2. Štev. Poštnina plačana v gotovini.	V	Ljubljatli,	SObOtO	16.	januarja	192/5.	Poaameina	številka	1	50	Din.	Leto	VI.
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom", I	Izhaja	VSakO	SObOtO.	1	lnserati	se	računajo po velikosti in so cene v upravi
I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ==== I /^ese^na naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. I	—..-■■■■. na razpolago.
Volitve v delavsko zbornico.
Volilni boi.
Danes objavljamo kandidate Neodvisne delavske liste, katere je Imenoval zaupniški zbor »Narodno-socljalne strokovne zveze« in >. Unije«. Na kandidatni listi so zastopani skoraj vsi večji delavski centri v Sloveniji z možmi, katerim brez pomisleka lahko zaupamo, da bodo vztrajno in dosledno lahko zastopali delavske Interese v Delavski zbornici.
Ponovno smo že ugotovili, da smo bili
za enoten nastop vsega delavstva,
brez ozira na strokovno organizacijo ali politično pripadnost. Tako klerikalci kot socijaldemokrat! pa niso bili za pošten sporazum. Oboji so hoteli Imeti absolutno oblast
v	bodoči Delavski zbornici In so zahtevali zase pretirano število zastopnikov. Soči-jalnl demokrati so bili poleg tega pri pogajanjih za enoten nastop tako predrzni, da so zahtevali od Narodno socljalne strokovne zveze brezpogojnega priznanja nemškega Amsterdama. Prav tako kot bi imela švab-ska druga internacljonala kaj opravka z interesnim zastopstvom slovenskega proleta-rljata v Delavski zbornici.
Danes je socijalnlm demokratom že žal, da se niso z nami sporazumeli za skupen nastop, da bi vsaj nekoliko zakrili svoj polom. Čim bolj se približujemo volitvam, tem bolj spoznavajo soc. demokrati, da je že sedaj gotovo, da bodo v bodoči Delavski zbornici izgubili dosedanjo večino.
Kako naj bo tudi drugače?
Saj so brez organizacij in v nasprotju z vsem delavstvom, ki misli pošteno In ki je sito konsumarskih korltarjev, političnih pen-zljonlstov in »socljalističnih« advokatov. Soc. demokrati so sl hoteli pomagati * komunisti, a jim je spodletelo. Večina komunistov niti slišati noče o socijalpatrijotlh, še manj pa o njihovih kandidatih za Delavsko zbornico.
V svoji politični agoniji sc soc. demokrati besno zaganjajo v narodne socljaliste in niti ne pomislijo, da nas bodo v Delavski zbornici še prokleto radi prosili za pomoč. Ml sc za frazerska zmerjanja, ki prihajajo iz takozvane »Delavske politike«, malo zmenimo. Soc. demokratični tisk še nikdar ni znal povedati kaj stvarnega in z dokazi podkrepljenega: preko rokavarstva se še nikdar ni dvignil.
Verni bratci socijalnlm demokratom so klerikalci.
Drugim očitajo strankarstvo, a imajo najbolj politično odvisno listo, ne samb od Koroščeve SLS, ampak tudi od SLS korar-jev, bankirjev In iabrlkantov. Klerikalci tako glasno vpijejo, kot bi vzeli socijalno politiko v zakup In kot bi ne bilo razen njih nikogar v Sloveniji, ki bi bil zmožen napraviti n. pr. osnutek najbolj ponižnega so-cijalnega zakona. Klerikalci so tiči. Ob volitvah v Delavsko zbornico so največjl so-cijallstl. Ob volitvah v Trgovsko zbornico so najbolj goreči zastopniki pridobitnih slojev. Ob volitvah v Kmetijsko družbo naj-vzornejšl zastopniki producenta-agrarca. Ob volitvah v parlament pa vse skupaj, socija-«•«. kapitalisti in agrarcl, ker — potrebujejo vse glasove! Klerikalci so vedno vse na jeziku, v resnici so pa le hlapci Rima In predvsem le v suženjski službi političnega klerikalizma. Tudi Delavsko zbornico M radi poklerikalili, takole po ovinkih z iail-socljalnostjo In bi radi dobili glasove z obrekovanjem svojega nasprotnika. Pa se jim vsaj to pot ne bo posrečilo!
Neizpodbitno ostane, da je Neodvisna delavska lista,
edina res politično neodvisna delavska lista,
Katero so sestavile edinole delavske strokovne organizacije, brez vsakega vpliva političnih strank. Program Neodvisne delavske liste smo že objavili In je tako jasen, da je izven dvoma, kaj hoče Neodvisna delavska lista In kako bodo njeni zastopniki nastopali v Delavski zbornici. Nobena izmed ostalih nam nasprotnih kandidatnih list ni svojega stališča v pogledu na delavsko politiko tako jasno označila kot Neodvisna delavska lista.
Vsa bevskanja nasprotnikov se bodo razbila ob strnjenih vrstah našega žaved-nega delavstva, ki ve, kaj hoče:
Neodvisno, stanovsko in delazmožno Delavsko zbornico!
Neodvisna delavska lista.
Kandidatna lista za splošno skupino.
Kandidati:
1. Rudolf Juvan, skladiščnik, Ljubljana. — 2. Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, Ljubljana. — 3. Vinko Sedlar, rudar, Zagorje. — 4. Luka Bizjak, skladiščnik, Litija. — 5. Franc Duh, delovodja. Ruše. — 6. Albin Tomc, zidar. Ljubljana. — 7. Marija Kisovec, tob. delavka. Ljubljana. — 8. Dragotin Kosem, strojni stavec, Ljubljana. — 9. Franjo Derča, tkalniški mojster. Št. Pavel. — 10. Jakob Žulovec, ključavničar, Vevče. — 11. Andrej Globočnik, kovinski, delavec, Jesenice. — 12. Ivan Prosenc, rudar, Zagorje. — 13. Totnaž Švajgar, kurjač, Ptuj. — 14. Matevž Žust, ključavničar, Logatec. — 15. Anton Bajc, lesni delavec, Logatec. — 16. Pavel Dornik, rudar, Trbovlje. — 17. Janko Ravnik, kovinski delavec, Jesenice. — 18. Jernej Podobnik, čevljarski pomočnik, Žiri. — 19. Matevž Saver-nlk, vrtnar, Bled. — 20. Ivan Koritnik, sodar. Laško. — 21. Matej Ivčevlč, brivec, Ljubljana. — 22. Peter Bajželj, delavec, Kranj. — 23. Janko Zupančič, mehanik, Slovenjgradec. — 24. Matija Lavrenčič, lesni delavec, Planina. —
25. Jože Knez, ruda*r, Huda jama. —
26. Karel Majce, prirezovalni mojster, Ljubljana. — 27. Ignac Presker, pekovski pomočnik. Krško. — 28. Franc Po-trpln I., kopač, Hrastnik. — 29. Leo Štravs, kovinski delavec, Dobrava. —
30.	Jakob Bučar, predilni delavec, Litija, — 31. Marija Bergant, tobačna delavka, Ljubljana. — 32. Franjo Umek, strojnik, Zagorje. — 33. Ivan Zajc, predilni delavec, Litija. — 34. Valentin Zupan, kovinski delavec, Jesenice. — 35. Franc Lorbek, del. art. delavnice, Ljubljana. — 36. Karel Oblak, sluga, Ljubljana. — 37. Marija Gladek, šivilja, Žiri. — 38. Franc Savlnšek, stavec, Ljubljana. — 39. Ivan Novak III., rudar, Trbovlje. — 40. Marija Mihailovič, kuharica, Ljubljana. — 41. Jože Hika, rudar, Krmelj. — 42. Franc Gruden, delavec, Kranj. — 43. Ivan Anžič, zidar, Ljubljana. — 44. Leo Žorž st., kovinski delavec, Ljubljana. — 45. Franjo Budja, sodar, Laško. — 46. Henrik Še-tor, tkaln. mojster, Št. Pavel. — 47. Josip Bufolin, zidar, Ljubljana. — 48. Pavel Muzga, predil. delavec, Litija. —
49. Ivan Jelenc, delavec, Velike Lašče.
50. Andrej Trček, voznik. Logatec.
Namestniki:
1. Milan Menoni, pisarniški pom., Ptuj. — 2. Ivan Karba, postrešček, Celje. — 3. Franc Germ, ključavničar, Zagorje. — 4. Ivan Stankovič, delavec. Dobrava. — 5. Kristina Furlan, tobačna delavka, Ljubljana. — 6. Miha Okorn, predilni delavec, Litija. — 7. Ivan Novak, delavec, Vevče. — 8. Ignac Be-tiegalija, rudar, Trbovlje. — 9. Valentin Franc6, elektromonter, Slovenjgradec.
— 10. Franc Turk, strojnik. Št. Pavel.
— 11. Jože Benedik, delavec, Kranj. —
12. Anton Grošelj, kovinar, Jesenice. —■
13. Jakob Hrovatin, lesni delavec, Planina. — 14. Franc Končar, prediln. delavec, Litija. — 15. Jurij Verdar, rudar, Velenje. —,16. Janko Zavrl, čevljar, Kranj, — 17. Ivan Vizjak, metteur, Ljubljana. — 18. Lojze Frbežar, tovarniški delavec. Jesenice. — 19. Ivan Antonovlč, strojnik, Ptuj. — 20. Florijan Slovnik, delavec, Vevče. — 21. Ivan Bogataj, lesni delavec, Planina. — 22. Drago Bostič, rudar, Zagorje. — 23. Srečko Kraljič, del. art. radion., Ljubljana. — 24. Ivan Cerče, žagar, Slovenjgradec. — 25. Janez Marolt, tesar, Bled. — 26. Ivan Friškovec, delavec. Ljubljana. — 27. Anton Simončič, prediln. delavec. Litija. — 28. Blaž Molan, rudar, Zagorje. — 29. Franc Podobnik, čevljarski pomočnik, Žiri. — 30. Ivan Gradišek, mizar, Litija. — 31. Benedikt Verhovnlk, tovarniški delavec, Ruše. — 32. Anton Ržek, žagar, Planina. — 33. Jože Krajšek, lesni delavec, Kočevje.
— 34. Franc Mohorič, uradnik, Žiri. —
35. Aleksander Božič, rudar. Krmelj. —
36. Mirko Tepež, poslovodja. Krško. —
37. Jože Venlšnlk, rudar, Velenje. —
38.	Jože Šteie, vratar, Ljubljana. — 39. Slavoj Slamnik, ključavničar, Zagorje.
— 40. Anton Rupnik I., strojnik, Kisove.
— 41. Anton Varšek, delavec, Ruše. — 42. Ivan Novak, mizar, Laško. — 43. Tomaž Kavčič, dninar, Kranj. — 44. Franc Prislan, tkalni mojster. Št Pavel. — 45. Ivan Skubic, delavec, Ljubljana. — 46. Janez Lebar, dninar, Stražišče pri Kranju. — 47. Beti Jošt, delavka, Litija. — 48. Vinko Derča, tkalni mojster, Št. Ravel. — 49. Jože Ržek, lesni delavec, Planina. 50. Josip Majer, kopač. Huda jama,'
DelavdI Delavke I
Te dni so se pričele deliti volilcem za volitve v Delavsko zbornico glasovnice. Zato Vas opozarjamo, da strogo pazite, da vsi prejmete glasovnico, ki obstoja iz kuverte in na njej prilepljene dostavnice ter iz legitimacije in belega volilnega listka.
Kdo prejme glasovnico?
Glasovnico prejmejo dostavljeno v podjetje vsi oni delavci, ki delajo v podjetju z nad dvajset delavci in pa vsi oni, ki so oddaljeni od krajevnega volilnega odbora več kot pet kilometrov. Vsi ti dobijo dostavljeno glasovnico po uradnem zastopniku okrožnega urada, paziti pa mora vsakdo, da glasovnico tudi resnično prejme.
Kdo mora sam po glasovnico?
V	vseh krajih, kjer je sedež krajevnih volilnih odborov in krajih, ki so oddaljeni manj kot pet kilometrov od volilnih odborov, morajo volilci sami po glasovnico. GJttfioviiict; »e dobe na sedežih ekspozitur Okrožnega urada. Vsi pojdite takoj po glasovnico in vzemite s seboj kako legitimacijo v svrho legitimiranja. V Ljubljani prične krajevni volilni odbor izdajati glasovnice v četrtek 14. t. m. v novi palači Okrožnega urada. Poskrbite, da gredo vsi naši volile! zanesljivo po glasovnice. Ne čakajte zadnjih dni, temveč vsi takoj po glasovnico. Pazite, da prejmete pravo glasovnico, ki se ujema s stranjo in številko, pod katero ste vpisani v volilni imenik.
