Štev. 238.
V IJnblJanl, v sredo, dBe 19. oktobra 1910.
Leto XXXVIII.
ss Velja po pošti: es
Ki oelo lat* naprej . I M'— i* pal lata » . » U-— xa četrt » • , • IH ia en meaao » . • t*M ia Nemčijo oelolatM » 9**— ia oatalo laosaautra » 18
s V opravnlštvn: ss
Za telo lato naprej . S 92-40 ia pol leta » , » 11*20 ia četrt» • , > 5-00 sa en meaao » . » 1*90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 3 K. Posamezne IL10 v.
inserati:
Enoatolpna petltvrata (72 mm): ia enkrat . . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . » 13 > sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah strne enoatolpna garmondvrata 30 Ttnarjev. Prt večkratnem objavljanja primeren popust.
i Izhaja:;
vsak dan, Uvzemšl nedelje ta sramlke. ob 5. nrt popoldae.
9JC Uredništvo J« t Kopitarjevi nllol fitev. 6/ID. Rokopisi ae ■* vračajo; nelrank Irana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Éter. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
UpravniStvo Je v Koiltarjevl ullol štev. 8. T64 = Sprejema naroumno, lnaerate ln reklsmaolje. = ===== Upravnlškeg* telelona štev. 188.	■
J** Današnja številka obsega 8 stran!. "•C
Zahvala. ,
DRŽAVNOZBORSKI VOLIVCI S. L. S. V SODNIH OKRAJIH NOVOMESTO, ČRNOMELJ IN METLIKA!
Včeraj ste korakali na volišče in kakor vselej, sledili ste moško in zna-iajno zmagonosni ljudski zastavi.
Ljudski kandidat profesor E v -»en J a r c je bil izvoljen z ogromno v eč i n o.
Bodi Vam, dragi somišljeniki, izrečena iskrena zahvala za Vašo moško inačajnost in požrtvovalnost, ki je v tgled vesoljnemu slovenskemu Ijud-itvu!
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani dne 19. oktobra 1910. Za izvršilni odbor S. L. S. dr. Ivan šusteršič,
t. č. načelnik.
Tam doli na lepem Dolenjskem ..."
Po narodni melodiji.
Liberalen učitelj je velik revež, osebno če se piše Gangl. Narodno-na-»redna stranka ni s svojimi učitelji ukoli imela usmiljenja, to je skusil e njen zvesti Luka Jelene, ampak kar d liberalci z Ganglom naredili, to je ač Škandal vseh škandalov. Poslali ) ga v novomeški okraj in Belo Kra-no kandidirat za državnozborski landat zoper S. L. S., pa je tako pro-adel, da ni lepše mogel; nič manj ka-or za 3837 glasov je ostal v sijajni lanjšini.
Tako namreč pravijo neusmiljene radne številke: novomeški okraj od 753 veljavnih glasov Jarc 2970, Gangl 32 (razcepljenih 51); črnomaljsko-me-iški od 3431 veljavnih glasov Jarc 412, Gangl 1013 (razcepljenih 6); sku-aj Jarc 5382, Gangl 1745.
Če to reč natančno premislimo, odo liberalci, ki so Gangla v boj po-lali, to sramoto lažje prenesli kakor iangl, ker ta je resno računal na zrnato in se pehal in trudil, dočim so na-'odno-napredni generali v Ljubljani redeli, da bo tako tepen, kakor se za
LISTEK.
Deiciž z biseri.
igleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
Miri jam ga preplašeno pogleda, ko ! spoznala, da so mu znani načrti za
'g!
»Da,« odvrne obupno, »na ladiji Luna«, da najdem mir in prostost. i'osim te, Ivaleb, ne zasleduj me! Pred ti si nekoč prisegel, da me ne boš silil roti moji volji. Ali hočeš danes, da relomiš svojo prisego?«
»Prisegel sem pa tudi, Mirijam, da 'mrtim vsakogar, ki bi se vrival med in mene. Ali naj danes prelomim prisego? Bodi moja po svoji lastni »Iji in reši Marka! Ako nočeš, mora on ttieti. Sedaj izbiraj.«
»Ali si tako strahopeten, da mi kaj 'kega daješ na izbiro, Kaleb?«
»Imenuj me kakorkoli hočeš. Voli!«
»Kaleb, izvolila sem. Stori najhuj-j- kar moreš. Markova usoda ni v moto rokah in tudi ne v tvojih, marveč v JŽjih in ako ni Njegova volja, se mu p more skriviti las na njeeovi glavi.
učitelja, ki se za liberalce poganja, spodobi. Vendar pa je Engelbert Gangl liberalno stranko nekoliko prevaral, ker je hujše propadel, kakor je bilo treba. Njega bo torej sram, liberalce pa bo tudi nekoliko jezilo, ker je njihove nade preveč dobesedno izpolnil.
Nam se pa Gangl smili. Noben liberalen kandidat se ni še tako mar-tral kakor on. Na svojih mnogoštevilnih shodih je v dolgih govorih sejal rožice svoje neizčrpne poezije, vse plotove je dal okrasiti s pestrimi plakati in Bela Krajina še ni videla posutega po sebi toliko papirja; celo zimo bodo lahko z njim peči kurili. Obljubil je liberalni kandidat, da bo kot poslanec vse vojake odpravil in zraven še ka-none, obdelaval je svoje poslušavce s testamentom stare in nove zaveze. In vse to je mož vzel za res, še na tih;m se ni smejal sam sebi. In tako je bilo njegovo upanje nalezljivo, da so mu začeli nekateri celo že verjeti. Sdj je »Slovenski Narod« dan na dan prinašal sijajna poročila, kako se na vsakem shodu dviga najmanj po 400 do 500 rok za Gangla in še dan pred volit-vijo se je »Narodu« zmaga kandidata S. L. S. zdela le »mogoča«.
Zdaj pa taka blamaža! V Mirnipe-či, koder se je po »Narodovem« poročilu na shodu vseh 400 poslušalcev soglasno izreklo za Gangla, je bilo za našega kandidata oddanih vseh teh 400 glasov in še 29 povrh, le 91 je glasovalo za Gangla. V Vinici, kjer je, kakor je pisal takrat »Narod«, istotako 400 mož dvignilo svoje roke za Gangla, je glasovalo za Jarca 344, za Gangla pa 48. V Semiču je moral po zmagoslavnem »Narodovem« poročilu dr. Lampe od shoda bežati, vrgli so ga iz govorniškega odra, in tudi tu je 400 volivcev priseglo zvestobo Ganglu; pri volitvah je pa dobil Gangl le 75 glasov, Jarc pa 381. In v Podzemlju, ki je dozdaj bil liberalna trdnjava, je za našega kandidata glasovalo 117 mož, Gangl pa je dobil 70, najmanj, kar jih je tu kdaj dobil liberalec. Iz Dragatuša. ki je doslej imel vedno veliko liberalno večino, je zdaj Gangl odnesel en sam glas večine. V celi Beli Krajini ima Gangl večino samo v šestih občinah izmed 30, v novomeškem okraju pa samo v Novem mestu samem, koder je Gangl, če upoštevamo 18 glasovnic, glasečih se na druge kandidate in pa prazne, dobil od vseh glasov samo polovico.
Kaj se je zgodilo? Ali si zastonj valjal težki jezik, nadebudni Dako Makar, ali je tebi zmanjkalo gnjilih
Kajti ali ni pisano v knjigi vaših postav, da se nahaja kraljevo srce v rokah Gospoda, on ga obrne kamorkoli hoče. Toda moja, čast je moja last in omadeževati jo bi bil greh, za katerega bi morala odgovor dajati edino Bogu in Marku — Marku, ki bi me proklinjal, ako bi poskusila za tako ceno kupiti njegovo življenje.«
»Ali je to tvoja zadnja beseda, Mirijam?«
»Moja zadnja beseda! Ako si tako brez vesti, da s krivo prisego ali umorom uničiš človeka, ki ti je nekdaj pri-zanesel, naj se zgodi tvoja volja, a tebe zadene tudi vsa odgovornost. Jaz nečem imeti nobene kupčije s teboj, niti radi sebe niti radi njega — stori z nama vse najhujše, kar hočeš in moreš.«
»Prav,« reče Kaleb in se brit ko za-smeja, »vendar mislim, da bo ladija »Luna« odjadrala brez najlepše svoje potnice.«
Mirijam se zgrudi na stol in si z rokami zakrije obraz, bila je živa slika nesreče in strahu, ki ga navzlic svojim drznim besedam ni mogla prikriti. Ivaleb stopi proti vratom, se ustavi in obrne, rekoč:
»Ne! Ne morem tega storiti!« Počasi nadaljuje: »Mirijam, prav imaš, jaz sem grešil proti tebi in proti Marku. Sedai hočem, da svoj greh izhrišem.
jajc, neutrudni Mazzele, ali niso izdali nič vaši brihtni govori, vi učitelji liberalni? Ali je bilo zastonj vse vince, ki ste plačali zanj neupehljivi liberalni agitatorji? In ti, »Slovenski Dom«, ki si tako priznanja vredno lagal, ali niso nič izdali tvoji mastno zabel jeni članki?
Žal, da je tako: vse težavno delo liberalnih mojstrov je pokvaril Gangl, vse njihove upe je odpihal Jug in vse nade umoril Hribar s svojimi dolgočasnimi govori. Le dr. Tavčar, ki se je enkrat samkrat prikazal na bojnem polju in v Novem mestu samo dvajset minut govoril, je Ganglu pomagal tam do zmage inMazelle je v Gradacu vzdržal svojo sicer majhno večino, vsi drugi so se pokazali za šuŠmarje.
To je tako bridko, da bi človek samo Gangla premišljeval, če bi stvar našega ljudstva ne bila neizmerno več vredna, kakor žalostna vloga tega moža,- ki je s tolikim navdušenjem nesel za liberalce na trg svojo kožo. Ampak to naj opravijo sami s seboj liberalni učitelji, ki hodijo za propalo stranko po kostanj v žerjavico, pa se puste od nje še za norca imeti. Je sicer res žalostno, da se še dobe tako preprosti ljudje na svetu, zlasti še, če so učitelji, ki bi morali biti posebno pametni, ko druge pameti učijo. Ali bo povest Gan-glovega poraza kaj izmodrovala nje • gove tovariše, ne vemo; nas tolaži le, da se danes večina učiteljstva ne pust; več vleči od liberalcev in se danes z nami veseli zmage našega ljudstva. Gangl je s tem opravljen; nas zanimlje zdaj sijajni uspeh našega kandidata. S. L. S. je pokazala, kolika je njena moč in kako ta moč korenini v našem ljudstvu, kako je brez pardona izgubljen vsak, ki v svoji slepoti zoper njo ruje. Dolenjsko, belokrajinsko ljudstvo je dalo včeraj političnemu delu S. L. S. tako sijajno izpričevalo, kakor še nikoli in naš Evgen Jarc. sme biti ponosen na to, da nosi pečat na tem izpričevalu njegovo ime. Zopet so številke izpregovorile to: da o liberalcih na Slovenskem ni vredno izgubljati več besede.
In zato končamo.
Sllaien shod S. L. S. ? Hdleštiili.
Po maši zbralo se je nad 250 ljudi. Bile so zastopane občine Adlešiče, Tri-buče, Griblje in nekaj zastopnikov občine Vinica. Liberalci so čakali v gostilni pri liberalnem Grabrijanu, da bo maša končana in so prišli po maši k
Tvoja skrivnost je pri meni varna in ker me ne maral, te ne vidim nikdar več. Mirijam, zadnjikrat se vidiva, Odslej bodem z vsemi močmi deloval na to, da se Mark reši, in mu pomagal, da se ti pridruži v Tiru, kamor je namenjena »Luna«. Bodi zdrava!«
In Kaleb se obrne, vendar se je zdelo, kakor da nič ne vidi in nič ne ve, kaj se godi ž njim. Strašen duševni boj je divjal v njegovem srcu. Izpodtaknil se je nad starimi zakrivljenimi deskami in padel ravno na obraz. Kakor bi trenil skoči Nehušta nanj. Takoj je imela pri rokah železno vrvico in mu hotela zvezati roke.
»Bog ne prizadeni!« zakliče Mirijam. »Dotakni se ga in ločeni sva za vselej.«
Na te besede je Nehušta zopet vstala.
»Ncumnica!« je rekla, »neumnica, ki zaupaš temu človeku, ki je danes usmiljen, jutri pa se hoče maščevati. Oh, izgubljena si, izgubljena!«
Kaleb vstane in jo zaničljivo pogleda.
»Ako bi me bila zvezala, bi bila Mirijam prav gotovo izgubljena,« je rekel, »Malo modrosti je v tvoji sivi glavi, Nehušta, in v tvojem sovraštvu ti ni mogoče ločiti dobrega od slabega, ki je spojeno v mojem srcu.« Nato Kaleb sto-
cerkvi vabit ljudi na Ganglov shod. Toda nihče ni hotel iti, tako da so sami liberalci prišli raje na shod S. L. S.
Otvoril je zborovanje bivši deželni poslanec Dragoš z besedami, da st vrši zborovanje zato, da bodo ljudje vedeli se obnašati pri volitvah in ne bodo mesto konja kupili — osla. Predsednik shoda je bil župnik Šašelj. Go-stinčar ml. je govoril o cestnem in ob-činskem zakonu in o brezverskem de. lovanju Gangla v »Učiteljskem Tovai rišu«.
Nato govori domačin dr. Adlešič ft pomenu organizacije za kmetski stan sploh in preide potem na pomen S. L S. za kmetski stan in o njenem delu za zatirano in tlačeno ljudstvo. Njegov celo uro trajajoč govor so hoteli liberalci motiti z medklici; toda te medklice je navzoče ljudstvo in govornik obrnil nazaj na liberalce tako, da jih je postalo sram in so raje utihnili; videli so, da na ta način ne opravijo ničesar, zato so jo sramotno odkurili. — Govornik dr. Adlešič jih je klical ope-tovano nazaj, naj se oglase k besedi in povedo, kaj bi radi, toda nihče ni hotol govoriti. Bali so se sodbe ljudstva.
