadejanih bolečin. In naša --e. verna meja! Omahovale so naše najtrdnejše postojanke od težke, dolgotrajne borbe. V tri-kotu Dravograd—Maribor -Upnica se nam je izmuznila iz rok postojanka za postojanko. Globoko v slovensko gniu-i je pljusknil val germanstva; vse globlje in globlje je zasajal privandranec svoje kremplje v našo zemljo, da je zaskelelo. Leto za letom so ropali slovensko duše — s potujčevalnim šolstvom, z očividno koncentracijo nemškega uradništva in pa z organiziranim odgajanjem renegatskih robskih duš. Bili so jedva trije kraji severno od Drave v naši posesti: Sv. Duh, Sv. Kril, Remšnik. Žalostna bilanca iz leta, ko je bruhnil svetovni pokolj. Kjer ni pomagala transplantacija lujega semena, je ropala materi Sloveniji ljubljene sinove, ki so iskali kruha po spodnještajerskih mestih in trgih, socialna demokracija s terorjem in pod zločesto krinko lažne nadnarorfnosti.
Bila pa je tedaj v Mariboru klika, ki je razprejala svoje zlonosne niti v šir in dalj. Občinski svet mariborski je ponižno in v zavesti posebnega počaščenja izvrševal njene zapovedi, črni dokumenti iz temnih dni so zgovorno izpričevalo od tedaj. Imamo jih v rokah. Vsepovsod je poganjala v lx>hotni rasti žetev p rok lenega semena — če je šlo za postavljanje vodilnih uradnikov ob severni meji; če je bilo treba izzvati komplot proti namestitvi slovenskega izobraženca v naši severni prestolici; če je bilo treba z vsemi sredstvi preprečiti dvojezične napise na državnih zavodih in uradih ali pa na postajališčih v Dravski dolini, dasi so občine same to zahtevale; če je bilo treba dati celo nemškemu županu mariborskemu nezaupnico, ker se je drugačni pojmujoč svoje nacionalne dolžnosti udeležil blagoslovitve »slovensko-klerikalnega« ženskega učiteljišča šolskih sester, črni dokumenti, v podrobnosti so mračnejši in zlobnejši. Na našem vratu je obtičal tu'ec in tiščal k tlom s sistemom in organizacijo.
Toda obstale so napadalne sile ob neza-vzetnih čereh zdrave ljudske sile; v prvih postojankah pa je junačila slovenska duhovščina Iavantinska. Strogo oriemirana v duhu slovan-stva in brez strahu stopajoč po Slomškovih stopinjah je bodrila ljudstvo ob mejnikih božjih z brezprimerno požrtvovalnostjo in hrabrostjo bdeč nad dragoceno dedščino Slomšikovo. La-vantinski velikan in služabnik božji nam jo že leta 1859 z dalokovidno cerkvenoupravno odločitvijo rošil severno mejo. Ob božjih mejnikih je rastlo slovensko ljudstvo v nezlomljivo narodno in kulturno celoto. Slomškovi učenci so se bili razkropili med ljudslvo, ki je tonilo na periferiji, ter ga organizirali kulturno in go-spodarsko. Bitka na kulturnem polju je bila dobljena; sledila je kmalu na gospodarskem polju in končno tudi na žgočih političnih tleh.
