V Vižovljah merjasec obiskal pokopališče V Rimu predstavili 72. beneško Mostro Tatovi vlomili v hišo v Rupi JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 175 (21.412) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 30. JULIJA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 7 30 Slovenija potegnila modro potezo Marko Marinčič Slovenski vladi gre priznati, da je v aferi v zvezi z arbitražnim sporazumom o meji s Hrvaško, z imenovanjem novega neodvisnega arbitra potegnila modro potezo. Po izbruhu prisluškovalne afere o pogovorih slovenskega arbitra Jerneja Se-kolca z agentko na slovenskega zunanjega ministrstva Simono Drenik, je Slovenija skupaj z mednarodno blamažo tvegala tudi izgubo domnevno zanjo ugodne razrešitve spora o pomorski meji, proti kateri naj bi se nagibalo arbitražno sodišče. V torek je slovenska vlada presenetila z nepričakovano izbiro novega člana v arbitražnem sodišču, mednarodnega strokovnjaka, predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu Ronnyja Abrahama. Ugledni francoski profesor je bil menda najboljša možna izbira, da se premostijo prejšnje nerodnosti in da arbitražno sodišče izpelje svojo nalogo. Hrvaški sabor je sicer včeraj po pričakovanem scenariju soglasno pozval vlado, naj izstopi iz arbitražnega postopka. Vendar tudi Hrvaška v tej zadevi ni tako nedolžna, kot se želi pokazati, saj so njene tajne službe prisluškovale slovenskim predstavnikom, vso zadevo pa potegnile na dan, ko jim je pretila nevarnost nenaklonjene arbitražne odločitve. Sočasno z zasedanjem sabora je iz Bruslja prišlo jasno opozorilo podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki od Hrvaške pričakuje, da izpolni svoje obveznosti in še naprej podpira arbitražni postopek. Evropska komisija je s tem dala Zagrebu vedeti, da v sporu s Slovenijo ni nobene realne alternative arbitražnemu postopku. slovenija - hrvaška - Sabor včeraj soglasno za izstop iz arbitražnega postopka Bruselj: Arbitražno sodišče bo delalo naprej Evropska komisija od Hrvaške pričakuje, da izpolni svoje obveznosti rim - Polemike v Demokratski stranki intervju Torrenti o Centru . •• i • Komel in o Azzolinija pred priporom in združevanju Senatorji »rešili« kolego RIM - Senator stranke NCD (Nuovo centro destra) Antonio Azzo-lini ne bo šel v hišni pripor, kot je zahtevalo tožilstvo v Traniju (Apulija). Očitajo mu vrsto kaznivih dejanj pri stečaju neke klinike v kraju Bisceglie. Azzolinija je včeraj pred priporom »rešilo« 189 senatorjev, 96 jih je podprlo zahtevo tožilstva, 17 pa se jih je vzdržalo. Odločilno je bilo zadržanje senatorjev Demokratske stranke, ki je v pristojni komisiji glasovala za pripor, potem pa se je očitno premislila. Predsednica Furlanije-Julijske krajine De- bora Serracchiani se je kot namestnica Mattea Renzija javno opravičila za »klavrna dogajanja« v senatu. Proti zahtevi po hišnemu priporu so - poleg senatorjev NCD - gotovo volili številni senatorji Forza Italia in DS, proti pa najbrž glavnina predstavnikov Severne lige in Gibanja 5 zvezd. Obe stranki ocenjujeta, da predstavlja izid glasovanja škandal in da je večini demokratom bolj pri srcu usoda Renzijeve vlade, kot pa pravni red. Na 2. strani TRST - Dežela noče nikomur ničesar vsiljevati, res pa je, da mora slovenska manjšina združiti moči, če hoče biti kos novim časom. Deželni odbornik za kulturo Gianni Torren-ti (na sliki) ni ravno zadovoljen s polemikami, ki so sledile sklepu deželnega sveta o dodatni porazdelitvi državnih prispevkov (900 tisoč evrov) slovenskim ustanovam. Različne ocene je doživela predvsem napovedana združitev glasbenih šol Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice. Torrenti v današnjem intervjuju pravi, da je odločitev deželnega sveta sad dogovarjanja s Centrom Komel in tudi s Svetom slovenskih organizacij. V sklopu združitve bi lahko Center Komel deloval še naprej na Goriškem, GM pa na Tržaškem in Videmskem. ZAGREB/BRUSELJ - Hrvaški sabor je včeraj soglasno potrdil sklep, ki vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Obenem pa so Hrvati dobili "hladen tuš" iz Bruslja, kjer so jim sporočili, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med državama nadaljevalo ne glede na sklepe sabora. Za izstop Hrvaške iz arbitraže je glasovalo vseh 141 prisotnih poslancev. Hrvaška vlada naj bi že danes potrdila sklep sabora in odločila, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. Evropska komisija pa je Zagrebu včeraj sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo. Tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva je poudarila, da Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega. Na 3. strani Iz morja bodo črpali toploto za ogrevanje Na 5. strani Diplome za kuharske mojstre in natakarje Na 6. strani Na slovensko-ruskem večeru tudi kriška operna akademija Na 8. strani V Štandrežu telefonski drog padel na avto Na 9. strani devin-nabrežina - Občinski svet Davek na odpadke Tari letos nekoliko nižji ^SF- ii -L. Ti H j n h ; gorica - EZTS pripravlja dva čezmejna projekta Načrtovanje se zaključuje Prihodnje leto prvi razpisi za park ob Soči in za čezmejno mrežo zdravstvenih storitev GORICA - »Načrtovanje se zaključuje. Z opravljenim delom smo zelo zadovoljni,« pravi direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) Sandra Sodini, pri kateri smo se pozanimali, kako je s projektoma čezmejnega parka ob Soči in čezmejne mreže zdravstvenih storitev. Za njuno uresničitev so prejeli deset milijonov evrov. »Oba projekta vzporedno napredujeta. Podrobna načrta bomo predstavili 5. avgusta, septembra se bodo začeli vsi tehnični postopki, s prvim januarjem 2016 pa bomo začeli s pripravo gradbenih razpisov in torej z operativno fazo dela,« pojasnjuje Sandra Sodini. 2 Četrtek, 30. julija 2015 ITALIJA, SVET / italija - Odločitev senatne skupščine Azzolini (NCD) ne gre v pripor Polemike v Demokratski stranki Liga in Gibanje 5 zvezd zelo kritična do Renzijeve stranke, ki je »rešila« senatorja RIM - Senator stranke NCD (Nuovo centro destra) Antonio Azzolini ne bo šel v hišni pripor, kot je zahtevalo tožilstvo v Traniju (Apulija). Očitajo mu vrsto kaznivih dejanj pri stečaju neke klinike v kraju Bisceglie. Azzolinija je pred priporom »rešilo« 189 senatorjev, 96 jih je podprlo zahtevo tožilstva, 17 pa se jih je vzdržalo. Odločilno je bilo zadržanje senatorjev Demokratske stranke, ki je v pristojni komisiji glasovala za pripor, potem pa se je očitno premislila. V smislu, da je vodja skupine Lugi Zanda pozval senatorje, naj v tajnem glasovanju volijo po vesti. Nekateri so glasovali za pripor, drugi proti, tretji so se vzdržali, skratka velika zmeda, ki je še kako koristila Azzoliniju. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani se je kot namestnica Mattea Renzija javno opravičila za »klavrna dogajanja« v senatu. Glasovanje je bilo, kot rečeno tajno. Proti zahtevi po hišnemu priporu so - poleg senatorjev NCD - gotovo volili številni senatorji Forza Italia in DS, proti pa najbrž glavnina predstavnikov Severne lige in Gibanja 5 zvezd. Obe stranki ocenjujeta, da predstavlja izid glasovanja škandal in da je večini demokratom bolj pri srcu usoda Renzijeve vlade, kot pa pravni red. Azzolini je po pričakovanju dejal, da je nedolžen in da ni nikakor vpleten v stečaj klinike v Apuliji in z njim povezanimi goljufijami in mal-verzacijami. Senator NCD je celo napovedal, da bo kazensko ovadil tožilca, ki mu očita kazniva dejanja. Drugačnega mnenja so v Ligi in v Gibanju 5 zvezd, ki na zatožno klop postavljata Renzijevo stranko in njeno »željo po obrambi politične kaste za vsako ceno.« Serracchianijeva se je, kot rečeno, javno opravičila za ta politično-parlamentarni spodrsljaj, v DS pa so že izbruhnile polemike med notranjimi strujami. Levica očita Renzijevim pristašem, da so pristali na tajno glasovanje z namenom, da bi rešili vlado. Senatorji desne sredine so takoj po sklepu senatne skupščine čestitali senatorji NCD Antoniu Azzoliniju, ki ne bo šel v hišni pripor ansa italija - Politika Verdini bližje vladi, na levici se nekaj premika RIM - Sen. Denis Verdini je včeraj dokončno zapustil stranko Forza Italia in predstavil novo gibanje ALA, ki šteje z njim vred 10 senatorjev in se naglih korakov približuje podpori Renzijevi vladi. To povzroča v manjšini Demokratske stranke precej glavobolov. Medtem se nekaj premika tudi na levici, kjer se povezujejo Levica ekologija in svoboda ter parlamentarci, ki so izstopili iz Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd. Predsinoči so se zbrali, da bi začeli oblikovati novo zvezo levice, ki naj bi zaživela jeseni. Poleg vseh parlamentarcev SEL so bili navzoči Sergio Cofferati, Stefano Fassina in Monica Gregori, ki so zapustili DS ter bivši poslanci G5Z Adriano Zaccagnini, Fabrizio Bocchino e Francesco Campanella, gibanje Pippa Civatija "E' Possibile" pa je zastopala evropska poslanka Elly Schlein. Požar ohromil rimsko letališče Fiumicino RIM - Rimsko letališče Fiumicino je včeraj začasno odpovedalo vse odhodne lete, potem ko je v bližnjem borovem gozdu izbruhnil požar. Z letališča pa so sporočili, da je požar povzročil motnje tudi pri prihodih. Kasneje je promet na letališču znova stekel. Promet so začasno ustavili, ker se je v bližini letališča valil gost siv dim, ki je močno zmanjšal vidljivost. S požarom so se bojevale gasilske ekipe in tudi dve gasilni letali ter dva gasilna helikopterja. Požar naj bi bil podtaknjen na več koncih gozda, ogenj pa se je kmalu razširil na bližnje parkirišče, kjer je zajel več vozil. Glavno mednarodno rimsko letališče ima tokrat že drugič letos težave zaradi požara. Maja je zagorelo na tretjem terminalu letališča zaradi kratkega stika v nakupovalnem centru. Požar je tedaj povzročil paniko, a resnih poškodb ni bilo. francija - Iz Calaisa se skušajo prebiti v Veliko Britanijo Begunci oblegajo predor Minulo noč je eden umrl - Pritisk migrantov, ki želijo na Otok, se stopnjuje tudi v Belgiji PARIZ - Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je danes sporočil, da v Calais pošiljajo 120 dodatnih policistov, ki bodo pomagali pri varovanju predora pod Rokavskim prelivom, skozi katerega skušajo obupani migranti doseči Veliko Britanijo. Cazeneuve je prav tako poudaril, da mora tudi podjetje Eurotunnel, ki upravlja s predorom, prevzeti odgovornost za njegovo varovanje. Eurotunnel je pred tem od Pariza in Londona zahteval ustrezen odziv na krizo zaradi množice migrantov. Kot je povedal Cazeneuve, je to, da Eurotunnel zavaruje predor, nekaj normalnega, in da ne želi začeti prepira. Poudaril je, da je Francija od leta 2012 popeterila število pripadnikov varnostnih sil, ki urejajo razmere v Calaisu. Te bodo sedaj okrepili še s 120 policisti. Razmere v Calaisu, kjer se dnevno gnete okoli 3500 migrantov, se zadnje dni samo še zaostrujejo. V torek zvečer je tovornjak do smrti zbil človeka, ki je skupaj z več sto sotrpini skušal vdreti v predor. Od začetka junija je po poročanju AFP v bližini predora umrlo že devet oseb. Policija je od torka zvečer zabeležila več kot 1500 poskusov vstopa v terminal Eurotunnela, noč poprej pa 2000. Zaradi množice beguncev, ki si želijo prek predora prebiti na Otok, je zaskrbljen tudi britanski premier David Cameron. Je pa zagotovil, da bo London storil vse, da prepreči tovrstne incidente. Med drugim naj bi v Londonu razmišljali o postavitvi ograje na območju predora. Britanska notranja ministrica Theresa May je napovedala, da bo Velika Britanija za boljše va- rovanje predora namenila dodatnih 9,9 milijona evrov. Kriza z migranti, ki skušajo po poti pod Rokavskim prelivom priti na Otok, se medtem seli tudi v Belgijo. Begunci namreč spričo zaostrovanja varnostnih ukrepov v Calaisu iščejo alternativne vstopne točke. Eno izmed izhodišč je postalo parkirišče za tovornjake na bencinski črpalki Jabbeke na avtocesti zahodno od mesta Bruges, ki leži kako uro vožnje od Calaisa, poroča bruseljski spletni časopis Euobserver. Kot je razkril neimenovani poljski tovornjakar na poti v Calais, na Jabbekeju, ki ima za več deset tovornjakov veliko parkirišče, večkrat vidi migrante, ki jih natovarjajo na tovornjake. Tiskovni predstavnik belgijske izpostave družbe Total, ki je lastnica črpalke, Marc Longin povedal, da je območje znano po tihotapljenju migrantov. Komisar belgijske pomorske policije Peter De Clerk pa je izpostavil, da je Jabbeke del večje poti za tihotapljenje migrantov, ki se začenja že v Bruslju in drugih večjih mestih. »Na tovornjake se skušajo vzpeti v Bruslju, Gentu in Jabbekeju, ker so prepričani, da gredo ti tovornjaki v Calais in nato v Anglijo,« je povedal. Po poročanju belgijskih medijev se na drugi strani številni migranti na Otok skušajo prebiti tudi prek manjših pristanišč ob belgijski in nizozemski obali. Po navedbah televizijske novinarke Mieke Dumont se tako nekateri iz Calaisa in Dun-kirka s tramvajem odpravijo v belgijska pristanišča. Nekateri si sredi turistične sezone celo najdejo delo in nato britanskim ladjarjem plačajo, da jih odpeljejo v Veliko Britanijo. (STA) afganistan Mula Omar je mrtev že dve leti Mula Omar ansa KABUL - Neimenovani predstavniki afganistanske vlade in obveščevalni viri so včeraj razkrili, da je voditelj talibanov Mula Mohamed Omar mrtev. Afganistanska obveščevalna agencija je kasneje to informacijo potrdila in dodala, da je Omar umrl že pred dvema letoma. Talibani te novice še niso komentirali. »Mula Omar je mrtev,« je povedal tiskovni predstavnik afganistanskega Nacionalnega direktorata za varnost Hasib Sediki. »Umrl je v bolnišnici v Karačiju aprila 2013 v skrivnostnih okoliščinah,« je dodal. BBC je prosil talibansko stran za komentar, a je prišel le odgovor, da bodo izjavo pripravili v kratkem. O tem, da naj bi bil Mula Omar, ki se v javnosti ne pojavlja že leta, mrtev, se je sicer v preteklosti že večkrat govorilo. Neki predstavnik vlade je sicer novico o smrti Mule Omarja že potrdil tudi za nemško tiskovno agencijo dpa. Ta prav tako poroča, da naj bi vodja talibanov umrl pred dvema letoma v Pakistanu, in sicer zaradi bolezni in ne v napadu. Mulah Omar je talibane po-vedel do zmage v državljanski vojni, ki je sledila umiku sovjetskih sil iz Afganistana. Zaradi njegove naveze z vodjem Al Kaide Osamo Bin Ladnom so ZDA leta 2001, po terorističnih napadih 11. septembra, napadle Afganistan. Od takrat se je Mula Omar skrival, domnevno v Pakistanu, ZDA pa so zanj razpisale nagrado v višini 10 milijonov dolarjev. Skozi leta so talibani objavili vrsto njegovih sporočil, nazadnje ta mesec, a ta so bila pisna in ne v obliki zvočnih ali video posnetkov, zato novice o njegovi smrti ne postavljajo na laž. (STA) sirija - Na Golanu V izraelskem bombardiranju več mrtvih BEJRUT - Izraelske zračne sile so včeraj napadle vas na sirski strani Golan-ske planote, ki je pod nadzorom sil režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, in po navedbah nevladnega Sirskega observatorija za človekove pravice ubile pet pripadnikov sirskih provladnih sil. Med njimi naj bi bila tudi dva člana libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah. »Izraelsko letalo je zadelo avtomobil v kraju Hader in ubilo dva pripadnik Hezbolaha in tri borce prorežimskih sil v mestu,« je povedal vodja observatorija Rami Abdel Rahman. Hader je sicer vas skupine Druzov in leži ob demarkacijski črti na Golanski planoti na sirski strani. Izraelska vojska incidenta ni želela komentirati. Al Manar, uradna televizijska postaja Hezbolaha, je poročala, da je napad izvedlo izraelsko brezpilotno letalo. Libanonski Hezbolah je sicer tesen zaveznik sirske vlade in je v Sirijo poslal številne borce, da bi podprl režimske sile v boju proti opozicijskim upornikom in džihadistom. Izrael je v preteklosti večkrat napadel položaje sirske vojske in Hezbolaha v Siriji. (STA) I. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.968,41 +8,75 SOD NAFTE (159 litrov) (159 litrov) I_I 53,81 $ +0,96 EVRO 1,1030 $ 0,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. julija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 29. 7. 28. 7. ameriški dolar 1,1030 1,1025 japonski jen 136,50 136,46 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,066 27,023 danska krona 7,4614 7,4615 britanski fun 0,70530 0,70740 madžarski forint 309,29 309,88 poljski zlot 4,1392 4,1216 romunski lev 4,4223 4,4149 švedska krona 9,4766 9,4537 švicarski frank 1,0622 1,0659 norveška krona 8,9975 9,4537 hrvaška kuna 7,5980 7,5910 ruski rubel 65,6940 66,3770 turška lira 3,0434 3,0315 avstralski dolar 3,7163 1,5089 braziljski real 3,7163 3,6916 kanadski dolar 1,4289 1,4348 kitajski juan 6,8486 6,8459 indijska rupija 70,4872 70,4663 mehiški peso 1 7,9695 17,8914 južnoafriški rand 13,8317 13,8491 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. julija 2015 3 slovenska manjšina - Odbornik Gianni Torrenti o kočljivem vprašanju združevanja glasbenega šolstva »Prispevek za Center Komel sad dogovora in ne vsiljene rešitve« » V Gorici ne morejo trditi, da je šlo za strelo z jasnega in da o pogovorih niso vedeli ničesar« TRST - Dežela noče nikomur ničesar vsiljevati, res pa je, da mora slovenska manjšina združiti moči, če hoče biti kos novim časom. Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti ni ravno zadovoljen s polemikami, ki so sledile sklepu deželnega sveta o dodatni porazdelitvi državnih prispevkov (900 tisoč evrov) slovenskim ustanovam. Različne ocene je doživela predvsem napovedana združitev glasbenih šol Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice. OdbornikTorrenti, zakaj prispevka za Primorski dnevnik (600 tisoč evrov) in Novemu Matajurju (150 tisoč evrov)? Denar za časopisa pomeni enostavno kompenzacijo zelo hudih rezov, ki sta jih Primorski dnevnik in Novi Matajur doživela pri državnem zakonu za založništvo. Stvar je toliko hujša, ker so iz Rima sporočili takšne reze, ko sta časnika že odobrila svoji bilanci. Gre vsekakor za izredni in enkratni prispevek, v pričakovanju, da bosta vlada in parlament končno spremenila založniški zakon. To naj bi se zgodilo prihodnje leto. Kaj pa prispevek 150 tisoč evrov za Emil Komel? Tu je šlo za specifično zahtevo goriške glasbene šole na osnovi izgube 49 tisoč evrov v letu 2014. Komel ni nikoli imel izgube in je vedno imel skrbno urejene bilance. In zakaj ta »luknja«? Mislim, da je ta proračunska težava vezana na odgovor Komela na krizo goriške italijanske glasbene šole. Dobil je več gojencev in s tem so posledično narasli stroški. In kakšna je bila zahteva, ki jo je Komel naslovil Deželi? Zaprosili so nas za izredni prispevek 50 tisoč evrov. Dežela pa navadno ne poseže v takšnih situacijah. In kdaj poseže uprava FJK? V glavnem posežemo, ko je določena ustanova žrtev takšnih ali drugačnih rezov prispevkov. V tem primeru je šlo za dodatne stroške pri delovanju (v it. spese di gestione), zato smo imeli še kar zvezane roke. In zakaj potem pravzaprav prispevek Komelu? Na ravni Dežele in tudi na ravni obeh glasbenih šol se že dalj časa govori o možnosti združevanja. To bi zmanjšalo njune stroške in obenem racionaliziralo navzočnost glasbenih šol na teritoriju. Kaj bi to pomenilo? Na Goriškem bi lahko v sklopu združitve ostal Komel, na Tržaškem in Videm-skem pa Glasbena matica. To je stvar dogovarjanja. Glede GM menim, da to ni ustanova SKGZ-ja, ampak celotne slovenske manjšine, kot priča dejstvo, da ji je svoj čas predsedoval Drago Štoka. GM je skupna obeh krovnih manjšinskih organizacij, torej tudi SSO-ja. Kako si zamišljate združitev glasbenih šol? Tudi tako, da bi obe šoli ohranili svojo specifičnost. Komel bi ostal zasidran na Goriškem, GM pa v Trstu in v videmski pokrajini. Pogovori o tem niso od včeraj, temveč trajajo že nekaj let. Ste bili tudi vi zraven? Pomembno se mi zdi predvsem moje zadnje srečanjem z vodstvom Komela. Izrazili so upravičeno potrebo po enakopravnem pristopu k postopku združevanja, v katerem bi se - tako pravim jaz - lahko tudi GM priključila Komelu. Ponavljam, to je stvar dogovorov. In kaj so Deželi še izpostavili zastopniki Komela? Čeprav so bilance glasbenega centra bile vedno v redu, so nas opozorili na likvidnostne težave. In to zaradi stroškov, ki jih imajo npr. z glasbili in opremo. Dežela pa, kot sem povedal prej v zvezi s Primorskim dnevnikom in Novim Matajurjem, Deželni odbornik Gianni Torrenti pravi, da bi se morala slovenska manjšina združevati na področju glasbe, založništva in tudi javnih občil foto damj@n mora utemeljiti vsak izredni finančni poseg. Če ne bilo tako, bi lahko vsakomur finančno pomagali. In kaj se je potem zgodilo? Ponovno smo se srečali in ob kvalificirani navzočnosti vzeli v pretres možno- sti, ki bi opravičevale takšen izredni poseg za Center Komel. Izpostavili smo možnost morebitnega združevanja, s katerim bi preprečili, da bi ena ustanova obremenila drugo s svojimi finančnimi težavami (beri dolgovi). In kdo so se udeležili tega srečanja? Nismo se sestali le enkrat, temveč trikrat. Navzoči so bili najvišji predstavniki SSO-ja, Mara Černic, ki je dolgo let predsedovala Komelu, in tudi zastopniki uprave goriške glasbene šole. Na tem sestanku sem predlagal, da bi lahko izredni prispevek utemeljili z napovedjo združevanja glasbenih šol. In to tudi zaradi posvetovalne komisije za Slovence. Zakaj pa? Ker smo se v komisiji dogovorili, da bomo spodbujali in finančno nagradili združevanja slovenskih ustanov. In to bi bil prvi primer nagrade za združevanje. Predsednik Komela Saša Quinzi je v Primorskem dnevniku sklep deželnega sveta označil kot strelo z jasnega? Meni je žal, a to ni moja stvar. Na srečanjih, vsaj tako mi je bilo zagotovljeno, sem se pogovarjal s predstavniki Komela, ki tudi niso nikoli demantirali teh srečanj in pogovorov. Slišati je bilo tudi očitek, da Dežela vsiljuje manjšini neke rešitve. V tem primeru združevanje na glasbenem področju. Je res tako? Ne, ni tako. Dežela je zahtevala le motivacijo za ta izredni prispevek. Nobenih vsiljevanj, tudi zato, ker združitev se ne bo zgodila jutri, temveč čez dve leti. Vi ste v začetku, če se ne motim, postavili kot pogoj združitev že ob začetku leta 2016? To je bila hipoteza. Potem je deželni svet sprejel popravek Igorja Gabrovca, ki je zadevo preložil na julij 2017. Združitev Ko-mela in GM sem predlagal pred dvema letoma, ko sem bil imenovan za odbornika. Sedaj bosta pretekli še dve leti. Torej skupno štiri leta, kar ni ravno kratko obdobje. Stvari se naredijo, lahko tudi ne, odvisno od volje. Lahko pa ostane vse pri starem. Na hudo finančno krizo opozarjajo pri Zadrugi Goriška Mohorjeva, začenši s tednikom Novi glas. Kaj pravi Dežela o tem? Lani smo jim dodelili izredni finančni prispevek in so nam zagotovili, da bo to zadnja prošnja za izredno pomoč. Žal smo vedno tam in bomo tam tudi ostali, če se slovenska manjšini ne bo lotila novih prijemov. Tudi na področju založništva in javnih občil. Sandor Tence slovenija-hrvaška - Sočasno z glasovanjem v saboru za izstop iz arbitraže Iz Bruslja hladen tuš za Zagreb ZAGREB/BRUSELJ - Hrvaški sabor je včeraj soglasno potrdil sklep, s katerim vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, saj ga je ta bistveno kršila. Obenem pa so Hrvati dobili "hladen tuš" iz Bruslja, kjer so jim sporočili, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med državama nadaljevalo ne glede na sklepe sabora. Za izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka je glasovalo vseh 141 prisotnih poslancev. Sabor sicer šteje 151 poslancev, za potrditev sklepa pa je bila potrebna dvotretjinska večina. Hrvaška vlada naj bi sedaj že danes na seji potrdila sklep sabora in odločila, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. O odločitvi in razlogih za ta korak bo Zagreb seznanil tudi Slovenijo, je napovedala podpredsednica vlade in zunanja ministrica Vesna Pusic, ki bo vodila postopke za izstop iz arbitražnega postopka. Uvodoma je poslance nagovoril premier Zoran Milanovic in jih pozval, naj podprejo odločitev vlade o izstopu iz arbitražnega postopka. Ponovil je, da je napaka v arbitražnem postopku, ki jo je zagrešila slovenska stran, nepopravljiva, zato je Ljubljano pozval k dogovoru o novem modelu. Zatrdil je, da bo Hrvaška izstopila iz postopka ne glede na to, ali bo arbitražno sodišče nadaljevalo z delom. Zatrdil je tudi, da Hrvaška ni bila v nezakonitem stiku s svojim arbitrom Budislavom Vukasom. Glede Vukasa je sicer dejal, da je njegova odločitev, ali se bo sedaj umaknil iz arbitražnega sodišča ali ne. V več kot triurni parlamentarni razpravi so hrvaške stranke nato pokazale popolno enotnost, kar se že dolgo ni zgodilo. Vse so se strinjale, da je napaka slovenske strani nepopravljiva in da je treba zaščititi hrvaške nacionalne interese ter da zaupanja v postopek ne morejo povrniti nobene spremembe arbitrov. Sodnik Ronny Abraham rtv slo Ob koncu je zbrane v saboru nagovorila ministrica Pusiceva, ki je med drugim povedala, da problem ni le v ravnanju bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik, temveč v naknadno dodanih dokumentih, na podlagi katerih je sodišče lahko odločalo o meji. Poudarila je, da Hrvaška ne namerava izstopiti iz arbitražnega spo- šolstvo - Pomembno obvestilo za šolnike Za izredni zaposlitveni načrt je treba izpolniti spletni obrazec Deželni urad za slovenske šole je včeraj objavil pomembno obvestilo za šolnike v zvezi z izrednim zaposlitvenim načrtom učiteljev in profesorjev, ki ga predvideva pred nedavnim odobrena šolska reforma. Kot je šolnikom znano, se je v teh dneh v italijanskem šolstvu začel postopek za izpeljavo izrednega zaposlitvenega načrta, ki ga predvideva nedavno sprejeti zakon št. 107/2015. Načrt bo izpeljan v štirih fazah. Prva in druga sta že v teku in bosta potekali na običajen način, zato zanju s strani zainteresiranega osebja ni potreben noben nadaljnji korak. Za tretjo in četrto fazo pa je predviden izreden postopek, za izpeljavo katerega mora osebje, ki se ga tičejo tovrstna imenovanja - to se pravi vsi učitelji in profesorji (vrtci, osnovna, nižja in višja srednja šola), ki so polnopravno vključeni v pokrajinske lestvice (GAE) in ki ne bodo imenovani v teku prve in druge faze -, izpolniti poseben spletni obrazec. Kdor obrazca ne bo izpolnil, bo ne le izgubil pravico do stalne namestitve, ampak bo sploh brisan z vseh lestvic. To velja tudi za kandidate šol s slovenskim učnim jezikom, ki lahko sicer konkurirajo le za tri pokrajine, v katerih so slovenske šole, tržaško, goriško in videmsko. Obrazec in navodila za njegovo izpolnitev so na razpolago na spletni strani Ministrstva za šolstvo www.istruzione.it. Obrazec je dosegljiv na »Istanze on-line«, navodila za njegovo izpolnitev pa pod naslovom »Piano straordinario di assunzioni«. Tisti, ki tega niso še naredili, se morajo najprej akreditirati na »Istanze on-line«, potem smejo izpolniti obrazec. Rok za predstavitev obrazca je 14. avgust 2015. Kandidate, ki bi opazili, da spletni obrazec za slovenske šole ne deluje, prosijo, da o tem nemudoma obvestijo Urad za slovenske šole (tel.: 040-4194-144, 163, 129, 164, 169). razuma, ker bi bil ta slab, "ampak ker je prišlo do njegove kršitve". Spomnila je, da so bile prvi znak, da bi lahko prišlo do kršitve sporazuma, že izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca spomladi, da ima neuradne informacije o možnih izdih arbitraže. Menila je, da bo treba rešitev spora s Slovenijo najverjetneje poiskati na Meddržavnem sodišču v Haagu. Evropska komisija pa je Zagrebu včeraj sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo tudi, če se hrvaški sabor izreče za izstop iz arbitražnega postopka. To je na novinarski konferenci v Bruslju povedala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva. Govorila je ravno v času, ko je v saboru potekala razprava o arbitraži, a še pred glasovanjem. »Evropska komisija od Hrvaške pričakuje (...) da izpolni svoje obveznosti in še naprej podpira arbitražni postopek. Bodimo jasni: tudi če bi hrvaški parlament glasoval za izstop iz arbitražnega sodišča, bi to sodišče ostalo in nadaljevalo delo. Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega.« Kot je še povedala, je prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans pisal Pusicevi ter izrazil zaskrbljenost Bruslja ob namerah Hrvaške, da enostransko odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo. V Zagrebu se je na besede Andreeve odzval tiskovni predstavnik vlade Nikola Jelic. Izpostavil je, da komisija ni pristojna za arbitražni sporazum in da gre za dvostranski dogovor med enakovrednima članicama EU. Slovenski premier Miro Cerar je medtem ponovil stališče, da lahko arbitražno sodišče nemoteno deluje naprej, potem ko je Slovenija v skladu s postopki in pozivom sodišča imenovala novega arbitra Ronnyja Abrahama in tako odpravila vse ovire za nadaljevanje arbitraže. Obenem je izrazil zaupanje, da bo arbitražno sodišče »še naprej delovalo neodvisno in nepristransko ter bo sprejelo tudi dokončno odločitev v postopku«. (STA) Četrtek, B0. julija 2015 1 3 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Odobritev na včerajšnji občinski seji Davek na odpadke Tari letos nekoliko nižji Davek na odpadke Tari bo devin-sko-nabrežinski občini nanesel kakih milijon 150 tisoč evrov. Tako izhaja iz sklepa o »davčnih stopnjah in odbitkih od občinske pristojbine za ravnanje z odpadki«, ki ga je na včerajšnji občinski seji z glasovi levosredinske večine odobrila občinska skupščina. Sklep je predstavil odbornik za proračun in finance Lorenzo Corigliano. Poudaril je, da je treba, po zakonu, sedaj kriti stroške celotne službe za odvoz in sežiganje odpadkov, medtem ko je bilo še do pred nekaj leti mogoče kriti le del tega (60, nato 70 odstotkov). Kjub temu je bilo mogoče - v primerjavi z lanskim letom - rahlo znižati davčno stopnjo tako za domača gospodinjstva kot za komercialne in druge dejavnosti. Davek Tari bo tako v de-vinsko-nabrežinski občini nekoliko nižji kot prejšnja leta. Roberto Gotter je ocenil, da bodo nekateri plačali tudi do 10 odstotkov nižji davek Tari, kar v sedanjem kriznem gospodarskem obdobju ni malo. Mnogo je bilo govora o službi za odvoz odpadkov. Ta služba in sežiganje bremenita 60 odstotkov davka. Svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič je spomnil, da je bila pogodba sedanjega operaterja že večkrat podaljšana, treba pa bi bilo pripravili licitacijo za novega upravitelja. Svetnica Zveze levice Elena Legiša je menila, da se ločeno zbiranje odpadkov ni oprijelo zaradi »komodnosti« občanov, češ: če že itak plačam službo, zakaj bi moral storiti 10 korakov več, da bi odvrgel ločene odpadke v zabojnike za steklo ali papir? Po njenem mnenju bi morali že v vrtcih in šolah začeti z vzgojo o ločenem zbiranju, obenem pa bi moral novi upravitelj sme-tarske službe poskrbeti za lepšo in bolj privlačno ureditev ekoloških otokov. Walter Ulcigrai (Lista Kukanja) je opozoril na navado (oziroma razvado), ki je v zadnjih letih močno obremenila odpadke v občini. Dogaja se namreč, da ob- čani drugih občin, predvsem tržiške, med potjo proti Trstu odložijo svoje odpadke v zabojnike v devinsko-nabrežinski občini, obenem pa kombiji in tovorna vozila, ki se zvečer vračajo iz Trsta proti Goriški puščajo v Devinu-Nabrežini odrabljeno embalažo. Vse to vpliva na kopičenje odpadkov, na njihovo težo in torej na povečan strošek, ki pa ga plačujejo devinsko-nabrežinski občani. Odbornik Corigliano je v zaključnem posegu napovedal, da bo novi operater poskrbel za zamenjavo vseh zabojnikov za odpadke in bo podvojil njihovo število, poskrbljeno pa bo tudi za okrepitev ločenega zbiranja, da bi v nekaj letih poskočilo od sedanjih 21 na 50 odstotkov, s čemer naj bi se stroški za odpadke bistveno znižali in z njimi tudi davek Tari. M.K. Zabojniki za odpadke na trgu pred županstvom v Nabrežini fotodamj@n Le zakaj ni Trst sežigal koprskih odpadkov ••• Ločeno zbiranje odpadkov ali njihovo sežiganje? Ta dilema je razvnela razpravo o davku na odpadke Tari med včerajšnjo sejo devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta. Zadevo je načel svetnik Demokratske stranke Roberto Gotter z ugotovitvijo, da je občina Devin-Nabreži-na »črna ovca« med tukajšnjimi občinami, kar se ločenega zbiranja tiče. Maurizio Rozza (SEL) ga je »popravil«, češ, da naj bi bilo stanje v repentabr-ski občini slabše, Devin-Nabrežina pa s svojimi »halucinantnim« 21,2-od-stotnim ločenim zbiranjem zaostaja celo za Neapljem (21,8 odstotka). Po zakonu bi morali že leta 2012 doseči 75-odstotno ločeno zbiranje, je spomnil, in potem nakazal, zakaj De-vin-Nabrežina tako zaostaja na tem področju. Vsega je krivo »politično Giorgio Ret fotodamj@n upravljanje z odpadki«. V preteklosti je občina dala prednost sežiganju odpadkov, namesto da bi spodbudila ločeno zbiranje. To je bila jasna politična izbira v korist tržaške sežigalnice. Ocena - ki je spravila na zatožno klop prejšnjo upravo - je spodbudila odgovor nekdanjega župana Giorgia Reta. Spomnil je, da se je le- ta 2002, ko je bil pokrajinski odbornik, pokrajinska uprava odločila za gradnjo tretje linije sežigalnice, ker ena od linij ni delovala, z eno samo linijo pa bi se Trst v kratkem znašel v takšnem položaju kot nekaj let pozneje Neapelj: nagrmaden z odpadki. Za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov bi potrebovali 400 tisoč evrov, ki pa jih takrat ni bilo na razpolago. Tako so odpadki na Tržaškem romali v sežigalnico, namesto da bi jih bolj smotrno ločeno zbirali. Sežigalnica pa bi lahko vseeno (tudi brez tržaških odpadkov) »rentabilno delovala«, če bi podpisali dogovor o sežiganju koprskih odpadkov v Trstu, je spomnil Ret, in dodal: »A politika tega ni hotela.« Takrat je tržaško pokrajino in tržaško občino vodila desna sredina ... M.K. Prosek: Nova Coop bo odprta 6. avgusta Ponovno odprtje nekdanjega marketa Delavskih zadrug z novim imenom Nova Coop na Proseku je bilo preloženo za en teden. Po prvotnem načrtu bi morala dvigniti navojnice danes, a jih bo prihodnji četrtek, 6. avgusta. Tako je včeraj sporočil Davide Paulin, novi upravitelj trgovine. Razlogi za zamik tičijo v ... italijanski birokraciji, je pojasnil. Zaradi birokratskih zapletov je bilo namreč šele v torek mogoče uradno ustanoviti družbo z omejeno zavezo Nova Coop, ki bo ob nekdanji proseško »koperati-vi« upravljala tudi nekdanji prodajalni Delavskih zadrug pri Svetem Jakobu in v Ul. Vergerio. Danes bo družba dobila svojo davčno številko, šele potem se bo lahko obrnila na dobavitelje za dobavo vsega, kar bo Nova Coop prodajala. Za dobavo blaga bosta potrebna dva dneva, zato se je Paulin odločil za preložitev odprtja novega marketa na prihodnji teden, saj »trgovine s praznimi pulti nismo mogli odpreti,« Delovno mesto Tržaška občina je izdala razpis za mesto odgovornega službe za pre-vencijo in zaščito, in sicer za določen čas, to je do izteka županskega mandata. Rok za prijavo zapade v ponedeljek, 24. avgusta. Vse informacije posreduje občinski urad za natečaje, tel. št. 040/6754757. Aretaciji na Fernetičih Obmejna policija je v torek zvečer na Fernetičih aretirala 27-letnega Romuna C.G.G., na račun katerega je bil februarja letos v Romuniji izdan odlok o priporu zaradi povzročitve telesne škode, motenja javnega reda in žalitev. Mladenič je bil identificiran na avtobusu, ki je bil namenjen v Slovenijo. Policisti so istega dne opravili še drugo aretacijo. V tem primeru so lisice postavili na zapestja 43-letnega Tunizijca L.M., ker je ta kršil prepoved o ponovnem vstopu na državno ozemlje in policistom oddal lažnive osebne podatke. Oba aretiranca sta bila odvedena v tržaški zapor. zgonik - Na občinski seji Uravnovešenje proračuna 2015 Zgoniški občinski svet je na torkovi seji odobril tako imenovano urav-novešenje proračuna. Gre za novo zadolžitev, ki jo je zakonodajalec »naprtil« krajevnim upravam, da bi slednje sredi poslovnega leta preverile, ali je delovanje v skladu s proračunskimi postavkami. Odlok je predstavil odbornik za finance Mirko Sardoč. Preverjanje je revizor Roberto Gantar ocenil pozitivno, kar pomeni, da je bilo dosedanje upravno poslovanje povsem v skladu z zakonskimi normami. Pač pa se je odbornik Sardoč obregnil ob nemoč krajevnih uprav ob vedno novih zakonskih določilih, ki v marsičem hromijo njihovo delovanje. V tej zvezi je ocenil, da je precej žalostno sprejemanje »uravnovešenje proračuna«, ko ni še znano, katera in predvsem kolikšna sredstva bo občini namenila dežela. Zato bo očitno treba počakati na rebalans deželnega proračuna, šele nato bo lahko občina izvedela, s kolikšnimi Mirko Sardoč fotodamj@n dodatnimi sredstvi bo lahko poslovala. Sardoč je tudi omenil drugo veliko odprto vprašanje: pakt stabilnosti. Zgoniška občina razpolaga z milijonov 400 tisoč evrov, ki pa jih - zaradi vražjega pakta - ne more (oziroma ne sme) investirati. Tako so zastali posegi na socialnem področju (več kot pol milijona evrov) in na področju javnih del (več kot 400 tisoč evrov). Prav tako pa ne more izkoristiti sklada kakih 400 tisoč evrov, ki jih je uprava previdno privarčevala za obnovo delovnih pogodb uslužbencev. M.K. vižovlje - Pretekli ponedeljek v jutranjih urah Merjasec na pokopališču Opazila ga je ženska, ki je takoj zbežala s pokopališča - Ščetinar preskočil zid pokopališča Gospo, ki je stopila v ponedeljek zjutraj na pokopališče v Vižovljah, da bi obiskala grob sorodnika, je čakalo neprijetno presenečenje. Komaj je prehodila nekaj korakov, je opazila divjega prašiča. Njen prihod je zbegal ščetinarja, ki je začel divje dirjati po poteh na pokopališču in med grobovi, da se ga je gospa pošteno ustrašila. Kar so jo noge nesle je odhitela do vhoda in prebledelega obraza kriče zapustila pokopališče. Njene klice je slišala gospa v bližini, ki je takoj obvestila nabrežinske kara-binjerje o prisotnosti divjega prašiča na pokopališču. Ti so nemudoma sporočili novico enoti pokrajinske okoljske policije, ki je pristojna za posege, v katerih so obravnavane divje živali. Po slabi pol ure je bila ekipa pokrajinske okoljske policije že na kraju. Agenti so pregledali pokopališče, divjega prašiča pa od nikoder. Pač pa so na poteh in tudi na nekaterih grobovih našli njegove sledove. Podrobno so si jih ogledali. Ti so jih privedli do groba, ki je naslonjen na zid po- Pokopališče v Vižovljah fotodamj@n kopališča. Na grobu so našli sled, tudi zid za grobom je bil na enem mestu rahlo odkrušen, iz česar agenti pokrajinske okoljske policije sklepajo, da je divji prašič tam preskočil zid in se nato oddaljil od pokopališča. Novico o prisotnosti divjega prašiča na pokopališču v Vižovljah je potrdil eden od prisotnih agentov, ki pa ni želel, da bi ga poimenovali. Pojasnil je, da je žival zašla na pokopališče v iskanju hrane in predvsem vode, ki je zaradi dolgega sušnega območja na Krasu primanjkuje. Ko pa je divji prašič zagledal gospo, se je prestrašil in začel »dirkati« med grobovi ... M.K. / TRST Četrtek, 30. julija 2015 5 aktualno - Nova polemika Arvedi zavrača študijo o nevarnosti škedenjske železarne Polemikam o škedenjski železarni ni videti konca. Družba Sidergurgica triestina iz grupe Arvedi (lastnik železarne) polemično zavrača študijo profesorice Antoniette Morena Gatti, iz katere izhaja, da iz dimnikov obrata stalno uhajajo škodljive snovi, nekatere tudi rakotvorne. Študiji, ki sta jo naročila parlamentarca Lorenzo Battista in Aris Prodani, očitajo zelo vprašljivo znanstveno osnovo, čeprav velja omenjena profesorica za eno najbolj priznanih italijanskih izvedenk na področju okolj-skega onesnaževanja. Po mnenju lastnikov železarn ni znanstveno preverjeno, da so na območju Škednja v zadnjem času ugotovili več rakastih obolenj. Battista in Prodani seveda zagovarjata raziskavo in izpostavljala dejstvo, da so pristojni organi na krajevni in deželni ravni to študijo vzeli zelo resno. Pri tem omenjajo Občino Trst, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in njeno okolj-sko agencijo Arpa. Nekdanja zastopnika Gibanja 5 zvezd upata, da bodo sedaj sledila dejanja, ki jih sicer napovedujeta župan Roberto Cosolini in predsednica Dežele Debora Serracchiani. O železarni bo v prihodnjih dneh spet tekla beseda v Rimu in sicer v poslanski zbornici. In po na pobudo furlanske poslanke SEL Serene Pellegrino, ki je v zvezi s Škednjem zahtevala takojšnja pojasnila okoljskega ministrstva. Pellegrinova se sklicuje na študijo, ki sta jo naročila Battista in Prodani, ter ugotavlja, da ne gre izgubljati več časa pri Škedenjska železarne je znova predmet razhajanj in ostrih polemik arhiv koreniti sanaciji železarne v dobrobit krajanov in istočasno delavcev, ki jih skrbi zdravje in seveda tudi usoda delovnih mest. S.T. energija - Potencial obnovljivih virov energije ■ # ## Iz morja energija za ogrevanje stavb Ste kdaj pomislili na dejstvo, da imamo v Trstu morske vode na pretek in da bi jo lahko začeli izkoriščati za pridobivanje energije, s katero bi ogrevali in hladili gospodinjstva in javne ustanove? S to temo se bo začela ukvarjati heterogena skupina strokovnjakov, v kateri bodo poleg predstavnikov Občine Trst tudi uveljavljeni znanstveniki tržaške univerze in strokovnjaki drugih znanstvenih inštitutov, ki bodo na podlagi poglobljene analize in študij dokazali, da bi Trst lahko dejansko stopil na pot energetskega preobrata, s katerim bi mesto lahko postalo energetsko neodvisno. Več o prehodu na obnovljive vire energije, še posebej na začetek izkoriščanja geotermalne energije iz morja, sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala občinski odbornik za okolje Um- Naprava za pridobivanje morske energije berto Laureni in prof. Bruno Della Ve-dova, ki sta prepričana, da bomo emisije toplogrednih plinov začeli zmanjševati občina dolina - Poštni urad bodo zaprli 7. septembra Boršt bo ostal brez pošte Tako je sklenilo vodstvo Italijanske pošte po neuspešnih pogovorih z deželno upravo Po več kot petmesečnih pogajanjih je usoda poštnega urada v Borštu zapečatena. Italijanska pošta se je odločila, da ga dokončno zapre, in sicer 7. septembra. Novico je sporočil dolinski podžupan Goran Čuk. Pošta je občini utemeljila zaprtje poštnega urada, češ da sodi v »proces racionalizacije« poštnega omrežja. Obstoj poštnega urada v Borštu je bil od letošnjega februarja pod vprašajem. Že takrat je vodstvo Italijanske pošte napovedalo, da bo urad zaprlo 13. aprila. Ukrep naj bi sodil v okvir reorganizacije poštne mreže v Furlaniji-Julijski krajini, ki je predvideval zaprtje 19 poštnih uradov v vsej deželi, na Tržaškem pa naj bi ta usoda dočakala le urad v Borštu. Napoved zaprtja je spravila na noge domačo občinsko upravo, ki je posegla pri vsedržavnem združenju občin Anci. Ta je pritisnila tako na poštno upravo kot na deželno upravo, kar je privedlo Poslopje poštnega urada v Borštu fotodamj@n (sredi marca) do zamrznitve prvotnega ukrepa. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo rešitev odvisna od pogovorov med Italijansko pošto in deželno vlado. Očitnopa se ni iz njih nič dobrega izcimilo, saj je vodstvo pošte včeraj potrdilo dokončno zaprtje poštnega urada v Borštu. M.K. le, če bomo korenito povečali delež energije, ki je pridobljena iz obnovljivih virov energije. »Ker v Trstu vetrne elektrarne ne bi prišle v poštev, moramo izkoristiti druge naravne danosti. Med njimi je vsekakor morje,« je razložil prof. Della Vedova, ki se že desetletja teoretično ukvarja z obnovljivimi viri energije. Govornik je z velikim navdušenjem naštel vse obnovljive vire energije, med katerima prednjačita veter in sonce, drugi viri pa so še vodni viri, biomasa in geo-termalna energija. »Slednja je lahko pomemben energetski vir, a za to energijo doslej ni bilo posluha, čeprav so jo za ogrevanje stavb uporabljali že v rimskem cesarstvu, je opozoril strokovnjak in v isti sapi dodal, da je potencial te energije v Trstu ogromen, saj imamo veliko krajev, ki so primerni za izkoriščanje geoter-malne energije. Naprave v ta namen naj bi zavzele malo prostora, saj so zgrajene neposredno na viru energije. Prednost geotermalne energije so tudi zaloge energije, ki so na razpolago, saj so te praktično neizčrpne. Della Vedova je pojasnil, da bodo strokovnjaki v tej prvi fazi sodelovanja z občinsko upravo preučili, kaj bi dejansko lahko naredili za večjo energetsko učinkovitost poslopij pred Velikim trgom, v starem pristanišču in na območju okrog postaje sv. Andreja. O tem, kdaj bi v Trstu lahko začeli izkoriščati energijo iz morja, se prof. Della Vedova ni izrekel, poudaril pa je, da bo delovna skupina v roku dveh let predstavila sklepe oz. smernice, ki bodo služile kot izhodišče za učinkovitejše okoljske in energetske programe rabe geotermalne energije. Ob koncu včerajšnje predstavitve je občinski odbornik Laureni še ponovil, da bomo le z obnovljivimi viri energije dosegli zastavljeni okoljski cilj načrta za trajnostni razvoj PAES, po katerem naj bi do leta 2020 za 20% zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Sicer pa ukrepi za zmanjšanje emisij teh plinov, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ne vplivajo pozitivno le na okolje, temveč tudi na gospodarstvo in družbo, saj bi to prispevalo k znatnim prihrankom pri računih za energijo. (sč) prometna nesreča Trije ranjeni pri Ribiškem naselju Državna cesta med Devinom in Štivanom je bila včeraj zgodaj popoldne prizorišče hujše prometne nesreče. Na križišču nad Ribiškem naseljem sta trčila avtomobil fiat panda in motorno kolo yamaha. Za volanom sinje modre pande je sedela starejša gospa, ki je iz smeri Devina zavijala proti Ribiškemu naselju in izsilila prednost motoristu. Ta pa je ob zaviranju trčil v sprednji del avtomobila. Na motorju sta se peljala moški in ženska, oba hrvaška državljana. Najhujše posledice je staknil moški, ki so ga reševalci odpeljali v katinarsko urgenco s helikopterjem. Na kraju nesreče so takoj posegli nabrežinski ka-rabinjerji, policisti prometne policije, openski ter trži-ški gasilci in reševalci službe 118. Ti so ob pomoči gasilcev takoj nudili pomoč ponesrečencem. Hrvaškega motorista so sprva odpeljali do zasilnega pristajališča reševalnega helikopterja, ki je po letu iz Vidma pristal na travniku ob državni cesti. Promet je bil med tem močno oviran, saj so se kljub posegu karabinjerjev ustvarili zastoji tako v smeri proti Devinu kot proti Tržiču. Prometna policija ni izdala drugih podatkov na račun vpletenih oseb. Iz katinarske bolnišnice so poročali, da so vsi trije ponesrečenci dospeli v urgenco budni in naj bi ne bili v smrtni nevarnosti. (mar) črna kronika - Dve uspešni akciji tržaške policije Tatice s kitajskimi bankovci Četverica Romunov poskusila krajo v Torri dEuropa, a jo je uslužbenka trgovine opazila V poletnem času se dejavnost tatov znatno poveča. Počitnice in posledična daljša odsotnost od doma številnih stanovalcev privablja previdne, včasih pa tudi manj previdne tatove. Ti najraje vlamljajo v hiše in stanovanja preko vrat in oken, pri čemer uporabljajo daljše izvijače in druga navadna orodja. Podobne pripomočke so tržaški policisti našli v torek pri skupini mladoletnih tatic. Te so poskušale vlomiti skozi vhodna vrata neke palače v Ul. Marconi, nedaleč od Ljudskega vrta. Skupinico, ki lahko ljubitelje japonskih risank spominja na tatice uspešnice Mačje oči, je v torek zgodaj popoldne na delu zasačil stanovalec, ki je pravočasno obvestil policiste mobilnega oddelka. Izvidnica je takoj pridrvela na kraj in aretirala trojico, ki je kljub še ne dopolnjenem 18. letu starosti dokaj dobro znana silam javnega reda. Med njimi je bila tudi nosečnica. Po aretaciji in zaslišanju so policisti ugotovili, da je skupina mladih deklet poskušala izvesti kraji tudi v bližnjih ulicah Torricelli in Castagneto. Med aretacijo pa so policisti ugotovili, da so imele tatice pri sebi številne kitajske, avstralske in druge bankovce ter celo dva ameriška dolarja. Kitajskih yuanov je bilo za 12.000 evrov. Zelo verjetno so bankovce tujih valut zbrale med uspešnim vlomom v drugo stanovanje, o katerem je še v teku še preiskava. Proti večeru pa je bila v veleblagovnici Tor-ri d'Europa, točneje v trgovini Mediaworld-Mediamarket v Tuji bankovci in orodje zaseženo trojici tatic polnem teku druga kraja. Akteri slednje so bili štirje Romuni, prav tako stari znanci policije: 38-letna M.I.K. in C.L.V., 25-letni L.H. ter 19-letni D.I.D. Moška zasedba pa ni bila nič bolj uspešna od prej zasačene ženske tolpe. Romunski tatiči so s polic izmaknili nad 40 ključkov Usb in majhno bluetooth tipkovnico. Vse skupaj so spravili v torbo, ki so jo bili prav tako ukradli. Vse je teklo kot po olju, tatinsko druščino pa je izdalo neobičajno obnašanje in prehi-ter korak ob izhodu iz trgovine. Sumljivo dogajanje je opazila uslužbenka in obvestila policijo, ki je štiri tatove aretirala v Ul. Svevo in v ukradeni torbi našla še druge izmaknjene tehnološke izdelke v višini 1.200 evrov. (mar) 6 Četrtek, 30. julija 2015 TRST / gostinska šola ad formandum - Ob zaključku pouka Diplome 19 kuharskim mojstrom in 11 natakarjem S slovesno podelitvijo diplom kuharjem in natakarjem se je 17. julija zaključil pouk na gostinski šoli Ad formanduma v Trstu. Uvodoma je prisotne nagovorila direktorica zavoda Neva Caris, ki je podčrtala pomen kvalitetnega poklicnega usposabljanja za mlade na področju gostinstva. »Pouk smo letos zaključili nekoliko pozneje v primerjavi s prejšnjimi leti: to je bila posledica drugačne razporeditve ur v okviru naših programov izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ki potekajo tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku«, je dejala Carisova. Letošnje šolsko leto je bilo vsekakor pestro in zanimivo: dijakom je zavod omogočil, da so se ob redni delovni praksi, ki je sicer predvidena po programu, udeležili tudi drugih dogodkov, kot so Olio Capitale in kuharski natečaj Mady Fast, na katerem sta Isabel Ba-cillo in Filippo Persi, dijaka tretjega letnika, predstavila dva krožnika iz tržaške kulinarične tradicije in osvojila odlično prvo mesto. Na tekmovanju je dijake vodil profesor kuhinje Pavel Marc. Ob direktorici zavoda je diplome kuharjem in natakarjem izročila koordinatorka tečaja Anna Maria Milič. Letošnji razred v Trstu je bil številčen: diplomo kuharja je prejelo 19 dijakov, medtem ko se jih je enajst usposobilo v strežbi. »Letos smo prvič pripeljali do poklicne kvalifikacije tudi dijake na naši goriški sekciji: vseh osem dijakov, ki so se pred tremi leti vpisali na naš program za kuharje, je uspešno zaključilo šolanje', je o uspehu letošnjega šolskega leta povedala Miličeva. (M.H.) Kuharski klobuki so z letom pozdravili nove kuharske mojstre in natakarje nabrezina - Jutri Tango festival V devinsko-nabrežinski občini se bo jutri začel 7. festival tanga z naslovom Tango da pensare 2015, ki ga organizira združenje Punto Musicale. Na njem bodo sodelovali ljubitelji tanga iz različnih držav. Glavno dogajanje festivala se bo odvijalo po 21. uri zvečer na Nabreži-ni Postaja, kjer bodo potekali koncerti, plesi in delavnice za glasbenike in plesalce vseh stopenj poznavanja tega glasbenega in plesnega žanra. Tridnevni festival bo jutri uvedla skupina Neotango, ki jo sestavljajo Mas-similiano Pitocco, Carla Ago-stinello, Alessandro Vavassori in Giovanni Rinaldi. V soboto, 1. avgusta, bo mogoče prisluhniti tangu z brazilskimi in urugvaj-skimi ritmi, ki jih bo pričaral pianist, pevec in skladatelj Natalio Luis Mangalavite. Zadnje festivalsko srečanje bo v nedeljo, 2. avgusta, ko bo nastopil priznani italijanski kvartet Modern Saxophone Quartet, ki bo postregel z naborom skladb, ki segajo od tanga do jazza in ki nihajo med tradicijo in inovacijo. občinski odbor - Nagrajevanje telovadnega društva Artistica '81 Že trinajst let v najvišji ligi Bela noč v Miljah V Miljah bo jutri in pojutrišnjem potekala prireditev I'm Muggia, ki bo ponujala večerno odprtje trgovin in veliko dobre glasbe na kar petih mestnih prizoriščih. Meščani, turisti in naključni obiskovalci se bodo lahko zabavali med 18. uro in 23.30, pester program poletnega dogajanja pa prirejata lokalno združenje trgovcev Vivi Muggia in združenje Pro Loco Muggia. Ne le nogomet, košarka in drugi vidnejši športi. Tržaška občinska uprava svojo pozornost posveča tudi manj razpoznavnim športnim disciplinam, med katere spada tudi gimnastika. Najvidnejši predstavnik tega športa je na Tržaškem nedvomno društvo Artistica '81, ki že 13 let nepretrgano nastopa v najvišji državni ligi. Barve Ar-tistiche '81 pa brani tudi Tea Ugrin, italijanska državna prvakinja iz leta 2013, ki se po dobrem rezultatu na evropskih olimpijskih igrah v Bakuju že pripravlja na oktobrsko svetovno prvenstvo v škotskem Glasgowu in cilja na nastop na olimpijskih igrah, ki bodo naslednje leto v Riu. V dvorani občinskega odbora jih je sprejel župan Cosolini, ki je najprej čestital predsedniku društva Fulviu Bron-ziju. Ta je z navdušenjem pozdravil pozornost občine in poudaril, da to ni le eno izmed najboljših gimnastičnih društev, ki ponosno prenaša ime Trsta v Italijo in v svet, temveč resno športno društvo z zdravo bilanco in uspešno dejavnostjo. Med vsemi prisotnimi telovadkami sta bili največje pozornosti deležni ravno Ugrinova in dolgoletna kapetanka ekipe Federica Macri, ki že trinajst let zapored nastopa z Artistico '81 v najvišji ligi. Ta je iz županovih rok prejela tudi posebno občinsko plaketo za dolgoletne športne zasluge telovadnega društva. Poleg ka-petanke Macrijeve, Ugrinove in predsednika Bronzija sta se nagrajevanja udeležili še telovadki Jodie Padovan in Eli-sabetta Bobul, spremljali pa so jih trenerji Diego Pecar, Teresa Macri in Carolina Pecar. Poleg A-ligašic so se nagrajevanja udeležile tudi predstvanice mlajše generacije, in sicer članice C-ligaške ekipe: Gloria Danieli, Giulia Plozzer, Giovanna Novel in Anna Danieli. (mar) Tržaški župan Cosolini s predstavniki društva Artistica '81 fotodamj@n glasba - Konec preteklega tedna v priredbi SKD Vesna in Vaške skupnosti Praprot Sun Rock drugič v Praprotu Nastop skupin Bomba Klavec, Coloured Sweat, Border Bastard, Elbow Strike in Meduzalem - Dež zagodel skupini Omza Vreme je tokrat skoraj prizaneslo organizatorjem glasbenega festivala Sun Rock v Praprotu. Le na koncu, ko je na oder morala stopiti še zadnja skupina Omza, se je nad festivalskim prizoriščem vsula močna nevihta. Glasbeni večer Sun Rock je organiziralo društvo SKD Vesna v sodelovanju z Vaško skupnostjo Praprot, pobudo pa je omogočila Občina Devin - Nabrežina. Že drugi Sun Rock je tokrat povezoval Rajko Dolhar, festival pa je okrog 20. ure odprla akustična skupina Bomba Klavec. Fantje so predstavili štiridesetminutni glasbeni program, med katerim so zaigrali kar nekaj glasbenih priredb znanih in manj znanih rock uspešnic. Ko je sonce že zašlo, je na oder stopila zasedba Coloured Sweat, doma iz Boljunca. Bend je tudi tokrat dokazal, da dobro ob- Nastop benda Border Bastard fotodamj@n vlada tako rok kot tudi funky in soul glasbo. Nekoliko drugačen pa je bil nastop benda Border Bastard. Sesljanski trio se je ravno v teh dneh vrnil z ev- ropske glasbene turneje, na oder pa je stopil zelo motiviran. Gorazd in ostali so zaigrali svoje hitre punk n' roll komade, tako da je verjetno kak vaščan zaprl hišna okna ... v teku pol ure pa je bilo vseeno vsega konec. Festivalska atmosfera se je nato malo »umirila«, ko sta aktivista organizacije Ya Basta spregovorila o neznosni humanitarni situaciji v kurdskem mestu Kobane in predstavila serijo projektov v pomoč tamkajšnji populaciji. V ta namen je šel celoten denarni izkupiček festivalskih majčk, ki so jih organizatorji prodajali v okviru festivala. Glasbeni spored se je nato nadaljeval s tržaškim bendom Elbow Strike, za njim pa je nastopila še psihede-lična skupina Meduzalem iz Ankarana. Pred koncertom benda Omza se je nenadoma Sun Rock spremenil v Rain Rock ... prepričani pa smo, da bodo organizatorji fante spet poklicali naslednje leto! ubik - Avgusta S podaritvijo knjige do nove knjižnice Knjigarna Ubik je tudi letos promotor projekta Un libro per un sorriso, s katerim želi skupno s Fundacijo Luchetta Ota DAngelo Hrovatin vzpostaviti knjižnico na t.i. mikro-območju na Montebellu. V okviru projekta bo od 1. do 30. avgusta v knjigarni Ubik možen nakup knjige, ki jo bo knjigarna ob koncu projekta izročila neprofitni fundaciji Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. Bralna urica za otroke Na dvorišču Mestne knjižnice Stelio Mattioni v Ul. Petracco 10 bo jutri ob 17. uri na programu bralna seansa, ki je del kampanje Berimo jih vsi. Z njo želijo knjižnice izraziti ne-strinjanje s cenzuro otroških knjig. / TRST Četrtek, 30. julija 2015 7 Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 30. julija 2015 JULITA Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 5.47. Jutri, PETEK, 31. julija 2015 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 37,2 stopinje C, zračni tlak 1005,8 mb ustaljen, vlaga 53-odstotna, veter 12 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. [13 Lekarne ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta POLETNI URNIK sprejemanja militi ojlaidv pnti ptailld os m; fniče. zahvale, sožoSja, tottfef v okvlfiku, tnali oglati v okvfrdat, oglasi druitev in organizacij v orfMftfkn ponedeljek - peteh 10,00-14,00 laboti ctpila Tel. 0OO.9t 2.775 e polta: primorski iotmedB.it Tmedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje - TRST Maja in Stefano sta se tako odločila, da se bosta poročila. Večno zvestobo si obljubila in se brez meja ljubila. To jima želijo hčerka Petra, sinček Tomaž, mama Maurica in sestra Sidonja z Martinom ¿1 Čestitke Do nedelje, 2. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SiVince Tutto 29 julija 2015 Super Enalotto Št. 206 18 22 38 47 73 85 Nagradni sklad 477.860,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 6.662,73 € 531 dobitnikov s 3 točkami 452,66 € 8.564 dobitnikov z 2 točkama 16,84 € Na današnji življenjsko pomemben praznični dan izrekamo MAJI in ŠTEFANU iskrene čestitke in srčne želje, PETRI in TOMAŽU pa veselja ter otroške radosti. Anita in Peter Pertot ter Sonja in Jernej Žakelj iz Kopra. Q Kino ARISTON - 21.15 »Suite francese«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.30 »Fuochi d'artificio in pieno gior-no«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »II fidanzato di mia sorel-la«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 21.45 »Giovani si diventa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.00 »Il ragazzo della porta accanto«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Ex_Machina«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.40 »Ant-Man«; 16.15 »Ant-Man 3D«; 18.35 »Jurski svet 3D«; 18.00, 20.10 »Lažna mesta«; 16.00, 18.10, 20.20 »Piksli«; 15.50, 18.20, 19.20, 20.45 »Razuzdanka«; 16.25, 21.10 »Ted 2«; 15.30 »Terminator: Genisys«; 21.00 »Vroči Mike XXL«; 17.15 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Mortdecai«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 19.50, 22.20 »Babadook«; 20.30 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.30, 18.20 »Jurassic World«; Dvorana 3: 18.30 »Terminator Genisys«; 16.30, 18.15, 20.10, 21.30, 22.10 »Pixels«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30, 22.10 »Spy«; 16.30, 20.20, 22.30 »Left behind - La profezia«. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 19.50 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Kristy«; 17.00, 22.05 »Left behind - La profezia«; 16.40, 21.40 »Spy«; 16.35, 19.10, 21.45 »Terminator Genisys«; 20.00, 22.05 »Babadook«; 19.10 »Ted 2«; 16.30 »Jurassic World«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.20, 22.15 »Pixels«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Spy«; 22.10 Terminator Ge-nisys«; Dvorana 4: 18.00 »Inchiesta in Carnia«; 20.15, 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »L'ultimo lupo«; 22.15 »Babadook«. H Šolske vesti JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dija-ski.it. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zapiti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM zaposli kuharja/kuharico. Za informacije pokličite 338-8804089. IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 ZANESLJIV MOŠKI išče kakršnokoli delo z uporabo dvo - štiri kolesnega vozička s platformo. Tel. št.: 3277409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180. V KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica Fabjan. Vabljeni! 13 Obvestila S Mali oglasi FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171. IŠČEM učbenike za 3. razred mehanskega oddelka višje srednje šole J. Stefan. Tel.: 339-7876988. MLAD FANT opravlja hitre dostave s svojim kolesom. Tel. št. 334-8301226. NA PROSEKU s septembrom oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. 333-1129574. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 338-1511048. PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. 3317114399. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 30. julija, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. KRU. T obvešča člane, da sprejema še zadnje prijave za skupinsko bivanje v Termah Dobrna, od 23. avgusta do 2. septembra, z možnostjo individualno prilagojenega paketa za zdravje in dobro počutje. Za informacije in prijave v Ul. Cicerone 8 (II. nadstropje), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. Do petka, 31. julija, od 9. do 13. ure. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v petek, 31. julija, ob 19. uri na svojem sedežu, Doberdobska ul. 20/3. Odbornik Matteo Montesano bo predstavil predračun za finančno leto 2015. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do 31. julija odprt od 10. do 12. ure; zaradi dopusta bo zaprt od 3. do 14. avgusta. AŠD VESNA organizira na nogometnem igrišču v Križu v soboto, 1. in nedeljo, 2. avgusta, nogometni turnir 5x5 »Bala u maškeri«. Komentator Danjel Malalan -Bokja in DJ Red Heat. Na voljo bodo osvežilni bazen in dobro založeni kioski. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 1. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ansambel L & F band. POLETNI SEMINAR ZCPZ - Zveza cerkvenih pevskih zborov obvešča udeležence pevskega seminarja v Rogaški Slatini, da bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 14. uri odpeljal avtobus z Opčin, izpred linijske avtobusne postaje po vaškem krožišču v smeri Fernetiči. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta od 3. do 17. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040-225956, primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v po- letnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. Urad bo zaprt od 10. do 14. avgusta. MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Za ostale informacije na tel. 349-7730364, 347-1621659 ali info@accademialirica-santacroce.com. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče na parkirišču za kolesarsko stezo nad Ricma-nji. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši - SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. 0 Prireditve SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49. FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Prispevki V spomin na drago svakinjo in teto Lino darujejo Milka, Giuliana in Marisa 25,00 evrov za SKD Tabor z Opčin ter 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob smrti drage mame, g.e Rade, izrekamo odborniku Marinotu in svojcem iskreno sožalje Odbor Društvene Gostilne na Proseku in Upravitelji gostilne Druž. Križman Ob boleči izgubi drage mame izrekamo iskrene sožalje prof. Dunji Albi vsi na liceju A.M.Slomška 30.7.2011 30.7.2015 Maver Dragica Leta minevajo, ne pa nostalgija do tebe. Družina 8 Četrtek, 30. julija 2015 KULTURA / 72. beneški filmski festival - Letošnja Mostra bo na sporedu med 2. in 12. septembrom V tekmovalnem programu kar štirje italijanski filmi Prisotnost napovedali številni zvezdniki - Med novostmi tudi brezplačne projekcije Johnny Depp v družbi pred nedavnim poročene žene Amber Heard, Kristen Stewart, Jake Gyllehaal, Josh Brolin, Sam Worthington, Emily Watson, Eddie Red-mayne, Michael Keaton in Mark Ruffalo; mogoče Martin Scorsese in njegova tokratna junaka Leonardo Di Caprio in Brad Pitt. To so le nekateri od zvezdnikov, ki se bodo letos sprehodili po dolgi rdeči preprogi filmske palače na beneškem Lidu. Že 72. beneška Mostra bo na sporedu med 2. in 12 septembrom, ko bodo v sklopu osrednjega programa predstavili skupno petinpetdeset dolgometražnih filmov. Kot so včeraj napovedali v Rimu, se jih bo dvaindvajset potegovalo za zlatega leva, šestnajst filmov bodo predstavili zunaj tekmovalnega sklopa, osemnajst pa jih bodo zavrteli v sklopu Obzorja. Šestnajst bo kratkometražcev in kar dvajset klasikov, se pravi filmov, ki so že del svetovne filmske zgodovine. Temu gre dodati še sedem filmov Tedna kritike in še enkrat toliko filmskih del sklopa Dnevi z avtorji. Marco Bellocchio s filmom Sangue del mio sangue (nastopajo Alba Rohrwacher, Filippo Timi, Roberto Herlitzka in Pier Giorgio Bellocchio), Luca Guada-gnino z delom A Bigger Splash (igrajo Tilda Swinton, Dakota Johnson, Ralph Fien-nes), Giuseppe M. Gaudino s celovečer-cem Per amor vostro (igra Valeria Goli-no) in Piero Messina z delom L'attesa (igra Juliette Binoche), predstavljajo poker italijanskih režiserjev, ki bodo tekmovali za osrednjo nagrado. Tako bogate italijanske prisotnosti ni bilo že nekaj let. Za zlatega leva se bodo ob njih potegovali še The Danish Girl Toma Hooperja, animirani film Charlieja Kaufmana in Duka John-sona Anomalisa; Beasts of No Nation Ca-ryja Fukunagaje, Doremus Equalsa Dra-keja, Remember Atoma Egoyana, dokumentarec Behemotha Zhao Liang, Rabin, The Last Day Amosa Gitaia in film Fran-cofonia Aleksandra Sokurova. Festival bo 2. septembra odprl grozljivi Everest islandskega režiserja Balta-sara Kormakura, ki ga je avtor posnel v Gornjem Poadižju, zaprl pa Lao pao er (Mr Six) Hu Guana. Prav tako izven tekmovalnega sklopa bosta med drugimi predstavljena Black Mass Scotta Coo- V Benetke se vrača režiser Marco Bellocchio, veliko zanimanje pa vlada tudi za igralski par Johnny Depp-Amber Heard arhiv perja, v katerem nastopa Johnny Depp, ter The Audition Martina Scorseseja z Leo-nardom Di Capriom in Bradom Pittom. Novost letošnje Mostre je serija večerov, posvečenih filmskim navdušencem a tudi vsem, ki se veselijo srečanj z režiserji in zvezdniki. Na vrtu bivšega Casi-noja bo zaživel Il Cinema nel giardino (Kino na vrtu), kjer bo mogoče zastonj prisostvovati projekcijam in klepetu z njegovimi protagonisti ali avtorji. Največje pričakovanje vlada za srečanje z Vascom Rossijem, ki bo prisostvoval projekciji filma Vasco Rossi Decalogo Fabia Masija. Poleg njega bodo ostali gostje še Pif (Pierfrancesco Diliberto), Giuseppe Tornatore, Giuliano Montalto, Arturo Brachetti, Gianni Amelio, Richard Flanagan, Mic- hael Cunningham in Carlotta Sami. Teden kritike bo kot običajno tudi letos posvetil vso pozornost novim avtorjem in filmskim prvencem. Po dveh letih ne bo filma v koprodukciji goriškega Kinoate-ljeja; prav v tem sklopu so lani predstavili Dancing with Maria Ivana Gergoleta, pred dvema letoma pa Zoran moj nečak idiot Mattea Oleotta. Bo pa delo Banat -Il viaggio Adriana Valeria, ki v kopro-dukciji med Albanijo, Makedonijo in Bolgarijo pripoveduje o Balkanu. Sicer pa bo ta sklop odprl kitajski, štiri ure in pol trajajoči The family, ki pripoveduje o sodobni Kitajski in vseh spremembah, ki se dogajajo na tistem delu sveta. Posebni gost tedna kritike bo Peter Mullan, ki bo na Lidu predstavil prvenec Orphans. (Iga) schengenfest Vabilo v Belo krajino Schengenfest, festival zvoka, sonca in zabave, se vrača. Včeraj se je namreč v Vinicah začel štiridnevni glasbeni dogodek, ki vse do nedelje vabi na tisoče mladih, željnih kakovostne glasbe, v Belo krajino, v bližino slovensko-hrvaške meje; poleg domačega in tujega programa na glavnem odru, bo poskrbljeno tudi za pester program na elektronskem odru. Schengenfest je letos še bolje poskrbel tudi za kampiranje svojih obiskovalcev. Nič ni boljšega, kot se pridružiti množici obiskovalcev, ki vsako leto znova napolnijo idilično mesto ob Kolpi, in z dvignjenimi rokami pozdraviti svetovno in regijsko priznane glasbene skupine in izvajalce. Organizatorji so se namreč znova potrudili in privabili v Vinice številne slovenske in tuje skupine. Rudimental, Guano Apes, Asian Dub Foundation, Pebdulum Dj set & Verse, Dj Rush, Siddharta, S.A.R.S., Magnifico, Elvis Jackson, Niet, Elemental, Noctiferia, Gramophoned-zie Live Experience, Zablujena Generacija, Stahlzeit - Rammstein tribute show, Trkaj, Sassja; to so le nekateri glasbeniki, ki bodo nastopili na letošnjem Schengenfestu. Vlado Kre-slin, ki bi bil moral nastopiti z Malimi bogovi, pa je včeraj nastop odpovedal z utemeljitvijo, da je moral na lanski honorar čakati eno leto ... Cene vstopnice gredo od 22,90 € do 109,90€ (VIP vstopnica s kampiranjem). Vse informacije dobite na spletni strani www.schen-genfest.si (I.F.) kranjska gora - Koncert v spomin na ruske ujetnike Tudi Akademija Križ filmi@primorski.eu GREMO V KINO Leto 2015 je pomembna obletnica: letos mineva namreč natanko sto let od začetka Soške fronte, na kateri je umrlo več kot milijon ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi. Teh so se spomnili tudi na nedeljski slovesnosti, ki so jo pripravili ob Ruski kapelici pod Vršičem v spomin na več sto ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz zasul snežni plaz. To je že tradicionalna proslava, ki jo na Vršiču prirejajo zadnjo nedeljo v juliju. Letos pa mineva 99 let od postavitve kapelice na Vršiču, zato je bila proslava še bolj slavnostna. Udeležili so se je razne osebnosti slovenske in ruske vlade, med temi ruski premier Dmitrij Medvedjev in slovenski premier Miro Cerar, ki je bil tudi častni pokrovitelj prireditve, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom prvega namestnika upravitelja moskovske patriarhije, škofa Voskresenskega Save. Slovesnosti pri kapelici je sledilo neformalno druženje s kulturnim programom v Kranjski Gori. Sprva je bilo predvideno, da se ga bosta udeležila tudi oba premierja, a ju zaradi varnostnih razlogov ni bilo. V Kranjski Gori je nastopila tudi Mednarodna operna akademija Križ pri Trstu, ki je kulturni program sooblikovala z Državni ansamblom Rus iz mesta Vladimir, Slovenskim oktetom, Zborom ruske pravoslavne cerkve, Kulturnim društvom Ruski talisman, glasbenim duetom bratov Šuštaršič in duetom Natalje in Alekseja Ermakova (balalajka in harmonika). Med programom so imeli govor predsednik Društva Slovenija Rusija (DSR), ruska ministrica za zdravstvo Veronika Skvorcova in prvi namestnik upravitelja moskovske patriarhije, škof Vo-skresenski Savva. Organizatorji in partnerji Društvo Slovenija Rusija, rusko veleposlaništvo, Russkiy Mir Foundation in Zavod Vesela dRuščina so si kulturni program zamislili v znamenju ljudem bližje glasbe. Na- Učenci maestra Alessandra Svaba po nastopu v Kranjski Gori; danes bodo peli v Rubijskem gradu. stopajoči so tej želji prišli naproti in izvedli narodne in ljudske pesmi. Mednarodno operno akademijo Križ pri Trstu so zastopali gojenci maestra Alessandra Svaba, bas Georgii Shagalov z narodno pesmijo Sluciainiy vals, sopran Kseniia Proshina z rusko pesmijo Volga-recenka, mezzoso-prana Kristina Beznosova (Nad poliami da nad cistimi) in Evgheniia Borisova -(Chernoglazaia kasachka). Ob klaviaturah jih je spremljala Lidiia Fridman. Akademija bo v kratkem imela še druge koncerte, med katerimi bodo udeleženci masterclassa maestra Svaba izvedli izbor iz Mozartove Figarove Svatbe (opera v študiju). Prisluhnili jim boste lahko danes ob 19.30 na Vrhu v kleti Rubijskega gradu, v soboto v Koprivnem, v nedeljo na gradu v kraju Conegliano, v ponedeljek, 3. avgusta, v gledališču Eleonora Duse v Asolu, zadnji koncert pa bo v Gorici v torek, 4. avgusta, ob 20. uri v parku palače Coronini. ZDA 2015 Režija: Chris Columbus Igrajo: Adam Sandler, Kevin James, Michelle Monaghan, Josh Gad in Peter Dinklage Ocena: ★★★★ Vojna, napad. Tokrat pa ne prihaja s strani politične al vojaške oblasti, temveč skupine oddaljenih Nezemljanov. Oddaljenih, a v resnici dobro poznanih, saj so to junaki računalniških iger, s katerimi so si današnji štirideset in več letniki vsega sveta polnili popoldneve sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ameriškemu predsedniku Cooperju je takoj jasno, da v tem primeru ne bo zmagalo orožje, temveč strategija, saj bodo sovražnika lahko premagali samo s poznavanjem njegovih shem. Zemljo so Nezemljani napadli, ker so napačno razumeli podatke z vesoljske sonde ameriške Nase iz leta 1982. Ta je vsebovala primere takratnih računalniških iger, zato so Nezemljani takoj poslali na fronto uničujočo vojsko, oblikovano prav na podlagi teh igric. Predsednik Cooper pokliče zato na pomoč stare prijatelje, ki so tistim video igricam posvetili velik del mladosti. Sam, Will, Eddie in Ludlow so v osemdesetih letih dobro poznali video junake, predvsem pa njihove poteze in se zato lahko najučinkoviteje spopadejo s Pac-Manom, Donkey Kongom, Centipedo, Galago in Space Invadersi. Akcijska in hkrati znanstvenofantastična komedija Piksli je nastala po istoimenskem kratkometražnem filmu Patricka Jeana. Iz tega je režiser Chris Columbus razvil daljši scenarij, ki ga je zelo prevzel, saj je predstavljal nekaj čisto novega in pa skok v preteklost, v zlato obdobje 80. let prejšnjega stoletja. Nostalgija in prihodnost, v katero je film postavljen, sta prepričali Columbusa, ki je pred tem že posnel Mrs Doubtfire, dva Harryja Potterja in vrsto drugih uspešnic, da se tokrat posveti tem '»starim« junakom. Nostalgijo in obujanje osemdesetih let se v filmu pozna predvsem pri izbiri glasbene kulise s pesmimi Madonne, a tudi z navajanjem številnih osebnosti tistega časa, kot je denimo predsednik Reagan. Film Pixels (Piksli), ki je v ZDA na sporedu od prejšnjega tedna, je zdaj na ogled tudi v italijanskih in slovenskih kinodvoranah. (Iga) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Načrtovanje se zaključuje, prihodnje leto prvi razpisi »Načrtovanje se zaključuje. Z opravljenim delom smo zelo zadovoljni,« pravi direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) Sandra Sodini, pri kateri smo se pozanimali, kako je s projektoma čez-mejnega parka ob Soči in čezmejne mreže zdravstvenih storitev. Posebna skupina Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2014-2020 je lani jeseni zagotovila evropskemu združenju, ki so ga ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, 10 milijonov evrov. Cilj projekta Isonzo-Soča je turistično ovrednotenje reke in ureditev športno-re-kreativnega parka, ki se bo raztezal čez obe državi, medtem ko predvideva drugi projekt sodelovanje na porodniškem področju, ustanovitev skupne informacijske točke za vse socialne in zdravstvene storitve ter sinergije na področju duševnega zdravljenja. »Oba projekta vzporedno napredujeta. Podrobna načrta bomo predstavili v sredo, 5. avgusta, ko se bodo sestali člani skupščine ETZS, tako da bo takrat slika nekoliko jasnejša. Nato se bodo septembra začeli vsi tehnični postopki, s prvim januarjem 2016 pa bomo začeli s pripravo gradbenih razpisov in torej z operativno fazo dela,« pojasnjuje direktorica EZTS, ki podrobnosti projektov zenkrat še noče razkriti. Sodinijeva je pa za Primorski dnevnik povedala, da bodo najkasneje septembra podpisali sporazum z organom upravljanja programa Italija-Slovenija 2014-2020. Projekt Isonzo Soča predvideva ureditev območja med pevmskim in solkanskim mostom. S pomočjo preko 7 kilometrov gozdnih poti in 11 kilometrov kolesarskih stez bodo kajakaški center pri Žogici v Solkanu povezali s pevmskim parkom. V Pevmi naj bi med drugim zgradili nov pomol, medtem ko bo lahko kajakaški center pri Žogici računal na spust za kajake in na adrenalinski park. Med pridobitvami bodo tudi pešpoti, s katerimi bodo opremili tako pevmski kot solkanski most, in nova brv, ki bo povezovala Štmaver in Solkan. Obnovili bodo tudi hišo Fogar, ki se nahaja ob Pevm-skem mostu. V njej bodo uredili neke vrste turistični center, ki bo promovi-ral naše kraje in domače proizvode. Projekt za vzpostavitev mreže čezmejnih zdravstvenih storitev pa predvideva tri projektne aktivnosti. Prva izmed teh je povezava storitev s področja duševnega zdravja. Zgradili bodo bivalno strukturo na slovenski strani in souporabljali nekatere storitve goriškega centra za duševno zdravje. Drugo projektno območje zadeva uresničitev čezmejnega centra za naročanje zdravstvenih storitev CUP, ki bo ljudem omogočal, da prosto izbirajo, na kateri strani meje se zdraviti. Tretje območje pa predvideva uresničitev Hiše porodov. »Za Hišo porodov bo potreben nekoliko daljši postopek. Bomo namreč prvi, ki bomo uresničili tak projekt in zaradi tega moramo vse urediti na najboljši način. Čaka nas zahtevna pot, med katero bomo morali usklajevati zakone in pravila dveh različnih držav. Zaradi tega je trenutno prerano, da bi razmišljali o morebitni lokaciji za Hišo porodov,« zaključuje Sandra Sodini. (av) V hiši Fogar ob pevmskem mostu bo nastal turistični center, ki bo promoviral goriški prostor in njegove proizvode bumbaca Četrtek, B0. julija 2015 1 3 APrimorski ~ dnevnik Moškemu zasegli drogo V torek popoldne so policisti v Novi Gorici 31-letnemu italijanskemu državljanu v postopku zasegli snovi, za katere sumijo, da gre za kokain in heroin. Če bo nadaljnja analiza potrdila, da gre v navedenem primeru za prepovedane droge, bodo policisti zoper italijanskega državljana uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitve 1. odstavka 33. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Jutri zapade rok V Tržiču bo jutri opoldne zapadel rok za vložitev prošenj za financiranje projektov, ki jih pripravljajo rajoni v sodelovanju s krajevnimi društvi. Med projekti, ki bodo na ocenjevanju presegli 50 točk, bodo razdelili 3000 evrov. Poleg prispevka bo mogoče zaprositi za oprostitev plačila davka To-sap, za tiskanje reklamnega gradiva, za brezplačno uporabo javnih površin in opreme (npr. stolov, miz, ograj). Prošnje zbirajo izključno v vložišču tržiškega županstva. Krmin v vojnih letih Na Trgu XXIV Maggio v Krminu bo jutri ob 20.45 predstavitev knjige »Cormons 1915-1917, tre anni con la guerra in casa«. Srečanje prireja združenje Societa Cor-monese Austria. rupa - Neznani tatovi vlomili v hišo ob državni cesti Pobrali denar in zlatnino Tatvino so izvedli v torek med 19. uro in 23.30, ko stanovalcev ni bilo doma - Preiskavo vodijo karabinjerji Neznani tatovi so v torek pod večer obiskali hišo ob državni cesti št. 55 v Rupi, ki stoji le nekaj metrov pred začetkom Bazoviške ulice in tamkajšnje nekdanje vojašnice. V hišo so vlomili med 19. uro in 23.30, ko stanovalcev ni bilo doma. Tatovi so s silo odprli okno ob terasi in zatem vstopili v notranjost. Pregledali so omare, odprli predale in na koncu ukradli le malenkost denarja in družinske zlatnine. »Ubogi tatovi, našli so le nekaj mojih prihrankov in zlata. In ubogi mi, ki smo našli celo hišo po "luftu',« je na zidu Facebook skupine »Sei di Gorizia se... « zapisala hčerka lastnikov hiše, ki sicer živi v Benetkah in se domov vrača le občasno. Tokratni obisk je bil posebno nesrečen, saj so tatovi ukradli ravno nekaj njenega denarja. Včeraj so stanovalci tatvino prijavili karabinjerjem, ki so sprožili preiskavo in pozivajo morebitne očividce, naj se postavijo v stik z njimi. Takšna je bila spalna soba, ko so se stanovalci vrnili domov fotoe.g. štandrež - V Ulici Monte Grappa Telefonski drog padel na avtomobil Drog je bil gnil, zato je padel na avto Stanovalce Ulice Monte Grappa v Štandrežu je včeraj v zgodnjih jutranjih urah zbudil hrup, ki ga je povzročil padec telefonskega droga. Ta se je zrušil na avtomobil znamke Ford Fiesta, ki je bil parkiran ob robu ulice. Za drog, ki je v lasti te- lefonskega podjetja Telecom, je morda bilo usodno deževje iz zadnjih dni, saj se je izkazalo, da je bil les v spodnjem delu popolnoma gnil. Na prizorišče je najprej dospela policija, nato pa gasilci. Eno uro zatem je na kraj nesreče prišel tudi predstavnik družbe Telecom; na licu mesta se je z lastnikom avtomobila obvezal, da bo telefonska družba poravnala škodo, ki jo je drog povzročil na strehi avtomobila. Droga pa niso takoj odstranili, saj je predstavnik Telecoma na- povedal, da bodo uslužbenci podjetja že v popoldanskih urah drog popravili in ga postavili nazaj na svoje mesto. Tako telefonska kot in-ternetna linija sta včeraj v neposredni bližini nemoteno delovali. (av) 1 0 Četrtek, 30. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Pokrajina obnovila višješolski zavod Pertini Šola potresno varna Obnovljeni zavod Pertini (levo); pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli med ogledom poslopja (desno) foto sc. Goriška pokrajina je obnovila višješolski zavod Sandro Pertini v Ulici Boito v Tržiču. V prenovo poslopja so skupno vložili skoraj 1.400.000 evrov in je zdaj nared za začetek novega šolskega leta. Poslopje je bilo deležno splošne prenove, posebno pozornost so namenili potresni varnosti, tako da stavba odgovarja najnovejšim zakonskim predpisom. V vseh učilnicah so poskrbeli za nov dvojni strop, postavili so nov pod in okrepili temelje celotnega šolskega kompleksa. Osrednje poslopje so fizično ločili od telovadnice in laboratorijev, tako da je teža primerneje razporejena, kar je toliko bolj pomembno ravno v primeru potresov. 1.300.000 evrov je pokrajina črpala iz vladnega projekta za zagotavljanje varnosti v šolah, 85.000 evrov so dodali kasneje za obnovo dvojnega stropa v nekaterih učilnicah. »Zadovoljni smo, da je tudi trži-ški zavod Pertini zdaj popolnoma potresno varen. Zahvaliti se moramo deželi, ki je vključila poseg med priori-tarna prenovitvena dela, zaradi česar smo se dokopali do državnega prispevka za obnovo,« poudarja pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli in pojasnjuje, da se bodo z novim šolskim letom vsi dijaki vrnili v obnovljeno poslopje. gorica - Tehnološka novost Wi-Fi na glavni pošti S poštnega podjetja poudarjajo, da bo tako čakanje v vrsti manj dolgočasno Družba Poste Italiane je naredila korak naprej v luči tehnološkega razvoja. Na glavnem poštnem uradu na Verdijevem korzu v Gorici lahko stranke že nekaj dni uporabljajo brezplačno brezžično internetno omrežje Wi-Fi, podobna storitev bo v kratkem na voljo tudi v glavnem poštnem uradu v Tržiču. »Povezovanje preko osebnega prenosnega računalnika, mobilnega telefona in drugih mobilnih naprav je zelo enostavno. Stranke morajo najprej posredovati številko mobilnega telefona, kmalu zatem prejmejo sms sporočilo, v katerem sta navedena geslo in uporabniško ime, ki jih je treba vnesti v stran za povezavo z internetom,« pojasnjuje direktor goriške podružnice podjetja Poste Italiane Dino Massimi-liano Conte in hkrati poudarja, da bo po zaslugi Wi-Fi omrežja čakanje v vrsti manj dolgočasno. Glavni poštni urad v Gorici bumbaca Na državni ravni se je družba Poste Italiane odločila za naložbo, ki je vredna več kot 3 milijarde evrov, s katero naj bi do leta 2020 posodobila ve- čino svojih uradov po vsej Italiji. Od 30. septembra bodo prišli na vrsto razni poštni uradi v videmski pokrajini in glavni poštni urad v Trstu. (av) gorica - Prefekt odhaja v Videm »S Slovenci vzpostavil plodno sodelovanje« Konec meseca bo prefekt Vit-torio Zappalorto zaključil svoj mandat na goriški prefekturi in se bo preselil v Videm. »Čeprav je bil na Goriškem sorazmerno kratko obdobje (slabi dve leti), je v našem mestu dosegel pozitivne rezultate. Znal je vzpostaviti tudi plodno sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo na Goriškem, tako s posameznimi organizacijami kot tudi s slovenskimi občinami - vključno z novogoriško. Tudi kulturne stvarnosti prefekt Zappalorto ni zapostavljal, saj je, ko mu je čas dopuščal, rad zahajal na prireditve itali- Igor Komel in Vittorio Zappalorto fotok.d. janske, slovenske in tudi furlanske skupnosti,« poudarja predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel, ki se je prefektu v prejšnjih dneh zahvalil za izkazano pozornost. V znak prijateljstva in dobrega sodelovanja je Zappalortu poklonil v trajen spomin umetniško delo v tehniki raku slovenskega likovnika Ivana Skubina. Komel je ob slovesu dejal, da bo prefekt vedno »dobrodošel tako v Kulturnem domu kot v drugih slovenskih sredinah na Goriškem in ob novi zadolžitvi nedvomno tudi med Slovenci v Benečiji«. gorica - Informest Ciljajo na povezovanje prostora ob Jadranu in Jonskem morju Pri projektu Adrigov je sodelovalo trinajst partnerjev iz šestih držav Trinajst partnerjev iz šestih evropskih državje v teh mesecih sodelovalo pri projektu Adrigov, ki se bo zaključil oktobra v Vidmu in za katerega so prejeli 3.347.000 evrov iz evropskih skladov. Med glavnimi povezovalci znotraj projekta je bila goriška agencija za razvoj in mednarodno gospodarsko kooperacijo Informest, ki je sodelovala pri pripravi raznih seminarjev v Bariju, Anconi, Trstu, Mo-starju in v albanskem mestu Skadar. Srečanja so bila formativnega značaja, na njih so se udeleženci poglobili v nekatere teme, ki so za Evropsko unijo posebno aktualne. Govora je bilo o markroregional-nih projektih, še zlasti so se pogovarjali o Seminar v albanskem mestu Skadar foto informest Jadransko-jonski makroregiji. Projekt je predvideval pet različnih smernic za razvoj Evropske unije in za izboljšanje razmer na področju diplomacije in človekovih pravic. Med te spadajo evropski finančni instrumenti, evropsko državljanstvo, izmenjave kadrov in zaposlenih med različnimi državami, izobraževalni tečaji in spodbujanje medkulturnega dialoga s pomočjo učenja tujih jezikov. V okviru projekta Adrigov so tudi pripravili niz nasvetov za mala podjetja, ki so prisotna v državah ob Jadranskem morju, analizirali pa so tudi stanje držav kandidatk za vstop v EU, saj jih je na omenjenem ozemlju kar precej. (av) Igor Omerza gorica - Danes Draga in Udba Pod lipami Igor Omerza Pod lipe Kulturnega centra Lojze Bratuž se po dveh letih vrača Igor Omerza. Leta 2013 je predstavil knjigo JBTZ - čas poprej in dnevi pozneje. Srečanje je potekalo ob takratni 25-letnici aretacije Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, dogodku, ki je dejansko sprožil slovensko pomlad z demokratizacijo in osamosvojitvijo Republike Slovenije. S slovensko pomladjo je povezana tudi zadnja knjiga, ki jo je Omerza izdal pri Celovški Mohorjevi, in sicer Veliki in dolgi pohod Nove revije. 368 strani obsežna monografija podrobno opisuje nastajanje Nove revije in njeno izhajanje od prve do 57. pa vse do 95. številke leta 1990. Dogajanju skupine, ki je snovala, pisala in urejala vsakokratno številko, je pozorno nadzirala Udba, nanjo na številne načine, ki jih je nudil takratni sistem, pritiskala in zavirala. Omerza je v zadnjih mesecih svoje raziskovanje usmeril v temo, ki se tiče zamejstva v Italiji, saj je v tiskarni njegova zadnja knjiga, ki je posvečena Študijskim dnevom Draga in Udbi, ki je protagoniste, predavatelje in vsebine vsakoletne Drage pozorno nadzirala; o Dragi so razpravljali tudi na sejah partijskega vrha in vodstva takratne socialistične Republike Slovenije. Danes, 30. julija, ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž Omerza spregovoril tudi o knjigi o Dragi, ki bo izšla v teh dneh pri tržaški založbi Mladika in bo predstavljena v okviru letošnjih jubilejnih 50. Študijskih dnevov Draga. Z gostom se bo zato pogovarjal tržaški sogovornik, in sicer glavni urednik založbe Mladika Marij Maver. Danijel Brecelj v Turjaku Slovenski pianist Danijel Brecelj bo v petek, 31. julija, nastopil na 17. glasbenem festivalu »Nei Suoni dei Luog-hi«, ki ga prireja videmsko združenje Progetto Musica s finančno podporo dežele FJK, deželne Zadružne banke BCC, Fundacije CRUP, Fundacije Goriške hranilnice, goriške pokrajine in občin, v katerih poteka festival. Brecelj bo zaigral ob 21. uri na Trgu Liberta v Turjaku (v primeru slabega vremena v dvorani občinskega sveta). Festival se bo nadaljeval v soboto, 1. avgusta, ko bo ob 21. uri v Čenti nastopil Scharf Brass Quintett. (av) SKP in ZL prirejata praznik Stranka komunistične prenove in Zveza levice prirejata v parku za županstvu v Zagraju praznik, ki bo trajal od danes do nedelje, 2. avgusta. Stojnice s hrano in pijačo bodo odprli danes ob 18. uri, ob 20. uri bosta za glasbo poskrbela Enrico in Simone. Jutri ob 18.30 bo javno srečanje o Ren-zijevi šolski reformi. Spregovorila bosta Fabrizio Perco iz sindikata FLC CGIL in Marco Barone iz odbora Cobas. Ob 20. uri bo ples s skupino Mister Tamburine Band. V soboto, 1. avgusta, ob 20. uri bosta zaigrala Anna in Frenky, v nedeljo, ob 20. uri pa bo na vrsti duet Spring. Knjiga o zeliščih V knjigarni Leg na Korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri predstavitev knjige o naravnih zeliščih, ki jo je napisala Annalisa Malerba. Pogovor z avtorico bo vodil novinar Alex Pessotto. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 30. julija 2015 1 1 /— Orkester na Sveti Gori Na Sveti Gori bo v nedeljo, 23. avgusta, nastopil »Euro Symphony Orchestra« pod vodstvom dirigenta Ernesta Hoetzla. Orkester sestavljajo glasbeniki iz Slovenije, Avstrije in Italije oz. iz držav, ki so se med sabo bojevale med prvo svetovno vojno. Naveza slovenskih, avstrijskih in italijanskih glasbenikov želi opozoriti na kulturno bogastvo, ki zaznamuje omenjene obmejne države. Dogodek bo neke vrste uvod v 48. »Festival držav Citta di Castello«, ki ga bo letos gostila Avstrija od 25. avgusta do 5. septembra. Tema festivala je devetnajsto stoletje oz. začetek dvajsetega stoletja, in sicer obdobje pred prvo svetovno vojno in pred razpadom avstro-ogr-skega cesarstva. (av) Koncert na trgu Na trgu pred županstvom v Pie-risu bo jutri ob 20.45 koncert fil-harmoničnega društva Vittorio Candotti; ob slabem vremenu bo koncert v občinski telovadnici v Ulici Anna Frank. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.20 -22.15 »Pixels«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Spy«; 22.10 »Terminator Genisys«. Dvorana 4: 18.00 »Inchiesta in Car-nia«; 20.15 - 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.00 »L'ultimo lupo«; 22.15 »The Babadook« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V NOVI GORICI LETNI KINO SILVANA FURLANA: 21.00 »Človek na Luni«. fi Razstave MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Ljubica Butkovič) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin). V GORICI: v državni knjižnici v Ul. Ma- meli 12 je na ogled razstava Ernesta Paulina z naslovom »Spazzature d'ar-tista«; še danes, 30. julija. V GORICI: v državni knjižnici v Ul. Ma-meli je na ogled dokumentarna razstava »Dolgo stoletje« ki jo je združenje Isonzo Soča posvetilo Goriški; do 31. julija od ponedeljka do petka 8.30-18.30, ob sobotah 8.30-13.30, vstop prost. V PEVMI: ob prazniku Sv. Ane je v športno-kulturnem središču na ogled razstava »Vojna je uničila vse... Pev-ma, Oslavje, Štmaver, Solkan 19151918«; do 2. avgusta 17.00-19.00 in do konca decembra po dogovoru. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici razstavljajo umetniki Pie-tro Girotto, Ennio Finzi, Manlio Ono-rato, Roberto da Lozzo, Alessandra Bonoli, Mauro Cappelletti, Fulvio Monai, Lucia Corbelli in David Marinott; do 31. julija od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.30-19.00. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled zbirka lesenih ptic, ki jih je izdelal Giorgio Burnich in lesenih rib Alessandra Faita; razstava bo na ogled do 30. julija vsak torek in petek 10.0013.00 ter 15.00-18.00. Informacije in vodeni ogledi po domeni na naslov as-sociazionenaturalisti.comel@gmail.co m ali po tel. 342-8699900; vstop prost. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli na Trgu XXIV Maggio 22 je na ogled razstava z naslovom »Carlo Bevilacqua. Lo sguardo e il silen-zio«; do 23. avgusta od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.0013.00 in 16.00-20.00. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca d'Aosta 83 je na ogled razstava z naslovom »#MyMarina (Julia)«, ki jo je pripravil Andrea «Style1« Antoni; do 27. avgusta 7.30-22.00. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). V GRADU DOBROVO bo do 4. septembra na ogled slikarska razstava Ivana Roba z naslovom »Do pojavnosti in nazaj«. V GRADEŽU: na Drevoredu Dante Alighieri sta na ogled razstavi »Stam-pAntica 2015« in »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liberty al Ventennio«; do 6. septembra vsak dan 10.00-13.00, 17.00-23.00. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.00-17.00. Danes, 30. julija, ob 18. uri bo Saša Quinzi vodil ogled razstave; informacije po tel. 0481-547541 ali musei@provincia.gorizia.it. V GORICI: v palači Coronini Cronberg je na ogled razstava »Dalla Penna ™ r edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31-ai^iwfa POLETNI URNIK sprejemanja mal Iti a^lfliav prati pliIJIu o s m/? nice;, zahvale, sožaija. rtiurîie v okvlfîkti,- mal' ogloti v ok^fiko, oglasi druitev in organizacij y okvirtku po n e cfe I je It ■ petek 14,Q0 »prh Tel. Ë00.912.775 epoita: primorski i^tmediajt Tmedia - Ul. Malta à GORtCA d'oca alla macchina da scrivere - Gu-glielmo Coronini e la bella scrittura«; do 4. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. NA CERJU: v prostorih Pomnika branite-ljem Slovenske zemlje je na ogled razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«; do 31. oktobra, informacije po tel. 00386-53304670 ali www.miren-kostanjevica.si. V GRADEŽU: v Hiši glasbe na Trgu Biagio Marin 2 je na ogled razstava z naslovom »Wiener Bijoux. Gioiel-li e design. Josef Maria Auchentaller per Georg Adam Scheid«; do 1. novembra od ponedeljka do petka 18.00-23.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-22.00. ~M Koncerti VINSKA KLET GRAD RUBIJE bo danes, 30. julija, ob 19.30 v svojih prostorih na Vrhu priredila koncert melodij iz Mozartove opere »Figarova svatba«. Nastopila bo Mednarodna operna akademija Križ, ki jo vodi Alessandro Švab. Vstop bo prost, predhodna najava po tel. 349-7957889 (Nataša). H Šolske vesti »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). S LOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. M Izleti POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; prostih je še nekaj mest, informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nakaj mest, informacije po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. H Obvestila OBČINA SOVODNJE vabi starše otrok, ki so po veljavnem pravilniku upravičeni, da uporabljajo občinski šolabus, da čimprej vložijo prošnjo za šolsko leto 2015-2016. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo od 10. do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt od 5. do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta pokrajinska knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv zaprti od 30. julija do 23. avgusta. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi julija in avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481-784009. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 30. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semo-lič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zulian). ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 31. julija, goriški urad zaprt. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 3334318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gori-ca@knjiznica.it. 15 Prireditve LETNI KINO SILVANA FURLANA V NOVI GORICI na ploščadi za novo-goriško občino: danes, 30. julija, ob 21. uri film »Človek na luni« (Giu-liano Ricci); 31. julija ob 21. uri film »Medena koža« (Jung in Laurent Boileau); 1. avgusta ob 21. uri film »Drevo« (Sonja Prosenc); 2. avgusta ob 21. uri film »Okus po ljubezni« (Ritesh Batra); 4. avgusta ob 21. uri film »Niso letele ptice« (Nadja Velušček in Anja Medved); 6. avgusta ob 21. uri film »Pasolini« (Abel Ferrara); 7. avgusta ob 21. uri večer kratkih filmov; 8. avgusta ob 21. uri film »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil« (Felix Herngren); 9. avgusta ob 21. uri film »Gozdovi so še vedno zeleni« (Marko Naberšnik). Več na spletni strani www.nova-go-rica.si/poletne_prireditve_v_no-vi_gorici. SLOFEST V TRSTU bo potekal 18., 19. in 20. septembra. V NOVI GORICI »STOPIMO SKUPAJ«. Program poletnih prireditev: 3. avgusta ob 18. uri v novogoriški občini predavanje »Mikoriza - super eko način revitalizacije našega kmetijstva«, vodi Jurij Jerele; 4. avgusta ob 18. uri v novogoriški občini predavanje »Plantažno gojenje najdražjih gob na svetu - tartufov, vodi Jurij Jerele; 5. avgusta ob 21. uri na ploščadi za novo-goriško občino koncert tria Boštjan Gombač. Več na spletni strani www.nova-gorica.si/poletne_priredi-tve_v_novi_gorici. ŠAGRA SV. ANE bo potekala pri Sv. Ani v Gorici do 2. avgusta. POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: danes, 30. julija, ob 21.30 bo na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Big Hero 6«. 31. julija ob 18.30 bodo brezplačni treningi borilnih veščin, ki jih ponuja Mma Friuli Fight team (ponovitev 7. avgusta) in ob 20.45 koncert skupine Trieste Flute Ensemble; vstop prost. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo v četrtek, 6. avgusta, ob 20. uri predstavitev knjige Karla Bonuttija »Med izbiro in zgodovino«. Z avtorjem se bo o knjigi pogovarjal Jože Šu-šmelj; več na www.ng.sik.si. Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1200 evrov; tel. 335-5387249. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Rina Fantini vd. Villani, blagoslov v kapeli bolnišnice Sv. Justa in pokop na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.20, Mafalda Az-zan vd. De Paoli iz bolnišnice v kapelo pokopališča, pokop na pokopališču; 10.50, Stelio Nicolo Tognon iz bolnišnice v kapelo pokopališča, pokop na pokopališču; 12.20, Maria Zecchin vd. Ruzzier iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Silvana Crevatin vd. Raseni (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.30, Maria Luigia Zoff vd. Calligaris v cerkvi in na pokopališču. 12 Četrtek, 30. julija 2015 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Arso Jovanovic, Slovenci in Jugoslavija JoZe Pirjevec_ Ali veste, kdo je bil Arso Jovanovic? Velika večina verjetno tega ne ve, kajti ta Črnogorec, častnik kraljeve jugoslovanske vojske, med vojno načelnik Titovega Vrhovnega štaba, nato načelnik Ge-neralštaba JA, je avgusta 1948 padel v nemilost in na zagoneten način izgubil življenje. Po uradni verziji naj bi ga ustrelil nek mejni stražar, medtem ko je z dvema tovarišema skušal zbežati v Romunijo, ker se ni mogel sprijazniti s Titovo odločitvijo, da se zoperstavi Stalinu. V Beogradu pa se je že takrat šušljalo, da je bil incident insceniran in da je bil Jovanovic hladnokrvno umorjen na ukaz samega maršala. Naj bo kakorkoli, ime nesrečnega Arse je bilo izbrisano iz narodnoosvobodilne epopeje in če je bilo že omenjeno, se je to dogajalo v negativnem in omalovaževalnem tonu. Do Črnogorca, ki je bil rusofilski fanatik, prepojen z miti srbske vojaške retorike, človek ozkega obzorja, čeprav profesionalno podkovan častnik, nimam nobene simpatije. O njem delim mnenje Edvarda Kardelja, ki je Jova-novica po njegovem prihodu v Slovenijo konec leta 1942 z nalogo, da reorganizira partizansko gibanje, kmalu povsem izoliral, češ da gre za človeka, ki ne razume lokalnih razmer in se obnaša z oholostjo »jugoslovanskega inšpektorja«. Za Arso je bilo po mojem značilno, da je znal biti trd do tistih, ki so bili šibkejši od njega, psihološko krhek pa do močnejših. Zgovorno je njegovo obnašanje na večerji pri Stalinu januarja 1945, ko je na porogljive besede »hozjajina« glede borbenosti jugoslovanskih partizanov povsem izgubil živce in planil v jok: »Druže Staljine, razumijete li, kako mo-žete tako nešto, druže, druže... « Kljub vsemu pa je treba Jovanovicu priznati, da je bil močno vpleten v načrtovanje pohoda IV. armade JA proti Soči aprila 1945 in da je kot načelnik jugoslovanske delegacije na pogajanjih z Britanci v devinskem gradu naslednjega junija odlo- čno branil jugoslovanske (in slovenske) interese. Ne strinjam se z njegovim biografom Ivanom Mato-vicem, da je bil »vojskovodja z avreolo mučenika« (tako je biografija naslovljena) in da je praktično prav on vodil NOB, vsekakor pa mislim, da bi bilo treba njegovo vlogo, kar zadeva osvobajanje Primorske, ponovno oceniti in ovrednotiti. A to ni glavna tema mojega razmišljanja. K pisanju te glose me je usmeril Matovicev odnos do Slovencev, ki je skozi celotno, skoraj 900 strani dolgo pripoved, odločno kritičen. Slovenci se znajo samo skrivati po bunkerjih, zagovarjati svoje lokalne interese, pri čemer se požvižgajo na ostalo Jugoslavijo, v prvi vrsti na srbski in črnogorski narod, ki sta za skupno »domovino« toliko žrtvovala. Vlogo grešnega kozla igra pri tem Kardelj, ki da je že pred vojno v svoji znameniti študiji o slovenskem nacionalnem vprašanju zapisal, da je »zgodovinski cilj slovenskega naroda ustvariti samostojno državo«, a da mora udejanjenje tega cilja odložiti, »dokler so fašisti in nacisti na naših mejah«. Ta stavek, pravi Matovic, je bil v dveh povojnih izdajah Kardeljeve knjige iz taktičnih razlogov izpuščen, Slovenci pa so svojo nelojalnost do Jugoslavije pokazali takoj, ko je bilo mogoče, konec osemdesetih let, ko so ji obrnili hrbet. Nočem slediti Matovicevemu zgledu, ki predstavlja zgodovino v črno-beli tehniki, in nočem reči, da Slovenci ne znajo biti sebični ter v prvi vrsti zavzeti za svoje koristi. Matovica, ki je svojo knjigo izdal v Beogradu leta 2001, torej v času, ko je bilo že mogoče oceniti, kam je Jugoslavijo pripeljala srbska nacionalistična pijanost, bi pa vendarle opozoril, da je bilo težko ostati v združbi s politiki, kot sta bila Slobodan Miloševic in Dobri-ca Čosic ali vojskovodji, kakršen je bil Ratko Mladic. Srebrenica docet. Če prav pomislim, so bili vsi trije na moč podobni Arsi Jovanovicu. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Hladna fronta onstran Alp Darko Bradassi Al Danes spremenljivost, nato več sonca in višje temperature Največja vročina je po pričakovanjih v preteklem koncu tedna popustila, za krajši čas celo nekoliko občutneje od pričakovanj. Hladna vremenska fronta, ki se je premikala v glavnem onstran alpskega grebena, je v noči na nedeljo segla do naših krajev in prinesla padavine, predvsem nevihte, ponekod z močnejšimi nalivi ter ohladitev. Nedelja je bila najhladnejši dan v letošnjem juliju. Povprečna temperatura 24-urnih meritev, ki smo jo zabeležili v Boljuncu, je bila le 22,4 stopinje Celzija, ponoči se je živo srebro spustilo do 19,1 stopinje Celzija, čez dan pa se je zaustavilo pri 26 stopinjah Celzija. Za primerjavo lahko zapišemo, da se je v letošnjem juliju 24-urna povprečna temperatura v Boljuncu v kar petih dneh povzpela nad 30 stopinj Celzija, najvišje preteklo sredo, do 31,9 stopinje Celzija. Ozračje se je torej v tednu dni, če upoštevamo 24-urno dnevno povprečje, ohladilo, sicer le prehodno, za skoraj deset stopinj Celzija, kar ni le veliko, pač pa je ogromno. Pomeni, da je bilo v bistvu podnevi in ponoči vselej občutno hladneje. Tudi radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je istega dne v višjih slojih namerila najhladnejši zrak v tem mesecu. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju se je temperatura v nedeljo prehodno spustila do +11,6 stopinje Celzija, torej prvič v juliju celo pod dolgoletno povprečje, približno za dobri dve stopinji Celzija. Stanje se je v tem tednu po pričakovanjih hitro normaliziralo, včeraj opoldne je radiosonda na isti višini namerila natanko +15 stopinj Celzija, kar je povsem skladno s poletnim dogajanjem. Spet je toplo, vendar niti zdaleč ne tako vroče kot pred tednom dni, ko so se temperature v višjih slojih zadrževale za okrog 5 stopinj Celzija višje kot v teh dneh. Razmeroma sveže bo danes, ko se bodo zahodni tokovi ob prehodu hladne vremenske fronte tudi na našem območju znova nekoliko poglobili. Ozračje bo tudi bolj razgibano, prevladovala bo spremenljiva oblačnost in se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Zapihala bo burja. Spet bomo nekoliko lažje zadihali, verjetno zadnjič pred novo skorajšnjo otoplitvijo in stabilizacijo vremena. Subtropski anticiklon se bo nad osrednjim Sredozemljem spet postopno krepil, toda z manjšim vmesnim delnim spodrsljajem. V tem koncu tedna ne bo še ravno zagotavljal popolne stanovitnosti, pronicanje nekoliko manj vročega zraka bo občasno lahko še delno destabiliziralo ozračje. Jutri bo prevladovalo sončno vreme, še bo pihala šibka do občasno zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo malo pod 30 stopinjami Celzija. V soboto bo po prevladujočem sončnem vremenu zlasti pozno popoldne ali zvečer nekaj krajevne spremenljivosti, ponekod bo lahko nastala kakšna ploha ali nevihta. Nekaj več spremenljivosti z občasno nestanovitnostjo bo, kot kaže, lahko tudi v nedeljo. V prihodnjem tednu bo, kot kaže, več dni prevladovalo sončno in toplo poletno vreme. Najvišje dnevne temperature bodo lahko zlasti na Goriškem mestoma dosegale do okrog 35 stopinj Celzija, ob morju okrog 30 stopinj Celzija. Na sliki: hladna vremenska fronta se je sinoči bližala alpskemu grebenu bovec - Vladna sredstva za sanacijo Za žičnico na Kaninu 5,7 milijona evrov BOVEC - Občina Bovec je od ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo včeraj prejela sklep o dodelitvi sredstev za financiranje sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin v višini 5,7 milijona evrov, so sporočili z bovške občine. Na objavljen javni razpis za izbiro izvajalca sanacijskih del je na bovško občino prispela le ena ponudba. V skladu z razpisno dokumentacijo se zdaj pogajajo s ponudnikom. Skladno z zakonsko predpisanim postopkom bo podpis pogodbe z izvajalcem del predvidoma v prvih dneh prihodnjega tedna, so za STA še povedali na občini. Bovški občini bo tako vendarle uspelo sanirati poškodovane žičniške naprave na smučišču Kanin, da bodo smučarji tam ponovno lahko uživali že letošnjo zimo. Smučišče sameva vse od nesreče krožno-kabinske žičnice v začetku leta 2013. Zaradi tega je šla v stečaj tudi družba ATC Kanin, lanska zima z obilico snežnih padavin pa je povzročila veliko škodo na žičniških napravah na kanin-skem smučišču. Zaprtje smučišča je bil hud udarec za bovški turizem. Zaradi vse manjšega števila gostov so tako zaprli vrata tudi vsi tamkajšnji večji hoteli. Bovški turistični delavci so večkrat povedali, da razvoja bovškega turizma brez smučišča na Kaninu ne more biti. Poletna sezona je zadnja leta dobra, vendar bi morali obiskovalcem ponuditi aktivnosti skozi vse leto. Zimski del je v bovškem turizmu pomenil le 13 odstotkov letnega zaslužka, vendar so na Bovškem zaradi izpada smučišča v zadnjih dveh zimah po nekaterih ocenah izgubili okoli osem milijonov evrov. PISMO UREDNIŠTVU Ubogi slovenski župani! David Peterin, goriški občinski svetnik Demokratske stranke, v pismu, objavljenem v PD 25. 7. 2015, zatrjuje, da »kot član DS, bi rad podčrtal občutljivost, ki jo ima ta stranka, ko se govori o slovenskih občinah.« Poglejmo dejstva! 1) Trije ugledni člani DS, deželni svetnik Stefano Ukmar, tržaški župan Cosolini in tržaški pokrajinski tajnik DS Štefan Čok so izjavili (PD je o tem obširno poročal), da nasprotujejo predlogu zveze občin med Devinom-Nabre-žino, Zgonikom, Repentabrom in Dolino, ki so jo predlagali slovenski župani teh slovenskih občin; spodbujajo pa zvezo teh občin (z dodatkom Milj) s Trstom; torej tisto zvezo, kjer bi Trst imel glavno besedo in bi omenjene štiri občine morale ubogati. Je to občutljivost stranke DS, ko se govori o slovenskih občinah? Ubogi slovenski župani! 2) Deželno vodstvo slovenske komponente Demokratske stranke (kjer sta bila prisotna, kot je poročal PD, tudi zgoniška županja Monica Hrovatin in doberdobski župan Fabio Vizintin) je v izjavi, objavljeni v PD, v zvezi z reformo krajevnih uprav (zveze občin), izrazilo naslednje stališče: »Vsekakor smo v času pomembnih reform in tudi slovenska manjšina mora sprejeti ta izziv, seveda s potrebno pozornostjo do vrednotenja lastne specifike, ki pa se gotovo ne kaže v številčnosti upravnih organov, pač pa v polnem spoštovanju zaščitnih pravic, menijo Slovenci v DS.« Torej za deželno vodstvo slovenske komponente Demokratske stranke je čisto nepomembno koliko občin vodimo Slovenci z lastnimi župani! Iz tega sledi tudi, da za slovensko komponento DS to, da sami upravljamo teritorij, kjer živimo, ne pomeni vrednotenja naše lastne speci-fike! Ker pa še v isti sapi izjavljajo, da vrednotenje lastne specifike se kaže v polnem spoštovanju zaščitnih pravic, lahko logično sklepamo, da za Deželno vodstvo slovenske komponente Demokratske stranke upravljanje teritorija ne spada v naše zaščitne pravice. Ubogi slovenski župani! 3) Goriški občinski svetnik DS David Peterin pravi, da zakon o združevanju občin predvideva, da lahko unije podpisujejo med sabo dogovore, ko se tiče skupnih vprašanj; to naj bi bilo, po Peterinovem mnenju, izredno pomembno za Tržiško unijo, ki se bo lahko za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost, povezovala z Goriško in se bo posamezne izzive obravnavalo skupaj. Res, vendar namesto da bi se direktno dogovarjale zainteresirane občine, bo moralo vse potekati preko posredovanja unij. Torej bomo imeli vsaj dva posrednika več, Tržiško in Goriško unijo, kot če bi se zadeva obravnavala direktno preko občin. In več posrednikov pomeni večjo potrato časa, večjo birokracijo in ne nazadnje, po vsej verjetnosti tudi večje stroške. Po mnenju gospoda Peterina naj bi bila to za slovenske občine pridobitev? Ubogi slovenski župani! Lahko pa se tolažite s tem, da ste v dobri družbi z nekdanjimi predsedniki slovenskih goriških rajonskih svetov: David Peterin namreč v istem pismu v eni sapi najprej zatrjuje, da so v goriški občini delovali bolje le nekateri rajonski sveti, nato pove, da so trije slovenski rajoni s svojim delovanjem izstopali in to po zaslugi veliko prostovoljnega dela še zlasti s strani njihovih predsed- nikov; sledi kritika na račun rajonskih svetov, za katero pa je, iz načina pisanja goriškega svetnika DS, nemogoče razumeti, če leti tudi na račun slovenskih rajonskih svetov, katere je malo prej tako pohvalil. Vsekakor zaključi, da »Take ustanove razumemo številni pri Demokratski stranki kot odvečne organe ...«. Torej, nekdanji predsedniki treh slovenskih rajonskih svetov! Delovanje ustanov, katere ste vodili je izstopalo, vseeno pa jih Demokratska stranka meče v isti koš kot tiste, ki so delovale slabo in zaključi, tako svetnik Peterin, da so vse skupaj odvečne. Tu pa ne bo odveč poudariti, da so bili predsedniki treh slovenskih rajonov izraz stranke Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji in so podpisali priziv na Deželno upravno sodišče proti ukinitvi ustanov, katere so vodili. Kakšna razlika med slovensko in italijansko stranko! In to z vsem spoštovanjem do Demokratske stranke. Povsem normalno je namreč, da italijanska stranka zastopa prvenstveno italijanske interese, slovenska pa interese naše manjšine. Kaj k vsemu temu pravijo volivci DS? Na koncu še to vprašanje: gospod Peterin ni samo občinski svetnik DS, je tudi pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško. So njegova stališča tudi stališča vodstva SKGZ? S spoštovanjem Albert Devetak Četrtek, B0. julija 2015 1 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E APrimorski ~ dnevnik Noemi Batki v finalu Tržačanka madžarskega rodu Noemi Batki se je z včerajšnjim desetim mestom iz polfinala tekmovanj skokov iz desetmetrskega stolpa na SP v Kazanu uvrstila v finale in si hkrati zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Riu. 27-letna skakalka in članica društva Trieste Tuffi se lahko že ponaša z zlatim odličjem iz Univerzjade v Bangkoku leta 2007 in s številnimi evropskimi kolajnami. Batkijeva bo v finalu skokov iz desetmetrskega stolpa v Kazanu nastopila danes ob 19.30. Podpora Rimu 2024 odbojka Italijanska vlada po besedah prvega ministra Renzija je včeraj izrazila polno podporo kandidaturi Rima za olimpijske igre leta 2024. Kljub težavam, ki trenutno pestijo rimsko družbeno-politično sceno ima rimska kandidatura še veliko zagovornikov. Predsednik Co-ni-ja Malago (na sliki) je tako odletel na zasedanje Mednarodnega olimpijskega komiteja v Kuala Lumpur z večjim optimizmom. Pred dnevi je zaradi premajhne podpore javnosti svojo kandidaturo za igre leta 2014 umaknil ameriški Boston. nogomet - V novi sezoni številne spremembe pri NK Kras Pomlajeni in željni uspehov Po lanski grenki sezoni si v Rep-nu že vihajo rokave. NK Kras bo prvi treningi namreč opravil v ponedeljek, 3. avgusta. Nogometaši, trenerji, odborniki in novinarji se bodo na re-penski zelenici zbrali ob 17. uri. Po prvem sestanku bo na vrsti že prva skupna vadba pod vodstvom Antona Žlogarja. »Na splošno je nova postava na-red in sem z njo zadovoljen,« je pred začetkom nove sezone dejal novi športni vodja Radenko Kneževic, ki je v juliju snoval novo ekipo. Odšli so številni akteriji lanskega neuspeha: Rondinel-li, Delnero, Rabbeni, Mosetti, Cvija-novic, Ranič, Gulič in Corvaglia. Sam Kneževic je obesil nogometne čevlje na klin, ampak se je dokaj hitro vživel v vlogi športnega vodje. Čakala ga ni lahka naloga preoblikovanja postave in tudi same slačilnice. V Repen mu je uspelo privabiti kar lepo število slovenskih nogometašev, večina jih ima izkušnje v slovenskih prvih ligah in v reprezentanci do 21. leta. Odšla je skupina odsluženih nogometašev, prihaja pa nova z željo uveljavitve in novih zmag z izrazitim slovenskim in mladinskim pečatom. Veliko pričakovanj ustvarjata branilca Jan Pahor, letnik 1986 (nekdaj Koper in Nova Gorica v 1. SNL) ter Erik Salkic, letnik 1987 (nekdaj Olimpija in Interblock). K tema dvema se dodajata še mlajša Dino Stančič (1992) na boku in Blaž Šujica (1993) v napadu, ki je v dresu kranjske Zarice v dveh sezonah dosegel zavidljivih 45 zadetkov, kot mladinec pa se je že preizkusil pri veronskem Chievu, nekaj treningov je opravil tudi pri Borussii iz Monchengladbacha. Ob njem bo imel možnost v špici napada še Ljubljančan Žiga Smrtnik (1994). Kras bo torej v novi elitni ligi zaigral z dokaj kakovostno »slovensko« kolonijo. K tej gre dodati še izkušnje 32-letnega Danjela Tomizze, ki je lani napredoval v D-ligo s tržiškim Ufm. V novi postavi bo prostora tudi za mlajše igralce in mladince. Maio, Tawgui, Petracci, ob teh še nekdanja perspektivna mladinca Triestine vratar Francesco Zucca in vezist Francesco Carlevaris (oba letnik 1997). Imeli bodo takoj več možnosti igranja, tako da bo lahko Žlogar dokaj kmalu razumel, koliko so ti kvalitetni in koliko bodo lahko pripomogli k uspehu ekipe. V prvi postavi lahko ob vratarju Dagnolu pričakujemo lanske nosilne stebre moštva, ki so ostali zvesti ekipi. To sta prav gotovo Luka Spe-tic in Milan Grujic. Nov športni vodja se je tudi zamislil nad nasprotniki. V skupino najbolj nevarnih tekmecev uvršča Chions in Cjarlins Muzane ter Tor-viscoso. Tudi Kriški Vesni pripisuje dobre možnosti za ponovitev lanske visoke uvrstitve. Miren obstanek v prvem letu je glavni cilj, če bo ta prišel z mestom na sredini lestvice bo vlil še dodat- Branilec Luka Spetič bo tudi v novi sezoni Krasov steber fotodamj@n nega optimizma za nov naskok na D-ligo. Spored prvih treningov je že določen. Prvi mesec bodo vadbe v Repnu in v Trebčah izmenično in to kar vsak dan razen ob nedeljah. V petek, 14. avgusta, bo že na vrsti prva prijateljska tekma proti Brdam, nato 22. srečanje proti Sistiani. Konec meseca pa se že obeta pokalni derbi z Vesno.(mar) Postava NK Kras elitna liga 2015/2016 Luca DAgnolo 1994 vratar Francesco Zucca 1997 vratar Luka Gregori 1998 vratar Jan Pahor 1986 obramba Erik Salkič 1987 obramba Luka Spetič 1982 obramba Stefano Simeoni 1995 obramba Patrick Racman 1996 obramba Jan Kosuta 1997 obramba Daniel Tomizza 1983 sredina Milan Grujič 1989 sredina Marouane Tawgui 1995 sredina Marco Facchin 1997 sredina Luca Vascotto 1997 sredina Leonardo Carlevaris 1997 sredina Dino Stančič 1992 napad Žiga Smrtnik 1994 napad Andrea Maio 1996 napad Gabriele Petracci 1996 napad Giovanni Sgorbissa 1997 napad Ivan Kocman 1998 napad Trener: Anton Žlogar Pomožni trener: Simon Gregorič Trener vratarjev: Vittorio Baccari Športni vodja: Radenko Kneževič Berruto odstopil MILAN - Po slabem nastopu na finalu World League v Riu se je selektor italijanske odbojkarske izbrane vrste odločil za odstop. Odločitev je bila sicer nekoliko pričakovana, saj se je okrog moške reprezentance ustvarilo zelo težko ozračje, h kateremu je botrovala tudi se-lektorjeva odločitev, da še pred začetkom nastopov zaradi disciplinskih razlogov iz ekipe oddalji Ivana Zaytseva, Dragana Travico, Giulia Sabbija in Luigija Ran-dazza. Berruto je sicer na svojem blogu zapisal, da je odločitev sprejel s težkim srcem in da okrog sebe ne občuti več pravega zaupanja. Berruto se je na italijansko klop usedel leta 2011, med največjimi uspehi v vlogi selektorja pa šteje bron iz olimpijskih iger v Londonu leta 2012 in srebri EP 2011 in 2013. Prvi gol Mandžukiča za Juventus GDANKS - Na prijateljskem srečanju v Gdansku je Juventus premagal Lechio z 2:1. Po zadetku Pogbaja z glavo v 4. minuti, je v 82. minuti za Lechio izenačil Buksa. V 90. minuti pa je Juventus spet ponesel v vodstvo Hrvat. Izidi evropskih nogometnih lig NYON - Liga prvakov, 3. krog kvalifikacij: HJK Helsinki - FC Astana 0:0; Salzburg - Malmö 2:0; Steaua Bucarest - Partizan Beograd 1:1; Celtic Glasgow -Qarabag 1:0; Lech - Basel 1:3; Rapid Dunaj - Ajax 2:2. Izid 3. kroga kvalifikacij za nogometno evropsko ligo: Jablonec - Koe-benhavn 0:1 (0:0) skoki v vodo - Sofia Carciotti Našla pravo pot Po več mesecih krize je na državnem prvenstvu spet pokazala, kaj zmore t h ^ <¡ » * Ï Lrl EJ O skakalki v vodo Sofii Carciot-ti dalj časa nismo poročali. Razlog je preprost. Šport, zlasti vrhunski, ne pozna premočrtnih poti, temveč so zanj značilni vzponi in padci. V »črni luknji« se je znašla tudi 21-letna Trža-čanka, nekdanja dijakinja liceja Prešeren, ki zaradi spleta okoliščin nikakor ni našla izhoda iz krize, v katero je zapadla in zaradi katere ji ni več uspevalo sestavljati skokov, kot je treba. »Januarja sem bila popolnoma na tleh. A sem se pobrala, pri čemer mi je bila v veliko pomoč, poleg družine, tudi psi- hologinja Roberta Giurco,« je povedala. Sofia je tudi zamenjala trenerko. Zdaj pri društvu Triestina nuoto spet vadi pod vodstvom svoje nekdanje trenerke Sigrid De Riz. Sofia pravi, da je bila to prava izbira in da ji je tudi trenerka pomagala, da je zagledala luč na koncu tunela. Da je temu res tako, je konec preteklega tedna pokazal uspešen nastop na državnem prvenstvu po kategorijah, na katerem je v članski kategoriji osvojila drugo mesto s stolpa. Dosegla je 225,20 točke, pred njo je bila le Paola Flaminio (253.10 točke). A bolj kot rezultat (navsezadnje je nastopilo le pet tekmovalk, smo pač v času svetovnega prvenstva v Kazanu) je zanjo pomembno, da je spet skakala kot zna. »Štirikrat sem skočila z višine 10 metrov, enkrat s petih,« je povedala. Pri njeni starosti oz. v njeni kategoriji je pogoj za nastop na absolutnem državnem prvenstvu zdaj ta, da vseh pet predvidenih skokov opravi z višine desetih metrov. To je bil njen cilj že v lanski sezoni in bo zdaj cilj v prihodnji, medtem ko se je letošnja z nastopom na DP v Rimu končala. Sofia je hkrati postala tudi trener, saj je opravila izpit za inštruktorja. V teh dneh v Rimu spremlja začetnice na mednarodni tekmi, v prihodnji sezoni bo najbrž imela v Trstu svojo skupino. V bazenu bo tako najbrž še dlje časa kot tako in tako že je. (ak) Sofia Carciotti (prva z leve) na zmagovalnem odru in (spodaj) med nastopom na rimskem Foru Italicu PLANINSKI SVET Pohod na Triglav Kot že več let zapored, prireja Slovensko planinsko društvo Trst v sodelovanju s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane tudi letos od 21. do 23. avgusta 2015 tridnevni izlet na Triglav. Pohodniki bodo lahko izbirali med tremi različnimi vzponi, ki se razlikujejo bodisi po smeri pristopa, bodisi po težavnostni stopnji. Zelo zahtevna sta načrtovana izleta: na Triglav čez Prag in na Triglav čez Luknjo, medtem ko je tretji načrtovani izlet: Mimo Triglava, speljan iz Krme na Planino pri Jezeru, razmeroma lahek. Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 23. avgusta na Planini pri Jezeru. Število mest za posamezne izlete je omejeno, pohitite z vpisom. Pokličite na tel. št. 040 413025 (Marinka). Letna članarina Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane, ki še niso obnovili letne članarine za leto 2015, da se za ureditev članske izkaznice lahko obrnejo tudi na Tržaško knjižno središče TS 360, na Trgu Oberdan 7/7a. Odslej bo namreč tudi novo knjižno središče, kot je to že delala v preteklosti Tržaška knjigarna, sprejemalo članske izkaznice in jih posredovalo pri društvu odgovornemu za članarine. a £ i 'E 4-f V £ o o , i L B^ k K^ -p' osebna izkaznica: Datum in kraj: od 15. do 20. junija na Proseku Število otrok: okrog 20 j Koordinatorja: Dario Kante in Franco Meriggioli O Vaditelji: Alen Carli, Christian Paoletti, Simone Romano E Glavni šport: nogomet Alternativne dejavnosti: bazen ob robu igrišča. V primeru deževnega vremena je bil predviden izlet v muzej De Henriquez. ^^ Gost: trener mladinskih ekip Triestine Stefano Lotti Drugo: na Proseku bodo kamp ponovili septembra. Od 15. julija pa bodo enkrat tedensko organizirali treninge za otroke. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 30. julija 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Klepelutke - Skrivalnice 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Max Fabiani v Trstu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Superquark 23.40 Overland RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostra amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La no-stra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30 Dnevnik in vreme 14.05 Film: Omicidi di coppia (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL 21.15 Film: L'altra madre (dram.) 22.55 Nad.: Under the Dome RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.15 Film: Questa volta parliamo di uomini (kom.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.00 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Film: One Day (dram., '11, i. A. Hathaway) 17.35 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imper-fetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Harry ti presento Sally (kom., '89, i. M. Ryan) 23.40 Sconosciuti Collection RAI4 12.40 19.30 Once Upon a Time 13.25 Kyle XY 14.15 The Collector 15.05 Robin Hood 15.55 The Lost World 16.45 Warehouse 13 17.35 Novice 17.40 Film: Thermae Romae (kom.) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.40 Film: Hong Kong - Colpo su colpo (akc.) RAIS RAI MOVIE 13.30 Film: La cruna dell'ago (spio.) 15.30 Film: Le avventure di Huck Finn (pust.) 17.20 0.15 Novice 17.25 Film: Viaggio d'estate (kom., '09, i. K. Bacon, R. Zellweger) 19.20 Film: Il signor Robinson, mo-struosa storia d'amore e d'avventure (kom., It., '76) 21.15 Film: Beastly (fant., '11, i. V. Hudgens) puntamento al cinema 15.10 Nad.: Occhio di falco 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Ho spo-sato uno sbirro 21.20 Nad.: La dama vela-ta _RETE4_ 6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Perry Mason - La bara di ve-tro (krim.) 14.00 Serija: Il giudice Ma-strangelo 16.1519.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Serija: Walker Texas Ranger 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: Il com-missario Schumann 23.50 Film: La teta y la luna (kom.) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Rosamunde Pilcher - Quando il cuore si spez-za (rom.) 18.00 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Coca Cola Summer Festival _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.30 Risanke 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Serija: Chicago Fire 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring 22.00 Film: Germania anno zero (dram.) _LAEFFE_ 11.25 20.10 Bourdain: Cucine segrete 13.05 18.50 Il cuoco vagabondo 15.05 Il re dello street food 16.05 Silvia, pepe quanto basta 17.00 Jamie: Menu in 15 minuti 19.45 Un mondo di storie 20.05 Novice 21.05 Nad.: Il mistero del lago - Top of the Lake _CIELO_ 12.15 MasterChef Australia 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 20.15 House of Gag 21.10 Film: Austin Powers in Goldmember (kom.) 23.00 Film: La donna lupo (kom.) _DMAX_ 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 Recupero crediti 14.10 Come andra a finire? 15.05 Dynamo: magie impossibili 15.55 Bear Grylls: l'ultimo sopravvissuto 16.50 Ai confini della sopravvivenza 17.45 Oro de-gli abissi 18.35 Affare fatto! 20.20 Rimo-zione forzata 21.10 Idris Elba - No Limits 22.00 L'impero dei rottami 22.55 I maghi delle auto 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 5.50 16.25, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.05 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.30 Slovenski pozdrav 12.05 Dok. serija: Zdravje Slovencev 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.50 18.00 Risanke in otroške serije 23.55 Film: Pulse (horor) IRIS 14.15 La Terra vista dal cielo 15.10 Hugh's Fish - L'altra faccia della pesca 16.05 Prima della prima 16.35 Progetti di danza 17.05 Inventare il tempo 18.00 Novice 18.05 20.45 Memo - L'agenda culturale 18.35 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.40 La libertà di Bernini 21.15 Petruska 22.20 70 anni di note 23.15 Genesis - Sum of the Parts 13.15 Film: Vai alla grande (kom.) 15.10 Film: La valle dell'eco tornante (pust.) 17.05 Film: A tu per tu (kom.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger ■ ü 22.50 Film: The Moth Diaries (horor) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.50 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.45 Nad.: Il furto del tesoro 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 23.20 Nad.: Brothers and Sisters 14.55 Aktualno: Anica - Ap- 21.00 Film: Profondo rosso (triler, It., '75) 23.40 Film: Il fantasma dell'Opera (horor, It., '98) _LAZ_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.15 Serija: Il commissario Cor-dier 20.30 In onda 22.40 Piazzapulita _LAZD_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.00 I menu di Benedetta 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 9.0013.00 Dodici minuti con Cristina 12.40 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 17.30 Dok. odd.: Vodni krog Bleda 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.35 23.50 Pozabljeni Slovenci 22.00 Odmevi 23.15 Nad.: Strasti SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.00 Kviz: Male sive celice 8.40 Dok. film: Zbranost 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.20 19.10 Točka 10.10 Najboljše jutro 12.45 Popoldan s simfoniki RTV Slovenija - Uverture 14.10 Dok. serija: City Folk 14.45 Dok. odd.: Michael Johnson - Preživetje najhitrejših 15.40 Nan.: Začnimo znova 16.15 Pričevalci 18.40 Moj gost/Moja gostja 20.00 Dok. odd.: Več kot med 21.30 Nad.: Boj gospodične Friman 22.30 Serija: Grofica Mon-soreaujska 0.10 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Boben 15.15 Webolution 15.50 21.35 Avtomobilizem 16.05 Slovenski magazin 16.30 Najlepše besede 17.05 Arhivski posnetki 18.00 23.15 City Folk 18.35 23.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 21.50 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Nautilus 20.20 Glasba: Ri-suonanze 21.10 Dok.: Lepa Italija - Gub-bio 22.10 Glasba zdaj 22.50 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.30 10.25, 11.35 Tv prodaja 8.45 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.05 Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Du-brovniška zora 17.0018.55, 22.40 Novice in vreme 21.00 Film: Sanjska služba (kom., '09, i. A. Bledel) 23.15 Serija: Mentalist 0.05 Serija: Črni seznam _ Č k . ,.. VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 30. julija - Ufi] Rai 3 ob 21.10 Harry ti presento Sally ZDA 1989 Režija: Bob Reiner Igrajo: Meg Ryan, Billy Crystall Romantična komedija, ki je pred več kot četrt stoletjem naletela na neverjeten uspeh, je zgodba o prijateljstvu med moškim in žensko. Harry in Sally sta se spoznala konec sedemdesetih let na univerzi v Chicagu. Obadva sta po diplomi odšla v New York, Sally je postala novinarka, Harry pa sociolog specializiran v političnih vprašanjih. V New Yorku se bosta spet srečala pet let kasneje. Sally bo takrat zaročena s Harry-jevim znancem, Harry pa na tem, da se poroči. Njun pogovor se spet loti dejstva, ali lahko obstaja prijateljstvo med moškim in žensko, ne da bi pri tem prišlo do česa več. Spet dolga pavza in nato spet ponovno srečanje. Sally je medtem fant zapustil, Har-ryja pa je žena zaprosila za ločitev. To je seveda razlog zaradi katerega se bosta nekdanja sošolca začela pogosteje sestajati in stvarno odgovarjati na vprašanje, ali se lahko prijateljstvo razvije v ljubezen ... KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.10 Pazi, kamera! 8.40 12.10 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke in otroške oddaje 10.55 11.55, 12.40 Tv prodaja 13.10 Film: Arbitraža (triler, '12, i. R. Gere) 15.10 Film: Odvečna prtljaga (akc.) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Dantejev vrh (pust., '97, i. P. Brosnan) 22.10 Film: Operacija Nevihta (akc., '02) 0.00 Film: Hipnoza (horor, '99, i. K. Bacon) PLANET TV 10.55 18.50 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.05 Film: Vampirji so bedni (kom.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.05 Film: Bill (kom.) 17.50 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.20 Danes 20.35 Film: Prijazni tjulenj (druž.) 22.35 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.25 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec: Avtoštoparske zgodbe - 2. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Nedelja, 26. julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severno polovico Evrope je ciklonsko območje. Vremenska fronta se razteza prek vzhodne in srednje Evrope in naprej proti zahodu. V spodnjih zračnih plasteh od vzhoda k nam priteka vlažen in razmeroma hladen zrak. V_A Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno. Več oblačnosti bo v gorah. Ponekod bo deževalo, na vzhodu pa bodo padavine obilnejše in močne. Ob morju in na vzhodu bo pihala zmerna, ponekod tudi močnejša burja. Danes bo oblačno z občasnim dežjem, na Primorskem bodo tudi nevihte. Pihala bo šibka do zmerna burja. Padavine bodo v noči na petek ponehale. Jutranje temperature bodo od 12 do 16, na Primorskem do 21, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 25 stopinj C. Zjutraj bo delno oblačno do spremenljivo, čez dan pa bo pretežno jasno vreme. Ob morju in na vzhodu bo zjutraj pihala močna burja, ki bo kasneje ponehala. V gorah bo popoldan oblačno. Jutri bo sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Topleje bo. Na Primorskem bo še pihala burja, ki bo popoldne oslabela. ¡2 Sonce vzide ob 5.45 in zatone g ob 20.37 Dolžina dneva 14.52 Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 5.47 2005 - Jutro je bilo nena-§ vadno toplo, čez dan je bilo predvsem na Primorskem zelo vroče. V Lendavi temperatura do jutra ni padla pod 21,9 °C, v Mariboru, v Velikih Dolencih na Goričkem, na Lisci (943 m) in na Letališču Portorož pa se je ohladilo le do 21,5 °C. Danes: ob 3.50 najnižje -58 cm, ob 10.04 najvišje 34 cm, ob 15.45 najnižje -19 cm, o ob 21.20 najvišje 48 cm. 2 Jutri: ob 4.22 najnižje -62 cm, ob 10.35 najvišje 39 cm, ob 16.25 najnižje -23 cm, ob 21.58 najvišje 50 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. 500 m...........18 1000 m...........14 1500 m...........12 2000 m...........11 2500 m............8 2864 m............5 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Ameriški zobozdravnik v Zimbabveju sprožil ogorčenje z ubojem priljubljenega leva MINNEAPOLIS - V Zimbabveju in po svetu so ogorčeni nad ameriškim zobozdravnikom, ki je v začetku julija z lokom in puščico ubil zaščitenega in popularnega leva Cecila. Lev je bil prijazen in nenevaren, tako da 55-letni zobozdravnik iz predmestja Minneapolisa ni imel težkega dela. Walter Palmer je po razkritju v torek takoj sporočil, da je v Zimbabveju najel profesionalne lovske vodiče in ni vedel, da so ga napeljali, da ubije slavno in zaščiteno žival. Za ulov naj bi plačal 50.000 dolarjev in šele, ko je leva ubil, je izvedel za podrobnosti. Nato se je hitro vrnil nazaj v ZDA. Švicarska vojska za žejne krave kradla francosko vodo ZÜRICH - Švicarska vojska je z nenavadno "krajo" vode v Franciji pri sosedih zanetila slabo voljo. Švicarski vojaški piloti so za oskrbo žejnih krav z dvema helikopterjema in posebnimi rezervoarji prečkali mejo in iz jezera v francoski Juri potegnili več kot 50.000 litrov vode. To pa so storili brez vednosti francoskih lokalnih oblasti, ki so zaradi suše porabo vode omejile. Švicarski mediji so na drugi strani pojasnjevali, da je vojska, ki se ji je zdel polet do Ženevskega jezera očitno preveč potraten, za dovoljenje zaprosila francoske letalske sile, ne pa lokalnih oblasti. florida - Lovci na potopljene zaklade V ladji našli za milijon dolarjev dragocenosti MIAMI - Lovci na zaklade so v razbitinah ladje iz 18. stoletja ob obali Floride našli dragocenosti v vrednosti okoli milijon dolarjev, je v torek sporočilo podjetje, ki je lovce najelo. Njihov plen zajema 51 zlatih kovancev, 12 metrov dolgo bogato okrašeno zlato verigo in poseben kovanec, ki je bil izdelan za takratnega španskega kralja Felipeja VI. Ravno kraljevi kovanec je najbolj pomemben kos, saj je zelo redek, so za ameriške medije povedali v podjetju 1715 Fleet - Queens Jewels, ki se ukvarja z iskanjem zakladov, ima pa številne podizvajalce. Med njimi je tudi družina Schmitt, ki je našla najnovejši zaklad. Družina je dragocenosti s pomočjo ladje Aarrr Booty odkrila pred mesecem dni v plitvih vodah ob obali mesta Fort Pierce. A najdba je ostala skrivnost vse do tega tedna, ko mineva 300 let, odkar je v orkanu julija 1715 ob obali Floride potonila flota španskih ladij, ki so polne dragocenosti potovale od Kube proti Španiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V 1715 Fleet - Queens Jewels so zagotovili, da je zaklad v dobrem stanju in da gre za eno najosupljivejših najdb v zgodovini podjetja. Potem ko je leta 1715 flota ladij potonila, je Španija sicer našla večino dragocenosti. A istočasno še več sto tisoč kovancev ostaja na morskem dnu. Glede na zakonodajo na Floridi zvezna država obdrži 20 odstotkov vrednosti najdenega zaklada, preostanek si bosta enakomerno razdelila podjetje in družina lovcev na zaklade. zda - Uspeh Otroku presadili obe roki NEW YORK - Osemletni Američan je postal najmlajši človek na svetu z obema presajenima rokama, je sporočila otroška bolnišnica v Filadelfiji. Za izjemno zapleteno operacijo, med katero je osemletni Zion Harvey iz Baltimora dobil novi roki in pod-lakti, so kirurgi potrebovali 10 ur. Dečku, ki ima zdaj novi roki, so morali pred časom zaradi hude okužbe amputirati obe roki in stopali, prestal pa je že tudi transplantacijo ledvice. Nasmejani deček se je moral naučiti jesti, pisati in celo igrati video igrice brez rok ter hoditi s protezama. Sedaj pa se predvsem veseli, da bo lahko z novima rokama metal žogo. Deček je bil dober kandidat za transplantacijo rok, ker zaradi predhodne presaditve ledvice že jemlje zdravila proti zavračanju presadkov. Pri pionirski operaciji je sodelovala ekipa 40 zdravnikov, sester in drugega osebja s področja plastične in rekonstrukcij-ske kirurgije, ortopedske kirurgije, anesteziologije in radiologije. Kirurgi so najprej dečku s ploščicami in vijaki pritrdili kosti novih rok, nato je sledilo združevanje arterij in ven. Ko je začela kri krožiti, so povezali še kite, mišice in živce. Temelje za operacijo Ziona je postavila prva uspešna transplantacija obeh rok, ki jo je ekipa univerze Penn pri odraslem opravila leta 2011. Na njeni podlagi so prilagodili tehnike in načrte za kompleksen postopek na otroku, je dodal Levin. (STA) pariz - Ali Disneyland diskriminira? Preiskava EU zaradi različnih cen vstopnic BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj sporočila, da bo sprožila preiskavo glede navedb, da naj bi pariški Disneyland turistom iz nekaterih držav zaračunaval višje vstopnice kot običajno. V Disneylandu naj bi na podlagi državljanstva ali kraja stalnega bivališča za paketne ponudbe zaračunavali različne cene in s tem kršili zakonodajo EU. »Preiskujemo številne pritožbe, tudi proti pariškemu Disneylandu,« je potrdila tiskovna predstavnica Evropske komisije. Glede na navedbe naj bi Francozi pri nakupu določenih vstopnic prek svetovnega sveta plačevali najmanj, medtem ko naj bi Nemci, Bri- tanci in Italijani morali globlje seči v žep. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP bi tako francoski potrošniki za paket premium morali odšteti 1346 evrov, Britanci 1870 evrov, Nemci pa celo 2477 evrov. A pariški Disneyland je v odzivu ostro zavrnil očitke. »Naše cene so enake povsod v EU,« je za AFP povedal podpredsednik Disneylan-da Pariz Julien Kauffmann in dodal, da so razlike posledica posebnih ponudb. »Edina razlika v kateremkoli trenutku je povezana z našimi posebnimi ponudbami, ki niso nujno enake in niso na voljo istočasno v vseh evropskih državah,« je povedal Kauffmann. (STA)