Ko je bil shod S. L. S. končan, šil so nekateri k liberalnemu ganglbirtu Grabrijanu, kjer je hotel Gangl imeti svoj shod. Tukaj je bilo navzočih iz Adlešič pet do sedem oseb, ki radi pijejo zastonj; ostalih pet do osem osel je bilo iz Gribelj in Gradaca, ki jih je Gangl in Mazelle pripeljal s sabo na shod. Poslušalcev je bilo največ petnajst. Slišati je bilo še zadnje besedej ko je Gangl razlagal pregovore iz svetega pisma. Po Ganglovem govoru se oglasi k besedi dr. Adlešič in govori o delu S. L. S. v državnem zboru. Liberalci ga motijo z medklici, toda on vsakemu posebej odgovarja. Liberalni biri Grabrijan očita deželnemu odboru, da je zvišal davek krčmarjem. Ko mu hoče dr. Adlešič odgovoriti, kako plačuje Grabrijan davek, se Grabrijan umakne v hišo in zastonj ga kliče govornik nazaj.
Začne govoriti Mazelle. Nek libe* ralni Gračan, ki ga je pripeljal Mazelle sabo, začne izzivati Adlešičane, zakaj niso prišli poslušat Gangla in zakaj drže z Jarcem. Adlešičani ogorčeno odgovarjajo, da se ne puste izzivati od liberalnega Gračana in prišlo je do velikanske napetosti med liberalnim Gračanom in domačini. Tu skoči liberalni ganglbirt Grabrijan na stran liberalnih Gračanov, suva domačine s pestmi proč in vpije na ves glas: »Proč od tukaj, na cesto!« To so Adlešičani
pi k Mirijam, prime njeno roko in jo spoštljivo poljubi. »Bodi zdrava!«, reče in odide.
Videti je bilo, da je Kaleb držal svojo besedo, kajti čez tri dni je odjadrala ladja »Luna« brez vsake ovire iz ostijskega pristanišča pod vodstvom grškega kapitana Hektorja in ž njo so se vozili Mirijam, Nehušta, Gal in Julija.
XXX
Teden dni po njihovem odhodu so je Tit vrnil v Rim. Po prijateljih ujetega Marka je izvedel o njegovi zahtevi, da se mu dovoli nova sodna razprava, da opere svojo čast. Tit iz posebnih vzrokov ni hotel videti prijatelja Marka, vendar je potrpežljivo poslušal in nato objavil svojo razsodbo.
Iz srca ga veseli, je rekel, da je ta njegov prijatelj in izvrsten častnik še živ in to tem bolj, ker ga je že dalje časa obžaloval, kakor se žaluje nad mrtvimi. Žal mu je, da so ga v njegovi odsotnosti postavili pred sodišče, ker je bil obtožen, da se je dal živega vjeti od Judov; to bi se gotovo ne bilo zgodilo, ako bi se Mark takoj po svojem prihodu v Rim oglasil pri njem. On ga je v stotero slučajih spoznal kot enega najhrabrej-ših vojakov in je celo nekaj vedel o okoliščinah, v katerih je bil viet. Ker
vreli z zadovoljstvom na znanje, kako jih je Grabrijan podil na cesto. Bili so vsi soglasno mnenja, da ga bodo za vedno poslušali. Grabrijan vpije na ves glas: »O-lo, o-lo, o-lo!« da ne more nihče govoriti.
Ko liberalci vidijo, da jim njih lastni pristaši nagajajo, zaključi Gangl shod. Potem se domačini razidejo.
To je edina in gola resnica o Gan-¡flovem shodu v Adlešičih, o katerem so ljudje rekli, da je bil najbolj klarem, kar so jih kedaj videli. Kandidatura Ganglova se sploh ni dala na glasovanje. Dr. Adlešič je zapustil shod; to je edina resnica in ne smešno -zlagano »Narodovo« poročilo.
Še nekaj: liberalni birt Grabrijan je v svoji gostilni ono ženo, lji ni liberalka, ko je mirno sedela za mizo in pila vino, zagrabil za roko, jo potegnil izza mize in z nogo izsuval iz gostilne ven na cesto. Pripovedovalo jih je mnogo, da ni hotel onim, ki niso liberalci, prodati tobaka. Zapomnimo si to dobro!
Ko je Gangl videl, da ne more v Adlešičih prav ničesar opraviti, šel je v Griblje. Toda tam je vrli gospod župan zbral svojo može na pogovor. Ni bilo nikogar, ki bi hotel Gangla poslušati, tako da je moral i Griblje prav ialosten zapustiti. No, srečno pot, gospod propali števni kandidat!
h delegacij.
Vojni minister Schönaich je poro-5al včeraj v ogrski delegaciji. Povedal ai prav za prav nič novega, zato lahko kratko omenjamo le glavne točke njegovega poročila. Začel je z bosensko krizo, ki je pokazala, da je bila armada dobro pripravljena. Omenjal je, da se je oborožila armada s strojnimi puškami, infanterija in tehnične čete pa z optičnimi pripravami, kakor tudi z avtomobili, da se je moderniziral vožni park, da imamo vojne kuhinje, pre-sboroženje artiljerije. Naglašal je, da mora biti armada vedno pripravljena «a vojsko. Kadar dobi dovolj izkušenj, Hoče uvesti v armadi poljedelske pouč-ae tečaje. Pohvali sodelovanje vojakov pri elementarnih nesrečah. Vojna jprava je pričela nabavljati zrakoplove, ii se dajo voditi in eroplane. Zboljšati je treba napredovanje častnikov in preskrbnine podčastnikom. Ogrski odsek za zunanje zadeve se je včeraj prijel posvetovati o Aehrenthalovem poročilu. Poroča grof Wickenburg. Košut je želel pojasnila o aneksi ji. Nagy: •>Ogrska ne more opustiti svojih zgodovinskih pravic do Bosne in Hercegovine.« Justhovec Batthyany je hvalil Nemčijo in Francosko. Tisza: »Ne bilo oi Ogrski koristno, če bi se zdaj rešilo državno pravno razmerje Bosne in Hercegovine.« Aehrenthalu zaupa. Ko-Sutu, da je ravnotako kakor Aehren-thal odgovoren za aneksijo, ker je bil takrat član vlade. Grof Appony je re-sel, da imata oba: Košut in Tizsa prav. \ehrenthal naglaša med drugim, da se je zlasti ogrska vlada, katere člana sta bila Košut in Appony, zavzemala za meksijsko akcijo. Odločno zanikava, da bi bila aneksija nepostavna. Glede na Portugalsko je izjavil Aehrenthal, da zavzame stališče, ko se urede razmere. Aehrenthalovo poročilo se je brilo.
pa odloka vojaškega sodišča vsled svoje pravičnosti ne sme prezreti, zato razsodi:
»Poveljnik Mark zapusti svojo ječo In se poda naravnost v svojo hišo, in sicer ponoči, da ne bo nepotrebnega govorjenja in doma naj uredi vse zasebne stvari prej ko more. Tekom desetih dni mora zapustiti Itali jo in prebiva ali potuje naj tri leta v tujini. Ivo bodo minula tri leta, sme se zopet povrniti v Rim.«
Tako se glasi njegova sodba, ki jo ne more nikdo predrugačiti.
Saturij je takoj Marku sporočil Titovo razsodbo. Odhitel je iz svoje palače v jetnišnico in stopil v Markovo sobo.
»No,« je rekel Mark, »kakšne novice mi pa danes prinašaš?«
»Zelo dobre in zato sem tako hitel, da mi sape zmanjkuje. Po mojem posebnem trudu obsojen si, da preživiš tri leta v prognanstvu. Vse svoje premoženje obdržiš, tako da ti bo mogoče nagraditi svoje prijatelje za njihov trud, ki so ga imeli s teboj.«
»Zakaj je Tit tako razsodil?« vpra-
*a Mark. Govori naravnost, ako hočeš dobiti kaj nagrade.«
»Zato, plemeniti Mark, ker mu je Domicijan izjavil, da bi ne mogel mirno prenesti, ako bi razveljavil njegovo razsodbo. Cesar pa, ki se boji svojega orata, tega ne želi. Iz istega vzroka tudi ni hotel videti tebe, da ne bi ljubezen do svojega prijatelja spremenila jjegovih misli.«
Abstinenca sredstvo za izžema-nje ljudstva.
Iz Radovljice, 14. okt.
Dne 12. oktobra 1910, št. 335, je prinesel »Slov. Narod« med dnevnimi novicami tudi dopis iz Radovljice, v katerem blagruje mesto, da ima kaplana, ki vse terorizira in da v cerkvi kakor v šoli, posebno med šolsko mladino, rogovili z abstinenčnim terorizmom. Dopisnik kliče na pomoč deželni šolski svet, posebno, ker »morajo vsi šolarji prinesti kaplanu po i vin. za družbo treznosti, in je torej to društvo njemu samo sredstvo za izžemanje ljudstva«.
Tako piše »Slov. Narod«.
Na ta dopis s svojim polnim imenom izjavljam, da res letos med šolsko mladino »rogovilim« za družbo treznosti, in to oprt na enoletno skušnjo v tem mestu in pa oprt na § 72. in 77. drž. zak. o ljudskih šolah; res je tudi, da sem se v cerkvenem govoru v cerkvi javno obrnil do starišev s prošnjo, naj me podpirajo v tem delu vsaj v toliko, »da otrok ne bodo silili k pijači«; najpodlejša laž pa je, da sem pri tem zahteval za družbo treznosti od šolarjev denarnih prispevkov. Da se laž »Narodovega« dopisnika uradno konstatira, v to prilagam izjavo šolskega vodstva v Radovljici. Enako sem pripravljen takoj plačati 200 kron za ubožni šolski zaklad radovljiški, kakor hitro mi dopisnik dokaže, da sem bodisi v cerkvi, v šoli ali kjerkoli sploh zahteval od otrok denarja za vstop v družbo treznosti. Z največjim veseljem brezplačno otroke sprejemam v to društvo.
Torej resnicoljubni gospod dopisnik »Slov. Naroda«, sedaj pa na dan z dokazi in s svojim imenom, da ne ostane nesramen alkoholni lažnik!
M. D r o 1 c , kaplan.
Št. 25.
Izjava.
Podpisano vodstvo izjavlja z ozi-rom na dopis v »Slov. Narodu« z dne 12, oktobra 1910, št. 335, jutranje izdaje, naslovljen »Iz Radovljice« sledeče:
G. katehet M. Drolc je pač priporočal prav toplo vzdrževanje opojnih pijač ter omenjal škodljivost alkoholnih pijač, in sicer v vseh petih razredih, nikjer pa ni omenjal oziroma priporočal učenkam in učencem, da morajo prinesti gotovi znesek — i vin. — za »Društvo treznosti« ter s tem delal propagando za tako društvo.
§ 77. »izvršilnega predpisa k dokončnemu šolskemu in učnemu redu« naravnost zahteva od vsake učne moči, da opozarja na škodljivost alkoholnih pijač.
Radovljica, 14. okt. 1910.
Za petrazredno ljudsko šolo v Radovljici:
Iv. Šega.
¥ zraku m atlantsko morje.
Pariz, 19. oktobra. Zadnje brzojavke iz New-Yorka naznanjajo, da že 50 ur ni nobene vesti o Wellmannu, ki se je dvignil z zrakoplovom »Amerika« v
»Torej je Domicijan še vedno moj sovražnik?«
»Da in še hujši nego poprej, ker ne more najti deklice z biseri in je prepričan, da si jo ti skril. Dovoli mi, da ti svetujem, da kakor najhitreje odpo-tuješ iz Rima.«
»Da,« je rekel Mark, »hitro zapustim Rim, saj tudi ne morem bivati tukaj, ker sem toliko trpel na svoji časti. Prej bi pa rad, da bi tvoj gospodar izvedel, da je deklica, ki jo išče, daleč onkraj morja. Sedaj se pa poberi, stari lisjak, ker bi bil rad sani.«
Saturiju se je obraz omračil.
»Ali je to vse, kar mi imaš povedati? Ali ne dobim nobene nagrade?«
»Ako ostaneš še kaj dalj časa tukaj,« je rekel Mark, »dobiš take, ka-koršne si ne želiš.«
Saturij odide, zunaj pred vrati pa se obrne in s pestjo zažuga Marku:
»Lisjak!« je zamrmral. »Lisjaka me je imenoval in mi ni dal niti beliča! Dobro, morda pa se lisjaki namerijo na priliko, da bodo obirali njegove kosti.«
Na poti proti domu je Saturij šel mimo trgovine trgovca Demetrija. Ustavil se je in pogledal v prodajalno. »Morebiti bode ta bolj darežljiv,« je rekel sam sebi in vstopil.
Našel je Kaleba v pisarni, ko si je z rokami zakrival svoj obraz. Vsedel so je in povedal Kalebu, kako je Tit razsodil glede na Marka.
»Tit ni hotel storiti drugega«, je rekel, »in ako bi s«; no bil bal Douiici-
zrak, da poleti iz Amerike v Evropo. Misli se, da so ga vetrovi zagnali od nameravano proge ter nima vsled tega nobene zveze z brezžičnimi brzojavi atlantskih parnikov. Na brezžične pozdrave v nedeljo zvečer je telegrafist na zrakoplovu odgovoril na vprašanje, kje se nahajajo zrakoplovci: »Bog ve, megla je!«
London, 19. oktobra. V tukajšnjih zrakoplovskih krogih se računa z vso gotovostjo z dejstvom, da so vetrovi zagnali Wellmannov zrakoplov proti severu ter ga je že davno doletela katastrofa. V nasprotnem slučaju bi gotovo dospelo kaka vest od enega ali drugega transatlantskega parnika.
Pariz, 19. oktobra. Nikakor se ne more misliti, da se je Wellmann s tovariši rešil na kak parnik, ker bi v tem slučaju gotovo dospela od njega kaka vest potom brezžičnega brzojava od parnika do parnika. Wellmann je za-blodil proti severu, kjer v tem letnem času ne plovejo nobeni parniki več ter ga je bržkone doletela katastrofa. Tudi ni misliti, da bi mogel zrakoplov še sedaj plavati v zraku.