Bilo pa je to v tistih dneh, ko je prišla nad nas preizkušnja o naši politični zrelosti in je bilo zastavljeno vprašanje o naši organiza-torni, državotvorni sili. In so vstali tedaj pred desetimi leti možje, najboljši sinovi slovenskega ljudstva, ter pričeli graditi. V prestolici slovenske Spodnještajerske pa je bil tedaj mož, ki je skozi desetletja drugoval na političnem bojišču kot hraber sobojevnik Evangelistu in dr. Korošcu, v težkih dneh in vročih borbah — dr. Karel Verstovšek, prvi organizator šolstva v svobodni Sloveniji, utemeljitelj slovenske Almae malris v Ljubljani. Na čelu Narodnega sveta za Spodnji Štajer je stal obvla-dujoč usodepolne trenutke z brezprimerno energijo in redko srčnostjo; narodni heroj, ki je ohranil svobodni domovini neokrnjeno posest na Slovenskem Štajerskem. Z zvestobo so mu slali ob strani so vrstniki-junaki: general Maister, dr. Hohnjec, pokojni dr. Rosina, ilr. Kr. Kovačič, dr. .Terovšek, dr. Leskovar, pokojni dr. Medved, pokojni prof. V oglar. dr. Koder-man in drugi. Medtem ko jc veliki vodja slovenskega naroda dr. Korošec odpotoval v tujino soodločujoč pri gradnji naše velike zedl-njene domovine, so oni reševali severno mejo. Padale so nemške postojanke druga za drugo, sledil je s faktdčno osvojitvijo Maribora dne 23. novembra 1918 popolen zlom nemške nadvlade. Dogodki so se vrstili z neverjetno naglico: 28. novembra 1918 je prevzel Narodni svet poštno upravo mariborsko v svoje roke, istega dne dopoldne predsedstvo okrožnega sodišča. Vzporedno je šla tudi vojaška akcija; 3. decembra je padlo v naše roke dvoje naj. hujših nemških postojank: Spodnji Dravograd in Gmiirok. Politična bitka ie bila ilobliona.
Podpiraimo našo ..Slouensko Stražo"
Narodni svet v Mariboru je postal popolen gospodar položaja na Slovenskem Štajerskem.
Iu desetletnico tega, ko so zasijali rodu slovenskemu na našem severnem narodnem bojišču topli žarki svobode, ko so se sesule v trikotu Dravograd—Maribor—Spil je nemške trdnjave, na pesku zgrajene, in je prešla v našo posest lepa prestolica ob Dravi, metropola spodnještajerska, bomo slovesno praznovali dne 1. decembra. 1. decembra bo mogočna manifestacija, impozanten zbor vseh, ki so desetletja ob božjih mejnikih na naši slovenski severni fronti bojevali, žrtvovali in končno ostali na bojišču kot zmagovavci.
Radičevci išče o peso!!!©
Split, 28. nov. (Tel. >Slov.<) Predsednik zagrebške oblasti, Predavec, je prispel v Split. Njegovo potovanje se med radičevskimi krogi komentira s posebnim zanimanjem. — Govori se, da je njegov prihod v zvezi z obračunom KDK z današnjo vlado. Širijo se alarmantne vesti, ki so pa brez dvoma pretirane. Pravi razlog za njegov prihod je v tem, da si Predavec prizadeva združiti vse oblasti, da bi zahtevale najetje melioracijskega posojila v inozemstvu. Radičevci se namreč že dolgo trudijo, da bi prišli do večjega posojila ,da bi na ta način mogli izvesti nekatere svoje načrte, predvsem pa da bi mogli zbolj-šati nekatere svoje gospodarske ustanove, ki se, kakor naglašajo radičevci sami, nahajajo na zelo šibkih nogah.
Komu na! koristilo te grožnje
Zagreb, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Službeni voditelji KDK postajajo v svojih izjavah umerje-aejši Dr. Pernar pa ostaja nepomirljiv. Te dni je imel v Samoboru shod, na katerem je govoril tako, da nekaterih odstavkov ni mogoče priobčiti radi tisk. zakona. Dejal je, da med nami in našimi neprijatelji (mislil je na Srbe) ne more biti nclre; e druge zveze razen kraljeve osebe. »Hrvati ne bodo nikoli pozabili 20. junija. Preje ne bodo mirovali, dokler ne bodo maščevali velikih mučenikov, ki bodo vstali v suvereni hrval.ki državi. Hrvatski narod bo šel po svoji poti, dekler ne bo svoboden ia svojem. Mi vsi moramo na tem vztrajati. Ali na levo, ali na desno: Ako bo treba prijeti za batine, bomo prijeli vsi. Pr tega ima pravico ves nar Hrvatski narod je močnejši, nego oni mislijo.«
EeterajsVe vesti
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slo?.«) Danes se '■Je vrnil v Belgrad Nj. V. kralj.
