Lt. 54.
V Gorici, v torek dne 11. maja 1909.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torok, četrtek BbotO ob 4. uri |W)poMnn tor stnno  po pošti prejokana ali v G01''"' ,m dom po?4iljaiia-:
vse leto.........15 K
%    -...........10 «
Tečaj XMXIX.
'."Vtf .,<.
Posamične ^hjvilke Vttmrjir-fO vin>.   ¦
„S0ČA" ima naslednje izredne prilog : Ob novin
,tn „Kažipot po Goriškem in GradiJCanskem" in dvakrat
\Aw , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
KaioCnino sprejema upraviiištvu v dosposki ulici t,.v. 7 T. nadstr. v ..goriški IkLmir1 J^ (iabr^ček. Ha naroČila brez doposiane naroCnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice so računij« po 1'etit-nstah če
.m. 1-krat 10 v, 2-kiat  14   v, 3-krsit   12  v  vsaka
.)%i.'i  Veukiat po pogodbi.   Večji' črko po prostoru. —
iVkl.imo   in   sp\si  v   uredniškem   dolu  30 v vrsta  Za
,Uik<i in \ solino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vso za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5fc. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoBe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljali in praznikih od 9. do i 2. dopoludne. U p r a v n i š t v o se ua-haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v .tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo lo upravnlštva.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od„Sočo" vsak petek in stano vso leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v -iših knjigarnah in toh-le tolakarnali: J. Afrič, Gle- . danska ul.; V. Baumgartner, Koron 2; Mat Belinger, Tržaška cesta t; Marija Bregant, Ponte Nuovo, 9; Hen, Jellersite, Nuuska ul. 3. I. JTovanski. na Goriščeku; Peter Krelelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Letan, tek. Jos. Verdi 11; Ana Plosko, Pokopal, ulica; Iv.Tresel, Stolni trg 2 ;-Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-, dapa, Gosposka ul.; Jos. Sclrararz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenčiC na trgu delia Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
Jveza narodnih društev".
Občni zbor.
Občni zbor »Zveze narodnih društev« se je vršil v nedeljo dopoludne v dvorani hotela pri »zlatem Jelenu«. Zbralo se je okoli Kl() delegatov z vseh stranij dežele.
Kmalu po K) uri je otvoril zborovanje predsednik Z. N, D. dr. Dinko P u c, pozdravil presečno vse došle ter se zahvalil za lepo udeležbo, pozdravil navzočega poslanca A. Gabrščeka ter spregovoril približno tako-le:
Ko smo pred poldrugim letom osnovali v tej dvorani Z. N. D., zbrani v primeroma malem številu, nismo si mogli Hiisliti, da bo v kratkem času iz malega semena vzrastlo tako mogočno drevo, nismo mogli upati, da bo iz tako skromnih začetkov nastala tako mogočna narodna organizacija na (ionskem. Vedeli smo sicer, da bomo napredovali, nismo pa domnevali, da bomo napredovali s tako orjaškimi koraki. Bali smo se namreč, da naš klic ne najde pravega odmeva v deželi; nismo se strašili nasprotnikov, o katerih smo vedeli, da jih najdemo na naši poti, nismo se strašili ovir in težav, za katere smo znali, da jih srečamo povsod; pač pa smo se bali n.alodušnoti, indolence in nedelavnosti v naših vrstah samih. Zakaj ravno pri nas Slovencih imamo v tem oziru bridke skušnje — marsikatera dobra misel, marsikatera sijajna ideja ostala je na papirju mrtva, ker jo je zadušila lastna nemarnost. Toda glej — naša bojazen ni bila upravičena: seme je padlo na rodovitna tla in rodilo stoteren sad. Kamorkoli smo prišli; našli smo narod, hrepeneč po izobrazbi, našli smo ljudstvo, ki nas je sprejelo z odprtimi rokami in odprtim srcem. Spoznali smo. da je ona misel, ki je izražena v pravilih Z. N..D. — ona misel, ki pravi, da moramo hrepeneti po narodni in gospodarski naši osamosvojitvi ter v ta namen pospeševati mej nami izobrazbo — prešla našim ljudem že v meso in kri. Zadobilo je konečno slovensko ljudstvo trdno prepričanje,  da  se  moramo  otre-
llais ITIicoulin.
Novela.
Francoski spisal   EMIL ZOLA.
(Dalje.)
IV.
»Torej ne greste nič več na morje, gospod Frederic?« je vprašal oče Micou-liu nekega večera.
Gospa Rostandova je sedela v senci ¦smrek na terasi, vezla žepen robec, njen sin pa je ležal poleg nje in se, zabaval z metanjem kamenčkov.
»Bogme, da ne«, je odgovoril mladenič. »Len postajam«.
»Pa nimate prav«, je menil oskrbnik. Včeraj so bili vsi koši polni rib. Tale čas
v'jamete, kar vam drago.....Zabavalo bi
Vi's. Spremite me jutri zjutraj.«
Njegov obraz je bil toli dobrodušen, du je Frederic, ki je mislil na Nais in ga !,i hotel vznevoljiti, naposled dejai:
»Prav, pa pojdem.... Samo zbuditi "ie bo treba. Povem vam, da ob petih še sPim kakor hlod«.  • ,
Gospa Rostand, nekoliko vznemjrie-lla» ie bila nehala vezti.         :.<-.,.,,'. ,,...,
sti vseh onih spon, katere nas težijo in ovirajo v boju za obstanek, in pred vsem, da se otresemo vseh onih predsodkov, ki ovirajo naše mišljenje- in sploh prosti razvoj našega duha. Začutilo je potrebo po izobrazbi, ki je predpogoj vsakega napredka, bodisi v političnem, narodnem ali gospodarskem oziru; kajti narod brez izobrazbe je mrtev, narod brez izobrazbe nima bodočnosti. Naš narod pa hoče izobrazbe, hoče luči in zato ne umre. Živel bode čvrst in zdrav in napredoval bode, spoznavajoč polagoma svoje sile, spoznavajoč krasoto in veljavo zemlje, na kateri prebiva, ter spoznavajoč mej boji in trpljenjem ono pot, ki ga bo dovedla do lepili dni, do boljše bodočnosti.
Razcepljene in raztresene so bile. poprej naše moči in sile. Z. N. I). se je posrečilo zbrati jih v organično celoto, združiti vsa izobraževalna središča v mogočno vso deželo obsegajočo organizacijo. Nad 1(10 društev deluje danes v Zvezi krepko, čvrsto in nevstrašeno za ljudsko prosveto, za narodov napredek. Novo življenje je zaplulo po deželi; nastala nam je čela vrsta novih delavcev, ki so se z vnemo lotili dela. Z vso ljubeznijo oklenilo se je Zveze ravno naše kmetsko ljudstvo, kateremu je bila v prvi vrsti namenjena. S ponosom lahko kouštatujemo danes, da je najboljši del našega goriškega ljudstva združen v Zvezi v mogočno armado, ki stremi trdno in neomajano za svojim ciljem.
In tako Vas pozdravljam s srcem polnim radosti iirveselja. kajti zavest imam, da naš trud tii bil zaman, da je bilo naše delo uspešno. In želeti si morem le jedno: da bi bilo tako tudi v bodoče. Kajti naša naloga je še velika. V vsaki vasi naj bo izobraževalno društvo, vsakdo naj ve, kje najde pouka in pomoči. Možje in žene, fantje in dekleta, staro in mlado mora biti združeno v Zvezi, brez razlike na osebna nasprotja in mržnje. Mi moramo naprej in malenkosti nas ne smejo ovirati; korist organizacije mora spoznati vsakdo, da se je oklene tem tesneje, da najde v njej zaščite in zaslombe. Mi hočemo zavednih in mislečih mož in žena, mi hočemo ljudi, ki
„Gor. Tiskarna«' A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska Jn zal.