Kako ravnam z glasovnico?
Ko prejmete glasovnico, se na oddajni listek podpišite s polnim imenom in priimkom in tako kuverto z legitimacijskim listkom, M bo v kuverti oddajte poznanemu našemu zaupniku ali jo prinesite v tajništvo NSSZ v Ljubljani, Narodni dom. V zunanjih krajih izročajte glasovnice samo poznanim našim zaupnikom. Ne izročajte glasovnic nepoznanim. Pazite da ne podležete vabljivim besedam raznih agitatorjev in se ne pustite premotiti. Naše ljudi poznate in le tem izročajte glasovnice. Vsi naši zaupniki pa naj sami skrbe za to, da poberejo pri naših ljudeh vse glasovnice. Pazite, da ne izgubite legitimacijo, ki je v kuverti, ker je v takem slučaju volilna kuverta neveljavna. Beli listek zamenjajte z našo glasovnico, ki glasi: Glasujem za Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je Rudolf Juvan. Take glasovnice dobite pri vseh naših zaupnikih. Z ustrahovanjem se ne dajte begati! Je ni sile, ki bi vas primorala, da volite drugače, kot vam narekuje narodna in delavska zavest! Vsako event. grožnjo sporočite našim krajevnim volilnim odborom ali glavnemu volilnemu odboru v Ljubljano. Napredni delavci naj se ne dajo begati po klerikalnih ali drugih gospodarjih. Volite lahko tako, da nihče ne ve, kako ste volili. Storite vsi svojo dolžnost in volite Neodvisno delavsko listo, ki bo edina prava zastopnica res naprednega delavstva v Delavski zbornici.
Koliko je kandidatnih list?
Za volitve v Delavsko zbornico je vloženih pet kandidatnih list, in sicer sledeče: Neodvisna delavska lista, katere nosilec je Rudolf Juvan in katero mora voliti vsak pošten narodno zaveden delavec. Dalje so vložene liste krščanskih dclavcev, ki pa so pod strogo patronanco rimskih mogočnikov in velekapitalistov. Tudi socijalni demo-
krati imajo svojo listo, ki nosi naslov: Združene delavske strokovne organizacije, ki pa so v toliko združene, da imajo med seboj nekaj izključenih bivših komunistov. Na tej listi so gospodje, ki 'so pet let paševali v Delavski zbornici pa niso pokazali nobenih vidnih uspehov. Tudi nesrečni Bernot je postavil svojo listo, ki bo sicer nekoliko pomagala socijal. demokratom, drtigače jo pa za resno ne vzame, ker je splošno znana »velika« moč Berno-tovc grupice. Kot peta lista fungira lista organizacije, ki je med našim delavstvom še neznana in je nastala le za čas volitev. Je to lista gospoda Prepeluha & Comp., katere nosilec je inž. Debelak. Ljudje, ki so prišli med delav-j stvo ravno v času volitev, pač ne sme-| jo pričakovati uspehov. Mi priporoča-| mo vsem poštenim volilcem, da si te | liste ogledajo in potem oddajo svoj glas za edino pravo listo narodno in socijalno zavednega delavstva: NEODVISNI DELAVSKI LISTI.
_ Vsemu narodno in socijalno zavednemu delavstvu I
le dni. ko stopate v volilne borbe in se imate odločiti, komu poverite svoj glas, vas moramo opozoriti na to, da resno in trezno premislite predno oddate svoj glas. Preglejte vse kandidatne liste in ugotovite, kateri smete zaupati in katera ima svoj program. Doslej ni nobena izmed nastopajočih strokovnih organizacij postavila svojega programa in povedala, kakšne naloge naj imu bodoča Delavska zbornica. Ne klerikalci, ne socijalisti, ne bernotovci, še manj pa prepeluhovci niso povedali, kaj hočejo. Klerikalci in socijalisti si medsebojno očitajo pohlepnost po milijonih Delavske zbornice. Jasen dokaz, da obe strani na ta denar mislita in gresta za to tudi v volitve. Klerikalci še posebno naglašajo, da se mora pokazati, da je delavstvo krščansko ori-jentirano, z drugo besedo, pokazati se mora, da je slovenski, jugoslovanski delavec hlapec Rima. Pokazati se mora, da vodi del. politiko v Sloveniji ljubljanski škof in njegovi kaplančki. To se pa ne sme zgoditi. Slovenski delavec, ki je leta in leta sužnjeval tujcu, slovenski delavec, ki je dobival klofute pritepenih tujcev in ki jih še dobiva, ne sme nikoli voliti nobene internaci-jonale, temveč mora odločno voliti one, ki vodijo domačo politiko. Naš- delavec mora postati samosvoj, odtujiti se mora Nemčiji in Rimu. To napravi le na ta način, da pri teh volitvah obračuna s krivimi preroki, in glasuje le za take ljudi, katerim je zaščita domačega delavca pri srcu. Spomni se nekoliko nazaj, na ono dobo, ko smo se borili za pravice domačega delavstva in zahtevali, da se nepotrebni tujci odstranijo, pa so nam nasprotovali gospodje internacijonalci, češ, da je pri njih Nemec in Madžar ravnotako dobrodošel kot domači delavec. Kdor ne ljubi svojega naroda, kdor ne ljubi domačega delavca, ta mu ne more in ne bo nikoli pomagal. Zato obračunajte s takimi ljudmi in volite vsi NFODVIS-NO DFLAVSKO LISTO.
Zaupniški zbori Neodvisne delavske liste.
Po sijajno uspelem velikem zborovanju zaupnikov Neodvisne delavske liste, ki se je vršilo v Ljubljani in na katerem je bilo zastopanih veliko število zaupnikov organizacij, ki so postavile Neodvisno delavsko listo, je glavni volilni odbor NDL priredil po vseh krajih zaupniške zbore. Ti zbori so se v zadnjem času vršili na raznih krajili in prinašamo poročila, ki. smo jih prejeli. Zal, da nam iz vseh krajev niso dospela poročila in jih bomo tako šele naknadno objavili.
Žiri. V soboto 9. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršilo pri nas zborovanje zaupnikov NDL, ki je bilo sijajno obiskano. Nad 80 zaupnikov iz celega žirovskega okraja je pri-
sostvovalo zboru, na katerem je tov. Kravos iz Ljubljane nad dve uri poročal o pomenu volitev v Delavsko zbornico in dal prav natančna navodila za boj pri volitvah.
V	debato je poseglo več tovarišev, med njimi večkrat tov. Mohorič. Zborovanju Je predsedoval tov. Peternel. Kaže, da bo lista Neodvisne -delavske liste v našem okraju zmagovita.
Jesenice. V nedeljo 10. t. m. se je vršila pri nas okrožna zaupna konferenca, katere so se udeležili zaupniki celega gorenjskega okrožja. Konferenci je predsedoval br. Frbežar, ki je po pozdravu navzočili podal besedo br, Kravosu, ki je razložil pomen volitev in dal natančna in prav izčrpna navodila, kako postopati pri volitvah. Debata, ki je temu poročilu sledila, je pokazala, da sc naši Gorenjci resno pripravljajo na volitve.
Trbovlje. Pri nas se je vršil v ponedeljek II. t. m. zaupni sestanek, na katerem je poročal strokovni tajnik Kravos iz Ljubljane in nam dal potrebna navodila za volitve v Delavsko zbornico. Opažamo živahno gibanje med našimi ljudmi in se za volitve resno pripravljamo.
Maribor. V nedeljo se je vršil pri nas zaupniški zbor za volitve v Delavsko zbornico, na katerem je poročal g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane, ki nam je dal vsa potrebna navodila za volitve v Delavsko zbornico.
, Ptuj. Dopisnik »Delavske politike« je iz Ptuja že dvakrat poročal o veliki »polomi-jadi«, ki jo je doživela »Neodvisna delavska lista« s svojim shodom. Da bo gospod dopisnik pomirjen, mu povemo, da je bila to le seja Krajevnega volilnega odbora, katere bi se tudi socijalni demokrati ne sramovali, saj je bila zelo častno obiskana. Pa tudi naSi letaki ga bolijo, no ja, pa jih še
vi	izdajte, da bodo ljudje vsaj znali za vas. Mi agitiram« po svoje, vi pa po svoje! tako, kakor je komu prav.
I aki sestanki so se vršili na raznih drugih krajih, ki nam še niso poslali poročila in jih zato, kakor že rečeno, priobčimo prihodnjič. Sestanki se nadaljujejo in jih bo glavni volilni odbor priredil še nek^j.
Tudi v celi Ljubljani so se vršila taka zborovanja, in sicer v vseh mestnih okrajili. Vsi sestanki so bili dobro obiskani in so pokazali, da se tudi slovenska prestolica zaveda pomena volitev v Delavsko zbornico in so vsi narodno in socijalno zavedni delavci tudi tu na delu za čim lepšo zmago naše liste.
Pozivamo vse one kraje, ki še niso imeli sestanke, da jih nemudoma skličejo, ker so važni in potrebni.
Vsem tovarišem I
Popolnoma pogrešeno je, če kdo ne sodeluje pri pripravah in agitaciji za volitve v Delavsko zbornico iz vzroka, ker ni volilni opravičenec. Nc samo delavci, oziroma tisti, ki imajo volilno pravico pri volitvah v Delavsko zbornico, ampak prav vsi narodni socijalisti — železničarji, javni in privatni nameščenci — prav vsi do zadnjega moramo z največjim interesom in vztrajnostjo sodelovati pri volitvah. Tovariši! Priskočite na pomoč volilnim odborom Neodvisne delavske liste, udeležujte se agitacije in pobirajte glasovnice. Vsak pridobljeni glas je velike važnosti !	'
Z lahkoto lahko dosežemo, da dobimo narodni socijalisti zelo častno zastopstvo v Delavski zbornici. Le en predpogoj za uspeh je: vztrajno delo in sodelovanje vseli!
ARGUS jc nas najboljši domači informacijski
ARGUS ima v vseh U raj ih zanesljive nastop*
A|)(]]|C' obvešča o vsem, zlasti o iruuvinskem rii\VJUO stanju denarnih zavodov, trgovsko industrijskih podjetij in privat. oseb.
ADfilIC ov« informacije so vedno točne, iz-/ilUIUO- črpne in hitre.
ARGUS se nahaja v Vuka Kartdiiča ulici 11
» Pf,IIC o* telefon je ti—"5, njegov brzojavni naslov. Argus.
Štev. 2.
Zopet nova socUalistiina internaciionala.
Socllalni problemi.
Stara pomanjkljivost svetovnega so-cijalistiOnega gibanja, ki obstoji v tem, da se stalno cepi in drobi radi političnih in idejnih vzrokov in se ne more zediniti k pozitivnim gospodarskim reformam, ki bi nadomestile dosedanji kapitalistični gospodarski red — ta pomanjkljivost obstoja tudi še sedaj in se preje stopnjuje, mesto da bi se odstranjevala vsled dosedanjih slabih izkušenj in razočarani.
V Parizu se je vpostavila te dni nova socijalistična intemacijonala, ki spominja na nedavno likvidirano dunajsko poltretjo. Tej novi internacijo-nali niso pristopili dunajski soc. demokrati (Bauer in Adler), pač pa so med njenimi ustanovitelji nemški neodvisni socijalisti (Ledebour in Liebknecht), o katerih se je do zadnjega sodilo, da se bodo priključili 111. intemacijonali. Poleg njih se nahajajo v novi internacijo-nali šo italijanski maksimalisti, ukrajinski socijalni revolucijonarji, švedsko-norveški neodvisni socijalisti, francoski neodvisni komunisti, ruski levi soc. revolucijonarji in zastopniki židovskega »Bunda«.
Nova internaciionala je po svojih izjavah bližja komunistom nego soc. demokratom, toda noče imeti ničesar opraviti s komunistično diktaturo in terorjem. Nastanek te nove internacijo-nale je povzročila trhlost II. internaci-jonale in pa razmere, ki vladajo v njej radi večnih sporov glede sodelovanja socijalistov pri vladi.
Opazovati razvoj svetovnega soci-jalnega gibanja današnje generacije za socijalista ni baš razveseljivo. Na eni strani slepo priseganje na dogme, na drugi strani pomanjkanje smisla in prakse za reševanje pozitivnih zadev in vsled tega vedno zakasnelo stališče glede vsakega akutnega gospodarskega vprašanja.