Poslanca škulj in Brodar sta dones obi-VSkala vojnega ministra Hadžiča ,n intervenirala, da se čim več rekrutov pu3ti v službi v Sloveniji. Od vojnega ministra sta dobila ugoden odgovor.
Vladna večina je imela tajno sejo o razvrstitvi finančnih uradnikov.
V Belgradu se mudi predsednik mari- J borske oblasti dr. Leskovar. S poslancem Ve- | senjakom sta obiskala finančnega ministra ^ Subotiča .ki je v načelu pristal na proračun ' mariborske oblasti. Obljubil je, da bo mariborska oblast dobila izplačane zaostanka za bolnice in da bo oblast dobila plačane stroške, ki jih je imela po naročilu ministra za javna dela pri popravi obeh mostov med Mursko Soboto in Ljutomerom ter pri Ver-žeju. da se je tako Prekmurje združilo z ostalimi deli Štajerske.
Zakonodajni odbor je imel popoldne sejo pod predsedstvom dr. Hohnjcca. Tajnik Vu-jičič je prečital zapisnik zadnje seje, na kateri se je obravnaval zakon o imenih. Nato se je izvolil član zakonodajnega odbora v personalni odbor narodne skupščine. Izvoljen je bil dr. Moser. V odbor za avtorsko pravo je bil izvoljen poslanec Smodej.
Rusi iz Bečkereka so obiskali Ljubo Da-vldoviča in ga prosili, naj se zavzame za spremembo ljudskošolskega zakona.
Dr. Marinkovičevo zdravje se je obrnilo na bolje.
iz časopisov
5e samo poslanci KDK, temveč vsi poslanci brez izjeme ne dobe dnevnic, če ne prihajajo k skupščinskim sejam. Vsled te najnovejše odredbe predsednika Mihajloviča so zlasti prizadeti člani glavnega odbora radikalne stranke, ki so se hoteli z neprihaja-njem na skupščinske seje postavljati kot opo-zicijonalce. Vladni listi odobravajo, da je sedaj tega čudnega opozicionalstva konec.
Akcija nepolitičnih ljudi za sporazum. Pod tem naslovom poročajo zagrebške »Novosti«, da so pričeli ugledni ljudje, ki niso v aktivni politiki, akcijo za sporazum. Po njih mnenju bi bilo potrebno, da pride najprej do sporazuma med Zagrebom in Bel^ra-dom o reviziji ustave in izboljšanja administracije. Ta sporazum bi bil dosežen na skupni seji neaktivnih politikov. Izdelal bi se načrt, po katerem bi se izvedla popolna reforma notranje ureditve države, pri čemur bi bilo edinstvo države v polni meri vpoštevano. V prvi vrsti bi morali pri tej akciji sodelovati gospodarski krogi in pa znanstveniki. Za časa pogajanj se ne bi ti ljudje mešali v dnevno politiko in bi vodila tekoče posle uradniška vlada. ev. z generalom na čelu. Intervencija krone pa bi bila izključena, ker mora krona v vsakem slučaju ostati nad strankami, da bi mogla biti v slučaju nesporazuma arbiter.
Strašna železniška nesreča
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Med železniškima postajnima Okučani—Novska se je okrog dveh zjutraj pripetila strašna železniška nesreča. Kakih 400 metrov od Okučanov sta trčila dva težka brzotovorna vlaka. Na tem kraju napravi železnica precejšen ovinek. Strojevodja, ki je vozil iz Okučan, ni opaiil pravočasno nasproti prihajajočega vlaka. Trk jc bil silno močan. Obe lokomotivi sta razbiti. Razbilo se je tudi 20 vagonov. Ranjenih je 11 železničarjev, mod njimi več težko. Pogrešili so dve osebi, o katerih mislijo, da sta pod razvalinami mrtvi.
