/L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. . u l IKJf. AP tfclMM*M»•.....................w.-i^.WWWWBWIP »•< JJJMIWUPWP^U^I. .« ... i ' I. wtmmjw' ^mjmm MM^jquppp*.. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily" in the \Jnited States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. TKLEFON PISARNE: 1279 RECTOS* Entered m S#cond-CIaM Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New foxx, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB. KO. 211. — ŠTEV. 211. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1907. — V SOBOTO, 14. KIMOVCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Iz delavskih krogov. j La Provence premagala 40 premogarjev ranjenih, Cunardovo Lusitanijo. V PREMOGOVEM ROVU UNION PACIFIC COAL CO. V WYO-MINGU SE JE VNEL PREMOGOV PRAH. Pri tem je bilo štirideset premo gar jev deloma težko ranjenih. OMEJITEV PRIDELOVANJA BAKRA. Rock Springs, Wyo., 14. sept. Pri tretjem uhodu v rov Št. 10, ki je last Union Pacific Coal Co., pripetila se je včeraj razstrelba premogovega prahu in pri tem je bilo Štiruleset premogar-jev težko ranjenih, vendar je pa upa^ ti, da bodo vsi ranjenci ostali pri življenju. Razstrelil se je droben premogov prah, kterega je bilo v zraku vse polno, ker so ves dan po rovu vozili pre-mogovi vlaki. Ko >e je pripetila razstrelba. je bilo v mvu več sto premoga rje v na delu. V Rock Springs, Wyo., je tudi mnogo slovenskih rojakov premogarjev in radi te^ra pričakujemo v kratkem natančnega poročila od njih. Butte. Mont., 14. j »t. Kuduike tukajšnje Amalgamated < opper Co. ne bodo zaprli, datira vito je trir»'višee bakra prena|>oln jeno, t:iko da izosta-jaj.i redna naročila. < I lavni -ni>erin-tendent «;i!Ii- iz ;av!ja. da se v nadalje te <»>» ne leljah ne lv.de delalo v rudnikih. V ustalim -e pa Ihm1»- prido-bakra kolikor mogoče ome-^i<-er se bode toliko časa omejevalo, dokler se ne do>eže mesečni pridelek o^mih milijonov funtov ha-kra. Seda.j ki delavec, kteri za i>to boleznijo v svojem u na Green St.. je danes maja nadalje je zbolelo za >j»eb, od kterih jih je trinajst upert Blue, zvedenec za ku-ira je poslala zvezina vlada 'javlja, da dosedaj prebival -lima vzroka vznemirjati se, tudi karantene še ni treba za mesto San Francisco, prečijo razširjanje kitare, so i eountvjeve oblasti sklenile vjeto podgano plačati deset \jti edino te živali razširjajo Elektrokucija ob plota. bunr. Pa., 12. sept. V pred-danes zjutraj Jes pre pie l 7SPI f tak ra pri sta \\ znicp > nap da se te EE ia so nasi *rja in I/ouis W. Lonsra ob plotu iz žicp. Potom je -io^rnalo. .1» ie padla ica Pennsylvania ulične imenovano oerajo in jo la z elektriko. Moža, kte-najbržp razsrovarjala. sta «e najbrže naslonila na plot in radi tega morala umreti. Brezplačno pošljemo lepo sliko parni, ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdirektnej« progi za SIotmim. Piitte na A astro-A meri can a Line, Whitehall Building, H«v York. k Prekooceanska dirka brzoparnikov Lucania in Lusitania od Cunard Line ter La Provence od francoske paro-bivhdue družbe, ktera se je vršila med Evropo in Ameriko, je končana in sicer > tem, da so se vse nade, ktere so •rojili naši angleški kolegi glede "sigurne" zmage novega in največjega parnika na svetu Lusitania od Cu-nard Line izjalovile. Francoski parnik La Provence je namreč v dirki preko Atlantika sijaj-no premagal svoja angleška tekmeca. V-i trije parniki s«» ostavili iztočno »di;>l«i Atlantika istega dne oziroma 7. -i-ptemhra in vrhu tega je še Liverpool. odkjer ^ra odplula Lusitania in ! a; izda T ! ► bližje New Volka. < u > Ifavre. odkjer je odplula La "nvt'iice. M<«1 leni ko -o pprniki dospeli iz. :i v <"•:: i 11 »ineri. ■ pluli memo Cape J J••'■ v !-re.lo zjutraj zajed no in sieer li :- t•• j uri in o.l ie laj naprej imela -V l.a Provenf piv-iirivo vse do San-h Hooka, kamor .[«• dospela tri ure ->:<•.1 Ln-itanijo. dočim je Lucania še i!a!»'<" zadaj. Včeraj zjutraj ob <). uri je bila La T* rove n rt* že pri >vojem pomolu in ■ ,ei'i potniki. namenjeni v "Washington. ~o že bili v zvezinem glavnem um —tu. med lem ko ec za kolero, ktera se je pri-i*la kl jub v-<-iii naporom oblasti, vendarle razširjati po poljskih deželah. \ ruskej Poljski se je dosedaj pripetilo slučajev kolere; S9 osob je umrlo. Parnik na skalovju. New Orleans. La.. 33. sept. Na Ca-ry-foot RifTu, ob južnem obrežju Floride, je obtičal nek parnik na pečinah. To vest je prinesel semkaj parnik E1 Uia. kteri je dospel v tukajšnjo luko iz Xew Vorka. Memo ponesrečenega parnika je plnl dro TO. t. m. p-> barvi dimnikov imenovanega parnika je soil it i. da je last Munson Line, vendar pa to parnikn E1 T>ia ni bilo mogoče dognati, ker je predaleč plul memo. Samomor malega dečka. Morgantown. W. Va., 13. sept. Dvanajstletni Andy Siabo, sin madjar->kih starišev, se je včeraj ustrelil v . sept. Včeraj se j«' tukaj pripetila nesreča z avtomobilom, pri kterej so bili mladi milijonar T«>m Ha rde sty in dva njegova prijatelja nevarno ranjeni. Avtomobil je zavozil v drevo, ktero raste ob ovinka. Zamorskemu šoferju sP ni nič zalega zgodilo. Agitacija proti Azijatom na obalah Pacifika. i • • V VANCOUVERJTJ, B. C., SO PRI- ČELI NABIBATI DENAR ZA KITAJCE, JAPONCE IN INDIJCE. Z nabranim denarjem jih bodo poslali — naravnost v glavno mesto Canade. IZVRSTNA IDEJA. MIKKELSENOVA EKSPEDICIJA NA SEVERNO LEDENO MORJE. Člani ekšpedicije so dospeli v Eagle City. Alaska. Severno od Alaske niso našli nove dežele. Kan le City. Alaska. 13. sept. .Air. Ste ia nsson. član Mikkelsenove eks-pedicije na Severno ledeno morje, do--pel ;e v tukajšnje mesto iz Fort Yu-kmia in je na poti v Victorijo, B. C. Stefatis-on naznanja, da se je Indija imenovane ekspedicije. Duchess of Bedford, i azbila ob obrežju Banks-Lainla. Pi-i tem ni nihče prišel ob življenje in kasneje so \->i «"Iani ekspedicije srečno prišli na Hreshels Island. f>d tam se je Stefansson peš napotil do Fort Yukon, kamor je po raznih naporih srečno prišel ▼ 27 dnevih. Ostali člani ekspedicije so ostali na slednjeimenovanem otoku. kjer pričakujejo, da se ukrcajo na kako ladijo. ki pride na lov na kite. Namen imenovane ekspedicije je bil. najti severno od Alaske domnevano nepoznano deželo, ktere pa niso našli in so se prepričali, da je severno od Alaske nepregledno in deloma zamrznjeno morje. Po ledu, kteri se nahaja severno od Alaske, so drzni potniki potovali še petsto milj. Tam so merili globočino morja in pronašli, da je morje tam globoko 2060 čevljev, dor i m na druzih krajih sploh niso mogli priti do dna. Luku so za varolii nihče smel natakarjev je Znižane cene. v Hamburg: in Rotterdam. v Havre s francoskimi brzo-parniki. velja sedaj vožnja V™« Vinrrr in R/ittorHani $33 v Havre s francoskimi pošt-" ni mi parniki. v Havre s francoskimi* navadnimi parniki. $23 v. Bremen z navadnimi par- v Bremen z ekspresnimi parniki. $23 $33 ti3 v Trst ali Reko na parnikih ^ Anstro-Americana Line. Te cene veljajo do preklica. BT Originelni listki se dobe pri F^r-. Sakser Co., 109 GreeMwleh St,, New York. Vancouver, B. C., 3 3. sept. Tukajšnji mayor Betliune stoji na celit v hitrosrti ustanovljene oi-ganizacije, kler.i nabira denarue prispevke, koje bodo tukajšnji meščani porabili za to, da bodo te dni poslali nad 900 Indijcev. 140 Kitajcev in 115 Japoncev, kteri so prišli minoli torek s parni-kom Monteagle v Vancouver, v — glavno mesto Canade, v Ottawo, vladi na vrat. Mestni mayor je v to svrho l>odaril -"rlO in tekum dneva je nabrana sv o t a že na rast la na $1500. Se, daj .ie treba najeti le šo posebne vlake in v par dnevih bode vlada, ktera kar očitno sinipatizuje z Mongolei. imela teh ljudi v obilici. Tekom včerajšnjega dne tukaj ni ( prišlo do izgredov in tudi ob obali J je liilo vse mirno. vali z vrvmi, tako da j prit i v bližmou Cnija kuharjev in naznanila lastnikom rest a vran low da hod.) vsi njeni člani pričeli širajkati. a ko re-t a vraterji tekbm 30 dni ne od--love \- * kitajske in ja|»>nske vslu-žbenee. Ottawa. 1.'». sept. Canadski mini-sterski predsednik Sir Willifid Lau-rier je dobil od mayorja mesta Vancouver. B. C., brzojavno naznanilo, da ie sovraživo naperjeno pr< ti vsem Azijatom in ne le proti Japoncem-Radi tega so meščuni sklenili vse na-daljne v Vancouver ilošle Azijate poslati brezplačno naravnost eanadskej vladi. oziroma ministerskemu predsedniku. kteri naj jim na iztoku preskrbi delo. ker je znano, da jih na iztoku ljubijo, d očim na zapadli za Azijate ni pri ■štora. I »ellimjha m. Wash.. 13. sept. Po tukajšnjem mestu krožijo anonimna orrozilna pisma. naslovljena Japon-reni in Kitajcem, k+.eri se na ta način pttzivljajo. naj me«to nemudoma osta-vij'., Japonci, kteri delajo v tukajšnjih tovarnah konserv. so se oborožili in izjavljajo, da se bodo branili, a ko bi se jih sililo mesto ostaviti. Kitajci se ne bodo upirali. E. 1?. Denting, predsednik Pacific Ameriean Fislirfries, naznanja, da bo ra obrt projtadla. ako Azijati osta-vijo mest*-. Japonce so beli že pre-govoiili. da pristopijo delavskej uniji in zahtevajo dvakrat večjo plačo, ne-iro so jo dobivali do sedaj. Chicago. TU.. 13 sept. Superintendent tukajšnjih javnih šol je priporo-<31, da se tudi odrastle inozemce sprejme v šolow toda vsi člani šolskega sveta so se temu upirali. Superintendent Cooler je namreč priporočil. da se v posebne j sobi šolskega poslopja Jones podučuje jednega Ja-ponea, jednega Perzijea, dva Irca. jednega Angleža in jednega Nizozemca. Šolski svetnik G-uerin je takoj protestiral tako proti edrašenim u-Čencem. še posebej pa proti sprejemanju Azijatov v šole. Tokio, Japonska, 13. sept. Tukajšnji list "Jiji Shimpo" obžaluje v svojem današnjem uvodnem članku, da se je v Vaneouverju pripetilo ono isto, kakor sv< ječasno v San Franciscu, in sicer v deželi, ktera je last zaveznikov Japonske. Pri tem pa po vda rja isti list, da so sedanji nemiri ravno tako lokalni, kakor so bili oni v San Franciscu. Francoski brzoparnik LA PROVENCE odpluje ▼ Havre dne 19. septembra. Kdor rojakov želi potovati z navedenim pamikom, naj naih naznani svoj prihod, da mu preskrbimo dobri in sigurni prostor. Vožnja do Havre samo $33.00. Originalne vožnje listke je dobiti v naši pisarni. FBAITE BACTBR CO., 109 Greenwich St, Ve« York, IT. T. Dogodki v Maroku. Prodaja čifutov. ARABCI SO PRODALI VJETE ČI-FUTE ZA NAJNIŽJO CENO; PRODALI SO JIH SVOJIM PRIJATELJEM. Posledica zadnje francoske zmage; Arabci so baje zgubili veselje do bojev. VJETI GLAVARJI. Vesti iz Rusije. 0 carjevej nezgodi. CARJEVA RODBINA NADALJUJE SVOJO POT PO NEZGODI NA MORJU NA NOVI YACHTI ALEKSANDRI. Iz Avstro-Ogrske. Preložene obravnave: OBRAVNAVE GLEDE SKLENITVE NAGODBE MED AVSTRIJO IN OGRSKO SO PRELOŽILI Z A DVA TEDNA. Poškodovano yachto Standart bodo j Avstrija se dosedaj še ni udala mad- Tangier, Maroko, 14. sept. Domačini poročajo, da je zadnja francoska zmaga nad Arabci izdatno ohladila njihovo veselje do boja; zlasti rodovi pri Chogulu so zelo poparjeni. Zopet drugi pa zatrjujejo, da bodo Arabci skušali osvetiti se za svoj zadnji poraz. — Arabci so pričeli prodajati v Casa-blanki vjete čifute. Slednje prodajajo svojim prijateljem in znancem za najnižje cene. Da s i ravno francoske vojne Iadije skrbno pazijo na obrežje, traja tihotapstvo z orožjem pri Spartelu še vedno neovirano dalje. Novi sultan Mulaj Hafisr je ostal v mestu Maroku, kjer so ira nedavno proglasili sultanom. Od tam se javlja. da mu primanjkuje privržencev za pot proti obrežju. Pariz. 14. sept. Mornaričnemu mi-nisterstvu brzjavlja animiral Phili-bert iz Maroka, da so rod Chauja. kakor tudi nekteri ilrttgi beduinski rodovi pričeli z mirovnimi pogajanj. Poveljiik francoske vojske, genera! Drude. jim je dal čas do jutri, da sprejmejo njegove pogoje. Lalla Marina. Algier, 14. sept. Da zaduše vsaki poskus ustaje v zapad-netn Maroku in ob algierskej meji, so francoske oblasti v Udži. bivše in sedanje šejke imenovane oaze. kakor tudi dva vodja protifrancoske agitacije. zaprle. Vse te jetnike so do vedli danes uklenjene semkaj, da jih iz-roče cesarskim marokanskim kaidom, kteri jih odvedo v Tangier. dvignili; potovanje proti zalivu Rilax. ČASNIŠKI KOMENTARI. Helsingfors, Finska, 13. sept. Car Nikolaj in njegova obitelj so v mino-lej noči ostavili yaehto Standart, ktera je> kakor se je včera; poročalo, obtičala na skalovju iblizo Hersoe. Cai-jeva obitelj se je ukrcala na parnik Azija, kteri je bil v bližini, ko se je pripetila nezgoda. Iz te ladije se je car prekrcal na yaehto Aleksandro, kjer ostane, dokler ne pride r.a lice mesta vaehta Polarnaja Zvezda, ktero so takoj odposlali iz Petrograda na Finsko, od kjer se ear nemudoma vrne v IV-urograd. Ivo se je pripetila nezgoda, nastala je med mornarji velika zmešnjava. Carjevi otroci so j kali iti le ear in 1 carin ja sta ostala mirna. Standart jarskim zahtevam. REFORMA VOLILNE PRAVICE ZA DEŽELNE ZBORE. Dunaj, 14. ^ept. Obravnave glede nagodbe med Avstrijo in Oursko. kre- nil miiii-f p; i-iia i: a vali a pre " d re se vrše med ohojestra; -stri. so se jedva priček-. :■ šli do točke, ktera doka>-r.f» mor ne morejo. Pri .-1, A opažati niti najmanjšima Zastopniki avstrijske \ še niso hoteli popustiti ir: dit: željam Cigani je. Rad t?aa nave za dva te lna |ne!.• "t-. Dunaj. 14. sept. Av>trijski imtju-sterski predsednik Eeek v ra :^ov»»-ru s socijalno-demokratičnimi p«>slan-ci izjavil, da je naklonjen ideji, vsled i ktere naj se spremeni tudi volilna pravica za deželne zbore, kar se v novejšem ča-u vedno odločneje zahte- *e reforme* Inomost. Tirolska. 14. ^j.t. Pri vo-: jaških vajah v Dolomitih je vojake 'je plula po 14 milj na uro, ko je za-; va Beek priznava potri^ t vozila na pečine in se nepopisno I | st resla. Helsingfors, 13. sept. Carjevo i vaehtc -.................... ................ , , . ... je manjkalo pet ta po noči došla v 0jL . , , . .. i presenetil snežni vihar. Ko so vojaki Standart. ktera ie zavozila na ; , _ i- r- . dospeli v Cortino, Pečine so jo | _ - *' ! moz. Dva moza pečine. <•* n i so splovili. na dveh mestili pitdrle. Iz ladije sesajo v -do noč in dan. Car se za svo- . , , , . ... , . ...... ; dva sta pa zašla preko italijansko me- jo vaehto zelo zanima m xeh. da se ! - , - . 14* k IP1' 111 *1 Mn ! T in nivn.ll! r* ' Cortino. enega so našli zmrznjenega. VOJNI TAJNIK T AFT NA MORJU S pamikom Minnesota je odplul Taft iz Seattle v Yokohamo. Seattle, Wash., 13. sept. Vojni tajnik Taft je včeraj popoludne odplul s parnikom Minnesota v Yokohamo na Japonskem. Njegov zasebni tajnik in ostalo spremstvo so se že dopolu-dne ukreali na parnik, ki dospe v Yokohamo dne 25. septembra. V Toko-hami ostane 'dva dni, na kar odpotuje v Kobe in Nagasaki in potem dalje v Shanghai in Hongkong in od tu v Manilo na Filipinih, kamor pride dne 14. oktobra. Na Filipinih ostane kake tri tedne, na kar se napoti proti domu in sicer preko Vladivostoka in po sibirskej železnici v Moskvo in Petro-grad. Sredi decembra pride zopet v Zjed. države. -o- Oproščen defravdant. V Laneasterju, Va., je tamošnje sodišče oprostilo predsednika banke-rotne hranilnice City Trust & Savings Bank. D. L. Roeherja, kteri je bil ob-dolžen poneverjenja. Očitalo se mn je* da je sprejemal denarne vloge še, ko je že vedel, da je banka insolventna. Denarje v staro domovino pošiljamo » $ 10.30 ............ 50 kron, m f 20.50 ............ 100 kron, ta $ 40.90 .......... 200 kron. za $ 102.00 ............ 500 kron, m $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1017.00 ............ 5000 kron. Po&tarina je všteta pri teh svotah. Doma ae nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprOič-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK HAKWrat CO., • 10t Greenwich St., New Tork. «104 tt Clair Av*, K. 1, na vsak način reši. One pečine, na kter? je ladija zavozila. niso zaznamovane na zemljevidih in tako krmar Blomrjuist za nezgodo ni odgovoren. Ob vsem bližnjem obrežju so sedaj usidrane vojne ladije. Ko je ladija zavozila na pečine, so tak; j carja pozvali, naj jo ostavi. česar pa ni hotel storiti, dokler ni prišel parnik Azija na lice mesta. Hc*3singfors, 14. sept. Carjeva rod-biua. ktere vaehta je dne 11. t. m. zavozila na peri ne pri Horsoe. se je sedaj prekreala na yaehto Aleksandro in nadaljuje svojo por. Aleksandra je krenila proti zalivu Rilax. kamor je tndi pokojni car Aleksander III. veidno zahajal na lov. Ponesrečeno ladijo bodo sedaj d vi gnili iz skalovja in tozadevna dela vodi vrhovni pilot okraja Hangoe. Blomcjuist, kteri je tudi na vachti krmaril, ko je zavozila na pečine. Car starega pilota ni niti malo posvaril, kajti Blomquist že trideset let vodi vsa potovanja carjev po Finskem zalivu. Petrograd, 14. sept. Tukajšnje časopisje je zelo nezadovoljno z mornarji in častniki, kteri so služili na carjevej yachti Standart, kajti nezgoda, ktera se je pripetila v nepo-srednej bližini baltiških trdnjav, dokazuje, da mornarji tudi tu niso kos svo je j nalogi. Slovo" piše: "Po našem porazu pri Tsushimi si nismo mogli misliti, da bi našo vojno mornarico doletela še večja sramota. Vendar so pa naši mornarji sedaj tudi dosegli, da so blizo stolnega mesta za vozili na pečine z yaehto, na kterej je bila carjeva obitelj. Naše ljudstvo sedaj rado verjame, da so Angleži na našem vodovju 1*:lj - doma, kakor naši mornarji. Ako se ne izvrše radikalne reforme, naša mornarica v bodočnosti nima. mnogo upati.'' 1' Birževija Vjedomosti*i pišejo : "'Kako je mogoče misliti na obnovitev ruske vojne mornariee, ako naše možtvo ni v stanu niti c-arjefvo yachto pravilno krmari ti f Kralj Edward je nedavno pregledal nad dvesto vojnfn ladij, ne da bi se pripetila najmanjša nezgoda, pri mas se pa ne more niti par topnieark voditi brez nesreče. Mučno je misliti na dejstvo, da moramo izročiti dragocene oklopnice tako lenim rokam." Petrograd, 14. sept. Ministerski zbor je odredil, da se morajo vse spalne dvorane tukajšnjih in moskovskih šolskih zavodov zapreti, kajti policija ni mogla preprečiti, da so se v teh dvoranah vršila razna revolucijo-narma zborovanja. Petrograd, 14. sept. Vodja zmerne stranke, knez Trobeckoj, je obtožen radi veleizdaje, ker je -v nekem moskovskem časopisa zagovarjal raz-pnSčeno damo in grajal vlado. » ■ ■ o* ■ je. kjer so ju aretirali in odvedli v Reluno. Budimpešta, 14. sept. Ciarani so v šopronjskem okraju na Ojrr.-kem oropali po noči šest kmetij. Napadli so tudi grad grofa Jankovicsa. a so jih prepodili s streljanjem. KEETANJE PARNTKOV. Dospeli so: Amerika 13. sept- iz Hamburga. Oceana 13. sept. iz Hamburga. Lusitania 13. sept. iz Liverpoola z 2090 potniki. Celtic 13. seipt. iz Liverpoola s 1953 potniki. Tjueania 13. sept. iz Liverpoola s 1403 potniki. La Provence 13. sept. iz Havre s 1135 potniki. Lituvanija 13. sept. iz Libave z S69 potniki. Dospeti imajo: Alice iz Trsta. Columbia iz Glasgowa. Trave iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der G rosso iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremema. Caronia iz Genove. Odpluli so: Zee land 14. sept. v Antwerpen. St. Louis 14. sept. v Southampton. Etruria 14. sept. v Liverpool. Astoria 14. sepr. v Glasgow. President Lincoln 14. sept. v Hamburg. La Gaseogne 14. sept. v Havre. NTeekar 14. sept. v Genovo. Odpluli bodo: Kron pri nzessin Cecilie 17. sept. v Bremen. Oceana 17. sept. v Hamburg. Tropic 17. sept. v Hamburg. Vivtcrian 17. sept. v Liverpool. Teutonic 18. sept. v Liverpool. Lucania 18. septt. v Liverpool. Nieuw Amsterdam IS. s^pt. v Rotterdam. La Provence 19. sept. v Havre. Amerika 19. sept. v Hamburg. Celtic 19. sept. v Liverpool. Barbarossa 19. se«pt. v Bremen. Finland 21. sept. v Antwerpen. Philadelphia 21. sept. v Southampton. Lusitania 21. sept. v Liverpool. Princess Irene 21. sept. v Genovo. Buropa 21. sept. v Genovo. Columbia 21. sept. v Glasgow. Alice 21. sept. -v Trst. Harakiri kneza Asano Naga-nori. Poljski ^-pisal Waclaw SierosiewskL Soda. vrhovni cenzor običajev, je prečital do konca: "Ker Asano ni bil v stanu potlačiti v trenutku, ko je> izvrševal zločin, svoje jeze, ki mu je privrela tisti hip iz duše proti knezu Kiriju in ker ni ohranil dovolj nega spoštovanja do palace. ki ^e je nahajala v njenem preddvoru, ampak je prelomivši svojo prisego, ranil nošilnika. je izvolil ŽŠjogun ob^uliti njegovo dejanje kot veliko brezpravnost za ktero bo moral krivec pretrpeti kazen harakiri." Izrckši to s službenim glasom, se je obrnil eenzor h knezu Asanu: "Razumem vaše opombe in jih zelo cenim. Ampak stvar je zašla tako daleč, da vam ne morem nič — pomagati. Preostaja vam. da izvršite moško potrebne priprave. No, če imate kaj, kar bi hoteli izraziti kot svojo poslednjo voljo, prosim, da mi to brez odlašanja zaupate iti jaz vam izpolnim vse, kakor je treba!" Nato je dal knezu Asanu v roke prepis Šjogunovega naloga. On ga je prejel in se zahvalil cenzorju na uljudnosti: "Zahvaljujem se vam na vaši naklonjenosti, ampak.... kaj bi moglo biti zdaj, za kar bi vas prosil?" Tedaj se je okopa 1 Asano v vroči kopelji ter je v belem platnenm kimonu in v platnenih hlačah šel v sobo, v kteri je bil vrhovni cenzor, knez Soda. Na verandi sta se razvrstila s svojimi pomagači cenzor Ok&do Denkapiro in Oku bo Heneajemon. Na vrtu, na mestu, ki je bilo določeno za eksekucijo pre«l vhodom v malo uto, so razprostrli tri bele platnene plahte. Nedaleč je stal zloslutno rabelj Isoda Budajn z golim desnim ramenom in podvilia-mmi hlačami. Krn'/. Asano je obstal za hip in pomislil : "Ii -ni -nn. ne pristoja p« koljene-mu knezu, posestniku premoženja z letr.i:i;i .">.{.000 merniki riža, da ira za-iarakiri na vrtu pred malo uto, . avadnega samuraja!" Ali pamet mu je rekla: "' M;;'o'lu>!io hi bilo za 'en.;ati prepir v ira li priprave in zadnji trenutek j .... Ti t j.- }>orrio opravilo !. . . . " S 1 je torej na vrt. ne črhnivši niti antje. ki so držali -tole — • m, drugi z vinom v glina-— st> jih postavili na mesto knez-i Asana. p?., o'iranivsi navadni izraz obra-rva se ni prav nič izpre-p obrnil k cenzorju Sodi Isoda Budaja mn je stopil za hrbet ter ga je rešil boli, od robi vš I mu z dolgim mečem glavo, ki Se je — po na" vadi — obesila na nepresekani koži v širini enega palca. Budaju je oprezno ločil glavo od telesa in vjemši jo za lase z dvakrat zloženo papirnato ploščo, jo je pokazal vrhovnemu cenzorju. Takoj, ko je bila smrt na ta način potrjena s pričami, je knez Soda skupaj z drugimi odšel. Truplo Asana so položili v rake v in po — že prej — izdanih odredbah •io prišli ponj sluge brata kneza Asana in Horibe Josubej, upravitelj Asano-vejra premoženja. A ko so prijeli truplo, je prosil Josubej sluge kneza Tamuraa, da mu dajo srajco njegovega gospodarja in meč, s kterim je bil ubit. Nato je šel -Tosubej s tovariši za krsto, z žalostnimi ostanki. . . . Pravijo, da je ta prizor izvabil solze v oči istotako ljudem mehkega kakor tudi trdega srca. Ah, kako je vse to bolestno! Ta knez Asano je bil plemnit veli-kaš in nadarjen i v vojski i v miru, ne brez naklonjenosti do lepih umetnosti. obenem je očaraval in je bil prijazen. Trs glej, umrl je v sedemintridesetem letu kakor jutranja rosa. O kako nesrečen je bil dan. ko se je to ze< eden stem pred Ki za. čegar 1 menila, se besedami: 1 je z mojim ovražnikom, s Kiri?" vprašanje je odgovoril Soda • i ravnodušnostjo: s ten '' Kaj kmetom Na to r. zunan Iver so Kirijeve rane težke, je gotovo. da silno trpi!'" Odgovarjajoč je pokril svojo žalost, ker je imela vlada PRILOGA 6 dobro mnenje r> knezu Kiriju in je govoril obenem neresnico, ker je spošto- j val čuvstva kneza Asana. Ta. čuvši odgovor, se je obrnil h knezu Tamu-rau : "<> so prišle do vas kake novice o stanju kne>a Kirija. vas uljudno prosim. da mi jih izvolite povedati!" Knez Tam ura je molčal trenutek, ne vedo«"-, kaj hi odgovori! na vpraša- iiiuipi^jijppn ti i< T« 'L'OV ta i Dat« pr. k Orib > par b poveča poma«r treba. tiče kn oji oei al, da gs Nato jr jemu glavni ■ ter mu je >aed. Pila je azdraženosti r oči smrti ubije mir-rekel knez rai fza Kirija, -em sli-pred par urami ne or radi dveh 'O. -tarosti, kolik ih težkih ran!" j ;e dodal knez Asano z izra-dovoljnosti na obrazu: teua nikakor ne obžalujem!" 1' r< sivši s svojega rokava viš-nj**v eve:, ki je pa lel nanj z drevesa, jc- zapi ' pesem predsmrtnieo: "Pa vendar moram zbogom reči spon ladi! Prej kakor viŠnjin cvet od-paiih ::-t:«-ev na vetru ne pogubi....' Nato je knez prijel na mizi s-linasti vrč, izpraznil kapljo za kapljo do ] dna ter e»-. ter se je obrnil k i^ibelju, cenzorjevemu pomočniku. Tsodaju Budaju: "Gotovo mi ne boste odbili in me bos te milostivo počakali, dokler ne rečem. da je udarila ura!.___" Tedaj je potegrnil knez s sebe gor-nje halje ter je poskušajoč mečevo ostrino potegnil z njim po desnem »tegnu čez hlače v dolgosti petih palcev. Po tej poskuSnji je vzkliknil * zadovoljnim nasmehoma: ** Ah, izvrsten meč!" Brez naglice »i ga je porinil v levo stran trebuha in j® potegnil £ njim aid spodaj navzgor. Nato Sele je rekel: "Zdaj je časf----Dejte, pomagajte Končno so te dni "Narodne Novi-1 to vprašanje momentano ni, toda po- zelo razširjen ruski Časnik, ki ga že ne" v neslužbenejn (i) dela kot pr-letati more aktualno morda jeseni. 25 let izdaja in v slovanskem duhu vo vest prinesle upokojenje omenje- I Rešitev je seveda še v precejšnji da- urejuje V. Komarov, pozdravlja z vene trojice — brez vsakoršnega pri- ljavi. Vsa ugibanja glede osobe so likim veseljem Borzenkovo misel in Zagreb, v avgustu. V tej poletni vročini si je naročil naš ban — komisar Kakoilezay človeka, ki zna sestavljati izreke, in temu pot oni kom a udira. kaj naj piše v "Narodnih Kovinah". To je d-ose-flaj vse K a ko de zay j e vo delo. Iz teh člankov pa se da vendar nekako kon-Maiirati njegov načrt. Glavni ton teh — s slabo stilistiko pisanih — člankov je ta, da potisne našo koali-r i j« > na izvenzakonsko stališče, da j<> pokaže — Madjarom in dvoru! — ktii revolaeijonarno, ki ne le da hoče Hrvatsko odcepiti popolnoma od Ogr--ke, da tira jugoslovansko pr pa-:::uulo, tftmuč s svojo borbo proti dadjarom ruši temelje eele monarhije. To je jasun načrt. Samo tako mo-re ]>okazati Kakodczav onim zgoraj potrebi> sebe in nove stranke na lir-vatskem. Kakodczav je namree baš zato tako slaboten, ker je koalicija začela borbo proti Madjarom, braneča temeljni zakon, in ker se- nikakor ni dala potisniti na stališče izven zakona, na stališče praznih na vsak način užene, da pomaga Madjarom pri njihovem izvajanju madjarske državne ideje. Zato neprestano denuncira koalicijo, da je veleizdajska, da čim dalje ostane na Hrvatskem, da se predstavi za to, kar je v resnici, — polieaj. Kakodczav dokazuje v potu svojega obraza v prvi vrsti, kako bode napovedana obstrukcija hrvatske dele-gaeije v peštanskem parlamentu, naperjena proti temeljem monarhije! Potem gret tako daleč, da se v teh člankih odkrito postavlja proti volji i-elega naroda. Tako je v zadnjem članku rekel, da si deviza koalicije ( !) "ločimo se -cd Ogrske" osvaja ves narod in uradništvo, in da se mora odkrito reči, da je treba spoznati nasprotnika, ako se ga hočemo lotiti z uspehom. Tedaj ves narod je Raki »dezavju nasprotnik, ki ga je treba zlomiti k tlom! To je čista 1« gika komisarja-poli-t-aja. Piše članke na naslov Madja-rov. Dobro ve, da si ne bode osvojil niti jedne skupine ljudi na Hrvatskem, kaj šele večino naroda, da bi mojrel vladati kot saboru odgovorni ban, zato se sevnda obrača na ves na-: r«hI ter prosi Madjare, naj ga podpirajo proti temu narodu. Njegov položaj je tedaj jasen: nje-Sfov raison d'etre je v Hrvatski edino le vsiljenega komisarja, a ne bana. Ban mora imeSti stranko, večino v saboru, a ta ne more najti niti treh nekoliko uglednejših mož, da ga podpirajo pri vladi. znanja. * * m Koalicijske stranke so imenovale svoje odposlance za koalicijski volilni odbor. Res, da sa ne ve niti z daleka, kdaj bi mogle biti volitve, loda vsakdo Čuti, da mora priti kmalo razpust hrvatskega sabora, ako misli Rakodczay dalje ostati pri nas ter vladati s saboirom. Ta odbor je imel prvo sejo 10. avgusta. Razpravljalo se je o glavnih načelih, na kterih 'bode mogoče zgraditi novi volilni kompromis koalicijskih strank. V začetku se je mislilo, da do tak^iga kompromisa ne pride nikoli, ker so se razmere znatno spremenile. Medsebojno razmerje strank se je poostrilo zaradi notranjih pro-gramatičnih zaprek. Srbska samo-stalna in hrvatska napredna sta dve mladi stranki, ki s svojo agilnostjo odkrivate drugi dve koalicijski stranki : srbsko radikalno in brv. stranko prava. Gre se* namreč za osvajanje madjaronskih okrajev, ki jih zastopajo še madjaroni. No, kakor je videti, bode vendar vse te štiri stranke prisilila h kompromisu skupna nevarnost od Fran-kovcev in morda tudi od Rakod-ezayja. * * * Zunaj na deželi divja strankarska agitacija. Vsako nedeljo in vsak praznik so nešteti sh< di. In v takem času stranka dr. Franka zopeit spravlja s svojim nečnvenim nasilstvom in demagoštvom v nevarnost vsako u.stavno svobodo. Na svojih shodih nikjer ne napadajo Rakodczayja, ne pobijajo njegovega sistema, venmč se obračajo z vsemi mogočimi lažmi edino na koalicijo. V zahvalo jih seveda tudi Kakodczav prav nič ne smeši. Njemu pride? prav. da proglašajo Frankovci trezne ljudi, ki so mu najnevarnejši, za izdajalce ter jih s tem delajo ne-m eroče. Z eksaltiranimi posamezniki bode itak sam obračunal. Ravno tako mn prihaja prav v račun, da Frankovci sami onemogočaj e jo pravico zbiranja, potem mu je lahko utemeljiti prepovedan je shodov. In res polagoma prepoveduje Ra-k dezav shode, začel je tudi — plenili časopise. Prvi je bil zaplenjen mitroviški "Hrvatski Branik". Nasilstvo na eni strani rodi nasil->t vo na drugi strani, zato pa tudi Frankovci že začenjajo čutiti dobrote drugega konca batine. Toda kam to vodi? =■< # ^ Vsled novega tiskovnega zakona, - kterim je odpravljena kavcija ter uvedena k> lportaža, so se časopisi pri nas pomnožili. Samo v Zagrebu iraa-nni ova nova dnevnika, a vseh 'hrvatskih dnevnikov je sedaj osem. Tudi Kakodczav je hotel imeti svoj majhen kolportažni dnevnik, toda niso mu bile dovolj zaupljive osebe, ki bi delale pri tem listu. Sedaj zopet izide n<«vi ilustrovani dnevnik "Pucki list". Za njim stoje razne madjaronske banke. S. N. najmanj prenagljena, ker še ni bilo upa, da bo našla ta misel odmeva pri z nclbenim članom jugoslovanske de- vseh Slovanih. legacije zadnji čas o tem razgo- | ---------- vora. * * iS ^ VPUV VEEMENA NA KRTMTWA-LXSTXKO. ! M Znani psihopatolog dr. Plače k se je izjavil glede nečuvenih zločinov ' v Berolinu, Parizu, New Yorku itd. v zadnje čase sledeče: , Kriminalna psihologija je poskušala s statističnimi podatki spraviti v sklad število in način zločinstev z vremenom. Poskusi niso pokazali za-željfjnega uspeha. Gotovo je le toliko, da z začetkom poletja raste število zločinov, a z začetkom zime pa pada. Seveda odločujejo tudi soei-jalni odnošaji. Uvaževati je treba, da poletje in jesei\ najbolj pouspešu-jeta uživanjen alkoholnih pijač ter s tem pomnožujeta število zločinov. Poletje tudi pospešuje spolne nagone in strasti. Zato se v juniju, juliju in avgustu množi število seksualnih zločinov. Take nagone zbuja tudi bivanje v naravi, kjer sta oba spola več- sestvo obstoji iz lepe nove hiše, kjer krat skupno, na izletih in zabavah, Je stara obče ^^ gostilna; poleg alkohol veliko ulojm. hiše hIev» listnica in velik pod. Slovencem in H-vatoir. priporočam svoj SALOON r obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zeo fine smodke. Rojakom pošiljam denar« )e v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. pn cornier igra NA PRODAJ. Proda se LEPO POSESTVO tik dolenjske ceste v Zdenski vasi, 10 minut od postaje Dobreipolje. Po- listniea in velik jJTjjj Zadaj velik vrt, več njiv in travni-kk>v ter hosta. Tudi je še ena manjša hiša in vrt, kar se lahko skupaj ali posamezno kupi. Cena vsemu skupaj je 27,600 kron, brez male hiše z vrtom pa 22,000 kron. Natančneje se poizve pri: John Kramar, Končno je poletje, čas lenobe, in nedelavni individui imajo p°leH manj skrbi za svoje življenske potrebe, a več časa za razmišljanje, kako potolažiti različne strasti. Zato je umljivo, da se taki Ijudjei lažje odločijo za kak zločin poleti kakor pozimi, ko je treba vse moči zbirati za obrambo proti naravi. Nadalje se 998 E- 63rd St-> E-> Cleveland, O., iaki zločini gode največ v velikih me-j Pa: stih, kjer se zbirajo vsi sumljivi in I Faaiy Tavželj, antisoeijalni elementi, ki imajo v ve- i Nova vas pri Rakeku, likih mestih vete in raznoličnih skri- Austria. Kranjsko. vališč kakor na deželi. Da število zločinov raste, je tudi krivo naše postopanje z umobolnimi. Prisilno se mora zadržati umo'bolnegra v zavodu le tedaj, ako je njegova prostost no-torna nevarnost za javnost. In policija zahteva za tak dokaz, da je umobolna osoba že izvršila kaj nevarnejša za javno varnost. Toda tedaj je že prepozno. O tem, ali se mora kaka osoba internirati v zavodu za umobolne, bi smeli odločevati edino le zdravniki. (30—S 8x 2x n tgd) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom Slovencem in bratoo Hrvatom v Kansas City, Mo., nazna njaxno. da je za tamoiiiji okraj in oko lico na5 zastopnik Mi JOHN KOVAČIČ. 1630 W. 9tn St., Kansas City. Mt kjer ima svojo gostilno in stanovanje. Slovenci so dobro postreženL Priporočamo ga vsem toplo Frank Sakser Co. liv An ^ Slika predstavla uro z zlatom prevlečene in dvonimi pokrovi, velikost 16", in e jamčena za 20 let. j Kolesovie je naboljšcga amerikan-% skega izdelka t^GIN, WALTHAM 41 Sk SPRINGFIELD NA 15 KAM-^ NOV ter stane samo $13.°° ^ Za obilne božične naročbe »e tahva-I ljujem in naznanjam, da ostane le še i neka časa ta izjemna cena kakor ie I bila za Božič. J Spoštovanjem se priporočam | M, Pogorele, 1« 1114 Heyworth Building Chicago. III. OPOMB \. '-dn«k. wbin. Bra je dobiti po CBoraJi cnimujie «■ emm ~6th miio g fn velikosti 18th Bi**r' zrn eoipod« I___Naslov srn knige M. Pogorele Bom 22G Wakefield, I" Mich. w "P w m m KOJAJii. NAROČAJTE N AJCENikTSl DN K\\N IK. i SE Na ' NARODA", NAJVEČJI H Gompagnle Generala Tiansatiantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni pamiki so 4tLa Provence" na dva vijaka........ "La S^voie" „ „ „ ....... "La T^orraine" „ „ „ ....... "La Tov.raine" , ,, „ ....... "La Bretagne"..................... "La Gasgogne"..................... .......14,200 ton, 30,000 konjskih močL .......12,000 „ 2-Vhkj .......12,000 „ 2:VM>0 .......10,000 „ 12,000 ......S,(HMi ,, ^,000 ....... 8,000 „ 9,0v. 1907. 21. nov. 1907. ob 3. uri pop Pamika z zve/do zaznamovani imajo |>o dva vijaka. M. w. Kozminski, prašnem potu, ostri obrisi gora in velike črede počasne .ivine mi bile najbolj vidne asne, nespremenljive jn»dobe. bi bilo zmanjšalo hitro gi-* uti^e, toda moj konj je pustil \ sled nekega ftrieiya ruta že zdavnaj vsako napenjanje in se privadil precej lenemu trmoglavemu teku. Bila je jesen, seveda ne taka. kot si jo mi predstavljamo iz svoje domačije. Ostro zaznamovane meje med mokrim in >-uhim letnim časom so bile začrtane v jasnih obrisih daljnih gora. Medtem ko hira pri nas narava zelo počasi, zamre rastlinstvo v tem suhem ozračju zelo hitro; narava je tukaj prepraktifna. da bi za mogla prehajati tako počasi.Ona pokaže gle-daieu le svoj hijtokratični obraz s staro diagnozo smrti v svojih ostrih, nabranih potezah. Opazovanje take okolice ponuja malo, kar bi moglo vzbuditi več kot bolno — fantazijo. •nega oblačka ni na jasnem em nebu in celo solnčni zahod mogoče dolgoča-en. lvmalu na-r začne pihati, kteri '-in: temnejši postaja, njuni >voj«-_ra konja, r pied seboj !u*kA.| i-ču podobnega. Po i ju pridem do ji!i«tt>r za /r-h i-«-, ktera je a. kot bi se je »b je k star je li ilte m člove-| tolar 111 V( -1 1« j - ! o pri ueda a biv hitrem iahai bi It tako in bilo polovic« Drugi uti ta. .la se n i likej iz zem ko ie bila i udrlo. . ki -eni ga dobil, je bil j.- zdela hiša j*. iobna ve-[je prirastlej ra-tlini: ra-an re.- jMidobna okolici v svo je j puščobi. Iz neotesanega lesa zbite stene niso imele nobenega kotička, kjer hi se mogla skriti čez dan plesajoča -eiica. Nobenega [n».la)j>ka lesenih oke.i n: bilo, tla bi se bil uprl vanj nočni veter in žvižgal svoje temne melodije, ničesar ni bilo kot ieseuo. z železom obito um i val no korito z ntilom. Okna brez pregrinjal so krvavo žalila v zadnjih žarkih zahajajočega •Mtlnea. Sledovi živine so vodili do velikih vrat, ktera pa »o bila radi moč-rili vetrov dobro zaprta. Sel sem na zadnjo stran hiše. kjer je stalo neko manjše poslopje. Tam me vzprejme star mož s sivimi lasmi in resnim obrazom. Moj pozdrav odvrne z vprašajočim pogledom in me pelje v si>bo. Ko vstopim, zagledam pri oknu štiri mlade ljudi, ki se leno o/.ro name — ne kažoč posebne radovednosti. Sekast pe- ski»či izpod klopi in zalaja ; no, dobro mirjena brca go>[K>ila rjeva ga hitro -pravi zopet nazaj. Vse sedi leno i:i nič ne govori. Seden in |mvem v kratkih besedah namen mojega prihoda. "licnmeter sem iz Zjedinjenih držav in prišel semkaj zaradi farme pri Sv. Atii. Nameravam meje pri nekih posestvih določiti. Proti prejšnjemu n <-rjenju ugovarja gospod Trvan, kteri je nakupil nova zemljišča. "i V kar je bil upravičen s posebnim iistom, —" me pretrga starček. "Da! - posebnim listom — — saj je bil to gospod Trvan?" Govoril sem mehanično in gledal mu v obraz. Bil je to strog, trd obraz, iz kterega je odsevala poštenost in o Uočnost. Nekdaj melike mlade poteze so leta spremenila v trde, globoke zareze. Prične razjasnjevati zadevo prepira ; - >uhim, zunanjemu ozračju po-dobnim glasom, ne sicer nepristransko. toda samozavestno kot človek, ki ne trpi ugovora. Pripoveduje mi, — kar sem že pravzaprav vedel — da je meja stare španske naselbine potok, kterega izvor ni prav dobro zabeležen v planu in kterega struga je že dolgo vzrok prepiru. Poslušam in brez zanimanja odgovarjam; motil me je veter, kteri je siino tulil okrog hiše, oni štirje, ki so se pri mojem dohodu leno zganili in pa posebnost starekovega obraza. Govorilo se je še in veter je tulil zunaj, ko me zbudi iz moje raztrese-nosti jedna izmed štirih oseb: "No. kdo pa bode jutri spremil tujca ob reki do Altascaraf" Nastane splošno nemirno gibanje, a nilcdo ne odgovori. 4'Ti zamoreš iti, Kergl" "Kdo gre pa jutri na Jagodavo prerijo pogledat za živino T" To vzgndi starega, da se obrne na evojega krepkega sina, kteri je ležal na kosmatem medvedovem kožuhu in trgal dlake — držeč se resno, kot bi ae valjal po človeški koži. "Tebe nič ne zadržuje Tone, ti greš lahko." *' Mamica gre jutri zjutraj v Brow-no v o prodajalnieo in jaz jo bodem moral peljati, ker vzame tudi dojenčka seboj.*' Oopadalo se mi je, kako je ta dečko resno govoril o svojih dolžnostih, za ktere je bil skoro gotovo prej od mame podkupljen. " Wizef" Wize ne odgovori, ampak vrže par strganih čevljev po sobi. Obraz starega preleti lahna rdečica. ** Kaj ti nisem rekel, da si vzemi pri Brownu nove, ko si bil zadnjič doli na reki?" "Rekel je, da mi ne da, če nimam listka od tebe. Rekel je, da je še vedno lažji odreti bolho na meh, kc- pa spraviti iz tebe kak denar." Vsi se začno pritajeno smejati nad varčnostjo starega; Wize pa, kteri je imel nekaj več pravice, otresti svoj jezik, se jo zadovoljno stegnil v kotu. "" N*o. Voe, moir«>če g-reš pa ti, ko imaš nove čevlje?" pravi Tryati in zgane z ustnicami kot bi se hotel nasmejati. Y<*e privzdigne košate obrvi in pravi: "Ni sedla' ' * Kje pa je sedlo ? *1 * * Kerg ve," pravi in se ozre na svojega brata s pogledom, ki bi bil Ka nu pri uboju vso čast delal. "Kažeš!" odgovori Kerg dobro-voljno. Trvan -koči, zgrabi stol, ga za vihti kr< lt glave in gleda srepo mlade, mirne obraze, kteri se niti ne zmenijo zanj. To traja pa le trenutek; njegova roka omahne in izraz obupne omotice mu šine po obrazu. Jaz mu odvzamem jtopoluoma mirno stol iu mu skušam baš razložiti, da ne potrebujem nobenega vodnika, ko -e zasliši zopet \Vi zetov glas: •'Tukaj je Jurij, zakaj tega ne prosile' «)n vas gotovo popelje in vas predstavi pastorjev i hčerki — se ve. • e i;.-te preveč izbirčni. Me l -mehom, kterega je povzročila "a h rez dvoma nekomu namerjena •»-1. vstopi mlad mož. Ko zapazi 1 e;i. i ■> t:'.ie :ll za; i"., pozdravi pre— '.-1 ■ 11«• -_r: y>>\ za rdi; nato po-— i" '/po.' klop: zaltojček. sede laii-•• - prekiižanimi rokami nanj in me -'•■ivi ino ir:mi očmi dobro volj no pa zuje. 1 * a z: r e re !•» Iiu'-!ia —> tako upi i vale ari.e. da sem ga sam zaprosil, naj " nt ri -pre: i. kar mi tudi takoj ob-:u'. Toda dolž.no-t >_ra ie klicala dru- '.'3111. Z:i-i: -em s,.- v svetel plamen na e-n iišču in jKtslušal piskanje vetra, ktei i je tresel celo hišo. Poleg jednega •■•hi. kteri -i je takoj pridobil spoli van'e v mojih očeh. zapazim v ko-" i -taro polomljeno mizo. na kteri je tal t int.tik z rjovičastim peresom, ka-or- iili se dobi sploh v vsaki kniet-hiši. nasprotnem kotu pa zagle-!am eelo zbirko pušk, a poleg na tleh •' k;..' -edel in pogrinjal : ti razširjajo alien duh <>d konjskega potu po sobi. --'e nekaj medvedjih in jelenjih kož. na sii.o s eelo opravo pri kraju. Zamišljen sedim me. 1 tiho družbo in • »re miši ju je m tako raznovrstno življenje. S-ril i jo se mi ti ljudje, ki žive v -vojih divjih razvadah daleč od vsake -loveške omike. Mogoče sodim krivo, i.ahko je. da ti predstavijajo življenje. kakoršno ima biti. a rni drugi se motimo. l'rav prijetno mi je bilo, ko me vzb ud' iz te zamišljenosti slaltotna lekliea, ktera je prav kratko naznanila. da je večerja trotova, kar je ;xi\zročilo. splošno gibanje. Šli smo -i |xi temnem hodniku v drugo, prav ■ ako majhno sobo. v kteri je stala ve-ika miza. Na drugem koncu iste sedi '»reee j slabotna ženska in doji prav 1 ako dete. Ker se v teh krajih navad-• > ne predstavlja, sem kar tiho sedel neopazen za mizo. da jo ne spravim v zadrego. Trvan brblja nekako molitev, na kar se vsi vtopijo v večerjo, obstoječo iz špeha. krompirja in suhega sadja. Zelo v slast jim je šlo. Pretrgano kankljanje na drugem koncu znači, da se tudi moče ne pogreša. Razgovar-•ali smo se o domačih stvareh, na ktere s*, naslanjale opombe o stanju zirubljene živine. Zdelo se mi je, da smo silno napredovali v pogovoru od prej: razvedril sem se in začel cikati o namenu mojega prihoda, da tako pretrgam Trvana. Kolikor se spominjam. se je stari Jernej jezil nad kalifornijskimi domačini, da se jim pusti njih farme. Ker se tupatam slišijo včasih podobna mnenja, hočem nektere navesti. "Le poglejte," pravi mi, "ali nimajo najlepših pašnikov, na kterih se je sploh kedaj paslo kako živinčef. . Kje so papirji o tem? Ali imajo pismena dokazila? Da, krasna dokazila! Ali jih ni večina napravljenih tedaj, ko so Amerikanci zemljo zasedli? Zato so tem večji norci Amerikanci, da jim pustijo svet. S čim so ga odkupili ? Z amerikansko krvjo in denarjem ! " Pravijo, da se domačinov ne more pregnati iz njih zemlje. Zakaj net Ali so jo skušali kedaj izboljšati ? Naročili so si tolpe žoltokožcev, kteri nimajo niti toliko razuma kot zamorci; ti jim morajo pasti črede, sa-. mi pa sede doma pri nlatih in srebrnih svečnikih, izrezljanih bogovih in dragih podobnih stvareh. To ni bilo dovoljeno v Misso uri j u. " Ko je govoril o zboljšanju, dvignem nehote glavo in se srečam s pol resnimi in pol nagajivimi Jurjevimi pogledi. Seveda ni ostalo to drugim ne-opaženo in takoj sem imel veselje spre videt i, da so se vsi zvezali proti nama. * * To je proti božjim in naravnim postavam," nadaljuje Tryan. "Nikdar ni bila božja volja, da bi se delali iz zlata v skalah svetilniki in križci. Zato je tudi poslal Amerikance sem. Za debelokožce ni gotovo dala narava tega podnebja. Saj vendar ne sije solnce zato, da bi se doma ležalo in spalo.*' Res ne vem, kako je nadaljeval in kaj vse povedal v dokaz svoje modrosti, ker sem porabil prvo priliko in ušel nazaj v sobo .Jurij pride kmalu zji menoj, me pokliče in pokaž/e malo sobieo z jedno posteljo rekoč: "Najbolje je, da spite tukaj danes; jutri zjuiraj vas že jaz pokličem." Zahvalil sem se mu; rad bi ga bil povprašal o različnih stvareh, ki so me malo vznemirjale, a on se je tiho in boječe oddaljil. Zdelo se mi je, kot bi se bila utrla neka senca v sobi, ko jo je on zapustil. Družina se vrne počasnih in težkih korakov nazaj v sobo. Celo naročje drv vržejo v peč, ki je kar žarela. ne da -bi mogla kaj otajati trdih obrazov. Pol ure pozneje naredijo iz kož. ktere nadomestujejo podnevi stole, postelje in se leno raztegnejo po njih kot so dolgi in široki. Starega Trvana ni bilo nazaj. Jurija tudi ne. Ker nisem bil zaspan, sem sedel še dolgo in opaževal. kako je medla svetloba lizala črne s»tene. Nič se ni čulo kot bučanje vetra in smrčanje spečih. Naposled mi postane skoro neznosno v sobi — vzamem klobuk in grem ven. Ilud veter — le malo slabši od orkana, hitra hoja in prijetno migljajoče zvezdice me nekoliko oživijo. Šel sem naprej ne da bi vedel kam: ko ustavim in ozrem, se mi je bila liT-a že skrila za gosto grmovje. Nepregledna ravan ?-e je razširjala pred menoj, podobna neskončnemu morju. Ko grem polagoma naprej. zapaz|m pred seboj precejšen griček, in skoro u-«to skrajšam svoj korak, stopajoč na neki indijanski grob Na vrhu se mi je zdelo, kot bi stal na kakem otoku: imel sem resnično lep razgled po širni ioiriii. Smešno se mi je zdelo, kar je rekel stari o podnebju; nekako razvedren in vesel se vrnem domov. Vrata so bila kljub pozni noči še vedno odprta: pri mizi pa je slonel -tari mož z biblijo v rokah in z izrazom v obrazu, kot bi iskal v njej pro-rokovanja proti ■"kalifornijskim umazancem'" (domačini). Baš obrniti sense hotel, da vstopim, ko zapazim na kh.pi pred hišo ležati moško postavo. Široka prsa so se enakomerno gibala v spanju: ko bližje pogledam, spoznani Jurija, kteri je svojo postelj meni odstopil. Rad bi ga bil zbudil, a -pal je tako mirno in sladko, da sP mi je res škoda zdelo, gn motiti. Pustil sem lepi mirni obraz in šel sam v postelj. * * * Ko -p drugo jutro vesel in čil zbudim. zagledam poleg postelje Jurija, kteri je vihtel nad menoj Ia:so, kot bi hotel spomniti zaspane oči na dolžnosti novega dne. Ozrem se. Nevihta je popolnoma {»otihnila in skozi okna je sijalo toplo solneice. Izredno mrzel vodni curek iz kositarovega korita me spravi popol-i.oma k zavesti. Bilo je še zgodaj ; vendar pa je bila družina že odkosila iu se razkropila na vse strani. V prilični daljavi dr-drajoč voz pa mi dokazuje, da je nesrečni Tom res "naložil" svoje najbližje sorodnike. Jaz sem bil izredno dobro razpoložen ; saj je praz za prav malo zoprnosti pri mladini, da bi jih spanje ne ublažilo. Ko sem pospravil skromno kosilce, kterega mi je pre-skrbel Jurij, zajaševa takoj in zdir-java po dolini. Sledili smo vrbam, ktere so nam kazale smer reke. Njena struga je bila vsled silne vročine popolnoma prazna in s suho skorjo pokrita, medtem ko so pozimi nje bregovi popolnoma pod vodo, kakor mi je zatrjeval Jurij. Še danes se spominjam utisov onega jutra: daljne gore slikovito naslonjene na modro nebo, oster, suh zrak. dolgočasna pot, ktero je oživljala zdaj pa zdaj lepa postava Jurijeva z lepo zvenečimi ostrogami in slikovito plavajočo laso. Jahal je krepkega domačega lisca z ognjenimi očmi — žival, ktere divja narava ni poznala nobene utrujenosti. Škoda, da je bilo lepo telo skoraj vse zakrito z nerodnim španskim sedlom. Iz vaje tov je bila krog močnih čeljusti narejena zanjka, da bi se moglo E njo v slučaju potrebe zdrobiti iste. Še enkrat se razprostre pred menoj brezmejna ravan, po kteri dirjava v vročih solnčnih žarkih. Ali je v resnici to "Suša", zastavna dostojna kobila amerikanekega plemena t K« zmeni ae za debelo kamenje in preoajine udrtine. Pleše in stopica z malimi, belimi nogami. Smejoč mi zakliče Jurij iz prašnega oblaka: *' Držite -dobro vajeti Ali ne vidite, da je muhasta?7' Res se je videlo kot bi se hotela splašiti, ne vem, ali jo je pičila kaka muha ali je pa posnela divje navade Jurijevega lisea — kri je oživela in osramotila njene dolgoletne navade. Struga reke se poglobi. Midva za jahava vanjo zavita v oblak finega prahu. Videli smo po širni dolini raztreseno živino, ki se je pasla ali pa stisnjena stala skupaj. Jurij zamahne laso v krogu kot bi hotel vse vjeti vanjo in pravi: "Naše." "Koliko po priliki?" "Ne vem." "No, pa vendar?" "Tritisoč glav mogoče,1' pravi Jurij zamišljen; " natančno ne vemo. Pet ljudij imamo najetih, da jih var-jejo." " Kolike vredna?" "Trideset dolarjev jedna." Jaz hitro izračunim in pogledam začuden smejočega Jurija. Mogoče je bilo v tem pogledu nekaj, kar je moglo spominjati na varčnost stareg-a, kajti Jurij pogleda v stran in pravi nekako opravičujoče: "Jaz sem že prigovarjal očetu, naj proda živino in zida. a on pravi, da se ne kaže Še nastaniti. Mi moramo vedno biti pripravljeni za odhod, zato stanujemo v leseni hiši. Če se nam lastninska pravica oporeka, moramo itak pustiti vse skupaj in oditi." Naenkrat zapazi njegovo bistro oko v čredi, mimo ktere sva jahala, nekaj nenavainega in z glasnim krikom za-pod i svojega konja med čredo. Jaz, oziroma moja "šušu", mu slediva in malo trenutkov pozneje sva že obkoljena od nešteto repov in kopit. "Bik." zavpije Jurij navdušeno in ! to d i čredo z vihtečo laso narazen. Čutil sem hlastno sopenje goveda in peneča slina je padala krog mene. Divje živali so to: ne take kot jih .je ustvaril Jupiter, kadar se je ženil; tudi ne take. kot se pasejo po naših ■ ,:~eh in planinah, ampak sivhe. lačne, ustvarjene tako. da zamorejo kljubovati podnebju, ki ne daje šest mese-eev kapljice dežja, in navajene boriti se- s silnimi viharji in strašanskim prahom. "Ta nima našega znamenja,"* Jurij. "To je tuja žival." T* kaže mi zadnji temnorjavi del ži-—1' I i - na k terem je bilo u žgano znamenje skupnega izvora. Črela nas obkroži med zamolklim muka njem in Ju-i'ij je zopet vihtel laso ter razgrnil živino na vse strani. Ko sva bila še daleč proč, sem vprašal Jurija, če napade kdaj človeka. "Jezdeca ne. pešca pa včasih." od-\ "Vftste- toda ne toliko iz hudobije. kot iz radovednosti. Žival .misli namreč da sta jezdec in konj jedno bitje: le če zagledajo kakega dečka, teko za njim in ga zmanejo pod no-•jptrm — samo iz. radovednosti. Tu smo pa že na višavah predgo-i rovja:" dostavi. " in tam je Altascarl corral, in to belo poslopje, ki ga vidite tu pred seboj, je njegovo stanova-' "je. — Belo jtobeljen zid obdaja dvorišče, ■z kterega se dviguje iz opeke grajena zgradba: solnčni žarki mnogih pole-«ij so takorekoč vso prekuhali. Pre-:tu.-tirno naše konje varstvu nekterih hlapcev, ko j i se j»o dvorišču v Žarkih solnca leno pretegujejo, in stopimo v nizek hodnik, kjer nas prijazen mrak in prijeten hlad ugodno preseneti. To ie delovalo tako nenadoma, in tako okrepčevalno na nas, kot curek mrzle vode. — Tako velik je bil razloček med svetlobo in vročino zunaj. Sredi nizke sobe je sedel star mož, koje-a ?Java je bila zavita v črno svilo. Iz- in—litin ni odgovorno uredništvo niti npravništvo. Upravniifcvo "Glaaa Naroda". in se nosi kot suknja) znači, da smo pripravljeni za odhod. V španskih farmah stoji vedno nekaj konj osedla-nih; pol ure po našem prihodu smo že dirjali v blesteči svetlobi po preriji. | ^^ naročajte ae na "CHaa Ha-Toda ne tako veselo kot prej. Jurij i 1* n»jcenejH dnevnik, in jaz sva bila nekako pobita, Alta- Spominjajte ae ob raznih prilikah aaae prekoristne družbe ar. Cirila Is Metoda v Ljubljani! Mal peloži da> loma na oltar! (t 4} scar pa se je držal resno. Da pretrgam itno 1 k in mu povem kaj tolažilne-ga, pripomnim, -da se zamore pritožiti pri višji oblasti; na to ponudbo olja in vina zmaje z ramami in reče kratko: A qu© bueno? (zakaj). Vaša sodišča so vedno pravična." Indijanska gomila, ktero sem našel prejšnji večer, naj bi bila nekaka meja, zato se ustavimo. Na naše začudenje najdemo tu starega Tryana. Prvič od kar smo skupaj se mi je zdel stari Španec razburjen in kri mu je stopila v žolte obrvi. Ker sem želel, da se stvar konča kolikor mogoče hitro, zato sem po možnosti natančno pokazal točke, v kterih se konča maeja. "Jutri pridejo poslanci, da potegnejo črte od te točke, in potem mislim, gospodje, da bodo odstranjene vse neprijetnosti. " Seiior Altascar je stopil raz konja in utrgal šop trave. Jurij in jaz se spogledava. Kmalu se dvigne, stopi pred Josipa Tryana in reče z razburljivim glasom: "In jaz, Ferdinand Jezus Marija Altascar te obvlaščam po šegi moje zemlje.'7 Potem vrže na vse štiri strani, ktere so se določile kot meja, pest trave. "Jaz ne poznam ne vas, ne vaših sodišč, ne vaših sodnikov, ne "corre-gidorov" (višji sodnijski uradniki). Vzemi liano (prerijo) in še to poleg. Naj obišče žeja tvojo živino, da ji bodo jeziki viseli iz suhega gobca kot vašim lažnjivim odvetnikom. Naj ti Itode ta zemlja breme in prekletstvo tvojih starih dnij, prav tako kot si ti in tvoji meni provzročil trud in muke na moje stare dni. Midva poseževa v prepir, v kterem je svetila vsa razburljivost in naglost Altascarjeva. Trvan poseže vmes z veliko mirnostjo, skušajoč prikriti svoje notranje veselje: "Pustite ga, naj kolne. Saj to za-r.ene prej njega, kot živino, ktero je zgubil vsied svoje lenobe in ponosa.... flospod je S pravičnimi in obrne svoj obraz od zavidaleev in grešnikov." Altascar je razumel samo polovico tega. kar mu je rekel Missonrec, a doti da so mu ušle precej debele klet- Cenik knjig, KATERE BE DOBE V ZALOGI F RANK SAJKSER CO., 109 GREEK-WICH STREET, NEW YORK. MOI/TVENTKX Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75c. Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga.), platno, rodeča obreza, 75«., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezna in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.0U. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza SOc., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. Pr«- i ". vice: "Sakramenski ropar!.... Ne zini i..i več. pravim ti---.Ne odpri mi več tvojih lažnjivih Judeževih ust ! Ha, ničvredni mešanee s kojotovo (sivi prerijski volk) dušo.... far-r-ram-ba !" Med tem ko njegova razburljivost odmeva v besedah kot daljni grom. zgrabi z roko grivo svojega konja, prav kot bi bili lasje sovražnika, skoči v sedlo in odjaha. Jurij se obrne k meni. "Ali se hočete vrniti z nami?" Jaz se zamislim na puste stene, tihe postave pri ognju, tuleč veter in molčim. — "Torej srečno!" '; Srečno, dragi Jurij !' * Stisnem«! si roko in se razidemo. Nisem še daleč jahal, ko se ustavim in obrnem. Veter se je to popoldne precej zgodaj zdramil in že piše nad prerijo. Pred njim pa se vali gost oblak prahu, iz kterega se zdaj pa zdaj pokaže slikovita postava — bil je to zadnji meglen utis, kteri mi .je ostal od Jurija Trvana. SIAMSKO POSREDOVANJE ŽENITBE. ZA V Siamu se vsaka ženska na lastno željo vpiše v poseben imenik, ako je pod te je gledalo nekaj sivih las. kar j do&e»Ia gotovo starost, ne da bi bila je še bolj povzdigovalo rumeno barvo I tlobila ^oža. Tako registrirana dekle- njegovega obraza. Duh od smodk je deloval kot kadilo v temnih prostorih tihotnega svetišča. Ko se sefior Altascar častitljivo dvigne, da nas vzprejme, stopi Jurij s tako ljubeznivostjo in spoštovanjem do njega, da sem bil globoko gin jen ta so pod posebnim varstvom vladar-ja, ki je prevzel nalogo, (da jim preskrbi može. Pri tem ženitnem posredovanju se seveda postopa sumarieno. Siamci, ki zakrivajo kak prestopek, se ne obsodijo le v ječo ali v globo, temuč morajo prevzeti tudi eno teh lad otročjo u danostjo brezskrbnega vladarJevih varovank. Ako je njihov mladeniča. Seveda se nisem bil še ra'z- P^ftoP®1* majhen, tedaj si smejo vsaj gledal v temi, zato pa tuidi nisem za- Še izbirati- Ako Pa im» hujši zločin pazil takoj od začetka belih zob in Da Vesti' mora se P°ro«ti s tisto, ki črnih očij Pepite, ki je smuknila pri m unakaže- Tn navadno se takemu našem vstopu v hodnik. izbere najgrša in najprepirljivejša. grša med njimi vedno upanje, da mora prej ali slej vendar še dobiti moža. KAPUC IN A SO SLEKLI. Gotovo ni bilo prijetno, pripovedo- mo°dre™U /sistemu ^ imai° vati staremu senorju podrobnosti po- hVaUtl Siampanke' da ima tudi naj-sla; da bode zgubil ves kos zemlje, kar sva jo prehodila; priznati moram' fla sem bil precej v zadregi. Toda on me posluša z največjo mirnostjo; ni-jedna mišica njegovega temnega obraza se ne zgane; mirno valeč se dim V Pizi je neki kapuein hodil po hi-mi je pričal o njegovem mirnem diha- j šah, kjer prebivajo delavci, in je po-nju. Ko sem končal, se nama ponudi, ' biral milodare. Trudil se je mnogo, a da nas spremi do meje. j dosegel malo, zakaj Italijani so vsied Medtem je bil Jurij zginil-, toda; razkritih samostanskih škandalov sil-s umi ji v dvogovor v slabi španš&ni in no razkačeni na duhovnike. Brez-angleščini mi je pričal o njegovi bi i- uspešnost trkanja in neprijaznost Iju-žini. Ko se malo raztresen vrne, ee je j di je kapneina razjezila tako, da je trudil stari mož — od vseh najmirnej- [ začel ljudi zmerjati. Moral je biti že Si — da pokoplje Srno svileno kapieo pod pokončni netepf sombrero (klobuk), kojega nosi vsak kalifornijski domažinee. Čez pleSa vržena serapa (pogrinjalo z luknjo ▼ sredi za glavo. Navadno ee Ike s rokami, je jako hude krvi, da je eelo ženske raz-dražil. Ženske so ga napadle in mu slekle knto, potem pa ga — v- srajci in spodnjih hlačah — pognale iz hiše. Ob kričanju spremljajočih ga otrok je eaoi pobegnil v samostan. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladiu a čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20e. Berač, 15e. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, iOe Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, IOe Ciganova o sveta, 20 c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjski! bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak atovenskega u nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippu, nevt- mn 50c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evatahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Land on, 25e. George Stephenaon, oče železnic. 4(V Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skxvpaj 70e. Grof Radecki, 20c. Grundrias der alovenischea ftprache vezan $1.25. Hedvika, bandit ova nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezan-60«., Hitri računa r, vezan 40«. Ivan Resnicoljub, 20«. Izauami, mala Japonka, 20«. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20«. Izidor, pobožni kmet, 20e. JaromU, 20«. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetni vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15«. Kako postanemo stari, 40eu Katekizem, mali, 15«. Lažnjivi Kljukec, 20«. Maksimilijan L, cesar mehSkanski 20«. Mali vites, 3 zvezki, skupaj $2.26. Marija, hči po&ova, 20«. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50«. Mati Božja s Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poitenjakovič, 20«. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janša, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala jaamarica, 30«. Mali vsanlac. 20«. MučenikL A. Aškerc. Elegantno ve zano, $1.25. Va Indijskih otoclh. Ke. Mm preriji, 30«. Harodne pripovedka, 3 siaaki, vsaki 20«. 20«. kB, Ste. Task 10« Nedolžnost pregajana in poveličaaa. 20c. Nezgoda na Falavanu, 20«. Nikolaj 2Srinjski, 20c. Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zveskx, rezano. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanit raznih pisar . 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo im liti v Ameriki, 30«. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice ^Majar), 20c. Pred nevihto, 20«. Princ Evgen, 20«. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem 3rogi, 20«. Prst božji, 15«. frva aemska vadni^a. 35« Poezije. F. Prešeren. Rr.^inm. . Poezije. Vojanov-R. Majjter t>'- . Repoštev, 20c. Robinson, vezan 6Uc. Robinson Crusoe. 4'i.-Rodbinska srtča 4.»c. Rodbina Polaneškii T *>-.»— t ^ -Roparsko življenje. 2(>e. Ročni angleško-sloveiiKki in angleški slovar. Ročni neuifJto-sSovensk-. «?lov;ti » žič-BarTel. nova iz.daja. Ročni slovensko-nemški slovar. n». žič-Bart el. vezan $3.00. Ročni slovenako-nemški alovar. 4(W. Sanjske knjige, velike. 30c. Sanje v podobah {male) I5c. Senilia, 15c. Sita. mala Hindostanka. 20c Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljive«, 2 zveska po 20«. Spis je, 15c. Spominski listi iz avatrijsk« agodo- vine, 25c. S prestola na morišč«, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20«. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča. 40«. Sv. Genovefa, 20«. ^ Sveta noč, 15«. Sv. Not,bur ga, 20 c. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, eleg«iit- no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih in že ni to vas skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brošlrovaiM> 80«. Stoletna pratika, 60«. Slovarček priučiti ae nemščine bras učitelja, 40c. Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena. 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c. Wirnetou, rdeči gentleman, 3 ir«ikl $1.00. Sata vas, 25c. Znamenje štirih, zanimiva povest^ 12 centov. libirka ljabavnih in snnbilnih 30«. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma starti in nove ra » 50c. Zgodb« sv. pisma za nižja razred« ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. ftepni hrvatsko-angleški rasgovart, 40c., broširano 30«. Zemljevid Avstro -O grške 25«., IOe. Zemljevid kranjske dežele, mali l$e. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenih držav »t. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranj&kean, aew-jorške ln rasnih mest Amerike, a cvetlicami in kmnoristične po Se^ dueat 30«. avet® podobe, komad le. Ave Marija. 10«. Album mesta New York b kraanisd slikami mesta, 3C«. OPOMBA. Naročilom je prfložiti denarno vrednost bodiM ▼ gototU, ooštni nakasnld ali poštnih saamk ^ Poštnina je pri t - iS , :, ^ '.. ii GLAS NARODA" SIovcdic Daily.) Owned ml published by the SLOVENIC PUBUSHING COMPANY ] ( a corporation ). FRANK SAKSER, pretfideiit-V It TOK V AIJ A V EC. Secretary. LOUIS BKNKUltv, Treasurer. V New Jetrseyu so za trdno sklenili storiti konec hitre j vožnji z avtomobili. Hvalevreden korak, baš kakor oni, vsled kterega bodo storili konec — moskitom. Nekoliko težav- metne, da znajo te skribi prikriti. V javnosti se znajo pokazati tako, kakor da bi življenje uživale v vseh * * * j merah in kakor da. bi bil svet le za Duhovniea in ozn a nje val ka božje'nje, in tudi solnee, mesec, vse zve-besede, g spa Rev. Hanafordova, tr- J zde in vsi — možki. One imajo podi: "Preterpači žensk zaslužijo bič ali ! polnoma prav. Sredi skrbi mora člo-PLa.«tf of bu.Tiiit«j&e o! the corporation and i pa celo vešala. " Kristus je učil, ko i vek skušati smejati se. Ako pa to address*** -f above ollieers: 1 katoii&ko ne. Pismo iz Ljubljane. Izvirno poročilo 'Olas Naroda". mafatara. Skratka vsi izven tržaških Slovencev ne upajo dosti od Narodne delavske organizacije. Jaz pa pravim s takim ljudstvom, kot je v Trstu, se napravi vse. Treba je le spretnega vodstva, kterega v Trstu ne manjka. Saj so uspeli že z vsem, kar so začeli. A. če tudi ostane organizacija popolnoma. lokalna, ima ! Q- ia list za Ameriko Za leto v „ pol leta . . • • - . • ,, leto za uie.-to New \ ork „ pol leta za mesto New York ,, Kvropo vr-e ieto . „ Jm>1 leta . . . ,, ,, ,, četrt leta . . V K.vrotX) pošiljamo skupn tri . 2.01* . 4..=^) . 2.50 . 1.75 številke. AS N- Lsh: KODA*' izL.ija \>ak dan iz-ii nedelj in praznikov. .NARODA" ("Voice of the People") verv .lav, except Sundays and Holidays, •ubscription yearly >0. Brez dvoma najboljši in najinteli- kljub temu bodočnost. Saj je v Tr-gentuejši del našega naroda so trža- 510 uekaj tisoč naših delavcev in za 1.50 i u<"iJ in oznanjeval svojo vero le, za ječ se ženski obraz, tudi ako ta obraz ški Slovenei. Ti napredujejo, da je te na:m ne biti vsejedno, kje so. možke — "for gents only"... j ni "lep", nego v obraze onih mrtvih veselje. A. zakaj vse to? Zato. ker Da Pa ni mrtvorojeno dete, dokazuje * * * Ikrasotic, ktere so radi svoje krasote jih združuje prava vez: kri in jezik, tržaško soeijalno demokratično gla- Socijalisti in anarhisti pripravlja- s lične solncu — ktero pa nima to- Ta vez je starejša, močnejša in na- silo " La voratorektero psuje in j . velike slavnosti, da proslave ob-jplote! Toda žal, da imamo pri nas ravnejša kot vse druge. Ko bi vsaj javka. To je vsekakor dobro zna-letnico osvobodenja Rima od pape- , v New Yorku baš onih mrtvih kraso- hoteli spi znati to vsi ostali Slovenci menje- že ve vlade: kraj fanatične teme ni j tie, kterih ničefcar ne more ganiti, v zlasti pa mi v naii l^pi Kranjski! Pri ustanovitvi Narodne delavske nit* tako intolerantnega, kakor fana- ! izobilju. Take ženske so stvori, Jtična rudaea nevera.. * * ♦ N ewarSki assemblyman Wrigiht- toži zvezinega senatorja Smitha na plačilo odškodnine v znesku $100,000, Advertisement'on agreement. obnosti se ne poupisa in blagovoli pošiljati po Popisi brt natisnejo. Denar naj Money Order. Pri ,-premembi kraja naročnikov pror-itn da -e nam tudi prejšnje bivališče nazniini, da hitreje najiiemo naslovnika. Doni' >in ia pošiljat vam naredite naslov: «Glas Naroda" 10i> Greeuvich {Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.t Koncem tedna. i'o stiriuajsteh dnevih, evo nas, da -ta ii,•jH.'t javimo: v večjej obliki, v veijcj jvopolnosti, iz nove tiskarne, iz nove pisarne. Rojaki so morda mislili, da sin<» umrli Ln da nas je v nirvaui že »prejelo 10,u00 devic mo- iiamcdanskega raja... * * * Temu pa ni tako, kajti mi še živini«'. in -iver z v.-emi silami; priredili smo »ebi in vital; 1 jem iznena-dt u in sedaj sedamo tudi s tiskarno v n oj:amedanske sfere starih kalifov. K\o dokaza: ktere dušo. je Stvarnik Te krasotice enske so stvori, v kjer je boj najhujši in zajedno naj- organizacije so pokazali Slovenci ve-k pozabil jvdihniti ostud nejši. Pri nas so ljudje že dav- bk uspeh. Tam, kjer se pred nekaj ice me soominiaio nn „„ - •____- nit-i n "1 cmal/k w -C » ^^ ^ __1. *____* i * na ženske iz voska v izložbenih oknih spominjajo no pozabili na veejo in mogočnejšo leti citi ni smelo v javnosti govoriti žbenih oknih vez; na kri in jezik. Klerikalizem slovanskega jezika, 90 Slovenci več frizerjev in mcdistinj, oziroma na in liberalizem sta jim največja ide- tisoč po številu korakali po baje glave, ktere se s pomočjo avto-matie- aia, za ktera se bore. In kam to Postno italijanskem mestu s števil- ker je slednji dejal, da je Wright jnfga aparata vrte, da se frizura lah- vodi? Da se Slovenec rajši druži z nimi zastavami. Ali ni to uspeh? imel minolo zimo ves čas necega a- ; ko od vseh strani vidi. In radi tega našimi smrtnimi sovražniki Nemci, Da so Slovenci drugod, zlasti pa v busy", da mu je dobavljal j mi je ljubše brutalno-zdravo lice ka- oziroma na Ooriškem z Italijani, kot Gorici, kjer jih je že polovico, tako Pitisburgu so zaprli radi žepne genta vino in ženske. Imamo ljudi, kterim J cega dekleta iz bližnjih farm, nego pa e svojim bratom po krviinjeziku složni, pa bi" povsod d'osegli usp^he očitanje take trajne kapacitete zelo 1 krasen obrazek deklet iz našega To je dokazala politika zadnjih let; Nedavno je hotelo praznovati slo-ugaja in to ne smatrajo za žali- "Gay New Yorka". liberalna in klerikalna stranka ste se vensko delavsko podporno društvo v tev-'- Na korzu 5. Avenue, ali v ložah potegovali za zvezo z Nemci. Naj- Trsta svojo pdtindvajsetletnico, in si- Metropolitan Opera House-, se nam preje so jo imeli prvi, zdaj jo imajo cejr kar se da slovesno. . Toda človek nudi največ prilike videti te mrtve pa drugi. Tako se kolje brat z bra- obrača, vlada, pa prevrača. Prepo-t at vi ne nekega mladamiča iz najbolj- | krasotice, oziroma glave iz voska, ka- tam. Vse moči naroda se koncantru- vedala je namree obhod po mestu iz ~ih krogov v Virgmiji, ki je poleg j t ere bi vedno rad vprašal: "Kje so jejo na ta boj. Mesto da bi skupno "varnostnih" ozirov. No, mi po-tega graduiral na vseučilišču. Sedaj , vaše duše? Kje so vaša srca? Če- napredovali, pa skupno poginjajo. znamo te ozire. Vlada ne vidi rada, je obsojen v jednoletno ječo. Prav ,mu vas nijedna stvar ne vzruja? Če- Kako vse drugače je v Trstu! Pe- <*a se probujamo. S svojim postopa-inu bodi : čemu je pa pričel — retail J mu zro vaše oči v praznoto brez naj- ščica Slovencev, o kterej se je pred njem je dosegla pa baš nasprotno. manjšega veselja? In ako vas na d vem i desetletji komaj vedelo, se or- Poleg številnih skušenj je jedna več, svetu še kaj gane, ako ste v resnici ganizuje in napreduje, da ja ve- a ta ne škodi. Bodrila bode vrle SIo-žive, ako ste iz mesa in krvi in ako selje. vence k dvojnemu delu. In ni vrag, imate le iskrico veselja do življenja, Imajo hranilnieo, ktera jim je se- da r>i enkrat ne odnehala tudi ta — čemu tega ne povedo vaši obrazi? zidala v sredi mesta prekrasen Na- ta — no, avstrijska vlada! 10 življenje: na ulicah bode v nadalje j Mora-li biti v 20. stoletju tudi ženski rodni dom, kjer je svetišče in zbira- Ker sem že pri Trstu, omenjam bolj mirno... ^ spol blasiran? Ali ni dovolj, da smo lišče vseh. Za tem je prišla na vrsto še, da je praznoval nedavno tržaški * * * [mi brez občutkov in da vidimo v živ- ustanovitev Jadranske banke. Kako škof Nagefl svojo petletnico, odkar Prosperiteta nazaduje: v minolem j ljenju le še skrbi in muke, mesto da napreduje in kaj pomenja, dokazuje sedi na škofovskem stolčku. Kaj je avgustu se je v našo republiko un- bi imeli še veselje do živlienia. ktero naihr.K invkanie škof Nagel, to ve vsakdo. Tujec po mesto wholesale business. . . * * * Počitnice otrok so se končale in pričel se je počitek za matere. V prazne šolske dvorane je prišlo vese- lo v, leta. kakor v istem Uradniki newvorške jP< dobrodelne . ko .. ! ljenju le še skrbi in muke, mesto da napreduje in kaj pomenja, dokazuje bi imeli še veseije do življenja, ktero najbolj javka nje naših nasprotnikov šk< poriiralo za $1,600,000 manj diaman- j vendar še ni brez veselja, dokler so na severu in jugu. krvi in jeziku, kteri je ustvaril znane mesecu min. lega na svetu še ženske, ktere nam nagu- A naši vrli narodni delavci se ricmanjske razmere. Jbančene obraze poravnajo, ktere nas niso zadovoljili tem. Vedeli so, da šl p No, pa to je kotu Naglu vsejedno. On sedi na ledajo prijazno kot "sunee žar- mora tudi mali trgovec in obrtnik stoličku, vleča mastne dohodke ter baš, kakor da bi hotele govo- imeti svoj zavod, kteri ga pc dpira. škodi Slovencem in Hrvatom, kjer le družbe dobe povečanje plače: eharitv j rit i: ali me nismo na svetu? Da one Ustanovili so Trgovsko obrtno zadrti- more. Poleg proslulega poreškega >ei:ms at home... ledene obraze, ki niti po smrti ne go, kteri se obeta lepa prihodnost. FLappa je brez dvoma najslabši za * * . »morejo biti bolj ledeni, opazimo v lo- Poleg teh gospodarskih zavodov pa nas. Flapp — Nagi, zares Herostra- Rojstva na Irskem se po odstotkih žali opere v "handsomih" in "eabri- so mislili tudi na narodne> organiza- ta Slovanov, m nože: brezdvomno znak nazadujo- oletib" na "Avenue", ob slavnost- cije. Vsakemu Slovencu je Mano, Zadnjič sem poročal o spremembi _-a blagostanja m zaostale eivih- nih prilikah in drugod, kjer se snide- koliko j>evskih društev je v Trstu in v od>ooru družbq sv. Cirila in Meto- zacije - - * =5= taj lo.OOO de vie — . IO.OOO naroč- Z oziroru na t imajo Cehi pripra-< «"i j>regovor. ki se irlasi: *trau morja kot — ec in »»bjavlja svoje žal« stne nje v Ani!»iki v obliki lažnjivih i il o slovenskih Američanih. To i Mulaček, kteremu so dali Slo-i \ New Yorku preifočišče, da ni v vestnem jarku... kteri je na begu iz Clevelanda, O., kjer je »»stavil isto toliko dolgov, kakor v lllin« isu, prinesel na oceansko obalo celo zalogo uši. . . * * * kteri je ukradel naslove naših naročnikov in jih prodajal newyorškim goljufom, ki še sedaj varajo naše dobro ljudstvo... * * * kteri je prepisal angležko slovnico za SI vence tako slabo, kakor učenec najnižjega razreda "public school", ki je pro pat ica najnižje vrste in Slo-venetm v Ameriki splošno znani pa- osoda vse. kar si p želew — baš te so delavstva, ktero se je oklepalo rdeče ktero je vodil on j one dame, na kterih obrazih zamo- internacijonale, socijalne demokraci- tega veseli___ * * * remo vedno in vedno brati, da kljub je. Internacijonale? Ne. Tržaški Družbene užigalice so dobile kon- < astniki naše vojske bodo morali njihovega prvenstva v človeškej dru- barlekini pod rdečo zastavo ne po- k—eaia. Slaven^a kr^čaasko-soei- nailalje jndagati izkušnje iz vztraj-. nimajo veselja do življenja; da znajo iuteunaeijonale v tem smislu, jalna zveza je vsprejela na sestanku ti pri jahanju. To je že prav;, t udi one, jednako svojim siromašnim da bi dali vsakemu svoje. Slovenci ne meni >e pa dozdeva, da je preiskuš-:ija glav;-» mnogo bolj umestna, nego a ničesar. To je dokazal njihov vodja Pittoui v prvem na-stopu v državnem zboru. Začel je v Jesenicah, da si oskrbi užigalice, kterih dobiček se bode uporabljal za stranko.. Tudi drugo blago pride na vrste. Ali ni to dokaz brezprimerne gnilobe v naši javnositi? Mesto, da bi eih dam v spremstvu mladih mož. Tu s prisiljenimi, naučenimi frazami, po- ljudje s požrtvovalnostjo dokazali, da občeval z neko mlado damo, je j so sedele mrtvo, kakor marionete, tem pa se je zavzel za to, kar mu je so upravičeni do zastopstva v odbo- 1 c lrnrn S«! rwiHn/nlil ii^ ' rrl orl o 1 n o L- r>o o n 1 rJam^ tin . ! .. ____Z ....... ...... Y ™ ^ < i ________ 1 _ 1 * • 1 Newyorske slike. 20 milijonov dolarjev je ostavil mesar Morris: what's meat for the one, is gold for the other. . . * * * Radi starosti je moral contre admiral Davis iti v pok' j. Za ono delo, kterega ima opravljati pri nas admiral, bi lahko do smrti služil aktivno. ... ♦ * * Razlika je le »a: oosedaj je bil v aktivne-m poko.ju, sedaj je pa v pasivnem. .. • • • Danes objavljamo " priposlano" iz afere dr. Pavelič-Zotti. Komentar: Čitajte in sodite... * * * Morda se zaključi ta afera tako, kakor lanski štrajk Zottijevih vslu-žbencev: " Ote-toi de la, que je m'y ■aette"; p jdi proč in napravi drugim prostor!... • • • V Chieagu so zaprli nekoga, kteri je hotel svojo ženo prodati za $15.00. To je pred vsem zdrava j usti ca. Žena, ktera ee ponudi za tako kupčijo, ni •vredna niti niklja. Mož pa, ki jo hoče sa tako ceno prodati, stori isto galjoti jo, kakor oeti, kteri proda aarr-konja za drag A lednja s korobačem podučila, da se ! gledale so s krasnimi očmi, ktere pa sme lagati, ali pa tudi ne resnico niso bile žive; oblečene, kakor da govoriti. . . irredo na ples in kakoir da so prišle, da koga najdejo, kteremu bi rade do-padle, obvezane z vsem, kar premorejo pariški damski krojači in tvrd-ka Tiffany. Sedele so za mizami in srkale šampanjca ter *' cocktaile * % toda šampanjec je ostal brez vpliva in ravno tako tudi cocktail. Na njih nisem opazil niti najmanjšega veselja do življenja. Dozdevalo se mi je, kakor da sem prišel v pan optik urn. v kterem bi moral hoditi od jedne skupinje do druge.. Ako okolica, ka-koršnjo nudi kavarna "Martin", ne more probuditi žeinsko iz njene le-targije, potem je pri njej vse zgubljeno. Ako bi normalen človek bil obdan s takim sijajem, potem bi mo- XVI. Veseli obrazi. Življenje je krasno, ako človeku saj tu pa tam posije solnee sreče. Dve mladi dami stali sta v sredo na koridorju glavnega poštnega urada ter vadrili, kajti deževalo je, kakor že dolgo ne. Pri tem je dejala jedna: "Ti, roka me srbi", in druga je odvrnila : 11 To pomenja denar ali pa pismo." "Moram pogledati." In raf^ti" aeset,"in sto~življenj. jKjtem je odšla k oknu za ženske, U spremljevalci onih krasoti« niso kjer se dobivajo pisma 11 general de-' liverv". 44 Je kako pismo tu za Aleksandro?" Uradnik ni spremenil obraza, temveč vzel iz predala kup pisem. Aleksandra je bila že nekoliko iznenadena; ko jej je pa klerk vročil pismo, pričela se je smejati z vsem obrazom in je bila tako vesela, kakor dete, ktero dobi novo pun-čiko. "Ti si pogodila, Gertie", dejala je Aleksandra in spravila pismo. bili prav nič boljši. Tudi oni so iz gledali nezadovoljni, baš kakor da jih tudi tu obdaja atmosfc iz Wall St. in kakor da bi zamogli tudi tu v par trenotkih zaslužiti nekoliko tisočakov. — resnično pit srcu, namreč za "upra- ru, pa delajo tako. vičer.e" zahteve Italijanov. Kakšne Tako ginemo in gubimo svoje mo-so te zahteve, to ve vsakdo. Saj ga či v strankarskem boju. In še so ni naroda, kteremu bi se tako godilo, ljudje, kteri upijejo, da je to dobro in potrebno za nas. Zares velika slepota! Vidite, tako se dela z ljudstvom, ktero resignirano vegetira in se pripravlja za — oni svet___ R. kot Italijanom v Primorju. Stoletja že tlačijo brezobzirno Slovence in Hrvate. Zdaj, ko se je zatirani narod malo zdramil in pokazal svojo moč, zahtevajo od naklonjene jim vlade, da jim pomaga zatreti ga. Eh, da, ta r.aša vladat! Ve za nas, pozna nas, a samo tedaj, kadar nas rabi. Kakor sem rekel, se je .pod zastavo socijalne demokracije tržaške zbiralo precej delavstva. Ne rečem, da je bilo nezavedno. Bila mu je, pač najbližja stanovska organizacija, ktera ima toliko sladkih fraz, da si je delavec brez širšega obzorja res ne more ustavljati. Previdni voditelji primuorski so že davno uvideli, da se mora nekaj storiti. In storilo se je. Nedavno se je ustanovila namreč Narodna delavska organizacija, ktera nima samo namena združevati tržaško delavstvo, ampak združiti vse delavce Sloven- 1 ce po celi Sloveniji. Pravila so iz-In radi tega imam raje vesele obra- I redno dobra; saj se je vpoštevalo vsa ze naših 11 shop-girls", ktere gredo in vsprejelo vse, kar je dobrega. Lah-zvečer po napornem delu vendarle ko rečem, da ima več iz socijalno-de-veisele in smejoč se po stopnicah na mokratičnega programa kot laška nad ulično železnico; tako vesele in. stranka s tem imenom. Da je narod-Potem sta obe odšli v dež, tako ve- j zadovoljne, kakor da bi jih solnee še na, je popolnoma pravilno. Saj je seh in zadovoljni, kakor da sta do- , le probudilo in pozvalo k delu. Tu sam Befcel rekel na stuttgartskem so-egli naj večjo srečo. To je bil torej ^ je ge veseije in življenje, še veselje cijalno-demokratičnem shi du, da je do življenja. Tu se tudi oči še sve- jezik predrago cena pridobitev več ti-tijo in smejejo, dasiravno bi se radi sočletij, da bi se mogel žrtvovati, kar truda najraje zaprle. Tu še govore je zahtevala dozdaj socijalna demo-usta rudečih in bledih ustenj ter pri- kraeija. Sploh pa je socijalizem mi-povedujejo to in ono, da zamore i ka- mogredoče svetovno naziranjei, ktero m eni to srce postati mehko. In ako se je rodilo in bode tudi umrlo kot T avtomobilu je ušla prvemu mo-t avtomobilu je o mrl a drugemu namreč onemu, a kterim je ,: poetična pravica ali p« eloSaj solnoni žarek, ki je posijal na bitje, ktero ima morda inaČe le malo od življenja, od kterega v ostalem tudi mnogo ne zahteva. In vepeli cbruzi! Kako resno hodimo možki po ulicah, baš kakor da bi za nas ne bilo ni jednega veselja več! Mesto, da bi naše skrbi pred svetom prikrili, postavimo si jih sredi obraza, kakor kako smodko, tako da zamore vsakdo videti, groz- no mizerijo moramo nositi. Jezni, v skrbeh in zamišljeni hodimo po ulicah, zlasti v dolenjem mefetu, tako, da se nas še psi ogibajo. Sicer se ue moremo -vedno smejati, kakor tui uredniški Miha, ne, vendar bi pa morali skušati naše obraze raztezavati bolj n* širokost, nego na dolgost. Radi tega mi Ksnsket mnogo bolj ugajajo, nego molki, kajti je tak obrazek tudi lep in svež, ter ^ dru ga podobna naziranja. Sicer ps če na njem odseva veselje do M vije- . je socijalizem t smislu socijalne de-nja — pri Mohamedu! — potem se mokra cije le sredstvo, le pot, po kteri mora tudi pri nas mo£kih obuditi ve- .mislijo priti posamezniki in skupine selje do življenja. jdo pravi« in poštenega kruha. Če je Bliso mojega stanovanja je včeraj to ras prava pot, potem preneha eo- zjutraj pometala neka Miss trotoar in pri tem pela: "I will be your, sweetheart, if yen. will be mine; all my life 111 be your Valentine" itd. To je pela s tako svežim glasom, da bi jo Teselja kar poljubil; aato se mora pa pri nas plaBati najmanj $25 in tako tega ntsisii storil; vendar sam trii na ras dan tako rasdL kakor le cijalna demokracija s trenutkom, kr doseže svoje namene. Ce pa ni, mamvi polagoma in ustanovila se bode draga stranka, ktera bode deloma ali celotno zavrgla dosedanji program. Narodno delavsko organizacijo so vsprejeH drugod precej hladnot S. Ts. 8. (slovenska ljudska stranka) jo seveda ne mara, kar mhi svoje kr- podp. društvo (j svete Barba Zlsdlnjene države Severne Amerlte« Sedež: Forest City\ Pa. lanuarla )903 ■%>* drfevf " ODBOtmi: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Fore»i City, re Podpredsednik: IVAN TEU3AN, Box 3, Moon **», P«. I. tajnik: IVAN TELBAN, B.x 607, Forest City, F* EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foreet Cl#p. ** Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Fores* City, ?a NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Ta FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 2S, Forest City, F*. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Iran Tslbaa, iP. m rest City, Pa. Društveno glasilo je '"GLAS NARODA". NAZNANILO. Imena delegatov za TL glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907- Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Gerčman ml, Ivan Tc*l nič, Josip Buceneli st. Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovec. Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip Intibar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Fran Premk. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va., Fran Vodopiveo. Za postajo štev. 11 v Durvea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu. Kansas, Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willocku, Pa., Josip PeterneL Za postajo štev. 17 v B rough tonu. Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. 18 v Flemingu, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeportu, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo št. 20 v Claridge, Pa., Ivan Močnik. Za postajo štev. 21 v Little Falls, N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa., Fran Knafele. V POJASNILO DELEGATOM ZA H. GLAVNO ZBOROVANJE DRUŠTVA SV. BARBARE. Vsak delegat naj si uredi vožnjo tako. da bode gotovo v nedelje zvečer dne 15. septembra tukaj v Forest City, Pa., ali najkasneje da pride v ponedeljek zjutraj dne 16. septembra. .Ko bodete kupovali listke, pazite, da vzamete listek Carbondale via Scranton, Pa., zato, ker je po teh progah najboljša zveza do Forest City, Pa. Priporočam vsem društvam, da se pri prihodnji seji 1. septembra med seboj posvetujejo in ukrenejo, kaj in kako naj se zadržijo dele-atje in kaj naj predlagajo. Naj natančno premotrijo pravila in vsak delegat naj si zaznamuje na pravilih, kaj bi bilo dobro dodati ali odvreči ali kako pre-narediti. Zato naj vsak pri členih ali točkah zaznamuje in se natančno poduči, kaj društvo zahteva in kako bi bilo najboljše v korist vsem članom, zlasti pa glede razširjanja organizacije in njen prospeh. Sedaj bo lepo število delegatov v tej mladi organizaciji in upamo, da se lahko veliko več napravi v korist Članom kakor sploh organizaciji, nego pri prvem glavnem zborovanju, kjer je bilo malo število delegatov. Priporočam tudi onim društvam, ktera ne dopošljejo delegatov, da naj se na tej seji posvetujejo, kaj in kako ona zahtevajo; naj pišejo poročila in naj jih meni pošljejo. Vsak tak list naj bode od zunaj na koverti zaznamovan, da je namenjen za konvencijo. Ta pisma se bodo odprla šele na zborovanju. Naj vpoštevajo to vsi tajniki in naj napravijo tozadevne opombe na kovertah. __IVAN TELBAN, glavni tajnik. t y ar* KUHARSKA DINASTIJA. Smrt Alfonza Gouffeja, premino-lega nedavno, je dala vsem, ki kaj razumejo in drže na fine oblizke in izbrano kuhinjo, povod, da se resno bavijo s stanjem kuharske umetnosti. Žal, vzbujajo se jim le žalostne misli, kajti pri vseh je zaključek, da je začela propadati. Človeštvo pri jedeh ne gleda več na izboren okus. ampak le na redilnost, kar je posledica ekonomskih razmer in vedno golj praktičnega duha modernega človeštva. Bratje Gouffe so poslednja zvezda na obzorju kuhinje in tudi ta se je začela bledeti in ne bo dolgo, ko izarine za vselej. Prvi je zapustil svet. kuhinjo in lonce Alfonz, star 95 let, se-laj živita le še dva brata njegova, Jules in Hyppolyte. Prvi si je kot kuhar pridobil svetovno slavo: bil je šef v kuhinji rajnke angleške kraljice Viktorije ter je spisal kuharsko knjigo, ki so jo prevedli v angleščino in nemščino ter je še dandanes neobhodno potrebna za vsako finejšo kuhinjo. Svojo karijero je začel kot kuhar v pariškem Jokey-klubu, kjer je nabral prve lavorike za svojo umetnost. V novejšem času je bil popolnoma pozabljen in menili so že, da je umri, dokler ga neki časnikarski poročevalec ni iztaknil v malem angleškem morskem kopališftu. Hypollyte ni dosegel svojih bratov, kajti prilezel je Je do načelnika kuhinje pri nekem visokem ruskem dostojanstveniku. "Alice5 'Francesca' O-AMEBICAN LINE keijularni potni parnlkl (nov z 2 vijaki) odpluje 18. septembra. odpluje 1. oktobra. odpluje 12. oktobra, (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. Yorkom, l>Mtom in Wttko. >" kj pr« i m v n tj ša : rt v: jc en tj f a j »a rt bro -a ri v Ljubljano in sploh n , Sk vensko. Železnica velja h ii »ca .: -m Nw Vork, zato Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington St^ PSew York. Velika zaloga vina in žganja iW&tija Grin; Prodaja belo vino po 70o gt .'Ion črno „ „ 5L>c r>rožnik 4 gMlone za.......811 OO Bnnjevednik 1876 eert. 7238, Fran Dušak 1883 cen. 7239. Oba v L razredu. Društvo šteje 40 udov. Is. društvu sv. Roka št. 55 v Uniontownu, Pa., 23 avg.: Anton No-• 187 S eert. 7240, Ivan Zevnik 1330 cert. 7241, Ivan Pavlin 1SS4 cert. 7242. V.-i v I. razredu. Društvo šteje 39 udov. K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu. C« lo., 23. avg.: Fran Bukovi* 1875 eert. 7243, Josip Pevrko cert. 7244. Oba v I. razredu. Dr.ištvo šteje 91 udov. K il ištvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., 23. avg.: Jurij Man-(•e. I > eert. 7245, Stanko CucoliČ 1^7 eert. 7246, Ivan Sepie 1834 eert. 7247, Rok- Lisac 1890 cert. 7248, J.rsip Andreal 1876 cert. 7249. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 194 čl. K društvu sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Oreg., 23. avg.> Matevž Polajnar 1880 cert 7250, Ivan Kom m 1S91 cert. 7251. Oba v L razredu. Društvo s'.e-je 15 udov. K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., 23. avg., Ignac Man-d<4 1891 cert. 7252 IL razred. Društvo šteje 77 udov. K društvu sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 23. avg.: Peter Uran kar 1880 cert. 7253 I. razred. Društ vo šteje 102 uda. K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 23. avg.: Alojzij Erjavec 1801 cert. 7254 I. razred, Ant,m Matkovič 1881 cert. 7255 II. raz-rtihl, Mihael Knaflic 1886 cert. 7256 I. razred, Fran Zaje 1S77 cert. 7257 L razred. Društvo šteje 239 udov. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 v C« llinwoodu, Ohio, 23. avg.: Josip Jevnikar 1873 cert. 7258, Josip Novak 1885 cert. 7259. Oba v L razredu. Društvo šteje 32 udov. K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Mirni., 23. avg.: Ivan Širok 1883 cert. 7260 L razred. Društvo šteje 142 udov. K društvu sv. Jožefa št. 07 v \ ;lie, Kansas, 23. avg.: Jernej Šker-jane 1869 cert. 7261 II. razred. Društvo šteje 23 udov. K društvu Marija Danica št. 28 v Cumfoerlandu, Wyo, 23. avg.: Jurij K a lan 18S0 cert. 7262 L razred. Društvo šteje 57 udov. K društvu sv. Jožefa št. 45 v Ijidianapolisu, Ind., 23. avg.: Martin Ura.jner 1863 cert. 7263, Fran Smer.i.Ji 1873 cert. 7264. Oba v L razredu. Društvo šteje 64 udov. Kyi ruštvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., 23. avg.: Josip Šetina I-.89 cert. 7265 II. razred, Fran Ram vš 1973 cert. joQ6 L razred, Fran Straus 1371 cert. 7267 L razred. D u^tvo šrteje 94 udov. K društvu sv. Jožefa št. 53 v little Falls, N. V., 23. avg.: Jakob Žigon 1879 cert. 7268 L razred. D*ruštvo šteje 42 udov. K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaltjvu, Pa., 23. avg.: Fran Ton-dovič lft.^9 cert. 7,iG9. Dragotin Janj^ič 1878 cert. 7270. Oba v L razredu- Društvo šteje 25 udov. Iv društvu sv. Jurija št. 22 v S. (/hicagu, 111., 23. avg.: Fran Pave-li: 1876 cert. 7271, Blaž Itatkovič 187c cert. 7272. Oba v I. razredu. Društvo šteje 116 udov. K društvu sv. Alojzija št. 19 v Lorainu, Ohio, 23. avg.: Josip Zgonc 1888 cert. 7273. Ji'sip J ere 1888 cert. 7274, Fran Kus 1S89 cert. 7275. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 69 udov. K društvu sv. Jožefa št. 1* v Aldridge, MontJ., 23. avg.: Anton Kun cilja 1^9 eert. 7276 I. razred. Društvo šteje 63 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v DeaverjUj Cdo., 23. avg.: Rudolf Avž-h.liar 1S8S cert. 7277, Pongre Markovič 1877 cert. 7278. Oba v L raz redu. Društvo šteje t udov. \ K društvu Zvon št. 70 v Chicagu, 111., 23. avg.: Avgust Poglajen 1S76 cert. 7279 I. razTed, Anton Novak 18.39 cert. 7280 H. razred. Društvo šteje 40 udov. K društvu sv. Alojzija št. 57 v Exportu, Pa., 23. avg.: Anton Kepic 1801 cert. 7281, Benedik Vlah 1890 eert. 7282, Josip Bergant 1869 cert. 7283. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 39 udov. K društvu Is^e Prijatelj Malenih št. 68 v Monessenu, Pa., 23. avg.: Janko Filipovič 1886 cert. 7284, Ed«ard Dušic 1881 cert. 7285. Oba v L raaredu. Društvo šteje 44 udov. K društvu sv. Barbara št. 33 v Trestle, Pa., 23- avg.: Anton Bati-ska 1884 cert. 7286, Fran Robič 1380 cert. 7287, Ignacij Velikanje 1882 eert. 7288, Jakob Klinar 1871 cert. 7289. Vsi v L razredu. Društvo Šteje 161 udonr. f K društvu sv. Petrua in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 23. avg.: Fr. Meden 1877 cert. 7290, Josip Brence 1882 cert. 7291, Alojzij PalčiŽ 1882 e«ri. 7203, Andrej Likovie 1885 cert. 7294. Vsi v I. razredu. Društvo ftteje 121 udov. > K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Puebhi, Colo., 23. avg).: Ivan Strsos 1871 cert. 7295 L razred. K drufttvu sv. Štefana št. 26 v PitfcSburgu, Pa., 23. Josip fito- kelj 1879 cert. 7296 H. razred, Fran Bratovič 1882 cert. 7297 I. razred, Janko Jaožan 1887 cert. 7208 I. razred, Josip Kobal 1883 eert. 7299 H. »sred, Fran Šabee 1883 eert. 7300 IL razred. Droitvo šttege 78 odor. K druStvu sv. Cirila in Metoda št. 36 v Conematigh, Pa., 23. avg.: Ivan Potok ar 1890 eert. 7301 1. razred, Jakob Stopar 1884 eert. 7302 L razred, Fran Petkovšek 1882 eert. 7303 IX razred, Fran Umek 1883 cert. 7304 I. razred, Marl in Smrekanal875 cert. 7305 I. razred. Društvo Šteje 183 udov. K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 30. avg., Jakob Vole 15587 eert. 7306 I. razred. Društvo šteje 69 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueiblu, Colo., 30. avg.: Ivan Mučie 1871 cert. 7307 L razred. Društvo šteje 113 udov. K društvu Sokol št. 38 v Pueblu, Colo., 30. avg.: Fran Vicič 1884 eert. 7308, Ivan Trefbec 1872 cert. 7309, Ivan Šajn 1878 cert. 7310. Vsi v L razredu. Društvo šteje 48 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstowrm, Pa., 30. avg.: Tomaž Jurkovič 1871 eert. 7311, Josip Merše 1878 cert. 7312. Oiba v I. razredu. Društvo šteje 101 udov. K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu. Kansas, 30. avg.: Štefan Šti-mac 1S91 cert. 7313 I. razred, Ivan Mestnik 1SS4 cert. 7314 II. razred. Društvo Šteje 74 udov. K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle^ 111-, 30. Avg.: Peter Perušek 1S68 cert. 7315 I. razred. Društvo šteje 74 udov. K društvu sv. Alojzija št. 43 v East Heleni, Mont, 30. avg.: Anton Šega 1SS6 cert. 7361 L razred. Društvo šteje 13 udov. K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 30. avg.: Josip Tratnik 1885 cert, 7317 L razred. Društvo šteje 90 udov. K društvu sv Roka št. 55 v Uniontownu, Pa., 30. avg.: Ivan Hribar 1867 cert. 7318 I. razred. Društvo šteja 40 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 30. avg.: Andrej Kovačič 1SS3 cert. 7319, Fran Budolf 1875 eert. 7320, Josip Drob-nie 1890 cert. 7321, Ivan Tavželj 1383 cert. 7322, Matija Drotmič 1867 cert. 7323, Ivan Lesjak 1873 cert. 7324. Vsi v-L razredu. Društvo Šteje 124 udov. K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 30. avg.: Anton Do ml j an 1880 eert. 7325, Ivan Matkovič 18S2 cert. 7326, Ivan Dolenc 1S83 eert. 7327, Luka Jrtreb 1873 cert. 732S, Josip Jereb 1869 cert. 7329. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 266 udov. K društvu sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal., 30. avg.: Josip Kin-kela 1SS8 cert. 7330, Peter Sinderlieh 1874 cert. 7331. Oba v L razredu. Društvo šteje) t udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 30. avg.: Ivain Lav-rič 1869 cert. 7332, Ivan Mihelčič 18S3 cert. 7333. Oba v I. razredu. — Društvo šteje 133 -udov. i K društvu sv. Florjana št. 64 v South Range, Miv. Petra in Pavla št. 69 v Tli oni asu, W. Va., k društvu sv. Cirila in M »oda št. .Ki v Conemaugh. Pa.. Anton Kopitnik eert. o04S rojen 18S1 I. razred. Prvo društvo šteje 3». drugo 179 udov. Od društva sv. Cirila ia Metoda št. ti2 v Colorado City, Celo., k društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu. Colo.. Anton Jakie eert. 5216 rojen 3SS1 I. razred. Ivan Mramor eert. 5212 rojen 1S76 I. razred. Prvo društvo šteje 16. drugo 72 udov. j Od društva Marija Zvezda št. 32 v lilaek Diamondu. Wash., k društvu sv. Barbare št. 72 v Kavensdale, Wa>h., Jiynej Škerbinc eert. 2140 rojen 1>77 I. razred. Prvo društvo šteje 91. drugo 11 udov. Od društva >v. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, k društvu sv. Janeza lvrst uika št. :»7 v Clevelandu, Ohio. Leoold Zaje eert. 4093 njen 1. 1SS2. Prvo društvo šteje 34. drugo 141 udov. Od društva sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu. Ohio, k društvu sv. Janeza lvrs:nika št. 37 v Clevelandu, <>Iiio. Ivan Bilene eert. 5022 rojen L J->72 I. razr •*!. Prvo društvo šteje 6S. drugo 342 udov. Od društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa Št. 3l» v Chisholmu. Minn.. Ivan Skul <-<;rt. 514 rojen 1880 L razred. Prvo društvo šteje 166, drugo 132 udov. Od društva sv. Siv-a Jezusa Št. 2 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholinu. Minn.. Karolina Skul eert. 514 rojena 1SS4. Prvo društvo šteje S5, drugo 42 članic. i Od društva sv. Cirila in Metoda št. 62 v Colorado City, Colo., k društvu v. Petra in Pavla št. 42 v Pueblu. Colo., Marija Mramor cert. 5212 rojena 1878. Prv,* društvo šteje 2 članici. ~ JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE V Ameriko. One 25. avgusta -se je odpeljalo v Ameriko iz ljubljanskega južm-ga kolodvora 18<» Hrvatov, 70 Macedoncev, 25 Slovencev in 20 Črnogorcev. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Uboj > steklenico. Pred Pirna-tovo ir«'stilno v Sj»odnjih Jaršah pri-šln je dne Jd. majnika med 10. in polu 11. zverc i n.<-d fanti iz 1'šute :ia eni, ter ti - l t';i!iti iz I >i m.žal i 11 Srednjih Jarš na dru_:i strani do prepira, ker je Ivan Hribar iz Pšate zabavljal na druge fante. V tem prepiru je 3 7Ietni Kram- Sare. po d«»ma«"-e Jakov, mli-narski poiiuW-nik iz Gornjih Domžal / vso moejo udaril > steklenico Hribarja irlavi. da mu je prebil črepi-n.j«> in se mu je fxdagouia vlila kri v iu« >žga i:e. Okvarje.iec jt* letel {n> za-dobljeuem udaivu proti Oornjini Jaršam tuleč vsled |u izadete mu rane. Vsled pritiska uti-njene črepinje na riiiižirane j«> bi! t"ist«» zmešan: tekel je naprej in obležal na Fran Oiineevem p«»lju, kjer ga je gospodar drugi dan nezavestnega iaše] ležati na trebuhu. Živel je ie nekaj časa. potem pa kmalu umrl. ne da bi zavedel. Obdolženec ne taji storjenega dejanja, kterega istinitost potrjujejo tuli zaslišane priče s svojimi izjavami. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Z\iti cigan, pa lakomni in zabiti kmetje. Cigan Janko Brajdič. rojen v Mirni jx-r-j. pristojen v Št. Jurij, star 25 let. >edaj bivajoč v hostali Smihel-Stopiee. katoliške vere. je (mi cigansko poročen. Njegova žena "e krasot i <-n bele i*>]ti — civilno o- pra vije na. < 'i-an Janko Brajilir je c. kr. topničar. Na vesti irna dovršene in por-kušeiie gol j utije. Tudi :ra toži državno pravdništvo radi prestopka enta. Pri Fr. Toršeku iz Brajdič delal nekaj ko-:.ia. Zaeel mu ie pra vi t i. v>e preveč trpe: on pa aveka. ki dela bankovce, i v davkariji ne spoznajo, moža res. da mu je dal 93 Ne/a iz Koroške vasi pri se je t tleli dala ogoljufati, ji je ponujal denar, ki onarejenega denarja. Maja meseca je zopet prišel. Pripeljal je s sabo gospoda, ki zna denar delati. Takrat je dala 15 gld. <"'ez par dni je zopet prišel in rekel: ''Gospod hoče še 20 K." — Dala mn .je zadnji denar 10 K. Izdala je vsega vkup 150 K. — FrančiŠko Hren Lužarco' * v Jurni vasi, 48 let staro, na isti način osleparil. Dala mn je A. tem ni bil zadovoljen. Pri- ozDpjn i irje vasi iškega oi l k n set. je i zna za BaČa :i va> Cigan Kazal *' Niso vse |* bat. di bil z a peljal je že obsojenega Kovačiča s salto in rekel: **Žena vidite, ta gospod bo delal denar. Dajte še 100 K." Dobila sta se 8 K. Žena pa pripoveduje sama. da bi bila dala. ko bi bila imela. Dala pa mu je mesa. '"Znal je govoriti tako. da bi bila dala tudi vole iz hleva, če bi jih imela. — **Duša zavržena, ni res tako?'' reče priča ei-irr.r.u. Tudi Mari.io Kuinp na Vršnih St ;iii je cigan osleparil. Imela pa je -an o 2 gld. in Šla L-kat na posodo 2<> iron. Drugi dan je prišel cigan zoj*et -e po 10 K. teh mu pa ona ni hotola dati. Enako se je zgodilo Urši Jerič, r • -o slučaji, v kterih je cigan imel "o. V mnogih .-lučajih pa se ljudje : dali prevaliti. Porotnikom je bilo -Tavije: ih 1"> vprašanj. Razsodba Še ni došla. PRIMORSKE NOVICE. Ameriška eskadra v Pulju. V prvi jNi!.;vici meseca septembra pripluje v Pulj ameriška eskadra v po se t. Ameriške ladije ostanejo v Pulju ve5 dni. N'a čast ameriškim go-tom se prirede velike slavnosti. Prepir in njega posledice. V neki gostilni v ulici Luigia v G«»riei st* se j>re| »irali nekteri delavci. V prepiru se je razvnel po-ebnu Josip Pevec iz Brežic ter v igel vrček v glavo :ieke-iiu 1 *ort nerj u. Po rt ne r je moral v bol-nišnico. Pevca so pa zaprli. Italijani napadli slovenski sprevod v Trstu. O tem se poroča : K slavnosti razvitja zastave pevskega društva "Ilirija" je prihitelo tuli pevsko društva "Slavec" iz Ljubljane. Na kolodvoru je ob jh»Iu 11. uri dopoldne čakalo ** Slavčevega" dohoda do }«et ti>oč tržaških Slovencev. Po jx»-zdravu in odzdruvu >e je pomikala ve-iikan^ka množica, na čelu godba, z razvito "Slavčevo" zastavo k sv. -Ta-!c«d»u. \' ulici tlella Madonina se je iMistavila sprevodu na }>ot neka banda takozvauih Mazzinijevcev. Ko je spre-vod dospel do te ban le. se je vrgla ta na - >d 1 m». ki je bila na čelu sprevoda. Skušali so celo iztrgati iz zastavo-i o>e vi h rok zastavo društva 'Slavec'. Nastala je rabuka. Eden godcev je bil "e.^idiko ranjen na irlavi. Mazzini-anci prav pošteno dobili, kar so -kali. Policija, ki je posegla vmes, jih je aretovala osem ali deset, »ločim so l'o ostali urnih nog pobrisali. Ob 3. poj«.limine >e jc začel razvijati slav-; o-tni sprevod z devetimi zastavami. Sprevoda se je udeležila nad 8000 — 1». To je bil sprevod, ki je jasno pričal, da je slovenstvo v Trstu po-stalo mogočen faktor. Celo Italijani -o vzklikali: E poi parlerenro aneora di "Trieste italiana". ŠTAJERSKE NOVICE. Pokradel je v Gradcu potom vloma mizarskemu mojstru Antonu Irschku dosedaj še neznan tat za 1934 K dragocenosti, kakor zlatih in srebrnih verižic, ur, uhanov, priveskov in raznih iomkov. V dragocenostih so bili vdelani demauti, briljanti, rubini in t urkizi. Pred nakupom naj bode občinstvo previdno. Zaradi tatvine so prisodili kočarju Marku Jernejšku v Mariboru osemmesečni ječo. Iz maščevanja. Mariborski kamnoseški mojster Jožef Peyer je odpovedal slui.bo pomočnikoma Martinu in Francu Leskovarju. Ker sta mislila, da ju je za tožil pomočnik Jožef Welt, ■-ta v družbi s svojim bratom Leopoldom napadla v delavnici Welta in po-fcočnika Ludobika Banna. Napadalci so se oborožili s krepelci in z železnimi drogovi. Martin Lesko var je udaril Welta s kamnom po glavi tako, da se je zgrudil, Franc Lesko var je pa rani1 z drogom na glevi in na životu Lu-dovika Banna. Bratom Leskovar se je pridružil tudi kamnoseški pomočnik Čuden, ki je tolkel s krepeleem po Bannu, ki je ležal na tleh. Policija je zaprla napadalce. Gad je pičil v Trbovljah na njivi Ferdinanda Žagarja, ko je na njivi j žel oves. Žagarja je gad dvakrat pičil. Žagar je zavezaval snop ter mislil, da se je zadri v trnje, ko ga je gad parkrat pičil, šele ko je v snopu skriti gad ga drugič pičil, je deček zbežal. HRVATSKE NOVICE. Turopoljski plemič. Kazensko so-diščo v Zomboru je že od 1. 1901 s ti-ralnico iskalo bivšega poročnika Zol-ta.ia Topiča pl. Turopoljskega zaradi sleparij in ponarejanja javnih listin. Ta turopoljski plemič se je izvežbal za nedosežnega pustolovca. Topic — ali kakor se piše — Topits de Turo-!>olje — izhaja iz bogate rodbine v Bački. Pred 10 leti so morali njegovi sorodniki poravnati nad 400,000 K njegovih dolgov. Vendar se je moral odpovedati častniški šarži, nakar je s podporo svojih sorodnikov ustanovil v Zomboru tednik, v kterem pa je _ia-padal vsakogar tako sirovo, da je imel polno dvobojev in tožb. Čez noč je izginil, a kmalu nato so prišlee razne njegove umazane afere na svetlo. Kazne trgovce in obrtnike je osleparil za večje zneske, pri raznih posojilnicah je vzdignil večje vsote s ponarejenimi menicami. Vse zasledovanje je ostalo brezuspešno. Pod krivim imenom je živel nekaj časa v Berolinu ter nadaljeval svoje sleparske inanipula-eije. Ker je metal denar na vse strani, smatrali so ga za neizmerno bogatega* Potem se je pojavljal hip io v najdražjih kopališčih in letoviščih, kjer je površne znance osleparil in brž zopet izginil. Lansko zimo je živel nekaj ča->a v Hamburgu ter občeval v najboljših krogih. Hči nekega milijonarja se je zaljubila vanj. Topits jo je zasnubil. toda milijonar je poizvedoval ter zvedel o "plemiču" le neugodne stvari. Topits je izginil ter se pojavil v Monakovem poti imenom poslaniškega atašeja "dr. Zoltan Balogh pl. Ta-riszkovar". Seznanil se je z slikarjem, ki ima izredno Neki dan je našel =-likai mov listič svoje žene: "Ljubim ata--eja Balogha. zato Te moram zapustiti." Vzela je s sel>oj vso zlatnino in srebrn i no. Najela sta si na Tirolskem vilo za celo poletje, a žena je bila tako neprevidna, da je pisala svoji prijateljici na Dunaj, vsled če-sar so oblasti zvedele za njuno bivališče. Ostri streli pri vojaški vajL Pri vajah 69. polka Jelačič je neki vojak iz-strelil svinčenko, ki je žvižgala polkovniku Weber ju, ki mu je bila brez-dvomuo namenjena, mimo glave. Polkovnik je zaradi svoje ^rrogosti skrajno nepriljubljen Polkovnik je takoj za povedal končati vaje, a storilca so zaman iskali. Amerikanski dvoboj. V Oseku ,ia Hrvatskem se je ustrelil tamošnji pod ura dri i k Štefan Szila^yi. Preiskave so dognale, da je žrtev amerikan-skega d\oboja. Na predvečer je dobil olprto karto z vsebino, da je pretekel čas. na kar si je koj vzel življenje. BALKANSKE NOVICE. Legar v Bosni. Sarajevska gamizija -e ne udeleži letošnjih manevrov, ker razsaja med vojaštvom Icgar. Samo pri dveh stotnijah 68. pešpolka leži za lega rje m 47 vojak dva sta že umrla. Tudi med prebivalstvom nastopa lega«-, toda le sporndično. znanim ejm že.t o vrnivši se do_ Kiftmif^nfifartal RAZNOTEROSTI. "Bodi tako prijazen in se pusti ob- glaviti!" V starih časih niso smeli v (iiessenu nikogar usmrtiti, ako ni -am priznal zločina. Sodnik je bil ta-kozvani *' cerkveni svetovalec". Nekoč je morilca Hessa z zvijačami in dobrohotnim prigovarjanjem pripravil do tega,, da je umor priznal. Potem sta se peljala lepega jutra v najlepšem soglosju na morišče. Toda kako e bil dobrohotni cerkveni svetnik neprijetno presenečen, ko je pred mori-Ščern Hess hipoma izjavil: "Gospod cerkveni svetnik! Umora nisem izvršil jaz!" — " Toda, ljubi moj Hess, ka-košne budalosti počenjaš, saj si mi vendar včeraj vse lepo priznal.,' _ '1 Nisem morilec, pa konec besedi!" — '4 Hessek, lepo te prosim, ne delaj mi sitnosti in repotrebnih potov! Bodi tako prijazen ter se pusti obgla-viti." — *' Nedolžen sem, gospod cerkveni svetnik l" In pri tem je He^s obstal ter ga postrežljivi cerkveni svetnik ni smel obglaviti, temue sta se oba "brez uspeha" peljala nazaj v ječo. Par dni pozneje je dal Hess poklicati cerkvenega očeta ter mu le priznal umor, eeš, da je že sit tega čakanja, naj mu le vzame glavo. In zopet sta se peijala sama na morišče. Med potom pa je vprašal cerkveni svetnik: "Sedaj mi pa povej, ljubi Hess, zakaj si mi napravil zadnjič toliko neprilikf" — '1E j, ali niste videli na stopnjicah tista dekleta v kratkih krilih in pisanih nogovieah. To so bile iz mojega rojstnega kraja ter so hotele gtadati, kako bo Hess obglavljen. Zato pa sem takoj sklenil, da jim pokvarim veselje." — Po tej izpovedi je položil glavo na klado, da mu jo je odrobil. ; i',*, '-r' r NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULT21 13 Iron Street, Canonsbnrg, Pa., nai zastopnik sa Canonsbnrg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem Frank Sakser Company. Pozor! Slovenci Pozor! e-SALON^i* zmodernim koglJiSčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah i* druge raznovrstne pijače ter unijsk* smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in fzborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave* Chicago, III. !!IŠČE SE STALNE DELAVCE!! Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da se v tukajšnjih premog« kopih vedno in stalno dela. — Davis Coal Company potrebuje več delavcev, torej kdo želi dobiti dobro in stalno delo, nudi se mu lepa prilika. Natančnosti se izve pri: Mike Warhank, P. O. Box 1S6, Thomas, W. Va. (6x 12—9, 2x n ted) NARAVNA AL KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro Črno vino po 50 do 60 ct. g al on s posodo vrel)A vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijrr=.lna miza (pool tablel. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mludič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L NAZNANILO IN PRIPOROČIL.^ Rojakom v Evelethu. Uinn okolici naznanjamo, da je za l anom, okraj naž zastopnik MR. G£G. KOTZE. P O Boz 641, Evelett* Hib Ker je z nami v zvtzj. ga vst-u. t plc priporočamo Fraoft Skkid Co NA PRODAJA NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eentov gakma. Staro belo ali črno vino 50 cem- ' gaiona. Reesling 55 centov galona. Kdor iknpi manj kakor 28- t vina, mora sam posodo plačat: D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po f3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popu»i Sp&Ato v an jem iTEFAK JAKŠB, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. NAZNANILO Rojakom v Calumetu. Mich., i okolici naznanjamo, da j* g. PAUL SHALT Z. 11 7th Street. Calumet. Mich., pooblaščen pobirati naročnino s-"Glas Naroda" in ga toplo pripore čamo. Upravništvo '' Glasa Naroda *' Po2:or Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozebline Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobraac in plešaste imam najboljše mazilo po kate rem se v 6 tednih lepi brkovi, brioa in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $"»« O Jakob Wahcic, 1114 E. 63. K1LFOYLE STREET, CLEVELAND, OHIO. JOHN VENZL5U, vse najceneje tudi najbolj |I017 E. 62nd Street. N. E-, Cleveland, Oblo dobro, ker kdor je po najce- izdelovalec kranjskih in nemških HARM O N I K, Delo_napravim na zahtevan je naroCni- tke, m ne jem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velia tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih kov. Cene so primerno nizke, a delo tiketov, pri tem se je vedno obračati trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do ja zaupne ljudi in jeden teh ie go- Ploščcso iznaj bolnega cinka, iz- ___o S* 3 9 delujem tudi plošče iz aluminija, nikelia tovo Fr Sakkf.r. 109 Greenwich ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. tovo Fr. Sakser, ^^r , New York K mo* Austriiskih drvarjev, voznikov, Žagarjev, se- kaeev in k estačev. Javite se pri HAHUH K LUMBER & BOOM CO., Davis, W. Ta. pt. 1907 do 30. £ nudi Vam SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES ST., NEW YORK, N. Y. redko priliko, da si preskrbite lelez- QQ .a 'V..-- iisis * nično uro za malo svoto Pokrovi pri tej uri so iz sllverolda «» solidnega nemškega srebra s krasno urezano lokomotivo. Oba pokrova sta na vijake. Prvi ima francosko kristalno steklo. Stroj je poznan A meri kan-,ki Waltham na 15 kamnov. Ta ura se prodaja v vsaki trgovini za $10 do $12. Sedaj se Vam pa nudi dobra ura. za komaj jpolovično ceno. Ne odlašajte ampak naročite jo le danes. Pismena garancija je pri vsakej uri. Izrečite ta oglas ter ga pošljite najkasneje do 30. septembra n» "Slayia." Watch Sc Jewelry Co. Prilo-f te $1 in uro dobite po ekspresu na povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej dobite uro po poiti poštnine prosto, tudi na Rojaki Slovenci! Verjemite samo resnico, katere nikdo z lažmi |jl obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da ie COLLINS N. Y- MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernim načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne nU zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne Spolne bolezni možic . aii Ženske.- Temu dokaz so stotine zahvalnih pisem in slik. s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih ratli poman-konja y>rostora samo nekaj priobčujemo: Ozdravljena V)olečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu i:i no-rah. Marija Dolenc Trnje. Gorenjsko, Kranjsko. Cenjeni Collins Medica L Institute' Jaz Vam odj^cvariam na \"aše pismo in izpolnivši \"aso ie»jo \ am pošilam mojosšliko ter se \*am zahvaljujem za Va-a zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popoln »ma zdrava, a sem mislila, da. ne bodem nikdar več. Se vam še enkrat zahval lijem in vsakemu Vas pripor- -am ter Vam ostajam hvaležna rojakinja. Marija Dolenc. Ozdravljen od r umatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni. Ozdravljen bolezni na očeh Alike Novak 125S Mob len Ave. Pueblo, Colo. John Polanc >:c 151 lvock Springs, Wvo. Ozdravljen bolet" in v rebrih. slat>ega teka in slabosti celega t '- -a <— Nikolaj Vučekovič Danilov urad Motrn-n Ilatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi icr \ tin je treba zdravniške poinoci, obračajte se edino na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški z i-vod, če hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse \ ase znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., New York, N. Y. Slovensko-Hrvatsko Zdravišče je liajvui.esl^bejSi d ;a Slovencev Ameriki. —Citsjte kaj nam ena ro.jukitiia poroča: Visokospoštovani Dr. Thompson: — Naznanja« Van«, da sen; zadnja zdravila potrošila, katera so mi podelila zopei popolno zdravje, kakoršnega £e celih <"> let nisem imela, kajti kakor sem Vam v pr* em pismu naznanila, bolehala sem celih let in pri nobenem zdravniki! nisem našla nob nt pomoči in nekateri zelrav-niki so mi ie rekli, da moja bolezen r.i več za ozdraviti. Slučajno ^tin seznala za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skomj 5 mesecev in danes sem tako popolnon.a zdrava, kakor bi bila novorojena. Jaz Vam Vaše dobrote in truda ne morem poplačati; r aj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu ro aKu ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna Marija Fetač 55 Rear Straublere, Troy H Allegheny, Pa, I^ojaki ! Ako »te t o raj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno ca m o na to zdravišče, opišite natanko svojo bolezen, naznanite knko dolgo bo-lujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zop t svoje zdravje zadobili. Ogjbljite »e pa kakih takozvanih zdravniških kompanij, da se ne bodete na vse zadnje kesali. Pisma morate natar.ko tako nasloviti: SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Ravnatelj: Dr. d. 334 West 2Qth Street, i. THOMPSON, New Vork,"\". MARKO KOFALTV 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje k'.:pnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (VolU macht) in drueih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ccni izvršuj^rr.^ Dalje prodajem parobroene listke ra v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domov ino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in <:a rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. I Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIV04»4» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svoj ih prijateljev m drugih. L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnika*-jo 6102 St. Clair Ave. N.ii. kteri Vam dragevolje vse poiasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. i Ameriški Hrvatje med seboj. Afera dr. Matija Paveiič-Zotti. A" novejšem fasu prihajajo iz kro-gov ameriških Hrvatov v javnost vedno bolj .»enzacijonalne vesti, ktere vse dokazujejo, kako žalostne so razmere, v ktere so bili zapeljani naši najbliž-nji bratje. V hravtskem časopisju ni eitati družeča, kakor medsebojna očitanja j» 1« ti »Irnsremu in vse to radi človeka, kteri je dolgo vrsto let vlekel inaee »h-lier narod /a nos in tako živel dobro in udobno. "Ra.hw.~ke Kovine'* Št. 36 od 5. septf* i lira. ki izhajajo v .Tohnstownu. Pa., kakor tudi ''Ilrv. Zastava" v Chiea^m ;n "Amer, Ilrv. Novi ne *1 v New Vt-rku objavljajo naslednje PRIPOSLAXO, ktero v dovolj živej luči ožigosa predsednika organizacije Narodna ITrvat-ska Z .jedniea. Priposlano se glasi: New York. 1. septembra. Slavno uredništvo:— Iver je Narodni Last, kteremu gospodari in upravlja Franjo Zotti, ki se pa inače skriva za Croatian Printing and Publishing Co., ker si ne upa, da bi odgovarjal za svo/a dela, raz-trobil o meni razne vesti, sem prisi-ijr-n. *la za sedaj akega človeka, kteri mu je na ]>otu. oziroma. ktert se on boji, da bi ga dotič-itik ne razkrinkal pred narodom in tako dokazal. .i<»m objavil v hrvatskih i" -1 ]. i a Kr. Zottija naslovljeno | odprto p -mo. :z kterega l»ode zaino-j llrva! r. Srb uvideti, kaj in' kedo j«* Fr: .jo Zotti. To l).i lom ravno j tako. k a i;« r ta dopis, lastnoročno pod-j pisa! si ;t-i;u a v: jen ;>re.] Hogons, J pred sodi- -.-m in pi narodom pri- | -t* t" i in dokazati, da je vsaka beseda j •Tola, čista .n sveta resnica, kajti jaz | ni-em Zotii. kteri .laje povelja, da >e ■ v Narodnem Listu tiskajo lažnjivi in j i/a •->'.;• i>rz»..j avi in dopisi, ali pa da : .-<■ pod imenom Hrvatske Zastave do- na-a yava Alaineka, Jankovima in Pečarja, Jasiravno teira v Zastavi nikdar ni bl!o. kakor je to storil v št. 243 N. L., kar je najboljši dokaz nje-gove zlobnosti. Med tern, ko vse to po redu iznašam na dan, prosim čitatelje za potrpljenje. a sedaj preidem k -tvari. da se tako razjasni odnošaj iu afera med menoj in Zottijem. Ko sem tri leta bil v Pittsburgu, sem mislil, da je vse resnica, kar mi je Franjo Zotti govoril, toda v petih J mesecih, ko sem bil v New Yorku za ; urednika Narodnega Li-ta in za pred-stojuika dopisovalnega oddelka, sem f p --tal razočaran. Fvilel sem. da sem! se v Pittsburgu kruto varal. Ko sem pregledal vse Zottijeve karte in zve- , del še rM-kaj. kar pride tudi v javnost. ! stre-la m«> je mrzlira in liee so mi ob- ! lile solze vsied cmelin. kteri se nad našim narodom izvršuje, ne da bi se mogel kedaj Še popraviti. Pričela me je boleti vest in sem zbolel, toda kljub 1>< lezni ser- -klonil, da ostavim Zottija na vsak naej, da se umaknem onim, kterim ! sera na potu, sem sklenil, da Vas za- j prosim, da me v kratkem času rešite službe. Nektere važne stvari, tako prepis zapisnika N. H. Z. od 1903 do 1905 in razna prejšnja pisma, želim odločiti od nekterih mojih zasebnih knjig in pisem, ter jih izročiti. Radi tega bi Vas prosil, da naročite jednemu Vaših uradnikov kot Vašemu zaupniku, da bode temu prisostvoval, da tako ne bode kake s um nje, da sem — kar Bog va.ruj — seboj vzel kake Vaše zapiske ali »drese, ker teh v bodoče tako ne potrebujem. Upam, da bodemo šli narazen, kakor ljudje, baš kakor smo se tudi kot ljudje sešli itd." Kaj je temu sledilo? Ko je Zotti dobil moje zgorajšnje pismo, je takoj vprašal za mene v hotelu, kjer stanujem; govoril je z me-noj po telefonu, me vprašal, kako mi irre in mi obljubil, da pride še istega večera k meni ob 8. uri. On je prišel in po običajnem pozdravu mi je vrnil moje pismo z besedami: "To pismo sem Vam prine-sel, ker ne spada meni; napačno je a d reso va no." Pismo sem vzel in je imam še danes v rokah, ter sem mu odvrnil: Adres -e glasi: Personal — Frank Zotti, Esq.. 308 Greenwich St.. New York, in mislim, .la ste to Vi." Zotti mi je na to dejal: "Da, da, toda meni se zdi, da ste imeli mrzlico* ko sle to pismo pisali. Jaz ga ne sprejmem. " "Meni je vsejedno," sem mu odvrnil. "toda odpoved ostane." — Pismo sem radi varnosti spravil v žep, na kar sva se razgovarjala do polnoči. Zotti me je nagovarjal in zaklinjal, da ostanem pri njemu, toda vztrajal sen. pri mojej odločbi. Dne 31. janu-varja sem hotel oditi. Zotti me je pozval v svojo soljo — in razgovarjala sva se dve celi uri. Prvo njegovo vprašanje je bilo: "Kam pa bodete šli?" "V Allegheny in v Pittsburg." — On je prebledel, pogled se mu je potemnil in razburjeno mi je odvrnil: "Tako je toraj! To sem si mislil. Sedaj bodete tam moj sovražnik!" "Ne. gospod Zotti" — odvrnil sem mu. "To mi ne pride na um, pač pa mislim, da ostanemo prijatelji, kajti moja navada ni. da sem komu sovražnik brez vzroka niti koga napadati, dokler me:ie ne napade." Zotti je nekaj časa poslušal in dejal: "Toraj odidete?*" "Da. odidem, to je moja stalna odločba "" — glasil se je moj odgovor. "Doktor, pomislite! Ne zapuščajte :: «• v tem času!" pričel je Zotti in ■ladaljeval: "Vi -te l>oIni. Pojdite na ur \ Florido! -laz Vam plačam pot ui dam denar ter vse, kar potrebujete. Tam bodete okrevali; ostanite v FIo-■!
  • je \ idel. da drugače ne gre, ! »ri.-el t e je prositi, da ostanem pri • - in -:ij se mesee dni. 1'o doigem premišljevanju sem mu •lejal: "Ostanem še do konca febru-varja." Čemu sem ostal dalj in kako? Zotti je vedel, da vem za njegov položaj. Hal se je, da ne bi kje kaj povedni in me je potem vsaki dan nagovarjal. naj grem v Florido in da pri njemu ostanem. Neko nedeljo vprašal je Zotti v hotelu, kjer stanujem, in aki sem tam, .la me pokličejo k telefonu. Prišel sem in dejal mi je. da bi >:a vsak način želel z menoj govoriti, {»ogovorila sva se. da me ob 6:30 zopet pokliče k telefonu, da se dogovorimo o sestanku. On me je pozval in sešla sva se na 6. Ave. in 28. St. Zotti me je nagovoril z besdami: "Dejal sem mojej ženi, ako je kaj prijateljstva na svetu, grem k doktorju: Hjoram še ž njim govoriti." flovorila sva dolgo in odšla v Cafe Martin na 26. ulici in Broadway. Z>-tti mi je pripovedoval, kako bode k malo odprl American-European Na-: :onal banko, kako bode svoje podjet-e prodal tej banki, kako bode potem -t,oval take banke v Pittsburgu in ( neagn. kterim bode potem svoje ta-i: oš nje podružnice prodal; koliko de-arja bode za to dobil in se tako zopet na noge postavil. Pri tem je rekel: "Prokleti Brooklyn!" Jaz sem pi slusal in ostal trdno pri svojem sklepu. Pri tem je nakrat pričel jokati in mi s solzami v očeh reče: ' * Doktor, vse to ne morem izpeljati, a ko odidete ! Zaklinjam Vas pri svojem deteta, o=tanite in ne zapuščajte ne!" Obljubil sem .mu. da bodem premislil in sem drugi dan naznanil -v<.j sklep. S svojimi solzami in za-k linjanjem pri svojem otroku me je omehčal. Ločila sva se krog 1. ure po p- d noči. Premišljal sem vso noč in prišel do tega. da. ako mu s tem pomagam, še v nadalje ostanem, ker -em mislil, da mu bo morda mogoče ustanoviti American-European National banko, ker tako bi bilo našemu narodu pomagano. Drugi dan sera mu naznanil, da ostanem še leto dni. toda le kot urednik N. L. z mesečno plačo $200. To plačo sem imel tudi preje, a on mi je obljubil še večjo, kar pa sem odklonil. ker poznam njegovo in N. L. stanje. Med tem je pa Zotti drugim pripovedoval: "Ako doktor hoče, dal mu bodem še $100 več na mesec, tudi ako ne bode delal; on je zame toliko vreden." Propadle nadel _ __ Da si umirim dušo, ostalo mi je še edino upanje : otvoritev Am e rican -European National banke. Vprašal sem ga, kedaj se bode ta odprla in Zotti je dejal: "prvega apila". Prvi april je prišel, toda o otvoritvi banke ni bilo govora. Ponovno ga vprašam, kedaj se ta banka odpre, a Zotti mi je dejal: "Po zakonu Zjed. držav mora banka plačati davke, ako se odpre pred 2. julijem. Ako se pa odpre 3. julija, tedaj jej za to leto ni treba plačati davkov. Radi tega smo sklenili, da se banka odpre 3. julija." Zotti je najel hišo za banko in se spustil v stroške. Stanovanje je vzeto .za dalj časa, a stanarina znaša na leto $7200. Zotti je dal za banko vse prirediti, jaz se veselim — ne radi sebe, temveč radi našega naroda, kteri potem ne bode čutil nesreče Prišel je 3. julij, toda o otvoritvi banke ni govora. Jaz vprašam. kaj je. Zotti mota tje in sem, dokler konečno nisem zvedel, da je odbor sklenil, da se banka ne odpre, da se družba razpusti in da se delničarjem denar povrne. To je bilo v drugej polovici julija. Mene je spreletela groza, a Zottija mrzlica. Zotti se mi toži radi mrzlice, a jaz v svojej duši vzdihavam ter mislim na naš nesrečni hrvatski narod v Ameriki. Amerikanci, delničarji te banke, so prišli po svoj denar. Zottija ni v New Yorku, a jaz. dasiravno ne kriv, se žalostim ter imam vedno pred očmi naš siromašni narod. Bivša souredni-ka N. L. gg. Ivan Krešič in Ivarol Liebhardt. najboljše vesta, kako sem se žalostil in trpel.... kajti propadle so vse rade! Krešič in Liebhardt sta hotela, da takoj ostavita uredništvo N. L., a jaz sera ju prosil, da me ne pustita samega. ker sem po pogodbi vezan, dočim onadva nista. To sta tudi storila za mojo voljo. Podrobnosti o vsem tem objavim ob drugej priliki. Medsebojna nezaupnost. Zottija tedaj nisem več nego teden dni videl. Bil je namreč — da se blago izrazim — v Lercingtonu, N. Y. Ko se .{e vrnil, sva se hladno sešla. Vedel je. da mi je vse znano in na je.inej strani se je bal moje hladnosti dočim je zopet na drugej strani sumil svojega knjigovodjo Patterija, postaranega in skrajno poštenega človeka. ki je moj T?oher prijatelj, da mi ni "-»overil kake številke. Dva dni kasneje je poklical Patterija k sebi in v n dajali "Ako se spodaj s poslovodjem ne strinjala, ne pridite več v ko. .lasel Vam boni drugo službo, a plačo Vam bodem dajal, dokler ne dobite službe." Ko mi je to Patteri ">• »edal, sem mu od« nil: " Patteri nekaj kuha!" Vs.- -e D i je namreč doz L- .Jo sumljivo. In ice.Io ni po.-»i^l Patteriju plače ? Ke :o «lnigi, neg i 'f, >1 | i T Postajal sem vedno bolj hladen, toda po naročilu zdravniku sem sklenil za par dni odpof »vati. ker sem trpel radi razburjenosti, 'ločim so me Zottijeve okolnosti še bolj vznemirile. Dne 16. avgusta sem Zottiju po telefonu naznanil, da nameravam za par dni odpotovati in da moram ž njim ir. tvori r: Drugi dan pozval me je Zotti k telefonu iz svojega stanovanja in prvo. kar mi je povedal, je bilo: 'Bolan sem, mrzlico imam, moram k z, 1 ravniku." -laz sem mu odgovoril: "Dobro g. Zofti. toda jaz bi danes rad odpotoval." On mi odgovori, da ga čakam ob 1. uri. in ko sem prišel tje, je dospel šele ob 3:30 in predno sva pričela govoriti, je bilo že 4:30. On je napel oči, in me izpraševal, kam da sem namenjen. Odgovoril sem, da moram Še z zdravnikom govoriti. Ponudil mi je. da grem v Lexington. N. Y., kjer sta njegova žena in sin in jaz sem mu ponovno odgovoril, da se moram posvetovati z zdravnikom. Potem sva se razšla in istega dne • :-em mogel odpotovati. Naslednji dan sem odšel toda predno sem šel na pot. sern pisal Zottiju pismo, da grem v Ohio Pyle. Pa., od kjer sem mu poslal tudi razglednico in jedno pismo. Soji se svoje sence. Ko je Zotti zvedel, da sem odšel v Ohio Pyle. Pa., je vztrepetal, ker je mislil da je to blizo Alleghenyja in kakor strahopetnež vsied straha ne more spati, videl je v snu vsakovrstne prikazni in pričel pripovedovati, kako je poslal svoje opazovalce za menoj in kako so oni fotografirali mene v društvu dr. Lauša, Pavlinca, .Marohniča, Rev. ICrmpotiča, Zinaiča i. t. d. Med tem sem pa bil ves čas v Ohio Pyle, kteri kraj se nahaja med Cum-berlandom in Connesville, Pa., dočim so vsi ostali bili na svojem domu. Toda, kaj se hoče, kadar človeka peče vest, potem se mu prikazujejo prikazni. Zvedel sem, da je neki šaljivee, kteri Zottija dobro pozna in ve, da se svoje senoe boji, nasalil, in mu pripovedoval vsakovrstne neumnosti, kaj bode sedaj dr. Paveli« počel v Pen nsy Ivani ji. Verni sluga svojega gospodarja, dobro poznani Z. V. Mn-"ina, kojemn Pennsylvania iz dobro poznanih razlogov smrdi, kakor kadilo vragu, prinesel je vse te veUi svojemu gospodarju, a slednji si je že domišljal, da mu bode vsaki trenotek Damoklejev meč odsekal glavo. Radi tega je poslal svojemu poslovodji v Pittsburg nalog, naj pri sodišču dobi zaporno povelje proti meni. In čemu? Vsied pomote pri depozitu v znesku $180. Strahopetni Zotti! On, ki je dobro vedel, da je to pomota, on, ki je meni dejal "v redu je doktor"; on, kteremu sem dejal da mi to zaračuna, on, kteri je v to privolil; on, ki me je v minolej zimi hotel poslati na svoje stroške v Florido za dva meseca, kar bi veljalo tisoč dolarjev; on, kterega peče vest; on, ki dobro ve, da jaz vem, kak je njegov položaj; on.... on... . on.... upa se mene obdolžiti radi $180 dasiravno sem imel vsaki dan na tisoče dolarjev v svojih rokah. Zopet sem pomislil na naš nesrečni delavski narod v Ameriki; pomislil sem, kako težko on s krvavimi žulji služi svoj denar. Za ta Zottijev trick se nisem mnogo zmenil.. Z mislimi na siromašne hrv. delavce, na njihov© otroke, na njihove žene, ktere morajo čestokrat občutiti posledice tujih grehov, sem se napotil v Pittsburg — seveda v spremstvu detektiva, kjer so bili moji prijatelji pripravljeni dati vsako jamstvo. Zadostovalo je ono Josipa Marohniča, ker je alderman zahteval jamčevino v znesku $1000, ker sem iz druge države: inače bi zadostovala navadna jamščina v znesku $500. Za sedaj naj to zadostuje. Toda nadaljevanje sledi vedno lepše in zanimivejše, kajti jaz ne popustim. Dr. M. P A VELI č". 17i)-lSl MaeDougal St. New York C'y JOHN KRACKER EUCLID, O. a ^^ gf jf ff jf j7 Mr ir jfW fc* ft Ifc* Sk % Pozor I { I Ako hočeš Imeti lep spo- { | min iz Amerike, pošlji svoj | | naslov na: Slo veusko-Hrvat- 1 I nko Zdravišee, Dr. J. F. i * Thompson. 334 W. 29th St., f f New Y«rk, N. Y.. in dobil f ga bodeš zastonj A NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANEO PLEŠ KO v državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Minnesoto, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporo čamo. fTtak SAkMr C« NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika g PRAN GAB REN J A, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa Preje je bival na 519*4 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati na ročnino za list in knjige ter je z nam. že več let v kupčij skej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, ooooNEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma presana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke----------- Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe_____________ stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna ............ Za obilen poset se priporoča FRIDA von KROGE 107-109 Greenwich St., New York. ^ r # NAZNANILO. Rojakom v Pittaburcu, Pa, In okolici naznanjamo, da je sa tamošnji okraj naš j edini pooUaSčeni zastopnik za vae poale Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je aedaj zapet nekoHko okreval in bode vsako soboto od 1 m po-potndM do 8. dofaL Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 20 milijonov kron* Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijona kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron, GLAVNA POSOJILNICA poprej GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA znvezo ca^kom avoja iz vrst n« ▼ kakovoeti nadkrilju-jejo vaa droga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) po 70 e galotno. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GAX»ON. reglstr. zadruga as neom. v Ljubljani, Kongresni trg št. 15, nasproti nunske cerkve sprejemain izplačuje hranil ne vloj^e tor jili obrestuje po 10/ 2/o BRINJEV"EC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic daj $13.00. TROPINOVEC $2.50 ga Iona. D ROŽNIK $2.75 g a-lona. — Najznanje posode za žganje ao Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KBAKER, Euclid, Ohio. m to je od vsacili 100 kron 4 K r»0 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dueva dviga, tako <>0 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamči jo, vsied registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovt-nca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, »la svoje prihranke direktno pošilja v slovensko liranilnuo v Ljubljano, s čemur sc obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta : * GLAVNA POSOJILNICA *v L-jtit>ljaanl, Kranjsko, Avstrija. Predsednik : Dr. Matija Hudnik. 1 i A i m I i ji Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduj«1 |i j| g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. o --'4 1 I Ako boeeŠ dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Ger^iča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: riuia, tke, šunke itd. v v w m w ^ Telefon 246. * Govorim v vseh slovanskih ^ --- - - - - 4! ---------- 1 ------- — cv7 FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE,, N. E., CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na- dom v 12 —13 dnevih. - Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. c_____ Potnike iz Cleveland«, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. v «__* Dobi ae v- podružnici MQlas Naroda** po 1 cent Številka* J** Pod tatarskim iarinom m I* spisov H. SienJtiewicza. — Pošlo- j venil J. A. Glonar. (Konec.) Na tak odgHVor so nas pustili pri miru in še «>elo daroval mi je vsak kaj, če je mogel. Za K i je vem nas je srečal sam Zolkiewski, kteri je hotel iti na videz na Perejaslav, a je šel proti Dnjepru Ko je ta slavni bojevnik slišal, kaj se mi je zgodilo v sužnosti, je rekel: 44Za manjše zasluge se dobe starostva; pisal bom o tem kralju." In podaril mi je dragocen prstan, ki ga še danes nosim na prstu. Srce se mije širilo ob pogledu na njegove vojske, ki so bile s:i-*'r maloštevilne in vsled vednih pohodov izmučene, a tako dobre in zanesljive, da se jim v nobeni bitki sovražnik ni mogel ustav- Ko sem gledal te v vetru p«x"-rnele ljudi, ki so spali na prosti stepi, nič jedli po dva in tri dni, tudi ponoči ne odlagali oklepov, rane celili s smodnikom, a bili vendar takšni junaki, sem postal ponižen in sem mislil: ne spodobilo bi še, da bi postal ošaben vsled svojili zaslug, ker ti v takšnem naporu še p*>jo. kakor bi ne vedeli, da so junaki. O, kako mi je bilo žal. da nisem mogel sesti na konja, da nisem mogel dvigati ne oklepa, ne kopja, da nisem mocrel prijezditi ž njimi, ampak sem si moral lupiti oglje iz kože. In tedaj so bili za vsako vitežko dušo tako krasni ča-i na Ukrajini. Vsako noč so žareli požarni na obzorju in donelo bojne trol>ente. Zolkiewski je s kame-niškim vojvodo, gospodom Potockim krožil kakor orel po stepah, knez Ro-zinski je grmel okoli Pavoloči. Jaz-lowiecki se je poskušal v manjših hit-vah, Nalevajko, I^oboda in Saško pa so se s svojo druhaljo kakor volki skrivali po prepadih. Enkrat v noči nas jo napadla druhal, pijana moldav-skega vina. Tem je Ilimek po stari navadi povedal. da pelje izmučenega šlahčiča. oni pa s,, razkresali veliko i-k«-r. da bi me lahko ponoči spozna! i in i m<* zapeljali h Kremske-mu. Ko so lam prižgali bakljo. me je spoznal neki kazaški esaul. ki je bil z menoj na Krimu in dobil na praznik < ačuk-bajram svobodo. Začel je krilati: "(Jospod! ne!i čapke z glav. jaz pa sem jih okregal. zakaj so neposlušni ljudo-vladi. Kremski pa r:.i za to ni nič sto-ril iu ničesar vzel. ampak me bogato obdaroval in nki ni hil tak sovražnik ljndovlade, za kakoršnega so ga imeli. Na celi TTkvajini. da. v celi Ijudo-vladi je vrelo kakor v ulju in Bog je poslal na našo zemljo veliko nesreč, posebno, ker se je vojni pridružila še kuga. Ker so se ljudje brigali za druge reči. j.i je malokdo opazil, a jaz sem jo vi. Itd s svojega voza. Kusra ni šla kakor la". a, ampak je, kakor v ! Krimu, napadala posamezne ljudi, mesteca, vasi in sela. Storili so m in tam kai proti kugi,; po -elih so se palili veliki kupi gnoja, ki so razširjali strašen smrad, kterega kuga baje ne more strpeti. Ponoči so skrbeli fantje, da kupi niso pojasnili. Ljudstvo je pričakovalo velike n^sre- i če in je hodilo v procesijah, pri kte-' rili so nosili zastave, poslikane z mrt- ' vaškimi glavami. Pri vsem tem je Bog udaril ljudi z nekako zaslepljenostjo, ker niti med uplivnimi ni bilo sloge in -o. namesto, da sedejo na konja in vzamejo orožje v roke. kar bi bilo najbolj preprosto in postu uo, motili zbore s svojimi domačimi zadevami. Sovražnik se je zbiral na mejah, a naše moči so bile čudno razcepljene: in to je bila velika nesreča za nas. k^r če bi -e dvignilo vse plemstvo in vsi upiivni složno na boj, |x»-tem bi moral zatrepetati pred nami vesoljni svet. To pa trdim zato. ker ni vojaka, ki bi -e mogel ustavljati našemu kopju; ker M-m pozneje videl, kako so naši s svojim napadom pobili turške ja niča rje. škotske i»ešee iu švedske konjenike, trdim, da nam je narava dala več sposobnosti za boj, ko drugim. In vendar mi stavimo v boj tisoč ljudi j. ko jih stavijo drugi deset tisoč. Zakaj se to tako godi. ta skrivnost je najbrže skrita v božji volji, ker mora vsak smatrati za lažje, če sede oborožen na konja, kakor pa, če s svojim jezikom dela prepir in zgago. Zat° nam je slava večja, zmota duše manjša, zasluga bolj popolna in večno iz-veličanje zagotovljeno. Človek hodi kakor popotnik po svatu, zato ne sme skrbeti za sebe, ampak za ljudovlado, ktera je in morm ostati večna. Amen. J Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va* P am Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornim i vspe-hi v slučajih reutuatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti btez njega. Rev. H. W. Freytajf, Hamel, 10. Na vsaki steklenici je Anaši» varnostna znamka 44si«iro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ac!. RICHTER&CO 2i5 Pearl St., New York. Kamor obrnem svoj^ solzne oči, tam te vidim, in kjer te vidim, tam te spoznavam. Ti si pritrdil na nebu nebeške ognje, ti ukažeš solncu, da vsak dan iz morja ustaja in delaš dan na gorah in v dolinah. Na tvojo slavo šume gozdovi in zvonijo črede po poljih: na tvojo »lavo jezdijo vojske po -tepi z rezgetanjem konj in vsa zemlja ti čast daje. Mene, svojega služabnika, si zapustil in si mi vzel mojo srečo, a tudi za to bodi pohvaljen: Na vojnah so potekla moja leta in v trpljenju so osiveli moji lasje. Tam, Gospod. kjer so topovi z ognjem peli o tvojem veličanstvu, kjer je v dimu grmelo tvoje ime. tam sem bil. Na Multanah in na Inflantskem je tekla moja kri, a danes sem star in moje ugasle oči se dvigajo k nebu, telo si pa želi večnega miru. No zemskega blaga, ne bogastva, častnih mest in služb ne ponesem na oni svet, ker sem ubog, kakor sem bil. Ali. Gospod, pokažem ti svoj grb in rečem: "Glej — ni onečaščen. kakor le z mojo krvjo. Ohranil sem častno ime. moj duh ni klonil. — Četudi sem se šibil pod boljo. zlomil se nisem. * * * TtiVa-j -e končajo ulomki iz spominske knjige Aleksandra Zdanoborske-ga. iz t< h se kaže. da ie ta "neupog-''ivi knez", ki ni hotel jxistati tatarski konjuh. itnpl življenje polno l»oli •t: trpljenja. Gledal je mnoiro na čast svo jega imena, kar je bilo značilno za duha onega časa. Z Marijo, kakor se da sklepati iz kratke opoml*e * proti koncu, se ni septal nikdar in se torej tnto!p. Za navadne ljudi so ti pojavi jtoslediea časa in vremena. Neki stavbenik pa je našel, da so teh poškodb krivi irolobi. Sestavil je obširno poročilo ter ga prebral v občinskem -vetu beneškem. Po njegovem mnenju irolobi oneČiš<"-ajo najkrasnejše spome-nike: njihovi odpadki so vsled svoje kemijske sestave za marmor jako škodljivi, ker ga razjedajo. Zato je predlagal, naj magistrat golobe spodi './ njihovih gnezd, sieer bodo tekom <"-asa šf bolj škodovali benečanskim umotvorom. Razvila *e je dolga, burna debata. Eden je predlagal, naj vse golobe polove v kurnike ter jih pre-peljejo na kak oddaljen otok in tam izpuste. Toda predlog je padel, ker bi se golobi gotovo povrnili nazaj. Drugi je predlagal, naj nevarne golobe po--1 rele. r. njih mesom pa pogoste bene-. čanske berače. Toda to bi bilo barbarstvo in bi Italijane postavilo v slabo luč. ker so že itak razvpiti po celem svetu radi svoje okrutnosti napram živalim, zato tudi tesra predloga niso sprejeli. Ker je debata trajala vedno naprej. do sklepa niti prišli niso. Nežne živaliee še vedno sprejemajo hrano iz belih rok benečanstdh sinjo-rij in sT-e<"nih novonoročenih parov, a nad njimi plove oblak, noseč smr po*rin. USODA UČENJAKA. Svoj čas znanemu učenjaku Lonisu Monshofu. S21etnemn starčku so zaplenili nedavno vso hišno opravo. Skoro celo življenje se je bavil z vprašanjem, kako bi se dala v tehniki izkoristiti solnčna toplota. Iz-umel je 1878 sfroj, ki je zbudil občno pozornost in ki je zanj dobil na razstavi v Bordeaux prvo nagrado. Ker pa ni imel i>um praktične vrednosti, ga tudi ni bilo moči izkoristiti; v priznanje je bil imenovan članom akademije. Živel je nadalje le svoji znanosti, ne videč, da se njegovi ženi mrači duh. Gospodarstvo je propadlo popolnoma, soprogo »o oddali v hlačni co, staremu učenjaku pa so prodali razen knjig vse, kar je imel. Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn. Matija Agnic, predsednik; Štefan Pavlišič, tajnik. Box 4; Martin Petek, blagajnik; Fran Verant, zastopnik; Ivan Habian, bolniški nadzornik. Vsi na Ely, Minn- Mesečne seje se vrse vsako prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani. Družtvo sv. Srca Jezusovega štev. 2 v Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnv Box 95. Vsi na Ely, Minn. Mesečne seje se vrse vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Slkale. Družtvo sv. Barbare štev. 3 v La SaZIe, HL Josip Bregač, predsednik, 1L08 4tli St.; Alojzij Kramaršič, tajnik, 1026 Main St.; Iv. Gričar, blagajnik, 637 N1. 3rd St-; Amton Jerutz, zastopnik, 1026 Main St. Vsi v La Salle, 111. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije K u m pa. Družtvo sv. Barbare štev. 4 ▼ Federals Pa. Ivan Virant, predsednik, Box 66; Burdine, Pa.; Josip Kuhar, tajnik, Box 218, Burdine. Pa.; Fran Miklav-čič, blagajnik, Box 96, Morgan, Pa.; Ivan Kržišnik, Box 139*. Burdine, Pa. Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan, Minn. Matija Nemanič, predsednik; Jo-sip Znidaršič, tajnik, Box 772; Martin Strmkelj, blagajnik; Fran Derganc, zastopnik. Vsi v Soudan, Minn. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20 v prostorih Jos. Znidaršiča. Družtvo Marija Pomagaj štev. 6 v So. Lorain, Ohio. Anton Šlefančič, predsednik, P. O. Box 20; Jurij Petkovšek, tajnik, 405 11 tli Ave.; Fran Kranje, blagajnik, 508 10th Avenue; Fran Krištof, zastopnik, 405 11th Avenue. Vsi v So Lorain, Ohio. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Ivana Zala rja. 508 10th Avenue, ob 1. uri po-p. Društvo sv. Barbare št. 8 v Piper, Ala. Josip Agnič. predsednik, tajnik, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 150. Piper, Ala. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Sunič. predsednik, 423 7tb St.; I van D. Puhek. tajnik in zastopnik. 2140 Log St.; Josip Stmie, blagajnik, 115 7th St. Vsi na Calumet. Mich. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanskej dvorani. Družtvo sv.Štefana št. 11 v Omaha, Neb. Mihael Mravinec, predsednik in tajnik, 1234 South 15tfa Street. Omaha, Nebr: Mihael Papež, blagajnik, 2502, Jackson and 25th St., Omaha. Nebraska ; Josip Pezdertz. zastopnik. 1401 South 13th Street, Omaha. * Družtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa. Josip Cekuta, predsednik, 34 Villa St., Allegheny; Josip Muška, tajnik. 57 Villa St., Allegheny; Fran Strniša, blagajnik, 101 Villa St., Allegheny ; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St.. Pittsburg. Društvo sv. Alojzija št. 13 v Bagga-ley, Pa. Fran Božič, predsednik. Box 45; Josip Dimič, tajnik, Box 45; Anton Rok, blagajnik; Ivan Arh. zastopnik. Vsi v Baggaley, Pa. Družtvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, California. Fr. Veliko>nja, predsednik, Box 64; Mihael Nemanič, tajnik. Box 21; Anton Baznik, blagajnik. Box 21; Marko Drago van, zastopnik. Box 43. Vsi v Crodkett, Cal. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Golo. Ivan Merhar, predsednik, 1210 Bohmen Ave.; Fran Mehle, tajnik, 1208 Bohmera Ave.; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 S. Santa Fč Av. Vsi v Pueblo, Colo. •Seje se vrše vsaoega 13. v meseca v dvorani g. Jermana, 1207 So. Sen ta Fe Avenue. Društvo sr. Cirila in M< . 16 Josip Tntihar, predsednik, 510 Power St.; Gregor HirašSak, tigprik, 407 8th Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R- F. Ds. 1; Fran Gabrenja, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Johnstown, Pa. Redne mesečne seje se vrše v lastni društveni dvorani, 725 -IBradly Alley. Družtvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, MoiiU Ivan Šbamfel, predsednik. Box 65; Gregor Zobec, tajnik, Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, Box 102; Fran Prešeren, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Družtvecue seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Družine. Družtvo to, Alojzija štev- » Springs, Wyo Anton Fortuna, predsed.iSk, Box 294; Maks Keržišnik, tajnik, Box 326; Fran Keržišnik, blagajnik; Box 151; Anton Justin, zastopnik. Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo. Družtvo sv. Alojzija št. 19 v South Lorain, Ohio. Fran Durjava, predsednik, 539 11th Avenue; Ivan Palčič, tajnik, 548 11 th Avenue; F. Ambrožie, blagajnik. e62 11th Avenue; Alojzij Verant, zastopnik). Cor. Globe & 10th St. Vsi v South Lorain, Ohio. Mesečne seje se vise vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani brata g. Alojzija Veranta. Družtvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Miha Jerina, predsednik, P. O. Box 31 ^ Ivan Zalar, tajnilk, P. O. Box 1S3; Matija Majerle, b;lagajnik, Box 43; Josip Kern, zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mestni dvorani. Družtvo sv. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo. Ivan Pekee, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc. tajnik, 4600 Humboldt St.; Matija Sadar, 4000 Humboldt St.. blagajnik; Ivan Cesar. zastopniJk. 5115 Emmerson St. Vsi v Denver. Colo. Družtvo oV. Jurija št. 22 v South Chicago, 111. Fra n Medoš, predsednik. 947S Eiv-ing Avenue; Josip Sebohar, tajnik, 9553 Ewing Avenue; Fran Gorene. blagajnik, 183 E. 95th St.; Fran Medoš, zastopnik, 9478 Ewing Avenue Vsi v South Chicago, IU. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvo sv. Jožefa it. 23 v San Francisco, Cal. 1 Josip Stariha. predsednik, 2000 19 th St.; Ivan Stariha, 2000 I9th St., tajnik; Martin Smaker, 711 San Bruno Avenue, blagajnik; Matija Blu-t, 1G3S 6th St., Berkeley, Alameda Co., Cal. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Golobica -na 19th & Vermont St. Družtvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. Ivan Nemgar, predsednik; Jakob Kotnik, tajnik. Box 55S; Alojzij Kotnik blagajnik. Box 558; Anton Fritz, zastopnik, Box 728. Vsi na Eveieth, Minn. Družtvo sv. Štefana štev. 26 v Pittsburgh Pa. Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Allegheny, Pa.; Jakob Za-bukovee, tajnik in zastopnik, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škerbec, blagajnik, 5116 Natrona Alley, Pittsburg, Pa. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu od 3. uri popoludne v slov. cerkveni dvorani na 57 Butler Street. Družtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo. Gregor Sternal, predsednik, Box 113. Frontier, Wyo.; Josip Penca, tajnik. Box 35; Fran Peterlin, blagajnik, Box 95; Anton Arko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamondville. Wyo. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojaOca Josipa Gačnika. Družtvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Ivan Šifrar, predsednik; Math. Golob, tajnik, Box 27; Iv. Narod, blagajnik ; Ivan Kjonček, zastopnik. Vsi v Cumberland, Wyo. Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a. Fran Rebernik, predsednik, Box 38; Zmagoslav Kautz, tajnik, Box 327; Ivan Mandelj, blagajnik, Box 327; Anton Tavželj, zastopnik, Box 62. Vsi v Ianperialu, Pa. Društvo zboruje v svoji društveni dvorani. Družtvo ir. Jožefa it. 30 v Chisfcolmu, Josip Tam, pi silwWlj P. O. Bok 123; Alojzij KoSevar, tajnik, P. O. Box 566; Fr. Ravšel, blag., Box 122;; Ivan Koče var, zastopnik, P. O. Box 118; vsi na Chiaholm, Minn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v prostorih g. Lovrenca Kovača. Družtvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-dockn, Pa. Ivan Germ, predsednik, Box 57; Anton So tier, tajnik, Box 266; Matevž Kikel, blagajnik, 854 Cherry Alley. Vsi v Braddocku, Pa. Alojzij Hrovak zastopnik, Box 154, Linhart, Pa. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani pod italijansko cerkvijo na 6. ulici v Braddocku. Marija Zvezda št. 32 v Black Diunondn, Wash. Ivan Petek, predsednik, Box 654; Alojzij Breznik, tajni'k, Box 706; Josip Rihtar, blagajnik; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi v B'ack Diamondu, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Penn'a. Anton Primožič, predsednik, Box 26; Fran Šifrar, tajnik. Box 26; oba v Trestle, Pa. Jakob Vičic, blagajnik, F. R. D., Wicksburg, Pa., Box 130; Peter Jeram, . zastopnik. Box 26, Trestle, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Lloydell, pa, Anton Bombač, predsednik, Ana-linda, Pa.; Andrej Malovrh, tajnik, Box 1; Anton Bombač, blagajnik, P. O.. Box 56; Ivam Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Petra Valko v Lloydellu, Pa. Družtvo sv, Alojzija št. 36 v Cone-maugh, Pa. Ivan Glavič, predsednik. P. O. Box 323; Ignac Travnik, tajnik, P. O. Box 227; Ivan Brezovec, blagajnik, P. O. Box 5; Josip Dremelj, zastopnik, P. ' O. Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa. ! Mesečne seje se »*rše vsako tretjo nedeljo v društvenej dvoram. Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio. Anton Oštir, predsednik. 1706 St. Clair St.; Ivan Avsec, tajnik, 3946 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik. 1757 St. Clair St.; Anton Ocepek, zastopnik. 7S Dana St. Vsi v Clevelandu, Ohio. Družtvo Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. Ivan Ribič, predsednik, 1219 South Santa Fe Avenue; Peter Čuiig. taj nik,. 1245 South Santa Fe Avenue; Ivan Pluth, blagajnik. 1245 South Santa Fe Avenue; Sava Radakovič. zastopnik. 1714 Abriendo Avenue Vsi v Pueblo, Coio. Družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu Wash. Anton Janaček, predsednik in zastopnik. Box 188; Andrej Rihter, taj nik Box 19; Ivan Pleše, blagajnik. Box 19. Vsi v Roslynu, Wash. Družtvo sv. Mihaela štev 40 v Cla-ridge, Pa. Anton Jerina. predsednik in zastopnik, Box 204; Anton Somrov, tajnik, Box 284; Valentin Rednak, blagajnik, Box 463. Vsi v Claridge. Pa. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo. Družtvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Vider, predsednik, Box 223; Anton Jurjevič, tajnik, Box 31; Fran Golieič, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jevcič, zastopnik, Box 209. Vsi v E. Palestine, Ohio. Družtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Fran Ahčirv predsednik, 1213 Bohmen Avenue; Ivan Gaber, 1251 So. Santa Fe Avenue, tajnik; Anton Per-ko. blagajnik in zastopnik, 1220 Bohmen Avenue. Vsi v Pueblo, Colo. Družtvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Josip Amlbrožič, tajnik, Box 104; Anton Smole, blagajnik in zastopnik, Box 162. Vsi v East Heleni, Miont. Mesečne seje se vrše vsacega dvajsetega v mesecu v prostorih pod cerkvijo Sv. Ane. Družtvo sv. Martina št. 44 v Barber-tonu, Ohio. Anton Štrukelj, predsednik, 118 Range St.; Anton Luzar, tajnik, 696 Wunderlioh Ave.; Martin M*«*^ blagajnik, 166 Huston St.; Matija Kramar, zastopnik, Box 223. Vsi v Bar-bertonn, Ohio. DrnHvo zhorqje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tim dvorani na vo- ilniat Družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indiana-polisu, Ind. Anton Struna, predsednik, 710 Warman Avenue; Alojzij Rudman, tajnik, 2708 W. Walnut St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind. Društvo zboruje vsaiko drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St. Družtvo sv. Barbare it. 47 v Aspenu. Colo. Alojzij Lesar, predsednik; Ivan Dukovič, tajnik; Fran Marolt, blagajnik; Ivan Plautz. zastopnik. Vsi na Box 55, Aspen, Colo. Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas Ivan Janžekovič, predsednik, 441 Ferry St.; Mi. Novak, tajnik, 40S Ferry St.; Peter Špehar, blagajnik. 408 Ferry St.; Mihael Novak, zastopnik, 437 Orwell Avenue. Vsi v Kansas City, Kans. Redne mesečne seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v dvoran; bratov Hrvatov na 4th St. & Baraett Ave., Kar_sas City, Kans. Družtvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn u; N. Y. * Anton št„ein, predsednik. 22 Seholes St.; Fran G. Tassotti, tajnik in^ zastopnik, 135 Seholes St.; Fran Žagar, blagajnik. 209 14th St. Vsi v Brooklynu, N. Y. Mesečne seje se vrše vsalko drugo nedeljo v Adolf Haebi~ Orchestrion dvorani na 7 Boerunn St. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v Murray, Utah Jernej Kamnikar, predsednik, Box 122, Murray. Utah; Fran Malcvic, tajnik. Box 39, West Jordan, Utah; Stefan Malnar, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 243, West Jordan. Utah. Redne seje se vrše vsaeega 12-tega v mesecu. Družtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu Kansas. Martin Oberžan. predsednik. Box 51: Fran Augustin, tajnik. Box 4d6; Fran Kikel blagajniik. Box 302; Ignacij Gross, zastopnik. Box 131. Vsi v East Mineralu, Kansas. Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Fallr-N. Y. Fran Rožanc, predsednik. 583 Mil St.; Fran Masle. tajnik, 541 JetTer-son St.; Anton Keržič. blagajnik, 3H Danube St.; Fran Stezinar, zastoj>-nik, 22 Danube St. Vsi v Little Falls. N. Y. Družtvo sv. Frančiška št. 54 v Hib bingu. Minn. Ivan Pavša, predsednik in za>top nik. 123 Pine St.; Mihael Paska, tajniik ; Anton Gerzin h agajnik. V--, v Hibbiugu, Minn. Družtvo sv. Boka štev. 55 v Lemcnt Furnace, Pa. Josip Kromar. predsednik. Post Percy. Pa.; Jakob Novšek tajnik, P O. Box 33(i. Uniontown. Pa.; Andrej Skerl, blagajnik in zastopnik. Brown-field, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 56 v Superior Penn'a. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 62, v Colorado City, Colo. Ivan Lovšin, predsednik, Box 118; Ivan Mramor, tajnik, Box 746; Fran Starec, blagajnik, Box 652; Ivan Kozina, zastopnik. Box 683. Vsi v Colorado City, Colo. Društvo zboruje vsakega 17-ga v mesecu v dvorani g. Fran Szarea. Družtvo sv. Florjana št. 6 i v South Range, Mich. Mihael Muhvič, predsednik. Box 156. Baltic. Mich.; Anton Mušič. tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Josip Lasič, blagajniik in zastopnik. Box 156, South Range, Mich. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 65 v Manistique, Mich. Ivan Krušec. predsednik; Ivan Kocjan, tajnik; Mihael Kobetič, Blagajnik in zastopnik. Vsi v Mani-stique, Mich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivina Costelo. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, I1L Anton Kosiček. predsednik, 1351 >•. Broadway; Mihael Vardjan. tajnik in zastopnSk. 903 N. Scot: S+. ; Anton Koste.c. blagajnik. Vsi v Jolietu. HL Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas. Ivan Petek, predsednik. Box 147; Josip C vet kovic, tajnik, Box 97; M. Dernulovič, blagajnik. Box 97; Ivan Prišla n, zastopnik. Box 97. Vsi v Vale. Crawford Co., Kansas. Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa. Fran Dusič, predsednik. Box 411; Mato Z. retič. tajnik, 155; Ivan Matan, blagajnik. Box 503; Fran Duralia, zastopnik. Box 37. Vsi v Monessen, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas. W. Va. Ivan Urbas predsednik. Box 3S; Ignac Golob, predsednik; Ivan La-hajner, tajnik, P. O. Box 215; Mihael V urban k, blagajnik in. zastopnik. Vsi v Thomas, W. Va. Društvo "Zvon" št. 70 v Ciucagc, HJL Ivan Stržinar, predsednik, 400 W. ISth St.; Josip Bliš. tajnik, IGU Alport St.: Martin Lavrič, blagajnik, '»15 Blue Island Avenue; Kornelij Gorup. zastopnik, 577 BI Island Ave. Vv Chicago, 111. Društvo zboruje vsako Četrto soboto zvečer ob 1 uri . National i fatal. i\.r. lHfh St. & Centre Ave. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collin wood, Ohij. 1 van KoŠelj. predsednik, P. o\ 13: Iva^i : gajuik; M. Ferlii-ii, za-.-Društvo zboruje vsa^v del jo v mesecu. » > ua Biz-k- t i a, jla- JlltK. tretjo ne- Fran Gerčman, pie