»A pred vsem, bodita previdna«, je dejala polglasno. Kadar sta na morju, se vselej tresem strahu«.
Drugo jutro je Micoulin zaman klical gospoda Frčderica, mladeničevo okno je ostalo zaprto. Zato je dejal hčeri, ki ni zapazila divje ironije njegovega glasu:
»Pojdi ti k njemu___Nemara te bo
slišal«.
Tisto jutro je torej Nais zbudila Frčderica. Se ves zaspan, jo je potegnil v gorkoto svoje postelje. Ona pa mu je brzo vrnila poljub in zbežala. Deset minut kasneje se je mladenič pokazal, oblečen ves v sivo platno. Oče Micoulin ga je čakal potrpežljivo, sedeč na ograji terase.
»Hladno je že; dobro bi bilo, da si de-nete ruto okrog vratu«, je dejal.
Nais je šla iskat ruto. Nato sta se spustila moža po stopnicah, po trdih pragovih, ki so vodili do morja, dočim jima je dekle, ki je stalo zgoraj, sledilo z očmi Spodaj je oče Micoulin dvignil glavo in pogledal Nais; in dve veliki gubi sta se zarisali v njegovih ustih.
Že pet dnij je pihal strašni severo-vztočni veter, ki mii pravijo mistral. Prejšnji večer je na noč ponehal. Ko pa je vstalo solnce, se je, dvignil iznova, čeprav od kraja ni bil hud. Qb tej rani uri
bodo poznali svojo moč, ki bodo ljubili svojo domovino, mi hočemo značajev! Ker le tem potom bomo dosegli kdaj, da postane naš rod narodno in gospodarsko neodvisen, z jedno besedo, da postane na svoji zemlji svoj gospod! (Navdušeno o-dobravanje in ploskanje.)
Na to je poročal Zvczin tajnik Damir F c i g e 1 tako-lc:
Ko se je vršil ustanovni občni zbor »Zveze narodnih društev na Goriškem« 27. okt. 1907, je bilo v »Zvezi« samo 25 ¦društev, svoje zastopnike je pa poslalo na ustanovili občni zbor 16 Zvezinih društev. Bil je pač skromen začetek. Toda že takrat so bili vsi navzoči prepričani, da ta naša organizacija ne ostane pri svoji skromnosti, da se število njenih članov do prihodnjega občnega zbora podvoji, da zapusti ozke meje začetnega dela v goriški okolici in da raztegne svoje prekoristno delovanje po celi goriški deželi. V svojem prepričanju se nismo motili, te naše nade nas niso varale, nasprotno, usp?h mora marsikogar iznenaditi, saj se je v tem času število naših članov društev početvorilo, tako da šteje sedaj »Zveza narodnih društev <- ravno 101 društvo, ki vsa. uspešno delujejo v bratski slogi za izobrazbo našega goriškega ljudstva in posebno naše ukažcljne mladine. V mestu šteje »Zveza« S društev, v gor. okolici 32, v ajdovskem okraju 17. na Krasu 10, v hribih 27, v drugih okrajih 7. Od teh je ustanovila »Zveza narodnih društev« na novo 36 društev in pri tem upoštevala posebno narodno izpostavljene kraje, kar dokazujejo društva v (iorici, Ločniku, Krminu in ob naši državni meji. Osem društev se je posrečilo »Zvezi« vzbuditi iz nezdravega spanja in v tem oziru čaka »Zvezo« še mnogo, mnogo dela po naši deželi, kjer je še marsikatero društvo, ki živi le še v društvenem registru na glavarstvu.
Glavni namen »Zveze narodnih društev«, združevati na Goriško-Gradiščau-skem obstoječa narodna društva v organično celoto, se je po prvem letu precej posrečil. Sredstva, katerih se je posluževala »Zveza narodnih društev« v dosego svojega namena, so bila različna, posebno
se je morje, nemirno od krutih sunkov vetra, ki so bili po njem, prepregalo s temno modrino; in v poševnem soju prvih žarkov je valilo plamenčke vrhu slednjega vala. Nebo je bilo malodane belo in čisto kakor kristal. Marzilja v ozadju se je videla tako razločno, da si mogel šteti okna na pročeljih hiš, dočim so se na skalah ob zalivu vžigale rožnate, nepopisno nežne barve.
»Majalo naju bo na povratku«, je dejal Frčdčric.
»Mogoče«, je odgovoril Micoulin preprosto.
Veslal je molče, ne da bi obrnil glavo. Za hip je mladenič premotril njegov, okrogli hrbet in se spomnil Nais; vse, kar je videl od starca, je bil od pripeke opaljeni tilnik in dva konca rdečih ušes, v katerih so viseli zlati uhani. Nato se je sklonil, zanimaje se za morske globine, ki so bežale pod barko. Voda se je kalila; le velike, polrazločne rastline so plale liki lasje utopljencev.. To ga je spravilo v slabo voljo in celo nekoliko v strah.
»Veste kaj, oče Micoulin«, se je oglasil po dolgem molčanju, »ali čutite, kako postaja veter močnejši? Bodite previdni.. Saj vam je znano, da plavam kakor svinec.«
pa intenzivno notranje delovanje, centralna knjižnica in predavanja.
Intenzivno notranje delovanje «>Zve-ze narodnih društev« ilustrira najbolj število pisem, kojih je bilo odposlanih od tajništva 1540 in od predsedništva 152. Glede ustanovitve osrednje knjižnice, se je obrnilo predsedništvo »Zveze narodnih društev« na goriško občinstvo s prošnjo, naj bi darovalo v ta namen knjige, kateri prošnji so se mnogi odzvali, zakar jim bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala. Mnogo knjig je pa morala »Zveza« sama kupiti. Konečni sklep delovanja osrednji knjižnice je ta: šestim društvom je du:. vanili 179 knjig, 17 društvom se je izposodilo v serijah 337, v prometu je torej 516 viijig, v vezavi pa še knjig za kake tri serije, tako da bo konec prihodnjega tedna v prometu nad 600 knjig. Po došlih nam statistika od raznih društev, katera imajo izposojene naše knjige, je bila povprečno izposojena vsaka knjiga po štirikrat, tako da je bilo v dobi Štirih dobrih mesecev prebranih knjig okrog poldrugi tisoč, kar sicer ni mnogo, toda za prvi pričetek dovolj, ker je treba vedno računati z razmerami.
Predavanj je bilo vsega skupaj 88, med temi 29 v Gorici. Povprečno je bilo v Gorici 120 poslušalcev, po deželi po 80. Med 28 predavatelji sta imela največ predavani g. predsednik dr. Pue (25) in g. dr. Dereani (12).
Veliko važnost je polagala »Zveza narodnih društev« na organizacijo pevskih zborov naših društev. Skoraj vsako naše društvo ima svoj pevski zbor. To petje se pa mora na vsak način povzdigniti, in vpeljati je treba sistematični pouk v petju v naša društva. Le po tej poti bo postalo napredovanje v petju vidno in enotno. V ta namen so bili sklicani dne 4. februarja v Gorico v »Zvezine« prostore pevovodje z naše dežele na sestanek, kjer je imel »Zvezin« pevovodja predavanje o tej zadevi. Dogovorjen drugi sestanek je moral odpasti dne 18. februarja radi slabega vremena. Takih sestankov ne sme pustiti »Zveza narodnih društev« izpred očij, posebno sedaj, ko je na tem, da dobi velik in
»Da, da, že vem«, je dejal starec s svojim suhim glasom.
In z mehaničnimi kretnjami je veslal naprej. Barka je začenjala plesati in mali plamenčki na grebenih valov so se iz-preminjali v pljuske pen, ki so letele pred vetrom. Frčdčric ni hotel pokazati svojega strahu, a potolažen ni bil posebno, in marsikaj bi bil dal, da se spet približa ko-pnini. Postajal je nemiren in vskliknil je:
»Kam vraga ste danes zavlekli svoje koše?___Ali se peljeva v Alžir?«
Toda oče Micoulin je odgovoril iznova, brez naglice:
»Že prideva do njih«.
