Tcžave razorolilve. Na skrajnem vzhodu nadaljujejo Japonci svoja vojna podvzetja proti Kitajsld. Z besedami zatrjujejo, da je njihov namen pomirjenje Mandžurije, Mongolije in severne Kitajske, z dejanji pa ikažejo svoje osvajalne težnje. Mandžukuo = madžurska država je imensko svobodna država, dejansko pa je popolnoma podvržena Japonski. Ista usoda sedaj čaka pokrajino Džehol, •na ikatero so Japonci že položili svoje roke, naperivši proti njej svoje kano. ne. Potem pride na vrsto severni del Kitajske z glavnim mestom Pekingom, iki je bila večstoletna prestolnica kitajskih cesarjev. Da je Peking v nevarnosti, dokazuje povelje Čangkajšeka, načelnika kitajske republike, da se mora mesto izprazniti, s čimer se je v resnici že začelo. Tako nudijo Japonci sedanjemu svetu dokaz, ikaj pomenja oboroženost, odnosno neoboroženost. Japonci so oboroženi do vrhunca oboroževalne možnosti, Kitajci pa so neobproženi, oziroma nedostatno vojaško organizirani in nad vse slabo opremIjeni. Ob takšnem dejanskem dokazu, iki prihaja iz daljnega vzhoda, je delovanje razorožitvene 'konference, tkoje gla•vna komisija sedaj zboruje v Ženevi, zelo otežkočeno. Na konferenci se ma¦S.uje slabotnost Zveze narodov, ki ni ničesar ukrenila proti vojaški akciji Japonske zoper Kitajsko. Zveza narodov bi tudi morala s paznejšim očesom zasledovati počenjanje nekaterih vlad, ki vršijo proti določilom mirovnih pogodb tajno oboroževanje ljudstva. Takšna je madžarska vlada. Že večkrat so prod_le v javnost vesti o vtihotapljenju orožja preko Avstrije na Madžarsko. Mesto da bi se takšna zadeva po činiteljih Zveze narodov javno preiskala, pa je bila vedno potlačena na zahtevo tlržave, iz ikatere je bilo vtihotapljeno orožje. Tako se bo tudi najbrž zgodilo 52 najnovejšo zadevo vtihotapljenja orožja in streliva v Madžarsko preko avstrijskega kraja Hirtenberg, ki leži blizu madžarske meje. Jako neugodno vplivajo na potek raz orožitvene ikonference sedanje razmere v Nemčiji. Nemško državno oblast imajo sedaj v rokah tisti elementi, iki so vojaško organizirali nemško mladino, ki so nekdanjim frontnim bojevnikom nataknili na glave j_klene čelade in Id se neumorno potegujejo za takozvano enakopravnost Nemčije na področju oboroženosti. Cilj narodnih socialistov in nemških nacionalcev, ki so v Nemčiji zdaj na vladi, je oborožena Nemčija kot nekdaj, prešinjena s prusaškim vojaškim duhom. Kaj to pomenja za Francijo in za slovanske države, nastale po svetovni vojni, osobito za Poljsko, je povsem jasno. Poljsko javnost vznemirja nemška zahteva po reviziji vzhodnih nemških državnih mej in vzporedna namera Hitlerjeve vlade, da se v Nemčiji zopet vivede obvezna vojaška služba. Spričo teh dejstev so izgledi za kakšen večji uspeh razorožitvene konference prav majhni. Temii prepričanju je tudi dal izraz poljski zunanji minister Beck v svoji izjavi, ki jo je dal časnikarjem in ki je v njej med drugim rekel: »Delovanje ženevske konference je v zadnjem času vzbudilo ostre komentarje. Če ne pride do prihodnjega splošnega sestanka razorožitvene konference do stvarnih rezultatov, je razočaranje javnosti neizogibno. Zato je nujno potrebno, da se točno določi konkreten program, ki naj se tudi izvede. Dosedanja razprava je odkrila dejstvo, da prihajamo v tej razpravi preradi na čisto politično torišče, pri čemer prihaja seveda do nesporazumov med posameznimi državami, ki otežujejo bodoči sporazum. Kljub temu obstoje nekatere točke, glede katerih so si vsi edini: to je izključenost povratka k splošnemu tekmovanju oboroževanja in brezpogojna potreba prepovedi nekaterih nečloveških vojnih metod. Pri iskanju končne rešilvc ne smemo pozabiti na to, da bi bilo treba ravno dotlej izvesti vsaj nekaj postopnih točk, kar se tiče razorožitve.«