Mnogo smotrnejše se ponašajo posamezne skupine v mejah svojega te-roterijalnega udejstvovanja. Kakor hitro pa prestopijo na internacijonaina tla, postajajo nemogoče in se vsled tega cepijo in drobe.
Ugotoviti vzrok za to je lažje, nego doseči izboljšanje. Socijalizem, čeprav
se stalno stika z ljudskimi vrstami, ne pronika dovolj intenzivno, v življenje, da bi mogel njihov družabni red iz-preineniti v smislu svojih programov. Zrušiti ga, ne da bi imel zanj nadomestilo; to vodi k eksistenčni katastrofi širokih ljudskih vrst samih, kot smo videli povsod, kjer se je stari red zrušil potom nasilne revolucije. Zaman le misliti, da bodo nastali socialistični družabni redi preje, nego bo delavsko in seljaško zadružništvo vzelo v svojo samoupravo trgovino, dokler ne postanejo delavski sveti volilni faktor pri proizvodnji in dokler obadva ta člnlte-Ua ne obvladata zunanjo trgovino ln ne npeUeta s sodelovanjem demokratičnih državnih uprav Izmenjavo Izdelkov in blaga med pokrajinami in državami.
Dokler ne bo intemacijonala vrgla spore o Marxu med staro šaro, dokler se ne dvigne nad politične meščanske spore, toliko časa ne bo pomenila in dosegla ničesar.
Njena naloga je ugotoviti dosedanje rezultate socijalističnega dela in zako-nodajstva v poedinih državah, uvaže-vati izkušnje, ki so si jih pridobile posamezne socijalistične frakcije pri sodelovanju v državni in avtonomni upravi, zrevidirati zadružništvo, dati nov obseg in program delavskim svetom in v tej smeri izdelati praktični gospodarski akcijski program za vse socijalistične skupine, za vse države in potem ta program povsod smotreno uveljavljati in udejstvovati, ne da bi pri tem rušila udomačeni način življenja.
Proti svetovni kapitalistični gospodarski organizaciji se more socijalizem uveljaviti edino v boju za vpliv na svetovno gospodarstvo. Tega pa more doseči samo s sodelovanjem v državni upravi, organiziranjem zadružne trgovine in produkcije in obvladanjem za-mejne trgovine potom teh socialističnih gospodarskih teles.
Ko bodo to socijalisti povsod zapo-padli in se sporazumeli na tej črti, potem bo zmaga socijalizma in izpre-memba gospodarstva zelo blizu in ni-kdo ne bo dejal, da je to le utopija, ker bo življenje to utopijo samo udejstvilo.
Politični
Sele finančnega odbora. Posamezni ministri predlagajo na sejah finančnega odbora ekspozeje o svojih proračunih, ki se vsi končajo s frazo, da so proračuni sestavljeni v znamenju največje štedljivostL Po pojasnilu namestnika finančnega ministra znaša cedotni proračun okrog trinajst mill-jatd dinarjev.. Pri proračunih posameznih ministrstev se je prištedllo po dva ali tri milijone in bo pri vsem proračunu prtšte-denega komaj 50 milijonov dinarjev. Da ta mala vsota v primeri z milijardami ne pomeni ničesar je za vsakega umljivo. Ker se danes govori o štedmii iz vladnih krogov, je gotovo samo pesek v oči onim poštenjakom v radikalni stranJct, ki so se kategorično izrekli proti potratnosti z državnim denarjem. Ce se hoče res štedltl, potem se mora najpreje regulirati državno upravo ln reducirati vsa nepotrebna ministrstva. Veliki prihranki So mogoči tudi v proračunu vojnega ministrstva. Tudi uradnlštva je v naši državi preveč, posebno takega, ki je brez zadostne kvalifikacije in je prišlo na svoja mesta samo s partijskimi in porodi-čevsktmi zvezami. Redukcija nezmožnega uradnlštva je neodložljiva. Seveda se pa redukcija izvrši lahko samo po gotovem sistemu ln šele takrat, ko bo Izdelan Status za vse urade. Ce se pa odpušča uradništvo kar tako po priložnosti, to ni Stedenje, ampak nesocljalno delo in zapravljivost. Vsa znamenja pa kažejo, da do sprejetja proračuna najbrž ne bo prišlo. Spor med radikali in radičevcl se vedno bolj približuje razkolu.
Ministrski predsednik Nikola Pašit )e odpotoval v Monte Carlo, kjer ostane na
oddihu do konca tega meseca. Vsekakor ni potovanje N. Pašiča izključno zasebnega, ampak veliko bolj političnega značaja. Ministrski predsednik ostane v Monte Carlu baje do konca tega meseca. Radičev tednik »Dom« je čutil potrebo, da je demantiral vesti, da je Pašič odšel v Inozemstvo zato, da se Izogne nadaljnim stikom s Stefanom Radičem ln da definitivno obračuna z njim. Po »Domu« je to drzna izmišljotina. Bomo videli, kaj bo!
Nova hrvatska federativna seliaška stranka Dne K), t. m. se je vršil v Zagrebu ustanovni zbor HFSS, kateremu so prisostvovali delegati Hrvatske zajednlce In zastopniki onih sel jaških organizacij, ki s« prištevajo med Radičeve disidente. Na zboru so govoriti dr. Trumbič, Janžekovič, IJroič in Jagatlč. Na predlog poslanca dr. Bazale je bJ sprejet program nove stranke. ki stoji sicer na monarhističnem stališču, a zagovarja federativno ureditev države. Odbor nove stranke je tar-le; predsednik dr. Lorkovič, podpredsedniki Janžekovič, Uroič, Jagatlč in dr. Polič; tajnika dr. Bazaia in prof. JaJšič; blagajnik dr. Barac; odborniki dr. Trumbič, dr. Zanič, dr. Papratovič, Ivan Perišlč i. dr. — Občni zbor nove stranke se je vrš'l popolnoma neopaženo za javnost. Nova stranka bo Radičevi stranki pri prihodnjih volitvah vzela marsikateri mandat.
Politična Sola.
Aristokracija.
Aristokracija pomeni dobesedno preloženo, vlado plemstvp.
V	življenju moramo razločevati resnično aristokracijo od neresnične: aristokracijo duha od aristokracije rodu. V kategorijo duševne aristokracije moramo šteti ljudi, ki se odlikujejo p6 svojem razumu ln pa ljudi plemenitili čustev in lastnosti, ki kot učitelji in Iznajditelji, umetniki in pisatelji, znanstveniki ln modrijani izkazujejo človeštvu velike dobrote. Ta aristokracija, ki vlada duševno in ki razvija kulturo vsakega naroda, ki dela za duševni napredek ljudstva v vseh strokah narodne kulture je vsakemu narodu potrebna in zanj dobrodelna. Njeni člani so čestokrat z ozirom na svoje pre; moženje največji proletarci. Ta aristokracija kaže v celoti kot v delnostl hvalevredno skrb za napredek izobrazbe med ljudstvom, ona trpi in živi ž njim gospodarsko, politično ln socijalno, ker izhaja lz ljudstva in ima v njem svoje korenine. To je duševna aristokracija, ki nima naslovov.
Popolnoma drugačna pa je slika rodne aristokracije, ki nosi plemiške naslove. Ce
sc odlikuje duševna aristokracija po svojem razumstvenem in duševnem delu, se odlikuje druga — aristokracija naslovov — s svojim premoženjem in vsakovrstnimi privilegiji (posebnimi pravicami).
Za časa svojega neomejenega gospod -stva, pred 1. 1848 je aristokracija (plemstvo) kruto izkoriščavala ln tlačila ljudstvo. Vsa vladna moč je bila v njenih rokah. Danes sicer v splošnem ni nič boljša, Ima še vedno iste lastnosti kot prej, toda njena moč ne sega več tako daleč, kot je segala nekdaj.
V	nekaterih demokratičnih državah, tako n. pr. v Češkoslovaški republiki in pri nas se rodno plemstvo sploh več ne priznava. Naša ustava n. pr. pravi: »Ne priznavajo se plemstvo, ne naslovi, ne kakršnekoli predpravice po rojstvu.« Drugače pa je v sosedni Madžarski, kjer ima plemstvo še vedno vso vladno moč v rokah.
Kljub temu pa, da je aristokracija izgubila zcio mnogo na svoji moči, vidimo v njej še vedno živega nasprotnika državljanske in politične enakopravnosti; nasprotnika vseh ljudskih pravic in zahtev gospodarskih, socijalnlh In kulturnih. Ona tvori s cerkveno aristokracijo (visoko duhovščino) in pa velekapitalisti (denarno »aristokracijo«) reaikcijonaml kader proti ljudstvu,
Cisto izključeno je, da bi se lahko stvarno razpravljalo o socijalnih problemih brez zadostne priprave in študija.
Socijalnemu pokretu so zadnja leta mogoče najbolj škodovali njdga predstavniki. Ko je bilo treba to ali ono zahtevo zagovarjati pred odločilnim forumom, je navadno izzvenela beseda predstavnikov socijalnega pokreta v prazne besede, katerim je manjkala vsaka podkrepitev s stvarnimi dokazi (statističen materijah gospodarske bilance, točne konstatacije socijalnih, mezdnih, zdravstvenih razmer itd.), kakor tudi utemeljitev nanašajoča sc na primere v drugih državah in pokrajinah.
Konkretno. V marsikaterem občinskem zastopu imajo delavske, socijalistične stranke svoje zastopnike. Zelo malo smo pa še slišali, da bi ti zastopniki stopili pred občinske svete ali v javnost s točno izdelanim socijalnim programom, pravilniki za socijalne ustanove in z načrtom sočijalnega proračuna. Večina delavskih zastopnikov nastopa v občinskih svetih le tako priložnostno in govoranči v žargonu volilnih shodov, n© nastopi pa inicijativno s tako podkrepljenimi predlogi, da bi bil ugovor nemogoč.
Pri mezdnih bojih bi gotovo delavstvo marsikdaj boljše odrezalo, če bi njegovi zagovorniki bili kos zastopnikom podjetij in bi z dokazi ovrgli trditve podjetništva, da ta ali ona zahteva delavstva ovira prospeh obrata ali produkcije, ali da je v primeri z živ-ljenskimi prilikami neutemeljena.
Nesposobnost reševati socijalne probleme se je posebno pokazala pri Delavski zbornici. Od 5. decembra 1921 ko so bili imenovani člani Delavske zbornice in do sedaj je zbornica životarila in ni k rešitvi socijalnih vprašanj pripomogla nič manj in več kot — nič. Socijalni demokrati, ki so si osvojili absolutno vodstvo zbornice, so se izkazali kot popolne ignorante pri reševanju socijalnih problemov. Razen z objavljanjem malenkostnih statističnih podatkov, ni vodstvo Delavske zbornice napravilo ničesar, kar bi vsaj malo
kazalo na sistematiko, na znanstveno poglobitev in pripravo pri reševanju socijalnih problemov.
Delavska zbornica si je nadela med drugim nalogo, da podaja pristojnim državnim in samoupravnim organom poročila, mnenja in predloge o ureditvi delovnih odnošajev med delodajalci in delavci, o vprašanjih delavskega zavarovanja, delovnih trgov, delavskih stanovanj, higijene, delavske prehrane, prosvete; da gleda na to, da izvršujejo država in samoupravna oblastva pravilno veljavne zakone in naredbe, ki se tičejo interesov delavstva; da oddaja nmenja o ustanavljanju in organizaciji javnih naprav za pospeševanje obrti, trgovine in prometa itd.
Ali ni vsa dolga leta, odkar obstoji Delavska zbornica, po krivdi večine te zbornice ostalo le pri programu in ali ni Delavska zbornica obstojala le iz birokracijskega aparata brez dela in vsebine?
Skrajni čas je, da preneha Delavska zbornica z nedelavnostjo in da delavski volilci izvolijo drugo, zmožnejše zastopstvo.
Ne bo pa dovolj, da zahtevamo od delavskih zastopnikov v javnih korporacijah smotrenejše socijalno delo, ampak prav tako je potrebno, da se z reševanjem socijalnih problemov prično baviti tudi korporacije izven javnih za-stopov.