Berolin, 19. oktobra. »Lokal-Anzei-ger« poroča iz New-Yorka, da ni o Wellmannu nobenih poročil. — Pet atlantskih parnikov, ki plove v nameravani smeri Wellmannovega zrakoplova, je poročalo po brezžičnem brzo-javu, da o zrakoplovu niso ničesar videli ali slišali. Po močnem deževju in viharju v nedeljo je morje sedaj mirno. Vremenski urad v Washingtonu naznanja, da bržkone zrakoplov ni v nevarnosti. Močni severnozahodni vetrovi so ga bržkone zagnali južno od plovne črte parnikov.
Kako je Ploj kandidiral za predsednika avstrijske delegacije.
Delegacije so se zbrale dne 12. oktobra. Dne 11. oktobra je bilo brati v večernem listu dunajskega veležidov-skega lista »Neue Freie Presse«, da se »od jugoslovanske strani «ogreva za P 1 o j a kot predsednika avstrijske delegacije. Kdo je neki bila ta »jugoslovanska stran«? Brinjevi hofrat snin! Dognalo se je namreč zanimivo dejstvo, da ob času, ko se je tiskal tisti članek v »Neue Freie Presse«, ni bilo razun dr. Š u s t e r š i č a in dr. P 1 o j a sploh nobenega jugoslovanskega delegata na Dunajul Ker pa o dr. Šusler-šiču vemo, da pri Plojevi kandidaturi ni bil udeležen, sledi za slehernega jasno, da je brinjevi hofrat sam agitiral za svojo kandidaturo in prosil Žida od »Neue Freie Presse«, naj ga natisne kot kandidata; tudi se je skliceval napram Nemcem na to, da je prijatelj Nemčije. Uspeh brinjeve agitacije je bil sijajen; vsi delegati so se muzali, pri posvetovanjih delegatov v zadevi predsedstva e pa ni dvignil niti en glas za gospoda hofrata, temveč so se izrekli vsi brez izjeme za načelnika poljskega kluba, Globinskega. Ploj sam je hitro izpre-videl, da je najbolje, ako molči, kar je tudi storil in se tiho in potrt podal v — — brinje.
VELIKANSKI VIHARJI V AMERIKI.
New York, 19. oktobra. Poroča se iz Ilavane, da je predvčerajšnjem vsled
jana, bi mu niti tolike kazni ne prisodil, ker ljubi Marka. Vendar on je obsojen, brez časti, in to on tudi čuti. Zato se zanesem, da se boš ti, plemeniti Demetrij, ki ga nimaš rad, spomnil uslug svojega služabnika v tej stvari.«
»Da,« je rekel Kaleb mirno, »ne boj se, dobro plačilo dobiš, ker ti si storil vse, kar si le mogel.«
»Hvala lepa, prijatelj,« odgovori Saturij in zadovoljno menca z rokami. »Moram ti pa še nekaj povedati. Ta nesramni človek se je ravnokar izdal, da je odpeljal dekleta daleč čez morje. Ko Domicijan to izve, se razsrdi in gotovo maščuje Marku, ki ga je tako ukanil. In Mark tudi ne bo dobil deklice z biseri, kajti princ jo bo zasledoval in pri-vedel nazaj k tebi, častiti Demetrij.«
»Potem,« odgovori Kaleb mirno, »je ne sme iskati onstran morja, marveč v morski globini.«
»Kaj misliš s tem reči?«
»Izvedel sem, da je deklica z biseri pobegnila nekako pred mesecem dni na ladji Luna. Danes zjutraj pa je dospel z mornarji v Rim kapitan ladje Kraljica in ti poročajo, da jih je na višini Regija zalotil velik vihar, in videli so v daljavi neko ladjo, ki se je potopila. Pozneje se jim je posrečilo rešiti iz valov mornarja, ki se je držal kosa lesu in ki jim je povedal, da je bilo ladji ime Luna iti da so je potopila z vsemi ljudmi, kar jih je bilo na krovu.«
»Ali si videl tega mornarja?«
»Ne. umrl jo vsled urestanih na-
orkana voda tako narasla, da je prepla vila del mesta. Iz Pinardel Rio, da j( večinoma Artemise in drugih mest raz rušenih. Število ljudi, ki so izgubil življenje na otoku Kubi, se ceni 1000.
Havana, 19. oktobra. Škoda, pov zročena vsled orkana, se .ceni na mili jone dolarjev. Tobakova žetev je v pro vincah uničena. Zelo oškodovani s< tudi sladkorni nasadi. Na tisoče ljud je brez strehe. Upajo, da so samo zahod ne province čutilo polno moč orkana
Havana, 19. oktobra. Vihar je uni čil žetev banan in žita. Tobakova žetei bo znašala samo še 10 odstotkov nor malne žetve. Obljudeni kraji Havani so večinoma pod vodo. Predvčerajš njem ob 10. uri zvečer je vihar že pre cej pojenjal.
Jacksonville, 19. oktobra. Vihar j naredil mnogo škode sadnemu drevji na polotoku Floridi. Vihar je naredi gotovo 1 milijon dolarjev škode.
Slovensko gledališče.
Božena Vikova-Kunčticka je zgradi la v enodejanki »Punčka« geometričn figuro in jo na podlagi te konstrukcij hotela dokazati vse mogoče; na ne umetniški način je dobil mož sam sence, dekle samo luč, v smislu onegi kar je hotela pisateljica dokazati. Gla viči ne žive, takih ljudi ni, tudi ne n Češkem; nasprotno pa ne tajim, da j Šefa risana verjetno, dasi nam jo ne simpatična. Šefa je pri 16 letih docel »stara 30 let«; sicer se najdejo tak bitja, a hvalabogu le poredkoma. Sef je konglomerat iz Wedekindove Wet die in Ibsenove Nore; vez, ki veže t dva modela je želja po krutosti vsle vzbujajoče se zrelosti. Sofa »grizei »pretepa«, »boli jo koža po vsem tek su« v besedah, v dejanju pa »muči ujetega metuljčka in ljudi! Sanja se vedno v vseh za njena leta mogočih i nemogočih stvareh, ki izzvene končn vedno v akord »punčka šestnajstih 1< je tridesetletna žena«. — Nemogoi značaj Glaviča Nučič ni mogel dobi igrati, v sceni, kjer vrže Podolska orh dejo na tla, je bil kar banalen, kar p ni pisati na njegov račun; Sefo je Wit terova, kar se je dalo poglobila in tet nično izpopolnila, zato je bila dobri posebno v trenotkih, kadar prodre emancipiranki naivni čut normalneg šestnajstletnega dekleta. — šet?ilo\ je igrala Podolsko in imela to prednos da je ta figura res iz mesa in krvi igrala jo je izborno. Rad bi videl Šetfj lovo kot »gospico Julijo« v Strinc bergu, morala bi biti, po dosedanjei sodeč, naravnost krasna v tej ulogi. -Režiji in tehničnemu aparatu ni ka očitati.
Thomova »Lokalna železnica« j
komedija, ki se je igrala pri nas n meji burke in glume. Kdor v6, v kaki odnošajili je Thoma do »Simpliciss ma«, tistemu je bila dana samoposel smer — balanciranje med karikatur in veseloigro. Strogo literarnemu del pa ne gre stil burke. Igra sama bič janov obraz publike in malomeščai stva v svoji domišljavosti, renomiri nju, opravljanju, neizmernem veselj glede aranžiranja raznih slavnosti i ovacij itd. Vsak, ki presega duševn
porov kmalu potem, ko so ga rešil: videl sem pa mornarje z ladje Kra ljica, ki so mi sporočili, da je zam pripeljala nekaj blaga. In oni so n sami potrdili to žalostno novico.«
»Deklica, ki je bila tako zaželjeni se je torej darovala Neptunu, kakor s tudi spodobi biseru,« je govoričil Si turij. »Domicijan se seveda ne mol maščevati nad Neptunom, bogom mo: ja, tembolj se pa znese nad človekon ki jo je žrtvoval temu bogu. Sedaj P grem, da mu sporočim vse te novic in izvem, kaj namerava ukreniti.«
»In potem se zopet vrni ter mi P1 vej, kaj si izvedel.«
»Gotovo, in siccr takoj. Najin r' čun še ni poravnan, velikodušni m etri j.«
»Ne,« odgovori Kaleb, »te račun šele poravnamo.«
Čez dve uri je bil Saturij zopet njegovi pisarni.
»No,« je rekel Kaleb, »kako je?''
»Slabo, zelo slabo za Marka in d' bro, zelo dobro za one, ki ga sovraži) kakor ti in jaz, prijatelj. Oh, nikdi nisem videl svojega cesarskega g<>sP dnrja tako razsrjonega! Da, ko je sl šal, da je deklica z biseri pobegnil Rima in utonila, je bilo skoro nevari ostati v njegovi bližini. Proklinjal Tita radi njegove mile obsodbe, P1' klinjal je tebe in celo mene. Posreči se mi ju pa obrniti njegovo jezo v pr vo smer. Dokazal sem mu, da je v9ei tega kriv Mark, edino Mark, ki se nokoril za vse to s prijetnim trllotm
obzorje raznih »Spisarjev«, je »pritepe-nec«. Hiba igre je, da menjavo ljudskega mnenja pisatelj sicer kaže, ne pove pa dovolj jasno, kako nastane, narašča in pada. Komedija ne deluje z gostilniškimi kalavri; ampak vsebuje prave iskre, ki jih kreše pristni humor in satira. Lokalizacija se mi zdi prav dobra. Ne ugaja mi pa, da se je vzelo mesto originalne: »Schneidige Wehr, — Blanke Ehr, — Lied zum Geleit, — Gib Gott allzeit!« — slovensko pesem »Kje so moje rožice«. — Zupana Kozlcvčarja je igral Verovšek v splošno zadovoljnost. Smehu je žel obilno, bil je v več prizorih naravnost krasen. Izborna maska je mnogo pripomogla. Vendar je včasih — dasi redkokedaj — zašel v ton, ki je v literarnih komedijah izključen. Pohvaliti moram, da je govoril domače, — ne ljubljanski dialekt — ampak tako, kot govore ljudje, ki jih »1-ovanje« še ni docela iztrgalo iz srede naroda. — Županja (Danilova) je bila dobra; v njej je prevladala umerjena igra in zato ji gre pohvala. — Suzana (Iličiče-va) je imela slabo ulogo, to se pravi pasivno. Kar se je dalo storiti, je storila. — Pristen tip malomeščanske po-štarice Berte Klepavec je igrala Bukše-kova naravnost izborno; njen klobuk, krilo, maska, vse je bilo kot nalašč naročeno iz kakega gnezda, kjer poznajo ljudje samo eno nečednost, in sicer poštenost v govoru in obnašanju proti someščanom. Pokazala je izvrstno, da z lažjo in opravljanjem raste malomeščanski ugled. — Šimaček je kot sodnik igral dosledno v stilu karikature. Gizdalinskega štreberja je izvel dobro, v igri in maski. — Zupanov brat (Skrbin-šek) je izostal na gledališkem lepaku. Njegova igra nam je ugajala le deloma. Skrbinšek naj svojega organa nikar ne forzira, ker njegov glas je bil sinoči naravnost zadirljiv v toliki meri, da ga mestoma niti razumeli nismo. Tudi vir-tuozno menjavanje tempa v govoru, skoki iz guturalnega glasovnega tim-bra v naravno govorico in zamolklo-temna vokalizacija mu ni v korist, ker vse to svedoči le o tehniki, ne pa o umetniškem ustvarjanju. Za moj okus Skrbinšek ni za reprezentančne uloge in karakterje, ampak za mladinske! Mlad je še, a brezdvomno talentiran, zato naj mu bo naša graja v izpodbudo, ne v jezo! Manj kopije Kainza in tehničnega znanja, a več Skrbinška in poglobitve. To bi pri svoji inteligenci brezdvomno dosegel. — Od meščanov sta bili dve maski izborni (Danilo in Mo-lek), dve ulogi sta se pa dvigali kot igralske kreacije čez srednji niveau (Železnik in Buhoslav). Ostali so zadostovali. Siljenje pred rampo v zahvalo ploskajočemu občinstvu je nefino, nikakor pa ne gre igravcem podrejenih ulog prednost pred reprezentanti glavnih. Pri nas je narobe; Kozlevčar je ostal skromen za kulisami, Kepec pa je obupno silil na oder! — Režija je bila dobra; kulise zadovoljive. Pohvalim naj tudi še komparzerijo, ki je dobro karakterizirala malomeščansko pevsko umetnost z par disakordi v »V boj, v
prognanstvom iz Rima, ki mu bo pa brez dvoma prikrajšano. Povem ti, da je Domicijan jokal od jeze in škripal z zobmi, dokler mu nisem pokazal boljšega načrta, o katerem sem vedel, da bo ugajal tudi tebi, Demelrij.«
»Kakšen je ta načrt?«
Saturij je vstal, se ozrl okoli sebe in ko se je prepričal, da so bila vrata zaprta, jc zašepetal Kalebu v ušesa:
»Glej, danes zvečer po solnčnem zahodu, to je tekom dveh ur, bo Mark izpuščen iz ječe in odvedli ga bodo do stranskih vrat njegove hiše, kjer mu je zapovedano ostati, dokler ne /.apusti fiima. V tej hiši ni nikogar drugega kakor stari hišnik Štefan in neka sužnja. No, predno pa on pride tja, bodo prišli v hišo gotovi zanesljivi ljudje, kakor si jih Domicijan zna vedno izbrati, zgrabili bodo hišnika in sužnjo in čakali v obokani veži na Marka. Ostalo si lahko misliš. Ali ni izvrstno zasnovano?«
»Jako dobro,« odgovori Kaleb. »Ali pa ne bo nikdo ničesar sumil?«
»Nikdo, nikdo. Kdo bi si drznil sumničiti Domicijana? Rekli bodo pre-e: To je osebno maščevanje! Bogatini imajo vendar veliko sovražnikov.«
Saturij pa ni povedal, da Domicila radi tega ne bo nikdo sumničil, "P je bilo ošemljenim tolovajem naročeno povedati zvezanemu hišniku in 5u*nji, da jih je najel za ta umor tr-fovec Demetrij, ali Kaleb, neki Jud, ki je star sovražnik Markov in ki ga je ie skušal uničiti s tem, da je pred voj-nim sodiščem krivo pričal proti njemu.