Drugi tir proge jc zabarikadiran z razbitimi vagoni, tako da nista mogla mimo brio-
vl.ika. Ljubljanski brzovlak, ki odhaja zvečer ob osmih iz Ljubljano, je moral čakati v Raiču celih seilem ur. Potniki so morali prestopati na brzovlak, ki je čakal v bližini kraja nesreče, in sicer jo bil to vlak, ki odhaja ob četrt na 12 iz Bolgrada proti Mariboru. Ljubljanski brzovlak je sprejel potnike belgrajskega brzovlaka, belgrajski pa potnike ljubljanskega brzovlaka, nakar sta se oba brzovlaka vrnila spot vsak v svojo smer. Mod potniki je bil tudi poslanec Jugoslovanskega kluba Fraujo Zebot.
Pravi vzrok nesreče še ni znan. Uradnik na postaji Okučani je dal povelje za odhod tovornega vlaka, dasiravno tovorni vlak iz Nove Gradiško še ni dospel v Okučane. Po drugi verziji jo vlaltovodja vlaka iz Novsk« sporazumno 9 strojovodjo sam odpeljal iz postaje.
Na kraj nesreče sta zjutraj prišla pomožna vlaka iz Novske in Nove Gradiške. Ranjence so z veliko težavo izvlekli izpod razvalin.
il krizo
London, 28. novembra. (Tel. »Slov.«) Kraljevi telesni zdravnik je danes obširno poročal ministru za notranje zadeve o kraljevi bolezni. Kralj je bolan na vnetju (kongestiji) desnih pljuč z obširnim plazmatičnim vnetjem reberne mrene na levi strani, ki je zelo boleča. Taka infekcija je po naravi resna. V tem trenutku je še povod za bojazen, srečen pa sem, da morem izjaviti, da je kralj prebil noč mirneje in da je stanje v pljučih boljše, kakor tudi da so telesne moči kralja ohranjene. Dosedaj zdravniki obvladujejo bolezen; njeni simptomi so se zmanjšali.
Iz tega je razvidno, da bolezen poteka normalno. Opoldansko poročilo javlja, da je
Za pravo dem~krac?;o
Dunaj, 28. nov.
Na volivnem shodu krščanske socialne stranke na Dunaju je zvezni kancler dr. Sei-pel govoril o težkočah, ki so se pojavile pri volitvi novega predsednika zvezne republike. Izvajal je med drugim, da se krščansko -socialna stranka od poslanka republike bori za pravo in čisto demokracijo. Ta borba je glavni predmet avstrijske politike.
Desetletnica obstoja republike se ne sme praznovati samo z lepimi besedami. Resno misleči voditelji morajo delati na tem, da se še bolj učvrstijo pridobitve na političnem in na gospodarskem polju. Radi tega je on na dan proslave izrazil svojo željo, da naj se ustava revidira v smislu izkušenj in je stavil tudi konkretne predloge vsem parlamentarnim voditeljem.
Ni pričakoval, da bodo ravno socialdemokrati nastopili proti spremembi ustave, ki bi odrejala volitev zveznega predsednika potom ljudskega glasovanja in obenem predsedniku dala take pravice, da bi lahko varoval čistost parlamentarizma. Socialni demokrati so nastopili proti takim spremembam in. ni jih bilo strah niti stram, da so s tem zadali najhujši udarec resnični demokraciji. Vsled njihovega nastopa je izvršitev predlaganih sprememb nemogoča. Uspeh socialdemokratov pa je samo trenuten. Kajti prvo vprašanje, o katerem 1>o ljudstvo v svobodnem glasovanju odločalo, bo vprašanje izgraditve demokracije s tem, da se upelje ljudsko glasovanje za volitev državnega poglavarja in da se povečajo njegove prerogative. Take odločitve naroda pa ne bo mogla preprečiti nobena še tako močna manjšina.
Madiarska proti Mali antanti
Budimpešta, 28. novembra. (Tel. »Slov.«)
V	poslanski zbornici je socialno-demokratski poslanec Gvflrki interpeliral ministrskega predsednika P.ethlena radi postopanja z inozemskimi listi. Če Madiarska želi. da bodo madjarski listi pripuščeni v države Male an-tante, potem Madjarska ne sme odvzemati poštnega debija listom Male antante in dalje avstrijskim, nemškim, francoskim, švicarskim In celo ameriškim listom, vsega skupaj 240 dnevnikom in drugim periodičnim listom. Bethlen je odgovoril, da se postopanje ma-djarskih sosedov, ki ne dovolijo uvoz Petfi-fija in Jokava, ne more primerjati z madjarsko prepovedjo uvoza Buharinovih del in drugih komunističnih spisov:
Budimpešta, 28. novembra. (Tel. »Slov.«)
V	intervjuju z berlinskim poročevalcem lista »Magyar Orszag« je izjavil grof Albert Apponyi o razmerju Madjarsko nasproti Mali antenti: Dokler Mala antanta ne odpomore madjarskim pritožbam, se ne more govoriti o vzhodnem IvOcarnu, temveč samo o vljudnih diplomatskih odnošajih. Vprašanje madjar-skega kralja nima nobeno aktualnosti, dokler je Madjarska vezana s prisilnimi odredbami.
Pretep v mr amen*u
Varšava, 27. nov. Na včerajšnji seji sejma je prišlo med govorom ukrajinskega poslanca Chruckija do burnih spopadov 9 poslanci vladne večine. V svojem govoru je Chruckl na-zval poslanca dr. Polaklewicza policajem. Na hodniku je dr. Polakiewicz počakal Chruckiin in mu dal dve krepki zaušnici. Hadi tega je Chrucki pozval dr. Polakievvicza na dvoboj.
imel kralj mirnejšo noč ter da je temperatura in splošno stanje bolnika neizpremenjeno.
Valeški princ se bo na vsak način vrnil iz Afrike, tudi če se bo kraljevo stanje nepričakovano in hitro zboljšalo, ker zdravniki želijo, da prestolonaslednik prevzame v prihodnjih mesecih vse reprezentacijske dolžnosti
London, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne sta zopet obiskala kralja dva zdravnika. Dasi o tem obisku ni bilo izdano uradno poročilo, sta zdravnika izjavila, da njun obisk z ozirom na resni značaj kraljeve bolezni ne pomeni nič nenavadnega in da zato ni treba misliti, da se je bolezen poslabšala.
Narod sebi I
Fašfsfovski teror
Pariš, 28. nov. (Tel. »Slov.«) V kazenski preiskavi proti Modugnu je več prič podalo uničujoče izpovedbe, kakšne metode zasledovanja ima fašistični režim. Profesor Salve-mini je opisoval fašistični teror v domovini Modugna. Generalni tajnik socialističnih strokovnih zvez ,Tou!iaux je izjavil, da je italijanska vlada vedno zatirala svobodo sindikatov. Bivši poslanec Modigliano, odvetnik Matteottijcvc vdove, je izjavil, da je zastopstvo odložil zato, ker ni hotel reč sodelovati pri justičnih komedijah, ki so jih vprizarjali fašisti.
Danes jo bila razglašena razsodba v razpravi proti Mondugnu. Obsojen jc bil na dve leti joče, na plačilo tradicionalne odškodnine 1 franka in na 200 frankov stroškov.
Drobne vesti iz sveta
Imenovanje nemškega poslanika v Moskvi. Imenovanje ministerialnega ravnatelja von Dirksena za nemškega poslanika v Moški bo izvršeno v najkrajšem času, ker mu je sovjetska vlada med tem podelila agrement.
Iz francoskega parlamenta. Pri debati o vojnem proračunu je opozicija izredno ostro kritizirala te izdatke. — Prvi teden decembra bo senat razpravljal v veliki debati o francoski zunanji politiki.
Zavezniki o reparacijah. Na nemško de-maršo glede revizije Da\vesovega načrta bo vsaka zavezniška vlada odgovorila posebej, in sicer že prihodnje dni.