Naenkrat je  izpustil  vesla,  vstal  v ! čolnu pokonci in poiskal z očmi na bregu j obe točki, ki si jih je zapomnil v ravnanje; ' in še je moral veslati pet minut, predno je dospel med kose plute,  ki so  kazali mesta košev, Predno je potegnil posode na površino, je obstal še nekaj hipov, obrnjen proti Blancardi. Frčdčric je sledil z očmi njegovemu pogledu in razločno zapazil pod smrekami belo liso. Bila je Nais, ki je še vedno slonela na terasi; in bela lisa je bila njena obleka.
»Koliko košev imate?« je vprašal Frčdčric.
(Dalje prihodnjič.)        ..,.'....,;
obsežen arhiv. Sicer je pa že sedaj »Zveza« pridno posojevala svojim-društvom razne skladbe, vpoštevala pri tem pevske ' zbore in jim v marsikateri točki dobro svetovala. Tako se je vršilo v tem času 69 veselic po naši deželi, in skoraj pri vseh teh veselicah je sodelovala »Zveza narodnih društev« bodisi s slavnostnimi govorniki, bodisi z izposojitvijo primernih iger iz svojega arhiva, bodisi z določitvijo -veseličnih dnij, primernih skladb itd. Skoraj vse veselice so bile uspešne in ž njimi so povzdignila naša društva med ostalim občinstvom zanimanje za prepotrebno m prekoristno delovanje za ljudsko izobrazbo na društvenem polju.
Ko se je začel širiti delokrog Z. N. D. vsled množečega se števila članov-druš-tev, je bilo treba misliti na določitev Zve-zinih zastopnikov po raznih sodnih okrajih. Ti-Ie zastopniki so v marsičem razbremenili centralo, s katero so ostali v stalnem dopisovanju, imeli predavanja, vodili ustanovne občne zbore ter nam šli v vsakem oziru na roko. Delovanje in poslovanje v posameznih društvih so pa olajšale društvene knjige, (tajnikova, blagaj-nikova knjiga), katere je po nasvetu in po načrtu predsedništva Z. N. D. založila Goriška tiskarna. Teh knjig so se oprijela že mnoga društva, ostalim naj bodo pa na tem mestu priporočena, ker na ta način postane poslovanje v vseh naših društvih enotno, kar bo velike važnosti za Zvezi-nega revizorja.
Od prvega obstanka do sedaj je bilo odborovih sej štiri, razgovorov in sestankov predsedništva in goriških odbornikov pa vse polno. Nekatere stvari se ie moralo opustiti, ker so se pojavile v tem času po-trebnejše zadeve, katerih se ni moglo odlašati. Tako se je moralo opustiti za sedaj društvene znake, kakor tudi določila glede odra, plesišča in razsvetljave.
Tekom prvega leta je pa dobila Z. N. D. svoje prostore v »Društvenem domu« v ulici sv. Ivana. V teh prostorih se vrše manjša predavanja, ima sedež naša osrednja knjižnica in bo tudi šola za pevovodjp naših društev.
Pri sklepu sem! Ako ponovim število 1692 oddanih pisem, število 101 naših čla-nov-društev, število 600 izposojenih in darovanih knjig, 88 predavanj, 69 veselic, organizacijo pevskih zborov, sem menda dovolj označil delovanje Z. N. D. v prvem početku, ko se ji je bilo treba boriti z raznimi neprevidljivimi težkočami, pa tudi z nasprotniki. Upati je, da nadaljno marljivo deiovanje Z. N. D. odstrani težkoče in zmanjša število nasprotnikov.
K tajnikovemu poročilu je pripomnil predsednik dr. Puc, da centrala ni mogla sprejeti vsega dela nase, ampak iskala ie delavce tudi zunaj po deželi. Med gospodi, ki so požrtvovalno podpirali delovanje Zveze,   omenja   zlasti   učitelja   R. O r 1 a v Višnjeviku in Fr. K a š c a v Tolminu, poslanca Jos< Š t r e k 1 j a, notarskega kandidata Tomo Š o r 1 i j a v Ajdovščini ter tehnika B r e 1 i h a in posestnika R o j c a v Cerknem. Izmed 45 knjižnic je pri 25 pomagala Zveza. Zveza šteje 60 pevskih zborov, to je ob jednem največja zveza pevskih zborov na Slovenskem. Ali pevovodij manjka, zato pa treba spraviti kurs pevovodij v boljši tok. Zveza je delovala vsporedno s Sokolom. Sokol, krepi v prvi vrsti fizično moč, Zveza duševno; obe organizaciji pa imate jednak cilj. Zveza je šla na roke Sokolu, Sokol zvezi.   Treba pritegniti v delokrog vso mladini in zlasti ženstvo. V nekaterih krajih se je to že posrečilo, ali čaka nas še velika naloga.   Treba paziti na mladino. Zveza nar. društev ima nalogo, priklopiti jo k narodnemu delu, kakorhitro zapusti šolo. Predavanja so bila, ali bilo jih je premalo. Mnogokrat se ni moglo ustreči zahtevam po predavanjih. Ni zadostno močij na razpolago. Vse delo sloni  le na par ljudeh. Upajmo, da bo v bodočnosti bolje. Odstranjena je konkurenca pri veselicah, kar je velikega pomena. Priznavajo korist Zveze »v tem pogledu že društva, ki niso učlanjena, ter še obračajo do nje, da se prepreči konkurenca. Poročilo se odobri. Blagajniško   poročilo   prečita tajnik Damir Feigel. Iz istega posnemamo, da.se je izdalo jako mnogo za Zvezina društva sama. Vedelo se je naprej, da se bo rabilo mnogo sredstev že takoj v pričetku. Storilo se je kar mogoče. Gotovo je, da
so troški v prvem letu večji kot bodo y naslednjih, ali mnogo se ne bodo manjšali, zlasti ker rastejo potrebe. Vsa društva, ki plačujejo članarino, dobe vse to stotero povrnjeno. Sedaj ie šele začetek. Prepričani smo, da pride vse v pravi tir tako, da bo naša organizacija močna in Zveza krepko podprta. Izreče se zahvala podpornikom. — Poročilo se sprejme na znanje. \
Pri točki: volitve se oglasi prvaški župan F u r 1 a n i ter omenja zasluge predsednikove za Z. N. D. Zborovalci aplavdi-rajo in izvolijo z vsklikom g. dr. P u c a zopet predsednikom Z. N. D. Dr. Puc se zahvali. Posl. Gabršček spregovori par-lepih besed na naslov novega odbora. V odbor so bili izvoljeni z vsklikom: Fr. K o c j a n č i č iz Podgore, Damir F eig e l, cand. iur. v Gorici, J. K u z m i n iz St. A n d r e ž a. B1 a ž i c a iz Št. Petra, K i a-n j š č e k iz Pevme, Orel, učitelj iz Viš-njevika, Jos, $ t r e k e 1 j, dež. poslanec v K o m n u, Tomo Š o r l i, not. kan. v Ajdovščini in Fr. K a š c a, naduč. v Tolminu. Pregledniki so: Fr. Rakušček, nad-? učitelj pri Sv. Luciji, dr. Podgornik in J. F a b č ič v Gorici.
Dr. Puc se zahvali za izkazano zaupanje ter obljublja delo, računa pa >¦.¦.-. pomoč, rekoč: z Vami vse, brez Vas pa ni uspeha.
Pri točki slučajnosti utemeljuje podpredsednik Kocjančič   svoj predlog, da naj bi se vršili občni zbori vsako leto drugje, eno leto v e.iem, drugo v drugem kraju. Govorili so k prilogu B r a j-nik iz Št. Andreža,    Mužina z Brjij, M i k u 1 i n iz Biljane, F u r 1 a n i iz Prva-čine. Slišali so se glasovi za in proti, sprejet je bil Gabrščekov   posredovalni predlog, da se da odboru v odločitev, da priredi, če kaže in bo mogoče, občni zbor kje na deželi; vezan pa ni v to. Gabršček omenja, da je razvidno iz poročila, koliko troškov in preglavice delajo plesišča, berjarji ter omenja slučaj, ko je bilo treba plačati za dva berjarja 700 K. Odbor naj poskrbi, da se bodo berjarji posojali. Glede plesa omenja, da ga mi ne odpravimo, ali mladina naj se veseli pod nadzorstvom. Dr. Puc omeni, da nasprotniki trde, da Z. N. D. ni za nič drugega | kot za ples. Ali res je, da ravno Zveza narodnih    drutšev   je   spravila   ples    v red. Fantje ne zapijejo denarja, ampak ga porabijo za harmonij, za knjižnico, sploh v koristne svrhe. Glede berjarjev je stopil odbor lani v zvezo s slov. obrtniki, ali pogajanja so se razbila; novi odbor pa stori kar mogoče. P e r i c iz Bilj zahteva, da bi se ukrenilo tudi kaj   glede  razsvetljave. Dr. Puc pojasni, da se je odbor že pogajal, novi uredi tudi  to reč, če le mogoče. Brajnik iz Št. Andreža priporoča, naj društva ignorirajo napade nasprotnikov v listih. Dr. Puc meni, da je to prav, ali vselej ni mogoče; včasih je potreba reagirati.   Nasprotnikov bomo imeli vedno, toda mi korakajmo naprej in naj nas ne straši, ako kak pes laja ob cesti.
Dr. Puc končno zahvali zborovalce za obilo vdeležbo ter poživlja na delo, ki more roditi obilen sad, ako se ga vsj lotijo. Če že mi ne bomo vživaii sadov, jih bodo pa naši otroci." Skonča z lepimi besedami: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, tO mož je storiti dolžan. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi. Živahno odobravanje.
Tako se je izvršil letošnji občni zbor Z. N. D., ki je postala močna kulturna organizacija, katero čaka še obilo prosvetnega dela. Kaže se, da je na pravi poti ter da bo ob splošnem navdušenju za Z. N. D. žela še mnogo uspehov v korist goriških Slovencev.
Društva, ki še niste v Zvezi, pristopite!
orkestra so zapela ta tri društva »Frari- . nčinih kopanko«. Pevci so želi za lepo petje I mnogo pohvale. — Na vrtu je bilo živali- J no. Paviljon, ki so ga priredile narodne goriške dame v korist Z. N. D., je imel dokaj privlačne sile. Tam je bil bufet. kavarna, vinarna. V paviljonu so delovale dame: Gabrščekova, dr. Pucova, dr. Piklova g.Čna Draščekova, jako živahna je bila prodaja razglednic, kolekov in cvetlic v korist družbe sv. C. in M. Prodajale so g.čne Bajtova, Kranjčeva , Mozetičeva, Vilharjeva, gospi Bisailova, Mušičeva (če smo katero prezrli, naj oprosti!) Vladala je prav animirana zabava in tekli so veseli pogovori. Proti noči so zunanji ude-Iežniki odšli vsak na svoj kraj, v veliki dvorani pa se je razvil ples.
Lep dan je bil. Vsakemu udeležniku ostane v najboljšem spominu.
DOPISI.
Veselica.
Popoldne se je vršila veselica pri zlatem jelenu. Obisk je bil povoljen, dasi bi bil še mnogo večji, ako bi mrzlo vreme ne držalo ljudij doma. Vojaška godba je svirala lepe slovanske komade, peli pa so: moški zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici, in sicer »Hercegovsko« in »Pomlad in jesen«, bralno in pevsko društvo iz St. Andreža je zapelo Komelovo »Zvezno«, pevsko in izobraževalno društvo »Prešeren« iž St. Petra je zapelo Ne-dvedovo: »Prešernu«, skupno pa pod vodstvom Komela in s spremljevanjern
Iz Gorice. (C i t a 1 n i š k a p o I e m i-ka). Izbruhi besnosti so zopet pričeli v tetki »Gorici«. Človeku, ki čita njihovo steklo zaganjanje sedaj v eno, sedaj v drugo stran, se zdi, da ima pred seboj kužeta. ki hoče z zadnjimi močmi obgrizti \*?, kar mu pride pod zob. V zadnjem :.ami si je poleg obsovra/.ene Gabrs.Vkovr . ^e-be izbrala tetka »Gorica« kot cilj svoje revolverske žurnalistike še ubogo goriško »Čitalnico« in njenega g. predsednika, ki prazaprav sama ne vesta, kako prideta do te dvomljive časti.
Zaman iščemo v predolgih člankih »Gorice« le trohico stvarnosti. Ni je, pa je ni. Pisec govoriči nekaj o naskokih »liberalne garde« in ne pove, da bi bili klerikalci prav radi obdržali »Čitalnico« v rokah, — če bi jo bili mogli; govori o krasnih prireditvah, a ne pove, kako si on to misli, da bi Čitalnica konkurirala s predstavami slov. gledališča in s koncerti pevskega društva; mislite, gospodje, da Čitalnica zato ne priredi ničesar, ker Vas ni več blizu? Radovedni smo le, kako veselico bi priredila kaka klerikalna »čitalnica«, če bi jej ne pomagali »liberalci« m pa oni še sedanji člani »Čitalnice«, ki se jih ne more prištevati formelno k nobeni stranki. Haha, to bi bil prizor za bogove! Prazna dvorana, le tu pa tam nekaj sterilnih parčkov, ki se gibajo v negotovih korakih že zdavnaj pozabljenega valčka ali pa poskočnega hopserja!. Juluii
Sicer pa, gg. okrog revolverske »Gorice«! Vprašajte vendar one gg. Čitalniš-ke člane, ki se jih nikakor ne more prištevati »liberalcem«, ali si ti gospodje kaj žele priti s/.pod »Gabrščekovega terorizma in absolutizma« pod nekdanjo streho? j
Ubogi gospod predsednik »Čitalnice«! Naše sožalje! »Gorica« mu je nastavila svoj revolver na prša. Pa se naj brani, če se more! Da ste tak neznačajnež, tega si ) pa nismo mislili; ti salarnenska »Gorica« ti, kaj vse stakne! Takrat, ko je Vaš g. zet prestopal iz klerikalne v liberalno službo, takrat ste presedlali. Gospodje okrog »Gorice«: Wie der Schelm ist itd.! Pri Vas to najbolje vidimo. No, g. predsednik je že zadnjič izjavil koncem svoje polemike, da takim nizkotnim napadom ne odgovarja več. Lahko je torej »Gorici« gobez-dati. Steklega psa se bojimo, a spoštovanja ne moremo imeti pred njim, tako tudi ne "pred mazači okrog klerikalnega »revol-verbiatra«. To ima g. predsednik za zah-ivalo, da je pred leti klerikalno tiskarno rešil poloma, ko je klerikalna nemarnost in nesposobnost v tiskarni dogospodarila; te napade je g. predsedniku donesla njegova možatost, ker si ni nikdar slepo u-klanjai vsemu, kar poreko voditelji, marveč ker si je povsod pridržal lastno sodbo in se vedno ravnal po svojem prepričanju. Da, če bi klerikalne ničle imele med seboj ie enega C, bi ga kovali v zvezde, tako pa lajajo v njega, ker vedo, da jim ni
pristašev,   nekdanjih »Mladoslo-vencev« —
Kar se tiče g.a M. in njegove »možatosti«, je seveda umevno, da ga skuša »Gorica« braniti, če drugače ne, pa s tem, da enostavno — zanikava in proglaša tozadevne navedbe za »race«. Taki izgovori so poceni, pet krav za groš. Kar se tiče klanjanja M.ovega tilnika pred G.-ovim »pasjim bičem« in njegovih poskusov, kako bi prišel v milost pri »Pev-kem društvu«, bo morda g. dr. T. vedel. kako je g. Č. pri njem posredoval, za g. M., seveda brez uspeha. G. dr. T. gu. Č. to prav lahko potrdi, kajti če kdo, bo g. dr. T.moral priznati vedno nepristra-nost ga. Č. Sicer se je pa g. M. ponujal tudi drugim za pevovodjo, ne samo »Pevskemu društvu«; tako ie napravil oferto »mladini«, ki je tiste čase (1907/08) plesala v Čitalnici; pa ga tudi mladina ni -marala, imela je predober nos.
G.u Č. in gg. članom »Čitalnice« svetujemo, naj si ne puste kaliti nočnega spanca radi »Goričnih« revolverad; kadar ste jim biii dobri, so se Vam klanjali, kadar Vas pa ne rabijo več, in če se jim slepo ne pokorite, lop po Vas! To je že stara in lepa navada črnuhov. Za vse to imamo dokaze, nimate jih pa Vi za svojo trditev, da je g. Č. sam nekomu zatrjeval, da je »bil vedno klerikalec«. Tudi to je vzeto le iz Liguorijeve morale; k Vam hi bi moral iti Machiavelli v šolo. V sum-ničenju so pa tudi to pot klerikalci prekosili sami sebe. Blagrujemo samo Vas, g. predsednik Č., da Vam na te izbrulie besnosti in zavisti ni treba reagirati; Vi lahko lepo tiho sedite v zatišju, mi smo tem vednim nesramnostim izpostavljeni, in kakor kaže zadnji čas, teh nesramnosti tako dolgo ne bo konca, dokler teli ste-klišev ne pošljemo kam, kjer se jim ho temeljito puščalo.
Iz komenskega okraja.
Iz Kostanjevice. — Tukajšnja šolska mladina je priredila s svojim učiteljstvom dnn 4. maja t, 1. inajniški izlet na lov hroščev, katerih je nabrala C0 litrov. Slavno županstvo je isti dau darovalo otrokom za njih trmi 14 K, kruha in vina pri g. podžupanu Fr. Trampužu iz Kostanjevice b. štev. 34, za kur izreka podpisano šolsko vodstvo v imenu šolske mladine tem potom najiskrenejšo zahvalo! — Šolsko vodstvo v Kostanjevici: voditelj: Anton Fnkin.
Eopli Jltjra vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču,           ZfrlVOJŠM
Brigt-ovem vnetju obisti,      priporočano! katarju v grlu in vratu; preti želodčnemu in Črevesuemu katarju, IZtlStnl        boleznim v mehurju zapečenosti, uspel)!!                                boleznim na jetrih.
Zaloga pri flnr. 3eretiču in fl. Seppenhoferju u Gorici.
Domače vesti.
Za družbo sr. Cirili In Metoda so nabrale
kandidatinje na izletu   v Tolmin-Sv.  Lucija K 12-50. —
Zi telovadno orodje »Črnlškega Sokola" je nabral Miroslav Leban K 180-20, katere so darovali sledeči- gospodje: po K 10: dr. Lev-pušček in dr. Drag. Treo. — Po K 5: Pečenko Anton, prof. Seidl, Bisail Avrelij, dr. Puc, dr. Dereani, dr. Sket, M. Poveraj, l>. Gilčvcrt, Z&jec Alojzij. — Po K 4: Kerše-vani & Čuk, Franc Oberdank. — Po K 270: Omizje Komel, Ajševica. — Po K 2: Franc Ravnikar, J. Mušič, Koritnik, Ivan Gleščk\ Černetič, Janko Kerševani, Črničc, Ivan Ko ron, Batuja, Ivan Rijavic, Črniče, Cabariji Ivan. — Po K 1'80: Toroš Josip. — Po K 1 : TrebSe, Bregant, Zirmann Alojzij, Itovm Josip, P. Detiček, Ivan Kavčič, A. Slami?, Batjel, Strassoldo, Kczman, Boštjančič, Črnko,
umu pu iujaju v njega, K.er veuo, uu jun ni ; Podgornik, prof. Mastnak,  prof.   Povšič,   Ba-enak. In na tem g. Č. lahko le čestitamo, j tistič, F. Drašček,  Lenard,  Pavliček, Aoton Vedeli smo, da so klerikalci vitezi ze- | Cigoj,  Cigoj  Karol,  črnigoj,  Hebat, dr. Fa-lo žalostne postave, da so pa tako majhni,    ganelj, Pečenko Josip, Bajec, Jakše, Janovibv,
LevpuSček, Šuligoj, Zgonik, Logar, Podgornik Ivan, Selo, Jamšek, Furiani Franc, Cigoj Josip, Črniče, dr. Ftaoko, 2. N. N, Nekdo. — Po 80 vin : KorSič Mirko, N. N., Krnše-vec Ciril. — N. N. 50 vin;, Nekdo 30 vi«, 3 N. N. po 20 vin., Semolič 20 vin. — Med ČrniSkfmi telovadci K 31. — DruStvo izreka vsem cenjenim darovalcem najsrčnejšo zahvalo! Bog živi posnemovalce 1
kakor so se pokazali v tej polemiki, tega si nismo mislili; to. je celo nam novo, ko smo že vajeni takih brezobraznostij; klerikalna namiguša si celo upa sumničiti na tak način, kakor v stavku o Č.jevem »narodu«, ,.. Ali tiči za tem morda kaka stara maščevalnost slavnega dopisnika »Gorice«? Bilo bi zelo interesantno, posvetiti v kakšne stare kote sedanjih »Go-
V ^Nm niso s svojim .podpornim dru-iif oiu ipialirs* fiašll*; v Podgoro so si predel kratkim zapisali rešitelja dr. Janeza 'Ilv^tiMlsfca, ki Pa izvilo sploh ni mogel ilo-^ti %oV^riti in jepotem razlagal svojo iiia Tlfs^sti^no-darviiiistiČno- katoliško- so-ciNn» iiic^iiro-stbackom v neki oštariji; to pa žat^ 4^ jim ni ,'bilo^reba posebej hoditi 4*%JjP*S^*iil&a Vjljjrijo. Od kakih 30 ,|)<1«^|(0V jih je pos hišnic njegove dolgovez-jiP^ti Kakih'§ ver nej šili, drugi so se tačas Ifr^p^li, potoni je fcila prosta zabava z lia^iiip^nj&m, Krekov-o soijologično preda-va^ije jedilo tako> dolgočasno, da so še vodit elii podgorskega krščanskosocijalnega Hibai>i>a nakani - - ušli. Dva velika,, čila in neto r ,a'/,I>^oritLi kršč^nskosoeijalna propa-g*dori|a sta ciolitar tjermastia in pa oni .l(t-#5žiir» ki Sili j«e lani na nekem shodu pri (febktu sliSal toliko bridkih od' zbranih Konctc^v. Tiicij on s<e menda bolj razume iif* Sr^jse.* pa ne od sablje— Ta dva ho-iliiaPboctei&li.in iščeta, koga bi požrla. IVetJ* pa t zdraviliško pomočjo za njima kc^lcss^rl in č« hoče imeti kmet pomoč, ga iii*|iri*.|j, Kakor n«k»<S pod Doberdobom.... |)^)|it^rllkeriniistia, ki bi si rad zaslužil naslov *gori$ke«a Siišterši&i, morda ne samo n^.sl«>>r,a.iiip«4k v-se, kar zraven spada, hodi po sel>*io rad na Kanalsko in okrog Ro-
5i iiia*  Mcirda ie ve, zakai-----
\i' kotiku^iiiatn konfuciuvsov s katoli-šfesosc..)cij^liio idejo so se skotili lični tiči, ii*ien^)vatij » orli«. Kakor čuki letajo tiho v ve^Scfleiii likidii; shajajo se v duplin, ! kjer jili »illiLe "« v*di, in čukajo svoja ža-k^tii^iifesla v temno noč. Najrajše se »gor d rjlij^i v* storili zvaiiikili, bcznicali itd. Po-' r^ibli^vl 5so, Lc so udomačeni, tudi za nosijo k»ah>*i{kov. kadar v Gorici župana in-s*:afo" #> I^cSti hočejo naše ljudstvo na k^itol i$ki podlagi in narediti močno in čilo. V" iik^rad eiiern kroju paradirajo, kadar se č%itik > v^uiici; v-Casili zhesnijo; potem se d-Ai^icI'* na krepkili kreljntih v sinji eter; k aila r sts vrnejo i/, sinjega etra nazaj na iX'ali%a tla, pridejo v neljubo dotiko s ka-i ajiis^Iiii soUiiCenu ki marsikateremu potoni n iick^ij časa ustavi njegovo plodo-ii osiix).«r:>eijuliio delovanje. Včasih, kadar e iitlfo »t^crtiiki potrebo, uveljaviti svoje '^r^-ail^torične moči, nastane iz tega kr-&^i>S3dc<>5!M)Ciialetitc<!aj. Takrat se napolnijo s jcer- ve <j|ic> zapuščeni prostori pod »Cen-tn-iiii^o« i ljudmi dvomljive vrednosti; ti s cl> oW*n u(jc koristnega soeijalnega de-k)va%ija meči ljudstvom. Kadar jih njihovi ifcni^csa^iji uc iifc lepega zadržanja na i^aJil-isliodili.ihn Urže dolgočasna preda-^•aiiJsa; kakih -3 ji h Posluša, ostali pa se krflMaio i alkoholnimi pijačami na dru-šLtvcitic stroške. Potem je vsakovrstna F^ros ta bahava; varnostni organi se za to ftrcs _to >:al)Hvo včatsili intenzivno zanima-i; o. Med prosto zabavo jim igra godba njih Nl.iV" nošeno Koračnico: »Čuk se je oženil, 1 lOpSiasai |<
KacJar čutijo črnki naravno potrebo po t)|oi^njut,pi§cjo> Leonovi družbi po denar; fcjotesni gre^io lovit kaline med študente, ^ePx)sli*2jo potem Ua shode in jih uče, kako ^ci^a^lifldili Praktično izvaja »Hexene'm-^nal^eiu^«: Nimcsto naših 200 jih vidijo na l<ak»«eiii shodu le 30, polovico nedoraslih *)tf<*k!*iaiiesto svojih 10 jih vidijo po 1000 $n Weč, samih »zavednih« seveda. Česar *ic r^a/^nieS«, s« jirn zdi dolgočasno predajanje! če pa slišijo Terseglavove tirade ^lilber^liieniučiteljstvu, mislijo, da slišijo
^sveiteg^. Avguština___<
prihodnjič, kaidar bodo znani duševni "revčki zopet Čutili potrebo, izliti svoje skr^3iiw*otr»nenje v* predale trobila Ijubijan-^ke^u ^koN, zopet malo posvetimo v njih skrivališča. Ho takrat veselo proščenje!
f^stu simnatr. — 22-ietni Jos. Wein-
iio^oč*^! Ib^er Je sit žrvlje*ijfl radi nesrečne ljubezni.
že Kjrcoa ^ifelo ^a je, 4^ afe usmrti. Imel pa ni pri ^ebl r^ol^rja, ampak le žepni uožek in tega ^iJ^^odU v prsi na srtno stran. Toda ^ožesk J1^ bil preslab ia preskrhan, da ni mo-^el 5zyr^iti felnbe^gerjevega namena. Wein-^er^er ^e z*drftvi sadoj  v bolnišnici pri usmi-
Zlillll*, — I>odpisani   odbor  se  toplo ^(ilrifcrflljirje v-gem oniim, ki so pri nedeljski ve-^solic^i ^Zveze   narodnih druStev"   kakorkoli ^)rip«»oin<Ngli, <lft se j<e nabral tako znaten znesek   v kr^rist; »age <tružbe. V prvi vrsti izreka svo^o zlivalo «3aro*vnleem   cvetja  gg.:  prof. <fl%P   in trg. Dekleva ter gg. cvetličarjem : Clfi^cIglE), Lln(it;yszi*Hi  in  Štolfi,  kakor  tudi cfii^fpit^ gospic^m   prodajalkam  Šopkov  ter
predsedniku »Zveze narodnih društev, g. dr. Pucu, ki nam je dovolil, da je odbor ženske podružnice smel postaviti svoj paviljon. Bog plati tudi vsem drugim blagim darovalcem. — Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Gorici.
Stekli psi- — Neki pes je ugriznil dva psa g. Madejskega na Solkanski cesti potem je: tekel naprej pcotLSolkanu, Prišla sta hitro goriški mestni živinozdravnik ter okrajni ži-Vinozdravnik, oba psa so hitro ubili. Poroča se, da je neki sumljiv pes že v soboto pritekel baje s Krasa, da je v PrvaCiiii baje ugriznil nekega otroka in psa, baje tudi v Št. Petru, pripovedujejo tudi, da je prišel do psov na verigi, jih oklal pa stekel. — Steklega psa je ustrelil orožnik stražmešter Venlin blizu Soškega mosta ob železnici.
Kolesarske društvo Mia 1 Kojskem je imelo L občni zbor il<ie 9. t. m. Predsednikom je bil izvoljen g. F. Pahor; v odbor sledeči gospodje: Y¦. Batjel, A. Mavric, A. Koršič, t. Primožič, J. Paljavec, J. Vuga, A., Vuga, J. KofSič, F. Lutman. — Društvo ima že 38 članov; Društvo si nabavi tudi obleke in čepice. Obleke napravi g. Mavric, krojač v Kojskem. —
Izpred SOdnIJe. — Radi krivega pričevanja pred sodnijo je bila obsojena Marija Stipanič na 2 meseca zapora. — Ker je kričal proti Avstriji, je bil obsojen Anton Beltram iz Benečije na 7 dnij zapora z jednim postom. — Radi poskušene protinravnosti je bil obsojen 25 letni J. Cetul iz Strasolda na 5 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
VliflO. •— Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
potrebščin svojim udom. Ud postane lahko vsak, ki pri-društvu kaj naroči je obenem okoriščen z vsemi morebitnimi podporami, ki bi jih dobilo društvo od ene ali druge'strani. Prijavilo se je že precejšnje število udov; ko potrdi vlada pravila, prične se delovanje. V osnovalni odbor, ki posta- -ne pravomočen za dobo treh let, ko;za-dobijo pravila zakonito potrjenje,. so izvoljeni: Predsednik frafl Tavčar;, podpredsednika AIojz.ij Brundula in Anton Pe-gan; Franc in Avguštin Orel tajnika; odborniki Andrej TavCar iz Kjepljen, Viktor Sirca iz Godenj, Ivan Ravbar v .Nogel-skem dolu in Ivan Ravbar \% Dutovelj. V društveno nadzorstvo in za pregledovanje računov so izvoljeni Josip- in Anton Tavčar iz. Krepljen ter Anton Žene iz Cola, občine Veliki Repen.                   ,..
Razne vesti.
Oeželnozborska vollUe "• Štajerskem, -v soboto že smo sporofili, da et« v splošni kuriji zmagala dva kle^kalna k&adidata: dr. Ko* rešec to Pišek. Sled^jeoau je stal nasproti napredni kandidat učitelj Brinat, ki je dobil 1777 glasov. Pišek pa 6051 ; izvoljeni so 4 8oc. demokratje, e&en je v ožji volitvi, 3 kršč. socialci, nemški pacioa«lci so čudovito nazadovali. Napredni Slovoaci bodo glasovali pri ožji volitvi v skupini spodaještajerskih mest za soc. demokrata'
Proračunski Otfsill ima> ta teden vsak dan seje. Pričakuje se pri poglavju o poštah velike debate. Čebi se gotovo upro germaniza-toričnemu postopanju ministra \Veisskirchner-ja, pa tudi o poStuili raznierali po Slovenskem, na drž. železnici,, se da marsikaj reči l
Oflr&ka krizi. - B Ogrskem je nastala ministerska križu. C&sor se mudi v Budimpešti ter zaslišuje rasne državnike. Ogri niso nikoli zadovoljni. Hcsčejo samostojno ogrsko banko, hočejo pa zopet nacionalnih koncesij v armadi. Cesar se potivi, hoie pa, da se izvede volilna reforma ter dovolijo rekruti brez koncesij. Sedanja vlada pravi, da tega ne more storiti. lS5o sfl torej novo vlado, no • vo večino. Večino pa tvorijo Košutovci, zato so poklicani sestaviti vlado, morali pa bi sprejeti omenjene pogoja. Skupina v neodvisni stranki zahteva, da bodi nova vlada sestavljena le iz pristašev te stranke. Vladar odide, ne da bi kaj opravil. KoSutovci huj-skajo po deželi,
Kie ie Hrvatska? — To, kar se godi sedaj v Hrvatski, presega Že vse meje. Policijski načelnik, oziroma vladni komisar za mesto Karlovac je prepovedal me-
dn<5 7. t. m., da bi se v kolikor možno ¦ ^tnemu zdravniku dr. Hnsliageriu, ki je bil
večjem številu odzvali povabilu na se-    ^voljen predsedn.koin pevskega društva *     v a„a <o   i.   ~   tt *„«„* „„j«„«    »Zora«, da ne sine vsprejeti omenjenega
stanek dnč 13.  t.  m.  Važnost zadeve         ,   \«   A            ., \ J.    ¦,    & ' 1   •
. .   „      ....            .      .    1lPM ,„ „ • mesta. Mestnemu senatorju dr. Saselu je
zahteva najširšega zanimanja, ker le v j                             ....    : .,    c .   ,
J       &             -               -     ' naročil, da ne sme biti tejmk »Sokola«, a
Zveza narodnih društev.
Javno zahvalo izreka „ Z voza narodnih društev" vsem onim, ki so pripomogli na kateri koli način, da se je veselica v nedeljo popoldne tako lepo in dobro izvršila, posebno pa narodnim damam iz paviljona: g. Ivanki Gabrščekovi, dr. Pucovi, dr. Piklovi in gdč. Karolini Draščekovi, nadalje vsem sodelujočim društvom iz mesta in iz okolice, vsem cenj. darovalcem butelk iz mesta in iz okolice, vsem onim, ki so preplačali vstopnino i. t. d. Vsem torej najprisrčnejša zahvala!
Trguviko-rirtiie in gospodarske vesli.
.Trgovsko-obrtno-društvo za Goriško" tem potoni ulj ud no opozarja gg. interesente, kateri so  dobili  okrožnico   z
samoosvoji tudi na gospodarskem polju leži naša boljša bodočnost.
Volitie zt deželno maslo za penzljsko zavarovanje privatnih uslužbencu v Trstu se vrše v nedeljo dne 16. maja t. 1. Volijo službodajaki in službojemalci. Gospodarji, ki imajo pen-zijskemu zavarovanju podvržene uslužbence, so glasovnice za se in za uslužbence že prejeli. —
Kranjsko vino v Pragi. — Prva vipavska vinarska zadruga je ustanovila v Pragi že zalogo svojili vin in v kratkem otvori tam svojo lastno vinarno v sloveči starodavni patricijski hiši »u Vejvodu« ,(pri vojvodi). Da se češko občinstvo, i zlasti pa vinski trgovci, vinarnarji in go-fstilničarji še bolj seznanijo s kranjskimi j vini, priredi novomeška podružnica kmetijske družbe kranjske v Pragi od 29. t. m. do 6. junija deželno razstavo kranjskih vin s pokuSevanjem istih. Te razstave se udeleži kakih 25 najboljših vinskih producen-tov in zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrst vina.
Otvoritev postajališča »Zazld". - Dne 15.
maja t. 1. se otvori na progi Divača-Pulj med postajama Podgorje in Rakitovic v km 25% postajališče Zazid za osebni in prtljažni promet.
Vpeljavi telefonlčna službe ni c kr. psštnam In brzojavnem uradu Ronkl. — Dne 1. majnika je
bila predana javnemu prometu postranska centrala Ronki s 5 priklopljenimi naročniškimi postajami, katera pripada krajevnemu telefonskemu omrežju Tržič na Primorskem.
V Krepljah na Krasu se je ustanovilo »Gospodar, društvo« z namenom pospeševanja umetnega gnojenja travnikov in polja ter preskrbljevanja vseh kmetijskih
mestnim uradnikom je. naročil pod pretnjo disciplinarne kazni, da mu morajo naznaniti ako so v odboru kakega društva. Ob enem da morajo naprositi pismenim potom j za dovoljenje, da siflejo obdržati še nadalje svoje časti v društvih ter v bodoče vsprejemati nove take časti.
Dr. Frmk kliči »a Pomoč dr. Šusteršlča! —
Dr. Frank, vodja ,6ist& stranke prava", je v silnih skrbeh radi dr, Masajykovega nujnega predloga o zagrebškem „valeizdajniškem procesu". Da bi neijubi m« Masarykov predlog preprečil, se je obrnil, Intkor je znano naravnost na predsednika poslanske zbornice dr. Pattaija ter ga prosil, naj ne pripusti razprave o dr. Masarvkovem predlogu. Ta njegova prošuja ni imela Vspeho. Zato se je sedaj dr. Frank obroil, kakor poroča »Obzor8, na dr. Šusteršiča, da saj bi on v imenu Frankove stranke nastopil v parlamentu proti Masaryiov<ema predlogu. Dr. Šustersič — zastopnik Frapkcve stranke, lepa družba! Radovedni smo, če bo dr. Šustersič voljan podpirati Frankoma aatipattiotska stremljenja tako, kakor njegovo* glasilo ,,Slovenec0l
Ni Turškem. — A-bdui Hamida stražijo ostreje nego doslej. Pečarja Abdul Hamida in njegovih otrok, naloženega v raznih bankah, ne bo mogoče dvigniti prej nego sklepa o tem zbornica. - Ceremonija opasanja meča novega sultana se je izvršila sijajno.
Nemci send&leže v<olitev za mestni svet tržaški. Kakor doznajemo, mislijo postaviti tržaški Nemci pri prihodnjih volitvah za mestni svet svol^ Števne kandidate. —                      '."                 ¦   ¦   , u„ ..
(Dalje 118 4. strani)
Nemški mar ! Puljll. — Na. povratku iz Krfa dospe nemški cesar Viljem s cesarico Viktorija v Palj dne 13. t. m. Tam se vstavi le par ur ter odpelje na Dunaj s posebnim vlakom. —    '
Previden samomorilni kandidat. — Trgovski
potnik Karol Kinyi z Ogrskega je kričal na Arzenalski cesti v Pulju, da se hoče usmrtiti in pri tem je mahal z revolverjem po zraku. Videla ga je policija in prijela. Povedal je, da je sklenil umreti, ker se mu slabo godi in ni kupčije. Da bi dobil pogum, je spil pol litra ruma, toda to ga je spravilo le do kričanja ter rezilo smrti, namesto da bi ga bilo do-vedlo do strela.
Vseslouiiski časnikarski zim bo imela 15.
t. m. v Pragi svoj ustanovni občni zbor.