»Sedaj pa,« je nadaljeval Saturij, ¡moram oditi, kajti poskrbeti je treba !e marsikaj in čas hiti. Ali naj poravna račun, prijatelj Demetrij?«
boj!« Tudi približevanje godbe se je dobro pogodilo.
»Lokalna železnica« bo brezdvoma tudi kot nedeljska popoldanska predstava dobro došla, morda bi tudi kaka repriza zvečer ne našla prazne hiše. — Intendanci gre res hvala za vprizarja-nje takih iger. Želimo odkrito še več takih iger, kakor je bila sinočna! o. o.
Volivno gibanje.
Z ozirom na notico »Na liberalnem učiteljskem shodu v Novem mestu«, priobčeno v rubriki »Volilno gibanje«, dne 15. oktobra 1910, v štev. 235 Vašega lista prosim, opirajoč so na § 19. t. zak., da priobčite v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek:
Ni res, da je na liberalnem učiteljskem shodu v Novem mestu zdaj zavoljo tega odstavljeni profesor Jug na banketu dejal, da se v šolah ne sme otrok vzgajati preveč črno-rumeno, to je v avstrijskem duhu. Res pa je, da na banketu sploh nisem govoril; res jc nadalje, da sploh nisem odstavljen, in res je slednjič, da sem na letošnji skupščini »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« v Novem mestu govoril naslednje besede: »Le narodna šola je zdrav temelj krepke države. Le narodna šola nam more vzgojiti dobrih državljanov s pravo izobraženostjo, ki je za nas belo-modro-rdeče pobarvana, značajev, ki ne klečeplazijo iz same gole sebičnosti pred črno-rumeno ali pa belo-rumeno barvo.«
Spoštovanjem
lic. učit. Ant. Jug.
Ljubljana, 17. vinotoka 1910.
Opomba uredništva: Mi smo citirali — »Narodovo« poročilo. Sicer pa je bil na shodu navzoč tudi vladni zastopnik in na podlagi njegovega poročila je uvedena preiskava proti g. Jugu.
Dopolnilna državnoziiorska volitev v okraju Movomeste-Belokraiina.
NOVOMEŠKI OKRAJ:
1	Jarc	Gangl	razcep-pljeno
Novomesto ...	146	164	18
Prečina......	299	79	
Kandija ......	454	108	51pr.
Št. Peter......	266	45	
Toplice......	346	46	
Vavta vas.....	131	10 1	
Bela cerkev ....	105	81	
Brusnice ......	208	51	1
Mirna peč.....	429	91	
1 Orehovica.....	338	24	
Stopiče ......	448	3	3 |
Skupaj . .	2970	' 732	74 :
»Gotovo,«je rekel Kaleb, vzel iz miznice zavitek zlatov in ga porinil čez mizo.
Saturij je žalostno zmajal z glavo.
»Mislil sem, da dobim še enkrat toliko,« je rekel. »Pomisli, kako zelo ga sovražiš in kako bogato bo poplačano tvoje sovraštvo. Predvsem ho po krivici ob čast, on, ki je eden najboljših vojakov in eden najpogumnejših stotnikov cele rimske vojske, in potem usmrten od tolovajev v veži svoje lastne hiše. Kaj hočeš še več?«
»Vse prav! Samo ta človek sedaj še ni mrtev. Boginja osode včasih nas umrljive ljudi čudno preseneti, prijatelj Saturij.«
»Mrtev? Ne skrbi za to, kmalu bo mrtev.«
»Prav; drugo dobiš, kadar bom videl njegovo mrtvo truplo. Ne, jaz nočem nobene stvari imeti samo na pol, in to jc najboljša pot, da bo stvar gotova.«
»Rad bi vedel,« je premišljeval Saturij, ko je odšel iz pisarne, »rad bi vedel, kako bom mogel dobiti ostali denar, predno bodo mojega judovskega prijatelja Demctrija zgrabili za vrat. Toda to se že uravna brez dvoma, to se že pogodi.«
Ko je odšel, je tudi Kaleb imel nujne posle, zato je hitro pisal kratko pismo. Nato je poklical pisarja in mu naročil, da naj odda pismo dve uri po solnčnem zahodu — ne prej.
Med tem časom ga je zavil v drug ovitek, tako da ni bilo videti naslova. Ko jc bilo to dovršeno, je nekoliko časa mirno sedel, samo ustnice so se mu premikale, kakor da bi molil. Ko je prišla ura solnčnega zahoda, se je zavil v plašč, kakor so ga nosili rimski častniki in odšel z doma.
BELOKRAJINA:
1	Jarc	Gangl	razcepljeno
1 Adlešiči......!	94	38	
Božjakovo , . . .'	152]	H:	■
Butoraj • . . . .	45	10	
Čepljane......	13	35	
Črnomelj . . . .	71	89	
Črešnjevcc .....	771	10	
Dragatuš .....	77	78	
Drašiči ......	84	5	
Dobliče •.....	92	40	
Dol......	26;		
Dolenja Podgora	26	1	
Gradac ......	28	69	
j Griblje ......	59	4	
Kot........	71	6	
		44	
Lokvica......	82	1	
Metlika......	45	194	
Petrova vas ....	26	- u	
Podzemelj ....	117	7(1	
	42	7	
Radovica.....	137	«	
Stari trg......	74	51	
Semič.......	198	35	
Suhor .......	125	26	
Tanča gora ....	1 79	14	
Telčji vrh ...	54	! 9	
1 Tribuče......	69	17	
Vrh........	20	77	1
; Vinica.......	1 344	48	
Vin j i vrh.....	1 34	14	
Skupno . .	2412 i	j 1013	6
Novomeški okraj	2970	732	74
Belokrajina ....	2412	1013	6 s
Skupno	5382	.1745	1
Kandidat S. L. S. prof. E. Jarc ima 3637 glasov večine.
Dnevne novice.
f Tepeni po notah. Sapo je zaprla liberalcem včerajšnja volitev. V nemške liste so dali liberalci, da jo izid »zweifelhaft«, sijajne upe so gojili ter v glasilu mladinov pisali, da je okraj, v katerem so včeraj nesli liberalizem k pogrebu, prve vrste, »najmanj klerikalen«. »Narod« je upil, da se klerikalcem tresejo hlače, da ljudstvo klerikalcem obrača hrbet, in dan pred volitvi-jo »Narod« še ni verjel v zmago S. L. S. ter je pisaril o tem, da »mogoče« zmaga »klerikalni kandidat Jarc«. »Narod« je še dan pred volitvijo pisal o velikanskem odporu, zlasti v Beli Krajini, ki priča, da se dela dan, da so klerikalci že prekoračili višek svoje moči, da gre z njimi navzdol. Kakor vedno, je bil »Narod« le pred volitvijo tako širokousten, .le na dan volitve se je pa skril kakor natepen kužek. Liberalci v Ljubljani so bili zopet tako neprevidni, da so verjeli »Narodovim« poročilom ter so hodili gledat včeraj v okno »Narodovega« uredništva, da se v njih pokažejo polena, katera je dobila na volišču S. L. S. Pa okno je ostalo pusto in prazno in liberalci so morali hoditi gledat številke pred naše uredništvo, ki jim je z največjim veseljem postrezalo. Kdo gre navzdol, se je kmalu pokazalo Še v Novem mestu, tej dosedanji liberalni trdnjavi, Gangl ni dobil veČine oddanih glasov in vendar je »Narod« v ponedeljek pisal, da so se v Novem mestu razen kakih petih volivcev vsi izrekli za Gangla. Volišče za voliščem je nastopalo — pa Arsi volivci, ki so bili v »Narodovih« poročilih, na shodih »vsi za Gangla«, so nastopali proti Ganglu. Posebno mnogo so liberalci pričakovali od Mirne peči, saj je »Slovenski Dom« pisal, da so se na liberalnem shodu v Mirni peči »le trije nevedni petelinčki nekaj re-penčili«, drugi 400 volivci pa so bili vsi za Gangla ter »da bo tudi v Mirni poči Gangl dne 18. t. m. izvoljen z veliko večino«. Pa je poslala Mirnapeč 429 volivcev za — S. L. S. V Brusnicah je bila po »Narodovih« poročilih tudi gotova liberalna večina, pa je prišlo na volišče 208 volivcev za S. L. S. in le 51 za Gangla. Bela Krajina pa je vzkipela z vso svojo zlato dušo in objela je ter dvignila zastavo S. L. S. tako visoko, kakor še nikdar ni plapolala po Beli Krajini. Volišča, ki so doslej v Beli Krajini vedno imela liberalne večine, so se pridružila S. L. S. kot glasen protest proti lažem liberalnega časopisja. Številke govore o velikem našem napredku v Beli Krajini — naša časih ja-ko neznatna večina v Beli Krajini je včeraj narastla na 1399 glasov — pre-vesel dokaz, da ne zmaguje S. L. S. z osebami, ampak s svojimi načeli. Liberalci so bili torej tisti, ki so bili včeraj tudi v Beli Krajini tepeni po notah! Kar jc »Narod« prorokoval nam, je doživela — liberalna stranka. Res smešno jc, če se v današnjem glasilu
mladinov, ki je vso volitev danes opravilo samo s štirimi vrsticami, liberalci po porazu tolažijo, »da klerikalci ne bodo dolgo zmagovali«. Tej gospodi povemo za danes le to: Če bi se liberalci pri volitvi še bolj napenjali, bi doživeli še hujši poraz in Gangl bi dobil še manj glasov! Niso se potresle včeraj »klerikalne trdnjave« — potresle so se krepko vse dosedanje liberalne trdnjave, Bela Krajina ni nam »obrnila hrbet«, kakor so prorokovali liberalni »proroki«, obrnila je hrbet liberalnim mazačem in — Mazzeletove-mu »ljudskemu programu«. Kako lepo so liberalci brali v nedeljo v glasilu mladinov: »Pojutrišnja dopolnilna volitev bo za klerikalce močan udarec, ki jih zadene naravnost na glavo.« — Udarec pa je bil tak, da se današnji jutranji liberalni listi sramujejo svo» jim čitateljem povedati številke oddanih glasov, dasi smo mi že včeraj zve. čer na uredniški tleski javili uradne številke. Naravnost na glavo in v srce je bil včeraj liberalizem zadet v B. Krajini in jc ondi za vedno zanj izgubljen ves up. Poljanska dolina je odpovedala včeraj liberalcem zvestobo in jc prikorakala v tabor Slov. L. S. Stari trg je naš! In drugi kraji po Beli Krajini: Gradac se probuja, Podzemelj, ta vedno trdna liberalna trdnjava, je vrgla s svoje trdnjave proč liberalno cunjo ter je izobesila trobojnico S. L. S.! Kako je liberalec natepla Vinica, ki je bila v liberalnih listih tako »trdno za Gangla«: 346 glasov je dala Jarcu! — »Za Jarca je pri shodu na Radovici« — tako je pisal »Slovenski Dom« — »glasovalo samo nekaj okolu stoječili mož«
—	včeraj je pa Jarc ondi dobil 137 glasov, Gangl pa — 8 glasov. Na Suhorju jc — po poročilu »Slovenskega Doma«
—	»navdušeno glasovalo za Gangla 200 zavednih volivcev« — glasove je pa včeraj dalo 125 zavednih volivcev Jarcu, Gangl je pa dobil le 26 glasov, \ Beli cerkvi na shodu je dr. Lampetu po poročilu »Slov Doma« Majzelj odpeljal vse volivce razun 15 — včeraj je med 1 in 5 stopila še ena številka in bilo je za Jarca v Beli cerkvi 105 volivcev. In tako vesele številke se vrsto druga za drugo, iz »klerikalnih blamaž nastaja
- sijajna naša zmaga. Ni čuda, da pri tem liberalizmu bledo lica in umira luč oči — saj niso spravili skupaj niti pričakovanih 2000 glasov, po katerih sn tako vzdihovali. Potrošili so za volitev toliko denarja, da je vsak Ganglov glas »vreden« najmanj 4 K! — »Bela K r a-j i n a je za nas s i g u r n a , Gan-glova zmaga je sigurna, če le novomeški okraj stori svojo dolžnost«, so povsod trobili liberalci, v Ljubljani so stavili, da Jarc propade — sedaj nad tričetrtinski poraz, 75 odstotkov glasov za S. L. S. — ni čuda, da se je liberalcem zaletel dolgi jezik in da si niso upali, kljub »jutranjim izdajam«, »najboljše informirani listi« in »najhitrejši poročevalci« priti danes na dan s številkami, ki izkazujejo, da je prole« sor Jarc dobil nad trikrat toliko glasov kot Gangl in ki izkazujejo 3637 glasov večine za S. L. S. Sapo je zaprla tako ogromna večina stranki, ki se more postavljati s poslanci, kakor je dr. Novak, katerega je volilo celih 14 volivcev, od katerih jih je pa nekaj že umrlo. — Ko je bil znan za S. L. S. sijajni izid, je s poslopja »Katoliške tiskarne« v znak zmagoslavlja S. L. S. ponosno zaplapolala slovenska troboj-nica. In tako se bo vila ob vsakem boju, kajti zvesta v dolu ostane S. L. S. ljudstvu, ljudstvo pa bo njej ostalo zvesto. Ves liberalen papir te vezi ne bo raztrgal.