Poljska zunanja politika. Po obisku ma-djarskega zunanjega ministra pride oficielno v Varšavo tudi novi romunski zunanji minister Mironescu, kar se smatra za poskus, ublažiti razmerje med Madjarsko in Romunijo.
Generalni tajnik Društva narodov Dru-
mond je dospel v Berlin, kjer bo govoril z dr. Stresemannom o mestu, kjer naj se vrši prihodnje zasedanje Sveta Društva narodov.
Poplave v Grčiji. Radi neprestanega deževja so reke na Peloponezu in v vzhodni Traciji preplavile svojo okolico. Železniška proga Atene—Patras je prekinjena. V pristanišču v Pa-trasu je vihar napravil veliko škodo.
Poplave v Italiji. Iz Rima javljajo, da je v celi Italiji d'vjal silen vihar in je temperatura znatno pav.ua. Sneg je zapadel od Alp do Apeninov prav do Genove.
Kapitan Mariano, ki se je udeležil Nobi-love ekspedicije na severni tečaj, je včeraj dospel v Milan. Njemu na »čast« je bil prirejen velik sprevod.
Šolska tragedija. V Samakovu pri Sofiji se je danes pripetila šolska tragedija. Učenec VI. gimnazijskega razreda Aršinko je imel včeraj konflikt z nekim profesorjem, ki ga je ukori! radi nespodobnega vedenja. Učenec se je pri ravnatelju pritožil. Ko je danes pri-j šel v razred ravnatelj in podelil učencu srog ukor, je nastal med njim in ravnateljem hud prepir, med katerim je učenec večkrat zabodel ravnatelja z bodalom, tako da je ravnatelj med prevozom v bolnico umrl. — Učenca so aretirali.
Samonmor ravnatelja posojilnico. V sredo so ubeglega ravnatelja meščanske posojilnice našli smrtno ranjenega v nekem gozdu pri Kolinu. Poskusil je sarnoumor in se je ustrelil z revolverjem. Preiskava posojilni-;'idh knjig je dokazala, da je zelo verjatno, da ' je Svoboda vršil v posojilnici poneverbe.
»Trgov-,ki list«, glasilo Zveze slovenskih gremijev, je nastopil v obrambo industrijskih gospodov in pravi, da smo zašli na napačen tir, ker zahtevamo, da tudi tuja industrija na našem ozemlju izpolnjuje - oje socialne dolžnosti. Pa nismo mi prav nič na napačnem tiru, temveč na pravem in to nam dokazuje cela vrsta priznanj, ki smo jih dobili iz vseh krogov prebivalstva. Pa tudi iz krogov slovenskih industrialcev, ki najbolj občutijo, kako tuja industrija samo iz-kolišča naše delovne sile in naša naravna bogastva. Tak.. nam piše zaveden slovenski indu-strialec:
Velecenjeni gospod urednik!
Važ dnevnik je priobčil v štev. 270 in 271 dva članka »Protest industrijskih gospodov« in »Tuji interesi« na naslov industrijskih gospodov. Čast mi je sporočiti, vam gospod urednik, da je pisec navedenih člankov povsem pravilno informiran in je zlasti v zadnjem zadel tako v živo, da bolje zadeti ne bi mogel niti slovenski industrialec, ko na lastni koži čuti ponižanje pred temi mogočnimi gospodi industri-alci.
Res je, da ta gospoda nima prav nobenega socialnega čuta do naših izmučenih slovenskih delavcev in tudi prav nobene ljubezni do naše z muko dvignjene slovenske zemlje. Prav je, da se je spomnil oblastni odbor z davki teh izkoriščevalcev naše zemlje in našega dela, a le žal, še premalo.