Atol-tihn. drušlto „Trlila»a » Gradcu bo
imelo svoj II. redni občni zbor dne ,12. t. m. 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih društva z običajnim vsporedom. — Slovanski gostje dobrodošli >
Žrtev tyrl8tlkl. — Mlad Študent eksportne akademije, Viktor Stočinski, je napravil izlet na Schneeberg s svojim prijateljem. Zasačil ju je snežni vihar, kateremu je Stočinski podlegel in zmrznil, med tem ko je prišel njegov prijatelj še o pravem času do neke kolibe, v kate . se je rešil pred mrazom.
Župan proti SVOJI »Olji. — V Flaas u, vasici pri Bolcanu, je bil izvoljen Karol Lun županom. Zelo so se čudili na glavarstvu, ko je došla uloga novo izvoljenega župana, v kateri se ta pritožuje proti izvolitvi češ, da so g a kmetje nalašč izvolili za župana, ker so jezni nanj. Volili so ga pa zato, ker ne zna ne pisati, ne brati. In res mu je ulogo spisal občinski tajnik, s tremi križci se je pa župan podpisal.
Kronanje bolgarskega kralji. — siavnosti ob
priliki kronanja bolgarskega kralja se bodo vršile komaj v jeseni. Prej obišče kralj vse evropejske vladarje, da jih povabi na svoje kronanje.
Rezidenca saharskega kralja zgorela.  - Pri
Itheimsu je imel saharski kralj Lebaudv svoja posestva, kftera so pa že več let neobdelana, kakor je tudi veliko poslopje, kjer je svoj čas kraljeval Lebaudj, popolnoma zapuščeno. To poslopje je zgorelo do tal, menda je provzročil požar kak potepuh.
LJublmska drama dveh otrok. — v bližnjem
gozdu pri Lipskem so dobili 17-letnega mladeniča in 13-letno deklico v nezavesti; zraven nju je bil listek, ki je pravil, da gresta prostovoljno v smrt, ker se ljubita. Zastrupila sta se. Deček je že umrl, deklica se pa bori s smrtjo.
ŠpUSkl poslanik na dunajskem dvoru dr. Inlio de Afellano y Arospide, marqoe3 vindo de Casa-Calvo je hipoma umrl v Madridu, ko se je hotel vrniti zopet v svojo službo na Dunaju.
Obraioaia proti češkim narodnim socljallstom.
— Kakor poroča korespondenca „CentrumB, je preiskava proti pristašem češka narodno-socijalne stranke radi protimilitarističoe propagande zaključena tako, da se bo vršila obravnava že začetkom junija. Samo na Češkem je obdolženih okoli 500 oseb. Na Mo-ravskem preiskava še teče.
Klanje Armencev v Adanl. — Armenski odbor v Ženevi je izdal sledeči proglas: V seji turške zbornice od 1. maja je obdolžila turška vlada — opiraje se na Iažnjivo poročilo adanskega vaiija, ki je klanje organiziral — Armence, da so oni provzročili nemire in izvršili prva napad. Protestujemo energično proti tem nekvalificiranim obdolžitvam, ki imajo samo namen prikriti prave hudodelce, po metodi, ki se je tako priljubila hamidovemu sistemu. To je izzivanje in razžaljenje za izmučeno armensko prebivalstvo. Zadnja klanja so začela dan po umoru v Carigradu, pod sokrivdo lokalnih oblasti o sodelovanju reakcionarnih čet. Iznenadeni kakor vedno, so se > nci branili dva dni. A bilo je nemogoče De dalje upirati združenim močem vlade čet in krvoželjne druhali.
V nedeljo je bilo kljubu nasprotnim zagotovilom iz uradnih virov položaj v Armeniji poln nevarnosti. V armenskih pokrajinah je izročena uprava kreaturam starega režima. Obračamo se na javno mnenje civilizovanega sveta z nujno prošnjo, zabraniti grozno nesrečo. ~-
Knjižico Andrej baron Čeliovln, slavni junak
avstrijski, katero je izdala svoječasno družba sv. Cirila in Metoda, je nakupilo naučno ministrstvo, da jo razdele slovenskim šolskim knjižnicam na Kranjskem.
Profla se iz proste roke
lep psestvo z restavracijo,
velikim zatajenim sečnatim vrtom; na novo urejenim pokritim zidanim kegljiščem   za   letno  in  zimsko  sezono,
objednem pripravno za letovišče. V hiši je tudi velika klet, pripravna za vinsko trgovino. Kupci naj   si  ogledajo   pri   gosp.
Andrej Kalan, restavracija Vinearje, Škofja Loka.
Največji dobitek! Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
Za dobitke jamči država
Vabilo k udeležbi
===== dobitnth šans      ¦
pri denarni loteriji, za katera jamči država Hamburg in pri kateri |e
9 milijonou 841.475 mark dobitkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so slede«: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark
oziroma:
Mark  6fiO.G00
»     550.000
»     540.000
»     530.000
»     520.000
.     515.000
»     510.000
»     305.000
»     303.000
»     302.000
glavni dobitki po: Mark 300-000 »     200.000 >     100.000 60.000 50.000 45.000 40.000 30.000 »       20.000 15.000 10.000 .'t. d.
V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da moraz gotovostjo zadrti približno   polovica vseh srečk.
Dobitki se viSajo z vsakim razredom, in sicer znaSa največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M.
Cene srečkam I. razreda so sledečo:
Cela srečka I       Pol srečka          Četrt srečka
I M. 6 ali K 7 J  j M 3 ali 350 K |  |mr50aliH5K|
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreCkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto
Vsak vdeležcnec loterije dobi takoj po dovršenem sreCkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati.
Dobitki se izplačajo takoj.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
21. maja
na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschaft v HAMBURGU 8B. Izrežite ! Naročilnica za g. Samuel Hecksclier-ja, sen. ________Bankgeschaft. Hambnrg 36.
Pošljite mi Moj naslov
[celo sreCko za SI «• - (K 7—) {pol » » » 3- - (K 3.501 (četrt     >       » » 1-50 (K  1-75)
Denar pošiljam v pismnl
po nakaznici    \   kar ne velja prečrtajte! pošljite po povzetju)
odlikovana pekarija in sladOi&rna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi
nejega peciva, torte, kolače za birtnance
in   poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje
na  drobno ali v originalnih   butelkah
PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih eenan.
Giov. Rubbia
zaloga svetilk it) fpfio^fna s sh^lott)  ii) porcelanom
se je preselila
n a Tratnik (Ptezza Grande) št. 17. v lastno hišo,
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon št. 79.
RaCun postne hranilnice Štev, 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilno vloga se obrestujejo po i%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge r,e sprejemalo od vaako^ar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastave in na inenjiee po Q% .
Glavni deleži so obrestujejo koncem leta 1007. s GJJ.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. - Reeervni zaklad: 85.954-35.-- Vrednost hiš: 112.328 —
Phonola
je nek aparat,   ki   se   ga   prisla\i Ii  glasovirju, da zamore vsak         I udi
oni,  ki se ne razume prav  nič na  glasbo —   i^iali   kakoišeukoli   komad
prav izvrši no.
Doliriii aparat jo na o-led in tamkaj <l.ijr tudi potrebna pojasnila v: n stop n i k in za-la.^alelj
Rajmund Kren norica, Via Teatro.
Pozor!    Slovensko podjetje!    Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1909.,
na novo otiorjena volita manufakturna trgovina
Franc Souvan sin.
v stari Souvanavi hiši na Mastnem trgu štev. 22
v Ljubljani.
Denar prihrani, kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri
SUKNA
in modno blago za obleke
priporoča lirma
Karel Kocian tvornIea
v Humpolcu i
TvorniSke cene,
za sušno na Gsikem
Vzorci frauko.
/Int. Breščak-u
v Gorici,
r Gosposki ulici št. 14 ( (v lastni hiši)              j
cateri ima v zalogi najbogatejšo zbero pohištva vseh slogov za rsad stan, priprostega in naj- | finejega izdelka.              j
Daje tudi na obroke, j
Lastna delavnica     I ia tapecirano pohištvo. |
Cene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.