! Veliki v skromnosti so postali naši liberalci. Nikakor še niso daleč časi, ko so skoro neomejeno gospodovali na slovenskih političnih poljanah in z oderuškim bičem strahovali skoro vse ljudstvo. Bili so veliki gospodje, ki so s svojih visokih prestolov prezirljivo in mogočno pljuvali na »klerikalno« t. j. ljudsko gibanje, meneč v svoji prešernosti, da bodo pač oni podrli Petrovo skalo, a njih gospodstvo da je večno in neomajno. Liberalni birtje in liberalni štacunarji ter gotovi mestni sloji so slepo verovali v moč svojih voditeljev in jih posnemali v zaničevanju ljudstva in njegovih prijateljev. Še pred tremi leti so neka taka liberalna usta izrazila nasproti nekemu v Ljubljano došlemu političnemu nasprotniku: »V Ljubljani v inteligentni družbi klerikalec ni mogoč; večje sramote 1 )i ne mogel doživeti, nego če bi se v javnosti moral priznati za klerikalca. Biti klerikalec je v Ljubljani največja sramota!« Tako mogočni in nestrpni so bili naši liberalci še pred kratko dobo. In danes? »Slovenski Narod« sebe in druge tolaži z golim dejstvom, da sploh še žive. Nedavno je pisal v uvodniku, da se niso uresničila prorokovanja klerikalcev o poginu liberalcev. češ, še smo tukaj. Da, nekaj
papirnih' cunj vam je še ostalo od nedavne slave in mogočnosti in pa cela vrsta pretendentov na prestol, ki ga ni več ... To je vse, in če je »Narod« s tem malim tako zelo zadovoljen, potem moramo le občudovati njegovo veliko skromnost. Zaradi groznih batin, ki jih je »Narod« sam pričakoval za včeraj-šen voliven dan na Dolenjskem in ki jih je tudi točno dobil, se je to starinsko glasilo tolažilo v naprej, češ: naj le bo, ampak ljudstvo se prebuja! Seveda se prebuja in še kako, to liberalci občutijo britko dovolj. Ampak čudno je le to, da so danes liberalci tam, kjer so še nedavno imeli svoje gospodstvo, tako silno veseli par borih glasov, veseli, da se sploh smejo še pokazati med ljudmi in jih najdejo med njimi še nekaj, ki se iz liberalnodobnega sna še niso prebudili. Zares, velika je postala liberalna skromnost in občudovanja vredno njih samozatajevanje. In prav imajo: za obup in vrv je itak vselej zgodaj dovolj!
+ Vse ljudstvo za Gangla. Dan pred volitvijo v Beli krajini je objavil »Narod« naslednjo brzojavko: »Semič, 17. oktobra. Kandidat E. Gangl je bil tu s slavolokom sp_rejet. Dr. Lampeta so raz govorniško tribuno vrgli. Nato so ga z jajci ometali. Kočno je osramočen pobegnil. Klerikalci so imeli toliko dela, da sc niti maša ni vršila. Toda vse to ni pomagalo — vse mnogoštevilno zbrano ljudstvo na volišču je bilo navdušeno za naprednega kandidata E. Gangla.« — To so se ljubljanskim liberalcem svetile oči, ko so to čitali. Bili so srečni, da tako »Narodovo« farbanjc še plačujejo. To, kar so si libcralci želeli, so napisali v brzojavko: vrgli so v brzojavki Lampeta z govorniškega odra, katerega niti bilo ni. Včerajšnji dan je pa pokazal, da je vse »mnogoštevilno ljudstvo«, ki je bilo na liberalnem papirju navdušeno za Gangla — izginilo. Na vseh voliščih obširne semiške fare je dobil kandidat S. L. S. 381 glasov, Gangl pa le 75 glasov. Slava!
'+ Kako je bilo v nedeljo v Semiču? O tem se nam še piše iz Semiča: V nedeljo dne 16. t. m. je bil tu sramoten Ganglov poraz. Ko bodo te vrste tiskane, bo že izvoljen .Tare, toda sramota, katero je Ganglu in njegovim pripravilo naše ljudstvo, bo tudi za javnost še dolgo zanimiva. Ves teden so ponoči pribijali nedorastli pobalini plakate za Ganglna daleč naokrog. Naš shod je bil oklican šele pol ure prej, namreč v nedeljo dne 16. t. m. pred sv. mašo. Na javnem prostoru pred cerkvijo so ponoči nategnili fantalini žico in nanjo obesili debelo natiskanega Ganglna. Takoj po sv. maši se je ravno tu zbralo do 500 ljudstva, na čelu 4 župani. Semiški gospod župan prevzame predsedstvo ter da besedo dr. Lampe-tu. Ljudstvo napeto posluša. Naenkrat se začuje kočija, v nji sedi Makar in — Gangl. Oko se je Ganglu zabliščalo veselja, ko je oddaleč zagledal tako množico. Ko pa kočijo ustavi, začuje iz sredine — Lampctov glas. Obraz, ki ga je je naredil, je bil za ljudstvo cel dan predmet veselja. Mož je kar obsedel in obledel. Trpelo je dalje časa, da je prišel k sebi in s kočijo izginil. Pol ure pozneje sc naenkrat začuje indijanski krik, v tistem hipu se zaleti kakih 10 fantalinov z rokami v natlačeno množico, začuti se sunek, ki pa vendar Lampeta zaradi obilne množice ne doseže, sočasno prilete izpod strehe našega navdušenega pristaša Ivapša v nekega volivca gnila jajca in od strani množice se zapazi na stolu tresoča se postava Ganglova. Utis, ki ga je napravila surovost Ganglove nabrane so-drge na ljudstvo je bil močan. Gospod župan je liberalnemu kandidatu takoj odpovedal javen prostorjostali župani so nastopili proti iantalinom, ženske so obkolile Gangla in bil je konec Gan-glovega nastopa. Na stol skoči Mazzelle ter začne nekaj zmerjati. »Doli z njim!« zadoni močno po trgu. Makar priskoči na pomoč ter mora zaradi malega prostora na stoiku objeti Mazzcleta okrog vratu. Pred njim na tleh tresoči se Gangl. Imeniten prizor! Liberalen gra-ščak, liberalni meščanski učitelj, v objemu in trije vsi v strahu pred veliko množico kmečkega ljudstva. Ta-le prizor je elektriziral. Glasno in dolgo tles-kanje je dalo izraz ljudskemu navdušenju nad zmago nad takšno trojico. Ves bled, prisiljeno se smejoč jc stal potem Gangl poleg, dokler ni bil naš shod končan. Njegovi lastni, za razbitje našega shoda najeti pobalini so ga morali potem braniti pred ženskami, ki eo ga zasmehovale in sramotile, češ, »znaš moliti«, »moli!« in potrebno. Šele, ko je zapel zvon k osmi sv. maši, se je naš zbor z velikim navdušenjem zaključil, ljudstvo pa je šlo k sv. maši.
-f- Volitev v Toplicah. Iz Toplic se nam piše: V Toplicah je pri volitvah ia državni zbor posebno navdušeno šla
okolica na volišče za g. Jarca. Prav tako, saj on je res mož dela in bo brez-dvomno večkrat prišel med svoje volivce. Čast možem, ki se ne dajo voditi par zaslepljencem. Župnim uradom pa prav toplo »priporočamo« starega Zupanca, ki se je trudil s »Slovenskim domom« za Gangla, da mu še oddajajo zvonike in cerkve v pokrivanje. — 346 mož je v Toplicah glasovalo za kandidata S. L. S. — liberalci so morali pač izbuliti svoje oči pri tej vesti, ko so vendar brali prej v »Narodu«, da je bilo na liberalnem shodu v Toplicah »vse za Gangla«. — Od druge strani sem nam piše iz Toplic pri Novem mestu: Vkljub vsemu naporu in umazanimi reklami liberalcev, ki so to pot zopet pokazali, kako podlih in nesramnih sredstev se poslužujejo, je njihov »neodvisni kandidat« Gangl dobil sramotnih 46 glasov, dočim je našega kandidata g. prof. Jarca volilo 349 mož. Nič ni pomagalo, da je »Slovenski Dom«, ki v zadnji številki ni imel druge vsebine kot najostudnejše napade na cerkev, duhovnike, prižnico in spo-vednico, romal v velikih zabojih po vaseh; nič ni pomagalo, da je bilo na stotine letakov razposlanih in nabitih. Vsako jlrevo, vsi telegrafski drogi ob cesti in vsaka hiša je bila okrašena s kandidatom Ganglom. Tudi ni nič pomagalo, da je topliški učitelj Gregorc ponarejal glasovnicc.- Dokaz k temu imamo v rokah. Če mož misli, da to ne bo imelo svojih posledic, se moti. Ves trud je bil torej zaman. Ljudstvo je pokazalo, da liberalcem ne zaupa popolnoma nič in da zaupa edinole S. L. S.!
Volitev župana v Kranju. Dne 18. t. m. se je vršila v Kranju volitev mestnega župana. Prejšnji 361etni župan, cesarski svetnik Šavnik se je pred volitvijo poslovil. Potem so si liberalci izbrali za župana trgovca Ferdinanda Poljaka. Odborniki »Meščanske zveze« so oddali bele listke. Vse je bilo jako mrzlo. Novi župan je izvolitev vsprejel in v par besedah omenil, da računa na sodelovanje vseh odbornikov pri delu za napredek mesta. Kaj pod tem sodelovanjem razumejo liberalci, se bo kmalu pokazalo. Dosedaj je bil Fcredinand Poljak med najbolj nestrpnimi privrženci liberalne stranke. Zanj je s tresočo roko glasoval tudi od nas v liberalni tabor uskočivši Lovro Rebolj. Za svetovalce so bili z večino glasov izvoljeni gospodje: dr. Štempihar, Vinko Majtlič, Fran Kren-ner in Ciril Pire. Lice mestnega zastopstva se je po zadnji volitvi čisto izpre-menilo. Novopotrjeni občinski volilni red bo v kratkem napravil še druge izpremembe.
-f Shod zaupnikov »Vipavske kmečke zveze« se jc vršil v Vipavi dne 16. oktobra, da zavzame stališče proti nameravanemu cestnemu zakonu. Brez agitacije se je udeležilo shoda nad 100 zaupnikov iz vseh vipavskih občin, razen iz dveh najbolj oddaljenih. Poročal je poslanec Pcrhavc, ki je navedel solnčne in senčne strani novega zakona. Zaupniki so soglasno pooblastili gosp. poslanca, da glasuje za novi zakon pod pogojem, da deželni odbor upošteva prošnjo cestnega odbora vipavskega v zadevi novih cest in potov. To pa vslcd tega, ker jc vipavski sodni okraj do sedaj imel sorazmerno majhne cestne doklade. Iz poročila o regulaciji Vipave smo izvedeli, da leže vsi akti pri goriškem okrajnem glavarstvu, regulacijo vipavskih hudournikov pa zavlačuje edino-le »napredna« občina Podraga, ki na tozadevni poziv za prispevanje k stroškom še do danes ni odgovorila. Ker se delavske moči čedalje bolj draže, je sklenil shod energičen protest proti zavlačevanju regulacije vipavskih voda. Shod jc izrekel g. Perhavcu popolno zaupanje.
-f- Kako sodijo o brinjskem hof-rathu Čehi. »Narodni Listi« z dne 18. t. mes. ostro napadajo brinjskega hof-ratha dr. Ploja tako zato, ker se je zavzemal za Achrenthala, kakor tudi zato, ker jc kot opozicionalec, član »Slovanske Unije«, glasoval za Achrenthala, medtem ko so glasovali dr. Kramar, Zazvorka, Nemec in celo zmerni p. Ši-linger kot opozicionalci proti Acltrcn-thalu. List piše, da ima Aehrenthal srečo, ker je potegnil ž njim brinjski »Ilerr Ilofrath Dr. Ploi«. Nato pa nadaljuje: »Proklctstvo naprednih Slovencev je, da sami posredno in neposredno pomagajo svojim klerikalnim nasprotnikom. Dr. Tavčar, dr. Ferjan-čič, Plantan so storili več za dr. Šu-steršičevo stranko negativno s svojim delom, kakor on sam pozitivno. V torek bo dopolnilna volitev v novomeškem volivnem okraju za odstopivšega kranjskega deželnega glavarja pl. Šuk-Ijeta. Liberalci hočejo priboriti ta mandat. Ampak hofrath dr. Ploi niti ne sluti, kako je škodoval v zadnjih časih koristim kandidatu lastne svoje stran-
ke in kako da je ojačil stališče nasprotnega kandidata s svojim sobotnim govorom v delegaciji in s svojim glasovanjem za Aehrenthala in za njegovo protislovensko politiko. Ako hode dr. Ploi vedeti, na kako pot je zašel, naj se ozre na poslanca Šilingerja (poslanec Šilinger namreč ni bil nikdar za radikalno opozicijo in je le nerad v opoziciji. Op. ur.), kako da je govoril o Aehrenthalu in o trozvezi, a čisto drugače, kakor hofrath dr. Ploi. Popolnoma pravilno je izpoznal, da nemško-avstrijska zveza ni samo zveza v obrambo miru, ampak da vpliva tudi na notranjo politiko naše države in koristi Nemcem ter škoduje vsem Slovanom naše države. Tako se torej razločuje poslanec Šilinger od hofra-tha dr. Ploia. Moravski duhovnik ni zavratno napadel češkega svobodomi-sleca, kakor jc to storil voditelj sloven-sko-hrvaškega kluba.« — Hud tobak, kaj ne? Prav je, da izpoznavajo tudi Čehi, kakšen da je preljubi hofrath dr. Ploi, tisti dr. Ploi, ki nikdar ne stori česa, kar bi znalo skriviti las tisti vladi, ki zdržuje nemški vladni način v naši državi. Ne mi, svobodomiselni »Narodni Listy« očitajo hofrathu dr. Ploiu zavratnost. »Narodni Listy« naj bi še povedali, da dr. Ploiu ne zaupajo več lastni volivci in da je tako lajnal hvalo nemškemu zistemu, ker so ga proti volji večine slovenskih štajerskih poslancev poslali v delegacijo Nemci in je zato tudi govoril v delegaciji ne kot odposlanec Slovencev, marveč kot po nemški milosti izvoljeni nemški delegat. Po dr. Ploievi logiki je seveda samoobsebi umevno, da govori tako, kakor je to prav njegovim štajerskim nemškim volivcem v delegacijo, ker si hofrath dr. Ploi misli, da ga še v bodoče pošljejo v delegacijo, kakor »Narodni Listy« pravijo: »zavratno« napadat Nemce, kot svojega paradnaga Slovenca! Heil Hofrath dr. Ploi in njegovo oboževanje nemškega vladnega zistema!