Prav povsod v večjih krajih bi se morali osnovati socijalni krožki, sestavljeni iz aktivnih socijalnih strokovnjakov, ki bodo proučevali potrebe delovnega ljudstva. Krožki naj bi bili opremljeni s strokovno literaturo, brez katere je vsak študij nemogoč. Iz takih socijalnih strokovnih krožkov bi potem lahko stalno izhajale pobude za javne korporacije, na katerih je intere-sirano delavstvo. Inicijativa za reševanje socijalnih problemov bi na ta način izhajala vedno tudi od spodaj na vzgor in preprečila mrtvilo, ki ga danes splošno opažamo.
Še enkrat: brez zmožnih ljudi, brez sistematike in strokovnega raziskavama-je nemogoče misliti na reševanje socijalnih problemov.
Reforma državne obrambe
v ČSR.
Pri nas se zadnje čase mnogo govori o štedenlu na vseh polllh našega državnega
gospodarstva in pričelo se je s štedenjem seveda tam, kjer je najmanj na mestu. Da bi se pa pričelo štediti tam, kjer bi se res tudi kaj izdatnega dalo prišteditl, da bi sc pričelo pametno varčevati pri izdatkih za našo vojsko, to pa seveda nobenemu našiti varčevalnih ministrov niti na misel ni prišlo. Tudi sicer tako gostobosedni St. Radič molči o varčevanju na (cm polju kot riba.
Poglejmo pa kako rešujejo to vprašanje v CSR, ki bi zopet enkrat lahko služila našim politikom v posnemanje.
Pri sestavi zadnje češkoslovaške vlade je postal vojni minister pripadnik češkoslovaške NSS, br. Stfiberny. S tem je drugič stopil na čelo tega važnega resorta narodni socijallst, ker prvi vojni minister v CSR po prevratu je bil br. Vaclav Klofač. On, ki se je v Avstriji z vsemi silami boril proti armadi, je prevzel takrat vodstvo češke armade, ne da bi se bal za svojo popularnost in v najtežjil: okolnostih je stvorll iz razbitih avstrijskih oddelkov republikansko obrambno moč. To vprašanje nikakor ni bilo enostavno ln lahko, temveč je zahtevalo ne samo celega moža, temveč tudi dobrega psihologa, ki je pravilno presojal razpoloženje ln mišljenje ljudskih mas, ki so bili opojene gesel o bratstvu, svobodi in enakosti. In tak mož je bil br. Klofač. Trdne osnove, ki jo je. postavil češki armadi s svojimi sodelavci v poprevratnih dneh, niso opustili niti njegovi nasledniki, kar do-
kazuje, da le bila njegova osnova pravilna In dobra. Ta .osnova pa je obstojala v bistvu v tem, da ima biti vojašnica prav tako duševna kot telesna šola.
In češkoslovaška armada se je lepo razvijala. Vendar pa je ta uspeh bolj izvež-banostne in tehnične, kakor pa organizacijske vrste. V tem pogledu je treba v CSR še važnih in dalekosežnih izprememb. Klofač je že davno podčrtaval nujnost reforme češkoslovaškega brambnega sistema, ne da bi se zadovoljil z osnovo, na katero je sam postavil češko vojsko. Pravilno je predvideval in slutil, da Je ta osnova samo prehodnega značaja. Vsled tega je tudi proti volji vojaških strokovnjakov dosegel, da se je izrazila v vojaškem zakonu nujnost skrajšanja vojaške službe in sicer postopno od 24 mesecev na 18 in dalje na 14, pri čemer je podčrtal kot končni cilj milični program v smislu naroda v orožju, to se pravi, da naj se z vajami v šolah in po društvih že v mladeniški dobi pridobi vsakdo toliko iz-vežbanosti v vojaških stvareh, da se lahko omc)i vojaška služba na minimum nekolikih tednov. Razvoj dogodkov kaže, da je ta program piavllcn. V Franclji, kjer so smatrali skrajšanje vojaške službe še pred nekaj leti za ogrožatev armade in države, se sedaj že resno misli skrčiti prezenčno službo na 12 mesecev, v Belgiji pa celo na 9 mesecev. Seveda mora nadomestiti odpadli del vojaškega službovanja izvenarmadna vzgoja in skrb za materijalno opremo za slučaj vojne. To radikalno znižanje vojaške službe
zahtevajo tudi finance cele vrste držav, le da sc, kot pri nas, poskuša varčevati preje povsod drugod, kakor pri armadi.
In vendar je popolnoma neekonomično, negospodarsko, če se pušča državljane pri vojaškem vežbanju dalje, nego je neobhod-no potrebno, in prav br. Klofač je vztrajno podčrtaval, da se dž z vsestransko smotre-nostjo In gospodarnostjo v vojaški upravi doseči ne samo večjo pripravljenost armade, temveč znatne finančne prihranke, ln zahtevo po taki reformi češkoslovaške narodne obrambe na podstavi nadaljnega znižanja obveznega vojaškega službovanja je že pred dobrim letom osvojila bratska češka stranka na svojem X. občnem ziboru v Brnu in osvojila io je sedaj tudi celokupna češkoslovaška vlada.
in če se ta program v proglasu češkoslovaške vlade postavlja v ospredje, pomeni to, da je razvoj dogodkov pokazal, da je pravilen. Locarnska pogodba, ki je za meddržavni mir tako velikega pomena, spodbuja še bolj k razmišljanju in iskanju sredstev, kako bi se izdatki za vojsko čim bolj znižali, ne da bi se s tem zmanjšalo njeno pripravljenost in udarno silo.
Naj bi se med našimi ministri   »varčevalci« našel vsaj eden, ki bi stvar resno sprožil. Gotovo bi sčasoma našel vgaj nekaj uvidevnosti pri ostalih svojih kolegih in potem bi bilo hitro konec milijardnih po rastov našega proračuna. Obenem pa bi tudi ne bilo več treba varčevati tam, kjer je varčevanje na škodo našemu narodnemu kulturnemu, socijalnemu in gospodarskemu napredku.
Sočasne teiave demokracije.
Gotovo je značilno in ne brez globljih vzrokov, da se v vseh starih državah Evrope pojavlja v novejšem času močna struja skepse naprain demokraciji, tako kot vladni obliki kakor tudi kot obliki sožitja In miselnih nazorov. V starih demokratičnih državah pomeni ta struja boj proti obstoječemu režimu, v državah pa, kjer se je šele vsled vojne pričela udejstvovati demokratična misel, pa pomeni boj proti popolnemu uresničenju te ideje. V znatnem delu Javnega mnenja se ideja demokracije pričenja analizirati in kritiki sledi mnogokr.it skepsa in zanikanje. V Franciji n. pr. je v kratkem času nastala cela obsežna in resna literatura, ki kritizira demokratično ureditev države, katero deloma zametuje Ln zagovarja zopetno uvedbo kraljestva kot edin izhod iz zagate. Fašizem v Italiji poskuša ' prav v zadnjem času nadomestiti odgovorno parlamentarno vlado In demokratični reprezentativni sistem s strokovnimi institucijami. K istemu cilju teži tudi v Nemčiji celo protiabsolutlstična Ratlicnatiova struja, da
o	Rusiji niti ne govorimo, kjer so komunisti odstranili vsako demokracijo. Tudi v Angliji, klasični zemlji novodobne demokracije, se opažajo po vojni znaki, ki so morda le prehodnega značaja, stremljenja, da se prenese težišče vodstva in določanja iz parlamenta v kabinet.
V	javnem mnenju sc pojavljajo glasovi, ki zatrjujejo, da je demokracija v krizL V celoti se prihaja k dvema zaključkoma. Eni trdijo, da leže vzroki te krize v sami osnovi demokracije, drugi pa pravijo, da pomeni ta kriza samo prehodno oslabitev v organizaciji volje za to visoko obliko, ki zahteva moralno popolnega človeka in urejene gospodarske razmere. Ta zadnja misel se je pojavila tudi že pri nas in kot zagovorniki čiste demokracije moramo tudi ml pripomniti nekaj besed.
Naravno je, da brez nadaljnega odklanjamo zaključek, ki ie v nasprotju s tradicijami ln svetovnim nazorom ogromne večine našega državnega naroda. In če pregledamo razloge, na katere se opirajo zastopniki tega zaključka, vidimo, da med njimi ni niti enega resničnega dokaza za nemožnost demokracije. Oni se namreč predvsem opirajo na to, da danes vsled tehničnega napredka raste količina nalog državne uprave hitreje, nego se jim more vlada prilagoditi Toda to pomenja samo
katero sovraži in o katerem misli, da je na svetu samo zato, da mu more ona vladati ln Je Izkoriščati.
Ta vrsta aristokracije ni nič drugega, kot politična razredna cdlnica, kl bi hotela s pomočjo krivičnih in nezasluženih posebnih pravic vladati v državi na škodo ljudstva. In ves boj aristokracije gre za tem, da vzdrži, da celo poveča te svoie posebne pravice.
Naj pogledamo katerikoli zakonodajni ali zastopniški zbor v bivši Avstriji, povsod vidimo, da Je imelo plemstvo v primeru z drugimi poštenimi in delavnimi stanovi, velike predpravice. Gosposka zbornica je bila sestavljena samo Iz članov te aristokracije, kar pomeni, da je imela v politični in zakonodajni moči večji vpliv, nego sami narodi.
Ta aristokracija je podpirala politiko in gospodarstvo avstrijskih vlad. Izrabljajoč svoje politične privilegije je nalagala davčna bremena nepremožnlm slojem, ohranjujoč s tem svoje ogromno premoženje.
V	njeni posesti so bila največja veleposestva, najboljša polja, najlepši gozdovi so bili njena last. Vse dobro plačane državne ln deželne urade Je imel* ona v rokah.
Vsega tega pa si aristokracija ni pridobila z delom, temveč z izkoriščanjem svoje politične nadmoči. Ker je pri tem svojo politično in premoženjsko nadmoč vedno izrabljala na škodo ljudstva, ker je vedno kratila ljudske pravice, Je ljudstvo končno tudi v njej izpregledalo svojega velikega političnega sovražnika. Pa ne samo socljalno-po-lltičnega, temveč tudi narodno-političnega, ker v bojih za pravice našega jezika in našega naroda sploh je stala avstrijska aristokracija vedno na strani Nemcev in nemške avstrijske vlade.
Iz tega sledi, da ne morejo vsi oni, ki izhajajo iz ljudstva in se bijejo za njegove pravice, videti v tej aristokraciji nič drugega, kot svojega sovražnika. Aristokracija je vedno gospodstvaželjna in sebična. Na osnovi svojih privilegijev, katere je nezasluženo dobila, se smatra za važnejšo od vsega ljudstva ln po tem tudi postopa. S svojim stališčem, moralo in navadami ter s svojimi predpravicami predstavlja v današnji demokratični dobi preohranek zglnu-le despocije in tiranije. In kjerkoli se še danes drzne sovražno nastopiti proti zahtevam demokracije, moramo odločno zavrniti njeno stremljenje po reakcijonarni in krivični nadvladi,
Za politični, socijalni in gospodarski napredek je potrebno, da je ljudstvo samo sebi vrhovni vladar, čemur pa se aristokracija seveda povsod upira. Držeč se svojih predpravic dosledna nasprotuje pravicam in svobodi ljudstva. Onai si n« želi Izobraženega in svobodnega liudstva, bolj ji prija nezavedno in hlapčevsko ljudstvo, ker nad tem je lažje vladati. Vladati pa hoče aristokracija ne morda v prospeh ljudstva, temveč zato, da bi jo ljudstvo redilo in ji sužnjevaio. Vsled tega sovraži vsa demokratična gibanja in ustanove, ker vidi v njih konec svoje moči in nadvlade, ker vidi v niih, da ljudstvo nehava biti hlapec in postaja svoboden državljan, kl skrbi sam za svoje potrebe in sam vlada v državi ne na korist enega stanu ali nekolikih posameznikov, temveč na korist vsega ljudstva, celega naroda.
V	krogu rodne In fevdalne aristokracije tvorijo ljudje, ki bi vezali s svojim visokim rojstvom tudi visoke razumstvene in duševne lastnosti, kl bi se brigali ne samo »a svoj, temveč tudi za ljudski blagor, veliko izjemo. Vsled tega te aristokracije ne smemo priznati in more za nas obstojati samo ona druga, resnična aristokracija, aristokracija duha in dela za ljudstvo.
časovne težave, ki jih bo v nepredolgem času nedvomno mogoče premagati z boljšo organizacijo državne uprave.
Ostane torej še drugi zaključek — prehodna oslabitev in vprašanje, zakaj da se je pojavila. Mogoče je to oslabitev volje do demokracije povzročila prav množina organizacijskih nalog v modernem sožitju in strali pred njimi. Poleg tega pa vidimo, da pod krizo demokracije najbolj trpita Italija in Francija, torej zemlje, ki so razmeroma v vojni gospodarsko najbolj trpele in izgubile največ ljudi. Svetovna vojna je bila nedvomno boj demokracije proti militarizmu in absolutizmu. V svojih spominih pravi Lord Qrey doslovno: »Tekom vojne so se Pričele pojavljati skrite sile in pozabljalo sc je na neposredne vzroke, vsled katerih le Prišlo do vojne, v istem razmerju, kot so se te sile pojavljale. Biki je to ogromna borba med nemško »kulturo«, ki je branila militarizem in nad svobodnim ncmilitari-•'»tičnim demokratičnim idealom. To dejstvo ie privedlo v vojno tudi Zedinjene države, tiste Zedinjene države, ki so se v celoti malo brigale za one neposredne vzroke, ki so povzročili vojno. Cini bolj se je vojna razvijala, tem jasneje smo videli, da se bojujemo za ono, brez česar ne more živeti Velika Britanija in njeni dominijoni. Nismo se mogli izogniti temu boju demokracije z militarizmom.«
V	tem duhu so se bojevale demokratične sile z vsemi sredstvi v prospeh de-
mokracije. Prisilile so demokratičnega človeka k izpolnitvi ogromnih moralnih nalog in k neskončnim žrtvam. Sedaj naravno nastaja reakcija, oslabitev volje, oslabitev volje do žrtev in tudi oslabitev volje zahtevati nadaljne žrtve. Demokrati se boje novih žrtev in sc boje zahtevati jih v imenu demokracije. Pričenjajo omahovati in dopuščajo, da se iščejo neodgovorne oblike državne organizacije v svrho izpeljave novih obremenitev.
Demokracija, kot oblika sožitja zahteva od posameznika, da da prostovoljno, kar ie nujno in potrebno v prospeh celote. In dolžnosti demokracije obsegajo dve prvini: moralno in gospodarsko. In če se zahteva več, nego se lahko da brez posebnih žrtev, nastane zvišena zahteva na moralni element, nastane kriza subjektov, kriza celote. In tukaj tiči jedro. Vojna je oslabila gospodarsko moč subjektov. Demokracija temu ne more hitro odpomoči in apelirati mora vedno znova na moralno stran svojih subjektov. Nastaja kriza volje dajati in zahtevati. In to je kriza demokratičnih celot, ki so določene, da sodelujejo pri veliki misli enotne svetovne ureditve. To krizo prebolevajo ti demokratični organizmi ne samo zase, temveč tudi za idejo svetovne demokracije in mi moremo samo želeti, da jo prebole in ohranijo demokratične smernice. Ker edino demokracija nam more omogočiti državno izžitje v lastni državi in lastnem svetovnem naziranju.
^ladinski vestni'k;.
-Bratstvo« Loke priredi v nedeljo dne 'L januarja t. 1. v kavarni Miillcr družabni večer s plesom. Sodeluje društveni tambu-raški zbor. K obilni udeležbi sc vljudno vabijo vsi prijatelji naše mladine.
• Bratstvo« Ljubljana. Silvestrov večer, k' ga je priredil tamburaški odsek v Mestnem domu, je prav dobro uspel, kakor je bilo pričakovati z ozirom na sloves, ki ga uživajo naše prireditve. Okusno dekorirana dvorana je bila polna, program pester.
1	amburaš. so odsvirali par dobro uspelih koncertnih komadov, mladi pevski1 odsek »Bratstva«, ki je ta večer dnigič javno nastopa. pa je dokazal, da je od Miklavževega večera napredoval. VLšek užitka pa so nam nudili naši umetniki iz opere, gospodična Korenjakova in gospod Subclj, ki sta zapela solo par krasnih pesmic, skupno Pa duet Iz opere Don Juan. Na glasovirju ju je spremljal operni dirigent gospod Nelah DhnnikaTčck, ki poje sicer kot škrjan-ček, je vzbudil mnogo smelia in zabave. Polnočna alegorija, predstavljajoča kovače, ki jih preseneti vila pri delu, ko ritmično kujejo razbeljeno železo, je bila eiektna. Vila — sestra Poldi Sturmova — je v vezani besedi prerokovala bodočnost in voščila srečno novo leto, in sicer tako globoko občutno, kakor ume to le sestra Poldi. Idejno globok in pomemben je bil Polnočni govor, ki ga je v verzih podal brat Kragelj. Pohvalno moram še omeniti sestro Oorčevo, ki je skupno s sestro Šturmov« vodila ves programski del večera.
»Bratstvo« v Zagorju je imelo dne 3. t. m. ob 3. uri popoldne svoj IV. redni občni zbor. Poleg polnoštevilno zastopanega članstva so se zbora udeležili tudi zastopniki kraj. org. NSS ter mladinskih organizacij Loke, Kotredcž in Šiška. Iz poročil Posameznih funkcijonarjev ie bilo razvidno,
ie društvo v preteklem letu znatno napredovalo. Poročila so bila zelo zadovoljiva; posamezni odseki beležijo že prav lepe uspehe. Po končanih poročilih je bila izvoljena štiričlanska komisija, ki je se-
stavila sledečo kandidatno listo, ki je bila soglasno sprejeta: predsednik br. Keršnik Ivan, odborniki:	bratje Mlakar, Ludo-
vaj, Bostič, Keršnik Alfonz, Kovač, Rupar, Ncgro ter sestri JegLič Anica in Pečar Mimi; namestniki:	bratje Moliar, Keršnik
Alojz, Cvirn in sestra Šidčeva. Na seji, ki se je vršila takoj po zaključku občnega zbora, se je odbor sledeče konstituiral: Predsednik br. Keršnik Ivo, podpredsednik br. Mlakar Ludovik, tajnik tor. I.udovaj Lu-dovik in blagajnik br. Bostič Mirko. Od novega odbora pričakujemo, da bo šd s podvojenimi silami na delo ter utrdil in upravičil ugled, ki ga uživa naše »Bratstvo« v Zagorju in okolici.
»Bratstvo« v Kotredežu. V nedeljo, dne 1(1. t. m. smo imeli občni zbor, ki so sc ga v velikem številu udeležili člani in članice zagorskega ih loškega »Brafstva«. Osrednje vodstvo NSM sta zastopala brata predsednik Kozinc in podpredsednik Lah. Na predlog funkcijonarjev se je sklenila fuzija med »Bratstvoma« v Zagorju in Kotredežu, ker sta ti dve organizaciji oddaljeni druga od druge le 15 minut in M bil obstoj dveh društev v neposredni bližini drugo ob drugem pomenilo le neekonomsko cepljenje moči. Ta sklep je bil navdušeno sprejet tako od zagorskih kakor tudi kotredeških bratov in sester. Zagorsko »Bratstvo« se je z novimi in dobrimi člani iz Kotredcža okrepilo, Kotredežani pa bodo imeli mnogo prilike, se udejstvovati v raznih odsekih zagorskega »Bratstva«, ki vsi prav marljivo delujejo.
Iz osrednjega tajništva. Prošle dni smo razposlali okrožnice vsem organizacijam. Naj se prečitajo v odborih ter z njih vsebino seznani članstvo. Opozarjamo zlasti na odstavek, ki je v okrožnici podčrtan.
»Pulpanov klub« v Ljubljani prične s politično šolo v soboto, ob 8. uri zvečer v »Pulpanovi čitalnici«. Vabimo sestre in brate iz Ljubljane, da se predavanj in diskusij, ki se bodo vršile redno vsako soboto, marljivo udeležujejo.
Po drugih
Vojaška služba na Poljskem. Poslanec Poljske socijalistlčne stranke Liebernmn je v parlamentu stavil predlog, da se uvede na Poljskem enoletna vojaška služba. Z uvedbo enoletne vojaške službe bi lahko Poljska znižala kontingent vojske na 150 tisoč mož. Znižanje vojske je iz finančnih razlogov nujno potrebno. Leta 1934 je pro-I02s" v°iske znašal 40 odstotkov, a leta 5 odstotkov. V novem proračunu so Predvideni izdatki za vojsko na 37 odstotkov. Po budžetskih podatkih je imela Poljska lansko leto pod orožjem 233.000 mož, <».000 podčastnikov in 18.000 častnikov. L«ta 1926 se računa na 227.000 mož, 36.000
!Lt?tnUtov in 18-000 Ustnikov. V prilog do«ovnri »°*a5l<e slu*be govore locarnski ietska S° zru*tno lzmirlli Evropo. Sov-
X ,T « “! ■"*
.■ i,„. mu K°tovo n ma namenov z-z.vati konflikt s Poljsko
Ekonomsko unijo si-ah-- ,.. >
vstopile Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Rumunlja in Bolgarija. Poleg te unj;e bi se osnovalo še drugo, v kateri bi bile Avstrija in Madžarska. Obe uniji bi delovali sporedno. Mala antanta naj bi dala iniclja-Vo stvoritev ekonomskih unij.
Volitve v Sovjetski Rusiji. Volitve v sovjete so odgodene do jeseni.
Italijanski dolg Angliji. Londonski »Temps« poroča, da znaša italijanski vojni dolg Angliji 560 milijonov funtov šterlin-gov, to je 100 milijonov funtov več, kot Italijanski dolg Ameriki. Anglija vztraja na tem, da Italija poravna svoj dolg.
Tudi na Grškem »štedljo«. Pangalosova vlada je sklenila, da uveljavi v državni upravi največjo štednjo. Z izvrševanjem svojega sklepa je pričela na ta način, da je ukinila ministrstvo za soc. politiko. Vlada je pričela torej štediti najprej pri socijalnlh ustanovah, katere že doslej ni posebno negovala.
Kabinet Ljapčeva v Bulgariji. Novi kabinet Andreja Taseva Ljapčeva v Sofiji uživa polno zaupanje dosedanje parlamentarne večine, kakor tudi bivšega min. predsednika Cankova in kralja Borisa. Cankov je v parlamentu najprisrčneje pozdravil Ljapčev kabinet in pripomnil, da bo nova vlada delala v imenu in s podporo demokratske koalicije. Ljapčev se je v svojem nastopnem govoru zahvalil onim junaškim sinovom, ki so rešili državo in narod Stam-bolijskljeve nevarnosti in poudaril, da bo nova vlada zasledovala prav isto politiko, kot Cankova vlada. Ljapčev je nazrianil,
da pripravlja njegova vlada obširen amne-stijski zakon za politične zločince. Z novo bulgarsko vlado so se torej izpremenile le osebnosti, dočim je ostal režim isti. Kot v Cankovem kabinetu tako tudi v Ljapčevem kabinetu odločuje vojni minister general Volkov. Bulgarska opozicija se zato tudi z Ljapčevlm kabinetom ni izmirila in je Kjorčev, predsednik nac. liberalcev rekel: Nac. liberalna stranka zavzema napram kabinetu Ljapčeva prav isto stališče, kakor ga je zavzemala napram kabinetu Cankova.
Razoroževanje Danske. Na Danskem se resno pripravljajo na popolno'razorožitev. Predlog je, da sc* vse trdnjave uničijo; tovarne za vojni materija1! bodo pa preurejene za druge industrijske potrebščine. Vojska in vojna mornarica bodo razpuščeni. Na njih mesto stopi policija, ki pa ne sme šteti več kot 1500 mož. Kot razlog razorožitve se navaja: V slučaju angleško-ru-skega spopada je Danska izročena dvojnemu ognju. Tako Anglija kot Rusija bodeta vsled geografskega položaja Danske zahtevali, da se Danska enemu ali drugemu priključi. Naj se odloči Danska tako ali tako, ali naj proklamira nevtralnost, mora nastopiti z vojsko, da podkrepi svojo odločitev. Danški pa ni treba spuščati se za druge v vojne avanture, zato je najbolje, da se razoroži in s tem izogne vsakemu nagovarjanju, da poseže v vojne spore.
Balkanski pakt. Vrše se resna prizadevanja posebno s strani Grške, da se stvori varnostni pakt na Balkanu. Jugoslovanska vlada je v načelu za to, da se prlčno pogajanja. Le nekatera odprta vprašanja med Jugoslavijo in Grčijo bi se morala preje rešiti.
Škandal s francoskimi iranki. Preiskava o falzifikatih francoskih frankov se približuje svojemu koncu in bo najpozneje tekom dveh mesecev že sodna obravnava v Budimpešti. Aretacija in preiskava je ugotovila, da je bil vodja zločinske družbe knez VVindischgratz, katerega pomagači so bili povsem budimpeštanski policijski šef, vojaški škof Zadravec, vodilni uradniki kartografičnega zavoda in še razni drugi najeti in plačani elementi. VVindischgratz, kakor tudi njegovi pomagači so imeli najodličnejše zveze z vladnimi krogi v Budimpešti in je vsled afere kompromitirano na Madžarskem vse od Ho*rthyja do zadnjega policaja. Ugotovilo se je, da je bilo ponarejenih 30.000 kosov novčanic po 1000 frankov. Prvotno je bil namen, da bo proti Madžarski nastopila Zveza narodov in Mala antanta pa še posebej. Vendar pa kaže, da ne ‘bo prišlo do posebne akcije evropskih držav proti politični Madžarski. Visoka aristokracija in spretna madžarska diplomacija je s svojimi starimi zvezami uspela, da je tako Anglijo kot Francijo prepričala, da pri falzificiranju francoskih frankov ne gre za politično zadevo, ampak za pri-vatno-kriminalno zadevo gotovih krivcev. Afera bo končala po vseh vesteh sodeč na ta način, da bodo aretiranci obsojeni na zapoT in povračilo škode. Vsekakor bo ofi-cijelna Madžarska, ki je gotovo sokriva, zelo poceni izšla iz afere.
Francoski socijallstl proti Doumerov! vladi. Kongres francoske socijalistlčne stranke je bil zaključen z glasovanjem o resoluciji, kjer se je mala večina izrekla proti sodelovanju v vladi z naglasom, da so pa socijalfsti sami pripravljeni prevzeti vlado.
Jedensfe vesti.
— Ponarejene tisočdinarske novčanice. j
Koncem decembra ie naša policija zaplenila več tisoč ponarejenih tisočdfnarškili uov-čanie in aretirala oba razpečevalca ponarejenega denarja. Policija je sedaj ugotovila, da je bil denar tiskan v Bietefeldu v Nemčiji. Najdene so bile litografske plošče in večja množina papirja za falzdfikate. Vsi sokrivci pr: ponarejanju denarja so pod ključem. Afera ni v zvezi z falzifikatorji na Madžarskem.
— Bivši komunistični poslanec Nikola Kovačevič je bil aretiran v Novem Sadu hi obsojen na mesec dni zapora, ker se je odstranil iz Dervcnte, kjer je bil konflniran.
— Finančna delegacija opozarja, da je izšel v »Uradnem listu«, št. 117 z dne
31.	decembra 1925 »Poziv našim državljanom, lastnikom o s p o r j e n i h obveznic 2% loterijskega posojila iz leta 1881, 4% konvertiranega posojila iz leta 1895 in 4 K posojila iz leta 1909.«
— V znamenju štedenja in redukcije ie dobil fin. minister pooblastilo, da sme po potrebi sprejeti v državno službo uradnike iz bančne stroke ali knjigovodje, katerim sine celo všteti gotovo število let dosluže-nih v privatni .službi v napredovanje v državni službi. Zaikaj in čcinu to nihče ne pove! Na eni strani se bo metalo uradni-štvo z redukcijo na cesto, na drugi strani pa sc bo sprejemalo nove. To vse v znamenju pravice in štednje!
— Slovenci v fašistični organizaciji! V Idriji so razpustili »Zvezo rudarjev«, ker je vsled uvedbe Mussolinijevega zakona o delavskih sindikatih postala iluzorna. Naši slovenski rudarji pa so bili prisiljeni za pristop k fašistovskemu sindikatu, ki se je izvršil pred božičem.
— Znak slabostL Uradniški savez sklicuje za 14. februarja izreden kongres drž. nameščencev v Beogradu, katerega naj bi sc udeležili zastopniki uradniških organizacij iz vseh pokrajin. Na kongresu naj bi se razpravljalo o izvedbi »živahnejših akcij« za dosego že znanih uradniških zahtev.
—• Ali je to potrebno? Cernu romanje v Beograd in zapravljanje denarja? Čemu take razprave? Centralni ali glavni odbor naj izda direktive, kdaj in kako naj se te »živahnejše akcije« prično izvajati, državnih nameščencev stvar pa je, da se bodo tudi do zadnjega izvedle. Bodete videli, ali bo kaj uspeha ali ne. S klečeplazenjem državni uslužbenci še v nobeni državi niso ' dosegli uspehov. Državni nameščenci so si svoje najhujše bede krivi več ali manj sami. V drugih državah so bili bolj agresivni in je zato bolje. Zahtevali so samo plačila za svoje delo in vsa javnost je bila na njihovi strani ob vseh borbah. In tako bi bilo lahko tudi pri nas!
— Poneverbe v tobačnem skladišču. Šef tobačnega skladišča v Vlnkovcih je baje poneveril in oškodoval državo za preko 200.000 Din. Njegovim manipulacijam so prišli končno le na sled in ga je dal državni pravdnik pred par dnevi: zapreti.
—- Brezplačne železniške karte In znižane vožnje. Končno so se v Beogradu zganili in izxlali nov pravilnik o brezplačni iti znižani vožnji po železnici. Tako zvano režijsko karto dobe po novem pravilniku aktivni: železničarji samo, če so na dopu-
stu. V to svrho morejo takrat, ko zahtevajo tako karto, predložiti blagajniku potrdilo svojega predstojnika, da so na dopustu. Drugače se vozi železničar zastonj le takrat, ko je v službi. — Za gledališke igralce se bodo pri železniških direkcijah izdajali 50% znižani vozni listki, toda le na priporočilo prosvetnega ministra. Vsled tega stvar še ni povsem jasna. -- Za invalide se dosedanja določila menda niso prav nič spremenila. Prosto vožnjo imajo samo na podlagi dokazil za zdravljenje in slično, polovične vožnje v privatne svrhe pa trikrat na leto. Invalidom bi morali dati vsaj po eno polovično vožnjo na mesec. — Dalje dobe od slučaja do slučaja pri generalni železniški direkciji polovične karte strokovne in gospodarske organizacije ter znanstvena hi humanitarna društva. Punkci-jonar/f Rdečega' križa pa dobe popolnoma proste karte. — Kmetijskim zadrugam je dovoljena olajšava poleg že prej navedenega 50% popusta še posebej v toliko, da dobe'njihovi revizorji četrtinske vozne karte. — Veliki župan se vozi vedno in na vseli železnicah svojega področja, kakor tudi v Beograd zastonj. Sicer se ta definicija ne da prav dobro razumeti, pa bodo že tako naredili, da bo prav. — Armijski komandant ima po enkrat na leto brezplačno kaTto za vse proge v državi.. Ker pa sme pomočnik prometnega ministra izdajati vozne olajšave tudi še v raznih drugih slučajih, bo promet s prostimi kartami precej naraste!. Seveda reveži od tega ne bodo dobili mnogo.
— Tudi v Ameriki hud mraz. Glasom brzojavnih vesti iz Amerike, je tam nastopila zopet zelo ostra zima, tako da imajo ponekod do 30 in še več stopinj mraza. Zmrznilo je že veliko ljudi.
— Viharji In poplave v Ameriki. Ta teden je nastal tudi na amerikanskih obalah strahovit vihar, ki je poškodoval mnogo luk in obrežnih naprav. V nekatera pristanišča so valovi naplavili ogromne množine ledu. Poškodovanih je zelo veliko parnikov.
—	V Ameriki je velika poplava pokončala več naselbin, ugrabila mnogo ljudi in živine.
, — Mraz na Finskem. Glasom časopisnih vesti je v finskem zalivu zamrznilo več ladij, katerih najbrž ne bo mogoče tako hitro rešiti, ker zamrzuje morje naprej.
— Katastrofalna povodenj je zadela Scdmograško ravnino, kjer je voda odnesla več vasi. Zelo veliko škode je na poljih, kjer je odnesla voda vso rodovitno zemljo s setvijo vred, tako da cenijo škodo nad 200 milijonov rutnunskih levov. Utonilo je veliko ljudi in mnogo živine.
Gladila deca v Moskvi. Lenjinova vdova je priobčila v »Pravdi« članek, kjer obtožuje sovjetsko vlado, da je brezbrižna v spričo dejstva, da se po moskovskih ulicah potika nad 80.000 gladnih otrok. Tstl primer se lahko opazuje po celi Rusiji.
Vremenski prookret. Kar čez noč se .ie vreme preokrenilo. V pondeljek je malce pobelil sneg in pričela je briti prava burja. ki je ohladila ozračje globoko pod ničlo. Preroki nam obetajo še hudo zimo. Utegnejo imetf prav! Mrzli svetniki šele pridejo. Če bomo pa ravno v maju tudi še deležni snega; to pa je malo bolj neverjetno vprašanje.	*
OBleke na OBroke
O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG
— Vlak ie raztrgal na progi Koprivnica --Zagreb ženo nekega železničarja, ki je šla po progi ter se je ognila nekemu vlaku na drugi tir, a je z druge strani prišel zadaj drugi vlak, ki jo je podrl in raztrgal.
—- Samomor gimnazijca. Šestošolec II. belgrajske gimnazije Milan Popovič se je prošli teden ustrelil v stanovanju svojih starišev z revolverjem svojega brata, ki je častnik. Samomor je izvršil zato, ker so pričeli domači z njim radi slabega napredovanja v šoli strožje postopati.
Nesreča v Prekmurju. Na prekmurski železnici, ki pelje v Hodoš, se je pripetila iz nepojasnjenega vzroka v soboto velika nesreča. Blizu Gornje Lendave je nabito polni vlak skočil s tira. Le srečnemu naključju je pripisati, da ni bilo več človeških žrtev. Ubit je samo en moški in par jih je dobilo malo prask.
— Nenavaden samomor. Rudar Dragotin Deželak iz Laškega pri Celju je delal v senjsketn rudniku v Srbiji. Bil je pošten fant, a čestokrat otožen. Kaj ga je žalostilo, ni povedal nikomur. Svojemu duševnemu trpljenju je napravil na nenavaden ■ način. Vzel je dinamitno patrono, se vlcgel na tla, položil patrono na prsi in jo zažgal. Razstreljivo mu je raztrgalo prsni koš in drobovje ter odtrgalo roko. Revež je bil takoj mrtev. Zapušča mater.
— Rekord amerikanskih roparjev. Po poročilih inozemskih listov so prošjf teden v Mehiki roparji napadli vlak, železniške uslužbence in potnike vse potolkli ter oropali, vlak pa nato zažgali. Razen 10 oseb je bilo vse ubito. Baje so napad izvršili z namenom, da jim pade v roke neki general, katerega pa niso našli. Nasprotno jih dotični general prav zaradi tega s svojo vojsko zasleduje.
—- Trgovec z dekleti pod ključem. V Mariboru so prijeli nekega topova, ki' se je pečal s trgovanjem deklic. Seboj je imel neko 15 letno deklico z Dunaja/ki jo je nameraval spraviti v Albanijo. Dekletce je rešeno, lopov bo pa odsedel svojo kazen.
— Velika brezposelnost v Avstriji. Na podlagi statistike je sedaj v avstrijski republik? 200.628 brezposelnih oseb, ki zahtevajo in dobivajo državno podporo. V resnici pa je število brezposelnih veliko večje. Je namreč na: tisoče takih, ki niso priglašeni, ker itak nimajo izgleda na službe. Število teh se ceni na 40.000, tako da je na Dunaju do 240.000 brezposelni!). Ni čuda, da se zlasti v mestih vrše zločini in samomori. Živi ljudje ne morejo pod zemljo.
— Potresi. Od novega leta sem se neprestano ponavljajo potresi. V Postojni n. pr. je bil pretečeni teden zopet tako močan sunek, da je napravi! zeio veliko škode na hišah, pa tudi v postojnski jami. Večji potresi so se pojavili tudi v Aziji. Porušenih je mnogo naselbin ter ubitih več ljudi. Po mnenju učenjakov je nemirno1 stanje naše zemlje jako nenavaden pojav in nam obetajo še več potresov. Tako prerokuje znani geolog prof. Belar iz svojega opazo-vatišča pod Triglavom znatna potresna iz-nenadenja v času od marca do junija t. 1. in sicer ob obalah jadranskega morja. Prof. Belar je tudr prerokoval potrese po L januarju, ki so sc zares pojavili.
— Vezuv bruha. Italijanski: ognjenik Vezuv pri Neaplju je pričel letos delovati. Njegovo bljuvanje .ie po vesteh, ki prihajajo iz Italije, silno. Ognjenikovo žrelo se je znatno dvignilo. Ognjena lava se Taz-liva po hribu kakor mogočna reka ter po-končujc na svoji poti vse. Ljudje bližnjili vasi so morali svoje domove zapustiti.
— Samomori na Dunaju. Leta 1925 je bilo na Dunaju 2259 samomorov in sicer je bilo 527 samomorov vsled rodbinskih razmer, 3.34 radi bede, 218 vsled nesrečne ljubezni, 196 vsled duševne zmedenosti, 79 vsled bolezni, 79 iz strahu pred aretacijo in 68 vsled ekonomske krize. Za druge slučaje vzrok samomora ni znan.
— Manj porok, več ločitev. V Nevv Yorku se je leta 1925 sklenilo za 5067 zakonov' manj kot leta 1924, dočim je pa bilo za 350 več ločitev zakonov. Torej v Ameriki niso posebno srečne ženitve.
— Zverinski umor. Listi poročajo o strašnem zločinu, ki se je izvršil v berlinskem predmestju Kottbuss in to celo v neki dekliški šoli. Pri centralni kurjavi je bil zaposlen neki kurjač, ki je izvabil k sebi 14 letno deklico z zločinskim namenom, da jo onečasti. Seveda je deklica pred nasilnežem pričela upjti in klicati na pomoč. Tega pa se je kurjač zbal, udaril je po dekletu, da se je onesvestila, nato pa jo stlači! v veliko peč, kjer je zgorela. Ker pa so deklico takoj pogrešili, je dekličino vpitje, ki so ga nekateri otroci slišali, dalo povod za iskanje v vseh kotih šole. In tako so prišli tud! do kurjača, kjer so razne okol-nosti odkrile strahovito dejanje pohotneža.
STOEWER-REKORD pisalni stroj in STOEWER šivalni stre
v vseh opremah si oglej pri IUD. BARAGA, Ljubljana, Seleitburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata 10,
Štev. 2.
— Trgovski koledar za leto 1926 je izdalo Trs. društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Koledar je zelo lično v platno vezan in stanc s poštnino vred samo 20 dinarjev za komad. Izdaja koledarja se je vsled nepredvidenih tehničnih ovir nekoliko zakasnila, zato pa nas odškoduje res bo-sata vsebina koledarja. Koledar vsebuje med drugim: Uredbo o prevozu blaga in potnikov na železnicah, koleki in takse. Mednarodna trgovina z jajci. Prodaja dena-turiranega špirita, Nabava in poraba industrijske soli. Dohodnina, Iz zakona o ustroju vojsikc, Računanje obresti. Trgovske, obrtne in industrijske zbornice, Poštne pristojbine, Razmerje med živo težo in težo zaklane živine, Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad, Svojstva kovin, Vozne cene, cirilica, Obrazec agentur-ne pogodbe. Obris inventure itd. Koledar je vsakemu trgovcu in industrijalcu, kakor tudi vsakemu trg. in priv. nameščencu absolutno potreben in priporočamo vsakomur njega nabavo. Naroča se pri Trg. društvu ■ Merkur«, Ljubljana, Gradišče 17/1,
Ljubljana.
— Občinski posredovalni urad na magistratu v Ljubljani je imel leta 1925 v državljanskih pravnih zadevah 242 spornih slučajev; med temi jih je 142 zaključil s poravnavo, 15 jih je ostalo neporavnanih, v 30 slučajih pa so stranke Izostale; drugače rešenih (zadostitev zahteve, preklic tožbe, izvenuradna poravnava) slučajev je bilo 55. Tožb radi žaljenja časti je bilo podanih 154: od teh je bilo 12 kasneje odstopljenih. Poravnalo se je 123 strank. Tožb, ki jih je odstopilo sodišče obe. posredovalnemu uradu, da se poskusi spravo, je bilo 222. Poravnalo se je 75 strank; v 21 slučajih pa je ostal spor neporavnan. Da urad tako uspešno posluje je zasluga g. viš. sod. svetnika Andolška. kateremu je poverjeno vodstvo urada.
— Novoletna sreča je doletela one železničarje v Zalogu, ki so si skupaj kupili srečko državne razredne loterije. Pri žrebanju 4. t. m. je njihova srečka zadela Klavni dobitek 60.000 Din. Ker je bilo lastnikov te srečke 13, je odpadlo na vsakega 4600 Din.
Maribor.
— Shod NSS v Mariboru. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vrš'1 shod Narodno socialistične stranke v dvorani »Rotovž«. Shod, ki je bil zelo dobro obiskan, je otvo-ril v varK Turnpej. Glavni' referat o političnem položaju je podali tovariš dr. Pol it en iz Zagreba, ki je med drugim poudaril: Novi vozni red predpisuje voziti na desno, ne več na levo. Prav isti pravec si je vzela našai državna politika, ki sc izogiba leve strani in dosledno Vozi po reakcijonarni desnici. Dokaz: demontiranie min. za soc. politiko. Pod RR jc ostala v bistvu ista politika kot pod PP režimom. Poročevalec nato podrobno analizira dosedanje Radičeve politične aventurc in prihaja do zaključka, da bi Radič veliko boljše storil, če je že hotel v vlado-, da bi podprl svojca« Davidovičevo vlado. Pod DavidovIčem bi za veliko ugodnejšo ceno usmeril svojo novo politiko in bi mu ne bilo treba zagrešiti skok, ki je po normalnih pojmih nerazumljiv. Koncem svojih izvajanj priporoča poročevalec NSS pristašem, da se oklenejo svojih organizacij im okrepe nar. soc. pokret z organizatornim in iOejnim delom. — Govor tov. dr. Politea je bil sprejet z 'odobravanjem. Za tov. Poli temi je govoril še tov. Ivan Tavčar o razvoju narodnega socijaJizma na Češkoslovaškem, nakar jc tov. Turnpej zaključil lepo uspeli shod.
— Gostovanje Mitrovičevih in mariborski Ignoranti. Toliko je bilo zabavljanja iu kričanja, da letošnja opera ne odgovarja zahtevam Maribora, ker ne ugaja ne kapelnik, še manj pa prva pevka. Če bi bil še Mitrovič tu in njegova gospa! Da, to bi bilo veselje! In polno gledališče! No, v torek 12. t. m. sc je v opereti »Stambuljska roža« ta želja izpolnila. Gospa Mitrovič je nastopila v glavni vlogi, a g. soprog je prevzel orkester. Mislilo se je, da bo ta večer vse polno, prepolno. Pa kdor jc to
resno mislil, še ne pozna Mariborčanov. Namreč tistih, ki bi lahko šli in ki bi vsaj ob takih prilikah morali iti v gledališče. No, to pot jc šlo tudi brez tc gospode. Oba gosta sta bila burno pozdravljena že takoj ob nastopih, med predstavo, zlasti pa oh odmorih. Sta tudi zaslužila. Zdaj šele smo videli, kaj 'smo z obema Mitrovičema zgubili in kaj niti zdaj ne znamo prav ceniti — to so pokazali — prazni sedeži.
— Zločinska roka požigalca je 11. t. m. zanetila ogenj na skednju župnišča v Kamnici pri Mariboru. Ker so takoj nastopili gasilci in drugi ljudje, se je posrečilo ogenj zadušiti, vendar je precej zgorelo. Da je bil ogenj podtaknjen, jc dokazano, ker so ugotovili sled požigalca v novo zapadlem snegu, in pa ker je zločinec poprej zastrupil pri hiši psa čuvaja, par dni prej pa ubil drugega dobrega psa pri sosedu.
— Nič ni tako skrito! Pri Mariboru je bil pred par leti izvršen umor nad nepoznanim moškim, ki so ga našli v gozdu. Zločin pa je ostal nepojasnjen. Sedaj pa sc je po 5 letih pričela razvozljevati zagonetka kar sama po sebi. Orožniki so že zaprli par kmetov in kmetic, ki o stvari gotovo nekaj vedo.
Ptuj.
— Tukajšnja garnizija je proslavila svoj pravoslavni Božič prav slavnostno. Okrog 12 vozov se jc popeljalo v bližnji gozd po badnjak z lastno godbo tamburašev na čelu. Meščani so z veliko pozornostjo zasledovali lepe običaje naših bratov. Vendar ne moremo prezreti zadeve, ki bi v danem slučaju lahko postala usodepolna. Raz konj in vozov se je streljalo k proslavi z ostrimi naboji in to v sredini mesta. Slučaj je hotel, da je strel zadel električno žarnico sredi Florjanskega trga, ki je padla na tla in se razbila. Občina utrpi okrog 1300 Din nepotrebne škode. Upamo, da bo mestna komanda škodo povrnila.
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Gospa Glove je trdila resnico, ko je rekla, da sta njeni pastorki lepi. Bili sta ljubki blondinki z velikimi, modrimi, nedolžno gledajočimi očmi, katerih izraz pa je bil nekoliko bolesten in tesnoben, čemur pa se ni čuditi. Zapuščeni revici še vedno žalujeta za svojim nenadno umrlim očetom, katerega sta tako iskreno ljubili. V sedanjem razkošnem domu se čutita neizmerno nesrečni ter bi sc z neizrekljivim veseljem vrnili v prejšnji četudi priprosti dom.
Dolgo časa sta žc molče sedeli, ko starejša sestra zopet prekine molk.
»Ah, Ana, ko je najin dobri oče Se živel, tedaj je bilo pač marsikaj drugače. Četudi nisva imeli niti voza niti konj, tudi nobenega služabnika, sva bili vendar srečnejši kot sedaj, in še mnogo, mnogo srečnejši!«
»Da, Mabel, res je tako,« odvrne Ana in nežno objame sestro. »Tukaj v tej razkošni vili se čutim zapuščeno, in če ne bi imela tebe poleg sebe, bi dan in noč jokala.«
Mabel vzdihne.
»Tukaj je marsikaj tako čudno.«
»Da,«' pritrdi Ana ter nasloni svojo glavo sestri na ramena. »In mati, vendar...«
Beseda ji zastane v grlu.
»Najbolj me je strah gospoda Falco-nerja,« reče Mabel, »vedno me nekam tako čudno gleda. Ta mož nima nobenega lepega značaja. In če mati tudi desetkrat zagotavlja, da jc zvest, požrtvovalen prijatelj, vendar ne morem napram njemu imeti prav nobene naklonjenosti. In ravnrt taka kot on sta tudi oba njegova prijatelja. Dasi sta še zelo mlada, imata vendar na sebi nekaj starikavega, take so tudi njune kretnje, podobna sta že starejšim možem. In ves nju-nin pogovor ne gre preko banalnih vljudnosti, ki sc mi naravnost studijo.«
Mabel se sedaj ozre k oknu.
»Danes je zopet tako megleno, mokro in hladno vreme, da zopet ne bova mogli iti na običajen sprehod ob obrežju. Morda nama bo jutri vreme bolj naklonjeno.«
»Da, upajva, Mabel. Saj je tako lepo, če sc moreva tako sami sprehajati ob ob-
režju ter iž daljave prisluškovati tajinstve-nim glasovom šumečih valov, dočiiti je voda ob obrežju tako čista in mirna kot v ribniku. Obrežje je po branilcu v pristanišču vsekakor zavarovano pred silo morskih valov.«
»Da, da,« pritrdi Mabel zamišljeno. »Tamkaj sva pred nekaj večeri zapazili v vodi zagonetno čudno svetlikanje.
»Jaz ga skoro nič nisem videla.«
»Seveda, ker si se kasneje tja ozrla: tedaj je žarenje že ugašalo. Toda jaz sem ga pr.av natančno videla, bilo je kot močan žarek.«
»Ali niso tudi ribe, ki se svetijo?«
»Da, toda ne tako velike. Ne, ta svit je moral od česa drugega izhajati. Luna tudi ni bila, ker je stala tedaj visoko na obzorju ter je bila zakrita z vodenimi hlapi.«
Zopet molčita obe sestri.
»Zdi se mi, da sc v luki klati vendarle mnogo potepuhov,« prične Ana boječe. »Žc Večkrat sem opazila zelo sumljive osebe, ki so se plazile okrog vile. In eden od njih je bil pred kratkim celo v vrtu.«
»Jaz sem jih tudi opazila. Toda za take nepridiprave jih nisem smatrala, bili so prav dostojno kot boljši mornarji oblečeni.«
»Kaj pa drzen izraz njihovih obrazov! Mabel, tako grdo gleda le mož, ki namerava kaj slabega, kot tisti, ki me je včeraj srečal.«
Starejša sestra obrne sedaj razgovor na drug predmet.
»Preje je bil gospod Falconer tukaj, iz garderobe sem ga videla iti po stopnicah.«
Ana se nalahko zdrzne ter odvrne s strahom;
»Mati govori prav pogosto o njem in obeh njegovih prijateljih. Ravno včeraj je še rekla, da nas vsi trije gospodje v kratkem zopet obiščejo. O, jaz že ne grem tja, če pridejo, opravičila se bom, da mi je slabo.«
Mabel nagne svojo lepo glavo.
»Gospod Falconer je zelo dober in celo prav prijazen napram nama, toda vkljub temu ga jaz naravnost mrzim. Nikdar ne pozabim njegovega pogleda, ko sem se obotavljala sprejeti mali prstan z briljanti, katerega je zadnjič prinesel. Tako zaničljiv, tako čuden nasmeh mu je tedaj krožil krog usten, da me je naravnost v srce zazeblo. Tudi mi nc ugaja, da je v tako zaupnih odnošajih z materjo, jaz ga smatram za vse kaj drugega kot dobrega človeka.«
»Njegova prijatelja tudi nista nič boljša,« šepne Ana.
»Ne, njihovo obnašanje je naravnost vsiljivo. Zato se jima pa tudi vselej izogneva, da sc ne snideva ,z njima.«
»Mati pa ne more prehvaliti bogastva in nebroj lepili lastnosti teh gospodov,« pritrdi mlajša sestra živahno. »Oh, kar groza me je, če se zrttislim, da imajo pogosti obiski morda le kak globlji pomen, če ...«
Zarclcvši utihne.
»Ah, ti meniš, da morda zaprosita za najini roki?«
Ana prikima.
• »Na to ne misli, draga sestra. Midve sva brez premoženja, onadva gospoda sta pa zelo premožna, vrhtega znana veseljaka v dublinskih krogiii. To mi je še znano od najinega dobrega očeta, ki se je pogosto kaj malo laskavo izrazil o brezglavih budalostih obeh prijateljev gospoda Falconerja.«
»Ampak čemu neki le prihajata semkaj?«
»Ne vem, Ana. Sicer se pa itak najraje zabavata z materjo in----------------«
Mabel utihne, kajti v tem trenotku stopi v sobo lepa vdova.
»Dobro jutro, Mabel, Ana!« vzklikne s skoro pretirano nežnostjo ter obe nedolžni deklici ljubeznivo objame. »Ali sta dobro spali? Vihar v zadnji noči me je precej prikrajšal pri počitku.«
Sestri prav prijazno odgovorita. Vendar pa paznemu opazovalcu ne ostane prikrito, da je njuna prijaznost le koncem jezika, dočim je njuno srce hladno, nemo.
Dali jc gospa Glove opazila to prikrito hladnost? Dozdevno nc, — kajti zadovoljno se usede na bližnji stol.
»Prav dolgočasno je sedaj v Kingstow-iiii, kajne, draga otroka?« vpraša pazno motreč obe sestri.
ZUEZNfl KN3IB9RN9
LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8. ZAHTEVAJTE CENIKI
»Oh, midve imava dovolj razvedrila in izpremembe pri najinem poslu,« odvrne Mabel skromno. »Ukvarjava se z godbo, či-tava in izdelujeva ročna dela, čas nama I včasih šc prehitro poteče.«
Gospa Glove pokrije usta z roko, da zakrije zaničljiv smehljaj, ki ji kroži okrog ustnic.
»lo je res vse lepo in prav, draga otroka, vendar pa docela pozabljata, da je še mnogo drugih razvedril. Ne mislim: gledališče, plesne zabave in podobno, kajti tja itak ne marata iti, ker tako vedve kot jaz žalujemo za vajinim očetom, mojim soprogom. Toda kaj pravita, če bi sc podale na majhno razvedrilno potovanje v solnčno Italijo? Kako si predstavljata bivanje v Na-polju ali Benetkah?«
Mladima deklicama žare oči, kar opazi vdova s skrivnim veseljem. Sedaj velja železo kovati, dokler jc razbeljeno.
»Da, draga otroka, v Italiji mora biti res krasno. Gospod Falconer je bil že večkrat tamkaj, pripovedoval mi je naravnost čudežne stvari. In celo sedaj v zimi je tamkaj vse zeleno, solnce sije z modrega neba, — Italija je pravcati paradiž.«
Mabel in Ana inoičitn. Že Falconerjevo ime ju neprijetno dirne.
»V najkrajšem času nameravani odpotovati v Italijo,« nadaljuje gospa Glove mirno. »Zdravnik mi jc nasvetoval izpremem-bo zraka, čutim se nekam bolehno.«
Starejša sestra se skrivaj ozre na bohotno postavo lepe mačehe, iz katere odseva najpopolnejše zdravje. Nemoteno nadaljuje mačeha:
»Prav prijetno naključje, da namerava tudi gospod Falconer s svojima prijateljema oditi na jug. Kajti same brez spremstva vendarle nc moremo potovati, vsekakor se moramo komu priključiti. In ker mi je gospod Falconer zelo drag prijatelj in dober svetovalec, sem se odločila, da potujemo v njegovi družbi.«
Deklici nalahno nagneta svoji ljubki glavi. Spremstvo jima ni nič kaj po volji. Ugovarjati si pa vendar nc upata, kajti gospa Glove kaj takega nc trpi. In končno sta ubogi deklici docela navezani na milost zapovedljive mačehe. Pa sedaj niti ne mislita na obsovraženo spremstvo. Pred očmi jima vstajajo mamljive slike; lagune v Benetkah, morski zaliv v Neaf>olju, nad katerim sc dviga ogenj in žveplo bljuvajoči Vezuv.
Z napeto pozornostjo motri lepa vdova menjajoči se izraz obrazov obeli deklic. Iakoj uvidi,*da ji bodeta voljno sledili. In čim so enkrat na potovanju, potem ji bo lahko uspelo, da izroči obe nedolžni žrtvi pustolovcema. Tedaj pa naj plačata ogromne vsote kot odškodnino, da more lepa vdova nadaljevati s svojini razkošnim življenjem.
V sanjah si lahkoživka slika krasno bodočnost, ko si bo mogla vsled izborne kupčije, ki jo napravi s svojima pastorkama, privoščiti, vse naslade, ki jili nudi življenje.
Končno se zopet obrne na obe sestri.
»Takoj hočem vse ukreniti, da bo vprašanje glede oblek urejeno. V Italiji moramo vendar stanu primerno nastopati in ravno v kopališčih se predvsem gleda na elegantna oblačila. Saj pa tudi ni izključeno, da preživimo nekaj časa v Nizzi in Monacu, tamkaj je pa kot znano razkošnost in zunanji blesk naravnost na bajnem višku.«
Pri zadnjih besedah se gospa Glove dvigne.
»Sedaj pa le vse pripravita, draga otroka,« reče mačeha hlinjeno. »Prav lahko je mogoče, da zelo kmalu odpotujemo, v nekaj dneh vaju bom še podrobneje obvestila.«
Ubogi žrtvi poljubi na čisto, belo čelo, potem pa odšumi iz sobe — veseleč se, da ji je tako lahko uspel zloben načrt.
Deklici se vprašujoče spogledujeta.
»V Italijo? Oh, Mabel, kolikrat sem si želela, da na lastne oči vidim deželo, o kateri sem toliko lepega čitala. Ainpak čudno, sedaj, ko se ima izpolniti moja želja, nimam skoro nobenega veselja več.«
»Meni je ravno tako, Ana. Pa li veš tudi, kaj me je spravilo v tako slabo voljo? Spremstvo gospoda Falconerja in njegovih prijateljev mr bo vse potovanje zagrenilo.«
-3.
Priporočamo ti/rdl*o
Ljubljana, blizu Piešeraiovega spomenika za vodo.
najugodnejši naHup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, ši-iona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, »karij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
[
koti jejo cds lit v
»Kaj pa če ostaneva tukaj?« vzkliku Ana v skrbeh. Mabel odkima žalostno glavo.
»Saj poznaš mater, Ana; kar ona tiki žc, se mora zgoditi, brezpogojno jo rava ubogati.«
.lak je povsod.
»Ellena, moja Ellena, moja sladka, bi ga ljubica, zakaj si odšla tja, odkoder vrnitve? Rllena. do svojega zadnjega dil bom vedno v mislih pri tebi!«
Neprijetno čudno odmevajo besede o železnih sten podmornice. Mož s krinko ji je izgovoril, sedeč v razkošno opremljen kabini ter udajajoč se daljnim sanjan! Grozne fantazije mučijo strašnega moža, l tva se ničesar ne ustraši in boji, in vendar e eijj misel na ljubljeno Rlleno navdaja z brc! Vo| mejnim strahom.	j	Se
In da jc ljubica, kot jc bil uverjef (,1 1 umrla, ne da bi mu odpustila, ne da bi b mogel vzeti od nje slovo, to je bil za j Cijj udarec, ki ga ni mogel prenesti.	ne
Nekam olajšano se mož s krinko od naj dahne, ko se sedaj odpro vrata kabine tel jjra se nn pragu pojavi njegov zvesti tovari' vol Bill.	se
Jak ga ostro in vprašujoče motri. lav »Kaj so zvedeli ljudje, Bill?« vpraš stv kratko.	reti
»Lepa vdova, gospa Glove, ni istovetni po; s Terezo Gardiner, ima temne oči. Vražf’Be ženska, za katero povsod stikamo, je m« bit rala najbržc že zopet oditi iz Dublina aj prav za prav iz Kingstowna.«	se
»Toda tukaj je bila.«	j	piš
»Da, milostivi gospod, s tem jc računa} sta kot gotovim dejstvom. Vendar pa so naj Uk ljudje z vso sigurnostjo ugotovili, da je nf ve nadoina odpotovala iz Kingstowna, ne dl od bi navedla cilj svojega potovanja.«	izr
Mož s krinko ostane popolnoma mirei1 ms »Dobro, potem jo iščemo še dalje. Ho jin čem In tudi naSel bom laMtožlvko, poten \ (] pa — — —«	.	^	pri
Oči se mu grozno svetijo; Bill ve, di^tei čaka Terezo grozno maščevanje. Nekaj mi mit stoji Bill molče, potem pa nadaljuje ho svojim poročilom.	,	pr
»Ukazali ste nam, da poizvedujemo de kako jc gospa Glove preje živela. To se jf T( zgodilo.«	!	to
»No, in kaj?«	sli
»Gospa je ljubica splošno znanega la It dr koživca.«	na
»Tako, tako — drugega nič?«	os
»O tudi, gospod! Ona je prav za pri’ , kriva smrti svojega moža, ki jo je dvigi"‘his iz revščine, ker ga ni posvarila, ko je P -*li motoma užil preveč pogubonosnega strup *a »Aha, to jc storila, da bi mogla Ž>veU 5 m svojim ljubimcem?«	T<
»Da, tako je. Toda jaz še nisem končal za Mlada vdova ima dve pastorki, zelo lepi n« nedolžni, mladi deklici.«
Mož s krinko pazno posluša. Bill nadaljuje:
»Tema deklicama preti ncVarnost, i sicer po mačehi sami. Nič zlega sluteči hoč predati pustolovcema; na potu- v Italijo na se izvrši sramotna kupčija.«
(Dalje prih.)
la
V}
lu
da
lis
m
Ti
to
Lastna založba — ..SPLOŠNft KNJIŽNIC/V' štev. 1—61
znanstvena zbirka štev. I. — X.
Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, angleških in drugih knjig.
Dobavlja vse revije, časopise in modne liste.
Šolske knjige in šolske potrebščine.
Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine.
V
••••••• MMM»« •
•MM *m*mm nmmm mmm«« mmmm mmmm»
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana nj Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.	Pl
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno«	e<
Alojzij HSHer v Ljubljani.	oc
   J Kl
Najboljša kolesa In šivalni stroji
so edino
PETELINČEVI
znamke GRITZNER, ADLER. PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Od dobrega najboljše \e' švicarski , pletilni stro! „Pw»>«cd“
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO-če vije
Lastne delavnice. — Soildne cene.
MARIBOR, Koroška cesta štev. 19. LE NAJBOLJE IN NAJCENEJE!
I
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
DeloBka glavnica
Din HOJI -
Rezervni zaklad ta.:
Uala: LJUBLJAM. Dunajska cesta
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Metkovlč	Trst
Novi Sad
Brzo avoi naslov: MU ULJU
Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504
MT Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.