Sem sam na čelu absolutno slovenskega podjetja, ki je seveda tudi prizadeto z novim davkom. A nič zato! Samo vesel bi bil, ko bi morda v bodoče oblastni odbor podjetja, ki so v rokah inozemcev obdačil v večii meri kakor pa domača. Poznam podjetja iz naše stroke, katerih glavni člani so inozemci pod plaščem slepih domačinov. Ti ljudje izvršujejo v Sloveniji vsa boljša dela z velikim dobičkom, ter kupičijo kapital in imetje v drugih državah. Mnenja sem, da bi bilo umestno s posebnimi davki nekoliko pristriči peroti tem podjetjem in jaz bi bil vesel, ko bi imel enkrat priliko na pravem mestu se o tem razgovarjati.
Pozdravljam navedena članka z željo, da bf se zavedni člani Slovenske ljudske stranke držali v vseh gospodarskih zastopih pravila: bolje plačati domačinu Slovencu več, kakor pa podpirati tujega izkoriščevalca.
Oživi naj se geslo: »Narod sebi!«
Prav ima slovenski industrialec, da mora zopet zavladati geslo »Narod sebi«, da bo tudi industrija, ki živi na slovenskih tleh, postala v resnici slovenska industrija. In da se to zgodi, vsi složno na delo in naj bo to raznim višjim nastavljencem tuje industrije prav ali ne. '
„3utru"
Mogoče je pri gospodih okoli »Jutra« navada, da si naročajo članke v tujih listih in se hvalijo z lastnimi kukavičjimi jajci. Pri nas ni te navade in še manj te potrebe. SLS polaga račun za svoje delo samo slovenskemu narodu in zato tudi nima smisla, da bi narečevala članke. Sicer pa mora z ozirom na netočnost »Morgenblattovega« članka kaj takega trditi samo človek, ki nima niti pojma ne o stiiizaciji in r.e o slovenskih političnih razmerah, še manj pa v SLS. nše ekaj! Ker je naša navada, da citiramo vedno točno in ne skrajšujemo člankov tako, da bi kako bistveno trditev izpustili, smo tudi netočnosti iz »Morgenblattovega« članka — in mi te netočnosti najbolje poznamo — podali pravilno.
Vsega tega pa seveda »Jutro« ne razume in menda je v resnici tako malo prevdarno, da ni niti spoznalo pravega vzroka, ki je bil povod vsemu članku. Ali pa so morda gospodje ta vzrok morali prezreti? Ali morda niso neodvisni?
Črnogorci ^roti veri
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Odsek za ljudskoSolski zakon je nadaljeval z delom. Demokrat Skerovič je govoril o verskem pouku Na koncu je dejal, da tako hočejo starši, na; duhovniki poučujejo verouk zunaj šole. Ostre pa ga je zavrnil poslanec Kremžar: Ne govorite tako! Tisti, ki plačajo, imajo nesporne pravico, da duhovniki poučujejo njihove otroke. Nato je poslanec Savljič v glavnem izjavil, da verske šole niso potrebne. Jutri se bo seja nadaljevala. Govoril bo dr. Kraft. Zanimivo je, da sla oba današnja govornika, ki sta govorila proti verski šoli, Črnogorca, kakor tudi, da je Črnogorec dr. čubrovič, ki je včeraj govoril proti verskim šolam.
200 žrtev ta"funa
Ncwyork, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Tajfun, ki je koncem prejšnjega tedna divjal na Filipinih, je zahteval 200 človeškili žrtev. Viharji so strašno opustošili šest provinc indijskega ar-hipla, kjer je nad 1 milijon prebivalcev. Letina riža, konoplje in kokosovega oreha ie popolnoma uničena. Mnogo bogatih krajev je porušenih. Prvo pomoč so opustošenim krajem pripeljale vojne ladje iz Manile.
. RAZREDNA LOTKRTJA
Zadele so sledeče srečke: 40.000 Din št 13.305; 20.000 Din 60.291, 16.495; 10.000 DiD 22.611, 119.225 in 59.141.
Dunajska vremenska napovod: Severne Alpe: Izpremenljivo, manj oblačno, ponekod morda še lahen kratek dež, ponoči mraz. — ' Južne Alpe: Večjidel jasno, ponoči mm*.