+ »Narodovo« stokanje. »Odločeno je!« je zastokal »Narod« včeraj nad vestjo, tla je potrjen novi ljubljanski mestni statut in novi občinski volivni red. »Narod« pravi: »Še nikoli, kar svet stoji, ni bil noben zakon tako hitro potrjen, kakor ta.« »Narod« je silno po-zabljiv. Poslovnik državnega zbora je še hitrejše dobil sankcijo. Pa to beležimo le mimogrede. Prepričani pa smo, da je »Narodu« klic »Odločeno je!«, prišel gotovo iz globine srca. Mora pač poznati položaj, tla tako vzdihuje. Kmalu bo imel priliko vzdihniti: Končano je!
—	Dijamantni mašniški jubilej je
dne 16. t. m. v Djakovu praznoval ta-mošnji kanonik in prošt Gabro Babic, star 86 let. Jubilant je bil osebni prijatelj mnogih ilircev in učencc Stross-,mayerjev.
—	Promoviran je bil včeraj v Pragi za doktorja prava g. Fran B o n č i n a, uradniški aspirant c. kr. železnic pri Sv. Luciji ob Soči,
—	Regulacije Save od Zagreba do Žitnjaka jc tako napredovala, da je vsaka nevarnost povodnji za Zagreb odstranjena. Dela pa bodo trajala še 15—18 let in zahtevala še mnogo milijonov gmotnih žrtev.
—	16. zborno poveljstvo v Dubrovniku se nikakor ne preseli v Mostar, kakor poročajo časniki, in tudi poveljnik podmaršal Karlo Fanta ostane na svojem mestu. Tako se poroča z mero-dajnega mesta v Dubrovniku.
—	Na moža streljala. Gostilničar Vaso Popovič iz Tenja pri Osjeku je pred tremi leti poročil neko premožno Osječanko, ki pa sc vaškemu življenju ni mogla privaditi in je mnogokrat prišlo v hiši do prepira. Tako tudi minolo soboto, ko je mož prišel domov natr-kan. V pijanosti sc je mož spozabil in dal ženi tri krepke zaušnice. To jo je tako užalilo, tla je vzela revolver in na spečega moža trikrat ustrelila. Dva strela nista zadela, zadnji je moža na čelu težko ranil. Žena pravi, da moža ni nameravala usmrtiti, marveč mu dati le nekaj za »spomin« na zaušnice. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem.
—	Samoumor v Gorici. V ponedeljek okrog 4. ure popoldne sc je ustrelil v veži neke hiše na Travniku laški visokošolec Kari Michlstadter, star 23 let. Študiral jc filozofijo v Florcnci ter stal pred izpitom. Strah pred izpitom ga jc gnal v smrt; drugi pa pravijo, da nesrečna ljubezen. Umrl jc zvečer okoli 7. ure. Vere jc bil židovske.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Deželni zbor kraniski.
XXVIII. seja.
Ljubljana, 19. oktobra.
Danes so na vrsti poročila in pred logi različnih odsekov, tako glede ele mentarnih nezgod, novega zakona i varstvu planinskega cvetja, reorgani zacije deželnega zdravstvenega sveta pomožne akcijc za vinogradnike, orga nizacijskega štatuta za deželni želez niški svet in drugo.
Zelo važno je tudi poročilo dežel nega odbora, da se uvede davščina ot prirastka vrednosti nepremičnin ii predlaga tozadevni zakonski načrt.
V klubu S. L. S., ki je zborova pred sejo, je načelnik dr. Ivan Šuster šič predvsem povdaril zmago našeg; kandidata Ev gena Jarca v novo meškem in belokranjskem državno zborskem volivnem okraju (Živahni ploskanje in Zivio-klici) ter se zahvali vrlemu dolenjskemu in belokranjske mu ljudstvu za sijajno zaupnico, ki ji je s tem izreklo svoji S. L. S. (Živio klici.) Dr. šusteršič si izprosi dovolje nje se ljudstvu za to v imenu stranki zahvaliti. (Dobro-klici.)
Načelnik poroča še, da je Njegovi Veličanstvo potrdilo novi ljubljansk štatut in občinski red ter volivni m (Živio - klici) za deželo, šusteršič pov tlarja, kako bosta ta dva zakona globo ko posegla v politično Strukturo naši dežele.
XXX
Deželni glavar otvori ob deset: uri sejo in naznani več samostojni! predlogov in neko interpelacijo poslan ca Trillerja glede akcije deželnega od bora glede uporabe vodnih sil nj Kranjskem.
Omenjamo, da so prišli poslanci S L. S. v zbornico z ozirom na zmago \ Beli Krajini s cvetlicami v gumbnicah Samostojni predlogi in peticije ki so se deželnemu glavarju izročile o^ strani naših poslancev, so sledeče:
Peticija občine Dobrunje, vložena p< poslancu dr. šusteršiču.
Občina Dobrunje prosi za deželni prispevek za regulacijska in zavaroval na dela na desnem bregu Ljubljanice.
Peticija občine Tomišelj, Vrbljenje.
Iška vas in vas Matena občine Iška 1 Loka.
Občine ob hudourniku Iške prosijc za regulacijo hudournika.
Obe peticiji se rešita še tekom te< ga zasedanja.
Samostojni predlog
poslancev Lavrenčiča, dr. Kreka in to varišev v zadevi pravnega vprašanja meščanske korporacije v Kamniku Vprašanju o pravem značaju in konečn: Ureditvi uprave premoženja takozvanf meščanske korporacije v Kamniku ča ka že nad 40 let na rešitev. Čas je, da sc reši in uprava premoženja legalno uredi. Deželnemu odboru se naroča:
1. Da doseže konečno rešitev prav> nega vprašanja v zadevi kamniško korporacije; 2. da do rešitve pravnega vprašanja ukrene vse potrebno v pravilno gospodarstvo tozadevnega pre moženja.
Samostalni predlog poslanca Pibra ii tovarišev.
Deželnemu zboru se naroča, da vprašanje glede dolžnosti za naprave in vzdrževanje ograj ob meji skupnit pašnikov proučuje in v prihodnjen zasedanju predloži deželnemu zbori zakonski načrt.
Nato pridejo na vrsto poročila ii predlogi finančnega odseka.
PREDLOGI FINANČNEGA ODSEKA
O nujnem predlogu poslanca dr. Lam peta in tovarišev glede elementarnil nezgod in škode po črvu.
Deželnemu zboru se naroča, naj si obrne do c. kr. deželne vlade, da 1. i* posluje izdatno državno podporo P' elementarnih nezgodah in po črvi oškodovanim poljedelcem, zlasti za na kup semen in gnojil ter 2. v smislu drž zak. z dne 12. julija 1896, št. 118 od redi odpis zemljiškega davka.
K debati so sc oglasili poslanci dr Eger, dekan Lavrenčič, Drobnič, Dular Matjašič.
Sprejeto.
O dovolitvi mestni občini ljubljanski da sme najeti ostanek že dovoljenefli posojila v znesku 1,450.000 K proti 4»n pol odstotnemu obrestovanju.
1. Mestni občini ljubljanski se do voli, da sme znesek 1,450.000 K kot osta nek s sklepom deželnega zbora kranj skega, z dne 15. januarja 1909, ozirom z Najvišjim odločilom, z dne 13. avgu sta 1909, dovoljenega posojila v znesk 2,450.000 K najeti proti 4inpol odstotne mu obrestovanju. 2. D.cželncniu odboi"
se naroča, da temu sklepu izposlujc Najvišje potrjenje.
Sprejeto.
O dovolitvi mestni občini ljubljanski, da sme najeti za svojo zastavljalnico
200.000 K.
1. Mestni občini ljubljanski se dovoli, da najame za svojo zastavljalnico v svrho obratne glavnice posojilo v znesku 200.000 K pri mestni hranilnici ljubljanski proti 4inpol odstotnemu obrestovanju. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje (emu sklepu Najvišje potrjenje.
Sprejeto.
O odpravi mostnine na mostu čez Kulpo Brodu.
Mostnina na mostu čez Kulpo ob Brodu se odpravi.
Sprejeto.
O računskem sklepu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1909.
Nemško pisano poročilo (referent grof Margheri) se sprejme.
O računskem sklepu normalnošolskega zaklada za leto 1909.
Nemško pisano poročilo (referent grof Margheri) pride v debato.
Kulturne pritožbe dr. Trlllerja.
Oglasi se k besedi dr. Triller, ki opozori na kričeče stanje kranjskega učiteljstva. Po svoji navadi se razburja. Pravi, da S. L. S. ni prijateljica moderne šole. Dolži S. L. S., da ne skrbi za učiteljstvo. (Klic: Saj ste imeli dolgo časa mu pomagati, ko ste bili na vladi.)
Dr. Lampe
pravi, da ta reč ne spada sem. Pride na vrsto, ko bodo urejene finančne razmere.
Dr. Triller jeva resolucija glede regulacije učiteljskih plač ostane z glasovi narodno-naprednih in veleposestniških poslancev v manjšini.
Poročilo odseka se sprejme.
O USTANOVITVI LASTNEGA ZAVAROVALNEGA ZAKLADA ZA DEŽ.
POSLOPJA.
Finančni odsek predlaga: Zavarovanje vseh deželnih poslopij proti požaru se opusti in ustanovi poseben zavarovalni zaklad.
Dr. Tavčarju niso všeč rožice.
Pri debati se oglasijo posl. Pire, ki govori proti, baron Apfaltern, ki je tudi proti, dr. Tavčar, ki se zadere v poslance S. L. S., ker so pijani zmage, ko nosijo v gumbnicah rožice (Veselost), primerja deželni zbor Abderi in sploh kaže toliko razburjenja, da se jasno vidi, kako liberalce strašno boli udarec v Belikrajini.
Dr. šusteršič in dr. Lampe.
Dr. šusteršič pravi, da ne bo odgovarjal na prazna očitanja. Dežela je za zavarovanje silno veliko žrtvovala. Kar odbor predlaga, ni nič nevarnega, ampak zelo ekonomično, ker je velikega dobička za deželo. Odbor bo svoj sklep moral izvrševati stopnjema in polagoma..— Dr. Lampe zavrne očitek, da dajiLdeželni odbor s tem predlogom slab zgled. Saj deželni odbor bo fond nabiral -r tega pa noben posestnik na deželi ne dela. Zavarovanje po lastnem fondu se bo izvedlo polagoma že zato, ker zavarovanja deželnih poslopij pri različnih zavarovalnicah po-tečejo itak v različnih rokih. Predlog ni zato prav nič nevaren.
Proti govori še baron Born, za pa zopet dr. Šusteršič, ki opozarja na to, da je predlog deželnega odbora naravnost lep zgled za ljudstvo, ki naj tudi stopi skupaj in lastno zavarovalnico ustanovi, da ne bo futralo tujih zavarovalnic. Predlaga pa, da se v predlogu odseka izpusti besedica »vseh«.
Poročevalec Kobi temeljito zavrača liberalne govornike, ki so proti predlogu odbora zato, ker zastopajo interese svojih kapitalističnih zavarovalnic.
Njegova krepka izvajanja izzovejo živahno odobravanje. Liberalni poslanci ne vedo, kaj bi na to odgovorili.
Pri glasovanju se sprejme predlog finančnega odseka brez besedice vseh, torej v zmislu dr. Šusteršičevega predloga.
Na vrsto so prišla še razna poro-5ila finančnega odseka, o katerih poročamo jutri.
POROČILA UPRAVNEGA ODSEKA. O nujnem predlogu poslanca dr. Novaka in sodrugov radi uvoza klavne živine in Južno-ameriškega mesa.
Visoki deželni zbor skleni: preko predloga poslanca dr. Novaka in sodrugov naj se preide na dnevni red.
ZA NAŠEGA KMETA.
Poročevalec Hladnik obširno in cmeljito utemeljuje predlog upravnega
odseka. Njegov govor je velezanimiv. Draginja obstoja; traja pa že nekaj let in se ne razteza samo na meso ampak na vsa živila in na industrijske izdelke, železo itd. Podjetniki, ki morajo delavcem plače zvišati, se hočejo odškodova-ti tako. da dražijo svoje izdelke. Drugi vzrok je vedno raščoči pohlep po bogastvu. Snujejo se k ur tel i zgolj iz pro-fitarskega stališča. Navaja železniško družbo z velikanskim profitom. (Klici: To je draginja!) To je naravnost vnebovpijoče oderuštvo. Navaja cenike tovarn, švicarske tovarne prodajajo polovico in še bolj ceneje motorje in poljsko orodje kakor pri nas. (Čujte!) Naš kmet strašno drago plačuje nujno .potrebne stroje. Zdaj pa zahtevajo, naj se le carina od živine odpravi, edino, od česar ima kmet še nekaj, o odpravi carine na industrijske izdelke pa nočejo nič slišati. Kmeta hočejo napraviti za berača. Kmetija sama nikjer nič ne nese. (Pritrjevanje od poslancev S. L. S.) Mesarji zelo tožijo, dejstvo pa je, cla je mesarstva vedno več. Na deželi pa je vedno menj ljudi, ki se pečajo s produkcijo živine! (Čujte! Čifjte!) Dokazano je, da dobi človek za kravo več, če jo sam zakolje, kakor če jo proda mesarju. Po 5 0 v k i 1 o g r a m pride, doma zakolje svojo živino! (Čujte.) Kakšna razlika je v mesnih cenah! N. pr. na Kranjskem je meso v nekaterih industrialnih krajih ceneje kakor v drugih industrialnih. Če tam izhajajo, kako da tu ne? Govori o uvozu tuje živine, ki je silno nevaren iz zdravstvenih ozirov, če je neomejen, kar se tiče argentinskega mesa, ne gre, da bi se brez vsake carine upeljevalo. Na shodih se ljudi z argentinskim mesom zelo farba, češ, bo po 80 v. Avstro-Ameri-cana sama je izjavila, da se ne bo moglo prodajati pod 1 K 29 v po najnovejšem poročilu. (Čujte.) Hladilnice pa bodo stale najmanj 10 milijonov I\. Kakšne pa so razmere v Argentiniji! V Argen-tiniji so posestva po 100.000 hektarov! Z uvozom argentinskega mesa se izročimo sami velekapitalizmu. (Tako je!) Mi moramo skrbeti, da bo mogel kmet saj še tiste pridelke, ki jih še ima, prodajati po taki ceni, da bo mogel sploh izhajati. (Živahno odobravanje.) Mi nočemo, cla bi kmet postal suženj, kakor argentinski kmet na ondotnih latifun-dijah! (Dobro-klici.) Govori potem o ceni prešičjega mesa, ki se je pocenilo, ker se veliko uvaža. Če bi to obveljalo tudi glede govejega mesa, bo naš kmet, opustil živinorejo, pa se bo še bolj selil v Ameriko in na Westfalsko! (Dobro-klici in ploskanje.)
