★
ra
PHmURSKI DHETHIK
GLASILO
Ste v. 287 (1975)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedlzione ln abbon. post. I. gr
TRST, sreda 5. decembra 1951
Cena 20 lir
imperialistična politika ZSSR Razkrinkana in obsojena
»Neodvisnost Jugoslavije je simbol teritorialne nedotakljivosti in neodvisnosti vseh malih držav"
IW sn'° *e navedl' cel° »ih }ziav Predstavnikov raz-0?w delegacij "a zasedanju
tSS J- Parizu
diskusjo 7^ ZSSR in
, ki so jih dali o jugoslovanski napadalne poli• njej podrejenih
lPo končanem glasovanje večje število delegatov ^‘ožito. zakaj so glasovali j, fflosiovansko resolucijo, k-jl-TT0 sprejeta, kot znano, s 50 “*>ui proti 5.
j*£o resolucijo morajo pod-jj”1 ?se države članice OZN«, dJ"*®* predstavnik Abesinije, čSJ:	osnovna naloga vsake
e OZN je, da dela na J^tvi rmru in varnosti in ******** prijateljskih in Iztekih odnosov med de
j^dstavn^ Indonezije je ioiai ’ da pomeni napeti pc-itji T1>efi Jugoslavjo ih n!eni-. vzhod noe v rep?kitni sosedi za svetovni mir. *In-n delegacija ‘ —J ■ “ Jugoslovansko
je pod-resolucljo,
s« nL temelji na načelih list:■ in teži
iriav“u0°rtavijo in sosednimi
teži za tem, da se
UTJtt  vi jo in sosednimi
^ ,mi vzpostavijo normalni i0 *'■ Prepričani sme, da bo-
use miroljubne dežele pri-
\ skul-.xtna. priporočila glavni !	ki jih vsebuje jugo
»anska
resolucija«.
Filpinov je iz-nj ' *G!obofco smo za-krblje-rla[~?rod' groženj proti terito-!|j nedotakljivosti in pol'-i, ‘. neodvisnosti Jugo-lavlje, Id' ";er prv.č ker nam to na-listina OZN in drugič, ker b0» f°dvt*nort Jugoslavije sim.
‘^itoriaJng nedotakljivost’ ^»'Odvisnosti vseh malih
it^mieni narodi postavljajo vladi ZSSR in vladam
'»ho*
tuJMrioevrcpskih dežel sledeče ftiw,Ali bone odslej spr-jjj “U listino OZN, in obvezno. W »te jih sprejeli?*, je de-Predstavnik Burme James trrington.
delegat R. K. Nehru izjavil: »Priporočila, k
^ Je >h
luM?*ebuie jugoslovanska reso-; ni?o samo popolnoma v
, KI JO »/-O-
temveč so
, ™ Usi spoštovati 3 zmzrne, razumne in prak-j^je. zaradi tega smo jih pod-
j.J'Resolucija,
ki smo jo prav-
tl»J**e}eli. odraža iskreno in ieijo vlade in narodov s*Bcjiat>ije, da iivijo v miru s ZJimi sosedi«, je dejal pred-'•ifc Paname in dodal: smo za jugoslovansko re. tj T^Jo, ker kaže pot, po kate-hft 'no9°če vzpostaviti prija-K , * odnose med državam, bdi P°* spoštovanja določil in Ji listine OZN«. U^oslovanska resolucija je poziv za mirmo rešeti Je sporou in za izpolnjeva-listine OZN«, je po-hfjf Predstavnik Salvadorja, lerw.,eni ko je venezuelski de-*• fciTOifc «Glasovali smo za frn\~?.Vansko resolucijo, ker *renu stvaren prispevek h f Vi miru«,
4«fcncosfci delegat je imel 9ovor, p katerem je prir ^«0 ^ietsko napadalno poli->11| Proti Jugoslaviji in pcmda, t«’ J* Je Francija preko svoje-kl)r ^pzslanika u Beogradu 1951 izjavila, da z ^ta, Izbornostjo spremlja po-1 je nastal na Balkanu Satj. vojaških priprav v Bol-fV0,'> Romuniji m Madžarski• ^*ki veleposlanik v Beo-'• bi* f>a ^e takrat dodal, da t-ljo s<-’ Grožnje proti Jugosla-Precizirale, jrancoska vla-V..M oklevala ter bi takoj ^iih VSe posodice i) okviru j,/1 mednarodnih obveznosti.
I^IiC0S)ci delegat je nato o -$Sfi ^ negativno staisče Uch, Proti predloženi jugo-* resoiuciji in dodal; j^,	smo	podpisali LUtir
,e 'le 2dj mogoče, da se %t}°, lahko odreče obvezno-W m nas vse obvezujejo, da ^dn/i	osnovna načela
Sd	°a	Prava in na
Ud„e načine rešujemo more-11 5e-s^‘ore- Naša naloga je. da 8ix>ru, ki utegne Nrn.14 ,,ur> uporabimo pri-
ukrepe, (£j bodo vsako-
da pokaže svojo
^tovolih' st».
^«(i,*eto , izčrpnem govorM je republike Čile na-»e oblike sovjetskega na-%	pritiska na Jugosla-
Tfcii • Podprl z navajanjem dejstev. Dejal je: «Vi-.:-■	ena	dežela	ogro-
I
L- -Tani 5f i Nečisto:
ijniin Je oo rože-/ta njena na-■ ,.SUvercnost in nedotak-oh i. m°ramo stati tej de-strant in ji pomaga ti z
o!j«odbi sovjetske ji .e Politikt proti Jil;jo-, sr>, ■ Pripomogla tudi sa-
Ne «Jetsfca delegacijo m tčaeiie L 7,l:ei podrejene de• p°lj*fci delegat Kate 2^'°r	71(1	Primer	začel	svoj
OjUn c; ^ ou^ru r,O.^X>-
N, niahVl "i niti e,u>ga de? Im9 iok-nHl0a podatka, nobe-7;'* Nato je po^u-
*tati	Pot	ixir	ja	njeni
Beloruske ZSSR. Djilas je vprašal:
«Pi"vič, predstavnik beloruske ZSSR je omenil, da se v bližini mesta Bačka gradi letališče. Ker v Jugoslaviji ni takšnega mesta, vprašujem iz katerega zemljepisja in sploh kje je to mesto vzel?
Drugič, prav tako j« omenil, da je rudnik Kamnik v Jugoslaviji zdaj v rokah Amerikan-cev. Ker v Jugoslaviji takšnega rudnika ni. ali lahko pc-jasm vso zadevo z bolj določnimi podatki?«
Beloruski predstavnik Asta-penko je vedel prej celo povedati, da je Grudnik Kamnik» pod nadzorstvo ameriški družbe za izkoriščanje bakran Ana-corda Copper Company» in da v mestu Bačkia gradijo letališče za letala na reacijski poe/on, nadalje da gradijo strateško avtomobilsko cesto Trst-Zagreb, da je jugoslovaska vlada umafcnrila zakon o nacionalizaciji industrij in trgovine itd. itd., da sta rudnik« v Boru
in Trebči m rafineriji v «Bo-sanski Broji« in «Risku» v rokah ameriških tvrdk. Tudi o tem je Djilas prosti za podrobnejša pojasnila. Vendar so Dji-losova vprašanja ostala brez odgovora...
Odobritev jugoslovanske re. solucije v posebnem političnem odboru pomeni težek poraz imper alistične politike sovjetske vlade, ki je bila razkrinkana in obsojenu kot nevarna za svetovni mir. Na drugi strani pomeni sprejetje te resolucije veliko zmago jugoslovanske politike in zneten prispevek h krepitvi njenega položaja in ugleda v svetu. Zlasti bo ta zmaga okrepila že doslej veliki jugoslovanski u-gled v OZN. Končno je ta zn' i. ga še en dokaz, da izraža zunanja politika socialistične Jugoslavije najgloblje težnje narodov vsega sveta, in se «
ŠE N0BENE6A BISTVENEGA SPORAZUMA V PODODBORU STIHIH ZA RAZOROŽITEV
Sporazumeli so se o nekaterih podrobnih vpraSanjih - Višinski je na tiskovni konferenci ponovno iz) a vil, da Sovjetska zveza pristane na mednarodno nadzorstvo šele po prepovedi atomskega orožja
PARIZ, 4. — Pododbor štirih Z4 razorožitev se je sestal danes popoldne in seja je trajala tri ure. Štirje dielegatii so se trudili. da bi približali tozadevna stališča o vprašanju razorožitve in prepovedi atomskega rrežjE. Nadaljevali so razpravo o tristranskem predlogu ter o sovjetskih sprtjiiinjevainih pred. Ic-g-ili. zlasti pa o vprašanju istočasnosti razglasitve prepovedi atomske bombe in uveljavitve nadzorstvenega sistema.
Po izjavah nekaterih zahodnih predstavnikov so s’ spora, zumela o nekaterih podrobnostih, toda o temeljnih točkah se balo morali ponovno raztovarjati. Pc5odbor se bo ponovno sestal jutri zjutraj.
Takoj p.o sestanku je Višin?ki novinarjem izjavi, med1 drugim, da je bila osredtoja foška njegovih izjav vprašanje prepove
bistvenih točkah stika s pogle- j di atemškega orožja in določit-di in lini jo vseh političnih fak-! ve mednarodnega nadzorstva.
torjev. ki se danes dejansko' Dej;l je, da je vztrajad, naj --------------------------------------   ^
borijo za okrepitev miru. I glavna slcupšoina OZN sklene | so gg na seji štiristranskega
postaviti izven zakona atomsko bomoo. Nastalo je vprašanje ali bi lahko bila taka izjava glavne skupščine obvezna še pred podpisom tozadevne kon. vencije. «Dejal sefri — je pripomnil Višinski — da ni mogo, če misliti, da bi razumen člo-vek imel za mogoče proizvajanje io uporabo atomske bcm-be, potem ko bi jo glavna skupščina postavila izven zakona. Ce bo glavna skupščina prepo. vedala at omiko orožje, bo moral ta sklop imeti moralno, po. litično in zakonito moč.s _ Dodal je, da ni mogoče odložit; podpisa konvencije o prepovedi atomske bombe v priča, kovanju, da stopi v veljavo nadzorstvo o tej prepovedi. Po njegovem mnenju mora. kon-vencijia predvidevati praktične ukrep;, ki naj zajamčijo izvajanje sklepov glavne skupščine glede prepovedi.
Dejal je tudi, da j« laž trdi-naj | tev, dla te odfclon.vj ortigover, ko
Predstavniki obeh Nemčij povabljeni pred posebni politični odbor OZM
JPovednli naj bi »vofe Ntali&če o predlogu za Izvedbo volitev v vsej Nemčiji - Odbor razpravlja o imenovanju posebne komisije
!i PcKtJ''0031™^. prttož-iL>t, zl°J° P-*topal< tud;
*•» ui \CSn' Belt Ru
u,Cra.line «Do karet) khe^«rnkn’ali!,> delegatov
W kt ^ttTl*raj0 'v*1-
' lunit fugo-lovanski ^Milovan Djilas po-ffouoru predstaunika
PARIZ, 4. — Danes je posebni pol.tični odbor začel raz-pravo o preologu tren zahod-uih aržav za mtenova* /j t mcd naroaae prtiskpvaln« komisije, ki nai ugotovi, aU so dana pogoji za »zvedoo svoboamh volitev po v*ej Nemčiji. wavz«ii so bili tudi opazovalci Zahodne N^mu«je.
Pivi je govoril britanski de legat Sttiwm Lloyd, ki je izjavil. da imajo Združeni narodi vso pravico podvztti uKrepe, ki se tičejo Kake buv«e sovražne države. Predlagal je, naj bi bila Kcm.sija sestavljena iz pe-tiri cli-;-v. ki mmajo zastuocnuV sil v Nemčiji.
FrtncoaKi delegat Maurice Sciiuman je dejal, <ia je sporazum med zahockiumi aižavami in Nemc.jo pooola ter da so 14 Adtnauerjevih točk sprejele vse stranke v Budenstagu razen komunistov.
P&Kiiitamski delegat pa je predložil resoluc.jo, ki zahteva. naj po-sebni politični odtoor povabi predstavnice Vzhodne m Zahodne Nemčije ter vse sektorje Berlina, da obrazložijo svoje stališče med sedanjo razpravo.
Izraelski dregat se je uprl pakistanskemu prtdiogu, ker bi «Nemci lahko mislili s tem vabilom. da jim bodo v kratkem odprta vrata v OZN. medtem ko je razvoj Nemcev po vojni nezadosten, da bi lahno upravičil to ambicijo«,
Ameriški delegat je podprl pakistanski predlog in odbor je sklenil, naj se o njem najprej razpravlja.
Popoldne je prvi govoril so-vjeitsiKi delegat Malik, ki je izjavil. da so tri zahodne države večkrat prekršile potsdamske dogovore. Dejal je tudi, da imajo samo štiri okupacijske države pravico odločati o bodočnosti Nemčije in da Sovjetska zveza ne pristane na noben di-ug postopek. Oporekal je tudi Združenim narodom pravico posredovati o kateri koli bivši sovražni državi. Dejal je, da zahodne države postavljajo s svojim predlogom Nemčijo v outvir zaostale kolonialne dežele in da imajo nemški narod za zaostal narod, ki potrebuje skrbatvo posebne komisije-
Predlagal je. naj se Nemci z Vzhoda in Zahoda sestanejo, da pripravijo volilni zakon, kakor je je predlagala vlada vznodne Nemčije. Zatrdil je, da vprašanje volitev v Nemčiji lahko uredi samo konferenca med Nemci, ki naj bi jo. če potrebno, nadzorovale štiri o-Kupacijdke sile.
Očital je nato zahodnim državam, da hočejo neskončno odlagati združitev Nemčije in da Sovjetska zveza ne more pristati na pakistanski predlog, «ki je tesno povezah z nezakonitim predlogom treh zahodnih držav«.
Indijski predstavnik je izjavil, da bo podprl pakistanski predlog, čeprav je mnenja, da bi se morali predstavniki obeh Nemčiji najprej pogajati med seboj. Poljski, ukrajinski in češkoslovaški delegat so ponovili Mahkova utemeljevanja.
Končno je odtoor s M) glasovi proti 6 in enim vzdržanim o-dobril pakistansko resolucijo.
Nadaljevali so nato razpravo o tristanakem predlogu in ameriški delegat je med drugim izjavil, da. če bi komisija našla Ugodne pogoje za svobodne volitve, se bi odprla pot t« ponovni napor za izvedibo volitev. V naspiotnem primeru bo poročilo komisije nepristranska podlaga, da se podvzamejo u-krepi za izboljšanje položaja
Zadaj i 1* jovorll izrael^k. delegat, ki je dejal, da nemšk narod m nudil zadostnih mo ralnlh ln materialnih Jamstev da se zločini, ki jlb U zakrivil ne bodo ponovili. Sej* »e bo nadaljevala jutri.
Glavni tajnik OZN Trygve
Lie je brzojavno sporočil trem . vil, da «se priklanja vsem sim zahodnim komisarjem in vodi- j bolom, v imenu katerih so Nem-
telju sovjetske nadzorstvene komisije, da d-legati Vzhodne in Zahodne Nemčije lahko pridejo pred posebni politični odbor. da obrazložijo svoje stališče.
Adenauerjev obisk *
v Londonu
LONDON, 4. — S kosilom pri Churchillu je zahodnonemški kant ler Adenauer danes zij5e! uradni del 'svojega obiska v Londonu. Se poprej je Ade. nauer obiskal nemški konzulat in imel tam krajši govor. Pred vhodom v predsedstvo vlade pa je kanclerja pričakovalo manjše število demonstrantov, ki so protestirali proti njegovi prisotnosti v Londonu.
Po kosilu, ki je bilo zasebno, se je Churchillu in Adenauerju pridružil še Eden; prišli so tudi nekateri nemški izvedenci iz kanclerjevega spremstva. Razgovor je trajal približno eno uro; agencijska poročila dodajajo, da so na nj*im dosegli «popolen sporazum o najvažnejših svetovnih in evropskih vprašanjih«. Zdi se. da so razgovore vodili v precej širokem okviru. Politični krogi ne pričakujejo, da bi med Adenauer-jevim obiskom v Londonu prišlo do kakšnih formalnih sporazumov.
Adenauerjev obisk v angleški prestolnici je danes motil incident, ki ga je zakrivil minister zahodnonenjške vlade See-bohm. Zavezniški visoki komisarji v Nemčiji so poslali Adenauerju protest zaradi izjav, ki jih je Seebohm izrekel na kongresu Nemške stranke (Deutsche Partei), ki je ena izmed treh strank vladne koalicije.
Seebohm je med drugim izja-
ci žrtvovali svoja življenja#, in tudi, da^ Nemčiji nikoli nihče ni priznal varsajske pogodbe in je zaradi tega sploh neumestno. če se govori o nemških mejah iz leta 1937». Seebohm je govoril nekaj tudi o ((življenjskem prostoru«.
Kasneje je vodstvo »Nemške stranke« objavilo «pravi tekst« Seebohmovih izjav; po tem besedilu (ki ohranja trditev, da Nemci ne priznavajo versajske mirovne pogodbe) je minister vran, aa je meje treoa spiori odpraviti.
Najostrejša je bila reakcija francoskih zasedbenih oblasti, ki so označile Seeibohmove Izjave za «nezaslišane in nedopustne«. Ostro jih kritizira tudi socialistično glasilo ((Frankfurter Rundschau«, ki mu zlasti zameri besede o «simbo'ih, za katere so Nemci žrtvovali življenja«, ker vidi v njih apologijo nacističnega kljukastega križa.
V Bonnu so precej rezervirani glede namenov Adenauerje-vega obiska v Londonu. V številnih krogih pa izražajo mnenje, da bo kancler med drugim prosil za milost za maršala Kesseirmga in Mannsteina, ki sta trenutno kot obsojena vojna zločinca zaprta v kaznilnici Werl. Pripominjajo, da je svoj-čas Churchill prispeval 24 funtov šterlingov za denarno zbirko, s katero so postavili Mann-steinu za zagovornika odličnega angleškega pravnika.
Zaupnica Churchillu s šibko večino
LONDON, 4.	—	Spodnja
zbornica je izrekla zaupnico Churchillovi vladj in zavrnila z 296 proti 274 glasovi .cenzurno resolucijo laburistov proti novi stanovanjski politiki, ki jo
napovecSuje konservativna vlada. Z istim izidom glasovanja je zbornica odobrila načrt, ki predvideva zgraditev večjega števila stanovanj, določenih za prodajo in ne za nsjem. Odstotek hiš za prodajo bo smel doseči polovico vseh gradbenih del.
Večina, ki je dobil Churchill, znaša samo 22 glasov in je najšibkejša, kar jih je doslej dosegla kniservatvna vla. da Med debato je bivši laburistični minister- Hugh Dalton ^ativce, da so izdali svojo predvolilno obljubo, da bodo zgradili 300 tisoč stanovanj.
pododbora vprašali, ali bi hila Kusija pripravljena sprejeti o-pazovalce na svojem ozemlju, potem ko bi se prepovedala a-tomska bomba. Skliceval se je pri tem n® svoje spreminjeval-ne predloge k štirisiranskermi predlogu. P ludaril je nato da je Sovjetska zveza naklonjena takojinjemu nadzorstvu šelP po prepovedi! atomskega orožja, in je cSodal, da je pododbor raz. pravljal včeraj in danes o zahodni resoluciji in o sovjetskih spreminjsvalnih predlogih, ni pa hotel povedatj drugih podrobnosti.
Proces v Lucci
(Od naiega poit boe ta dopisnika)
LUCCA, 4. — Razpoloženje v razpravni dverar« je bilo danes dopoldnt podoci.o razpclc-ženju v učilnici katere koli šo. 1p nekaj dni pred počitnicam:. Brezporoembncgt štirih zasl s a-nvh prič in predsednikova napoved. da bo s pričami opravil bržčas že do čttitka, sta zanesli med prisotne nekako brezbrižnost, kii se jP po dvomesečni napetosti in mučnem prereka njiu pokazalo celo pri advokatih.
Dokaj naglo je predsednik odslovil prič. Angela Pelizzona in nekdanjega garibolttinca Ziz-zuta, N p prvi ne drugi nista vedela povedati nič bistvenega. Pelizzonu sta odpovedala gJaf in spomin, za Ziizzuta pa se je izkazalo, da bi tudi pri najo-^lj. ši volji ne mogel nič povedati, ker so mu obravnavani dogodki docela tuji.
Dali časa s*> je predsednik u-tvar- l za arhitektom Mideno, zlasti, kor se je nad pričo spra. vil odV. Giamr.»ni. čim je ugotovil, da namerava Miduna raz. bremeniti r.ekaj obtožencev. Priča jp namreč bil zapleten v ilegalno delo in na njegovem d;amu so se večkrat sestala partizana in med njimi Tamtossr in Modasti, Midsna je poudaril, dia sta ta dva šele od njega izvedela o uboju v Porčinju in du sta bife nad tem dodobra izne-nadena.
Člana videmskega CLN. odv. Gardi in prot. Cadetto pa stv morala sed)e*!i pred porot. nCki vise do 13. ure, ne morda zaradi porr.embncsti
lastnih izpovedi, marveč zaradi nenadnega zanimanja tožilca in zastopnikov zasebne stranke za vzroke in okoliščine, ki so pre-prečui preiskavo o purčinjsfcili dogodtih. S tem v zvezi je pri-šl ; na dlan. da je bilo priloženih zapasirAu še nekaj dokumentov v razbremenitev Rossit. tija. Ob koncu pa je bila pre-čitana dolga obtožnica naslovljena na videmski CLN, ki naj bi Jo bil podpisal Modestj z vzdevkom «Pao’o». Okrožnica predstavlja poziv italijanskim oartizanem. naj brez pred!sodu kov upoštevajo sodelovanje z Jugoslovansko armade, ki jo p;S'c visoV fu^k^i^ar takratne KPI ne more prehvaliti.
Giianninj Je trdil, aq so naj važnejl* (»istavki v pisanju fal-zifitet in d!a priloženi prepis ne’ odgovarja izvirniku. Pred-sadnik Je nato odločil, nai o bramiba preskrbi original in odložil razpravo do jutri dopoldne
M. L.
Kako pa na Ruskem ?
Menimo, da bi bil ie skrajni čas, da bi V idoli — ne samo pod naslovom «Kam gre Jugo. sl-avijan temveč tudi splch — prenehal govoriti v imenu jugoslovanskih narodov. S temi narodi ni namreč Imel nikoli nobc %ga opravka, najmanj pa tedaj, ko so ti preživljali najtežje trenutke svoje zgodovine in prelivali kri v borbi proti fašističnim in nacističnim razbojnikom, a katerimi je Stalin neposredno pred-napadom na Jugoslavijo tako prisrčno pakt kal in si z njimi de. Ul svet na interesne sfere. Se prav posebej pa nočejo imeti jugoslovanski narodi nobenega opravka s človekom, ki pred. vsem s svojimi dejanji, neštetokrat pa s svojimi besedami dokazuje, da je ne samo pristaš imperialističnega iredentizma italijanske buržoazije, ki bi hotela naše kraje ponovno spraviti pod svoje kopito, tem. več da je in da 'hoče biti v prvih iredentističnih vrstah. To so njegovi kominformovski občinsiki svetovalci v tržaškem svetu ravno sinoči ponovno dokazali, o čemer poročamo na drugi strani našega dnevnika.
Prav gotovo ni nobenega Jugoslovana, ki bi kdaj koli odobraval to in takšno komin-formovsko iredentistično pri. zadevanje. Prav tako pa ni ntikogar v Jugoslaviji, ki bt verjel tistim Vidalijevim številkam o «200.000 naprednih elementov v zaporih in tabo-riiiih« itd. itd-, kakor te j« vse prebivalstvo Istri kega okrožja smejalo vsem podobnim številkam, ki jih je bil Videli objavil v six>jem tisku o coni B, ko jih je ponatisnil turi; tamkajšnji tisk.
Vidali je med drugim v svo-
Italijanska vlada predložila sindikalni zakon zbornici
Razpravljanje v javnem mnenju zakona - Montgomery v Rimu •
o rezultatih Vanonije?ega Acheson odpotoval domov
RIM, 4. — Italijansko javno mnenje se še vedno ukvarja z rezultati popisa dohodkov pc Vanonijevem zakonu. Na vseh straneh poudarjajo, da je popis zgrešil glavni namen, ki bi ga morala imeti davčna politika v Italiji: ugotoviti velike dohodke in jih primemo obdavčiti.
Glasilo republikanske stranke' «La Vcce repubblicana« piše med drugim: «Po BrusadellL jevem škandalu, ki je zgovoren primer ogromnih davčnih utaj, ki jih vsak dan pripravljajo v knjigovodstvih nekaterih velikih industrij in. finančnih organizmov, po tistem neverjetnem plesu mili-jarU, :4i*ii ne b: verjel. da znašajo veliki dohodki v Italiji samo 13 milijard na leto
PROTESTNA NOTA. FERJ ROMUNIH
ROMUNSKA VLADA OIUMOCUČA
shlenilev Mijoiil« gtede Hienlaiia
«Borba» o politični in gospodarski krizi v ČSR v zvezi z aretacijo Rudolfa Sionskega • O vesteh glede izpustitve Stepinca
(Od našega dopisnika)
BEOcrRAD, 4. — Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo romunski ambasadi v Beogradu noto, v kateri protestira proti samovoljnim postopkom romunskih oibiasti na pod. ročju Djerdapa (Železna vrata). V noti se poudarja, da vlada FLRJ že dive leti brez u-speha poskuša, da bi gled^. te-gp. vprtjišanja ustvarila stik med obema državama v cilju sklenitve sporazuma o ustanovitvi posebne rečne uprave za d.ier-dapski sektor, kar jp predvideno v donavsiki konvenciji iz le ta 1948. Glede na izreden po-
NOVI SPOPADI V EGIPTU
med policijo in angleškimi vojaki
Več mrtvih In ranjenih - Demonstracije v Kairu In Aleksandriji - Ostri protiangieSkl govori v par ementu
KAIRO, 4. — Danes zjutraj je prišlo v Suezu do novega oboroženega spopada. T0 vest so pozneje potrdili z angleške strani, kjer izjavljajo, da je prišlo do spopada, ko so egiptovski agenti in civilisti začeli streljati na skupino britanskih vojakov, ki so odgovorili z orožjem, izgube n8 egiptovski strani znašajo dvajset mrtvih ln ranjenih na angleški strani pa sta dva ranjena.
Do spopada je prišlo, ko je okoli 40 egiptovskih policijskih agentov in oboroženih civilistov napadlo kolono britanskih vozil pooroženih * strojnicami. Napadeni so takoj odgovorili s strojnicami.
Danes zjutraj so britanske sile blokirale mesto Suez. Britanski vojaški predstavnik je izjavU da je bilo mes o zjutraj kolikor toliko mirno, vendar pa so britanske čete nadzorova. le premikanja egiptovske policije v predmestju. Egiptovska vlada pa je proglasila «stanie narodne pripravljenosti«. V Kairu je nad »000 visokož lcev demonstrirajo proti Angležem. Obtoževali so vlado, da se ne zgane. Tudi v Aleksandriji fo Študenti priredili po ulicah de-mmstraclj* in vzklikali proti Angležem. Na področju Sueškega prekope p* s° an-ileike in egiptovske oblasti uvedle skupno preiskavo o včer»jšn'ih spopadih.
Izvedelo se je, da se Je poveljnik britanskih čet na P°d"
ročju Sueza sestal danes zjutraj z egiptovskim guvernerjem za Suez,
Predstavnik angleškega po. slaništva v Kairu pa je danes odločno zanikal trditve, da so skušale angleške čete vdreti v Suez in pomagati od zunaj četam, ki jih je egiptovska policija napadla. Prav tako je zanikal, da so Angleži začeli prvi streljati.
Egiptovski tisk objavlja danes ostre komentarje o včerajšnjih spopadih in tudi obširna poročila o debati v pe. lamen-tu. Med raznimi govorniki je poslanec Soliman Abdul Fottah vprašal vlado kakšne ukrepe namerava pod vzeti, da napravi konec britanskim napadom na področju prekopa. %Cemu — je vprašal — ni vlada zopet proučila vprašanja odnosov z državami, ki so naklonjene Veliki Britaniji kakor n pr. g Francijo m Belgijo?« Zahteval, je tudi tesn0 sodelovanje s Sovjetsko zvezo.
Neki druji poslanec je zahteval prekinitev diplomatskih io gospoda rskih odnosov z Anglijo ter je protestiral, ker je bil angleški p slanik p-;vabljen n* otvoritev novega zasedanja parlamenta.
Nacionalistični poslanec Nu-rediai Tarraf je tudi zahteval prekinitev diplomatskih odnosov z Anglijo, zatvoritev vseh britanskih jol in kulturnih središč ter «poegiptenje» športnih
krožkov v Kairu in Aleksandriji z izključitvijo vseh članov angleške narodnosti. Govornik je zahteval tudi podržavljenje «Egiptovske narodne banke« in Sueškega prekopa. Na koncu je zahtevaj podpis nenapadalnega pakta s Sovjetsko rvezo in izglasovanje zakona, ki bi določal stroge kazni zn vsakogar, ki bi sodeloval 2 Angleži.
Nocoj Je egiptovsko notranje ministrstvo Javilo, da Je Mio pri dsmaSnJero oboroženem spopadu ubitih 15 Egipčanov, 29 pa ranjenih. Med mrtvimi Je 12 policijskih agentov in ena ženska, med ranjenimi pa Sest agentov tn en otrok.
Poročilo zatrjuje, da je angleški oddelek začel streljati na skupino ljudi, ki se je udeležila pogreba ene včerajšnjih žrtev.
Medtem javljajo, da je položaj na vsem področju Sueškega prekopa zopet miren. Vendar pa je promet med Kairom in Sueiom prekinjen in na vsem področju so britanske čete in egiptovska policija v pripravljenosti.
V zadnjem trenutku se je zve. delo, da so imeli Angleži pri današnjem spopadu itirl mrtve in več ranjenih. Pozno zvečer je namreč egiptovsko notranja ministrstvo iavilo, da so si egiptovske in angleške oblasti izmenjale trupla štirih danes ubitih Egipčanov in štirih Angležev ter določeno število ranjenih in ujetnikov.
men je jugoslovanska vlada želela, dia bj se to vprašanje čim prej rešilo in da bi se s tem sporazumom omogočilo nujno potrebno sodelovanje med obema državama na tem važnem odseku v skupnem interesu obeh držav in v interesu plovbe po LKifiavi sploh.
V noti je nadalje rečeno, da vlada Romunije kljub takšnim naporom z jugoslovanske strani ze več kot dve letS uporablja razne formalne izjave, da bi se onemogočil sporazum o Djerda. pu. Komunska vlada je z razni, mi sovražnimi postopki onemo. gočila dosegg skupne uprave kot mednarodne jugoslovanske-romunske ustanove in postavila Jugoslavijo v položaj, d^ ne mpre enakopravno sodelovati
«N» takišntm polojaju — zaključuje jugoslovanska nota — Je vlada FLRJ prisiljena pod-vzeti potrebne ukrepe, da v soglasju z načeli svobodne plov. be »varuje interese plovb« na djerdaprfoem sektorju in da hkrati zavaruje svoje pravice in interese suverene in enako-pravne države m Donavi.«
V zvezi z aretacijo bivšega generalnega seikretarja KP Češkoslovaška Rudolfa Slanskega piše nocojšnja »Borba«, da predstavlja ta aretacija samo nov moment politične krize, ki je v C Sit začela dobivati konkretnejše oblike lansko jesen. Takrat je bil aretiran Ofo Sling, voditelj KP Moravske, nato je sledila aretacija oblastnega tajnika na Moravskem, Marije Sverhove, bivšega pomočnika generalnega sekretarja KP CSR in večjega števila partijskih in državnih funkcio. narjev. Med drugimi so bili tn-krat aretirani: bivši pomočnik ministra narodne obrambe general Rajcin, pomočnik ministra državne varnosti Svab, višji funkcionar politične uprave armade polkovnik Kupol in drugi. Letos v februarju pa so aretirali bivšega ministra za zunanje zadeve Clementisa. istočasno Pa tp bilo vrženih z odgovornih potožajev in aretiranih več kot 70 oseb na njihova m^sta pa so postavili za. upnike Moskve, Aretacije sc razširili na celo vrsto partijskih voditeliev. udeležencev v ?p®n ski meščanski voim in n« vo-tfitelie vstaje na Slovaškem.
«Borba« piše. da se je vzporedno s krizo na političnem pod. ročju povečala tudi gospodarska kriza m v tej zveri le nastal vpor, v k® Pretil so se začele odkrivati in omeniafi osebe: Gc.tt-wald. Zapotockv in Slansky. Del slike to gospodarske krize ilustrira lahko dejstvr, da je Sovjetska zveza izvajala pritisk
na CSR, naj prekine pogodbo s Švedsko za nabavo večje količine keksa. Zaradi tega priti-sika je bila pogedba odpovedana. a koks. je pozneje CSR izvažala v Sovjetsko zvezo. Xoda pozneje »e je ugotovile, rta je bil ta koks poslan na Švedsko seveda iz Sovjetske zveze.
V Beograd je prispela skupina ameriških publicistov in la-diiokcmentatorjev, ki je ns obisku v Jugoslaviji v okviru 24-dnevnega potovanja pc Ev-ropi, kjer bo obiskala važnejše prestolnice v s vrne, proučevanja vprašanja obrambe. Ta skupina je doslej obiskala Grčijo, Turčijo in Italijo pred svojim prihodom v Bet/grad. Ameriški ambasador je obiskovalcem priredil sprejem. Nato pa Je gostom priredila sprejem tudi Zveza novinarjev Jugoslavije.
V Beogradu se je i*Bcoi izvedelo za vest italijanske polurad. nP agencije ANSA, katere beo. grajski dopisnik sporoča. da je «med navadno dobro obveščenimi krogi« izvedel, da je «baje nadškof Stepinac izpuščen iz zapora v Lepoglavi« ter da «nj bila o terr izdana nobena uradna vest«. V zvezi s poročanjem ANSE se poudarja, da izpustitev Stepinca iz zapora ni uradno potrjena, pri čemer se omenja že znano pismo, ki ga je glede Stepinca poslal maršal Tito Etneriškemu novinarju Drewu Pearsonu in v katerem j« rečeno, da bo Stepinac izpu. ščen iz zapora ob polovici tega meseca,
. R. R.
Kratke vesti
LONDON, 4. — Liberalni list ^Manchester Guardian« se peča z nasprotovanjem angleškim sindikatom proti zaposlitvi italijanskih rudarjev v angleških rudnikih Iri pravi, da bi bilo treba sindikate »prepričevati«, naj to nasprotovanje opuste.
KEY WEST, — Po dvodnevnih razgovorih s predsednikom Trumanom o ameriškem ob »-e žitvenem program,u	je
ravnateli uruda za proizvodnjo in mobilizacijo Charles Wils»r> izjavil, da znaša vrednost ame. riške vojaškp proi zvodrfje danes milijardo dolarjev mesečno in da vsak mesec nsraSča.
PARIZ, 1 — Olivni tajnik »rabske lige Je danes Izjavil, da namerava posredovati za »premir. Je v hladni vojni«, da bi ZSSR In zahodne velesile lahko premislile, kako bi dosegle stalen mir.
Zdi se kot sanje. Užltnikov naivečjih dohodkov je torej samo 730? Ko se je ob koncu tega poletja približno 1000 naših r.ajvečjih pridobitnikov udeležilo one nedolžne igre na znani prireditvi v palači Labia, smo vprašali pristojne urade finančnega ministrstva, ali ne hi bilo primerno objaviti davčne prijave onih, ki so se udeležili te prireditve. V svobodnih deželah delajo tako«.
Pritisk javnega mnenja ja sprožil nekaj izjav tudi v demokristjan skih krogih. Tako je senator Cingolanl danes govoril o »brezvestnosti predstavnikov velikega kapitalizma«. Mirister Vanoni pa je zanikal, da bi proučeval posebne ukrepe v rvezi z davčno prijavo. Vanoni je izjavil, da £0 davčne izjave dale »zadovoljiv rezultat, ki t? popolnoma potrdil pričakovanje davčne uprave«.
Minister za delo Rubinacci je predložil danes zbornici načrt sindikalnega zakona. Iti — kot je že bilo govora — močno o-miejuje pravico do stavke. Iz poročila, ki ga je Rubinacci predložil zakonskemu načrtu, ;e razvidna še ena omejitev, o kateri Je bilo doslej malo govora. Zakon dovoljuje stavko samo y primeru sporov, tl se tičejo kolektivne pogodbe, vendar loči tudi tu med dvema vrstama sporov: «jurid4čni-mi« in »gospodarskimi«. V »ju-ridičnih sporih«, ki obsegajo predvsem spore v zvezi z izva. janjem kolektivnih pogodb, razsoja polno močno sam0 poseben odsek na vsakem apelacij-skem sodišču; stavka tu ni dovoljena.
»Gospodarski spori« se lahko rešujejo s stavko in sicer v primeru, da je «predmet spora določanje ali sprememba delovnih pogojev, ki jih ureja kolektivna pogodba«. Stavka pa ni dovoljena, dokler veljavnost ker lektivne pogodbe ne poteče. Prav tako stavka ni dovoljena za državne in javne uslužbence, kajti po mnenju zakonoda* jalca službenega razmerja tu ne ureja delovna pogodba, temveč zakon; stavka proti zakonu pa je nedopustna.
Danes je prišel v Rim maršal Monteomery, namestnik genera. la Eisenhovverja. Montgomery ni dal ob svojem prihodu nobene izjave, v političnih krogih pa pravijo, da Je «prišel v Italijo na normalen obisk za izmenjavo mnenj z italijanskimi vojaškimi oblastmi«. V Rimu bo ostal tri dni.
Zunanji minister ZDA Acheson, ki je po atlantski konferenci v Rimu ostal v Italiji še nekaj dni na zasebnem oddihu, se je danes odpeljal Iz Neaplja v New York z ladjo «Indepen-dence«. Pred svojim odhodom je dal nekaj izjav tisku in dejal, da so potrebni »večji napori za čim prejšnjo ureditev obrambnega aparata«. Izrazil je upanje, da bo na prihodnjem atlantskem zasedanju v Lizboni «mogoče ugotoviti večji napredek k'močnejši in varnejši severnoatlantski zvezi«.
Proti koncu tedna pa bo De Gasperi odpotoval v St ras s-burg, kjer se bo kot italijanski zunanji minister udeleži] zasedanja skupščine Evropskega sveta.
0 pomoči ZDA Angliji
LONDON, 4.
V obveščenih angleških krogih pravijo danes zvečer, da je treba še pred koncem leta, to je še pred Churchillovim odhodom v Ameriko pričakovati sklep o podelitvi začasne go. spodarske pomoči ZDA Angliji. O vpraš-njih se trenutno pogajajo v Washlngtonu, po vsej priliki pa Je o tete govoril tudi Harriman med svojim včerajšnjim kratkim obiskom v Londonu, ko je govoril s Churchillom in Edenorn,
jem predavanju trdil tudi to, da se v Jugoslaviji medno hi. treje obnavlja kapitalizem v mestih, pri čemer imajo levji delež ameriški in angleški mo-nopolisti«. Marsikateri njegov poslušalec, bi bil zelo rad vedel, katera so tista podjetja, ki so v Jugoslaviji last teh ameriških in angleških monopolistov? Seveda Vidali tnfcih podjetij ne more našteti ti preprostega vzroka., ker takšnih podjetij v Jugoslaviji ni. V Jugoslaviji so vsa podjetja v rokah delavskih svetov. v rokah tistih, ki v podjetjih delajo, kar pač ne moremo reči niti sa podjetja v Sovjetski zvezi, še manj pa za podjetja v tnko imenovanih državah ljudske demokracije, pai pa v teh drimvh najdemo Petrina rodjetja, ki so po dV-tatu moskovskih mogotcev izvzeta od nacionalizacije in so last takoimenovanih vmešanih drvžbv. Praiv v teh sovjetsko. satelitskih mešanih pcd:etjih se vrši kapitalist1čno izkoriščanje najhujše vrste. C e hočemo torej govoriti o neki m vračanju v kapitalizem, lati ko govorimo o tem vračanju ra v. no v satelitskih državah, nikakor pa rte v Ju-goslavi i, ki je edina dežela na svetu, o kateri se je uresničila doslej Markscrva misel, da morajo priti tovarne v roke delavcev, ne pa v roke birokratske kaste kakršna je v Rusiji in kakršne so v satelitskih državah.
Nadaljnja VUitalijeva trditev, da se tvedno hitreje obnavlja kapitalizem tudi na vasi, kjer se kulaki vedno bolj polaščajo zemlje revndh kmetov», Pa j« bila najbolje demantirana t pismom, ki ga je v zadnjih dneh objavil Centralni komite Komunistične partije Jugo. »kivije z navodili o novih po. teh socialistične preobrazbe na vasi. Ta navodila predvidevajo postopno razširjenje zadrug splošnega tipa, strojnih postaj, zadružnih farm, vinskih kleti, raznih zadružnih in obrt-nlh delavnic itd. Obenem pa se v navodilih predvideva poostrena borba proti ostankom vašlcih bogatašev, zlasti s pomočjo povečanja 'progresivno, sti obdavčevanja za vsako po. sest, ki ima več kot 10 ha orne zemlje — v zelo plodovitih predelih pa je ta norma tudi višja. Navodila pa še posebej poudarjajo zaostritev borbe proti ilegalnemu kupovanju, prodajanju, delitvam in našle-dovanju zemljišč, zlasti kadar taka zemlja zahaja v roke vaškim bogatašem ali drugim špikulantskim elementom.
To je pač ravno nasprotno od tistega., kar Vidali trdi, da se dogaja v Jugoslaviji!
O tem priča lahko čez 80.000 tujce«, ki je samo v letošnjem letu obiskalo Jugoslavijo, kjer so ae pač lahko prepričali, kako gorostasne so Vidali jev e laži o brezposelnosti, o bedi, o sabotažah in o stavkah. Ali lahko Vidali reče, da je n. pr. 80.000 tujcev letos obiskalo katero koli satelitsko državo, a da o Rusiji sploh n,e govorimo? Ne, ne more reči. kajti satelitske držive in Rusija zelo dobro skrivajo, kaj se tam dogaja. In vesti, ki kljub temu prihajajo od tam, pa vemo, da je n. pr. na Češkoslovaškem in na Poljskem znižan obrok kruha in da so uvedene druge omejitve glede nabave najosnovnejših življenjskih potrebščin ter ponovno uvedem karte, medtem ko je v Jugosla-vlji takšna ubeda«, da se živilske nakaznice postopoma ukinjajo, da je na tržiščih vedno več blaga in da je splošna življenjska raven vedno višja kiju* rttski m satelitski gospo. darski blokadi., s katero so hoteli kominformovski mogočni, ki to deželo izstradati samo zaradi tega. ker te je uprla njihovemu izkoriščanju. Ce bi to. rej kominformistovski oblastniki dovolili, de njihove dežele obišče vsaj deset odstotkov tistega števila tujcev, ki je doslej obiskalo Jugoslavijo, bi pač lahko ugotovili, kakšno je v resnici tisto stanje — politično in gospodarsko — ki je zahtevalo doslej aretacijo skoro vseh vodilnih komunistov, ki so podpisali znamenito resolucijo pred tremi in pol leti v Bukarešti in ki je zahtevalo aretacijo in usmrtitev velikega dela vodilnega kadra komunističnih partij predvsem v CSR, o čemer govorijo prav današnje vesti.
Koliko Tržačanov je dotlej obiskalo satelitske države in koliko je obiskalo Rusijo ifi njen raj? Menda samo pet na čelu z Malalanom, ki so se te dni vrnili in povedali, da niso pravzaprav — ničesar videli! Pa o tem še drugič!
Jugoslavijo je obiskalo ie na tisoče tržaških delavcev, zato ne potrebujejo Vidalijevih predavanj o tamkajšnjih razmerah, Pač pa bi si želeli malo ogledati, kako je na Ruskem, ne pa samo poslušati slavospeve delegacije, Id sama prizna. va da ni videla nH,
PARIZ, «. — Predstavnik začasnega odbora AUanttkeg* pakta Je dejal, da je odobren m-časni načrt poročila »odbora treh modrih« glede prilagoditve vojaških načrtov gospodarskim možnostim posameznih dežel skega pakta,
5. decembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, sreda 5. decembra
Sava, Stojana Sonce vzide bo 7.29, zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 12.28, zatone ob 23.59.
Jutri, četrtek 6. decembra
Miklavg, Vladovita
O «neupravičene
odvzemanju osebnih izkaznic v Istrskem okrožju
2 e več dni pišejo nekateri tržaški listi o tem. da so oblasti v jugoslovanski coni STO odvzele tržaške osebne izkaznice osebam iz cone B, ki so zaposlene v Trstu. Listi navajajo, da je to nepravilno.
Pri tem je zanimivo, da ti listi sami priznavajo, da osebe, ki jim je bila izkaznica odvzeta. stalno bivajo v jugoslovanski coni STO, kjer imajo tudi družine
Nismo_ imeli za potrebno, da odgovorimo na tako pisanje, ker smo upali, da bodo prišli sarm listi in krogi, od katerih sd listi, odvisni, do spoznanja, da je odvzemanje izkaznic an-gloameriške cone prebivalcem Istrskega okrožja popolnoma u-praviieno. Ker Pa listi še naprej nalašč pišejo o ime upravi (enem)! odvzemanju izkaznic, je potrebno da dokažemo kako neutemeljene pi zkmarmeme so njihove postavke.
Kaj Se je namreč zgodilo?
Več oseb. ki stalno bivajo v Jugoslovanski coni STO, hodi često ?; Trst. Nekateri so delavci. večji del teh oseb pa tvorijo tisti, ki hodijo v Trst zaradi tega. ker so tu povezani z razni-tni krogi, katerih rovarjenje Proti coni B je dobro znano. No, te osebe so na pobudo orne. njenih krogov pristale na zamenjavo izkaznice izdane od oblasti jugoslovanske cone STO za izkaznice angloameriške cone. Sle so na anagrafski urad v Trstu in si tu enostavno zamenjale izkaznice, čeprav je to na vsak način nezakonito.
Italianofilsko vodstvo na ana grajskem uradu v Trstu je za menjalo izkaznice več stotinam oseb ^ jugoslovanske cone STO.
od tistega, ki se ga napravi tem. da se falsificirajo podatki iz izkaznice.
Tako je z zadevo odvzemanja osebnih izkaznic. Osebe, ki so jim bile izkaznice odvzete, so zagrešile kaznivo dejanje in bodo počakale toliko časa, dokler bo zadeva proceduralno rešena, in da dobe novo izkaznico cone B. Z druge strani je treba jasno poudariti, da so se s tem organi v Trstu, ki favorizirajo zamenjavo izkaznic, razkrinkali kot pobomiki nezakonitega poslovanja in nepravilnega odnosa do jugoslovanske cone STO. Listi, ki so pisali o «neupravi-čenem-s odvzemanju izkaznic pa naj se zavedajo v kakšno zablodo in zlonamernost so s takim pisanjem zašli.
Obsodba škvadršsta Pinguina
Včeraj se je moral zagovarjati pred sodiščem Luciano Morgan z zloglasnim pridevkom Pmguino znan Vidalijev škva-drist.
Pinguino je skupno z drugimi pretepači napadel pozno ponoči tov. Evgenija Laurentija, ko se je vračal domov. Tov. Laurenti je takrat Pinguina prijavil sodišču, ki ga je včeraj obsodilo zaradi napada in poškodb na tri mesece zapora pogojno za dobo petih let in na plačilo sodnih stroškov.
Tako je škvadrist Pinguino končno prejel sicer milo kazen za svoje zahrbtne podvige. To ni bil prvi napad na razne poštene demokrate, saj je prav Pinguino vedno v prvih vrstah kominformovskih škvader. Tako je bil n. pr. v Škofijah in v Nabrežini, kjer je skupno z drugimi izzival udeležence okrajnega tabora OF, na povratku v Trst pa celo napadel starega delavca tov. Pcčkarja, za kar pa se bo mora! še ta
OBČINSKI SVET ODKRITO ODOBRAVA nezakonito izdaianie osebnih izkaznic
Kominforimsti prednjačijo v klevetanju ljudske oblasti v coni B - 0 povišanih najemninah hodo razpravljali, ko bo ž
ze prepozno
2e precej časa objavljajo raz-ni_ šovinistični časopisi idevet-niike članke v zvezi z ukreipcm jugoslovanske vojaške uprave v coni B. ki je odvzele., tržaške osebne izkaznice osebam, katerih stalno bivališče je v omenjeni coni; seveda so tudi v tej gon.ii prednjačili kaminformi-. stični časopisi, ki prekašajo tudi najhujše šoviniste v klevetanju ljudske oblasti. Zato nas ni prav nič iznenadiilo. da je na včerajšnji občinski seji predložil prav kominfermist Gombačei resolucijo v imenu svoje stranke, v ka/t-ri zahteva, naj bi občina intervenirala pri edgovomih oblasteh glede
mesec ponovno zagovarjati pred > «krivic». ki se dogajajo v coni I sod.šcem.	|	b na «škodo» interesov tam-
drijgi naro procesa pred zatmišm vojaškim sodiščem
i so prostovoljno in brez groženj podpisali zapisnih zasliševanja na policiji
Danes nastopile nove priče
Na ta način so navedene osebe napravile uslugo tistim krogom v Trstu, ki jim gre ostvarjenje zmede v jugoslovanski coni STO, ker nedvomno težijo organizatorji tega manevra z izkaznicami prav za tem. Poudanti je treba tudi da je anagrafski urad v Trstu za menjal izkaznice osebam, k\ ni majo s Trstom prav ničesar praviti. ki se v Trstu niso rodile, ne živijo tn ne delajo. Zakaj je bila izdana tržaška legitimacija recimo učiteljici iz Kori -pri Izoli, ki stalno živi in poučuje v Kortah?
Ti primeri zgovorhg pričajo o širokopotezni akciji, ki so jo prgnravljali v Trstu.
Poleg tega je anagrafski urad t> Trstu zamenjal izkaznice ne katerim delavcem, ki stalno bičajo v jugoslovanski coni STO so sicer zaposleni v Trstu, ven dar se vračajo skoro vsak ve čer domov. To pa je že absurd. Nepojmljivo je namreč, kaki more zamenjati izkaznico stal nim prebivalcem cone B anagrafski urad v Trstu in kako morejo osebe iz cone B na tc zamenjavo pristati in enostavno sprejeti novo izkaznico. Kako naj imajo .tržaško izkaznice razni Riosa, fcj so se rodili in žive v Kopru že 50 let in razni P-tacco. ki so se rodili in stalno žive v Piranu že 55 let.
Prav tako je težko dojeti, ka ko more tržaški anagrafski livad izdati tržaško izkaznico .lu-rinčič Riti, ki je stara le 17 let Junnčič Rita iz Fiessa pri Pt ranu (ki stalno živi v tem naselju) ni dobila Pri nas izkaznice, ker je mladoletna, dobila Pa jo je v Trstu, kamor pored koma zahaja. Toda ni težko dojeti, kaj mislijo doseči v Trstu s tem, da se izda čim večjemu številu eseb iz jugoslovanske cone tržaška -zkaznica in da se izkaznice, izdane cd oblasti jugoslovanske cone STO zadržijo v Trstu.
Iz tega je jasno, da so maral? oblasti v jugoslovanski coni STO T-odvzet; ukrepe, da se s tem škandaloznim manevrira-n .cm konca. Tržnike izkaznice so bile c dr zete tistim, ki so ne zakonito do njih prišli. Tem o-sj ham so se obenem izdala zn časna potrdila 0 bivanju, katerih veljavnost bo trajala vse dotlej, dokler ne dobe nove izkaznice jugo lovanske cone STO. katere piebivalci so.
Obenem si je treba biti na jasnem tudi pri tem, da pomeni nezakonita zamenjava izkaznice prekršek, ki ni nič manjši
Znižanje cen za Čokolado m bonbone
V zvezi S sklepom Istrskega okrožnega ljudskega odbora <■ znižanju cen tekstilu, masti o. lju, sladkorju, železnini, galanterijskim izd Ikcnt. 'vinu m ii.i lu, ki je stopil v veljavo 1. decembra. javlja svet za blagov ni promet, da se z istim dnem z 'ta tudi ''era bonbonov za 20 odstotkov in čekojade ter fck«. ladnih bonbonov za 10 odstotkov.
Gostovanje dramske skupine „Ante Babič" iz Buj
Danes srrdn bo gostovala v Ljudskem gledališču v Kopru dramska skupina irvetskega prosvetnega društva ('Ante Ba bič« iz Bu) s kome 1:jo neznanega dalmatinskega avtorja •Zaljubljenci«. S to komedijo je dramska skupina nastopila v tednu festivala Hrvatskih pro-sveto ih društev in jie že la lep u-*Pčh,
Včerajšnja razprava proti obtoženim Enuliju in Mariju Ve-nierju, Mariju Fabrettu, Titu Mizzanu in Viniciu Craveru ni prinesla nič novega, razen morda nekaj nasprotujočih izjav Cravera, kj je nastopil kot pri. ča v lastno obrambo.
Med razpravo smo opazili javnega tožilca maj. G.abba, ki je bil veselejši in smo iz ust maj, Baylissa kmalu izvedeli tudi za vzrok. Maj. Grabb je postal očka; tako je bilo namreč zapisano v pismu, ki ga ,e sprejel z doma. Odvetniki in prisotni novinarji so mu čestitali, kar je nekoliko razživelo ozračje v dvorani. Z rahlim po. klonom in z zadovoljnim nasmeškom se je maj. Grabb zahvalil. in nato nadaljeval svojo težko nalogo, do dokeže odgovornost obtožencev.
Takoj v začetku je sodišče poklicalo inšp. Štefanija, ki naj bi potrdil, da so obtoženci prostovoljno in brez vsatega priti ska podpisali izjave. To je inšpektor potrdil, Odv. Kezich je silil v pričo, da bi povedal kaj več o nekem Umfoertu Cardio liju, oziroma, če je to Mayer. O tem pa ni zvedel ničesar in je stvar prepustil odv. Jacuzzi. ju. ki je postavil isto vprašanje in dobil seveda isti odgovor. Nenadoma pa je malo dvignil glas in zahteval od predsednika. da se zapisnik o zasliševanju Marija Venierja ne vpiše med akte, ker je v nasprotju informacijami ki jih je odv. Jacuzzi dobil verjetno od Venierja, ki se morda že kesa. da je podpisal Izjavo. Maj. Grabb se je takoj uprl zahtevi in to zato, ker je bil zapisnik prostovoljno podpisan.
Obtožence so zasliševali ponoči. medtem ko so zapisnike sestavljali v njihovi prisotnost podnevi. Med zasliševanjem so jim ponujali cigarete in tudi kavo, ter jih niso podvrgli niti nučenju in jim niso niti grozili. Na odvetnikovo vprašanje, kam so Venjerja peljali na kavo, je Stefanj odgovoril, da so ga odpeljali v bar policije, medtem ko se je Bayliss vmešal in izjavil da je prepričan da ne bodo obtoženca peljali v bar Fenice ali podobno.
Odv. Jacuzzi je po mahniem premoru zahteval oprostitev vsake krivde Venierja starejšega, ker mu do sedaj niso mogli dokazati ničesar in so bile dane celo izjave v njegovo korist. Maj. Grabb se je ponovno uprl, trdeč, da so v njegovi spalnici našli lo nrbofev, kar je po njegovem mnenju že dokaz.
Tudi odv. Tamaro je po dolgem akademskem razpravlja, nju o posesti orožja zahteval za Mizzana oprostitev v obeh točkah obtožnice, vendar je tudi <>n dobil od javnega tožilca negativen odgovor. Odv. Goef. ter-Wondrich ie sto zahteval za Cravera. Rezultat je bj seveda isti. Tudi Cravero je po mnenju mai Grabba kriv.
Maj. Bavliss si je kot predsednik sodišča pridržal pravi-da odbije oziroma sorejme predloge šele. ko bo točneje pregledal dejstva, na kar je razpravo odtožil na popoldne.
Točno ob 15. uri se je razprava nadaljevala z izjavami odvetnikov, da nameravajo zaslišati priče in obtožence.
Vinicio Cravero, je potrdil, da ni ničesar vedel o orožju in da je hranil zavoj z brzostrelkami, ne da bi vedel o vsebini. O orožju ie izvedel od Venierja verjetno šele v taksiju. Izvedel je tudi, da se njegov prijatelj skuša iznebiti orožja in je prj tem uoorabil tržaški izraz «sbagazzarsi» kar pomeni mebiti se česa tudi proti plačilu.
Odvetniku je sledil maj. Grabb, ki je hotel zvedeti, če je Cravero prostovoljno podpisal izjavo. Na zadovoljivi odgo. vor ga je vprašal, tudi če se z izjavo strinja. Cravero je potrdil. vendar pripomnit, da mu nekateri malenkosti niso všeč Med temi je tudi stavek, ki pravi, da mu je Venier povedal o orožju ko sta zapuščala njegovo stanovanje, kar pa ne drži. ker je to izjavil na cesti, nreden sta stopila v taksi. Ta izjava je zelo zanimiva, kajti Crevero ie tako priznal da je vedel o orožju, ko je stopil v vozilo in se z njim v družbi Venierja. Mizzntm in Fabretta vozil brezskrbno n« mestu. Po zn=li-špniu ie bil Cr>vern od"u ščen, na kar so zaripni j dve ženski, jn sicer Frančiško Dra-gonijevo iz Mavhinj. ki je dru-
žino kakor tudi Fabretta že doig0 poznala in Marijo Grassi, stanujočo v Gl. Ooroneo 1. to je v isti stavbi kot Fabrevto.
Obe sta si bili edini v tem, da se je Fabretto obnašal precej otroško, kljub njegovim 19.. letom starosti. Vsako leto je h-odil na počitnice k Drago-nijevi, kateri je delal samo zgago in jj celo razrezoval čevlje, da si je pripravljal frače. Sel je tudi tako daleč, da je iz velike deske izrezal puško, s katero se je potem sprehajal po dvorišču. Bil je zelo rahločuten. kar dokazuje primer, da je s flobertom ubil vrabca, ga pobral in ga takoj zakop'1. da ne bi padel mački y kremplje. Tudi Grasijeva, ki je na enem ušesu gluha in so morali precej kričati, kar je poživelo dvo. rano, je potrdila, da ni imel Fabretto nikoli volje ne do dela, ne do učenja in je najraje polegaval. S svojimi izjavami je ženica vzbudila precejšnje veselje v dvorani in je bilo verjetno marsikomu v dvorani žal, da sp jo hitro odslovili.
Izjave ženice se pop' lnoma ujemajo z iijavamj psihiatra. Maj.^ Bayliss, je razpravo zaključil'in jo odloži) na danes zjutraj ko ho javni tožilec poklical nove priče, s katerimi bo skušal zanikati izjave obtožencev.
Ul, G. Cesare št. 1. Prav tako tiho so tudi odprli omaro in odnesli iz n-je 20.000 lir. Biasio. lijeva je ugotovila tatvino šele, ko je šla v omaro po denar za
nakupe.
Tudi kramarji na Akvedotu niso vami pred tatovi. Med tem ko je Silvio Perazzolo iz Padove večerjal v občinski re-stavlraciji na Akvedotu, so ne. znani tatovi odnesli iz njegovega kamiončina. ki je stal v neki stranski ulici, okoli 95 usnjenih torb in aktovk v vrednosti 100.000 lir.
kajanjega prebivalstva Ton resolucije je bil tako «dobro» zadet. da ao morali obmolkniti ysi šovinisti in celo predstavnik MSI se je zadovoljno smehljal. No, ker pa je že navada taka. da večina ne more odobriti resolucije, ki jo predlaga manjšina, tudi če se z njeno vsebino strinja, je župan našel izgovor, češ da je prefektura že protestirala pr-i ZVU glede omenjenega vprašanja ter stavila celo svoje predloge za njegovo rešitev ter je bil zato mnenja, da se sicer skupno protestira proti •krivicam«, da pa se opusti vsaka uradna intervencija, ki bi lahko samo «škodi la« položaju ((istrskih bratov«.
Ne bomo navajali, kakšno je naše stališče v zvezi s tem vprašanjem, ker objavljamo danes na isti strani članek, ki pojasnjuje celo zadevo.
Ker je bil včeraj nekako'dan samih resolucij, naj navedemo še dve. ki so jih prav tako postavili kemimformisti. Prvo je postavil kominformist Pogassi. V njej protestira proti nameri i ZVU, da znižajo proračun za j leto 1952. Po njegovem bi bilo treba proti tej nameri odločno nastopiti ter zahtevati od italijanske vlade, da svoj prispevek zviša. In zopet je bil župan tirfi, ki se z omen jen .m predlogom ni «pcvstm» strinjal. Po njegovem bi bilo najbolje počakati, kaj bodo odločili v Rimu. kjer to vprašanje proučujejo. Končno so se oboji sporazumeli, da pošljejo v imenu občinskega sveta telegram, v katerem zahtevajo naj bi se upoštevalo gospodarsko stanje našega ozemlja ter prosijo zato za višjo podporo.
Protest italijanskih skupin proti italijanski vladi zvemj res nekako čudno; še bolj čudne so Pa bile besede župana, ki je našteval, da je tržaška občina I prejela leta 1947 kar dve mili-
jardi 500 milijonov podpore, medtem ko se sedaj govori o 800 največ 900 milijonih, pri tem pa je seveda čisto slučajno «pozabil», da je takrat imela tržaška občina tudi ogromen deficit, ki je bil z leti nekako krit ter da bi morala zato vsota tudi zadostovati, če bi seve. da bila naša občina v rokah ljudi, katerim bi bili interesi te tudi resnično pri srcu.
Resolucijo v zvezi s poviša njem najemnin je postavil še kominformist Radich, ki je bii tokrat (zares čudno) odločno proti temu, da bi se na našem ozemlju uveljavil zakon o Povišanju najemnin, o katerem razpravlja sedaj italijanski parlament. Ker poznamo komin-formista Radicha, na sindikalnem področju, kot odločnega pob.ornika ideje, da bi tržašKo delavstvo samo čakalo, kaj bodo dosegli italijanski delavci ter da bi nato le avtomatično uveljavili, v tej borbi dosežene ukrepe tudi na našem ozemlju, se nam zdi res zelo čudna ta njegova sprememba.
Da je vse njegovo razburjanje ter protestiranje proti uveljavitvi resnično krivičnega zakona, ki bi prizadel prav gotovo najrevnejše sloje tržaškega prebivr Istva. le navaden politični in špekulamtski manever kominformistov, nam ni treba še posebej poudariti. Tudi predstavniki večine, so se hoteli izkazati kot ((zaščitniki« interesov tržaškega prebivalstva, pa niso vedeli kako vsklad ti to svojo željo z njihovo že staro _ zahtevo, da se morajo na našem ozemlju uveljaviti vsi italijanski zakoni. Zato niso ve deli predlagati nič boljšega, kot da se razpravljanje o tem vprašanju prenese (prav gotovo za toliko časa, da bo ZVU zakon o povišanju najemnine že sprejela ter bo vsako protestiranje ali interveniranj« zaman).
Zadnja pot Romana Pahorja
Male tatvine
Tatovi so se prihulili v vežo ambulante zdravnika Risola v Ul. Valdirivo 36 ter odnesli iz nje z obešalnika plašč, last dr. Gioppi de Turchendeima, ki je bil pri svojem kolegu na obisku. Kasneje je dr. Risolo ugotovil, da so mu odnesli iz nekega predala tudi 3.500 lir. Skupna škoda znaša 45.000 lir.
Ponoči so tatovi zelo previti, no zlezli v spalno sobo Dome-nice Biasiol in njenega moža v
Veliko število pogrebcev je pokazalo, kako je bil pokojni Roman priljubljen in spoštovan
Včeraj popoldne ob treh Anoi počitku tov. Romana Pahorja, spremili iz mrtvašnice pokopa- Njegova smrt je ganila in pre-lišča pri Sv. Ani k zadnjemu I tresla vse ki so ga poznali in
GORIŠKEGA
Poživitev obmejne trgovine v preteklem mesecu
Mesečni vestnik, ki ga izdaja Trgovinska zbornica beleži preteklem mesecu oktobru znatno poživitev obmejnih trgovinskih izmenjav v okviru videmskega sporazuma z dne 2. februarja 1949. Zlasti razveseljivo je za naše trgovce večje povpraševanje po raznem materialu in strojih z jugoslovanske strani. Kot znano, so v zadnjih I mesecih izvozi zaostajali za u-1 vozi. ker se niso Jugoslovani strinjali s cenami raznemu blagu. Premostitev omenjene ovi re bo prav gotovo pospešila obmejne trgovinske izmenjave, v katere se že dolga leta uprte vse nade goriških trgovcev.
V mesecu oktobru je Trgovinska zbornica Izdala 24 uvoznih dovoljenj. Uvoženega je bilo za 53.706.000 lir sledečega blaga:	gradbenega lesa, div,
lesnih odpadkov, žagovine, živine za klajo in slanih čev.
Izvoznih dovoljenj je bilo Izdanih 8. Izvozili so za 20.299.335 lir sledečega blaga: nadomestne dele za avtomobile, kolesa in nadomestne dele. električni material in južno sadje. V omenjeni vsoti so vključeni tudi stroški za -popravilo enega tovornega avtomobila.
bodo delali prejeli navadno plačo. Ce pa v omenjenih praznikih delajo, imajo pravico do plače povišane za 50 odst..
2. Ob državnih praznikih, ki padejo na nedeljo, imajo uradniki in stalno nameščeni delavci pravico samo do navadne plače. Ce pa delajo imajo pravico do navadne plače povišane za 50 odst..
Povišek 50 odst. je predviden samo za tiste ure. ki delajo ne pa za ves dan.
Jutri predavanje v Ljudski čitalnici
Jutri zvečer točno ob 20. uri bo v Ljudski čitalnici v Ul A-scoli i zanimivo predavanje o aktualnih gospodarskih problemih. Predaval bo znan goriški gospoda rstvenik.
Plačilo delavcem in uradnikom ob praznikih
Pokrajin ka zveza trgovcev sporoča, da morajo delodajalci po čl. 37,38 in 41 delovne pogodbe z dne 23.10.1950 plačati svoje nameščence ob praznikih, ki padejo na nedeljo, ob ledeliah in praznikih med tednom kot sledi:
1. Ob praznikih in državnih praznikih med tednom bodo u-radniki in stalno nameščeni delavci, ki v omenjenih dneh ne
Otroci, Miklavž vas čaka v Dijaškem domu!
Danes popoldne ob 17. uri bo Miklavž v Dijaškem domu razdeljeval koristna darila vsem otrokom. Pred pri hod tim Miklavža bodo dijaki zabavali prisotne s kratko prireditvijo. Vabljeni tudi starši.
IZPRED SODISCA
Pustolovščine drznega Sicilijanca
V prvih povojnih letih se je neznano od kod priklatil v Zagraj vojaški d terier 37-letni Catalano Mihael iz Vizzi-ni pri Trapaniju. Tu je kmalu navezal stike z raznimi domačini in živel skoraj izključno na njihovih ramenih. Da bi mu bilo bivanje na podeželju krat-kočasjieje, si je osvojil srce mlade šivilje. Dekletu je govoril o svojih posestvih na jugu, o .udobnem življenju, kateremu, da se je moral odreči zaradi vojne in vojaške dolžnosti. Natvezal ji je. da ga samo njegova vroča ljubezen zadržuje v Zagraju in da se namerava kmalu vrniti z ljubljenko na svoj dom. Birsa Visa je nasedla obljubam priliznjenega Sicilijanca m ga iskreno vzljubila. Ko se jima je rodilo dekletce, je Catalano še vedno obljubljal poroko in povratek na svoj dom. Zato je na županstvu, ko je prijavil rojstvo hčerke An-toniette izjavil, da je poročen z Birsovo ter da je otrok zakonski. Kaj kmalu po omenjeni izjavi pa je za vedno zginil iz Zagraja. Pozneje so oblasti ugotovile, da je Catalano že petnajst let poročen in oče štirih otrok
brali iz sodnijskih dokumentov je pravi tip južnjaškega pustolovca, brez stalnega bivališča še manj pa zaposlitve. Bil je vojak in že v prvih letih vojne dezertiral in se klatil po vsej državi ter nepošteno živel.
Njegova pustolovščina v Zakraju ni bila brez posledic in včeraj se je moral zaradi krive izjave na županstvu zagovarjati pred tukajšnjem kazenskim sodiščem. Čeprav j? že vajen sedeti na obtožniških stolih, je vendar v zadregi hotel opravičiti svoje dejanje. Zgovoril se je, da . ni nameraval kršiti zakona, temveč samo doseči, da bi bil njegov otrok zakonski. Pri tem je zanikal, da bi izjavil, da je poročen z Birsovo temveč, da je mala Anftonietta hčerka njegove zakonite žene. ki je tisti čas živela na Siciliji. Obsodili so ga na 3 leta in mesece zapora, na izgubo vseh državljanskih pravic in očetovstva nad svojimi otroki za dobo treh let.
Zaradi tihotapstva
Zaradi tihotapstva večje količine inozemskih cigaret iz Tržaškega ozemlja v Italijo so včeraj na kazenskem sodišču sodili 45-letnemu Tarantinu Mihaelu iz Ul. Balilla 2Q. Obsodili so ga na plačilo 5000 lir globe.
Zaradi istega prestopka 50 obsodili na 5500 lir globe 47-letnega begunca Alojza Trevi-sana, ki ;ie hotel vtihotapiti iz Trsta v Italijo približno 4 kg inozemskega tobaka. Poleg globe bo moral poravnati tudi sodne stroške.
Catalano. kot smo lahko raz- stroškov.
Obsojena zapeljivka 14-letne deklice
Pred časom so agenti javne varnosti aretira-li 43-letno Ma-riliEtio Emilijo iz Ul. Manzano 28, ker je hotela speljati na slabo pot 14-letno Kamenšček Marijo. Policija jo je prijavila sodnim oblastem in jo obdolžila, da išče zaslužka s ponujanjem mladih neizkušenih deklet ker je sama izgubila že ves čgr. Kamenščkovo je vabila na ie-tovanje s skupino veselih moških.
Obsodili so jo na sedem mesecev zapora in plačilo 25.000 lir globe ter poravnavo sodnih
ljubili, zato so tudi prihiteli v tako velikem številu, da se po. kloni jo njegovim posmrtnim ostankom.
Številni venci raznih prijateljev in organizacij ter cvetje so bili le zunanji izraz priljubljenost; prerano umrlega tovariša in ko so pevci zapel, prvo žatostinko. se je mnogim orosi, lo oko. Po žalostinki je krenil žalnj sprevod proti kapeli, kjer je po žalnih obredih tov. Dekleva spregovoril svojemu in našemu prijatelju zadnje bese. de v pozdrav:
((Roman, prišla je ura, da položiš obračun pred prijatelji in znanci, ki se v tako lepem številu poslavljajo od tebe. Trenutek je, da položiš obračun pred svojim trpečim narodom ux človeštvom. Tvoj obračun je lahek, vsakdo bi te lahko zavidal, Saj si dal drugim vse. kar si imel. Vse si žrtvoval, zato ničesar zahteval in le malo prejel v plačilo. Tudi tvoje slovo °d nas je lahko. Ne zapuščaš sovražnikov ne krivic komurkoli storjenih, Tvoj; računi so čisti, so jasni.
Četudi je ura za vsakogar neizogibna, žalujemo iskreno m moško za teboj. Zapuščaš nas še m’a d po kratki in zahrbtni bolezni, zapuščaš ženo in dva nepreskrbljena otroka. Premlad nas zapuščaš. S teboj gre y grob še mnogo neizkoriščenih sil, s katerimi bi lahko koristil svojemu narodu, skupnosti, vsem«.
Tov. Dekleva je na to na
Med svetovalci, ki so prvem delu. obči-niske seje postavili vprašanja, je bij tudi indipendentist Giampicooli, ki je zahtevat pojasnilo glede u-radnikov občinskega števnega in popisnega urada, ki še niso Prejeli celotne plače. Odgovoril mu je odbornik Venier, ki le izjavil, da so bili omenjeni uradniki odpuščeni v treh sku. p in ah ter da se prav tako v treh obrokih izDlačujejo še‘zaostale plače. Ko bo ob koncu meseca decembra zaključeno delo omenjenega urada, bedo prizadeti uradniki prejeli še plačilo za nadure ter znesek, ki je bil obdržaa, da bi se krili s-troski za vse morebitne napa. k® pri ljudskem in ekonomskem štetju, ki bi jih tam zaposlen; uradniki ragrešili.
Vprašanje je postavil tudi demokristjan Gaiopin. ki je zahteval, naj bj občina interve-nirala pri ZVU. katere
namen
Je razpustiti združenje «Con-sorzio per la tutela della pe-sca«. iz njegovega govora je bilo takoj rizvidino, da mu ne gre za to, da-b; bili cčuvani in‘ere-Si ribičev, temveč da bi morala obema ščititi to združen ie le
fm^7VUT ie.Pijansko in ker ima ZVU baje namen ustrnovi-Oženje, ki bi nosilo -lov Tržaškega ozemlja.
Tatovi tudi radiu ne prizanašajo
Tatovi tudi radiu na criza. nasajo. Včeraj med polnočjo in 4. uro zjutraj So vdrli v upravne prostore radia Trst I in s Pnuarejenimi ključi ter raznim ctrugi-m tatinskim orodiem vlo. mili v blagajno ter pobrali iz uje vso vsoto, kj je bila včeraj nabrana za poplavijence pod geslom «C rit en a della fraterni-ta». Iz blaigaine so orbraU lir, 930.800 lir čekov 39 dolarjev ter 120 belgijskih’ frankov. Poleg fega so pobral; se 139.000 Ilir. ki so bile last ne-kega_ radijskega, funkcionarja. Tatvino sc. odkrile dru?o jutro snažilke ter jo prijavile'pazniku, ki je noklica; policijo. Na KTa^u so našli niekiaf parov rokavic ter mnogo vlomilskega o-rodja. -------------
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
V SOBOTO 8. DECEMBRA 1951 OB 20. URI PREMIERA
V NEDELJO 9. DECEMBRA 1951 OB 18. URI REPRIZA
V* AVDITORIJU V TRSTU
GOSPA MINISTRICA
Komedija v štirih dejanjih Spisal: Branislav Nušič — Režiser: Ljudevit Crnobori Scenograf: Jože Cesar
Sima Popovič - Srečko Košir; 2ivka, njegova žena - Nada Gabrijelčičeva: Dara, hči - Ziala Rodoškova; Raka, sin -Elza Barbičeva; Ceda Uroševič, zet - Jožko Lukeš; D*-Is .nkovič, sekretar ministrstva zunanjih zadev _ Rado Na-krst; Rista Todorovič, usnjar - Ernest Zega; Pera Kalenic -Silvij Kobal; Pera, pisar administrativnega oddelka -Fišer; Ujec Vasa - Modest Sancin; Teta Savka - Valerija Silova; Teta Daca - Angela Rakarjeva; Kristina, njena hči* Tea Starčeva; Jova Pop-Arsin * Ljudevit Crnobori; Stric Panta - Stane Raztresen; Mile, njegov sin - Aleksander Jurkič; Soja. ločena žena - Ema Starčeva; Stric Jakob -Franc Pertot; Sava Mišič - Anton Požar; Učiteljica angleščine - Lelja Reharjeva; Policijski pisar - Lojze Starc; Anka,_ sobarica - Angelca Sancinova; Z a 11 d a r - Marij Mar-sič; Tiskarski vajenec - Darko Daneu; Sluga zunanjega ministrstva - Julij Guštin.
Dve priči, žandar.
V NEDELJO 9. DECEMBRA 1951 OB 10. URI DOPOLDNE
V AVDITORIJU V TRSTU
ponovitev Gorinšek - Roševe mladinske igre v štirih dejanjih
v
Nezgode
Rebra si je polomil Caric Cer var iz Ul. Fonts Oppig. 20.
j.	openski	postaji	je
padel S1 treh metrov visoke lestve in se poškodoval Sore jel j so ga na kirurški ^cidcfelek v’ bolnišnico, kjer bo ostal 15 dni
Na neki jugoslovanski ladji v luki je piri delu padel 44-letni Giuseppe Peteari fz Ul Guerazzi 15 Nalomil si je’ rebro in bo moral počivati 15 dni.
Ko je Telesfcr Pobega iz Gr-Ijana v lice ju «Dante» častil - te ne._ mu fe brizgnila.! v oko kav-stična goda in m>u ga preče’ ožgala, V 15 dlneh bo zopet zdrav.
Z lestve je padel, z višine -r> m težalr Attanasio Roseegna b Sv. M. Magdalene .Zgornje 744 ter si zlomi] koleno. Na ortopedskem oddelku, kjer so ga sprejeli, bo moral ostati 60 dni.
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka 6 decembra v Ul sv. Frančiška 20, pritličje, od 11.-13. in 17.-19. ure dnevno.
Gledališče Verdi
Dan^s se pirčne pri gledališki blagajni predprodaja Vstopnic za premiero Donizettijeve epe-rP «Lucia d; Lammermcor«, v; bo jutri 6. dec. ob 20.30. Predstava bo za abonente reda «A» in «C».
Opero bo vodil Antonioo Votto; nastopili bodo Dolores Wilson, Giuseppe Campara, Li-liana Hussu, Mario Tommasini in Raimondo Botteghelli. Zborno petje je naštudiral Adolfo Fanfani, režijo Giuseppe Mar-chiaro.
Seja glavnega odbora OF
V nedeljo dne 9. decembra za začetnike in'posebej za ilto. 1951 ob 9. uri dopoldne bo na j ki že obvladajo smuško i M^0
zimovanja ,a,
Martuljk z
Zimovanje v Martuljku
Zveza antifašistične nljačia® organizira letos zimovanje Gorenjskem in sicer V tuljku pri Kranjski gori- f leženci zimovanja bodo sla-ta vali v udobnem domu soA Rozmana«, kjer bodo Polegtudi oskrbe, imeli na razpolag® * zabavne prostore in plesno a rano.	,
V okolici Martuljka s° ^ merna smučišča, vendar v smučarji lahko smučali Kranjski gori (3 km od » tuljka - 10 minut vožnje ,z u. kom) ali pa v Planici. VS1» v čarji se bodo lahko vpis^Vgj smučarski tečaj ki bo P05,r:te,
70	J-____-okni 7.3 113 .
Za novoletno
jelko so prispevali
V DOLINI;
, peCar Vikt<>rija 100 lir, 2gur Ivan 200, Slavec Amalija 100, Ce-snrk Ljudmila 200, Svetina Petra 100, Lavriha Marija 100, Sir.otlak Angela 100, Bonača Cveta 100 Francka 200, Lovriha Ana 100 Dl Donato Irma 100, Cisera Milena 100, Stranj Jožefa 25, Fo-r^na 2(’0, Foraus Francka 150, Pečar Marija 100, Stranj Milan 50, Prašelj Ivan 50, Stranj Irma 100, Komar Josipa 50, Samec Alma 100, Kocjan Marija 100 Mahnič Teodora 100, Ota Marija 100, Bucaj Štefanija 100, G ropa j c Karlina 100. Kos Alojzija 50 Sc-količ Marija 100, Mahnič Kristina 50, Kocjan Milka 30, Kocjančič Vilko ICO, Bardi Marija 100, Zlobec Ana 100, Sancin Francka 100 Sancin Antonija 50, Stranj Ljuba’ 150, Ota Albina 100, Žerjal Marija 100, Ota Justina 150, Jtrcog Marija 200, Stranj Lucijg 150, Ra. žen Pavla 1(10, Stranj Marija 200, Jercog Olga 100, Švara Ida 100, Švara Ida 100, Žerjal Lidija 100, Ferluga Marija 200, Prašelj Elvira 100, Stranj Justina 100, Pangerc Marija 100, Sancin Bruna 50, Sancin Marija 50, Svab Justina 100, Furlan Avguštin 100, Marega Anton 250, Novak Almira 50, Ger-11 Josipa 100. N.N. 50, Slavec Ivana 50, Lovriha Antonija 100, .Terjan Angela 200, Pangerc Ljubi 200, Krmec Marija 100, Marsetič Marija 100, Žerjal Ana 100, Prašelj Pavlina 100, Slavec Josipa 100, Stranj Frančiška 100, Žerjal Angela 300, Prašelj Erminija 200, Lovrit.n Draga 200, Lovriha Celestina toO, t-uot.-k I i cilja 150, Fer-
sedežu tajništva OF, Ul. Rug-| Udeležene: gero Manna 29 seja glavnega i odpotovali v Martuijk * { odbora OF za Tržaško ozemlje • k°to in sicer 26- decemb^ ’ja. s sledečim dnevnim redom; iv pa se bodo vrnI 1. politično poročilo; 2. erga. nizacijsko poročilo; 3. diskusija; 4. sklepu
5INDJKAI.NE VESTI
Jutri 6. t. m. ob 18. fjfl1 bo v Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora ERS pekov-skih delavcev. Obravnavali bo. do važna vprašanja stroke.
SEJA ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV
Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev ERS sklicuje za danes 5, decembra ob 17. uri redno sejo na svojem sedežu.
kratko orisal težko življenjeI luga' Marji« 100 r-andl Angela pokojnega Romana njegove za- 250, Cuk Viktorija 50 Furl-n Justina 200, Ferluga Lucija 100, Lovriha Angela 150, Kocjančič Angela 100, Sancin Mariia 50, Sancin Karlina 60, Marc Mariia 50, Sanda Dorka 50, Kocjančič Ernesta 100, Prašelj Alojzija 100, Sancin Notburga 100, Stranj Ljuba 100.
V BOLJUNCU:
Žerjal Ljudmila 200, Bordon Egi 100, Križman Homana 150, Ota Lucija 100, Loredan Anica 200, Cetui Marija 100, Maver Roža 100, Skrl Pijerina 200, Della Santa Draga 100, Sancin Zora 100, Pezzolin Antonio 100,
V KARMENKI:
Sodnik Jolanda 200, Sodnik Je landa 100, Mahnič Ida 150, Mahnič Silvana 150, Pobega Darija 100, Pobega Marija 100. Kraljič Antonija 150, Franza Ana 140, Jež Jolanda 60, Bordon Egi 100.
V DOMJU:
Hrvatič Silva 150, Žerjal Pina 300, Trlan Ivan 150, Kocjančič T. 200, Kuret Ivan 200. Bresenta An. ton 400, Sever Ivana 150, Brajnik
•sluge za naše ljudstvo in zlasti za mladinsko gibanje, njegovo borbo prroti fašizimu, trpljenje po ječah in konfinacijah in zaključil:
((Roman tvoje telo polagamo k počitku, toda ne tvojega duha, ki ostaja med nami. Kot nekdaj nam kličeš tud; sedaj: Strnite se, zedinite se proti nevarnosti, ki še ograža va» ob-stoj. Ta tvoj klic velja še po-sebj najj mladini, kateri si posvetil vse svoje najboljše sile. Roman, naj ti bo lahko tržaška zemlja, ki si jo tako ljubil. Po. ctvaj v miru in slava ti«.
Ro govoru so pevci zapeli drugo žalostinko. nakar je kre. mi sorevod do groba.
Tako je legel k zadnjem po-č.itku naj Roman, ki mu je bilo življenje skoraj vedno le grenka kupa in mračen (Žan, ki pa rrm je na njegovi zadnji po. ti stialo lepo jesensko sonce, to sete takrat, ko so spuščali njegove zadnje ostanke v jamo. ?mo	občutili,	k?ko nam
le bil F^m^n d ra-? in blizu in kako ie bi] skromen, da .«mo Ra v življenju komaj ooazili, da d« smo prav zato globoko ob-čutil; njegovo prerano smrt.
VESELOIGRA «WORM’S EYE VIEW»
Dramska skupina angleške posadke v Trstu to priredila v četrtek, petek in sobote vsa. kokrat ob 20.30 uri v ’ pro-štorih kinematografa «Superci-nema Principe« Dtlderfjeldcvo veseloigro «Wcrm’s Eye View».
Vsi, ki s? želijo udeležiti predstave. lahko debi jo vstopn’. ce v «Officers’ Clubu«, v Ulici Galatti ali pa na. dan predsta\> zvečer pri blagajni kina «Su-percinema«.
nuarja 1952.
Celotna oskrba z vožnjo ** 5000 lir.	reje-
Prijave za zimovanje^ SP yj.
ma mestni odbor ZAM Vujte Machiavelli 13 - II., kjer tudi vse nadaljnje mf°r!!’ je-Vpisovanje bo zaključeno preklicno 12. decembra.
nauk*
MIKLAVZEVANJE V ZINI
Demokratične žene_v ,e žini vabijo na miklavževam ’]je bo danes 5. t. m. od 20. ure ^ v dvorani Kulturnega anju «Igo Gruden«. Po obdar0 jo-
sledi zabava In ples	za
lov. Poskrbl jeno bo tu darj)a
prigrizek. Miklavževa .jjjjjh sprejema odbor dernokra ^ žena isti dan od 16. d° jod13'
v prostorih Kulturneea
IZLETNIKI - KOLESARJI, POZOR !
Opozarjamo izletnike, ki so v preteklih mesecih potovali v Jugoslavijo s kolesi preko bloka Fernetiči - Sežana in dobili od tamkajšnje finance začasno izvozno dovoljenje, da to pred potekom vrnejo financi na bloku, ker bodo imelšj drugače sitnosti.
OPENSKI OKRAJ
Obveščamo starše iz vasi Opčine, Briščki, Konkonel. Bane in Fernetiči, da je vpisovanje otrok od 3. do 12. let za obdaritev ob novoletni jelki pri terenskih poverjenicah, istočasno pa dnevno od 16. do 18. ure na sedežu okrajnega odbora OF na Opčinah, Ul. Ginepri 7, kjer se tudi sprejemajo prostovoljni prispevki.
STRAMAR, ŠKOFIJE, PLAVJE
Odbori za novoletno jelko v Stramaru, Škofijah in Plavjah pozivajo starše otrok v starosti od 3. do 12. let, da jih vpišejo obdaritev v Stramaru pri tov. Lazarju Veljaku, v Škofijah pri tov. Francu Sancinu, v Plavjah pri tov. Slavku Brajniku. Istočasno se sprejemajo tudi prostovoljni prispevki.
A Po kratki in mučni r„g * nas je zapustil nas in oče
Anton Dekleva ^
Pogreb bo v četrtek cembra ob 15.30 iz_ SP10-”' SV. nice na pokopališče P
A,ni-	,	sin ®r'
Žalujoča soprog9, gve*9-
maitUBo in družina
ROJSTVA, SMHT1 IN P°
Dne 4. decembra Ltjo N Trstu redilo 9 otrok, no-8 oseb, poroke Pa m bene,	.	pj«’1?
UMRLI SO: 92-letm Paulatto 78-letnii Anton 51. 81-letna Rosa Albertina P TUrel mečni, 59-letni Enrtc® 3jet 92-letna Terfsa Krenzer. ni Angelo Deipicco o. teil8' Antonia Marcusi m vat»< ni, 63-letna Carmela c° 77xti. 75-letoa Cesarina Garim
MALI
OGLA?!
ISCE SE VAJENEC oi 15. let za trgovino slov pri .upravi lista.
IZLET V BUJSCINO
Osvobodilna fronta iz Stra-marja, Škofij in Plavij organizira enodnevni izlet 9. decembra 1951 z avtobusom v Umag, k reki Mirni to v Buje. Vpisovanje pri tov. Veljaku Lazarju v Stramarju, pri tov. Jamšku Jožetu v Plavjah, pri tovarišici Hrovatin Milj na Badihl in pri tov. Furlaniču Dorotu v Škofijah. Vpisovanje samo še danes 5. decembra.
DAROVI IN PRISPEVKI
Mesto cvetja na grob Romanu Pahorju, daruje Merlak Srečko 1000 (tisoč) tir za Dijaško Ma-tleo.
OBJAVA
Občina vabi vse tiste, ki prodajajo na stojnicah po čl. 1 zakona od 5. februarja 1934 š>t. 327 in imajo zato potrebno dovoljenje izdano od tržaške občine, da se javijo do 31. d'cem. bra 1951 osebno ali po sindikalnih organizacijah za obnovitev dovoljenja za leto i952.
Kdor ne bo pravočasno obnovil dovoljenja mu bo zapadla pravica do nadaljnega pori0" vanja,
ADEX
IZLtJl
vlakom icvni) i° (3
ven1'
IZLETI Z za BOŽIC (4 dnevni) n NOVO LETO na
Bled
Vpisovanje od 26. n° bra dalje.
Od 23. do 26. decem&ra
Ljubljano
Ajdovščino Vipavo Tomaj Pulj Pazin
Vpisovanje od 3. do cembra.
SILVESTROVANJE v
°P°tijin aerembri.
z izleti od 30.	je-
60 k »Tl JanuarJ*-cembra do *• ■"
1 «Adria' Vpisovanje pri decem.
Express», do
bra 1951»
8. de’
Z
Ob Članku Amadinija v rimski reviji Teatro scenario ^Slovenskogledališče v 7rstu - italijanskega pa ni„
dai ft12em zatrl slovensko gle-“‘‘‘‘sko ustvarjanje v Trstu. Po J govor; padcu so prevzeli skrb .. ®«ranje slovenskega gledali-■ *Hanski šovinisti, ki so or-tn l21!?1’ nasilne napade zoper , ™turno ustanovo. Njim so Pozneje pridružil; kominform-v mestu in včasih po vaseh.
Itam" razveseljivejši so redki \ dl|janski glasovi, ki skušajo
trezno
in kolikor toliko stvarno
slovensko gledališko “metnost v Trstu. Tak gIas je
m=	\ novembra 1951 iz Ri-
dini r Je Posvetil Franco Arna-<ran v dvotedenski reviji TEA-tPj .SCENARIO na prvem mestu m*. delu Slovenskega nadlega gledališča v Trstu. Isti ‘las je prišel 27. novembra 1951
tudi
i,- lz Trsta, kjer je večernik r£ULTIME NOTIZIE ponatisnil "■^en; Amadinijev članek.
,y današnjih prilikah in današ-™ ozračju mednarodnih odno-? je priporočljivo pomirljivo o tržaških razmerah, v l !>u medsebojnega umevanja za tel»*rn,e P°trebe obeh domačih rodov. Amadinijev članek razo. “ya mnogo takega umevanja, ko /*V1 n. pr.: «ln če se omejimo ? gledališče, naj povemo takoj, Sn ^ slovenci od konca vojne j* “anes izpopolnili in okrepili prodiranja in širjenja; J~ali so z žilavostjo, resnobo in ~®obnostjo>>. Vendar SNG ni 'J““Je prodiranja in širi le odr-kulturo.
Govoreč o slovenski skupini, ki Siedališko delo, razlaga član-dJiiu pret;irano, ne posebno za-vsevednostjo: ((Gledališko (J0 na to je dobro takoj "P?zoriti — vršijo Slovani, ki so stil>V Ilc’ JuEosl°vanske komuni-partije, ne drugače misleči ^ "»kratični ali .beli’ Slovani«, j, uf>nkih kominforrr.ističtiega toi t°ra- P°ro^a: ((Medtem ko so tl-nov SI°venci začeli borbd za jj. 0 zgraditev Narodnega doma Dl rlJaroc!ne palače v sami sredi-Sn t?651-3’. z zadevnim gledališčem, torn?°rali Pustlti v rokah komin-- listov ljubko osrednjo dvora-
Dorr.u pristaniških delav-
kuii0 opremo glede kostumov, l.'S in priprav in z bogato zbir-
ho
*! ‘n se omejiti na predstave majhnih gledališčih odrtaljene-s hm*stnega roba in malih občin snežno slovenskim prebival-
^°dba o predstavah SNG
^Svojo sodbo o predstavah zgo-nri v naslednje .besede: «Kdor je sta tvoval nekaterim teh predli ’ za8°tavlja, da so inscenaci-U(i’ rez>ja in igranje vzorni«. Po-r,K^r'la. da razpolaga gledališče «z , »sir— ku;
   _ „
Uit ??rSk'h del». Zaključi! ie s trtis • da dokazuje slovensko * ec«lišče kljub nizkemu skupne-številu gledalcev, da je de-
1«^ zatinjem delu članka pomilu-k, P>sec tržaške Italijane, ker ni-j^J0.takega gledališča in ne rasejo slovenskih predstav, blag-,“ie pa Slovence, ki hodijo lah-k svojim in italijanskim predavam in razumejo oboje. «Za •'aiijane«, pravi, «nastaja nevar-/®st, da polagoma ne bodo srr.eli Kanati niti italiianskega gledali-.a. Malo gledaliških družb pro-re prav do Trsta, zmeraj redkeje Prihajajo, iz razlogov, ki so ‘pijanskemu gledališču in pro-
'nciainim mestom dobro z^anin.
J te redke družbe lahko igrajo >tio v občinskem gledališču Ver. l' v jeseni ali v zgodniem po-. ™. ko vročina in presletfki že
va, čeprav je tudi v n/ib opaziti f ve Slovenskega narodnega gleda-1 vednost« dodaja svojo razlago: tu in	l;Sča in njegovega Gledališkega | «To vprašanje ovaja njih nujno
’ potrebo, da zapustijo tesni krog manjšine in delujejo med večino, kakor že delajo s tiskom«. Ali se tu namenoma ustvarja zmeda s poskusnimi balončki?
Ce je bil glavni namen članka, da si pisec skuje ob imenu Slovenskega narodnega gledališča primerno orodje in pritisne z njim na rimsko vlado, naj pokloni Trstu nemudoma stalno italijansko gledališče, je njegovo pisanje do neke mere opravičljivo, neprimerno pa je, da v isti sapi pogreva prazne fašistične teorije o enojezičnosti in zgolj italijanskem značaju Trsta in bi rad izpodbijal upravičenost obstoja Slo. venskega narodnega gledališča s fantastičnimi izmišljotinami brez vsake podlage. Tako se italijansko občinstvo v Trstu in Italiji samo vara, kar gotovo ne more pospeševati prijateljskih ali vsaj znosnih odnošajev med dvema so. sednima narodoma, ki živita na istem' ozemlju. Na isti strani, kjer stoji članek o Slovenskem narodnega ozemlja?« In piščeva «vse-1 nem gledališču, uredništvo revi-
vrste gledalcev. «V osta-jlJJ)8. nadaljuje, «.ie gledališko ji, ‘jenje v rokah štirih ali petih C ranv3tskih skupin, ki same f^ujejo veliko ljubezen Trža-n°v do dramske igre«.
se mu, da bi moral biti sedež stalneea italijanskega flei 'ke2a giedal šča, ki naj bi »d °,Va*° v vsem obmejnem pasy Hi Milj do Nariiške doline. Orne-t-^dstva rimske vlade za kul. In "e potrebe tržaških Italijanov na^ža,uie, da ta sredstva niso *feh n'ena tudi gledališkim- po-*<jaiam' ((Slovenski zgled ni do ni{ zalegel, niti na področju Ja,SovanJa«. Vendar se obeta tr-'Nait1 ,ta,,janom z novo pŠHfe kler tudi novo gledališče, Do-^dn,>i?.a tega ni «zakai ne b; kakf. naPorov i’n se posluževali filj. ,r. Slovenri Avditorija, uno-Tds-?'0*5 zložljivi oder kakšnega ve Js?ve^a voza, zaouščen v kdo ce\trerern skladišču prestolni-*91i«)c	i11 <cTrst, ki ie dal gle-
I|m?u Molssija, Gandusdja, Mer-Ccawv’°'. Šolarjevo, Calabreseia, D)C'.a In Strehleria (da navede-Jjji.i5, nekaj znanih imen), ne *asliJ- se<1anje zapuščenosti, ne Vsakrt sei}aniega nesnodobnega, v(n ?anjegq primerjanja s slo-1aP x,m gledališčen-,, ki je ven-n0 Jvrsto in občudovanja vredr kV,^rav namen'eno manjšini, faitui nann nasprotna. Trst prI-itain 1 da bo vredno vkliučei v Si0van'ko gledališko žlvljenlen. rvorr, c‘ nl-so pravičnim Italija-Prav nič nasprotni.
^'/ansfeo gledališče v Trstu
Cen, Popolnem skladu s tem kli-»Si rn?°*es!' je naslov članka: ‘‘Hs-r-n NSKO GLEDALIŠČE V Nl» H ~ ITALIJANSKEGA PA
^ava mo ta k'ic: s°j Pri" iivex.lno vsaki narodni skupini, V|c 'zven matične države, pra-tlJdlrn0 ku,t"rne skupnosti z ma-*atio narodom, prav tako Itali-bo4n^ v Jugoslaviji in na Svo-Sl0v.m tržaškem ozemlju kakor t'eSkf'\Ceri' v daliji (vštevši be-jo . ' In v Trstu. Čeprav ima-^l^do . terl Italijani pomisleke °bfin ^talnih gledališč, češ da se h in 0 stalnih igralcev naveli-ske (j!0,mu ljubše potujoče igrai-?'nijevU '• menimo, da so Ama-tjliia!,e, mis11 o potrebi stalnega Uranskega gledališča v Trstu 'ilo ; ‘n prav pravilne, In želi-°rej i,»Vse8a srea, da bi se čim l'cben^eSnlilIe- Fašizem ni imel »f^reh« .1srn,sla za take kulturne
,•1 ^ Italijanskega Trsta. Uni-
i slUanrlVensko stalno gledališče, ti °t>la«i ra vs° dolgo dobo svo-t ii« nl mogel datj take kul-'u«i ni °ve. Kaže, da jo Trst *Dov°jne Italije zaman . okvir,; o 10	''''“seči
3vot>°dnega Tržaškega Ij/avno	v Ju2o>laviji trna
n, e>. r- no Italijansko gleda-hT^anen,6	zgled Slovenskega
jHil iu?:,Rler,ai:šča lahko Izpod tri0 svoit ' da tudi oni close-liu?Skl Sin S‘al"° E'ed-iliste, bi
% zaa°rrci ,0 s.Preieli z ve to« v0ljstvcm-kua,rne,stamv° P°"da'UI predvserr, ‘ kl sn	Amadtni jevem član-
Pozitivna In razveselji-
tu in tam kakšno netočnost, pehanje kulturne ustanove v kak politični vrtinec, zmanjševanje števila slovenskih gledalcev, tiho željo po izrivanju v Avditoriju ter še to in ono. Druga mesta so manj razveseljiva, ker ne kažejo zadostnega upoštevanja tr. žaške stvarnosti in primerne ljubezni do resnice.
Dvojezičnost v Trstu
Najbolj nas je presenetilo dejstvo, da Trst za pisca ni dvojezičen in da to utemeljuje v uvodu tako: «V vsem tržaškem mestu, po ulicah, v javnih in zasebnih uradih, v trgovinah in tramvajih ni videti ene slovenske be1-sede; samo v nekaterih obrobnih mestnih okrajih se ti lahko primeri, da bereš napise trgovin v dveh jezikih, italijanskem in slovanskem. Izjemo v tem pravilu, ki je v ostalem utemeljeno v samem značaju mesta in njegove beneške govorice, tvorijo včasih nekateri politični proglasi in zelo pogosto lepaki Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje. Lepaki iste barve in velikosti kakor za italijanska gledališča so pisani seveda v slovanskem jeziku; ker so nalepljeni po vsem mestu vsaj dvakrat mesečno, vzbudijo lahko samo oni v tujcu zgrešeni vtis o dvojezičnem prebivalstvu«.
V tem oostavku je zgoščena vsa prebridka zgodovina italijansko-slovenskih odnosov v Trstu. Kdor pozna to zgodovino in današnjo živo stvarnost, ve takoj, da je v tem odstavku skoraj toliko neresnic kolikor besed. Zdi se, da hodi pisec kot slepec in glušec po tržaških ulicah. Nikoli se še ni ozrl k največjemu napisu na sredi Tekališča ali Korza: ((Fronta za neodvisnost svobodne Primorske države«. Nikoli ni zavil po Ulici Rimskega gledališča ne po Ulici stolpa Bandena z večkratnimi uradnimi napisi: «Vhod za civilne nameščence'« in »Vhod za javnost«. Nikdar ni prisostvoval večurnim slovenskim razpravam z uradnimi osebami v palači Zavezniške vojaške uprave. Nikdar ni poslušal na tržaških ulicah slovenskih političnih in vo. livnih govorov; saj niso bili njemu namenjeni in šovinistični žvižgi so ljuto vrtali v ušesa. On nič ne ve o izložbah slovenskih knjig v osrčju mesta, ki so jih šovinisti trgali, razmetavali, teptali in zažigali. Nikdar ni pokukal na pošto, kjer se vsak dan odpravljajo in dostavljajo pisma s slovenskimi napisi in slovenske brzoiavke. Nikoli ni odtorl seznama telefonskih naročnikov s premnogimi slovenskimi tvrdkami. Nikdar ni prisluhnil neštetim slovenskim razgovorom po trgovinah, uradih in gostilnah niti neprestano brnečim telefonskim raz. govorom vseh plasti prebivalstva. Nikdar ni niti s koncem očesa ošinil slovenskih priimkov nad vsakovrstnimi podjetji po vseh glavnih in stranskih ulicah. Nikdar ni listal po volivnih imenikih in po občinskih seznamih prebivalstva, ki mrgolijo slovenskih in često hrvatskih priimkov in bi neznansko bolj mrgoleli, da lih niso fašistična peresa več ko četrt s oletja črtala in pačila in ca jih tudi danes še zmeraj ne črtajo in pači'o. Nikdar ni krenil na pokopališče k Sv. Ani med nagrobne napise s tisoči in tisoči popačenih ali neoopačen^h slovenskih imen. Nikoli ni prisluhnil na hodniku te ali one izmed slovenskih šol, kako se po številnih razredih razlega slovenska beseda, ki plane v odmorih na hodnike in se na koncu z di-iaki razlije t>o ulicah. Res, da bi moralo biti po javnih prosto-r'h mnogo, mnogo več slovenskih napisov in besed, če -naj bi ti prostori zrcalili resnično stanje prebivalstva. Da je to naravno stanje še zmeraj umetno prikrito. so krivi Mussolinijevi zakoni. ki jih mnogi Italijani še zmeraj tako vneto branijo in spoštujejo, zlasti po uradih in sodiščih.
Prav Hko krivo razmera (V resnice diha iz mnogih drugih stavkov in Izjav, n. pr. iz naslednje: ((Gledališka dejavnost je samo eden izmed odsekov, v katere se deli vsa slovanska propaganda, od gospodarskega do kulturnega. skušajoč ustvariti razred razumništva in slovansko srednje meščanstvo, l-i do zdaj ne obstoji«. Zdi se, da črpa pisec svoje vnanje o Trstu iz popolnoma ta Sističnih virov, drugače bi vedel, da sta se slovensko razumništvo in meščanstvo uveljavljali v javnem življenju že 1. 1848 in poslej neprestano do današnjih dni. Kdo je predstavljal tržaško slovenstvo v dobi čitalnic? Kdo je polnil leto za letom gledališko dvorano v Narodnem domu? Kdo je vodii in uoravljal vsa tista društva, ustanove, zavode in naprave, za katere je iznašel fašizem posebne protislovenske zakone, da bi jih zatrl? Italijansko razumništvo in meščanstvo? Proti komu je bila naperjena brezuspešna, četrtsto-letna fašistična borba, napadi, zapiranje, preganjanje, krute pravde pred posebnim sodiščem za zaščito fašistične države, odpravljanje slovenskih šol, prepovedovanje slovenskih listov in knjig, če Slovencev ni bilo in jih ni? Samo fašistične miselne ste ze vodijo do zaključkov, da tega, kar šovinistom ne ugaja, v Trstu nl.
Kako površno pozna piše« slovenske zadeve, iz kakšnih kalnih virov jemlje svoje podatke, ovajajo taka njegova izvajanja: «Ce so naše informacije, zajete po večini iz samega slovenskega tiska (katerega?), točne, so delovale v Trstu in na vsem tržaškem ozemlju do pred malo leti tri ali štiri slovenske filodramatske družbe, ki so Jih organizirali obrobni kulturni krožki«. O Narodnem domu pravi, da so ga fašisti zažgali 1. 1919, dasi se je to zgodilo eno leto kasneje. Govoreč o nabiralni akciji zamenjuje pisec nekdanji Narodni dom in bodoči Kulturni dom. Ob Avditoriju plete neresnične, Iz trte izvite zgodbe:	((Nemudoma so si
Slovani omislili zložljiv oder iz železnih- cevi (ni bilo treba, Ime li so ga že dolgo prej) in se lotili vrste svojih predstav; da, če se ne motimo (pa še Itako se motil), so možnosti, ki jih Je nudil Avditorij, zelo središčna dvorana s sedem sto sedeži, olajšale stopitev raznih filodramatsklh družb v eno samo ,narodno' družbo«.
Kot čista pravljica zvenijo mnoge druge navedbe, zapisane z domišljavo drznostjo, kakor bi slonele na podrobnih podatkih upra-,
lista, n. pr. o sporedih, kjer je pisec pomešal sporede raznih slovenskih dramskih skupin in pripisal Slovenskemu narodnemu gledališču tudi dela in pisatelje, ki jih ni nikoli igralo. Prav tako sloni na piščevih izmišljotinah, kar navaja o baje gostujočih režiserjih in igralcih iz Beograda (naj pove, kdo in kdaj je bil tu iz Beograda), o ducatu strojnikov in električarjev, o av-toparku in nagradah, o nizkem številu občinstva, ki pravi, da s' ga je izračunal «na podlagi raznih številk, objavljenih v zelo elegantnih zvezkih, ki se delijo brezplačno pri vsaki predstavi« (res računar čudodelnik, ker takih številk nikjer ni in zvezki niso brezplačni), itd. Nemajhno začudenje vzbuja trditev, da se je v‘ slovenskem dnevniku postavilo celo to vprašanje: «Ali se po iniciativi Slovenskega narodnega gledališča — pod njegovim vodstvom — ustanovi tudi italijansko gledališče za oba pasova Svobod.
je TEATRO SCENARIO ostro graja Augusta Doreja, ker je podal o zborovanju dramskih pisateljev v Saint Vincentu preveč po svoje pobarvano, netočno poročilo: «Ni dokazal svoje razumnosti. Očividno zelo malo pozna vprašanja našega gledališča... Zato je napravil iz njih poročilo, ki je, ker hoče biti skrajno gan-ljivo, tudi čisto fantastično«. Isto grajo zasluži ponekod Adaminijev spis.
Poleg članka stoje v reviji TEATRO SCENARIO štiri prav dobre slike o slovenskih predstavah. Pri prvi (str. 6), ki kaže prizor iz Shawove «Gospe War-renove», se je ponesrečilo besedilo, ki pravi, da je to prizor iz Cankarjeve drame «Za narodov blagem, s pripombo: *To gledališče je subvencionirano iz Beograda«. Boljše je besedilo ob drugi sliki: »Gogoljev Revizor, ki ga je uprizorilo Slovensko narodno gledališče v Trstu s kulisami, kostumi in režijo na visoki umetniški stopnji. Predstave se vršijo v središčni dvorani, v malih gledališčih na robu mesta in v mno-
gih majhnih občinah v pasu B Svobodnega ozemlja«. Besedilo ob tretji sliki spet malo škriplje: «Na desni prizor iz Gospode C.iembajevih M. Krleže v Slovenskem narodnem gledališču, ki ima zložljiv oder in avtopark, da lahko uprizarja igre povsod Cesto se pridružijo krajevnim ‘igralcem in režiserjem, ki so vsi plačani, igralci in režiserji Narodnih gledališč iz Ljubljane, Zagreba in Beograda (?)». Razlaga ob četrti sliki pravi: «V istem Slovenskem gledališču v Trstu se je uprizoril Molierov Namišljeni boL nik s kar najbolj skrbnim igranjem, šminkanjem in inscenacijo. V repertoarju tega gledališča so tudi pravljice za otroke in polemične igre s tezo».
Slovensko gledališče' v Trstu so si Slovenci z velikanskimi žrtvami sami ustvarili in ga po vojni dvignili na današnjo stopnjo. Posledice zločinskega požiga dvo. rane so ostale in vpijejo po povračilu škode in priznanju primerne dvorane. To zahteva najosnovnejša pravičnost.
ANDREJ BUDAL
[jPred tretjim literarnim \^čerom slnuenskih^žeria^]
o PESNICI
VIDI JERAJEVI
Kdo medi nami ne pozna še iz svojih šclskih let! pesmic kot «Vprašanj^ sončecu«, ((Zjutraj na vse zgedaj)), «KiaIj Matjaž«? Kair same so skočile v srce in ga vsega prevzele. Pcsd njimi je stalo ime Vid? Jeraj. Za tem imenom pa je bila Franica Vovkova, po oče-
VTISI IZ LETOŠNJE LONDONSKE RADIJSKE RAZSTAVE
Nevi izsledki radijske tehnike
Sončne pege in radijske oddaje - Nove katodne cevi - Radio in radar v službi vojske - 750.000 televizijskih sprejemnikov v enem letu
amtm
Poleg radijske razstave v Londonu je bila v Birminghamu tudi britanska industrijska razstava, na kaiteri so pokazali več novosti s tehničnega področja. Na sliki vidimo avtomatična hišna vrata, ki jih odpirajo in zapirajo fotoelektrični žarki
Visoko na<j zemljo obdaja zemeljsko oblo svod elektronskih plasti. Ti elektroni izvirajo <>d sonca. Ta posebna plast, ki ji pravimo ionosfera ali krogla ionov, jma med dru. gim tudi to važno lastnost, da odbija radijske valove na zemljo. Elektronska plast' odtaja radijske valove v isteiv. k(/lu, v katerem udarjajo ob njo. Nje. na gostota zavisi od senčnega obsevanja in sc. sorazmerno z njeno moŠjo spreminja. Od go. stote elektronske plast j pa je odvisna njena odbojna sptsob-nost, ki ima velik vpliv na oddajno zmogljivost mnogih ra, dijskih postaj.
led uspeli KmecHe gcsMsrsKe zveze na Koroškem
Pri volitvah v. Kmetijsko zbornico na Koroškem je dosegla Kmečka gospodarska zveza zelo lep uspeh, ki kaže, da želi kmečko ljudstvo stvarnega dela v kmetijskih ustanovah, ne pa politiziranja in prlstra-nega razdeljevanja javnega denarja.
Na volitvah, k: so bile 25. novembra je bilo 31.0CO volilnih upravičencev, vendar jih je glasovalo samo 78 odstotkov. Posamezne volilne skupine so dobile naslednje število glasov in mandatov v Deželno Kmetijsko zbornico:
Kmečka gospodarska zveza
I.929 glasov in dva mandata, Karntner Bauernbund (OVP)
II.226 glasov in 11 mandatov, Karntner Arbeitsbauernbund (SPO) 5.009 glr.sov in 5 mandatov ter Unabhiingige Bauern-schaft (VdU) 5.681 glasov in 6 mandatov.
Za Kmečko gospodarsko zvezo sta bila izvoljena Janko Ogris iz BUčovsa in Tomaž Dumpelnik iz Stebna pri Globasnici,
pri volitvah v okrajne Kmečke zbornice so dobile posamezne volilne skupine naslednje število glasov in zastopnikov: Velikovec: Kmečka gospodarska zveza 913 glasov in 3 mandate, Bauernbund 1376 glasov In 5 mandatov, Arbeitsbauernbund 648 glasov in 2 mandata ter Unabh. Bauernschaft 490 glasov in 2 mandata.
Celovec: Kmečka gospodarska zveza 566 glasov in 2 mandata, Bauernbund 1443 glasov in 5 mandatov, Arbeitsbauernbund 876 glasov in 3 mandate ter Unabh. Bauernschaft 600 glasov ln 2 mandata.
Beljak: Kmečka gospodarska zveza 447 glasov in 1 mandat, Bauernbud 1251 glasov ln 4 mandate, Arbeitsbauernbund 1109 glasov in 3 mandate ter Unabh. Bauernschaft 1154 glasov in 4 mandate.
Volilni odbor Kmečke gospo darske zveze ie vsem volivrem n: slovll zahva’0 za oddane glasove Kmečki gos pr da rsk’ zvez1 ter čest tke vsem izvoljenim kand datom, za katere je odbor prepričan, da se bodo v svojem napornem delu poka^li vredre zaupanja svojih volivcev.
Sončne peige včasih zelo mo tijo radijske oddaje na velike razdalje. Ce so. te sončne pege zelo pogoste, lahko popolnoma prekinejo radijelče zve ze med posameznimi deželami. Zaradi tega je zelo vazno, da so radijske oddajne pr,staje: točno obveščene, kdaj so pogoji za oddaje povoljni. K sre. či lahko dandanes približno šest mesecev v naprej precej točno ugotovimo, kakšni bodo ti cdda.tn; pogoji, akoravno se nam doslej še nn posrečilo napovedovati sončnih peg. Za to gre zahvala središču za radijska raziskovanja v Teddiragto nu pri Londonu, ki ga nad zoruje državna uprava za znanstvena in industrijska raz iško van.ta
Središče Zn radijska razisko vanja v Teddingtonu razpošilja mesečna poročila, iz fcaten.ii je razvidno, katere valovne dolžine so najbolj primerne za radijske zveze med določenimi točkami zemeljske oble v posameznih obdobjih. Te napo. vedi veljajo šest mtsecev. Omenjeno sredižče za radijska raziskovanja je na letošnji radijski razstavi v 'Earls Courtu
v Londonu razstavilo poseben sprejemnik, s to napravo s< sprejemali radijske oddaje iz WaFhiingtona na valovnih dolžinah, kit jih je raziskovalna
postaja v Teddingtonu že pred meseci priporočila v svojih me. sečnih poročilih. Na ta način so Se obiskovalci radijsko razstave lahko sami prepričali o točnosti omenjenih napovedi: Oddaje, ki jih je sprejemal do tiični sprejemnik, so bile tako točne, da so poGkišatelji po njih lahko ravnali svoje ure.
Na londonski radijski razsta.
vi smo med drugim, tudi videli najnovejše katodne ee\i, ki znatno izboljšujejo televizijski sprejem. Zanimivi so bili tudi najnovejši radijski sprejemniki, ki so podobni prvim radijskim detektorjem, Ta nova tehnična zamisel je v zvezi z novo in redko tehnično prvino germanijem, ld jo naj. demo v prirodi v zelo majhnih količinah, Germanij lahko dobivamo iz premogovih .--aj. Da ne bi samo v ta namen trošili dragocenega premoga, izkoriščajo saje tovarniških dimnikov zlasti v severn; Angliji. S temi sajami ravnajo na pose
bem način, ki ga. držijo v .tajnosti, in dobivajo iz njih omenjeno novo rudo.
Iz germanija izdelujejo kristalne cevi v velikosti zadnje, ga člena mezinca. Za sedaj še ne uporabljajo teh cevj za navadne radijsike ' sprejemnike, marveč v Angliji, v Ameriki in še v nekaterih drugih državah za sodobne računska stroje. Te cevj namreč ne izgorevajo kot navadne cevi c žicami. Zaradi tega rabijo na ti. soče novih cevi za te naše današnje »tehnične možgane«, ker zavzemajo tudi mnogo manj prostora in trajajo dalj časa.
V oddelku za televizijo so obiskovalci razstave lahko občudovali televizijske slike na 74 televizijskih sprejemnikov iz 30 tovarn, ki so vsi ,'stočas. no sprejemali oddaje.
Kljub temu da je za Anglijo velike važnosti, da čimbolj po-veča svoj izvoz, daje angleška industrija prednost naročilom oboroženih sil za izvedbo obrambnega načrta. Angleška vojsua, vojno letalstvo m vojna mornarica so na radijski razstavi irrela svoje posebne paviljone. Angleška vojna mor. narica je razstavila model radijskega in radarskega kontrol, tvega centra, ki je tik pod poveljniškim mostom križarite, z majhnimi vzorci anten, ki služijo posameznim napravam,
V oddelku angleške vojske si se lahko seznanil z razvojem angleške tehnike na področju signaliziranja od' časa starega Rima dlo današnjih dni. lam Si videl poleg najnovejših radar steih naprav protiletalskega top ništVa tudi prve brzojavne a parate', katerih se je posluže vala angleška vojsRa.
Angleško’ vojno letalstvo pa je na tej razstavi zelo nazor no prikazalo pomen radia in radarja za letalstvo. Videl si naprave, ki usmerjajo letala pri njihovem spuščanju na letališče in naprave, s kalerimi letalci med' letom lahko iečno ugotovijo področja^ nad kate
so izvozili za 12 milijonov funtov šterlingov teh naprav, torej za tri milijone funtov šter. Iingov več kot lani v istem ob. dobju.
Na kraju lahko še omenimo, dia se med drugimi pri izdelovanju katodnih cevi zlasti od. likuje angleška tovarna E.K. Cole Ltd., Ecko Works, Sou-thend-onSea, Essex (Anglija), medtem ko izdeluje kristalne cevi, ki smo jih prej omenili, tvrdka General Electric Ccm-pany Ltd. Magnet Hcuse, Kingsway, London W. C. 2.
L.G.R.
Nov gradbeni maferiai
Ing. Manojlo Dujič, strokovnjak generalne direkcije za gradbeništvo v Zagrebu, je našel novo vrsto gradbenega materiala — porozrri mavec, ki bi ga glertte na njegove lastnosti lahko široko uporabljali na gradbiščih v državi. Novi gradbeni material, za katerega po m-.enj«. ing. Dujiča ni pooatkov v tuji literaturi, bi uporabljali za plošče prj zidavi razdelnlh zidov. Prednost poroznega mavca je v tem, da je dober izolator toplote in zvoka ter je zelo poceni glede na nizek faktor (I).
Z uporabo poroznega mavca, ki ga dobimo z mešanjem mavca z neko peho, primerno tudi za gašenje požarov, bodo uporabili surovino, ki jo ima Jugoslavija do-volj. Ing. Dujič je prepričan, da bodo grrdbena podjetja zaradi preprostega načina produkcije in dobrih lastnosti prešla na uporabo tega novega gradbenega materiala.
* « *
tisoč delavcev. V premogovnikih ie začelo primanjkovati delovne rimi so, kaT je zlasti zelo važ Sile zato, ker nakopljejo ruaarj
Za 29% več premoga kakor lani so nakopali rudarji v Jugoslaviji letos v novembru. Pomaga* so jim rnmreč prišle prostovoljne brigade komunistov. V premogovnik h HrvaUke ter Bosne in Hercegov ne je delovne sile zdaj dovolj, v premogovnikih Srbije pa primanjkuje še okrog 21 penenjem. Ali njej to hrepenenje ne zadošča, ona hoče njegove izpolnitve. Manjka pa ji
tu iz Prešernovega rodu.
Tudi po materi Gorenjka je podedovala jasno, odknto besedo. Z njo je poveiičevala do. roačo zemljo in vzgibe svojega srca. Da bo njena notranjost vsa prepojena s tem, ie pokazala zelo zgodaj. Svojo prvo piesem je spesnila v ljudski šo. li, v meščanski pa pesem o Triglavu. Ta pesem, ie bila napisana v nemškem jeziku. 2i-vela je tedaj v tujini, (ie!no v Dunajskem Novem mestu, delno na Dunaju. To je bil njen bridki delež v drami, ki se je odigrala med njenimi starši, za. radi katere so tudi zapustili domačo zemljo.
Na učiteljišče pa je Franica Hodila v Ljubljani. Takrat je tudi že nastopila kot pesnica. V krog, ki se je zbiral okoli Marice Nadlišeiic Bartolove in Ivanke Klemenčič Anžičere te njune «Slovenke» je prišla Franica pod psevdonimom Vida. Pisatelj Fran Govekar ii ‘e iz bral dtrugo — simbolično jtrae Vida, To ime' se je je prijelo in ji ostalo vse življenje.
Šimom Gregorčič, ki ie bil eden pesniških urednikov Slovenke, je o njenih pesmicah sodil, da so dobre' in da listu ne bodo v sramoto. Pisa'a pa je Vida tudi v «Angeljček;i, «Vrtec», (dvančeto), «Domače ga prijatelja* in «Zenski svetu. Njene pesmi so izšle y zbirki «Pesrm» in v izbranem: delu, kS je izšlo trj leta po njeni smrti in ga je uredila prof. Marja Boršnikova.
Ko je bila še učiteljica v Ljubnem in v Zasipu pri Bledu je vsako svojo pesmico prečitala najprej otrokom. Takoj je vedela, če je dobra, če je z njo pogodila otrokovo du ševnost. Imela je izredno spo sobnost, da se je v le.to čudovito znala vživi ja ti. Ni j; bi lo potrebno nobene šolske metode, ker najboljša ji je bila le njena lastna.
Učiteljevala pa je le kratko dobo. Življenje jo je zvezalo z glasbenikom Karlom Jera-jt.m in jo za dolgo dobo rope. ijalo zopet na Dunaj. Tu je okušala vso slast in radost žene in matere, p» tudi vso grenkobo. Do vrha in še čez ji je napolnila srce ob smrti sinčka edinca. V žalovanju za njim, najde sipet sama sebe in duševni mdr v iskanju lepote. To je njej najvišji eilj, osnovna nota njene čustveno poglobljene lirike.
Od te lirike je ni moglo odvrniti niti prijateljstvo z Ašker-oerii. Zgodilo se je le za kratko razdobje, ki je ostalo v njenetn pesništvu le epizoda. Realizem ji ni bil lasten, v nje. nih pesmih je zvenel prisiljeno in zato je v svoji zbirki zavrgla pesmi z realistično vse. bino. Sicer pa Aškerc tudj ni hotel vplivati na njeno pes niško tvornost. Pisal ji je: »Držite se živl:enja v njem ter v prirodj iščite poezije. Vi mo. rate pisati, in pesniti tako, kot Vam veleva Vaša irdividual nost, kajkoj. vam veleva Vaše srce, Vaš okus. Samo da nam, poveste svoje čute v izvirni krepki, temper-menta polni •bMki.#
Mnogo več vpliva imajo nanjo cb.ikovalci slovenske mo deme, zlasti Murn s svojo pesmijo žitnih polj in Cankar s svojim velikim neutešenim hre-
no pri bombardiranjih skozi oblake. Tam smo dobili lep pregled o današnjem stanju le tehnike.
Letos so v Angliji izdelali že 750.000 odličnih televizijskih in približno dvakrat toliko ra
zdaj v primerjavi z letom 1939 dvakrat toliko premoga, njihovo število pa se ni povečalo. Da hi zagotovili premogovnikom dovolj delovne sile, se pripravlja sprememba v sistemu nagrajevanja rudarjev. V rudnike bodo lahko priš'l delat tudi delavci Iz kme-
. ■ -i -i._. i»iui u ti d l luui ceiavci iz Kme-
duakih sprejemnikov. V prvih tijstva in drug'h panog, kjer po-sedmih mesecih letošnjega leta | treba po njih ni tako velika.
vere v življenje in njegovo silo. Neprestano išče nekoga, ki bi ji to vero dal, ki bj njeno notranjost napolnil s Um. kar sama nima. Zaradi teeti nienega iskanja ji Ivan Prija telj tako lepo pove, da mora človek živeti sarro od življenjske meči. ki jo ima v sobi. «Ta življenjska moč je talent.
BOJ CEDERMACEV
{Beneško - slovenska duhovščina pod Italijo'
2.
V juliju 1945. je v rojstni vasi v Smrdečah pri Tarcentu
umrl 82-letni Janez Kruder kjer je po več ko štiridesetletnem službovanju v Oblici Prosnidu, Brdu in v Roncu živel 10 let v pokoju. Smrdeče, ki so bile za njegovih otroških let še popolnoma slovenska vas so za njegovih starih dni šte^ le le še njegove vrstnike, osemdesetletne starce in starke za Slovence. Za Krudra, ki je ob-čulil vso grenkobo zatiranja in pieganjanja, je bila tudi to velika bridkost, ki jo je vzel v grob.
Človek bi mislil, da so vsi ti in ostali Čedermaci bili bog-sigavedi kakšni revolucionarji, politikanti, propagandisti. Ne piav nič drugega niso hoteli, kot svojemu ljudstvu v domačem jeziku razlagati evangeljske resnice. Niti od daleč niso delali nato. da bi se Beneška Siovenija odtrgala od Italije in priključila Sloveniji, kar je bilo do 1641. nekaj nemogočega. Obratno je res Beneiko-sloven-ski duhovni, ki so bili odtrgani od ostalih Slovencev so se v prvi svetovni vojni celo borili v vrstah italijanske vojske proti Avst iji, Se so ž vi nekateri. ki so imeli celo oficirski čin, o več. dob:ij celo odlikovanja in javno pohvalo za svoje vedenje pred sovražnikom, saj je bila v Italiji splošna resnica. da vojaki iz Beneške Slovenije v prvi svetovni vojni niso poznali dezerterjev, kar je
za italijansko armado bila nadvse izrodna in velika izjema.
Eden iztned Čedermacev, oficirjev. da iz previdnosti ostanemo Ie Pn .mrtvih je bil dr. Miha Dorbolo, profesor italijanščine na škofijski gimnaziji v Vidmu. Hud antiiašigt za svojih dni, ni sanjal, da bo nje-gL>v pogreb prav isti dan (25 julija 1943.), ko je padel faši-zem. V prvi svetovni vojni je kot artilerijski oficir opazovalec vodil izpod Špika nad Policami (Montaža) obstreljevanje avstrijskih utrdb in tudi obstreljevanje božjepotnih Višarij, kjer je potem kot duhovnik v letih neposredno pred drugo svetovno vojno «dela[ pokoro#, kot se je sam rad šalil. Prav ob tej pokori na Višarjah, se je dobričina po naravi razgibal, razširil svoje obzorje, spoznal globlje slovensko problematiko, tako. da je ob izbruhu druge svetovne v.ojr.e vzkliknil, «Trda in dolga bo ali sedaj bo. mo prišli vsi Slovenci tudi mi, pod skupno streho«. Smrt mu je prihranila veliko razočaranje.
'II
Po prvi svetovni vojni, ki je Italiji kljub vsem njenim pora-zom prinesla ob diplomatskem pritisku zapadnih velesil in ne /možnosti kraljevp Jugoslavije vse Slovensko Prim irje s Kanalsko dolino, je bilo splošno pričakovati, da se bo ob primorskih Slovencih bolj razgibala tudi Beneška Sloven'ia
Beneško-slovenska duhnvšči. na se je rada odzivala glaso-
vom, ki so prihajali od Soče, ali predfašistična Italija je budno pazila na svojo Slavio Ita-liano, ne da bi ji pomogla, pač pa da bi zatrla vsak glc, ki bi hotel to ljudstvo prebuditi in razgibati. Nevedno osiromašeno ljudstvo je vsaki diktatorski vladavini vedno ljubše od prebujenega, ker jp pokorno orod. je v rokah oblastnikov, državnih kakor cerkvenih.
Ko se je po vzgledu primorske duhovščine v letih 1921 do 1922. skušala tudi beneško-slo-venska duhovščina povezali in je bila na tem, da ustanovi «Zbor svečenikov sv. Mohorja« kot svojo organizacijo, je videmski nadškof Rossi z vso svojo diktatorsko avtoriteto, to neusmiljeno preprečil kot cep. ljeiije. sektaštvo in upor proti cerkveni pokorščini. Sel je tako daleč, da je celo hotel, da bi ga beneško-slovenski duhovniki skesano prosili odpuščanja. Čedermaci se niso čutili krivi. Samo eden je klecnil na kolena, moral pa je zato preziran od ostalih zapustiti svoje mesto; od nadškofa Pa je dobil za plačilo bogato župnijo, ali nP v ■Beneški Sloveniji, ki jih nima-temveč v Furlaniji. Cerkveno oblast je posnemala civilna, italijanska vlada mu je podelila odlikovanje CavalierP della Corona dTtalia.
Glavni bojevnik Čedermacev pa je tudi nioral zapustiti svoje mesto, ta Pa na pritisk nadškofa Rossija Bi je to vikar Monkar, ki se je umaknil v go-riško nadškofijo in tu začel, dasi že v letih kot kaplan v
Bovcu. Težka služba tu, in še težja v Zabnicah v Kanalski dolini, zaradi božjepotnih Višarij, ki jih je gradil, ko jih je pomagal razbiti, že omenjena Dorbolo, ga je slabotnega * po naravi vrgla v prezgodnji grob. Slabiče, izdajalce ljudstva so plačevali, borcP za pravice, za dvig, pehali v revščino in grob.
Obdobje najhujšega preganjanja beneško-slovenske duhovščine se je začelo z avgustom 1933., ko je videmski prefekt prepovedal vsako uporabo slovenskega jezika v cerkvi. Pridige in petje, branje evangeli-ja in molitve, pouk verouka za otroke, vse bi moralo biti sa-nvo italijanski. Začelo se je klasično obdobje Čedermacev. V zadnjih tridesetih cerkvah Be. neške Slovenije je utihnila slo. venska beseda.
Čedermaci go se proti krivičnim posegom civilne oblasti v strogo verske zadeve obrnili za pomoč na svojega nadškofa Giuseppe Nogara, ki jih pa niti poslušati ni hotel, češ da nima časa, da mora na božjo pot v Palestino Mož je pokazal ob izbruhu abesinske vojne kakšnega duha je, ko je proslavljal v vseh svojih pridigah zločinski pohod fašizma. Da pa je bil udarec proti slovenščini načrtno premišljen je pokazal korak v Rimu pri Vatikanu. De-putacijo slovenskih duhovnikov je sprejel nadškof Pizzardo, ki je vodil tedaj kongregacijo za izredne cerkvene zadeve, ker je bil drž»vn| tajnik Piia XI. kardinal Evgen Paccelli, sedanji
papež Pij XII. v Švici. Mogoče tudi namerno.
fJaaškof Pizzardo se je v uradnem odgovoru, ki ga je poslal videmskemu nadškulu izgovarjal, da Sv. stolica ne more za beneške Slovence nič storiti, da fašizem ne bo popustil, Neuradno je pa deputiaciji ob sprejemu brezsrčno povedal v obraz svoje mnenje, da so beneški Slovenci žP osemdeset let pod Italijo in da morajo že znati italijansko. Da so beneško-slovenski duhovniki premalo katoliški in preveč nacionalistični. Za evangeljske besede »učite vse narode o ni vedel, te za slovensko ljudstvo niso veljale. Brigala ga je le visoka politika sporazuma s fašizmom Kako drugače bi nadškof Pizzardo nastopil, če bi Angleži prepovedali italijanščino v cerkvah Malte, Francozi v cerkvah Tunisa. Dejstvo je, da je Pij XI. ob neki priliki izrekel besede, šlo je prav za pri. morske Slovence, da mali narodi zginjajo kakor zainjajo male wbe v žrelu velikih. Čedermaci so biij zastopniki le malih rib, zanje ni bilo pravi-cP pri Vatikanu, ki pa hoče kljub temu predstavljati cerkev, ki naj bi bila katoliška, vseobsegajoča. V sami Italiji pa, kjer je center katolicizma, je Vatikan dopuščal, da je fašizem gospodaril v slovenskih cerkvah Beneške Slovenije. Slovenskega Primorja in v hrvatskih cerVvPh Istre.
(Nadaljevanje sledi) Dr. 1. J.
ki ga je' vsaikdo prejel ob vstopu v življenje, da ga ne zakoplje, ampak itokratno naloži.«
Ta njena, notranje pege jena tragična nota je prišla do iz. raza zlasti ob povratku v dd. movino. Ni in mi se mogla vživeti v nove razmere, ne naj. ti v svojih pesmih stik z novim življenjem. Resnično blizu so ji le otroci, toda tudi tista svetla misel nanje, ne more nadomestiti pomanjkanje vere v življenje. Zato se jg tudi v trenutku globoke razdvojenosti od njega sama poslovila. To prav štiriindvajset let po dnevu, ko jii je smrt ugrabila njenega sinička.
V svojih pesml-h pa nam je ostala vsa; kot nežno in zra. ven malce hudomušno in še-gavo gorenjsko dekle, ki pričakuje svojega izvoljenca, kot učiteljica in kot mati. Mladi rod se bo še opajal z njenimi pesmicami, še bo bogatil z r ji. m; zaklade svoje bujne domišljije. Tudi odrasli ljudje bo, do z veseljem prečitali njeno toplo in zanosno ljubezensko pesem. Taka pesem je človeku vedno draga. Najdražja je tedaj, če v trenutku samelosti najdb pot do njeg-a. In to moč Vidina pesem ima, V tem je njena velika vrednota.
Življenjsko im pesniško podobo Vide Jerajeve bo prika. zal tretji literarni večer v vrsti literarnih večerov slovenskih žena pod okriljefri Stu. • dijske knjižnice.
Na tem večeru bomo slišali tudi piesmi Lily Novy, ki jih bo čitala sama. Nastopila bo tudi naša dramatičarka Mira Miheličeva.	M.	S.
PRISPEVKI NABRANI
v "Tednu za našega dijaka,,
SV, BARBABA: Cač Liljana 50, Cač. Marija 100, Svetina Marija 20, Eller Anita 30, Cač An. gela 50, Cač Ivam 50, Tul Amalija 25, Scssa Josip 25. Kcuro^eč Andrej 25, Kocjančič Marija 30, Kolarič Štefanija M, Cač Stanko 50, Kolarič Pašqeta 50. Cač Veronika 50, Cač Marija 20, Pečar Benjamin 175 Cunja Bernard 100, Svetina Guida 200. Cač Otilij 100, Spazzapan Ser-gio 150. Cač Irena 50, Bordon Mikela 100, Milok Livija 100.
S. M. MAGDALENA SPODNJA (ROVTE): Pečenko Alcizija 500, Fiori Nives 200, Peftarcs Angela 500, Gregorič Rozalija 300 Kocjančič 100, Hrvaitin 80, Paoli 500, Krmec 100, Zlaitič 50, Bizje-k Valerija 50, Kariž Ema 100, S'avec Amalija 50, Skilan Ernesta 200, Ski. lan Marija 20, Kas-teUnj Lliva 50. Vekjet Pierima 1030, Lo vr:iičič Ana 100, Kocjančič Lidija 100, Svab Albina 300, Sila Marija 100, Furlan Pier’na 100, Cač Meri 200, Cerdol Viima 100, Umek S'n*ina 200. SHrnak Fr 300, p o n Emil ja 300 Ou-štičič Zofija 200, Šušteršič Amalija 150, Koroti 100. Fil p-pi Fr-mco 200, Gregar Urša 40, Orlando lr>0, Zob:n Lidija 100, Pišjanc Marija 50, Zermonis M. 100. Pruletič 100, Sirca 50, Sed. mak 100.
KONTOVEL: Daneu Jo<sipina 200, Stoka Josipina 15^, Pertot Franc 200, Stoka Jakob Ban Marija 100, G‘devič M lka 200, Stokn Erna 400. S'-rk ''riten 4(*), D-neu Ivanka 100. Str\. ka Mira 200 Daneu Andrej 500, Stoka Marija 200 Ukmar Hila-rija 200. StTc E?i 200, St^rc Jožef 200, Stsrc M-rija 200, Stoka Viktor 200. Košuta Jrsi. pina 300, Sta^c Ivan 200, Kapun Angela 200, Sardoč Josioi. na 300 Stoka Vlrdimir 500, Pra^lj Ka<a 100, Stok’ Ma ija 100. Grmek Irmi 1Q0. Cr>k Mari ia 150 Stoka Marija 250. Koc. m=n Danilo 150, Ukmar M r ja 200, M^v-vr Danilo 200 Ukmar Aloiz 150. Bukavec Matija 150, Milič Pe:ka 150, Cibic Rudolf 250. CiHV iva.oka 200, Milič Antonija 200 K n te Zdravko 300, Briščik C^le^tina 500, Ve”za Ivan 100. Bukavec Mi’an 100, ITtempr Ne*te 150 Puntar Marija 100 Stoka A’ojzija 100 Do-'e-c 2^0, Pun.f.-r Vartka 50, T.nk^a Em.il’*a 300 Andr' Pina 150, SWc A’bina 450, ^ra^si-nelii Marija 1 p0, I,uk5a Msrjja 200. Cok Milko 200 Guštin Marta 150.
Za novoletno jelko
Do sedaj šo nam nabiralci dostavili iir.ena sledečih daro-va'cev iz IV. okraja:
Depaul; Marija lir 200, Gerk Antonija 200, Gerk Franc 200, Orcpac Franc 200, Jerkij Pavla 200, Arabrozet Zofija 200, Zer. ral Ernest 100, Godina Herta 200. Foda Mira 500, Budal 200, Lukežič Bruna 500, Merlak Anton 300, Sancin Lidia 250, An-tonac Guido 300 ATfierj T uigi 1.000, Rusnjak Josipina 150, Srebemik Marjuča 150. Polh Ana 100, družina Berginc 500, Trošt Anton 150, Stepančič Mi. ro 200, Stepančič Adele 200, Sancin Miro 1.000, Riosg Anica 200. Stopar Ivan 200. Stopar S,;rmplicija 200, M ■ duzzi in Godina 200, Furlan Elizabe. ta 200, Sancin Angela 150, Ger-mianis L. 100, Sancin G. 100, Trinajstič 100 Božič 200, Mi-chelli L. 100, Michelli I. 100, Franceschi Žita 100, Kocjančfč Mara 200, Cunja Karel 500, V. S. 200, Šegul in Fani 200. Sirca Anica 100, Švara Slavko 200, Sancin Marjo 100, Iskra Boris 100, Sancin M.C.S. 5.000, Ri. chiaro Loredana 100, Nadoh Ivana 100, Sinnan Olivia 100, Petronio Justina 100, Vekjet Marij 100, Manfredo 100, Am-brisi Alojz 100, Furlan Gio-vanni 100, Merlak Anton 200, Srebernik Miranda 100, Si’tnan Emil ja; 100, Kiti Emilja 100j Furlan Justina lir 100.
'uiiiiiiiiiiiii*
Plastična stika s tekme Inter - Ii:
i MONTECCMI St, I — OGLASI: od osmrtnice 90 lir.
A. PERTOT
TRST • UL 61NNAS11CA 22 - TEI. 95-99H
Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
A ko izročite stari aparat tvrdki
RADIO TRiESTE
Uk XX. sEeTEil/iBRA 15 TEL. 95250
za nizko ceno nov
TELEFUNKEN
PHONGLA
MINERVA
GELOSO
UNDA-ADLER
Modeli 1S52
23 MRTVIH, 19 RAN JENIH
Avtomobil zavozil v čelo
gojencev podoficirske Sole v Londonu
Šofer, ki je zalimi! nesreče, bi moral jutri dobili odlikovanje * ker v 25 letih ni zakrivil niti
ene prometne nesreče»
LONDON, 4. — V Veliki Brj. zunanjega ministrstva s tem v tonij* ne pomnijo, da bi kdaj ............................
prišio do tako stra£nP prometne nesreče, kot se >e pripetila sinoči v Chatheinu, ki je povzročila pc zadnjih podatkih smrt 23 gojencev mornariške vojaške šole v Londonu.
Oko). 17. ure V je skupina 80 gojencev, ki so imeli cd 13 do 17 let, vrasla z boksarskega dvoboja diletantov. Po sli bo razsvetljeni ulici so korakali v deti protii svoji vojašnici. Rav. no na tem mestu pa je avto-bus krajevnega avtuprevozneaa podjetja zavozii v četo. Rešili to se samo tisti učenci, ki so rakall V prv:h vrstah. Eden izmed preostalih fe take j odšel v najbliijo telefonsko kabino in o nesreči obvestii policijo.
Nekaj časa na to go na kraj sam prihiteli 4 rešilni avtojr.o. bili s tremi zdravniki. Kasneje so pulh še afugi medtem ko So policijski odrtelk. zaprli vsP ulice, ki so vodile na kraj nesreče. Mrtve tn ranjene si. takoj prepeljali v bolnišnico. Po zadnjih, ver.dar ne popolnoma uradno potrjenih vesteh admi-ralitets je 17 gojencev izgubile življenje v nesreči. 6 pa so pod. legli notranjim poškodbam v bolnišnici. Približno 19 ranjencev. ki K v bližnja bolnišnici, je v težke« zdravstvenem sta. nju in adravn-ci se v zvezi z nj mi ne izjavljajo.
Šofer avtobusa, ki Je zakrivil to strašno nesrečo, bi se moral jutri dopoldne zglasiti na županstvu, da b. orejel odiikeva. nje, ki to mu ga podelili, »ker je 25 let vozil svoj avtomobil, ne da bi pri tem povzročil niti ene prometne nesreče*.
Govor upravnika ECA
Richarda bissella
WASHINGTON. 4. — Sinoči je imel v Washingtonu svoj g vor upravnik ECA Richard Bissell. ki je sicer govoril na 6vojo iniciativo, vendar je poudari nujnost revizije amtri-tke p.moči inozemstvu, da bodo ureamčeni tudi drugi cilji in da ne bo dosežena samo navadna oborožitev. Dejal je. da bi morale Združene države napraviti v Evropi »velike socialne iz-prememoe* in zahtevati od Evrope, «da preuredi svojo uredi, tev in da bo v socialnem pogledu močna in zanesljive*.
Pod bes.dami »velike socialne izpremembe* Bissell m-sli na dvig industrijske proizvodnje skupno z izboljšanjem odnosov med delavci in delodajalci kakor tudi na združenje Evrope v vel.kem obsegu.
zvezi niso hoteli uradno potrditi možnost izprememb. ker je menovanje poslanikov predsednikova naloga. Vendar se *d'i. da bodo preosnovali s stav Smeriških diplomatov v Rimu ki Ankari.
Glede premestitev obstaja mnenje, da bodo podtajnika za vprašanje Bližnjega vzhoda Georga Mc Gheea poslali v Ankaro v zameno za tamkajšnjega poslan!ka Georga Wadswortha, medtem ko bodo slednjega odpoklicali v zunanje ministrstvo in mu nato dodelili v Evropi neko drugo nalogo.
gov menijo, da se je ravnatelj za mobilizacijo industrije Ch rles Wilson vrni] iz Floride potem,
ko je dobil pristanek predsednika Trumana. Čeprav so dosedanje načrte imeli za preti, at e, jih bodo kljub temu izvedeli' vendar ne tako naglo kot bi to želeli nekateri senatorji in vojaške osebnosti. Wilson je poudaril nevar.iosti ki bi povzročil prenagel dvig pioizv d. 'ije vojaškega materiala in da bi ta korak ne izčrpal samo za. log surovin, amp; k bi prisilil izdelati zaloge vojaškega crož-ja, ki bi zaradi novih izumov kaj kmalu zastarele. Prav tako pa bi tekmovanje v obTož.va-nju še bolj otežit Čilo zbližanje
ZDA zahtevajo vrnitev; pogajanja za premirje na koreji
letala G. 47 in posadko j	_	•
Poseben pododbor
proučuje nove predloge
Oprema le:a:a C. 47 je «<tan-dartiina rezervna oprema vsakega ameriškega letela«.
VVASHINGTON, 4. — Združene države Amerike so danes uradno zahlevale, da Madžarska vrne štiričlansko posedko ta ameriško vojaško letate C. 47, ka'e ega so ruski lovci 19. novembra prisilili, d* Je pristal na nekem madžarskem pristaja-lišču.
Vlada Združenih držav je v svoji zahtevi omenila, da le blago, ki naj bi b lo po poročilu «Tafsa» pripravljeno, da ga odvržejo na Sovjetsko zvezo ali države »Hudrke demokracijen, »standardna rezervna onrema vsakega ameriškega letala za primer, da Je prisiljen nekje zasilno prištetih.
Novih osemcojst vprašanj zavezniške delegacije Kitajcem in severnim Korecem • Severni vztrajajo na pravici obnavljanja svouh letališč v razdobu premirja
120.000 prebivalcev
so izselili iz poplavljenih krajev
ROVIGO, 4. — Zaradi poplav | ljudi. Na otoku biva okoli 66 fci-je moralo doslej zapustiti svoje soč prebivalcev Predsednik je f- •• 1	odredil, da se mora nuditi nre-
Zdi se. d? bo t"di sedanji poslanik Staniton Griffis še pred i s Sovjetsko Zvezo enoletnim bivanjem v Madridu KIjub	^	izvodnJ>
svolstvu poslanika preme- ameriškega voja.=keia m-teria-
la še vedno naglo ncraš^ala ta-
ščen. Vendar doslej še ni toč-ne.iših poro{'l elede njegovega bodočega mesta.
Od dveh na štiri mil jarde mesečno za pro zvodnjo ameriškega voiaškeqa matena'a
WASriINGTON. 4. - V Zdm. Ženih državah vse bolj prevladuje mnenje zmernežev, ki odklanjajo izvajati na škrd splošnega gospodarstva načt za obraimbo, ki bi ne poznal meja, iz dobro obveščenih kro-
ko, da b.Too od 2 milijard mesečno prišli na 4 in tudi več
Volitve v Perziji
bodo „kmolu"
TEHERAN, 4. — Kot je mano bi morele po prvem sklepu perzijske vlade biti da es parlamentarne volitve, katere pa so zaradi Mosadekovega bivanja v Združenih Državah Amerike odklenili na kafinejšo do bo. Doslej še niso sporočili d e-va, kdaj naj bi te volitve bile. V perzijskih vladnih krofih v
PAN MUN JOM, 4. — Današnji sestanek v Pan Mun Jomu je trajal pol ure. Kitajci in severni Korejci so takoj izjavili, da bi moral o vprašanjih, ki so nastala v okviru tretje točke dnevnega reda, razpravljati poseben pododbor. Zavezniška delegacija je takoj predlagala ustanovitev takega pododbora in obe delegaciji sta se o tem strinjali. Predstavniki OZN so predlagali ustanovitev še drugega pododbora za proučitev četrte točke (izmenjava vojnih ujetnikov), zato da se pospeši delo. Nasprotniki so si pridržali odgovor.
Pododbor se je sestal popoldne in po sestanku je predstavnik OZN polk. Roward Levie sporočil, da so Kitajci in severni Korejci izrecno izjavili, da se njihov predlog za nadzorovanje nanaša izključno na do-
 - - ... _____________ .tej	zvezi	ne	dajejo	nobenih	trč.	“J
milijard ob ko cu leta 1952. nejsih izja-v, Pravijo samo, da I 5kupjne opazovalcev ne bi Napravili bodo vse da bodo: ^ '-kmaK^ Te trdi.ve ni<o	ogTedati	obnovfttenlh
Evropi d bavili obljubljeno I uradno potrjene.	!	del. Razen tega bi imele skupi-
orožje na podlagi Atlantskega zavezništva predvsem, ko se bo zaključila vojna na Koreji.
$ »
PARIZ 4. — General Eisen-hower ie v dopoldanskih urah
spre;el v prostorih svojega oe-neralnega štaba 4 atomske strokovnjake, katerim je priredil tudi kosiio. Gre za atemskega strokovnjaka Roberta Croen-Vimera, Leea Dudridgea Charlesa Lauristona in Ws.lterja Whitmana.
Kot ie mano Je perzijski podpredsednik Fatemi izjav 1, da bodo nove volitve v vzdušj i popolne svobode in da na njihov izid ne bodg vplivale nit. policijske niti vojaške sile.
<t * *
Izvedenci evropske vojske so danes ponovno pričeli z deli, da bi dosegli sporazum glede načrta o suhozemski vojski, ki je postala temeljni kamen, na katero se oslanja ameriška zunanja politika.
ne obeh strani nalogo nadzorovati lastno zaledje, da se prepričajo o spoštovanju določb premirja.
Admiral Joy je danes javno poudaril, da zavezniki ne bodo nikoli sprejeli načela, na podlagi katerega bi nasprotniki lahko obnovili svoja letališča v razdobju premirja.
Po današnjem sestanku pododbora je stanje sledeče:
1. Kitajci in severni Korejci ne pristanejo na zamenjavanje
čet in so mnenja, da bi se vojaki, ki bodo odšli s Koreje, lahko vrnili, samo če bo njihov odhod posledica bolezni;
2. nadzorstveni organi bi imeli nalogo nadzorovati samo dohodna pristanišča, ki pa niso bila še jasno določena;
3. Kitajci in severni Korejci ne želijo nobene omejitve za obnovo na Severni Koreji, tem dajejo razumeti, da si pridržujejo pravico obnoviti In upravljati lastna letališča. Kakor je znano, se je poveljstvo OZN odločno postavilo proti tej obnovi. V teh treh točkah se sedaj razgovori nadaljujejo.
Nocoj so zavezniški predstavniki v posebnem pododboru izročili kitajsko-koreiskim pred stavnikom 18 vprašanj v zvezi •z odgovorom na včerajšnjih 21 vprašanj OZN.
Na fronti so se danes spopadle samo nekatere izvidnice. Prav tako je bilo nekaj spopadov med letali obeh strani. Ni bilo izgub ne na eni ne na drugi strani.
domove 120.000 ljudi. Izselili so se v razne severne italijanske pokrajine kakor tudi v Srednjo Italijo. Iz Adrije so izselili 59 odstotkov prebivalstva, medtem ko so iz 31 občin Polesine izselili povprečno 65 odstotkov po-plavljencev. V nekaterih občinah kakor na pr. v Donadi so izselili 97 odstotkov, v Rosolini 96, v Gavellu 95 in v Lorei 94 odstotkov.
Predsednik italijanskega radia Cristiano Ridoni je izročil De Ga&periju 1.037.738.630 lir, ki s0 jih na raznih postajah nabrali s «Cateno della fraternitš*.
Nesreča ang'eškeqa letala
MANILA. 4. — Iz Singapura je odletelo angleško letalo proti Clark Field. ko se je ra polovico poti pokvaril motor, zaradi česar je letalo strmoglavilo na tla. Pri tem je en pilot RAF izpubil žMjenJe drugi pa se Je teiko ranil.
ŠAHOVSKI ŠAMPJONAT JUGOSLAVIJE! NA TENIŠKEM PRUEIHSTPl) VIIITMHIK
ffa voCsivu Se wdno Kakar
Šahovski šamp-orapt Jugoslavije se bliža koncu. Po stlrinai stem kolu vodi Rabar s t*-4ko naskoka pred Trifunovičem. V poslednjih petih kolih ima hrvaški prva* lažje nasprotnike in zato ni nemogoče, da bo zašlo med jugoslovanske prvake novo ime To je obenem tudi naj večje presenečenj,, turniija. ako izvzpmemo slabo igro vele. mojstra Gligoriča, ki je P° Porazih v 12 tn 13. kolu ligubil možnost, d«j bi se plasiral med
I J • L i J L L i 'prve- Raz>°^aral je tudi Puc, IndllSka Vlada DO Okrepita Rezultati XIV. kola: Matan..-
_ Til... Vič . Puc 0-1. Lon^er - Milič
SVOjO mejo S IlDetOin 0.1, Gligorič . Karaklajlč remi,
iNi^\/l LJSLttl. 4, — Iz dobro Obveščenih krogov so sporočil« vesti, da Mao Tse Tungove čete vztraja in metodično zasedajo Tibet in so v zadnjih dneh prišle že do meje pri Sikk mu in Bujnanu. Nadalje poročajo, da napredovanje kitajskih čet ne predstavlja nevamosta n* Indijo, fcmpak je njihov namen samo ta. da bbdo imeli Kitajci nad Tibetom samo večje nadzorstvo. Klj>ub temu bo indijska vlada podvzela v*e potrebne ukrepe da i krepi do sedaj nikoli zastraženo mejo. Pri tem ne m.slijo na namestitev večjih vojaških formaciji, ker je bila H.malaja vedno dovolj varen naraven branik, ki -j« samo šest mesecev letno prehoden in še to samo na petih ali šestih me^ih.
Nedeljtoovlč - Andrič odloiem zaradi Andričeve bolezni. Ni-kolac - Rabar remi, Fuderer Germek remi. Tot Janoševič 1-0, Bajec Ivkov 0-1. Trifunovič - Bertok 1-0, Kindij . U-dovčič 0-1.
Po tem kolu vodi Rabar z 10,5. točkemi. Sled jo mu Trifunovič 9,5. Fuderer 9. Andrič 8 (1) Ja noševSč, Kemvk in Udovčič 8 Matancvič 7,5, Karakijig in Puc 7 (1).
Z boksarskega sveta
Množica mednarodnih dvobojev
Britanski in evropski boksar, ski prvak srednjetežke kategorije Don Cockell bo nastc>pil danes zvečer v Harringajr Areni proti črncu Jim« Sladeju iz New Yorka.
Laurenv Dauthille je porazil s k. o. v četrti rundi beksarja V POS OOIŠiVih ZDA v EviOpi ' srednje kategorije, kanadskega
1 prvaka Roya VVoutersa. S to
Naoovedtrejo izpremembe
VVASHINGTON. 4. — V pri-hotltijih 8 mesecih bodo na posla ' štv.h ZDA v Evropi napravil. precej »premermb. Voditelji
Zemljeplsec: »Vtaknil bi ga v zapor, v šolsko klet, da bi se tam docela prepričal o som'nem mrku. Kajti takšne pesmi so sposobne vre”l iskro V družinsko življenje in potem nikakor ni čudno, da je pr nas toliko loflbve-n;h pravd».
Latinec:	«Ceprav	pravi
Horacij, da lahko sl kar ji In pesn ki pojenjajo kar si bo di vendar presega tale dija-ska nesramnost vse meje. Sem za prav strogo kazsn!»
Profesor srb^lne: «Pred vs m ga Je treba kaznovati, ker ni z vejicami lo’il odvls. nlh stakov k! so v glavnem stavku in k’r ni na koncu druge klt'ce postavil pike Drugače pa lahko rečemo, da mu stih Se precej dobro teče: misel Je dosledno izra-*ena in b' ga sprimo tega lahko blaže kazr«’vah».
Ko Je ravnatelj takole zbral strokovne sodbe, se je obm’l k m°nl mi dal neko
zmago ge je francoski boksar pomaknil bliže cilju, ki je pri njen* en sam: boksati za naslov proti Rayu Robinsonu. V r.ekaj
minutah dvoboja je Dauthille naredil izvrsten vtis.
Baty Dav iz Pariza je premagal na točke Otlsa Grahama iz Filadelfije.
Sal di Martino je porazil na točkP v osmih rundah Druga Millerja.
Norman Hayes Je poslal v de. veti j-urali na p^d Parižana Raymon<la Dieua. Match ni bil zanimiv, ker je bil zmagova. lec premočen in mu je služil nasprotnik le za tarčo.
N aj dorf-š aho vski prvak Argentine
Končano je šahovsko prvenstvo Argentine. Zmagaj je prepričljivo Miguel Najdicrf. ki le iz štirinajstih partij realiziral 13,5 točke. S tem j*> še enkrat dokazal, da ie brez konkurence. Drugi je bil Rossett^ z 10 toč. kani.
Spopadli so so asi
V polfinale so »p plasirali 9lc€9re-gor, Na vi it, Seixas la Meilgmaa
KOOYONG. 4. - Ken McGre [ Match se je zavls-kel do petess,
I seta in je navduš i štirittsoč gie-
gor. Dick Savilt, Vic Se:xas in Franc Sedigtnan so se pla.*irth’j v polfinale teniškega prvenstva države Victoria z zmagami nad Rosewallom, Rosejem. Schrce. derjem m Traibertcm.'
MeGregor je porazil 17-letne-ga rojaika Rose%valla s 6-3. 0-7. 6-3. Čeprav je Rosewall podlegel v treh set:h je dokazat, da lahko uspeSno igra proti medi. paroetnim asom. Omeniti je treba, da je v drugem nizu držal McGre gorja neprestano na o-snovni črti in imel v rokah vso iniciativo.
Po dvoboju dveh «Kenovt sta stopila na igriščp wimbledrnsk; prvaiic ter Msrvyn Rose, avstralska nada. Savitt je končno premagal dobo slabe forme t. je prvič pokazal avstralskemu občinstvu. kaj pravzaprav zn.ore.
dalcev. Saviitt je zmagal s 8-1. 2 6, 4-6, 7-5, 6-3. To jt bil pet, zapovrstni dvoboj z renetmira-niml nasprotniki, v kiterem j» Ras« bil v petem nizu še «na nogah*, v Wh:te City je pent zil Savitta in Schioederja ter izgubil proti Seixasu, v Ko. yonigu je eliminiral "Davidsona in »zgubil s Savittom. Njegova dobra forma ga uvršča meo kandidate za mesto v Davis Cup moštvu, čeprav je znano, da je tehnični komisar bolj naklonjen Sedynanu in MeGregor ju.
Četrtkov polfinale med Savittom in McGre gor}om bo zt lo zanimiv, ker te splošno mnenje, da bcst'a otoa moža nasprc^t ru k? tudi v finaini igri Daviso vega pokala; na Švede namreč nihče več resno ne .-nčuna.
V tretjem srečanj« četrtfinala je Vic Seixas porazil Schioederja s 6-4, 8-6, C-J. Igro je kvarila tema; oba igralca sta čutila na sebi oči obeh se. lekeionarjev in sta hotela igrati čim lepše. Kot je v Cakih pri. inerih pogosto, niste v celi igri po k a ia la prav ničesar.
Kcnčno je Frank Sedgn»n poraz-il Traberta s 6-2, 7-5. 4-6, 6-4. Avstralski igralec št. 1 je odiigral kot že dolgo časa ne. 7«nagal je V prvem setu (bil je v vodstvu s 4-0). ebdržal nad-moč v drugem setu in je kazalo, da bo v tretjem nasprotnika z lahkoto odpravil. A ni Mo tako. Tretji niz Je bil Tra-bertev. Podil je Avstralca iz kota v kot in zmagal. V zadnjem setu je pri stanju 4-1 Tra-bsrt vodil s 40 15. petem ni dosegel niti točke več. Podlegel je Spttemanoverrcu finishu.
Rapid in Austria
v V. Britaniji
DUNAJ. 4. — Nogometna e-najstorica «Ropi da» je bila povabljena. <}a bi igral v Veliki Britaniji. Vabilo je dobila tudi (Austrian, ki nai bi odigrala prvo tekmo preti Tottetvhamu. katerega so Avstrijci premaga, id spomladi 1-0.
144 ljudi mrtvih
zaradi izbruha valkaaa
MANILA. 4. — Jz Filipinov so uradno sporočili vest, da je pričel bruhati vulkan na otoku Karniguin severno od Mšndana-oa m povzročil smrt okoli 100
bivalcem prva pomoč, medtem ko so ga iz ogroženih krajev izselili. V glavnem mestu Nam-bajao je erupcija porušila mnogo hiš. Sporočilo obrambnega ministrstva v Maniili pa pravi, da je bilo <}oslej samo okoli 1Q0 ranjenih In nobenega primera smrti.
«United Press» je od voditeljev Rdečega križa izvedel za vest, na podlagi katere naj bi ob izbruhu ognjenika na otoku Kamiguin našli 144 zoglenelih trupel.
Opazovalci menijo, da je bil Izibruh požara podoben po svojem obsegu eksploziji atomske bombe.
* * *
LONDON, 4. — Na strehi palače Buckingham je nastal precej obsežen požar. Ogenj je povzročil precej dima. vendar so ga pogasili že v 20 minutah.
RADIJSKI APARATI
ofl 29M- lir navzgor - v 24 obrokih
OSLO, 4. — Na hockejskem turnirju zimskih olimpijskih iger v Oslu bo nastopilo deset držav. Pred predvidenim z e. ključkom vpisovanj 90 se pn javili: K anketa, ZDA, Italija, Finska, Norveška, Poljaka, Švica. Švedska, CSR, Nemčija.
Na dimpiadi 1948, je nastopilo sarm osem držav.
šolskega zapora (po zemlje-pisčevj sodbi).
Tako me je prva pesem spravila v zapor in taisto me je zadelo 8 poslednjo pe«. mijo. Vef ko sedem let sem se vzdržal, naj Je bilo še tako hudo. In nisem pisal pes
jemlje tudi šaljive reči resno*.
«Razen tega», se branim dalje, «ta pesem sploh ne ustreza potrebnim pogojem za pravo pesem*.
»Ustreza pa popolnoma pogojem, ki Jih aahteva ka ml; neko' pa sem vendarle zenski zakonik za obtožbo*,
MOJA
BRANISLAV NUŠIČ
podlegel tistemu nagonu, po katerem se človek rad vra'a k svojemu prvemu
na las vse tisto, kar Je bilo ob prvi Sicer me ni prega
mi odgovori predsednik »Nadalje, gospod predsed rnk, se počufm več ali manj gTihu. Ko sem nap sal svo- nedolžnega, ker ml te pesmi 'n vam povem, da dobro de jo drugo, orroma poslednjo1 m narekoval noben naklep n,°femu zdravju, pesem, se Je ponovilo skoraj marveč bolj nagon*.	i	&yUgn ljubezen
meS*. mUeSssgJapre£ed ' . .^zen * P°
P*tvu in pobledi^ia pehem
njai lekarnar, pač pa so me n L • besea0 «teda leJte žar’ 0 katerem 1* v P°llciJ
: 11IK V OBSC . ,	.	’	DlrAm	Hnsiinibn	lanltlinn	Hr
preganjali orožniki; niso me poklicali pred ravnatelja gimnaz Je, pač pa pred predsednika prvostopnega
sodls^a.
kn?nnip skem dnevniku zapisano, da Je njega vzrok neznan. Užge
kazenski zakonik prav ta nagon*.
«Pre'udno!» sem bil lzne naden.
....	...	1 Ko me Je predsednik tako. ...
pe^^fje vprašal’‘predsed" stranm^kazensk^L Sonl^‘ Prva ljubezen je P°dol>na n!k takisto kakor ravnatelj ka> mi 3e povedal, da me «Sem» odgovorim, ker je s nrav ta in tak kazenski za-v meni spet zmagala domiš- konik kiznuje z dvema le-ljavost nad človekom «Am- toma Jefe keT sem žalil Ve-pak. prosim vas je bila u<vanstvo.
'alJ 'V?	jemali	Vta?r	^ - LeJ-^’-tpdB- sem se *aklel-' zastrupi krvi, marveč te sa
se. čim Jo ukre?es kakor vžigalico, ln ugasne sama kakor izgorel alkohol v šp nt-ni svetllClci.
srbečici mladega ovna, ki se vbada ob prvi grm ali stor, da bi o*ehlJal rožičke, ki mu poganjajo.
Prva ljubezen je podobna komarjevemu piku, ki ne
Uko o*stoVsk!h nasvetov, na -
to pa segel po moJ'h uhljih ; J}0- W1 J° iema" w»Kf da nikoli ve>'' ne bom napi mc primora, da se popra ln Jih prijel vleM (po nazo resno*.	1	sal nobene pesmi m od ti skas.
rih pr rodop sca) n^''PT me «Res le*, re^* predsednik sthmal do dana.injega dne Prva ljubezen Je neke! stopiti v dx’avno slu-bo.
Je kaznoval s tremi dnevi I «Toda leJte. kazenski zakon s« vztrajno dr^lm be diete vrste nabor, pri katerem I Amnak ne glede na vse te
spoznajo Janeza ali Matica za sposobnega m mu reko, da bo odslužil rok. kadar ga bodo vpoklicali.
Prva ljubezen je nevarna samo, č« je obenem posled nlfc.
Druga ljubezen Je po svojem bistvu prva.
V drugi ljubezni se Človek počuti kakor da ponavlja razred, znam so mu vsi predmeti, in vendar ne ve. ali bo Izkušnjo opravil.
Druga ljubezen je bolezen ki ni bila do konca ozdrav ljena ln se Je zaradi rekon-valescentove malobrižnosti ponovila.
Druga ljubezen Je odsluže nje roka v stalnem kadru, obveznega za vse. ki kamjo
modre besede o prvi ln drugi ljubezni je bila prva ljubezen zame poizkus, druga pa ž« prava navada. Po ža-loigrl. s katero se Je končala moja prva ljubezen, sem začutil potrebo, da se spet v nekoga zaljubim. Iskal sem na vse strani, v katero dekle bi se zaljubil, ln ko sem lepega dne srebal pred Solo neko plavolaso deklet ce, ki Je bridko Jokalo, sem sklenil, da se vanjo zatreskam.
Pravijo, da j« dekle, ki Jo-Se, čustveno, — ženska, ki joče, pa ne. To me je pripravilo do tega da sem se zaljubil v čustveno dekle.
Plavolaso dekle je Imelo črnikasto ime Marica m sem jo vprašal:
‘Zakaj pa Jočeš. Manc«?»
Bolestno Je zaihtela ln se mi zaupala:
»Gospodična ml Je pred vsem razredom rekla, da sem goska... rekla mi Je, da sem neumna goska., in vse so se smejale... ln...»
«Saj to m niči Zaradi tega ni vredno jokati. Kaj pa je goska! Nič| O, kolikokrat ml Je profesor pred vsem razredom rekel, da sem neumen osel. ln vendar Je osel mnogo večje bitje kakor go. ska. Pa lej, nii hudega ni bilo. Tudi tvoji učiteljici je rekla njena učiteljica, ko Je bila še majhna, da Je neumna goska, — nu, danes Je pa ona učiteljica*.
Kazalo je, da so moje besede blagodejno vplivale na dušo plavolasega dekleta. Dvignila je objokane oči m me pogledala tako zaupljivo. da sem tisti mah čutil potrebo, da jo naprej tola-tim.
«In potem.... goska....* sent nadaljeval In premišljal, kaj bi ji se mogel reči. «Goska, to ni nič hudega... to m žalitev. Jaz na primer... Jaz imam gosko rad*.
Pogledala me Je pomenlji-
vo. bržčas bi bila rada dognala. če to ni izpoved ljubezni.
«Da. Jaz ljubim gosko*, sem nadaljeval, ker sem želel še sam izkoristiti te besede kot izpoved ljubezni. »Posebno rad Imam bedro*.
«Kako da bedro?* Je presenečeno vprašalo plavolaso dekle.
«Pač tako. Kadar mati speče gosko z rižem, vselej poželim bedro*.
Naslednje Jutro sem spet srečal plavolaso dekle in sem Jo nato srečaval pa<’ sle. herni dan. Ljubila vsa se. Setudi sl ljubezni n!sva Izpovedala. Ona je imela moje tolažilne besede, s katerimi sem se .11 prvi pot približal. za izpoved ljubezni. Kaj takega se pojavlja tudi pri vdovah, ki pogostokrat sodi jo. da so tolažljlve besede že izpoved ljubezni. Ampak plavolaso dekletce Je že imelo nekoliko vdovske čustvenosti, kajti kakor mi je pozneje priznala, je pred menoj ljubila nekega dijaka iz prvega razreda gimnazije.
Čeprav sva se seSla sleher m dan po šoli ln sem Jo spremljal do doma, sva
KINO
V TKSTK
Rossetti. 21.15: Gostuje OSA >
revijo «Morda jug J"0'83
sever....*	M
Excelsior. 16.00: «En (fen v Yorku», F. Sinatra, G. KellJ-Nazionale. 16.30: «Mesto J« ~ šeno».	_
Fenice. 16.00: »Gospoda, Izvolite* kočijo!«, A. Fabrizzi. .. Filodrammat.co. 16.00: «NehvalM-no srce», K. Del Poggio. Arcobaleno. 13.00: «Rajska pt|ca* L. Jourdan in D. Page*.
Astra Rojan. 16.00: «Razk0Sn0 potovanje*, G. Brent In J. Pomei-Alabarda. 15.30: «Ma!e žene*> Taylor, M. 0'Brien, J. Lel*r,, Armonia. 15.30: »Krvoločni G. s:orm A. Murphy. Variei« Angelino.'	„
Ariston. 16 00: «Totd, tretji m®»' Fr. Marži in K. Campanini. Aurora. 15.00: »Divja dežela«, n-Taylor In Mary Hovvard. Garibaldi. 15.00:	»Venerin
ljub*, A. Gardner In H- ' Ideale. 16.00: »Bagdadska/«** Impero. 16.00: «Pas £ 5tosti». Italia. 16,00: »Stromtooli*. W*r Bergman.	..
Kino ob morju. 16.00: M™*2* roke», G. Ford, Nina F.'.,.* Moderno. 16.00: «Deček z 14 ml lasmi*, Pat 0’Brlen. .
»vrtno in HA*	ifl
Savona. 15.00: »Glsnnl In to ir.ed gojenkami*. . Viale. 16.00:	»Tragično
Vtttorio Veneto. 16.00: «M**S nikar se ne poročil*. J. Donaldi J. Iturbi. J. P^pi-Azzurro. 16.00:	»Gianni ln
notto med kovbol**. Belvedere. 16.00: »Zorojevs1 »j ka* z. N. Beerv, H. Christi«J; Sfarconl. 15.30: »z-puščeno P me», J. We:ssmoller.	l
Masslmo. 16.00: »Pesen-. reKCT.
Leeds in Don Amec’«*. tin Novo Cine. 16.: »Sam prot' s* Odeon. 15.30: »Potepuh*, Mat —1.
Ramo. 16.00: »Tot6, vesel* kazen*.
Vlttcria, 16.00: »Pahljača*.
pri-
RADIO
O O X K *■ K S T A SREDA. 5. decembra K**
Poročila ob 7.00. 13.30, ^ ,5 23.05. 7.15 Julraiija g.asba- 1 sl(i Pesmi z juga. 14.00 SIovM skladatelji v besedi in *u35 14.30 Oa včeraj do danes. J Vesele glasbene zgedbe. 1
Dalmatin.^kp in Kn^anske 1«
Dalmatinske in bosanske ljs. ne. 18.15:	S	Tržaškega ozern^
18.30 Skladbe za čelo. I9«^r„i
onični plesi. 21.00: Poje K°m.,|30 zbor pod. v. Ubalda Vrabca. ^ Literarna oddaja: Jean c"Ser-Pariški pokol. 22.00: Pisan vp ril spored, z glasbo po svetu. Glasba za lahko noč.
i it»r 11. le.
7.30 Jutranja glasba. 11-3.® Li, si iz starih časov do so*)bn|n. p
12.00 Sodobna Anglija. vsauogar nekaj. 13.00 JugOS"' a. ski moSivi. 13.20 Scherzi i".«^ pricci. 13.40 Lahka glasba. ‘Aj. Plesna glasba. 18.00 Glas ^čeke. 18,15 Dvorak Koncert. z*jtjni. lo in oilceter. 18.48 Vesel' r v 19.15 Gershivin: Amerik^ne^, Parizu. 19,31 Glasba Iz b ,fver*
20.00 Kcncert briljantnih u rr tur. 20.30 Miklavževanje m-nos iz Avditorija Ljudske£asun: ma; nato lahka glasba. 21-3U re-Štiri sk>acbe. 21.47 Glasba J* vij. 22.00 Schubert: NedK*®";^* simfonija št. 9. 22.24 ^ ,,5ba. glasba. 22,40 Operetna
23.00 Večerni ples. 23.32 VfSrn« melodije. 24. Zaključek ve« oddaje.
T It ST I.
7.45 Jutranja glasba. 12.^ sela glasba. 12.20 Novi sve'--jjni Violinske štrani. 13.25 1(ta orkester pod vodstvom ,4,10 Cergolija. 14.00 Tretia stran-Odlomki iz oper, 14.44 Gl „gC, kronika. 17.30 Prograrn ?0. \ 18.40 G’asba za orgle. l9inflrtfl* ker pesmi. 19.50 Kratke **' jKil.
18.40 G’asba za orgle. ^i-nrC1,4 ker pesmi. 19.50 Kratke »P vesti. 20.50 Napolitanske
22.40 Angelini in osem 8
23.30 Plesna glasba.
NI.O V KN	j,
12.40 Zabavna glasba. *£liStv3-predalov pionirskega u1_„ ncrvt' 13.20 Popularne skla(.»e spo-ikih sklada:eljev. 14.10 lpis"']iSnE' red lahke orkestralne in usC*: ne glasbe. 15.10 Zabavna
15.30 Želeli ste - P0^
16.00 Pester operni končen-- p-Solist;čna g>isba. 18.00
bavni orkester Radia L|“
18.45 Narodne pesmi p("rinol'1)5 l^».
Tone Petrovčič, spremlja Avgust
s
Stanko.
spremlja Avgust.
Luig;i Boccherini: Kvartet št. 6 v A-duru. 19.45	•
glasba. 20.00 Lilian JHeV’
Straža na Renu (radiJsKa m 21.00 Iz del Roberta Schun- ^ 22.15 in 22.45 AmeriSKa
glasba.
vendar čutila potreb^ ^tise shajala na sam®“‘sVoJe bežen ima samo tsa’ prave Čare. kadar se ^ejU-ljenci shajajo na se b°l Dogovorila sva se, ““o0]dfl® va se'la v četrtek d po' na starem pokopa i-_ ^ pe* kopališke Je za sestat ^e-kako ustrezalo **U,u s mu plavemu deklet j^ia-
stvi in zaljubljenemu be.
deniCu. ki Una rad e™
vsa se ln
pitih ln o njeni poVeda kako stroga da J e-	njen»
la mi Je Potem'^al3 nadij mati opoldne sk sern ge J vane bučke. Jaz P,n0či «»® hvalil, da smo «£rjal» s'«
siwz rjžatSit*refei1,
šariva nsfS»a Je b,l. ka-Najin sestane* 1(}Tt kaJ kor vidite.	je	tre
ti na takih sf^etislte ^ ba govoriti llu	gp pot-
cpde nudva Pa _ ,'etne* ,a
varlala o, tistem.^^^jal*
bila 1^*° Sar**«1 l° tudi na ulici. k»d
Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. Urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI It 8, III nad. — Telefon |tev.
In 94 638. — Polini predal 502, — UPRAVA: ULICA SV. FRANCmSKA *t. 20. — Telefonska It. 73-3* — OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15 . 18 — Tel. TJ-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlllne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanfno-upravil 100, osmrtnice 90 Ur. — Za FLRJ: za vsak mtr. Urine 1 stolpca n vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž.' Gorica, Ul. S. Pellico l-ll., Tei. 11-32. Koper, Ul. Battisti 30ia-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mevečna 390 tet rt letna »00 putittna 1700, celoletna 3200 ut. Cona B: izvod e, mesečno 150 din. KLK J: izvod «. ,nt>e a	tlsK*
Poitnl tekoči račun t» STO ZVU £alotmttvo trlalkega tiska. Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'nolf™z0z. ■ TRsT' Ljubljana T.vrleva M tel 20-09, tekoči račun pn Komunalni Banki v Ljubljani «-l-»0S32-7 — Izdaja Založništvo »ržaSkega tiska	----
\/nrnr Nadiužnoinsrednj°itamok&-
\l UL nA L	kor tudi nad Jadranskim mor-
T I \ L IVI L	1®*” Prevladuje še vedno ne-
stanovitno vreme. Iz Balkanskega polotoka zmerno doteka hladen zrak, ki povzroča nenadno pooblačitve in razjasnitve z možnostjo padavin. Cez noč predvidevajo razjasnitev in izboljšanje v popoldanskih urah. Danes smo imeli v Trstu najnižjo tem. 6.6 in najvišjo 9.4 stop.
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00:
Slovanski skladatelji v besedi in glasbi; 21.00: Poje Komorni zbor p.v. Ubalda Vrabca. — Trst II.: 18.15: Dvorak: Koncert za čelo in orkester: 23.00: Schubert: Nedo. končana simfonija. — Trst I.: 20.50: Napolitanske pesmi. — Slovenija: 18.45: Narodne pesmi poje basist T. Petrovčič, s harmoniko spremlja Avgust S.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
IMIllllgllMgMIIIIIIIBmmilllllBa^^MMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIiiailBilliailimiiimHiliilllimilmiltiiiiiiliiliilHffiBffSIMigBtlPI1^19”11818!!!!!!!!!!!!!!1!111!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
9. DECEMBRA 1951