LIBERALNI SOVRAŽNIKI KMETA.
Novak vsled temeljitega govora poslanca Hladnika ne more nikamor, zato retirira in pravi, da mu gre le zato, da se meso poceni. Pravi, da se li: beralci za kmeta potegujejo. (Buren s m e h po zbornici. Glavar zvoni.) Pravi, da bi kmet brez meščana sploh izhajati ne mogel. Očita zopet S. L. S. ne-odkritosrčnost. (Ogorčenje.) Se postavlja za delavce. (Klici: Kaj pa delavske hiše v Ljubljani?) Kdo je kriv, da se godi delavcem slabo? (Klici: Liberalci!) Bedi delavstva in obrtništva se mora rešiti. (Klic: Saj ste v trgovsko-obrtni zbornici. Smeh.)
Ljubitelj rožic.
Medtem vstopi v zbornico dr. Tavčar z rožico v gumbnici. Ker se je preje izjavil zoper »pušelce«, vzbuja njegova metamorfoza veselo pozornost.
Novak hoče neomejen uvoz živine I
Novak klati dalje o kravah in bu-šah in se zavzema za to, da se neomejeno uvaža živina. (Klici: In živinska kuga.)
Med govorom Novaka je postalo celi zbornici tako dolgčas, da. po končanem govoru deželni glavar prekine sejo, ki se bo nadaljevala ob štirih popoldne.
Galerija ufe v &mm istrskega deželnega zbora.
O dogodkih pred zaključenjem istrskega dež. zbora, od katerega je zahteval deželni odbor 50.000 K za kopersko razstavo in so se temu slovanski poslanci odločno uprli, se še poroča: Pri včerajšnji seji je sodrga z galerije preskočila ograjo in vdrla v dvorano, kjer je dejanski grozila manjšini. Med temi junaki se je posebno odlikoval farma-cist Krebs. Ali, kakor da zavida to so-clrgo na takem junaštvu, se je povspel poslanec plemeniti Polesini še više v brutalnosti, veleč sodrgi: Mazzč li! Po-bijte jihl
V kritičnem momentu je priskočil vladni zastopnik, g. dvorni svetnik Fa-biani, ki je energično izgnal sodrgo iz dvorane, pri čemer sta ga podpirala — to moramo lojalno priznati — italijan-
ski poslanec Bennatl in predsednik" Rizzi. Hrup pa je trajal dalje. V tem času pa je prosluli poslanec Bartoli skočil srdito — kakor razjarjen lev — k vratom galerije, potisnil ueželnozbor-ske sluge v stran in zopet odprl vrata, vskliknivši galerijskemu občinstvu: Mazze li! Ubijte jih! Ko je galerija zopet vdrla v dvorano, so italijanski poslanci ploskali.
Dr. Rizzi je vprašal nevoljno: Kdo je odprl vrata?! — Zahteval je, naj galerija zapusti dvorano. Ker so pa poslanci galerije protestirali proti temu, je Rizzi vzel klobuk in odšel iz dvorane, rekši: Grem pa jaz!
Vladni zastopnik je, kakor smo že včeraj poročali, zaključil zasedanje.
BALKANSKA ZVEZA.
V Sofiji se z vso gotovostjo govori, da se ustanovi čveterozveza, v kateri bi bili Bolgarija, Srbija, Grška in Čr-nagora. Grško ministrstvo se je sledeče sestavilo: predsedstvo, vojna in mornarica Venizelos; notranje zadeve Re-pulis; justica Dimitrakopulus; finance Coronilas; naučne zadeve Aleksan-dris; zunanje zadeve Callergis.
Telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 10 oktobra. V odseku za zunanje zadeve v ogrski delegaciji se je proračun grofa Aehrenthala sprejel brez premembe.
TURŠKO POSOJILO.
Pariz, 19. oktobra. Danes so se pogajanja glede turškega posojila zaključila in je pogodbi le še treba sankcije. turške vlade. Med pogoji je določeno tudi to, da se imenujeta dva visoka francoska uradnika za finančna organa v Turčiji, in sicer eden za ravnatelja. finančne uprave, drugi pa za člana računskega dvorca v Carigradu.
KOLERA NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 19. oktobra. V Osjeku se jc primeril nov slučaj kolere. . »
KOLERA V TRSTU.
Trst, 19. oktobra. Pappalepori ima temperaturo nekoliko nad 36 eentigra-dov, vtripljeji pulza so pa normalni. Krčev nima. Ponoči je samo enkrat bljuval. Sicer pa se še ne da ničesar gotovega o izidu povedati. V Benetkah iščejo tudi njegove ondotne sostanovalce.
SAMOUMOR.
Trst, 19. oktobra. Zastrupila se je neka 19 let stara dekla Antonija Ren-cel pri g. Jancovichu v ulici Michelan-gelo/B z žvepleno kislino.
SRBSKEMU PRESTOLONASLEDNIKU SE GODI SLABO.
Belgrad, 19. oktobra. Stanje prestolonaslednika se je zopet znatno poslabšalo. Prestolonaslednik je ponoči zelo lahno spal in se večkrat zbudil. Senzo-rij je malo jasen, temperatura 39", pulz 96, dihanje 36. Bolnik noče zavžili hrane in ga morajo umetno hraniti. Kralj Peter je celo noč prcčul pri sinu in se večkrat jokal, ker ga sin ni spoznal. Profesor Chwostek se je, podal iz Dunaja zopet v Belgrad, kamor dospe danes ponoči. Angleški kralj Jurij se je brzojavno informiral o stanju prestolonaslednika, izrekel svoje veliko sočutje in izrazil željo, da prestolonaslednik kmalu okreva. Tudi črnogorski kralj se je informiral o zdravju Aleksandra.
ORKAN V FLORIDI.
New York, 19. oktobra. Poročila o orkanu v Floridi so jako žalostna. Veliko ljudi je ranjenih, nad 100 ubitih, brzojavne zveze so pretrgane, mesta so poplavljena, druga pa deloma uničena od ognja, železniške proge pa so razrušene.
TOLSTOJ BOLAN.
Peterburg, 19. oktobra. Iz Jasne Poljane se poroča, da je grof Tolstoj nevarno bolan. Dva zdravnika sta pri njem. Pisatelj blede in ima hudo vroč-nico.
WELLMANN REŠEN.
New York, 19. oktobra. Kapitan pa-robroda »Trenta« javlja, da je sprejel na krov Wellmanna in njegovo družbo, ki so je izkrcala na parnik iz zrakoplova »Amerika«, katerega so prepustili usodi.
18NADSTROPNO POSLOPJE V VARŠAVI.
Varšava, 19. oktobra. Na kolodvoru železnice Dunaj-Varšava bodo sezidali za železniške urade lSnadstropno poslopje iz železa in betona. To bo najvišje poslopje v Evropi.
RADI GROŽNJE, DA BO POSTAL SO-CIALNI DEMOKRAT. KAZNOVAN.
Düsseldorf, 91. oktobra. Podčastnik Henz od 5. stotnije 53. pešpolka v Kal-ku jc zagrozil, ko se mu ni dovolilo dopusta: »Sedaj šc nisem socialni de-
mokrat, ampak" lahko postanem.« Višje vojno sodišče ga je vsled tega v se-demtedensko ječo kaznovalo ter ga dc-. gradiralo.
ROPARSKI NAPAD NA ŽELEZNIŠKEGA POSTAJENAČELNIKA.
Varšava, 19. oktobra. Predvčerajšnjem so napadli oboroženi roparji načelnika postaje Widze\v na lodzki železnici v trenotku, ko je vzel iz blagajne 19.710 rubljev železniškega denarja, da bi ga odposlal dalje. Roparjem, ki so imeli na razpolago voz, se je posrečilo pobegniti z oropanim denarjem.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Monakovo, 19. oktobra. Na postaji Taufkirchen je zadel včeraj dopoludne nek lokalni vlak z vso silo v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Strojevodji lokalnega vlaka je baje odpovedala zavora. 13 oseb, med temi žel. uslužbenci in več žensk, jo bilo ranjenih, večinoma od razbitega stekla.
Razne stvari.
Tajni časopis ruskega carja. Vsled dolgega bivanja ruskega carja Nikolaja II. v Nemčiji je nastalo aktuelno vprašanje, kako se samodržec vseh Rusov informira o zadevah, o katerih se mu ne poroča neposredno, zlasti tedaj, kadar ne biva v Peterburgu ali na kakem svojem gradu v bližini glavnega mesta. Kakor znano, si puste skoro vsi vladarji v Evropi predlagati od posebi no določenih birojev zvezke z vleplje-nimi časniškimi izrezki iz dnevnega časopisja in drugih publikacij, o katerih menijo urejajoči uradniki, da bodo vzbudili zanimanje na najvišjem mestu. Manj znano pa je, da izhaja v Be-rolinu poseben list, ki mu navadno pravijo »knežji list« in ki ga sicer more dobiti tudi kaka druga oseba, ako plai ča izredno visoko članarino. Ta list nima nobenih uvodnih člankov, nič podlistkov in tudi ne inseratov, temveč prinaša bravccni samo najvažnejše dnevne vesti veliko prej kakor pa navadni dnevniki. Ta časnik se večinoma tiska za nemškega cesarja. Drugače pa izve razne dogodke ruski car. Za ruskega carja pa se piše in tiska list, ki sicer ne izhaja vsak dan, pač pa na dva ali tri tedne, ima pa zato tudi naenkrat po več sto strani obsega. Glavni urednik je vedno vsakokratni notranji minister, ki določuje, katera poročila ruskih inozemskih in domačih tajnih agentov se sprejmejo v list. Ta poročilu predloži notranjemu ministru vedno odbor za inzernsko cenzuro. Potom teh subjektivnih očal omenjenega odbora gleda, car v boj, ki ga. vodijo njegovi uradniki proti članom ruske revoluei-jonarne stranke, ki bivajo v inozemstvu, v početje drugih odličnih Rusov v evropskih velikih mestih, ob priliki bere tudi kako tujo zasebno korespondenco in to, kar razširjajo številne tajne tiskarne v Rusiji in izven nje. Ta poročila vrača potem car z opazkami na robu ministru nazaj, ki jih izroči v tajni arhiv, ko pregleda, kaj je car prebral. Kljub številnim varnostnim odredbam pa so že večkrat izginile iz tajnega. arhiva posamezne številke in do-šle v roke ljudem, pred katerimi hi sc morale ravno najbolj skrivati. Zelo pomembna je pozornost, ki jo odbor obrača napram tajni korespondenci znamenitih pisateljev, kakor Gorki, Lconid Andrejev, Tolstoj in drugi, katerih pis-ma sc ne bero redkokdaj v tajnem carjevem časopisu.
: Naročajte „Sloraca".:
Ljubljanske novice.
lj Najnaprednejši občinski volivni red. Z ljubljanskim občinskim voliv-nim redom se včeraj in danes peča vsa avstrijska javnost, predvsem graški listi, ki niso nič kaj zadovoljni z občinskim volivnim redom za deželo, a gra-ška »Tagespost« le prizna, da je Ljubljana prvo avstrijsko mesto, ki jc uvedlo proporčni volivni način v vseh razredih, medtem ko je uveden v Lincu zgolj v tretjem in v četrtem volivnem razredu. Ljubljana jc tudi uvedla osebno žensko vollvno pravico. »Gra-zer Volksblatt« piše: »Ironija usode je, da zastopajo nazadnjaki v Avstriji najmodernejše stvari. Klerikalni Predarl-ci so prvi uvedli proporčen način volitev za občine, .klerikalni' Zgornji Avstrijci so uvedli prvi proporčen način volitev v deželni zbor in zdaj so celo .ki erikalni Slovenci ustvarili za Ljubljano najnaprednejši občinski volivni red. Kako žalosten, kako nazadnjašk je nasproti njemu načrt občinskega reda, ki ga hočejo obesiti Gradcu napredni graški občinski svetniki. V Gradcu smatrajo napredujaki za velik

čin, če uvedejo razmerno volitev v pncra volivnem razredu, medtem ko so .nazadnjaki' določili razmerno volitev za vse volivne razrede. V Gradcu hočejo uvesti obglavljenje, v Ljubljani so nasproti temu načinu uvedli zavezano listo. V najbolj nemškem avstrijskem mostu ne dovolijo nemški ženi volivne pravice, medtem ko vidi Slovenec v ženski sobi enakovredno tovaršico in ji da osebno volivno pravico. Navedli smo le nekaj točk, ki jasno dokazujejo, kako napredno mislijo klerikalni Slovenci in kako malenkosten, ozkosrčen strankarski duh prešinja dušo napred-njakov v Gradcu. Zato ni noben čudež, da se vlada rajši ozira na željo Slovencev, ki zasledujejo velikopotezno moderno politiko, kakor na malomeščanske Gradčane, ki so po desetletnem cincanju ustvarili občinski vo-livni red, ki je zastarel že v tistem trenutku, ko so ga vložili.
lj Opozarjamo na današnje javno predavanje S. K. S. Z., ki se prične točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Umrl jo gostilničar na Dunajski cesti g. Karol Semič, star 61 let.
lj Na opazovalni oddelek so včeraj odpeljali 271etnega Jerneja Jerina iz Velikega Gabra v kamniškem okraju, ker se je na Marijinem trgu in po Prešernovi ulici obnašal kakor pravi um-nobolnež. Šel je v frančiškansko cerkev, potom pa po ulicah kričal.
lj Zamenjal je nekdo sinoči v kavarni »Union« skoro nov klobuk tvrd-ke P. Magdič. V to trgovino naj ga do-tičnik izvoli prinesti, kjer mu izroče njegov pravi klobuk.
Štajerske novice.
¡š Izpred celjskega porotnega sodišča. (Požigalec iz maščevalnosti. — Moža zastrupila.) Dno 17. t. m. jo stal pred celjskimi porotniki radi hudodelstva požiga 27 let star fant Janez Košnik, doma iz Oplotnico na Štajerskem, ker je dne 2. septembra t. 1. iz maščevalnosti zažgal na domu svoje sestre kup slame. Ukradel je tudi nekomu posestniku par čevljev, vrednih 8 K, katere je pa prodal in drugemu zopet izvabil okoli 50 K denarja. Na prvo vprašanje, ali jo obtoženec kriv hudodelstva požiga in ali jo imel namen, da bi ogenj uničil tudi precej blizu stoječa gospodarska poslopja, so porotniki potrdili z 10 glasovi. Drugo vprašanje glede tatvine so zanikali vsi porotniki, tretje vprašanje potrdili z 12 glasovi. Četrto vprašanje so porotniki zanikali z 11 glasovi. Sodni dvor je obsodil Košni-ka na 18 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsakega četrt leta ter v povrnitev škode vsem prizadetim. Obravnava je trajala do pol 9. ure ponoči. — Včeraj, dne 18. t. m. so je pričela zanimiva obravnava proti Mariji Žlof, 37 let stari posestnici, doma v Dobrini pri Zusmu, ki je obdolžena, da je zastrupila svojega moža Jožefa. Kakor sama obdolženka priznava, ga ni marala že daljo časa zaradi pijančevanja, kateremu je bil pokojni vdan ter si je izbrala za ljubimca najožjega prijatelja svojega moža, ki pa je sedaj v Ameriki. Zaslišanih bode 23 prič ter bo trajala razprava še dne 19. t. m. Obto-ženka taji, da bi ona zastrupila moža. Obtoženko zagovarja g. dr. Hrašovec.
š Stavka knjigovezov v Gradcu je malodano končana. Večina tvrdk je dovolila stavkujočim malo zboljšanje plač in skrajšanje delavnika. Stavka danes še 20 do 25 knjigoveških pomočnikov.
Kurzi efektov in menjic.
rine 18. oktobra 1910.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........	0315
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij...........	9310
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........	9675
Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober .........	9680
Avstrijska zlata renta .....	11545
Avstrijska kronska renta 4»/0 . .	9310
Avstrijska investic. renta 31/2% .	8275
Ogrska zlata renta 4"/0 ....	11140
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	9175
Ogrska investicijska renta 3 >/2 %	8095
Delnico avstrijsko-ogrske banke	1862
Kreditne delnice.......	66675
London vista........	240621/2
Nemški «lrž. bankovci za 100 mark	11762 '/2
20 mark..........	2351
20 frankov.........	1910
Italijanski bankovci......	9475
Rublji...........	2541/3
Mnenje g. dr. W. P o 1 e d n i c e k zdravnika civilno bolnišnice »Iloch- u.
Deutschmeister«.
Braunseife n.
G. J. S e r r a v a 11 o,
T r s t.
Zahvaljujem Vas za poslano Serra-vollovo Kina-vino z železom. Rabim ga že več let v bolnišnici in v praksi z dobrim uspehom.
Braunseifen, 9. sept. 1909.
Dr. W. Polednice k.
KI5L A V
Izborna dletlCna namizna pijača.
O dobroti Biilnske vode naj se vpraša domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.	2590
n« z x cj t : rs
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 10. oktobra.
Pšenica za oktober 1910 ....	10 30
Pšenica za april 1911.....1037
Rž za oktober 1910......774
Rž za april 1911.......7"80
Oves za oktober 1910.....7 96
Oves za april 1911......8 29
Koruza za oktober 1910 ....	5 45
Mesto posebnih obvestil.
3083
Hodbina Koželj naznanja vsem sorodnikom, prijateliem in znancem prežalostno vest, da je čez vse ljubljena hčerka
Erna Koželj
učenka II. razreda pri Uršulinkah
včeraj dne 18. oktobra ob 12. uri ponoči po dolgi mučni bolezni v dobi 8 in pol leta mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v četrtek dne 20. oktobra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k svetemu Križu.
Ljubljana, 19. oktobra 1910.
Prodajalka
se sprejme za trgovino z mešanim blagom na deželi. Plača po dogovoru. - Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Prodajalka" do konec t. m.
pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2912	ulica št. 6.	i
Radi selitve se odda lepa
3077
salonska oprava
(pripravna tudi za župnišča) pisalna miza, slike in več drugega. Upogleda se lahko od 10. do 12. ure na Kongresnem trgu štev. 2, v II. nadstropju.
¿Delavnica
primerna za skladišče se odda v najem. Poizve se na Glincah št. 35 pri Ljubljani.	3041 3
^"^učenko
za svojo manufakturno trgovino, boljših starišev, slovenskega in nemškega jezika vcSča. 3073
F. Ogrin
manufakturna trgovina, Novomesto.
Zahvala.
Po bridki izgubi našega ljubljenega soproga, ozir. brata, gospoda
Viljema Fritza
gostilničarja
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo z;i-hvalo. Prav posebno smo dolžni se zahvaliti milostljlvemu g. opatu za spremstvo pri pogrebu, g. o. Lovrencu za njegove tolažilne obiske ves čas bolezni, vsem oarovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem drugim od blizu in daleč, ki so v tolikem številu izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Vsem in vsakemu posebej, Bog plačaj!
Zatičina, 18. oktobra 1910.
Žalujoči ostali.

Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30f)'2 ///, sred. zračni tlak 736-0 mm
C B	Ca9 opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura PO Celzi|u	Vetrov	Nebo	Padavina j v 24 urah | v mm 1
18	9. zveč.	738 2	75	sl. jvzh. I jasno		00
7. zjutr 19 . 1 2. pop		737'6 735-2	3-9 15 3	brezvetr. sl. jug.	megla jasno	
Srednja včerajšnja teinp. 7 61 norm 10 1°
Clekfroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte Od srede 19., do petka 21. t. m.
SPORED:	3017
1. Strašni dečki. (Komično.) — 2. Mala mamica. (Genljiv sentimentalen prizor.) — 3. Chaveza
Eolet čez Alpe. (Senzacionalna aktualnost. — 4. vobojevalka. (Drama v barvah.) — 5. Luka orožnik. (Komično.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in >,29. uri zvečer. — 6. Tržni dan v Normandiji. (Naravni posnetek.) — 7. Konec dinastije ali župan strassburški. (Umetniški film.) — 8. Na Malajskih otokih. (V barvah.) — 9. Medoro dela dolgove. (Komično.) - Vsak ponedeljek in torek od 6. do 10. „Slovenska Filharmonija".
Hotel Tratnik
.m
„Zlata kaplja'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
v bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. • Priznano fina kuhinja. - Izborne pijače. - Hizke cene. • Lepi restavracijski prostori.
Zagrebški
0J -—-• ...v -•'.•■■ exportnä'tvrdka ur/zlatnine s"",na
A»'«.-	o» T "I "1 ■ < ■ ■» r .L ' . : *• 1	.
W?WJSf/WJ	;:, "■ :•' "Y expoMnatvrdka ur.zlatnine
c ««i. tjaWjana:|Sestni trgr. '^..srebrnine/bastna tovarna ur v Švici

o s
•= «S '


Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
koji želo zastopati veliko banko in se bavati s prodajo garantovanih srečk dobe pri nas velik in stalen zaslužek. Marljivim zastopnikom dajemo s Časoma tudi stalno plačo.	3074 Ponudbe naj sc poiiljaio na: Administracijo „Neue Fortuna", Budapest V. Börse, Postfach 78.
Priporoča tovarna
LJubljana
1661
SSuitffljska cesta 17,
3106 »2 — 1
_ _	iz prvih tovarn Avstrije
OfiFkoifis, &tyr>ia C'PuoSO, Waffenrod
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Meaccsnj® poučujemo brezplačno'
s Aillerjcvi
pisa
Ceniki zastonj En fi*anko.
Brezbarono, hudemo in rnf^o sa parüiefe a!i poliltagie tla priporoča o sfe&tSfsais pa en, pol m fieSrî kg ali prosto
prva kranjska tovarna oilnaiih barv. firneša, laka in stek. klela
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopleje priporočati svojo obilno zalogo
igrobnih spomenikov
i z najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. - Istotam so na razpolago tudi cementni in kamnitni nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin, bodisi iz granita, sijanita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja i. t. d., jako točna in z nizkimi cenami.	„ .
Z odličnim spoštovanjem
'. Klinovar, kamnoseški mojster, Ljubljana, novo pokopališče.
oderne kožuhovine
Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila.
Lastni izdelki !
Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri.
Strogo solidne^ stalne cene.
Telefon štev. 291. 2514
kakor: ovratnice, raufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini
PM artrlir Ljubljana • iliC&yuit; nasproti glavne pošte.
in1;	"'V- " . . v / ii; .•• • :
Valjčni mlin v Domžalah
ončar,
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon inferiirb. St. 129.	Telefon inlerurb St. «29.
Priporoča pšetiicno m®k® izvrstne ka-koiiostf, otrobe m drug«; mleuske izdelke.

Zastopstvo In zaloga v Gorici: Mer Graden & Komp., Stolni ira 3.
Kdorzida ali rabi cementne izdelke tvornice cementnih izdelkov
naj zahteva cene od
IZPELJAVA mm
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa iilavna in stranska mesta ta- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DCiiiBA
* 1\K K'Df^Tlt^ t OSREDNJA MENJRLNICfl: 'iXlJLfA^UJI.* DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Ppflrniniro- Batlen> Kamnlca, CeSka Lipa. Brno, Dux, Qablanz a, N. Graslitz, Krakov, Lltomerico, Moravski i UUllUlUUtS. ¿umlierg, M&dilng, Mcran, Novi JiCIn, Plzon, Praga, Lliorce, Dunajsko Novomosto, Cvilava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, rastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
Zavarovanje priti m uri 2M!i srsilt 1r vredR. pasiiflsv
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice. = Banka in menjalnica.
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
¥ča/bol/. kosm. zobo čistil, srecl-
ClUfifl iz belega farastouega j^lJ?!!!« ¡esa, trpežni, močni
B D H R *
Si
a o
HA Jt
2, "S ™ a
B 01
s je
TS 5 e a
m
od fincta špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. Ä. En- Tomažiž,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
t/i
o
&
S
Cín M
sa	w
ßj	3
N	mm
H	M
««	n,
o	g*
ie	2.
u	R
X
Cesse
nizke in soliifne, faena postrežba.
pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini R. HfliklaHC, bjBbliana, Stritarjeva ulica S
o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Za slaiiekrvne in preiiolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 s?eklenlce (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
tako iz mesta, kakor z dežele
kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
ÜZ
■n
na
pri zlatarju
J. Vecchiet
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
~~	2777"
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah.
Ljubljana,
Sv. Felra cesta 21.
=55SHBBBEmBHgEggB1B
Najvažnejše f\f>f*\(> ■ "Tli 1 Vi P°P°^n0 čisto in je, da se kupi	JiC in | J Ji.Il brez vsega duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki
Anton Šare v Ljubljani
Selenburgova ul. 5, na vogalu Knaflove ul. (nasproti glavne pošte)
po sledečih cenahv.
Perje 1/2 kg po. , .	K 168
n n n „. » .	„2 50
n nn I» • • •	n 3 35
.	„ 4-20
.	„ 5-85
Puli siv t/2 kg po
» n n rt n
„ bel . „ „
n * n •
K	525
.	6-25
„	675
-	8-35
„	10 —
Pošilja se poštnine prosto s povzetjem.
2964 1
reaacraa-

Zalivala in priporočilo.
D
Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p; n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Obenem naznanjam, da sem svojo
kjučavničarsko delavnico
izdatno povečal in se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v popolnoma preurejeno lastno delavnico
Cesta na Rudolfovo železnico 10. nasproti restavracij .Rovi svet*.
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnik'e boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem
Rudolf Geyer, stavbni, umetni in konstr. ključavničar.
Ü

icsana
©©©©©♦It©©©©©©©©©«©©©©©©©©©©©©©©©1
| Velika zaloga trboveljskega premoga
¿5,	v kosih (Stückkohle) in orehovnika (Nußkohle)
^	oddaja vsako množino od 50 kg. naprej do celega vagona, kakor tudi
© zrzz briketov in razcepljena drva zzzzzz
sprejema bolnike in to moške na živcih bolehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj. Dr. Fran Ceh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	2736 12
üilülílIlHBEÉIliUD
lil 1
3075
3-1
m m
@
Intelig.
gospodje in dame
vseh stanov po celi avstr.-ogrski monarhiji, Bosni in Hercegovini, ki bi hoteli
proti proviziji
namestovati ali zastopati solidno tkalnico pri prodaji zasebnikom, naj pošljejo svoje naslove po šifro „Tkal-covna 2490" na anončno pisarno:
f. H. Ml, MMm R 4. CA.
0 lil 11
ij[šll][l]in[šllš][i][!
Tri žlice
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Naprodaj sta
na sežnje in metre se dobavlja istotam. - Vsako množino, bodisi premog, drva ali pa brikete, dostavlja se franko na dom. Za mnogobrojna cenj. naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivana Treo,
Stev. telefona 274.	2863	Cesta na Rudolfovo železnico.
©
e
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©if5"^©©©
nova, eden 100 cm, drugi 150 cm visok. Cene po dogovoru pri Franc Tomanu, podobarju in pozlatarju, Valvazorjev trg št. 1, Ljubljana.	3007
Dež. lekarna pri .Mariji Pomagal'
LEUSTEK
Ljubljana, Resljeoa cesta l
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
florševo med. i» olje lahk0
Mala
steklenica 1 K, večja 2 K.
| Tanno-chinin tinktura za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Mm ustna in zobna voda izbor-
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Ijauo in prevajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. lfentllatoril. Turbo generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice vseh vrst. 2073
Elektrotehniška delniška družba
preje Kolben in dr.
Prasa-Vysocamr
Vodne tnrbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drngih tvrdk. Vse potrebe za inStallranje. Odlitki iz Slemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt.