Glasilo „Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo
Naročnina:
celoletno........................Din 20*—
poluletno ..........................Din 10*—
četrtletno..................Din fr—
Posamezna številka..............Din !•—
Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ......
večji inserati od 10 petit vrst naprej • ■ notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
■ , • • •
• • * »
*	Din 1-50
*	Din 2— k Din 3-—
Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiži »Ekonoma".
k 41.	PoStnina plaSana » gotovini.	V Ljubljani, dne 1. aVgUSta 1923.	&hafa vsako sredo.	LetO V.
'Anton Šinkovec, Grosuplje.
O pridelovanju lanu.
Pred kakimi 20 leti se je po Sloveniji pridelovalo veliko lanu, ne samo kakor pozneje, radi semena, ampak tu-Bi radi vlakna, kajti takrat in še več preje so vsako zimo po hišah, na deželi v davnih časih pa tudi po gradovih, drdrali kolovrati; bilo je v vsakem okrožju po več tkalcev; preprosto ljudstvo, pa tudi gospoda je visoko cenila pravo, v resnici domače platno.
Desetletje pred svetovno vojno je sačeia izpodbijati in tudi izpodbila bombaževina platno; lan se je sejal sa-tno še za seme, kar pa se je pridelalo prediva, in to posebno po vojski, je bilo ln je še tako malomarno Izdelano, da ima danes predivo iz Slovenije v inozemstvu »sloves« najslabše kakovosti, vsak industrijalec te stroke se ga brani ln raje kupi konopljo, če prav je ista Veliko manj prikladna za tkanine kot pa lan.
I Ker se je med in pa po vojni pri nas fcačelo nekaj več lanu sejati, zdi se ml potrebno, p. n. kmetovalcem dati nekaj navodil, da se jim bode bolje izpla-
čala setev lanu in da dobimo v resnici tak pridelek, da bodemo, ako bi se vsa množina ne porabila doma, lahko z inozemstvom konkurirali; da bode povpraševanje po našem blagu veliko, ne pa, da bodo vse ponudbe našega blaga brezuspešne.
Lan se seje radi semena in pa lani-šča, iz katerega se izdela predivo za prejo in platno.
Priporočam lan sejati spomladi in sicer sejati se mora na dobro pripravljeno zemljo kolikor mogoče gosto, kajti drugače je lanišče kratko, debelo in ima na vrhu celo krono. Seje naj se na močno, ne premokro, pa tudi ne presuho zemljo, tudi na ledini kaj rad uspeva. Najbolje raste po sočivju, repi, krompirju ali po detelji, kateri naj sc preje dobro pognoji; lanu samega ni treba gnojiti, kajti v tem slučaju po-ganki kaj radi zarumenijo, tako, da sploh ne dorastejo. Tudi na enem in istem zemljišču se sme kvečjemu na 6 let lan zopet posejati. Polje za lan naj se zorje, prevleče, ves plevel odstrani in neposredno pred zimo še enkrat zorje in sicer kolikor mogoče globoko, potem pa naj se pusti, da se njiva čez zimo odpočije, spomladi potem naj se poseje, kakor hitro se ni več bati sla-
na izvršitev naravnost samomor fe-deralistov. Kajti posledica te izvršene obveze je, da so pač vsi radikalni mandati pravilno verificirani, da pa ni verificiran mandat Radiča, da more torej priti Radič v skupščino samo, če so s tem zadovoljni radikali. Vsled tega Radič skupščine sploh »razgnati« ne more, kakor se je ope-tovano bahal in samoradikalna vlada je s tem trdno zasidrana.
3. Glasom Markovega protokola pa so se klerikalci tudi obvezali, da bodo podpirali radikale pri dosezanju najvažnejših zakonov. Sele po Markovem protokolu je jasno, kako da so mogli klerikalci, »kot strogo opo-zicijonalna stranka« glasovati za nujnost slabega vojaškega zakona, in za nujnost naravnost s korupcijo ozaljšanega zakona o naknad. kreditih, zakona, ki je obremenil davkoplačevalce za 1200 millj. dinarjev. Pač zato, ker so morali za zakon glasovati, ker so se v to obvezali!
V vse to so se klerikalci obvezali in vse to so točno Izpolnili, pa čeprav niso radikali izpolnili niti ene njihovih zahtev.
Vse, kar so obljubili, so daU vele-srbskim radikalom, niti ene obljube pa niso izpolnili slovenskim voiilcem. To je bil, nea klerikalnega dela, to je prava slika klerikalne polomije.
Toda slika še ni zaključena, kakor je zavarovanje proti toči posebno jasno pokazalo
Žalostna zasluga klerikalcev je, da so omogočili najslabši zakon in da so zabranili dober zakon Laziča. Pa o tem podrobneje na drugem mestu.
Ln kupčija z uradniškim zakonom,
ko so vrgli klerikalci svoje opozici-jonalstvo pod klop, samo da je eden njihovih ljudi dobil dobro mesto v
ne, tako, da pride na en joh najmanj 60 kg semena, ker le potem je steblo tanko in visoko; trava in plevel ne moreta tako zrasti in rastlina dela sama sebi-senco tako, da se pri hudi vročini zemlja kakor tudi steblo ne posušita, olje, katero je v steblu ne Izhlapi, radi Česar je pozneje vlakno mehkejše in finejše in končno tudi steblo ne postane grmičasto. Seje naj se na osašeno polje potem ko se je popreje iz njive ves plevel odstranil in pa ista povaljala, kar je potrebno, ker sicer pride seme pregloboko v zemljo. Ko je njiva posejana, naj se Jo še enkrat prevleče in pa s srednje težkim valjarjem povleče; seme ne sme biti več kot 2—3 cm pod, zemljo.
Ko je lan 10—15 cm visok, se pokaže plevel, katerega je treba popleti, pri čemur naj se ne stopa po mladi rastlini s težkimi čevlji; to delo naj vršijo kmetovalci bosi
Lan dozori, ko pričnejo od stebla odpadati listki, ko dobi steblo rumenkasto barvo in pa ko prično glavice ru-meneti. Ako se čaka, da to steblo in pa glavice 2e rjave in suhe, potem Je vlakno grobo, surovo In prhko ter vsled tega manj vredno.
glavni kontroli, ki je skoraj po ministrsko plačano?
In vojaški zakon?
Vse zahteve ljudstva so ostale neizpolnjene in samo en uspeh morejo zabeležiti klerikalci, da gredo duhovniki k vojakom takoj kot oficirji, vsi drugi pa kot redovi.
Kamorkoli pogledamo, povsod se ponavlja ista pesem.
Zaradi korit so izdali klerikalci ljudske koristi, zaradi korit so pripravili zmago velesrbski samoradi-kalni vladi, ki nam je dala
1.	petkrat povišan zemlj. davek,
2.	tlako.
3.	reakcijonaren uradniški zakon,
4.	ničvreden zakon o zavarovanju proti toči in
5.	slab vojaški zakon, ki daje vojnemu ministru vso moč tudi nad starci do 55. leta!
Breme za bremenom se kopiči nad ljudstvom in to ob asistenci zmagovite SLS, ki je pred volitvami obljubljala že nebesa na zemlji.
Nikdar se še ni zgodila taka sleparija, ko 18. marca, ko si je z lažjo iztrgala SLS zaupanje naroda. Ta sleparija je Imela že dosedaj usodne posledice za narod. Še večje pa bo imela, če bo ljudstvo ostalo nezavedno in še v bodoče zaupalo svojo usodo sleparski stranki.
Zato kličemo vsem, ki nočejo biti sredstvo za koritarje: Ne pozabite na Markov protokol, ta veliki dokument klerikalne sleparije 1
Ne pozabite pa tudi na klerikalne obljube in pri vsaki priliki vprašajte klerikalne generale:
»Kaj ste dosegli?«
Tedaj bo prišla resnica na dan in narodu bo dobro, ker bo rešen največjih varalic, ki so sploh kdaj živeli med slovenskim narodom.
Zgodaj sejan lan se že pred žetvijo ruje, kar ima to prednost, da ima kmetovalec čas in pa cenejše delavne moči.
Ruje naj se takole: z obema rokama se 3—4 krat potegne, tako, da se dobi polno pest, odrsa naj se od korenine zemlja in poklada na tla. Plevela se ne sme zraven ruvati. Poruvan lan naj obleži toliko časa, da steblo porumeni in postanejo glavice rujave, kar se zgodi v 3—4 dneh; potem naj se lanišče obrne, da še od druge strani, ki je še zelena, porumeni V tem času, to-raj skupno v enem tednu, Je lan suh in glavice rujave. Lan naj se potem poveže v majhne snopiče, pa poševno eden k drugemu (kakor streha) v vrstah, 1—2 dolgih postavi; v enem tednu je tudi seme popolnoma dozorelo; kdor ima pa na razpolago kozolec, naj ga dene vanj, kajti ni dobro, pustiti la-nlšča predolgo na žarečem solncu, ker izgubi pri tem steblo vse oljnate snovi
Dozorele glavice naj se ne odstrani s stebla s tolčenjem, ampak naj se osmuče skozi nalašč zato pripravljene redke grebence.
Zelo važna pri lanu je goditev ali rositev. Najvažnejše pri tem je razpro-stiranje in obračanje. Razprostiranje naj se vrfl, ako le mogoče, na strnišču
z 1600 kvadratnimi sežnji, naj si bo zemlja porastla z gozdom, sadnim drevjem ali trto z neobra-nimi njenimi sadeži vred; f) hiša (gospodarsko poslopje?) s placem (z dvorišči) do enega orala.
Zgornje stvari se sme kmetu
zarubitiinprodatinadraž-
bi edino za plačilo davkov in za kritje stroškov, nastalih iz kazenske razsodbe. Ako v slednjem slučaju kaj ostane od prodaje, se ostanek vrne lastniku, toda samo za nakup novih takih stvari, ki so mu bile prodane.
P o s o j i 1 o na te predmete si sme najeti poljedelec samo tedaj, če mu je pobila toča, uničila povodenj ali požar, če je bila slaba letina ali mu je poginila živina, da si mora kupiti seme za setev, novo živino ali sezidati novo poslopje. Zadolžiti v tem slučaju se sme samo pri Javni blagajni. (Takih javnih blagajn pri nas nimamo.) Pa tudi v tem primeru ne sme zadolžiti dveh oralov zemlje In hiše s placem.
Ta odredba ne velja za one, ki se hočejo izseliti iz naše države in žele v ta namen prodati svoja imetja.
Tako odredba, iz katere Je razvidno, da sta močno zaščitena mali in srednji kmetijski posestnik. Ta zaščita je v načelu sicer dobra in potrebna, a ima vendar poleg dobrih tudi svoje slabe strani.
Dobre strani odredbe so v glavnem sledeče:
a)	kmeta varuje pred lahkomiš-ljenim zadolževanjem In tako tudi pred oderuhi;
b)	kmeta nravno dviga, ker ne more svoje kmetije zapiti ali sicer lahkomišljeno zapraviti;
c)	preprečuje beg kmetskega ljudstva z dežele v mesta in tovarne, ker ne more svojega imetja prodati.
d)	povzdiguje zavest zakonitega varstva in tako utrjuje v kmetskem ljudstvu ljubezen do države.
Slabe strani odredbe so:
a)	kmetu zabranjuje najetje kredita (posojila) za dokup zemlje, živine in zboljšanje poslopij ter za zboljšanje gospodarstva vobče; (V Srbiji je nemalo posestnikov, ki imajo zemljo, nimajo pa živine, ali imajo živino in poslopja, pa si ne morejo kupiti zemlje:)
b)	na račun malega in revnega posestnika se pospešuje večje in bogatejše posestnike, ker si slednji lahko oskrbe kredit na nezaščiteno imetje, s katerim kreditom morejo dokupovati zemlje In živino ter iz-boljšavati gospodarstvo;
ali na pokošenih travnikih, in to tako naredko, da se skozi lanišče še trava vidi kajti le tako Je mogoče, da je ves lan enakomerno goden, ln pa, v slučaju večdnevnega dežja ne začne gniti. Lanišče naj se med god en jem vsaj enkrat obrne, za slučaj dežja pa večkrat, sicer bode zgornja plast prej godna kot spodnja, kar na močnost, mehkobo in čistost lakna zelo vpliva. Obrača naj se vedno le v dnevih, ko ni hudega vetra, ker sicer ta spravi ves lan iz reda. Godi naj se štiri tedne, vendar pa je mogoče, da je lanišče že v treh, v slabem vremenu pa šele v šestih tednih godno. Predno se lan spravi, naj se taisti večkrat poizkusi kajti kakor hitro gre la-kno vsaj tričetrt dolgosti od stebla, naj povzdigne, ker bolje je manj godeno kot pregodeno. Pri vzdigovanju naj se, kot že preje pri pogrinjanju njiv, raz-prostiranju in obračanju obrnjeno, pazi da ostane lan lepo v redu.
Na vsa vprašanja glede posetve, pridelovanja in izdelovanja lanu, kakor tudi zamenjave taistega za platno, daje radevolje strokovnjaška pojasnila ki nasvete:
Mehanična vrvaraa, teriinica ln predilnica Anton Šinkovec, Grosupfc
Kai ste dosegli!
Prvo redno zasedanje skupščine Je končano in dolžnost vsake v resnici ljudske stranke je, da poda sedaj svojim voiilcem obračun o svojem delu. Zlasti pa je dolžna to storiti stranka, kateri je poverilo ljudstvo vso svojo politično moč in ki je razen tega svečano obljublja, da bo izvojevala ljudstvu vse njegove temeljne pravice.
Poslanci so se povrnili iz Beograda, toda o obračunu Jugoslovanskega kluba se ne sliši niti besede. Nasprotno! Vodja kluba je pobegnil na počitnice — v razkošne Karlove vare, da je tako sploh vzeta možnost, da bi bila položitev obračuna mogoča. Pač pa slišimo o pripravah za katoliški shod in jasno je, da hočejo klerikalni generali
S katoliškim shodom prikriti svoj polom v Beogradu.
Zopet enkrat je mojstrsko skra-hlrala klerikalna politika in zato naj ji ogabno Izrabljanje vere pomaga vnovič na noge! To je pravo ozadje katoliškega shoda! Resnica se mora prikriti s katoliškim shodom, da ne bo vidna golota SLS, ki se je vrnila razgaljena iz Beograda.
Nam se pa zdi, da bo ta profana-clja verske misli zaman, zakaj globoko v dušah osleparjenega ljudstva je postavljeno vprašanje:
Kaj ste dosegli vi, ki ste toliko obljubljali?
In z vedno večjo silo se bo oglašalo to vprašanje, dokler končno ne bo prodrlo, pa čeprav bo polovična vožnja na Brezje in Bled privabila desettisoče na katoliški shod v Ljubljano.
Tedaj pa bo nastopila težka ura za SLS in še težja za njen poslanski klub, ker bilanca klerikalnega parlamentarnega dela je na vsej črti negativna, je ena sama velika polomija.
V svežem spominu nas vseh je Še, kaj so obljubljali klerikalci svojim voiilcem.
Poleg mnogih manjših so bile zlasti tri reči, ki so vabile volilce in pridobivale SLS pristašev. Te tri reči so bile:
1.	avtonomija, ki bo Slovence odrešila Srbov,
2.	vrnitev naših fantov iz Macedonije in
3.	zmanjšanje davkov.
Gotovo je, da ni v Sloveniji stranke, ki ne bi hotela teh stvari 'doseči, Čeprav brez protisrbskih in protidržavnih primesi, katerih je do-
dala hujskaška SLS. Toda še veliko bolj je gotovo, da ni v Sloveniji stranke, ki bi tako neresno mislila na uresničitev teh zahtev, kakor je to SLS dokazala.
Z Markovim protokolom ie to dokazano!
Ni se še sestala skupščina, ko so se sestali v Zagrebu zastopniki SLS, Radičeve stranke, Spahovcev in radikalov. Na tej seji so po dolgem prerekanju diktirali zastopniki raznih strank svoje zahteve. Za SLS in za Slovence je to storil dr. Korošec.
Z ozirom na volilne obljube je pač vse pričakovalo, da bo prva zahteva dr. Korošca avtonomija, druga pa: fante iz Macedonije in tretja: zmanjšanje davkov.
Toda kaj brigajo dr. Korošca in Eseles volilne obljube, kadar imajo mandate v žepih. Po volitvah je treba
stranko utrditi, ne pa pomagati voiilcem
in zato je zahteval dr. Korošec, da mora biti predsednik vlade v Ljubljani klerikalec, da morajo biti vsi načelniki oddelkov klerikalci In da se mora razpustiti Orjuna.
Kakor da slovenski kmet ne bi imel večje skrbi od Orjune! Kakor da je volilo ljudstvo SLS samo zato, da stanuje dr. Brejc v razkošni vladni palači na BleiweisovI cesti.
Dr. Korošec je sam dobro čutil, kako nezaslišano sleparijo ljudstva pomenijo njegove zahteve in zato je pred podpisom svojih zahtev ubežal in pustil dr. Brejcu in uredniku Smo-deju odij, ki je bil neusmiljeno zvezan s podpisovanjem zagrebškega protokola.
V kaj so se obvezali klerikalci?
Še bolj nezaslišane od zahtev pa so bile obveze, ki so Jih klerikalci sprejeli.
Obvezali so se, da z vsemi sredstvi omogočijo samoradikalno to je velesrbsko vlado. To svojo obvezo je dr. Korošec tako vestno izpolnil, da je kralju, ki se je obotavljal imenovati samoradikalno vlado, dr. Korošec svečano obljubil, da bo pomagal »samoradikalni vladi, da sklene uradniški in vojni zakon.
2. Dalje so se obvezali klerikalci, da bodo pomagali radikalom, da bodo vsi njihovi mandati verificirani. Tudi to svojo obvezo so klerikalci vestno Izpolnili, pa čeprav je pomenila nje-
Zaščita malega kmetijskega posestnika.
Po srbski zakonodaji obstoji močna zaščita male kmetijske posesti. Odredbo o tej zaščiti se namerava sedaj razširiti na vso državo. V ta namen si je pustil dati ministrski svet z zakonom o letošnjih proračunskih dvanajstinah pooblastilo, da sme razširiti odredbe o zaščiti male posesti tudi na ostale dele države. In sicer sme razširiti vso odredbo ali pa le deloma.
Ker je zaščita male posesti za kmetski stan velike važnosti, zato je potrebno, da si stvar pobliže ogledamo.
Kakšna je zaščita po tej odredbi? Kmet ne sme prodati,
zadolžiti ali na kak drug način odtujiti sledeče predmete:
a)	en plug, en voz, motiko, sekiro, kramp In koso;
b)	dva vola, ali dva vprežna konja, ali dva bivola, kobilo z žrebetom do leta dni in kravo s teletom do leta dni;
c)	10 ovac, 5 prašičev in 5 koz;
d)	toliko hrane, kolikor je za gospodarja, družino in živino potrebno do nove žetve;
e)	na vsako davčno glavo, naj si je davka prosta ali ne, samo da je njen, glavni poklic poljedelstvo, pa naj živi v vasi ali v mestu, pet oralov zemlje, oral računan
Kmetovalci vseh dežel — združite sc 1
j c) ljudje, ki nimajo smisla za Kmetijstvo, so prisiljeni, da slabo životarijo na kmetiji, namesto da bi šli ; Za svojim pravim poklicom, za kate-'rega so rojeni. Poleg tega je to ne-mala ovira za razvoj potrebnega obrta ln industrije;
d) izključuje razvoj denarnih zadrug, ker preprečuje *a jemanje posojil. In prav to jo ena najslabših strani srbske zaščite, kajti denarno zadružništvo, ki nudi podlago za razvoj ostalega zadružništva in brez katerega je v modernem kreditnem gospodarstvu napredek kmetskega stanu domalega onemogočen, je ravno za kmeta pravi blagoslov. Zato bi bil naravnost zločin na narodu, če bi se uničilo zadružništvo, ki je, milo rečeno, rešilo mnogo več naših kmetij pred bobnom, in neprimerno več pripomoglo do lepega razvoja našega kmetijstva, kakor pa zgornja zaštit-na odredba v Srbiji.
Kakor je torej razvidno, je zaščita male posesti v Srbiji nekaka ku-ratela, ki sicer ščiti slabe j šega (manj značajnega in modrega) a istočasno močno ovira podjetnega, da ne more napredovati.
Za boljše umevanje zgornje zaštit-ne odredbe je treba, da si predočimo srbske razmere in jih primerjamo z našimi. V drugi polovici preteklega stoletja, ko je prodrlo načelo svobodnega ali liberalnega gospodarstva, so se pojavili po vaseh, tako v Srbiji, kakor tudi pri nas takozvani vaški oderuhi (Srbi jim pravijo »zelenaši«), ki so posojali kmetom denar po 15 do 30 odstotkov obresti in jih čim so se zadosti zadolžili, pognali na boben. Da ti oderuhi s časom ne upropasti-jo vseh kmetov, zato je tedanja srbska vlada izdala zgornjo zaštitno odredbo.
Drugače se je postopalo pri nas. Pri nas se nI Izdalo take zaščitne odredbe, ki ubija zlo, pa tudi dobro, ampak se ukrenilo mere, ki so ubile zlo ln istočasno rodile dobro. Glavni ti sredstvi sta bili zadružništvo in pro-sveta ljudstva. Po vseh krajih se je ustanovilo šole in osnovalo zadr. po-
sojilnice, ki šo po nizki obrestni meri in na dolgo dobo posojale kmetom denar, da so mogli oderuhom plačati dolgove in v teku nekaj let toliko prihraniti, da so vrnili posojila posojilnicam. Bistvene razlike med posojili oderuhov in posojili posojilnic so bile v tem, da so posojali oderuhi najraje za nepotrebno zapravljanje (bili so obenem navadno tudi trgovci in gostilničarji), zadruge pa izključno za poravnavo dolgov oderuhom in za povzdigo gospodarstva, dalje da so posojali oderuhi po 15 do 30 odstotni in še višji obrestni meri, posojilnice pa po 5 do 6 odstotkov in da je oderuh vsak trenotek lahko iztirjal dolg, posojilnice pa so posojale na 4 letno in daljšo dobo.
Z drugimi besedami rečeno obstoji razlika med srbsko in našo zaščito male posesti v tem, da so postavili Srbi malo posest pod nekako zakonito kuratelo, ker so vzeli kmetu pravico svobodnega razpolaganja s svojim imetjem, pri nas pa se je kmetu pustilo pravico svobodnega razpolaganja z imetjem in se mu je istočasno nudilo s cenim in dolgoročnim zadružnim kreditom (posojili) ter z izobrazbo možnost, da se na eni strani zaščiti pred oderuhi, na drugi strani pa usposobi za svobodno, pametno in napredno gospodarstvo.
Dasi je bil namen zaščitne odredbe v Srbiji dober in moramo biti načelno tudi mi zanjo, pa bi vsled zgornjih razlogov vendar ne smeli pristati na razširjenje zgoraj omenjene srbske zaščitne odredbe na vso državo, marveč moramo delovati na to, da se jo preje izboljša in šele potem uzakoni.
Da se morda ne bo mislilo, da so Srbi z zgoraj omenjeno zaščito zadovoljni, pripominjam, da nas srbski kmetijsko - gospodarski činitelji prosijo, ne samo, da naj si odredbe ne pustimo razširiti, marveč tudi, da naj jim priskočimo na pomoč z zahtevo, da naj vlada zaščito najprej izboljša in šele potem razširi na vso državo.
T-k.
»Jutru."
V nedeljskem uvodniku »Jutra« je zopet par »ljubeznivosti« na naš naslov. Ker vemo, da se te »ljubeznivosti« na deželi ln pa še nekje drugje prav slastno razširjajo, smatramo za potrebno, da podamo kratek odgovor, pa čeprav vemo, da nas gospodje pri »Jutru« nikdar ne bodo razumeli, ker nas razumeti niti nočejo in niti ne smejo.
Takole od zgoraj doli, kakor se pravim gospodom spodobi, pravi »Jutro«, da je »SKS upropastila napredni blok«, da so vse stranke razven demokratov »zatajile« napredni blok in da »koraka SKS neizbežno pot narodnih socialistov«, da je »kakor zakleta njena trdovratna kratkovidnost« in da »izgublja sedaj vse prejšnje pridobitve v kolebanju, ki je pravilen izraz za pretirano samozavest, pod kojo se vse to krije«.
Najpreje par ugotovitev, da ne bo »Jutro« preveč pačilo resnice.
1.	Napredni blok ni upropastila SKS., temveč upropastill so ga oni gospodje, ki so hoteli z naprednim blokom rešiti svoje mandate, ne pa napredne misli. Kot prvi smo pozvali, da se naj pove, kako se naj napredni blok tehnično Izvede. Na naš poziv pa nismo dobili odgovora. Kasneje smo povdarili, da je tudi miselna vsebina naprednega bloka čisto v oblakih. Tudi na ta svoja izvajanja nismo dobili odgovora. Še predno smo se ml iz-javili proti naprednemu bloku, so ga narodni socialisti kategorično odklonili. In zakaj? Samo vsled »Jutrove-ga« načina borbe proti NSS!
2.	Nikdar se nismo izjavili za napredni blok, kakor so si ga predstavljali demokrati, zato ga tudi nismo mogli zatajiti. Smo v resnici čisto nedolžni, če niso mladini hoteli verjeti niti oficielnim izjavam stranke in niti še bolj jasni pisavi »Kmetijskega lista«, temveč so raje verjeli tistim, katere so sami premotili, da ne rabimo hujšega izraza.
Zgodovina se ne da utajiti in napredni blok so pokopali edino njegovi očetje, ki so si ga neiskreno zamislili.
»Jutrov« očitek o našem »kolebanju« je sicer nad vse smešen, ker ravno zaradi naše dosledne vztrajnosti na kmetsko razrednem stališču smo odklonili mladinski napredni blok, vendar nam pa daje ugodno priliko, da »Jutrovcem« še enkrat pojasnimo naše načelno stališče do političnih frank v državi
Vse zlo v naši državi Izhaja od .i,ga, ker vladajo skrajne stranke. Na eni strani Radič, s svojim skrajnim separatizmom, na drugi strani radikali (In pred svojim porazom še v večji meri demokrati) s svojim skrajnim centralizmom. In zaradi teh dveh skrajnosti ne pridemo do miru v drli
žavi in do konstruktivnega skupnega dela. Naj se ne izgovarjajo demokrati, da so oni nekaj drugega ko radikali! Prvič so v državnopravnem oziru bili demokrati še večji skrajneži ko radikali, pa čeprav so se ponašali s svojim jugoslovenstvom. Vsaj je bil vendar najbolj tipičen in zato tudi najbolj obsovražen reprezentant centralizma Pribičevič in niti ne velesrb Pašič, da o Protiču, nadi avtonomi-stov, sploh ne govorimo.
Drugič pa tudi v načelnem oziru ni razlike med demokrati in radikali. Naj nam vendar »Jutro« pokaže tistega svoje volilca, ki je iz načelnih vzrokov proti radikalom. In naj nam »Jutro« pokaže iz življenja, ne iz ce-nih besedi, razliko med demokrati in radikali! Razlika je samo ena: Da so radikali ohranili skoraj neokrnjen štab svojih voditeljev, da imajo homogeno stranko in da so neprimerno močnejši od demokratov, katere je njih »vsedržavnost« razbila na nešteto skupinic in ki so vrhu tega izgubili svoje najboljše voditelje (Dra-škovič, Stojanovič). Ta razlika pa je važna samo v taktičnem oziru, ker pojasnjuje stalno nazadovanje demokratov. Od preko sto poslancev v narodnem predstavništvu so padli na 97 v narodni skupščini, kasneje na 86 in danes so se ustavili pri petdesetih. In še ni končana pot navzdol, kakor dokazujejo poizkusi ustvaritve nove macedonske stranke na račun demokratov. Ni čuda, da radikali o koaliciji z demokrati niti slišati nočejo in da poznajo danes samo en cilj, da vzamejo demokratom še zadnje postojanke v Srbiji in da etablirajo sebe kot prvo in večinsko stranko Jugoslavije.
Deloma se je radikalom to tudi že posrečilo in jasno je, da še niso dosegli viška svoje moči.
Položaj je torej danes takšen, da ne morejo demokrati vreči radikalov niti iz idejnega stališča, ker so eno, niti Iz strankarskih ozirov, ker propada demokratska stranka.
Padec radikalov pa je nujen, ker ovirajo oni zdrav razvoj države, ker so predstavniki srbijanske skrajnosti in vrhu tega nedorasli upravnim dolžnostim vladajoče stranke.
Nemogoče pa je, da bi radikalno skrajnost premagala Radičeva ali katerakoli druga skrajnost. Radikale ko Radiča bo zmagalo samo srednje stališče iz ljudstva samega porojene stranke, ki ni z grehi vezana na dosedanje vlade in ki je po svoji številčnosti in nepokvarjenosti edina v stanu, da kardinalno pomete s korupcijo v državi.
Taka stranka pa more biti samo stranka poljedelcev, vseeno kako se Imenuje in to je vzrok, da nemoteno
fti dosledno »kolebarno« na kmetski misli.
Samo razredno zaveden kmet bo vrgel Radičevo državopravno ideologijo med staro šaro, samo razredno zaveden kmet pa bo tudi premagal prebrisanost radikalnih politikov, katerim so delali demokrati štiri leta
"tlako in katero bi slovenski demokrati še hoteli delati.
In zato kličemo danes, ko ob svojem postanku:
Živela kmetska vlada! In zato je naš bojni klic danes, ko ob našem postanku:
V boj za Staro pravdo!
Zavarovanie proti toči.
Najslabši zakonski načrt od skupščine usvojen, brez pomena. — Sramotna vloga klerikalcev.
tovariša Puclja.
-	Za kmete Je zakon
—	Odločen nastop
Ni mogla skupščina slabše končati svojega dela, ko da je sprejela vladni načrt o zavarovanju poljskih pridelkov proti toči in vremenskim nezgodam. Novi zakon je tako slab in tako šolarsk, da je upravičeno dejal tov. Pucelj, da ga minister, ki ga je predlagal, najbrže prebral ni. Ves zakon ni drugo ko pesek v oči kmetskim vo-lilcem, da bi ž njim radikali vsaj nekako opravičili neznosno povišanje zemljiškega davka, da bi mogli reči, da oni ne nalagajo kmetskemu ljudstvu samo bremena, temveč da mu prinašajo tudi dobrote. Toda ta laž ne sme nikoli prodreti, zakaj vladni zakon o zavarovanju poljskih pridelkov ne prinaša kmetskemu ljudstvu prav nobenih koristi!
Da pa bo popolnoma jasno, kako slab sklep je izvršila skupščina, ko je izglasovala vladni načrt, je treba, da povemo nekaj predzgodovine.
Ko je prevzel tov. Pucelj kmetijsko ministrstvo, je bila njegova prva skrb, da je dal izdelati zakonski načrt o obveznem zavarovanju poljskih pridelkov proti toči in drugim vremenskim neprilikam. Ta načrt so prerešetali naši najboljši strokovnjaki in je bil zato načst v vsakem oziru najboljši, kar smo sploh mogli pričakovati. Popolnoma izdelan in od kmetijskega sveta odobren načrt je bil potem predložen ministrskemu svetu, da ga on usvoji in potem 'predloži skupščini. Toda prejšnja vlada ni imela smisla za kmetijsko zakonodajo in tako je načrt obležal neresen kakor deset drugih, ki jih je predložil tov. Pucelj.
Letošnja toča, ki je povzročila ogromno škodo, pa je napotila zem-Ijoradniškega poslanca L a z i č a, da je vložil nujen predlog, da se takoj sprejme zakon, po katerem se bo vsaj delno nadoknadila škoda, ki so jo trpeli kmetovalci. Da bomo čisto jasni. S Pucljevim načrtom naj bi se izglasoval zakon,' po katerem se trajno pomaga kmetovalcem, s tem da se uvede obvezno zavarovanje poljskih pridelkov. Lazičev predlog pa se je vsled nujnosti stvari oziral v prvi vrsti le na takojšnjo pomoč od toče prizadetim in je zato nudil le začasno pomoč.
Ker je bila nujnost Lazičevega predloga tako jasna, da se ni nihče upal njej protiviti, je skupščina La-zičevemu predlogu soglasno pripo-znala nujnost. Po vseh parlamentarnih običajih bi moral postati s tem tudi Lazičev načrt zakon.
Partizanstvo zmaga.
Ce bi se pa to zgodilo potem bi šel po vsej deželi glas, da so kmetu pomagali edinole zemljoradniki in radikalna večina bi bila razkrinkana kot protikmetska stranka. Da to prepreči, je nato vlada predložila svoj načrt. Ker pa ji ni bilo za resno pomoč kmetskemu ljudstvu, nI predložila Pucljevega načrta, temveč je izdelala na hitro roko novega, da bi mogli tako radikali reči, da so oni sami prinesli kmetu zavarovanje. In samo vsled teh artizanskih ozirov je bil vložen vladni načrt. Sedaj pa je morala vlada doseči, da se Lazičev načrt, ki je moral po zakoniku priti v treh tednih pred skupščino vrne odboru za proučavanje zakonskih načrtov, da more tako vlada predložiti svojega.
Sramotna vloga klerikalcev.
In to se je s pomočjo naših klerikalcev tudi zgodilo. Ko je namreč prišel Lazičev predlog pred skupščino, so glasovali naši klerikalci kompaktno z radikali, da se Lazičev načrt vrne odboru in s tem so ga upropastili.
Te sramotne Izdaje kmetskih interesov ne sme pozabiti noben kmetovalec!
Ko je vlada to dosegla, je bil vla-din načrt osiguran in od treh načrtov je postal najslabši zakon.
Kakšen Je vladni načrt?
Da more bralec prav oceniti vso ničvrednost vladnega zakona, navajamo samo par primer med Lazičevim in vladnim načrtom, ker samo za ta dva je šlo. Ni bilo namreč niti misliti na to, da bi skupščina, ki je bila nasprotna celo ožjemu Lazičevemu načrtu, odobrila širši Pucljev predlog.
Lazičev predlog je zahteval, da se stavi že v letošnji proračun vsota od 120 milijonov dinarjev, s katero naj povrne vlada kmetovalcem, seveda po ocenitvi od vremenskih ne-prilik prizadeto škodo.
Vladin predlog pa dovoljuje v ta namen samo kredit od 55 milijonov dinarjev, ki pa se ne izda kmetovalcem kot podpora, temveč kot posojilo, proti plačevanju 6 odstotnih obresti in če plača kmet zavarovalne prispevke in če je prijavil škodo.
Lazičev predlog je določeval povrnitev škode za vse poljske pridelke, vladin načrt pa izključuje hmelj, deteljo in še druge pridelke.,
Višek zgrešenosti pa je dosegel vladni načrt s tem, da določa, da vse zavarovanje vodijo posebni odbori oblastnih skupščin, ki pa sploh še ne obstoje. S tem je na najbrutalnejši način rečeno, da vsi oni posestniki, ki so letos bili prizadeti od toče, ne dobe niti ficka.
Pravilno je dejal Lazič, da je treba sprejeti dva zakona, če se hoče kmetskemu ljudstvu v resnici pomagati. Prvi zakon naj bo nujen, ki prinašaj letos prizadetim kmetovalcem takojšnjo pomoč (njegov predlog), drugi zakon pa naj osnuje trajno in obvezno zavarovanje kmeto-valcevproti poškodbi poljskih pridelkov (Pucljev predlog). Pa vse njegove besede so bile bob ob steno, ker vlada kmetu sploh pomagati ni hotela.
Najlepše pa je to, da je vladni zakon še slabši ko pa so zavarovalne banke. Po vladnem predlogu je deležen vladne pomoči samo tisti, ki plačuje zavarovalnino, ki vedno v pravem času javi koliko je posejal in koliko ima škode. Ravno to pa tudi zahtevajo banke samo s to razliko, da dajo potem kmetu zavarovano vsoto brez vseh nadaljnih obveznosti zanj, dočim je po vladnem načrtu kmet državi dolžan in ji mora plačati 6 odstotkov.
Skratka, vladni načrt je tako slab, da bi bilo bolje, če bi ga sploh ne bilo!
In pri takih okoliščinah so nastopili naši klerikalci proti Lazičevemu predlogu!
Takega izdajstva kmetskih interesov skupščina še ni doživela!
Sramota za vsakega kmetovalca, ki to izdajstvo klerikalcem oprosti in to tem bolj, ker so oni to namenoma storili.
To bomo takoj dokazali, pa čeprav se klerikalci sedaj izgovarjajo, da niso vedeli za kaj gre. Laž, da je ni primere!
Zakaj pa je vedel, za kaj gre,poslanec Kranjc, ki je kot edin klerikalni poslanec glasoval za Lazičev predlog?
Zakaj pa niso vprašali Kranjca, če niso vedeli, zakaj gre?
Čast komur čast! In na tem mestu javno priznamo, da je poslanec Kranjc kot edini klerikalni poslanec branil kmetske interese.
Tako sramotno so izdali klerikalci kmetske interese, sedaj pa primerjajte nastop tov. Puclja, ki je govoril sledeče:
Govor tovariša Puclja.
Gospodje poslanci! Ko sem prvič prečital (vladni) zakonski načrt o zavarovanju poljskih pridelkov proti toči, sem prišel na to misel, da mora vsak opozicijonalec, ki je samo opozicij onalec in ki samo mrzi sedanjo vlado in njeno večino, sprejeti ta zakon z veliko hvaležnostjo in velikim zadoščenjem. Ampak jaz nisem tak opozicijonalec. Sem sicer v opoziciji, toda celo kot opozicijonalec bi želel, da tudi sedanja vladna večina naredi nekaj dobrega. Toda moram vam odkritosrčno povedati, da vam bo ta zakon, ki je bil tako zelo na brzo roko izdelan, mnogo škodoval.
Za vsak dober zakon je treba pred vsem zadosti ljubezni za onega, kateremu je zakon namenjen, pa potem pravilno presojanje prilik in dosti dobre volje. Pri tem načrtu manjka vse to, ni poznavanja kmetskih prilik, še manje pa ljubezni do kmeta. Gospodje! Povedati Vam moram, da sem nekaj časa mislil, da niti sam gospod minister ni prečital zakonskega načrta... Pa sem ga hotel opravičiti in sem mislil, da je to samo zakonski načrt iz zadrege, kakor pra-
vimo mi Slovenci. (Vi Srbi za to rf^ mate pravega izraza ali z Vašim pregovorom: O j Turčine za nevolju ku-me — bi se ga moglo označiti.)
Vsak zakon, ki naj bo dober, mora imeti najprej ono, kar sem presc na-vel in pa da se donese iz čistih namenov. Tanačrtjepredlagan samoizzadrege. Toda v tej za« dregi ni samo edinega razloga, temveč v njej je namera, da se prepreči predlog mojega spoštovanega tovariša Laziča. Ce se tako dela, potem pač ni čudo, če se predlaga slab zakon, če se predlaga tako neverjetno slab zakon.	:
Pucljev zakonski načrt.
Gospodje! Takoj, ko sem postal minister kmetijstva, sem izbral komisijo, ki je imela izdelati kmetijske zakone in na prvem mestu zakon o zavarovanju posevkov proti toči in drugim vremenskim neprilikam. Tak zakon ni potreben samo iz splošnih ozirov, temveč, da govorim čisto odkritosrčno, tak zakon je potreben iz nekakega komoditetnega stališča gospoda ministra samega, ker ga narod naravnost oblega s prošnjami za podpore, katerim ne more ustreči. Že za ministra samega bi bil torej potreben takšen zakon, toda ta zakon bi moral biti dober.
Komisija, ki je po i.iojih načelih izdelovala te zakonske načrte, je iz« delala tudi zakon o zavarovanju proti toči. Ta načrt je izdelan tako, da se vstavi v vsak proračun določena vsota in iz te vsote se izplačujejo vse škode, ki bi jih povzročile toča, suša, povodenj ali druge vremenske nepri-like. In če bi prišla toča ali kaka druga nesreča, bi že obstoječi uradniški aparat precenil škodo in ne bi bilo potrebno, da se postavi nek poseben aparat, kakor to določa vladni načrt.
Ta aparat bi takoj procenil škodo, ki bi se izplačala iz letošnjega proračuna. V prihodnji proračun pa bi se vnesla vsota, ki se je izplačala letos. Zato ne bi bilo potrebno nobenega posebnega uradništva in nič drugega.
Gospodje! Ta vsota ne bi bila niti tako velika, ker je sam gospod minister v odboru izjavil, da znaša celokupna letošnja škoda samo 315 milijonov dinarjev. (Svetozar Pribičevič: »Ta se mnogo na to razume! Samo v banovini je škoda večja!«) Tako je dejal minister in jaz mu moram verovati. V mojem načrtu je bilo sprejeto načelo, da se ne sme nikdar izplačati polna škoda, temveč samo SO odstotkov. Tako bi rabili samo 250 milijonov in vsa letošnja škoda bi bila poplačana. To pa ni pri 12 milijardnem proračunu nobena tako velika vsota, temveč nasprotno celo majhna. Zato gospodje, če sprejmete ta zakon, bodite prepričani, da niste storili dobro.
Glavne napake vladnega načrta.
Kakor vidite takoj v prvem členu vladnega načrta, se ustvarja nov uradniški aparat, kar je po mojem načrtu čisto nepotrebno in kar povzroča državi samo nove stroške.
V	drugem členu se vidi, da se ni hotelo izdelati zakona, ki bi v resnici osigural kmeta, temveč se tu le govori, da se kmet lahko zavaruje in govori se celo o nekakih zavarovalnicah, nekakih delniških družbah, torej o privatnih špekulantih, ki streme vedno le za tem, da se obogatijo na račun naroda.
V	petem členu vidimo, da se je, ker se je hitro delalo, pozabilo na deteljo in hmelj; zaradi tega bi prosil, da se načrt vsaj v tem oziru popravi.
Mogel bi še dosti navesti in dokazati, kako je ta načrt slab in ničvreden, pa mislim, da ste o tem tudi sami prepričani. Mislim, da je v radikalnem klubu, v kolikor ga jaz poznam, dosti kmetov, ki ne nosijo samo kmetske obleke, temveč ki imajo tudi kmetsko srce in prosil bi te, da prihranijo radikalnemu klubu sramoto, ki pade nanj zaradi tega načrta in da ga zato vrnejo odboru in da se potem izdela nov načrt, ki bi ga sprejela vsa skupščina in s katerim bi bilo resnično pomagano kmetu; ne pa, da bo to samo zakon, ki preprečuje načrt g. Laziča in ki je samo pesek v oči kmetu.
Pa dasi so bila Izvajanja tovariša Puclja stvarna in neovrgljiva, dasi je vsa skupščina znala, da govori strokovnjak, je vendarle meščanska vlada radikalov sprejela vladni načrt in dala kmetskemu ljudstvu peska V oči.
Kdo bi se temu čudil, Če pa šo klerikalci radikalom pomagali in če je bil v vsem Jugoslovanskem klubu edino posl. Kranjc toliko pošten, da je branil kmetski Interes.
Velika sramota za klerikalce je Markov protokol, ker izpričuje za vse večne čase njihovo popolno politično nesposobnost.	i
■nr
Fravi borec za zmago kmetske misU je samo tisti, Id podredi lastne interese skupni stvari.
Kdor veliko obeta, malo izpolni. Zato sodite po aejanjin in ne — po opgupanr
l Še večja sramota za klerikalce pa je njih glasovanje za vrnitev Lazi-čevega načrta odboru, ker s tem so iždali kmetske koristi, s tem so dokumentirali svojo politično sleparijo.
Vi vsi pa, ki ste bili težko prizadeti od toče, od povodnji in drugih vremenskih neprilik — zahvalite se klerikalcem, če ne prejmete nobene
podpore, zakaj oni so onemogočili resnično zavarovanje proti toči!
Sramota pa tudi za vse one pristaše kmetske zveze, ki še vedno poslušajo in volijo take poslance, ki so nastopili proti najvažnejšemu kmetijskemu zakonu — proti zavarovanju proti toči!

Proti naobrazba ljudstva.
Največji nasprotnik klerikalne sleparske politike je — 1 j u d s k a p r o-svetljenost. Zato nastopajo klerikalci pri vsaki priliki proti vsakomur, ki hoče ljudstvo resnično na-pbraziti, zato so dosledno v boju z Učiteljstvom in zato so samo za ono šolstvo, ld je čisto v njihovih rokah, ki služi bolj poneumnevalnim ko pa naobraževalnim namenom.
Da je temu tudi v resnici tako, so klerikalci klasično dokazali v Št. ,Vidu pri Ljubljani.
Tu je bila dosedaj 6 razredna ijud. šola, ki jo je obiskovalo preko 500 otrok. Ker niso v Št. Vidu otroci ravno tako neumni, da bi morali vsi ponavljati peti in šesti razred, so bili tako otroci med 12. in 14. letom brez šole, ker so šentviško dovršili, druge pa imeli niso. Je pač tako, da ni vsakdo v stanu dati za svojega otroka kakih 700 dinarjev mesečno, da se izuči v mestu.
Da rešijo otroke pohajkovanja in da jim dajo dobro naobrazbo, je sklenil krajni šolski svet v Št. Vidu na .predlog naprednih prebivalcev, da se ustanovi v Št. Vidu meščanska šola. ^Učiteljstvo je prebivalstvo podpiralo pri tej plemeniti nameri z vso silo in tudi višji šolski svet je bil za ustanovitev meščanske šole. Z združenimi fnočmi je bilo tako vse pripravljeno za ustanovitev meščanske šole in potrebno je bilo samo še to, da prevzame šentviška občina stroške za učila v znesku 7000 dinarjev. 2000 dinarjev bi prispevala občina v Zg. Šiški, ki je namreč všolana pod Št. Vidom ln ki je na ta prispevek tudi po soglasnem sklepu občinskega odbora pristala. Velika občina Št. Vid bi to-
rej morala plačati samo 5000 dinarjev in I. razred meščanske šole bi bil otvorjen že letos.
Proti temu pa je nastopil dekan Z a b r e t in zvesto ga je pri tem pro-tikulturnem poslu podpiral profesor na škofov, gimnaziji Samsa. (Lep profesor to!) Klerikalna podrepni-ška večina v občinskem odboru v Št. Vidu je seveda dekanu Zabretu slepo pritrdila in tako je otvoritev meščanske šole v Št. Vidu onemogočena.
Pripominjamo samo še, da se je 20 posestnikov zavezalo, da bodo prispevali k vzdrževalnim stroškom meščanske šole, toda kljub temu je dekan Zabret vztrajal pri svojem proti-ljudskem predlogu in ž njim seveda tudi šlevasti župan Babnik.
Predlog, da občina prispeva onih 5000 dinarjev, je prišel v odsotnosti Zabreta kasneje še enkrat na dnevni red občinske seje. Po enourni debati pa je župan preprečil glasovanje o predlogu in je bila tako ustanovitev meščanske šole zopet pokopana.
Proti tej kršitvi županskih dolžnosti pa protestiramo kar najodloč-nejše in zahtevamo, da naredi vlada red. Ne sme zmagati reakcionarstvo, ne sme triumfirati nasprotnik šolstva. Če noče klerikalni nazadnjaški občinski odbor storiti svoje dolžnosti do ljudstva — in ljudska naobrazba je dolžnost občine — potem se naj občinski odbor razpusti in postavi ge-renta, ki bo poskrbel za ljudsko naobrazbo.
Dekan Zabret in njegov pomočnik Samsa pa se naj sramujeta svojega reakcionarstva in svojega strahu —■ pred ljudsko naobrazbo.
Na ulico vržen denar.
i. V Beogradu pravijo, da je treba prijeti Stediti. Se pipolnoma strinjamo, samo obžalujemo, da so se na to v Beo-1 jjradu spomnili tako pozno. Toda če Smo za štedenje, se pa to ne pravi, da i smo tudi za takšno štedenje, ki je pravzaprav zapravljanje. Takšno »štedenje« se zgodi vselej, kadar se lb skoraj dovršene stvari ne dogradi popolnoma. In tako zapravljanje se vrši sedaj na Dolenjskem.
Koncem januarja je bila ustanovljena v Ljubljani sekcija za trasiranje od jas uzakonjenih novih železniških zvez Slovenije. Z delom se je pričelo takoj in je delo tako uspešno napredovalo, da •bi bilo trasiranje koncem julija že končano. Pred kratkim pa pride iz Beogra-
da ukaz, da se mora takoj z delom prenehati, ker je sekcija razpuščena. Z drugimi besedami se pravi to, da je bilo vseh 300.000 dinarjev, kolikor je veljalo dosedanje delo, vrženih na cesto. In vendar bi bilo treba samo še kakih 14 dni dela in vse trasiranje bi bilo gotovo in že izdani denar bi imel zmisel.
Ponovilo se je tako isto, kar smo doživeli leta 1920, ko Je bilo brzojavno odpovedano nadaljno trasiranje proge Št. Janž—Sevnica in je bilo s tem vrženih 100.000 kron na cesto.
Proti takemu zapravljanju državnega denarja protestiramo najodločneje in upamo, da bo vlada še v pravem času spoznala svojo zmoto in preklicala svoj neumesten in škodljiv sklep.
Planinci!
t Planinski odbor za radovljiški okraj priredi dne 16. avgusta na dan sv. Roka
Yeliko planinsko zborovanje. 1 Ker prihaja planšarstvo našega okraja v vedno bolj kritične prilike je nujno, da z mogočno manifestacijo opozorimo merodajne kroge, da je planšarstvo tako važna panoga narodnega gospodarstva, da absolutno ne trpi več nobenega zanemarjenja. Zato se udeležite pla-
ninskega zborovanja polnoštevilno. — Zlasti pa je velika udeležba potrebna tudi zato, ker se udeleže zborovanja zastopniki interesiranih uradov.
Po zborovanju bo seja planinskega odbora, ki bo sklepal o vseh stavljenih predlogih.
Zborovanje se vrši ob 10. uri dopoldne pri Krištofu.
Ažman, t. č. načelnik.
Pokraiinske vesti.
' (Pozdravljamo jugoslovensko učiteljstvo!) Te dni zboruje v Ljubljani jugoslovensko učiteljstvo. Do 5000 učiteljev bo združevala samo ena misel, kako da bi zvesti svojim častnim tradici-jjam posvetili tudi v bodoče vse svoje ("moči blagru naroda. Ni kmalu inteligenčnega stanu, ki bi bil tako zaslužen j^red narodom kakor je učiteljski stan. ■Vsa naobrazba naroda, ves njegov duševen in s tem tudi gospodarski napredek je tesno spojen z delom učiteljstva. Prav posebno pa je dolžan hvalo uči-Jteljstvu kmetski stan. Naše čebelarstvo, 'Saše sadjarstvo, pa tudi vse naše kme-"tijstvo ne bi bilo na današnji višini, če ■Se bi bilo dela učiteljstva. Vedno bo pa ijičiteljstvu tudi v čast njegova neustrašena borba z-* napredno misel. Dosti Jrtev so položili učitelji na oltar naprednosti, č"s je, da jim v svobodni Jugoslaviji te žrtve vendar enkrat prinesejo vsaj nekaj zadoščenja. Zato želimo iz vsega srca učiteljskemu kongresu čim večji uspeh. Da bi jim dal na-
S*Čod vsaj nekaj tega, kar so dali narodu učitelji. Naj živi jugoslovensko Učiteljstvo.
/ (Kongres jugoslovanskih novinar-\Jev.) Najtežje in najbolj nehvaležno po-' titično delo je na ramah naših časnikarjev. Kljub temu pa vrše naši časnikarji iivoj težavni posel požrtvovalno in ne-
Ljubljana, 1. avgusta 1923.
umorno. Vzgled vedno pripravljenega narodnega borca so naši novinarji, zato iskreno pozdravljeni v naši sredi! Naj bi imel njihov kongres popolen uspeh, naj bi učvrstil našo državo, njim samim pa prinesel to, kar pričakujejo in kar v polni meri tudi zaslužijo. Naj žive naši časnikarji!
(Jubilej kulturnega delavca in kmetskega prijatelja.) V krogu svojega zbora praznuje dne 5. avgusta g. nadučitelj Janko Zirovnik 50 letnico svojega uspešnega in zaslužnega nacijonalnega in kulturnega delovanja. Je to znamenit in razveseljiv jubilej, ki zasluži, da se ga spominja vse zavedno kmetsko ljudstvo, pa tudi ves slovenski narod. Vedno na delu za ljudsko prosveto je bil Janko Zirovnik, vedno na braniku na-cijonalnih koristi in vedno v prvih vrstah onih, ki so orali ledino in katerih zasluga je, da se danes ponašajo s slovensko kulturo celo oni, ki so vedno ovirali njen razvoj. Več ko umestno bi bilo, da bi se ob Žirovnikovem jubileju vendar enkrat našel zgodovinar, ki bi po zaslugi ocenil delo, ki ga je izvršila stara garda učiteljstva v korist našega naroda. V tej stari in neomahljivi gardi je bil Janko Žirovnik med prvimi. Vsestranski, vztrajen, inicijativen, neustrašen, vse te bistvene lastnosti so bile v njem v bogati meri obsežene. V šoli iz-
vrsten učitelj mladine, izven nje najzve-stejši prijatelj starišev, v vsakem trenutku pa borec za narodno in napredno misel, to je bilo neomajno geslo Zerovnika tekom vseh dolgih 50 let njegovega plo-donosnega dela. Nemogoče je, da bi na tem mestu omenili vse, kar je storil Zirovnik dobrega. Naj zadostuje, če samo navedemo njegova glavna dela. Slovensko kmetsko ljudstvo bo večno hvaležno Žirovniku za njegov trud za dvig kmetijstva. Podružnica Kmetijske družbe v Št. Vidu, pa tudi njen glavni odbor sta živa dokaza njegovega dela. Posebno pa bo hvaležna Žirovniku slovenska pesem. Zirovnikovih zborov naša pevska društva včasih sploh pogrešati niso mogla, tako izvrstni in času primerni so bili. Najlepši spomenik Zi-rovnikove delavnosti pa je njegov pevski zbor v Št. Vidu, ki nosi po njem tudi njegovo ime. In ne more praznovati Žirovnik svojega jubileja lepše, kakor da ga praznuje v krogu svojega zbora. Samo blagru naroda je veljalo Žirovnikovo delo, toda kljub temu je bil Žirovnik od naših klerikalcev stalno preganjan, dokler tudi niso dosegli njegove premestitve. Mislili so, da s tem ubijejo tudi Zirovnikov zbor, pa so se zmotili. Krepko je bila zasejana Zirov-nikova pšenica in klerikalno sovraštvo je bilo brez moči. — Številnemu krogu jubilantov, ki bo dne 5. avgusta proslavljal zaslužnega nacijonalnega delavca in pravega kmetskega prijatelja, se pridružujemo tudi mi in kličemo Janko Žirovniku: na mnoga leta! — Tovariši! Vi pa pohitite dne 5. avgusta v Št. Vid k Slepemu Janezu in počastite moža, ki je trpel, ker je delal za vas. Kulturna manifestacija mora biti proslava Žirovnikovega jubileja! Tovariši skrbite, da se to tudi zgodi!
(Odkritje spominske plošče slovenski materi.) Preteklo nedeljo je bila slovesno odkrita v Trbovljah spominska plošča na rojstni hiši slovenske matere Ane Dimnikove. Če kdo, potem je zaslužila pokojna Ana Dimnikova, da jo počasti slovenski narod. Bila je med prvimi Slovenkami, ki je neustrašeno pričela delovati za nacijonalno probujo naroda in v veliki meri je njena zasluga, da so postale nekdaj čisto nemške Trbovlje naše. Kakor pa je slovela Ana Dimnikova po svojem narodnem prepričanju, tako je bila znana tudi po svoji delavnosti in dobrosrčnosti. Zato ji je nadel narod časten priimek slovenske matere in pod tem imenom je bila znana Ana Dimnikova po vsej Sloveniji. Najlepši spomenik pa je postavil pokojnici pisatelj Vladimir Levstik v svojem romanu Gadje gnezdo, v katerem je Kastelka — Ana Dimnokova. — Naj bodo te skromne vrstice dokaz, da slovenski kmet ni pozabil svoje dobrot-nice.
(Dr. Karlin), novi mariborski škof je bil v nedeljo slovesno instaliran kot škof Lavantinske škofije. Upamo, da bo novi škof skrbel, da bo njemu podrejena duhovščina v državnem oziru storila svojo dolžnost in da se na Štajerskem ne bo vera tako izrabljala, kakor se to dogaja na Kranjskem.
(Odkritje spominske plošče Davorinu Trstenjaku) ob priliki kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Zagrebško poverjeništvo Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva namerava ob priliki kongresa dne 8. avgusta odkriti spominsko ploščo pedagogu in prvobo-ritelju hrvatskega učiteljstva Davorinu Trstenjaku, našemu rojaku, na njegovi rojstni hiši v občini Hum pri Ormožu. Davorin Trstenjak je bil eden najodlič-nejših borcev za jugoslovanstvo pod prejšnjo monarhijo, odličen pedagog in pisatelj ter odločno svobodomiselnega nazora*. Na to odkritje posebno opozarjamo učiteljstvo ormožkega in bližnjih okrajev, da se odkritja udeleži v čim častnejšem številu. Tudi naše ljudstvo se naj udeleži slavlja, da bodo tujci videli, da znamo spoštovati naše može,
(Glavna skupščina Jugoslovenskega Šumarskega Udruženja) bo v dneh 17. do 23. avgusta t. 1. v Ljubljani. Hkrati se priredijo ekskurzije na Bled in v Trbovlje, na Pokljuko in na Triglav. — Člani, ki se žele udeležiti skupščine in ekskurzij, naj to nemudoma prijavijo v smislu vposlane jim prijavnice; posebno je navesti, za katere dneve in za koliko oseb potrebujejo stanovanje in katere ekskurzije se nameravajo udeležiti. Nepriglašeni člani se ne bodo mogli vpoštevati. Prijave je vposlati Podružnici Jugo-s 1 o v. Šum. Udruženja v Ljubljani, Križanke.
(Tov. Pucelj in uradniški zakon.) Ker so v tej stvari klerikalci po svoji stari navadi nesramno lagali, smatramo za potrebno, da povemo resnico. Vsled reakcionarnih določil, ki so jih radikali vnesli v uradniški zakon v zadnjem hipu, so sklenile vse opozicijonalne stranke, da zapuste skupščino. Tudi od klerikalcev se je to pričakovalo, ker so tako obljubljali, toda v zadnjem hipu so zaradi koritca spremenili svoj sklep. Tov. Pucelj se je z dr. Sekullčem, soci-jalističnlm poslancem dogovoril slede-
če: Oba ostaneta v skupščini in počakata, da podajo vse skupine svojo izjavo o uradniškem zakonu, ker oba kot poedinca te izjave podati ne moreta. — Nato zapustita skupno z zadnjo opozi-cijonalno skupino skupščino. Nepričakovano izjavijo klerikalci, da so sicer proti, da pa ostanejo v skupščini. Demonstracija opozicije je bila s tem onemogočena. Tov. Pucelj in Sekulič sta zato mogla povdariti svoje opozicijo-nalno stališče samo s tem, da sta ostala v skupščini in glasovala proti, ker izjave, kot rečeno, nista mogla podati. — Vsakdo si lahko sam izračuna, kaj bi dejali klerikalci, da je tov. Pucelj odšel iz skupščine. Na vse grlo bi kričali, da je tov. Pucelj pobegnil, ker da si ni upal glasovati proti radikalom. Vsaj so to klerikalci trdili celo glede vojaškega zakona, ko je tov. Pucelj nič manj ko petkrat govoril proti vladnemu načrtu.
(Klerikalna politika.) Takole jo označuje bivši generalissimus SLS dr. Sušteršič v svojem glasilu »Ljudski Tednik«: V enem oziru je bil uspeh sedanje vladne taktike brez dvoma zajamčen: v pogledu SLS. Po našem mišljenju ne more biti nobenega dvoma, da pride v doglednem času do odcepa SLS od fe-deralističn. bloka odnosno od Radiča, kakor hitro postane njegova družba nevarna za klerikalne junake. V tem hipu bodo voditelji SLS točno zapustili g. Radiča, ga prepustili njegovi usodi in se pobrigali z isto točnostjo za svojo iastno kožo in svoj žep. To odgovarja glavnim makshnam (pravilom) klerikalne taktike, v kateri se odlikujejo po »jekleni« doslednosti, ker sloni na obeh edino zanesljivih svojstvih današnjih junakov SLS: na kukavičnosti in požrešnosti...« Ta uničujoča sodba dr. Šušteršiča o naših klerikalcih pač ne rabi dostavka.
(Kaj pravijo hrvaški klerikalci?) Poročali smo že, kako so hrvaški klerikalci, katerim je Radič pobral vse mandate, svarili naše klerikalce pred zvezo z Radičem. Pa za Korošca je bilo vsako svarilo zaman in Korošec je sklenil oni škandalozni Markov protokol. Hrvaški klerikalci dajejo sedaj Korošcu hude lekcije, kako ga je polomil in pravijo, da je Korošec, ki je omogočil sainoradi-kalno vlado tudi odgovoren za vsa njena dejanja. Mnenje hrvaških klerikalcev je popolnoma točno in samo patentiran zapeljanček more še naprej ploskati SLS, ki je dala vse polno novih bremen, pa nobene olajšave.
(Klerikalci proti agrarni reformi.) Poslanec Škulj je pretečen teden posredoval pri agrarni direkciji v korist stiškega samostana in proti koristim kmetskega ljudstva. To se pravi, da morajo sedaj kmetje vsled intervencije poslanca Škulja vrniti zemljo, ki so si jo po pravici in po dolgotrajni borbi priborili, bogatim menihom v Stični. In vendar pravijo menihi, da žive le za drug svet. Ali se še spominjate na one listke, ki jih je pošiljal dr. Korošec vo-lilcem in v katerih pravi, da se bo SLS borila »za pravično agrarno reformo.« Sedaj vemo kako si jo klerikalci predstavljajo, namreč tako, da dajo bogatim menihom vse, revežem pa vzamejo še zadnji košček zemlje.
(V. katoliški shod ali česar ne razumemo.) V »Slovencu« čitamo v ofici-jelnem naznanilu o V. katol. shodu, da »izključuje katoliški shod kot nepolitična skupščina katoličanov vsakršno zborovanje kake politične skupine. Zato bodo ob katoliškem shodu zborovale tudi Ie naše verske in kulturne organi, zacije«. Malo pozneje pa beremo v istem oglasu sledeče: »V ponedeljek zboruje odsek za cerkveno-politična in politična vprašanja.« Kako morejo ven. dar čisto nepolitična društva zborovati o političnih vprašanjih? — Ali pa je katoliška misel res že tako povaljana, da mora zaradi klerikalne politike priti celo v oznanilo katoliškega shoda očit. na neresnica?
(Nove vrste politiko je odkril) profesor Sušnik. Ko je namreč sklepala skupščina o tem, da se izroče sodišču tudi poslanci, ki so kot odgovorni uredniki toženi zaradi razžaljenja časti, je proti temu protestiral prof. Sušnik, češ, da se zaradi politike ne sme izročiti poslanca sodišču. — Obrekovanje je torej po mnenju prof. Sušnika — politika. Pa se še kdo čudi, če je klerikalna politika tako umazana in ogabna, da se vsak poštenjak s studom obrača od nje?
(Katoliški shod v Ljubljani.) Prireditelji ljubljanskega katoliškega shoda se trudijo na vse pretege, da bo katoliški shod kolikor mogoče sijajnk manifestacija za SLS. Pa temu se ne čudimo, ker od naših klerikalcev pač nikoli ni-smo pričakovali, da bi prenehali s svojim nesramnim izrabljanjem vere. Pač pa se čudimo nekaterim duhovnikom, ki jih poznamo kot poštenjake in iskrene vernike, da nikdar ne protestirajo proti tej zlorabi vere. Zlasti pa se temu čudimo, ker je še pred nedavnim glasilo Vatikana »Osservatore Romano« ostro nastopilo proti zlorabi cerkve v politične namene in dejalo, da ni nobene katoliške stranke in da nobene sploh
biti ne more. — Ampak naše prireditelje katoliškega shoda vse to ne briga — samo da bo Eselesu pomagano.
(Jugoslovanski Orli) so se udeležili velikega mednarodnega zleta katoliških telovadcev v Parizu. Kot objektivni kronisti tudi radi zabeležimo, da so do- " segli sorazmerno lep uspeh. Zanimiva pa je druga stvar. Zlet katoliških telovadcev v Parizu se je vršil v strogo patrijotičnem duhu in tudi naši Orli so se kar cedili jugoslovenskega rodoljubja. Tako je Orel Kuhar napil našemu kralju in na grob neznanega vojaka so položili Orli venec s trakom v naših državnih barvah. Sploh so se vedli kot najboljši jugoslovanski rodoljubi. To njihovo ponašanje je res samo hvalevredno, če je tudi iskerno. Žalibog pa vemo vsi, da doma Orli niso vzgled pa-trijotizma, vsaj so bili posamezni Orli že pred sodiščem obsojeni vsled svojih protidržavnih izjav. V Parizu so bili Orli torej monarhisti in kakor kaže po-klonitev neznanemu vojaku tudi milita-risti. Odkod ta izprememba? — Ker bi Orli doživeli v Parizu najstrahovitejšo blamažo, če bi Francozi samo zaslutili, da Orli ne spadajo v krog jugoslovenskih nacijonalistov. In še eno je treba pripomniti. Francozi so Orle iskreno pozdravili, ker so videli v njih krvne brate onih junakov Srbov, ki so v svetovni vojni s svojo zvestobo iii s svojim legendarnim junaštvom zadivili ves svet. Uspeh Orlov je v veliki meri posledica srbskih zaslug. Ali bodo Orli, ko se vrnejo v domovino, to resnico tudi iskreno povedali svojim pristašem? Ali bodo imeli Orli, ko pridejo iz Pariza pogum, da bodo z vso brezobzirnostjo nastopili proti protisrbskim hujskačem v vrstah klerikalne stranke? Ali bodo postali po pouku Pariza tudi naši Orli zvesti in dobri državljani? — Na ta vprašanja morajo odgovoriti Orli, šele potem se bo izkazalo, če je bila njihova pot v Pariz uspešna ali ne, kajti uspeh, ki sloni na hinavščini ni noben uspeh.
(Našmirani klerikalci) Poročali smo že kako so klerikalci kot edina opozici-jonalna skupina ostali ob priliki reakcionarnega uradniškega zakona v skupščini ter omogočili radikalom moraličen kvorum. Za to uslugo so zahtevali klerikalci, da postane član glavne kontrole g. Vodopivec in da se ne izroči Zebota sodišču. Radikali so vse obljubili, ko so pa klerikalci svoje obveze izpolnili, so radikali kompaktno glasovali za izro* čitev Žebota sodišču. Tako so klerikalci stalno našmirani, samo da govore z radikali. Divna je politika g. Korošca! NI čuda, da že poizkušajo nekateri klerikalci, kako bi odžagali g. Korošca. Ker je njegova »dalekovidnost« za nas zelo dobra, prosimo g. Korošca, da prekine svoje »lečenje« v Karlovih varih in da pomiri nezadovoljneže v stranki.
(Za naše klerikalce.) Vlada namerava pregledati razne kupčije, ki jih je storil takoj po preobratu klerikalni gospodarski svet, ki je na debelo prodajal vojni plen ter oškodoval državo za par sto milijonov dinarjev. Sicer je bil pri teh kupčijah udeležen tudi marsikak Srbijanec, toda radikali so še vedno taki tiči, da bo preiskava grozna samo za klerikalce in tiste, ki so jim neljubi. Pa to je postranska stvar. Glavno je, da imajo radikali sedaj naše klerikalce v rokah in da bodo ti morali sedaj lepo molčati o centralizmu, ker jim drugače centralizem pobere milijončke, ki so jih oni pobrali ljudstvu, vrhu vsega pa vrže par koritarčkov še v ječo. Dobro bi bilo, da bi vlada odredila tudi posebno komisijo, ki bi preiskala, kam da je izginil denar za živinsko zavarovalnico.
(Časnikarska dostojnost.) Beograjsko »Vreme« je priobčilo neresnično vest o dr. Vošnjaku. Vest je bila žaljiva tudi za nas. Dr. Vošnjak je nato poslal popravek, ki ga je »Vreme« tudi priobčilo. »Slovenec« je seveda napadalno notico »Vremena« strastno ponatisnil, popravek pa je zamolčal. In vendar se upa govoriti »Slovenec« o časnikarski dostojnosti!	\
(Prostovoljno gasilno društvo v Notranjih goricah) bo v nedeljo 5. avgusta na svečan način otvorilo svoj novo zgrajen Gasilni dom. Spored svečanosti: 1. Ob 3. uri popoldne svečana otvoritev Gasilnega doma. 2. Po otvoritvi velika vrtna veselica z bogatim srečo-lovom. Ker je čisti dobiček namenjen kritju stroškov za zgraditev Gasilnega doma, pričakujemo številno udeležbo vseh prijateljev gasilstva.
(Iz radovljiškega okraja nam poročajo.) Naši orliči se kaj pridno pripravljajo na katoliški shod. Tako nam poročajo iz Lesec, da sta prišla domov dva orliča v čisto novih krojih. Na očetovo vprašanje, kdo da bo plačal te kroje, sta odgovorila, da sta dobila kroj zastonj in še denar povrhu. Priče so za to na razpolago. Odkod denar za kroje, končno ni težko ugeniti. Če daje država gotovim osebam les iz svojih gozdov skoraj zastonj, potem pač ni čudno, če se izkažejo ti hvaležnim ln dajo »nepolitičnim« orlom kroje zastonj. —< Pravijo, da se bo tudi naša veieslavna

> .....



]
Vstajenje vsega podeželja hoče kmetska miseT. Zato^dbrtnila 'in Kmetovalci, zJružite" šeT
—'
firma Hudovemik korporativno in v krojih udeležila katoliškega shoda. Pa ne da bi rabila sedaj posebnega žegna, ker se je družba nekoliko razbila?
(V Moravčah) bo dne 5. avgusta shod in sicer samo za pristaše SKS. Na shodu bo poročal tov. Pucelj. Tovariši, udeležite se shoda polnoštevilno!
(Gorenjcem!) Sokolske slavnosti v Stražišču se nameravajo zavedni kmetje iz radovljiškega okraja udeležiti v velikem številu in sicer v narodnih nošah. Poživljamo zato zavedne Poljan-ce, da slede primeru Radovljičanov in da store vse, da bo sokolska slavnost v Stražišču v ponos kmetskemu ljudstvu. Vsi na slavnost v Stražišče!
Uvoz italijanskega vina v Jugosiavijo.
Te dni so nekateri listi prinesli presenetljivo novico, da stremi Italija za tem, da se pri trgovskih pogajanjih doseže z Jugoslavijo sporazum za uvoz več tisoč hI italijanskega vina V Jugoslavijo proti prav nizki carini.
| Čeravno bi prišla tu v poštev v prvi vrsti le vipavsko-goriška vina, namreč vina naših obmejnih slovenskih vinogradarjev, ki so po nesrečnem naključju prišli pod Italijo, se vendar ne sme dovoliti nobenih ugodnosti glede uvoza tujih vin v našo državo in sicer pod nobenim pogojem in nikomur, najmanje pa Italiji, ki bi s svojim cenenim vinom spravila naše producente in tudi vinske trgovce v Jugoslaviji v še večje škripce, kot se sedaj zbog slabih trgovskih razmer že nahajajo. , Jugoslavija pridela zadostno množino vina, da ga more še izvažati in * jI toraj absolutno ni potrebno segati po tujih vinih. Proti taki nameri se mora vse upreti, v prvi vrsti pa kmečko ljudstvo zastopajoči poslanci (* parlamentu.
1 Ne bilo bi pa napačno, da posamezna vinogradniška in kletarska društva vpošljejo primerne ugovore I In resolucije poljedelskemu ministr-stvu In nar. skupščini v Beogradu.
Fr. Gombač, Ljubljana. | (Pripomba uredništva.) Ni treba, da 5e posebej pripominjamo, da se z mnenjem g. Gombača popolnoma strinjamo. , Pač pa bi opozorili na par dejstev. Propagando za uvoz italijanskih vin so pri. čeli goriški klerikalci. V »Goriški Straži« so zahtevali prost uvoz kar za četrt milijona hektolitrov. V »Kmetijskem listu« smo nato opozorili Goričane, da je ta zahteva neresna in zato neizvedlji. va. Pa za naše mnenje se oni niso zmenili, temveč so gonili svojo lajno naprej. Posledica tega je bila, da so se pričeli tudi že italijanski poslanci zanimati za vso stvar in da so tudi pričeli zahtevati Izvoz lastnega vina v Jugoslavijo. S tem pa je postalo za vsakega razsodnega 'človeka jasno, da bi italijanska vlada vso stvar obrnila tako, da bi bili deležni prostega izvoza pač italijanski vi. nogradarji, nikakor pa ne slovenski. Z dovoljenjem uvoza vina iz Italije bi torej dosegli to, da bi silno oškodovali ju-goslovenske vinogradarje, da pa prav nič ne bi pomagali slovenskim vinogra-darjem v Italiji, temveč edinole laškim.
Kljub temu pa bo »Goriška Straža« gonila še naprej svojo lajno, ker njej je, ko našim klerikalcem le za strankarski profit, ne pa za stvar. Njihov voditelj Z. šček je to dokazal že več ko enkrat.
Dipl. agr. A. Jamoik, Ljubljana.
Organizacija gozdnih posestnikov.
V predidočih člankih sem se na kratko dotaknil v glavnem nekaterih vprašanj vkoriščanja gozdne posesti, produkcije lesa, vnovčevanja gozdne posesti, produkcije lesa, vnovčevanja in lesne trgovine na splošno. Opozarjal sem na škodo, ki jo v sedanjih neurejenih razmerah trpi gozdni posestnik, lesna trgovina in narodno gospodarstvo sploh.
Povdarjal sem na potrebo združenja gozdnih posestnikov v svrho čuvanja svojih producentskih koristi in ureditve produkcije ter boljšega vnovčevanja gozdnih pridelkov in izdelkov ob boljšem poznavanju trga in blagovne borze, kakor tudi na dejstvo, da bi združeni gozdni posestniki roko v roki z združenimi lesnimi trgovci in industrijalci lahko tako posamezniku kot celemu narodu prihranili vsako leto debele milijone, kateri se danes izgubljajo prav po nepotrebnem.
Sedaj pa k sami organizaciji gozdnih posestnikov.
Ta naj bi s početka bila magarl prav rahla, da bi le bila dana možnost, da se gozdni posestniki redno obveščajo o zahtevah lesnega trga in o doseženih Izkupičkih, pa bi bilo že veliko storjenega. Seveda tega posamezniki kot taki ne morejo vršiti, nego bi morali nekje Imeti kako svoje središče.
Ko bi to uspelo, bi bilo mogoče iti korak dalje ter bi se moglo pričeti z
zadružnim vnovčevanjem gozdnih pridelkov in izdelkov. S tem bi bila dana možnost oddaje sortiranega blaga in dosegati boljše cene, ves trud in iskanje bi bilo posamezniku prihranjeno, a tudi lesna trgovina ter industrija in drugi porabniki bi vsak čas bili lahko dobro postrežem. To dejstvo bi znatno dvignilo efekt našega izvoza, kakor tudi bi omogočilo intenziviranje domače lesne industrije v tem smislu, da bi se ne izvažalo lesa samo kot surovino ali pa kot polfabrikat, nego kot popolni izdelek. Pri tem bi domače ljudstvo zopet našlo obilo zelo potrebnega in dobrega zaslužka, ki ga danes moramo prepuščati tujcu.
Toliko za danes. Podrobneje o organizaciji gozdnih posestnikov tu razpravljati ne kaže. Ako pa bi moji dosedanji članki našli primernega odmeva med gozdnimi producenti, sem rad pripravljen delovati, da bi se mogli kjerkoli sniti na sestanek, na katerem naj bi se o vsem potrebnem razpravljalo in sklepalo'.
oldlja
se nam javlja iz vseh vinarskih okolišev in nam preti, da nam ta bolezen uniči še to malo, kar je v vinogradih letošnjim vremenskim nezgodam preostalo.
Vinogradniki se opozarjajo, da uporabijo vsa sredstva proti oidiju in ga poskusijo zatreti ali vsaj razširitev omejiti! Ob lepem vremenu je pridno žveplati! Pri zelo močnem nastopu se je posluževati eventuelno tudi natrijevega hipermanganata (25 dkg na 100 litrov vode in 2 do 3 kg vgašenega apna). A najbolj se pa baje obnese žvepleno - apnena brozga z dodatkom 30 — 40 kratne množine vode (na 1 kg brozge 30 do 40 litrov vode). Brozga se z vodo dobro pomeša in s to mešanico se celi trs, posebno pa grozdje, dobro poškropi z navadno škropilnico (ki se rabi za škropljenje proti peronospori). To sredstvo učinkuje baje absolutno sigurno! Napadene jagode izgube v par dneh oidijevo pepelnato prevla-ko in se, kakor pravimo »obrišejo« ter dobe zopet svojo naravno zeleno in zdravo barvo. To sredstvo priporoča dični naš vinarski strokovnjak g. Fran Majcen, ravnatelj posestev štajerske hranilnice v Podlehniku, ki ga na obširnih hranilničnih posestvih že par let z najboljšim uspehom uporablja.
Zaradi tega opozarjamo tudi mi vse p. n. vinogradnike na to sredstvo ter jim priporočamo, da ga pri letošnji močni invaziji oidija v čimvečjem številu preskusijo ter nam blagovolijo naznaniti svoj čas tozadevne rezultate. Zvepleno apnena brozga bi bilo najcenejše sredstvo zoper oidij, že zaradi majlmih množin, ki so potrebne in uporaba je najbolj enostavna. Dobiva se v poljubnih množinah pri tvrdki Anton Jurca, Ptuj.
Vinarski in sadjarski odsek, krnel družbe za Slovenijo v Mariboru.
Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca avgusta sledeča predavanja:
V	nedeljo, dne 5. avgusta :
T. V Ajdovcu, po maši v šoli, o krmi in sadjarstvu, Kafol.
2.	V Novi vasi pri Lescah, o kmetijstvu, Sustič.
3,	V Libeiičah, o poljedelstvu, Wer-
nig.	-^i&ii-tei
V	sredo, dne 15. avgusta:
V	Štreklevcu v šoli, o odbirl semena. Konda.	^afcr
(Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu) se začne novo šolsko leto novembra t. L šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem učencem iz vinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo (stanovanja, hrano in snaženje perila). Preskrbovalnina, ki se plačuje polletno naprej, znaša 240 Din mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 50 Din za en semester plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine In nekaj prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se Izkažejo z uradno potrjenim ubožnlm spričevalom, oziroma z izkazom premoženja in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja kmetske gospodarje In zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. — Pogoji za sprejem v šolo so: starost najmanj 16 let ln naj-
več 25 let, neoporečnost), telesno in duševno zdravje, z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. — Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno na celo pelo, jih kolkovati s kolkom 3 Din in jim priložiti kolek 10 Din. Prošnje je vložiti najpozneje do dne 15. septembra na ravnateljstvo državne kmetijske Šole na Grmu, pošta Novo mesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti,
6.	izjavo staršev ozir. varuha, s katero se ti zavezujejo plačati stroške šolanja,
7.	obvezna izjava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete zneske podpore. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost skrajšanega vojaškega službovanja (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Podrobnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
(Vinarska in sadjarska šola v Mariboru) je zaključila svoje 51. šolsko leto v soboto, dne 28. VII. na obič;s;cn skromen način. Ob sklepu šolskega leta je bilo vseh gojencev 59 (25 drugoletni-kov kot absolventov, 29 prvoletnikov in 5 praktikantov). Vsi so sinovi večjih ali manjših kmetovalcev (iz Slovenije 49. s Primorskega 4, iz Hrvaške 3. po 1 gojenec pa je iz Dalmacije, Črnegore in Srbije). Od 25 absolventov je dovršilo to najstarejšo kmetijsko šolo v Sloveniji 10 gojencev z odličnim uspehom, ostalih 15 pa s povoljnim uspehom. Vsi letošnji absolventi se povrnejo na svoje domove odnosno na posestva svojih starišev, kar je posebno razveseljivo. Prvoletniki so — razun enega, ki ima poskušnjo iz dveh predmetov v glavnem radi nezadostnega znanja učnega jezika — končali prvi razred z odličnim oz. s povoljnim uspehom. Zavod je prenapolnjen, ker ima njega internat prostora pravzaprav samo za 50 gojencev. Za prihodnje šolsko leto se je prijavilo že lepo število »novincev«; ker bo nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih), bo mogoče sprejeti še par učencev. Prošnje za sprejem se pošiljajo ravnateljstvu lahko še do sredi avgusta. Kako se napravljajo, je razvidno iz zadevnega razpisa v »Kmetovalcu« št. 12 od 30. iuoija t. L Kmetovalci, pošiljajte svoje sinove v kmetijske šole, ki so za dober kmetiški naraščaj danes in za bodoče važnejše kot kdaj prej!
Kmetijska dela
v avgustu.
Komur je kaj zaostalo iz julija, naj sedaj nemudoma izvrši zamujeno. Ko smo sami opravili svoj vrt, opomnimo še soseda na napake v njegovem sadovnjaku! Ogled bi bil kai koristen tudi v avgustu, sploh vsaj vsak mesec enkrat. Listne uši, krvava uš in razni drugI škodljivci nič ne počivajo, ampak delajo vedno večjo škodo.
Od srede julija dalje pa ves avgust zori rano pečkasto sadje (poletne hruške in jabolka). Tu naj pomni vsak sadjar, da ostanejo zgodnje hruške in jabolka le teda] v dobri shrambi 10—14 dni nepokvarjena, ako jih oberemo vsaj en teden prej, preden so na drevesu "užitno zrela.
Rano sadje je zrelo, ko začno z drevja padati prvi piškavci in ko posamezni, navadni črvivl sadovi na drevesu porumene, sploh izpremene barvo, dočim je večina sadja še zelena. Takoj takrat je treba sadje vse obtrgati in zložiti v shrambo. Tu v nekaj dneh pozori (zmedi) in je veliko okusnejše nego tisto, ki popolnoma dozori že na drevesu. Ako se zmedi na drevesu, nam polagoma popada vse na tla in zaleže prav malo, ker se deloma razbije, deloma ga pobero ljudje, deloma pa ga pokvarijo žuželke. Kdor pa ga obtrga o pravem času in vsega hkrati, se zamudi najmanj, ga lahko proda aii pa koristno uporabi doma, ko Je uležano.
V avgustu je zadnji čas, da veje močno obležanega drevja podpremo ali na kakršenkoli drug način zavarujemo, da jih teža debelečega se sadja ne pritisne k tlom ali celo ne polomi. Podpiranje vej ima dvojen pomen, prvič s tem obvarujemo drevje, da se mu ne odiomijo ali odkrhnejo veje, drugič pa jih hočemo zadržati z oporo v njih naravni legi, ker se sicer ne spravijo rade nazaj v prvotno lego, čeprav jih jeseni rešimo težkega bremena. Drevje pa, ki mu veje vise prav do tal, ni le Jako nepripravno, ker moramo pod njim kositi, večkrat tudi pasti živino, ampak tako drevje se ne razvija povoljno, ker lz visečih vel kal radi poganjajo naravnost navpik gosti poganjki, roparji, ki jaleo slabe prvotno, rodovitno vejevje.
Bogato obložene sadne veje flodplra}-mo s primernimi rogovilami ali pa lih prl-vezujmo z vrvmi, s srebotom ali s trtami na deblo ln na debelejše veje. Pri zeio rodovitnem drevju je dobro, da mu naredimo stalno oporo. Jako praktično oporo napravimo tako, da pristavimo k deblu raven drog, ki sega zgoraj ven iz vejevja. Drog nekoliko zasadimo ob deblu v zemljo, potem ga pa večkrat privežimo z vrvmi k njemu. Z droga napeljlmo v raznih razdaljah na vse strani železne, pocinkane žice in nanje privežimo vodoravno drogove, ki drže veievle v pravilni legi.
Večkrat je bilo že omenjeno, da moramo skrbno pobirati in uničevati vse nezrelo in nerazvito sadje, ki pada poleti z drevja. V takem trebežu Je gotovo zalega tega ali onega škodljivca, ki ga najlažje In najbolj zanesljivo pokončamo, ako sadež uničimo.
Poleti je čas, da začnemo misliti na nove nasade. Sedaj, ko dan na dan hodimo po svojem zemljišču, lahko določimo prostor, ki bi ga bik) zasaditi. Nikdar pa ne čakajmo s tem do zime ali celo do pomladi. Kdor misli saditi jagodo, na) Jih sedaj.
Avgust je za to najpriklatinejši mesec. Ako vzamemo dobro ukoreničene sadike, ako pri presejanju ne otresamo preveč zemlje in skrbimo za primerno senco in vlago, da se rastline hitro prirastejo, imamo že prvo leto po saditvi nekaj zarodka.
Glavno delo v drevesnici v tem mesecu je cepljenje z očesom ali okulacija. Odločno povdarjamo, da je popolnoma napačno, ako divjake, ki jih bomo avgusta okulirali, poleti kakorkoli skrajšujemo, obrezujemo, pinciramo itd. Divjak pustimo kakršen zraste, in bodimo veseli, če požene bujno in ima dolge mladike. To je ravno najboljše znamenje, da se je dobro ukoreničil in da bo iz njega v treh. štirih letih močno drevo. Čim bolj pa iih obrezujemo, tem slabejši bodo. Proč torej z nožem od divjakov, ki so namenjeni za okulacijo. Odstraniti smemo samo poganjke ob deblu blizu tal. Pri okulaciji moramo zelo paziti na vreme in vlago. Ob dolgotrajni suši, ob mrzlem in deževnem vremenu ne okulirajmo, ker se deblo prav slabo sponese. Zadostna vlaga v zemlli in toplo solnčno vreme je poleg pravilno izvršene okulacije najboljši porok za dober uspeh.
Kjer kaže sadno drevje na dobro letino, je v tem mesecu že polno raznega trebeža, ki se da s pridom uporabiti, posebno v gospodinjstvu. Iz slabejšega sadja, ki je že količkaj razvito, narejamo lahko vse poletje kis. Če je trebeža veliko in od boljših vrst, ga lahko uporabimo za mezgo. V ta namen operimo sadje in razrežimo, iztrebimo črvojedino in kosce skuhajmo, da razpadejo. Potem to tvarino vročo pretlačimo in jo vkuhavajmo tako dolgo, da se popolnoma zgosti. V nezrelem sadju ni še razvit sladkor, zato je dobro, ako pridamo na vsak kilogram mezge iz takega sadja po 10 do 20 dkg sladkorja, in sicer malo prej, preden je mezga dovolj gosto vkuhana.
Sadne soke napravljamo tudi ta mesec, zlasti malinovec. Ne zamudimo nobene prilike, da ne bi izkoristili prav vsakega sadu, ki nam ga nudi narava. Kuhanje ma-linovca se vrši največ ta mesec. __(Iz Humek: Praktični sadjar.)
(Italijanska vojska vrh Triglava.) V
zadnjem času so pričele italijanske čete redno posečati v polni vojni opremi naš Triglav. Naše turiste kratkomalo preganjajo. To postopanje italijanske vojske je nezaslišana provokacija, na katero naša vlada, pa tudi mi sami ne bi smeli molčati. Ta provokacija pa tudi jasno kaže, kako škodljiva za narod je klerikalna politika, ki pravi, da& je nam vojska odveč. Naj preudari vsakdo samo sledeče: Najprvo so prišli na vrsto rezijanski Slovenci. Potem so prišli Primorci, sedaj pa je ogrožen že Triglav in za njim ves Bohinj in ves blejski kot. Vendar ne bo nihče tako naiven, da bo mislil, da hočejo Italijani samo skale Triglava, ne pa tudi to, kar je za njimi. Tako raste neprestano italijansko poželjenje in nobena tajnost ni, da hočejo Italijani dobiti tudi Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Rajhenburg, ker jim tako zelo primanjkuje premoga. Naj nihče ne misli, da slikamo samo vraga na steno, temveč vsakdo si naj zapomni besede Mussolinija, ki je dejal, da irna Italija 15 milijonov preveč ljudi, za katere mora najti novo zemljo. Kje pa morejo najti Italijani lepše in bogatejše zemlje ko pri nas? Katera zemlja pa jim je bližja od naše? Prevdarite vse to in spoznali boste, da pripravlja tisti našo sužnost pod Italijo, kdor nasprotuje naši vojski. Svoboda je dragocenost, vsako dragocenost pa je treba braniti! Zato živela naša vojska!
(Konferenca v Sinaji) je imela popolen uspeh. Ker so se razmotrivala predvsem vprašanja, ki zadevajo samo Češko, Romunsko in Jugoslavijo, je bilo vprašanje vstopa Poljske v Malo an-tanto odloženo. Iz istega razloga se tudi ni razmotrivalo o vstopu Grške v Malo antanto, čeprav bi Grška z ozirom na povrnitev Turkov v Evropo to želela. Pred vsem se je razmotrivalo vprašanje reparacij (vojne odškodnine). Med vojno so se zavezniške vlade silno zadolžile v Ameriki in v Angliji. Ta dolg je tako ogromen, da ga države brez gospodarske katastrofe ne morejo poravnati. Vse te države pa imajo dobiti od Nemčije, ki je večino teh držav v veliki meri naravnost izropala, vojno odškodnino, ki presega dolgove držav. Nemčija pa pravi, da teh dolgov ne more plačati in grozi z velikimi komunističnimi nemiri, če bi se od nje vseeno zahteval denar. Zato in pa vsled lastnih trgovskih dobičkov so začeli Angleži pritiskati na ostale zaveznike, da se naj dolg Nemčije zniža. To se je tudi že opetovano zgodilo, toda Nemci še vedno niso zadovoljni. Na drugi strani pa so pričeli Angleži zahtevati povračilo dolgov od zavezniških držav. Na ta način bi prišle zavezniške države v ta položaj, da bi pač morale vrniti dolgove Ameriki in Angliji, ki sta od vojne največ profitirale, za vojno odškodnino od Nemčije pa bi se obrisale in čeprav so te zavezniške države od vojne največ trpele. Čisto naravno je zato, da je Mala antanta celotno sprejela francosko stališče, ki pravi, da ne more biti niti govora o povračilu medvojnih dolgov, če ne izpolni svojih obvez Nemčija. Drugo važno vprašanje, o katerem je sklepala Mala antanta, je bilo vprašanje zunanjega posojila Madžarski. Sklenjeno je bilo, da se Madžarski ne dovoli posojila, če nima Mala antanta jamstev, da je Madžarska opustila vsako Mali antanti sovražno politiko. V to svrho zahteva Mala antanta kot pred-
pogoj dovolitve posojila, da ima njefl zastopnik v Budimpešti pravico kontrolirati madžarsko vlado. — Sklepalo se je dalje o kandidaturi zastopnika Male antante v Svet društva narodov. Kot kandidat se je določil češki zunanji miiister Beneš. Dosti se je tudi razpravljalo o novem položaju na Bolgarskem, o ruskem vprašanju in o povrnitvi Turkov v Evropo. Končna odločitev v teh vprašanjih pa je odložena.
(Vladna kriza.) V radikalnem klubu je Rankovičeva skupina (kmetski poslanci) ostro napadala ministra Vujičiča in Markoviča, češ, da je njihovo delovanje v sramoto stranki. Oba napade* na ministra sta zato podala svojo de-misijo. Obenem je podal demisijo mini« ster prosvete, ki hoče zamenjati to ministrstvo s kakim lažjim resorom in to iz bolezenskih razlogov, resničnejše vsled nerešenega profesorskega vprašanja. Že pred dvema mesecema pa je podal ostavko minister Miletič. Poleg tega sta še vedno dva ministrska sedeža (za kmetijstvo in za trgovino) še nezasedena, da je tako popolniti v vladi 6 mest. Rekonstrukciji Pašičevega kabineta se zato že dolgo časa napovedi je, toda Pašič odlaša z odločitvijo. Stvar je pač v tem, da je vse polno kandidatov na ministrske stolčke in da je njih zasedba za radikalno stranko zelo nevarna, ker je znano, da se v vsaki stranki ravno osebna vprašanja najtežje rešujejo. Ministrski kandidati in pa kmetski poslanci v radikalni strank] so v resnici ustvarili težaven položaj v radikalnem klubu. Nade »Jutra«, da bi prišlo do razdora v radikalnem klubu, pa so prazne želje, ki so brez vsakega pomena.
(Osrednji odbor Spahovcev) je izdal ob priliki svojega zadnjega zborovanja resolucijo, v kateri odobrava zvezo z Radičem in našimi klerikalci, ker da se je s tem položaj Spahovcev okrepil Koncem resolucije pooblašča osrednji odbor poslanski klub, da vztraja v fe-deralističnem bloku in da sme zapustit! tudi skupščino, če bi smatral to za po. trebno. Pripomniti je treba, da so se ti sklepi Spahovcev izvršili še predno je nastopil v vladi preobrat proti Radiču, Če bodo Spahovci tudi v bodoče tako »odločni«, je seveda drugo vprašanje.
(Razbitje revizionističnega bloka?) Z vedno večjo trdovratnostjo se širijo glasovi, da bodo naši klerikalci pretr. gaH zavezništvo z Radičem. Grozei veleizdajniški proces proti Radiču je namreč naše klerikalce silno preplašil, kajti dr. Korošec še vedno upa, da bo našel milost pred Pašičem in da Jxs mogel smukniti v vlado. Trda prede klerikalcem in zato pojejo: o vlada, reši nas!
(Boj za Reko.) Po rapallski pogodbi je čisto jasno določeno, da mora biti Reka somostojna, luka Baroš z Delto pa da pripada nam. V to so se Italijani tudi svečano zaveztli. Toda Italijan nI bil še nikdar mož beseda in verolom-nost je temu narodu v krvi. Zato zahtevajo Italijani sedaj, da se rapallskat pogodba glede Reke razveljavim da po* stne Reka čisto italijanska. Naša vlada se še temu upira, toda vprašanje je, če bo naše stališče tudi prodrlo. To pa samo zaradi tega, ker se mi resnosti položaja dovolj ne zavedamo, ker ne poet piramo v tem vprašanju dovolj odločna vlade. Tudi glede Reke si velja zapora, niti: Naše pravice ne branijo pogodty temveč edinole bajoneti! Klerikalni pa-cifizem ni za to drugo, ko demagogiji in nacijonalno izdajstvo.
(Pogajanja med našo državo in Rusijo) se prično v kratkem. Najpreje se bo sklenila samo trgovska pogodba z Rusijo, pozneje pa se bo rešilo tudi, vprašanje vpostavitve diplomat, odn šajev med nami in Rusijo, Mi kora vlade iskreno pozdravljamo, ker je že skrajni čas, da se neha politična osamljenost naše države. Zlasti pa je to potrebno, ker postaja vsak dan jasneje, da imamo v Italiji tako zagrizenega in tako močnega nasprotnika, da moremo obvarovati svojo težko pridobljeno svobodo le, če smo oprti na dobre in zanesljive zaveznike. Teh pa moramo iskati samo med Slovani in zato: Živela zveza z Rusi, pa magari da so ti komunisti
(Balkansko zvezo) bi hoteli imrf Grki. Je skoraj več ko gotovo, da dots zveze ne bo prišlo, ker je še v presve-žem spominu, kako so Grki v svetovni vojni sramotno zapustili Srbe. Pa tudi drugače nam ne more zveza z Grki prinesti prav nobenega dobička, ker so Grki preveč znani kot slabi vojaki, U so svojim zaveznikom le v nadlego.
(Italija.) Mussolini je zopet zmagal To pot pa plačujejo njegovo zmago laški klerikalci, ki so popolnoma razbiti in ki so prestali biti najmočnejša stranka Italije. Laški parlament je sprejel vse zahteve fašistov glede volilne reforme in Italija, ki je imela preje najbolj svobodomiseln volilni red, ima sedaj najbolj — reakcijonarnega.
Slovenci bodo po novem volilnem redu brez zastopstva, če se ne sporazumejo s tirolskimi Nemci in če ne sprejmejo vse njihove pogoje,
Stranka brez tiska je ko vojska brez orožja. Zato nabirajte prispevke sa tiskovni sklad!


Vsak zaveden Jugoslovan je Slan „Jugoslovenske Matice".

■- -

. Ttlutt
(Nemčija.) Velikanski padec marke Je silno poostril notranje politični položaj Nemčije. Komunisti so se za nedeljo odkrito pripravljali k revoluciji, toda nemiri so izostali in nedelja je bila mirna. Padec marke pa bo povzročil padec nemške vlade in govori se, da bo že v prvih dneh avgusta imenovana nova vlada. Padec marke sam pomeni največjo sleparijo, ki se je sploh odigrala na svetu. Nemci so nalašč rušili svojo valuto, samo da bi se tako izognili plačanju vojne odškodnine. Delali so nad vse prebrisano in šele sedaj so jim prišli na sled. Takole so delali Nemci. Tiskali so bankovce brez ozira na to, če so bankovci kriti ali ne. S temi bankovci, ki niso bili pravzaprav nič drugo ko papir, so kupovali tuje bankovce, ki so bili dober denar. Na ta način so spravili v tujino milijarde bankovcev (pravilneje papirja), iz tujine pa so dobili zdrav denar. Pri tem pa so svojo industrijo tako razširili, kakor je ni mogla razširiti niti ena zmagovita država. In Izvedli so toliko melioracij, novih železnic, cest, mostov ln kanalov, da sme ves svet zavidati Nemčijo. In ta Nemčija pravi o sebi, da je bankerotna. Danes je to grda laž, toda ravno izvršena sleparija zna Nemčijo dovesti do bankerota, ker svet jo je spoznal in kakor smo javili zahteva že tudi Amerika, da povrne Nemčija vso škodo, ki Jo je povzročila ameriškim državljanom s svojo sleparsko valutno politiko.
(V Poruhrju) je položaj bistveno nespremenjen. Odpor Nemcev je nekoliko popustil in nezadovoljnost med delavstvom proti nemški politiki raste. Draginja je tako strahovito narastla, da primanjkuje Nemčiji denar za izplačevanje mezde delavcem v Poruhrju. Med Francosko in Belgijo je dosežen popolen sporazum. Anglija pa je proti Francoski popustila in so v tem oziru Nemci doživeli novo razočaranje.
Drobne nesli.
(Velikodušen dar naše kraljice.) Naša kraljica je darovala 30.000 Din kot ustanovo za dve Slovenki, dve Srbkinjl in dve Hrvatici, ki se naj izuče v materinstvu.
Igralnico na Bledu, kjer so se zaigrali v eni noči milijoni, je dalo ministrstvo br-■ojavno zapreti.
Jngoslovensko-ltalijanska pogajanja so M v sredo zopet pričela. Verjetno je, da bo trgovinska pogodba v kratkem sklenje-na.
(Na vrh Triglava) je prišel v polni vojni opremi bataljon italijanskih alpincev, da tako demonstrira za italijanski Triglav. Ali mislijo naši klerikalci prepoditi Italijane iz naše zemlje z besedami ali z orožjem. Naj odgovore na to klerikailni »pacifisti«.
(Zaroto proti ameriškemu predsedniku Hardingu) so odkrili v Ameriki in sicer so hoteli umoriti predsednika ruski anarhisti na njegovem potovanju v Alasko.
Bogata Amerika. 42 odstotkov vsega razpoložljivega zlata na svetu je v Združenih državah Sev. Amerike.
(V Ameriki) so priredili na dan proslave »Dneva neodvisnosti« velike manifestacije proti 12 urnemu delavniku. To je Amerika reakcionarna v primeru z nami, ki imamo povsodi že uveden 8 urni delavnik.
(V Bolgariji) je bila na progi Sofija— Varna velika železniška nesreča, pri kateri je našlo smrt nad 150 potnikov.
(Nemčija) začne izdajati bankovce po pet milijonov mark.
(Pomagalo Je.) Prijeli smo klerikalne poslance zaradi njihove ignorantske interpelacije glede izvoza vina. Nas prav veseli, da je naš nauk nekaj pomagal in da so vložili sedaj klerikalci novo interpelacijo, ki je stvarna in dobra. Škoda le, da je niso vložili že tri leta preje, tedaj namreč ko je dični gospod doktor Korošec pozabil skleniti trgovinsko pogodbo s Cehi zaradi izvoza našega vina.
(Vinogradarji, ki ste volili SLS!) Klerikalna Gospodarska zveza kupuje velike množine vina v Banatu in to v času, ko grozi slovenskim vinogradar-jem pogin vsled preobilice neprodanega vina. Vprašamo vinogradarje: ali so možje, ali so šleve, da molče na tako postopanje klerikalcev. V resnici! Vsak spi, kakor si nastelje. Ali bodo vinogradarji oni, ki si bodo nastljali najslabše?
(O uvozu italijanskih vin) piše »Slov. Narod« in trdi, da gre pri nameravanem uvozu italijanskega vina samo za vina slovenskih in hrvatskih vinogradarjev iz Italije. Mnenje »Slov. Naroda« je popolnoma zmotno in to dokazuje najjasnejše interpelacija laškega poslanca P e s a n t e. Bilo bi v resnici več ko smešno, če bi kdo mislil, da se italijanski poslanec poteguje za koristi slovenskih vinogradarjev. Prevdariti pa je še eno. Italijanska politika je že opetovano jasno pokazala, da hoče izriniti našega kmeta iz Primorja. Kako pa bi se s to politiko ujemalo dejstvo, da bi Italija pač priskrbela izvoz slovenskim vinogradarjem, na italijanske pa bi pozabila. Zato je stvar glede uvoza italijanskega vina v Jugoslavijo sledeča: Dokler še ni dovoljen od naše strani uvoz italijanskega vina, bi Italijani pač govorili, da gre za slovenska vina, ko bi pa mi uvoz dovolili, bi pa izvažali vino edino italijanski vinogradarji. Ne pozna Italijan pregovora: beseda dana
—	vez velja! Kdaj si bomo mi to že zapomnili!
(Gospodarska ignoranca.) »Slovenec«, glasilo klerikalne inteligence piše, da je povzročil padec dinarja, sklep skupščine, da izroči Radiča sodišču. Svoja velemodra izvajanja zaključuje »Slovenec« sledeče: »Laško vpitje (radi preganjanja Radiča op. ured.) slišijo seveda tudi v Švico, kjer je notiral dinar v Curihu — 5.85. — Da, res je. V Curihu marsikaj slišijo, celo kako raste slama v uredništvu »Slovenca«.
(Naša žetev.) Po podatkih poljedelskega ministrstva je dala žetev na H r -v a t s k e m: 4.4 milijone meterskih sto-tov pšenice, 694 tisoč stotov ječmena, 400 tisoč stotov rži; v Sloveniji: 550 tisoč stotov pšenice, 173 tisoč stotov rži, ječmena 263 in ovsa 230 tisoč stotov; v Dalmaciji: pšenice 194, ječmena 175, rži 99 in ovsa 10 tisoč stotov. Iz drugih pokrajin še ni točnih podatkov. V splošnem pa je letošnja žetev za 35 odstotkov boljša od lanske.
—	Cene žitu bodo zato padle.
(Žitni trg.) Novi Sad, dne 30. julija. Pšenica: baška stara (78 kg) po 365, slavonska (76/77) po 365, srbijanska (78/79 kg) po 350, nemška po 360 dinarjev. Ječmen: stari baški (64/65 kg) po 293, banatski stari (64 kg) po 292.5. Oves: bosanski, prerešetan po 300. Koruza: baška po 285, baška okrogla po 295. Moka: baška št. 0 po 600, št. 2 po 550, št. 5 po 500 in št. 6 po 450 dinarjev. Baški otrobi v papirnatih vrečah po 150 dinarjev.
(Zadnji mariborski svinjski sejem) je bil vsled neugodnega vremena tako slabo obiskan, da se o njem sploh ni izdalo nobeno poročilo.
(Dunajski živinski trg.) (30. julija.) Dogon 3267 glav; od tega 840 domačih, 770 iz Madžarske, 1003 iz Jugoslavije in 645 iz Romunije. Radi obilne ponudbe cene padle za 2000 — 4000 aK pri kg. Cene za kg žive teže v tisočih aK: voli 9 — 16 (19), biki in krave 10 — 14.
(Poročilo o stanju hmeljskih nasadov.) Poroča Hmeljarsko društvo v Žalcu. Žalec (Savinjska dolina), 31. julija. V splošnem se lahko reče, da se je zadnjih 14 dni stanje hmeljskih nasadov izboljšalo. Nadalje se mora povdarjati da je pri srednjeranem hmelju prehod cvetja v kobule izjemoma neenakomeren in da se bo radi tega pričelo spod-biranje pred, obiranje od kraja pa še le po 20. avgustu. Pozni hmelj se razvija normalno in obeta prav obilno letino. O množini letošnjega pridelka se danes še ne da kaj določenega povedati. Sigurno je pa, da bomo letos pridelali več nego lani. Hmeljski trgovci se že zanimajo za naše prvovrstno blago. — Društveno vodstvo.
(Zakaj pada naša valuta?) Nakrat in brez vzroka je pričela padati naša valuta. Da brez vzroka, se vidi iz tega, ker je ostal dinar v New Yorku, ki je za veljavo denarja najbolj merodajen, skoraj vedno na isti višini. Rušiti pa sta počela dinar Trst in Dunaj, ali z drugimi besedami, Italijani in. Avstrijci. Ti namreč rabijo naše žito in naše meso in zato rušijo naš denar, da bi prišli tako poceni do naših pridelkov. Žalostno pa je, da jim pri tem tatinskem poslu pomagajo razni naši špekulanti. Ali res ni sile, ki bi prijela te špekulante s trdo roko?
(Bankovcev) je bilo dne 22. julija v naši državi za 5549 milijonov dinarjev. Število bankovcev je v zadnjem tednu padlo za 48 milijonov, kovinska podlaga pa je narasla za 1,900.00 dinarjev na 362,700.000 dinarjev. Kljub temu je naša valuta padla.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja 94 dinarjev, en angleški funt šter-ling od 440 do 442 dinarjev, švicarski frank 17.17 do 17.25, francoski frank 5.70, do 5.71, laška lira 4.18 do 4.22 in češka krona 2.86 do 2.87 dinarja. En dinar je vreden 735 avstrijskih kron in 15.610 nemških mark.
(Velik padec madžarske krone.) —
Istočasno z nemško marko je tudi silno padla madžarska krona in sicer skoraj za sto odstotkov. Tako je nazadovala madžarska krona 0.85 na 0.39 mark pa čeprav je naš denar v Curihu pal od 6 na 5.85. — Madžarska bi hotela popraviti svojo valuto z zunanjim posojilom. Tega pa ne dobi brez privoljenja Male antante. To privoljenje pa zopet ne dobi, če ne preneha s svojo imperijalisti-čno politiko. Te pa madžarski grofje nočejo dopustiti in tako je pomanjkanje med revnimi sloji vedno večje.
(Sladkor) je postal na vseh svetovnih trgih cenejši. Tudi jugoslovanski veletržci s sladkorjem bodo morali znižati cene sladkorja. Dobro bi bilo, če bi vlada v največji meri podprla produ-cente sladkorne repe zlasti sedaj, ko so ti v boju s sladkornim kartelom.
(Za vzdržavanje kmetijskih šol.) Ministrstvo za poljedelstvo in vode je zahtevalo od finančnega ministrstva kredit 640.000 dinarjev za vzdržavanje kmetijskih šol.
(»Meja«, kmetijsko-industrijski in trgovski list.) Prejeli smo 13. številko tega zelo informativnega in poučnega lista, ki ima sledečo vsebino: Dr. B. Vošnjak: Gospodarski Dubrovnik. — Kako in kdaj gredo nemški gospodarji v Rusijo? — Oskar Ivan: Bolezni in napake vina. — Josip Bukša: Argentinsko polje in les. — J. L.: Pismo iz Vojvodine. — Beležke. Razne vesti. Književnost. Naročnina znaša letno 60 Din. Uredništvo in uprava lista sta v Zagrebu, Jurišičeva ulica 16.
Književnost.
(Josip Stritar: Zbrani spisi za mladino.)
Priredila Fran Erjavec in Pavel flerč. Rizbe izdelal Saša ŠanteL Ceha elegantno vezani knjigi 60 dinarjev. Založba Učiteljske tiskarne. — V znani Erjavec-Fleretovi zbirki »Slovenski pisatelji« je izšel za Levstikom, Erjavcem in Valjavcem tudi Stritar in sicer njegova izbrana dela za mladino. Knjigi je pridejan obširen životopis Stritarja. O Stritarjevih mladinskih delih pač ni potreba še posebej omenjati njihove visoke vrednosti. Pač pa zasluži posebno priznanje življenjepis Stritarja, ki Ima naravnost literarno vrednost. Ureditev knjige je zelo posrečena. Vsled lepe vsebine, v resnici bogate opreme, izvrstnih rizb ter velikega obsega zavzema od Učiteljske tiskarne izdani Stritar eno prvih mest med našimi knjigami. Vsled tega knjigo vsem prav toplo priporočamo, zlasti starišem, ki hočejo s plemenito, toda ne suhoparno knjigo razveseliti, pa tudi vzgojiti otroke.
(Maurice Maeterlinck: Modra ptica.) Čarobna pravljica v 6 dejanjih in 12 slikah. Prevedel Josip Bernot. Založba Učiteljske tiskarne. Cena knjigi 16 Din. Hvaležni moramo biti Učiteljski tiskarni, da nam je oskrbela to remek-delo velikega belgijske, ga pesnika. Dvoje otrok gre v sanjah na potovanje, da najde srečo, »modro ptico«. To je priprosta vsebina pravljice. Toda vso pravljico objema tako čarobna lepota, tako miselno globoka simbolika, da bo modra ptica v slast vlsokonaobražencu, toda tudi v največje veselje otroku. »Modra ptica« je pravi umotvor in zato je primerna za vse, zato je njena vrednost večja. Čitajte »Modro ptico«!
(Sienkiewlcz IL: »Z ognjem ln mečem«.) Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R. Mole. 9. snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena posameznega snopiča 9 dinarjev s poštnino vred. Pravkar je Izšel 9. snopič Slenkiewiczevik romanov, ki jih je začela Izdajati Tiskovna zadruga v Ljubljani z romanom »Z ognjem in mečem«. Zadnji snopič izide v kratkem.
nika.
Raznoterosti.
(Izseljevanje v Ameriko.) Z ozirom na razna vprašanja sporočamo: Samo v enem tednu je bilo vloženih 24.000 prošenj za potna dovoljenja v Ameriko. V vsem letu pa se sme izseliti v Ameriko samo 6000 Jugoslovanov. Že iz tega mora spoznati vsak, da je le malo upanja, da bo njegova prošnja ugodno rešena. Da se sme izseliti v Ameriko tako malo Jugoslovenov, so krivi nekateri naši nezavedni izseljeniki, ki so se prijavljali v Ameriki kot Avstrijci, mesto kot Slovenci ali Jugosloveni. — Zaradi njih se sme sedaj izseliti več Avstrijcev in manj Jugoslovenov, ker se določuje število izseljencev iz posameznih držav, ki se smejo izseliti, po številu izseljencev, ki jih je štel vsak narod pred vojno v Ameriki!
(Štrajk mornarjev Dalmaciji) Še vedno ni končan. Vojni minister je sicer storil svojo dolžnost in odpoklical vojake vojne mornarice, ki so po samo-lastni odredbi nekaterih oficirjev opravljali službo na privatnih parnikih, toda svoje dolžnosti ni storila vlada, ki še ni pričela s posredovanjem, temveč, ki še vedno samo preiskuje situacijo. In vendar je položaj jasen, da ne more biti bolj. Lastniki parnikov pravijo, da ne morejo izhajati, če jim vlada ne zviša podpore. Temu nasproti pa izjavljajo mornarji, da so oni v stanu, da brez zvišane državne podpore vzdržujejo ves pomorski promet, naj jim lastniki parnikov samo prepuste ladje. — Položaj v Dalmaciji je vsled dolgotrajne stavke mornarjev zelo poostren, zato je skrajni čas, da posreduje vlada in da zlomi neupravičen odpor lastnikov parnikov.
(Kako naj se krije zvišanje uradniških plač.) Finančni minister Stojadi-novič je s priznanja vredno odkritosrč. nostjo razložil denarno plat uradniške, ga vprašanja. Danes znašajo redne uradniške plače letno 400 milijonov, draginjske doklade pa okroglo 2200 milijonov dinarjev. Po novem zakonu pa bi znašale redne plače 1530 milijonov dinarjev, dočim bi ostale draginjske doklade iste. Skupni izdatki za uradništvo bi torej znašali 3500 milijonov dinarjev, torej za 980 milijonov več ko dosedaj. Ta vsota se bo znižala na 735 milijonov s tem,. da bo povišanje stopilo v ve. Ijavo šele 1. oktobra. Za povišanje pa je na razpolago samo 450 milijonov in je torej za 335 milijonov dinarjev treba najti novih dohodkov. Ker so novi davki v kritje tega primanjkljaja nemogoči, bo treba izvesti redukcijo (zmanjšanje števila uradništva) v tako nizki meri, da bo prihranjenih teh 335 milijonov.
(Kako ie bil ubit Stamboliiskl?) Značilno za novo bolgarsko vlado je, da še danes ni točno pojašnjeno, kako je bil ubit Stambolijski. To je dokaz, da se je Izvršil umor Stambolijskega na tak način, da se ga vlada sramuje. Ena verzija popisuje umor Stambolijskega sledeče: Stambolijski se je utrdil v svoji vili v Slavovlci, obdan s 500
možmi oranžne garde. Še predno pa je oficirska vojska dospela do Slavovlce, so orožni gardisti zbežali. Nato je pomagal Stamboljskemu pobegniti nek pop, ki so ga pa potem oficirji prijeli. S strahovitimi mukami so oficirji popa prisilili, da je izdal skrivališče Stambolijskega. Stambolijskega so nato prijeli in ga s puškinimi kopiti ubili, ga vsega razrezali in pometali posamezne kose trupla v Torico. — Druga verzija pa pripoveduje, da je bil Stambolijski ubit še pred preobratom in da so carju Borisu javili zarotniki Istočasno smrt Stambolijskega in izvršitev preobrata.
(Maščevanje nad nedolžnimi.) Nova bolgarska vlada se čuti zelo nesigurno. Komunisti, Izprva nevtralni, so se sedaj odkrito pridružili kmetom. Odpor Stambolij-skijevih pristašev pa je tudi nezmanjšan in ravno pred kratkim je vlada javila o dveh vstajah, ki so jih pripravljali kmetje. Meščanska vlada v Bolgariji čuti, da ne bo dobila kmete za sebe, dokler bo živel med kmetskim ljudstvom spomin na Stambolijskega. Da ubije ta spomin, je razširjala via-da vse mogoče klevete o Stambolijsklju. Pa te klevete niso našle na deželi prav nobene vere. Zato je upala vlada, da ji bo pomagala Stambolijskijeva žena, ki je bila od njega ločena. Ko je gospa Stambolijski poprosila za v r n i t e v iz Nemčije na Bolgarsko, ji je vlada prošnjo takoj izpolnila, ker je upala, da bo gospa Stambolijskijeva pričala proti možu. Toda Stambolijskijeva je izjavila, da ne ve povedati o svojem možu ničesar slabega in da je prišla na Bolgarsko samo zato, da pokoplje svojega moža na krščanski način. To je vlado tako ujezilo, da je dala Stambolijskijevo ženo zapreti in obenem ž njo tudi njenega sina. — Terorizem na Bolgarskem je nepopisen. Zaprte pristaše Stambolijskega pretepava-jo in mučijo vsakodnevno, tako da je že več od njih umrlo od mučenja. Vsako noč odpeljejo par žrtev v gozd in tam jih ustrele. Uradno pa se pravi potem, da so poskušali pobegniti. Pa kako naj bo na Bolgarskem drugače, če pa so pravi gospodarji Bolgarske makedonstvujušči, največji tolovaji na Balkanu.
(Silovit terorizem) vlada na Bolgarskem. Zaprte pristaše Stambolijskega pre-tepavajo in mučijo, da je že vse polno njih umrlo. Ker jim pa umirajo ti nesrečneži najbrže prepočasi, so pričeli z novim načinom. Tako so prišli pretekli teden k preiskovalnemu sodniku trije neznanci, ki so se imeli legitimirati kot policijski uradniki in ki so Imeli vse papirje v redu. Zahtevali so, da jim mora sodnik izročiti zaprta zemljoradnika Popova in Kolčeva. Sodnik je z ozirom na pravilnost papirjev, to tudi storil. Neznanci so nato oba odpeljali in ustrelili. Izkazalo se je, da so bili neznanci makedonstvujušči, ki ubijajo one zemljorad-nike, za katere vedo, da jih sodnik ne bi mogel obsodit.
(Milijon prebivalcev brez doma vsled povodnjL) Po najnovejših poročilih iz Pekinga, je nastopila na Kitajskem vsled dolgotrajnega deževja velikanska po-vodenj. Velereka Yang-Tse-Kjang je prestopila bregove in preplavila zapad-no od Šangaja velikansko ozemlje, ki je večje, ko vsa Anglija. Vsled povodnji je sedaj preko enega milijona ljudi brez doma, dočim se za število mrtvih sploh še ne ve. Materijalna škoda je ogromna in gre v milijarde. Cele vasi in mesta so naravnost izginila. Kar je moglo, je ube-žalo v gore. Povodenj je bila ena največjih, kar jih pomni svet. Toda nesreča ne počiva. Sedaj je pričela voda upadati in vsled silne vročine in pa mrtvih trupel so se pričele širiti kužne bolezni, ki ubijajo ljudstvo v masah. Nesrečno prebivalstvo je ostalo seveda brez vsega in je v največji bedi. Tuje misije so pričele organizirati prvo pomoč za težko prizadeto prebivalstvo.
(Bivši cesar Viljem ie pričel prodajati dragulje svoje prve žene. Tako je prodal dragocen biserni nakit nemške cesarice, ki predstavlja celo bogastvo. Poleg draguljev pa prodaja nemški cesar tudi slike in preproge, kar mu prinaša milijonske vsote. Ves ta denar pa vlaga potem Viljem v holandske papirje, ker kakor znano se pri nemškem cesarju neha pri denarju vsak patriotizem.
(Predrzno sleparijo) si je dovolil nek uradnik v trgovinskem ministrstvu. Med akte, ki jih je predložil ministru Jankoviču v podpis, je vložil tudi nak& žilo, da se izplača njegovi ženi bolniška podpora v znesku pol milijona dinarjev. Minister, zaupajoč uradniku, je večino aktov podpisal, ne da bi jih prebral. Tako tudi ono nakazilo na pol milijona dinarjev. Uradnik je šel nato k blagajni
in dvignil nakazano vsoto. Stvar pa Je prišla skoraj na dan in uradnik je bil zaprt. Denarja pa niso pri njem več našli. Negotovo je, če je denar skril, aH pa ga je v resnici porabil.
(Oče 39 otrok.) Na Švedskem živi nek 69 leten kmet, ki ima 39 otrok. Bil je trikrat oženjen in je imel s prvo ženo 10 dečkov in 5 deklic, z drugo 6 dečkov in 6 deklic in s tretjo ženo 7 dečkov in 5 deklic.
(Najstarejše drevo na svetu) je neka cipresa v vasi Santa Marija del Tale v Južni Ameriki. Ta cipresa je po mnenju učenjakov stara okoli 5000 let in je najbrže najstarejše drevo na svetu. Deblo drevesa je 40 metrov debelo. Leta 1803. je nabil na drevo sloviti učenjak Humboldt neko tablo. Danes je ta tabla že čisto preraščena od skorje, kar dokazuje, da je drevo še popolnoma zdravo.
(»Moram postati bogata«), je venomer zatrjevala zagrebška branjevka Ilonka Glogičeva. Ker pa ni kupčija z jajci in fižolom toliko nesla, da bi postala milijonarka, je hotela poskusiti srečo ponarejanjem 100 dinarskih bankovcev. Našla je pomagače in jim izdala ves svoj denar za nakup papirja ln drugih potrebščin. Ni pa še čedna družba pričela ponarejati denar, pa jim je prišla policija na sled, jim pobrala papir in vse pripomočke, branjevko in vse njene pomagače pa zaprla. Ilonki se bo pa vseeno želja izpolnila, ker bo bogata — na ričetu.
(Zgodba o miški.) Na Francoskem se je pripetil sledeči dogodek. V brzo-vlaku se je vozilo v posebnem kupeju pet gospodičen. Nakrat zaženejo vse grozen vik in krik. Kaj je bilo? Izpod klopi je skočila mala miška. Gospodične so bile čisto iz sebe. Ena za drugo je omedlevala in samo najsrčnejša je imela še toliko moči, da je potegnila za varnostno zaporo. Takoj se je ustavil vlak. Prestrašeno so se spraševali potniki, kaj da se je zgodilo. Pa so zvedeli grozno zgodbo o miški. Gospodične pa vseeno niso hotele nadaljevati vožnje, dokler jim niso dali novega kupeja. Grozna žival je miška.
(Ciganska.) Nekemu kmetu na Madžarskem je izginil konj. Išče ga in išče, toda najti ga ne more. Ni mu preosta-jalo drugo, da si kupi novega. Ko pride v drugo vas, zagleda nakrat cigana, ki jaha na njegovem konju. Hitro zgrabi kmet z eno roko konja za uzdo, z drugo pa začne neusmiljeno udrihati po ciganu. »Nehaj, gospod,« prične kričati cigan, »ne tepe se tako cigane«. —« »Kako pa,« vpraša kmet. »Z obema rokama,« odvrne cigan. Kmet si ne da tega dvakrat reči in prime palico z obema rokama, da udari cigana. Tedaj pa vzpodbode cigan konja in pobegne.
(Morilec Paskijevlč) je bil izročen zagrebškemu sodišču. Njegova mati je hotela krivo pričati, samo da bi ga rešila. Po sodnikovem opominu pa je povedala resnico. To je uplivalo na Paskijeviča tako zelo. da je priznal svoj zločin in sicer da ie najprej umoril Kanajeta, nato pa še Jeličiča. Sunil se pa, da tudi ta izpoved Paskijeviča nI resnična, temveč da je imel pomagače. Paskijeviča izpovedi se namreč glase vsak dan drugače. Nekateri govore celo naravnost, da je Paskijevlč tako Izprijen, da se iz sodišča z napačnimi priznanji norčuje, ker nI v nobeni nevarnosti, da bi bil obsojen na smrt. Paskijevič pride namreč pred sodišče za mladoletne in mu je tako mila kazen zasigurana, čeprav je niti najmanje ne zasluži.
(Strašno vročino) iavljajo iz vseh strani sveta. Na Nizozemskem, v Londonu, pa tudi v Beogradu je umrlo že več ljudi od vročine. Posledica vročine so hude nevihte. Zlasti silen vihar je divjal nad Berlinom. Več ljudi je bilo ubitih, materijelna škoda pa je bila velikanska. Še hujši vihar pa je bil v Londonu, kjer je treskalo kar šest ur nepretrgoma. Končno se je utrgal oblak, da so bile kleti, kamor so ljudje prl-bežali iz strahu pred strelo, polne vode. Škoda je ogromna, mnogo ljudi je ubitih, veliko več pa ranjenih. — Tudi v naši državi so bile silne nevihte, toda od njih niso trpela mesta, temveč samo njive, vinogradi in gozdovi. Zlasti težko prizadeti 90 nekateri kraji na Dolenjskem in Štajerskem.
Odgovori somišljenikom in prijateljem
Po toči prizadetim. — Jaz sem takoj po vrnitvi govoril z ministrom za kmetijstvo in ga opozoril na zadnjo točo posebno v Križni Peči. Št. Petru pri Noven ■ Muljavi, Račni, Kostanjevici itd. pač za vse kraje, kakor me je tajništvo obvestilo, pa me je zagotovil, da imajo okrajni ekonomi naročeno preceniti škodo in poročati ministrstvu. Ono bo po možnosti vse upoštevalo. — Kakor pa priča danes sprejeti zakon, bo pač vrlo malo. Zanimivo bi bilo vedeti sedaj, zakaj so klerikalci pri Lazičevem predlogu glasovali proti in za vlado, ko je bil Lazičev predlog vendar za s točo poškodovane velikanska dobrota, saj je zahteval samo za letošnjo točo 120 milj. dinarjev. Ali so se klerikalci prodali za kakšna klerikalna korita, ali so kmeta Izdali samo iz hudobije ln neumnosti?
Županstvom Novomesto, Črnomeli, Litija, Vrh, Mozeli Itd. — Prejel vaše brzojavke ln ponovno interveniral pri ministru saobračaja. Izjavil je, da je obustavil trasiranje edinole lz finančnih razlogov. Kakor hitro pa bo budžet sprejet, se bo delo nadaljevalo in končalo. Q. finančni minister je obljubil, da bo skrbel, da ostanejo postavke v proračunu. Končno sem mu naznanil, da bom priobčil interpelacijo, če bi ga bili vodili kaki drugi motivi.
Kmetijska družba v Lj. — Vlogo prejel ter takoj obiskal g. ministra za kmetijstvo, kateremu sem obrazložil sporočeno zahtevo naših vinogradnikov. Obljubil je po svojih
močeh uplivati. Približno isto in še več sem zahteval že davno prej tudi v svoji in. terpelaCiji.
Trgovska ln obrtniška zbornica v LJ. — Vlogo v zadevi razpravnega sodišča v Celju prejel. Izročil prepis g. ministru Trifko-viču, ki se je za stvar silno zanimal, a je bil po meni prvič opozorjen na to zadeve., Vprašanje bo proučil.
F. H. v Š. L. — Poslano izročil v kabinetu s toplim priporočilom, da se čimprels topogledno zavede red.
D. K. v L. pri Št. J. ob P. — Prejel in takoj o stvari obširneje razpravljal z vna-njim ministrom. Kakor sva se sporazumela, sem izročil oba slučaja odelenju za mednarodne ugovore, ki bo stvar preštudiralo ln če naša delegacija v Rimu tega ni še prevzela, se bo na to iz ministrstva opozoril*.
F. G. v Li. — Zadeva J. L. ni tako enostavna. Ce se mu je zgodila pomotoma krivica, bi bil moral v odprtem roku vložiti prlziv na Drž. Savet. Zdaj ie pa ta rok zamujen. More sicer direkcija greške uradno popraviti in če je ta slučaj, poskusite urad no. Če pa ni greške in je tako po zakonu, s bi prosilka hotela to dobitev preko zakona, potem je samo ena pot: prošnja na Narodno. Skupščino, odbor za prošnje in pritožbe. Ta je seveda tudi precej dolgotrajna.
(Tov. Pucelj) sprejema stranke redno vsako soboto dopoldne v tajništvu SKS. Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Državo reši edinole kmetska vlada, ker samo ona bo ubila korupcijo.
Obrtniki na delo!
Z velikimi koraki se bliža otvoritev »Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru. Ne samo razstavljalci kot taki, Vsak posamezen obrtnik, ne glede na to, ali se s svojimi izdelki udeleži razstave ali ne, je zainteresiran na tem, da razstava v vsakem oziru uspe. Moralni uspeh je že v naprej zasiguran. Saj bo razstava prekašala vse dosedanje razstave, tako po svojem obsegu, kakor tudi po vsestranosti ter obeta postati ena prvih industrijsko-obrtnih razstav v naši državi. Treba pa je misliti tudi na materijalni uspeh. Prireditev razstave je združena z ogromnimi stroški, ki bi jih posameznik nikdar ne zmogel. Od razstave ima vsakdo koristi: razstavljalec, obiskovalec, vsak obrtnik in industrijalec ne glede na to ali se je razstave udeležil s svojimi izdelki ali ne. S tem, da se občinstvo upozna z našimi domačimi izdelki, se koristi vsem, ne samo posamezniku, da po svojih močeh podpira razstavo.
Kako pa je to mogoče? Prav lahko. Marsikdo na deželi in po mestih se ne zanima za razstavo. Te je treba na to posebno opozoriti ter jim dopovedati, kakega pomena Je razstava za splošnost. Kjer obstojaj^ obrtne organizacije, zadruge in društva, je najboljše, da se potom teh organizacij organizira korporativen obisk razstave. Opozoriti je treba vse posetnike na ugodnost, ki jim nudi razstava, kakor polovično vožnjo, preskrbo prenočišč itd. Čim (več bo obiskovalcev, tem večji bo mate-rijelni uspeh, ki pride zopet v korist skupnosti. Čisti dobiček ie namenjen za Vajeniški dom. Koliko staršev bi rado dalo svoje otroke izučiti za rokodelca, a mu ne more oskrbeti stanovanja, hrane in primernega nadzorstva. Temu bo odpomogel »Vajeniški dom«, kjer bodo našli zavetje obrtniški vajenci. Če hočemo dvigniti naš obrtniški stan, moramo pred vsem skrbeti za zdrav obrtniški naraščaj. Brez naraščaja ni mojstrov!
Zato pa kličemo še enkrat: Obrtniki na delo! Vsak agitiraj v svojem okolišu za obisk razstave, da poleg moralnega uspeha dosežemo tudi gmotni uspeh. Ne zanašajmo se na tujo pomoč. Pomagaj si sam, pravi star pregovor In tega se moramo držati tudi obrtniki.
Turški Pavliha.
Nasradin-hodža prevari soseda.
Nekoč prosi Nasradin-hodža svojega soseda, naj mu posodi kotel, katerega mu bo takoj vrnil. Sosed mu da kotel na posodo.
Doma pa je imel Nasradin-hodža majhen kotlič, ga položi v sosedov veliki kotel in vrne vse vkup sosedu.
Ko vidi sosed kotlič, ga vzame in ponudi Nasradinu-hodži: »Ta pa ni moj.«
A Nasradin-hodža ga noče sprejeti in reče:
»Moj tudi ni.«	1
»Čegav pa je?« vpraša sosed.
Nasradin-hodža mu odvrne: r;"~"
»Tvoj kotel je sinoči vrgel pri meni mladiča, radi tega je ta kotlič tvoj.«
Sosed obdrži oba kotla in še prav ljubo mu je bilo, da je naletel na tako bu-dalo. Nato se razideta.
Nekaj dni pozneje pride Nasradin-hodža zopet k sosedu in ga prosi, naj mu posodi kotel. Sosed mu ga da z veseljem. Nasradin-hodža odnese kotel, a ga ne vrne več.
Sosed pa čaka in čaka. Mine teden dni, mine mesec. Ko vidi, da ni Nasradlca-hodže od nikoder, stopi k njemu, ga iz-psuje in zahteva svoj kotel.
A Nasradin-hodža mu odvrne:
»Pri Bogu, sosed, javiti ti moram žalostno vest, da je tvoj kotel crknil in sem ga pokopal. E, da nam da Bog zdravje, da sva le midva živa in zdrava.«
Sosed se pa razjezi in zakričl:
»Kaj, z menoj boš norce bril!? Vrni mi kotel! Kako to, da bi kotel crknil! Kdo Je kaj takega slišal ali videl?!«
Nasradin-hodža mu odvrne povsem mirno:
>EJ, brat moli Čudiš se, da Je kotel crknil, a crknil je zares! Oni dan se pa nisi
čudil! Ej, bratec moj, če Je lahko storil mladiča, pri Bogu, da lahko tudi crkne.« Nasradin-hodža hoče zaklat) tujo kamelo.
Nekoč se je odpravil Nasradin-hodža na dolgo potovanje. 2 njim so potovali neki vozniki in velblodarji, ki so gnali karavano, vmes je bila tudi kamela, ki ni nosila tovora.
Pol pota se domisli Nasradin-hodža in reče:
»Čemu hodim peš kakor berači, spravim se na to kamelo, udobno bom jahal in zastonj bo!«
Nato zaprosi velblodarje, naj mu dovolijo zajahati nenatovorjeno kamelo, a komaj jaha par korakov, ga vrže kamela iz sedla ln zbeži. Vsi se smejejo, a Nasradin-hodža se polagoma pobere in ko pride nekoliko k sebi, reče:
»Ej, ljudje božji! Ste videli, kaj le ta mrha naredila z menoj! Držite jo, pri živem Bogu, da Jo zakoljem!«
Nasradin-hodža izsledi tata. ~
Pridejo trgovci v mesto, kjer je stanoval Nasradin-hodža in se nastanijo v gostilni. 2e prvo noč ukradejo nekemu trgovcu mošnjiček z denarjem in nihče ne more najti tatu. Pa pozovejo sodniki Nasradina-hodžo, se mu potožijo in ga prosijo, naj išče tudi on lopova. A tudi Nasradin-hodža ga ne more zaslediti, pa se vendarle nečesa domisli. Gre in pripelje črno kozo ter reče osumljencem:
»Drug za drugim boste pogladlli kozo po hrbtu, a oni, pod čigar rokama bo koza zameketala, Je lopov in tati«
Osumljenci pristopijo drug za drugim In vsak pogladl kozo po hrbtu. Ko so bili gotovi, jih postavi Nasradin-hodža v vrsto in veli, naj dvignejo roke kvišku. Osumljenci dvignejo roke, kl so bde črne od
oglja, samo eden izmed njih Je imel bele roke.
»Aha!« reče Nasradin-hodža, »ti si ukradel denar!«
Mož prebledi, a vendar taji, da bi bil ukradel denar.
»Ti si ga!« mu odvrne Nasradin-hodža. »Nisi se upal pogladiti koze in si z rokama samo navidezno potegnil preko nje, ker si se bal, da bo koza zameketala, ako pritisneš roke nanjo. Le poglej, tvoja dlan je bela, a če bi bil kozo pogladil, bi imel črne roke, kakor oni drugi.«
Nasradin-hodža je bil namreč skrivaj namazal kozo z ogljem in tako je moral tat priznati, da je ukradel denar. Trgovcu so vrnili ukradeni mošnjiček, a Nasradin-hodža je zaslovel vsled svoje modrosti po vsej deželi, kakor nekoč premodrl Salomon.
Nasradin-hodža pade v vodnjak.
Nasradin-hodža Je učil svoje učence, kako se morajo vesti napram starejšim ljudem. Med drugim jih je tudi učil, da morajo vselej, kadar kdo kihne, tleskniti z rokami in zaklicati »Na zdravje!« Učenci so bili poslušni in so vselej tako ravnali, če je Nasradin-hodža ali kdo starejši kihnil.
Nekega dne se Nasradinu-hodži izpod-takne, pade v vodnjak ln začne klicati na pomoč. Hitro pritečejo njegovi učenci, spustijo vrv v vodnjak, Nasradin-hodža je zagrabi in učenci ga vlečejo navzgor, če bi še enkrat potegnili, bi bil Nasradin-hodža rešen nadloge, a ker je bil moker In prezebel, kihne, učenci spustijo vrv, zaploskajo z rokami ln zakličejo Iz enega grla: »Na zdravje!« A reva Nasradin-hodža strmoglavi zopet v vodnjak.
Prerokovanje Nasradlna-hodžo. ffj
Vprašajo Nasradina-hodžo:
»Kdaj preneha rojenje in umiranje?«
»Kadar se napolnita raj in pekel 1« odvrne Nasradin-hodža.
Nasradin-hodža spleza na drevo.
Deca se je igrala pod nekim drevesom, pa se prikaže od nekod tudi Nasradin-hodža in hoče mimo njih. A poredneži se dogovorijo, da mu ukradejo copate. Ko pride Nasradin-hodža do njih, mu rečejo:
»Mojster, nihče ne more splezati na tf drevo.«
»Jaz že!« odvrne Nasradin-hodža.
»Tudi ti ne moreš,« ga zavrnejo otroci
»Kako da ne, takoj vam pokažem!« reče Nasradin-hodža, si vtakne škrice za pas, vzame copate pod pazduho ln prične plezati na drevo. Ko ga vprašaio otroci, kaj bo delal s copatami na drevesu, jim odvrne:
»Ej, otroci moji, kaj Jaz vem! Ko sem šel od doma, se mi ni niti sanjalo, da me bo peljala pot na dsevo. In tudi zdaj, ko sem vrh drevesa, ne more nihče vedeti, po kateri poti bom šel dalje. Zato nesem copate s seboj, naj bodo za vsak slučaj pri meni!«
Nasradin-hodža zatre požeUenje.
Nasradin-hodža Je Imel nekoč vola s tako širokimi rogovi, da bi lahko med njima sedel. Pa se zahoče Nasradinu-hodži, da bi sedel volu med rogove, a kadar vol stoji ne gre ln ne gre. Nekega dne pa najde Nasradin-hodža vola ležečega in si misli:
»Sedaj ali nikoli!«
Počasi se priplazi do vola In mu hitro sede med rogove. Vol se preplaši skoči na noge, Nasradin-hodža zletl par korakov, pade pred volom na tla in obleži brez zavesti
2ena njegova prihitl sede k njegovi glavi in se razjoče. Ko se Nasradin-hodža osvesti, reče ienl:
»Res sem se nekam izmučil, a poželje-nje sem vendar pregnali«
na motorni pogon (pripravno za večje posestvo alt manjšo zadrugo) v zelo dobrem »tanju po zelo ugodni oenl proda
Kmetska gospodar, zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano.
Pojasnila daje Fr. Šušteršlč, gostii Zapuže, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Najboljši dalmatinski
portland cement
iz splitske tovarne oddaja
EHDKOM, !H?\SS
v Ljubljani Kolodvorska ulica St 7.
Najboljši materijal za pokrivanje streh. Prevzamem tudi črno-pokrivaška dela, strehe iz lesne-sa cementa In strešne lepenke.
Skladišče:
Maks Ussar
Maribor Gregorčičeva ul. St. 17
United Bmerican lines inc.
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana, miowa m a.
Sprejema potnike v južno in severna Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. Odhod Iz Ljubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo sa Jugoslavijo
„B
IG.Draškovič, Zagreb,
' cesta pri državnem kolodvoru,
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. Sušak: Jovo GJ. Ivoševic, Karolinška cesta 160. Split: Ante Buid, Dioklecijanova obala 18. Gruž: Ivo Lovričevid. Bitolj: Gjorgje J. Dimltrijeviž & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4.
MT Potnike do Hamburga spremlja družbeni urad nik. "T§Sf
Proda se zelo dobro ohranjen
za pogon z živino. Kje, pove uprava .Kmet. lista".
Perutnino
kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto I. Slamič, Glince štev. 213. t

Trgovina z ieleznino
Breznik & Fritsch
se je z dnem 25. julija preselila v lastno hišo
Otuoriteu trgovine v Ljutomeru
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem 6. avgusta 11. otvoril podružnico — trgovino mešanega blaga v bivši Cimermanovi hiši v Ljutomeru.
Potrudil se bom, da ustre2em cenj. občinstvu z dobrim blagom po solidnih cenah.
Kupoval bodem vse deželne pridelke kakor jajca, maslo, suhe gobe vedno po najvišjih dnevnih cenah.
Priporočam se za obilen obisk spoštovanjem
Frane Senčar
trgovec
Malanedelja — Ljutomer.
Ustanovljeno leta
9 1
tovarna umetnega škrlua in
elektrarna.
o
za dobro
Cenejša kakor ilovna opeka!
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenit a.
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske!
zelo lepa semenska ajda
se dobi po najnižjih cenah pri
»Ekonomu",
osrednji gosp. zadrugi v LJubljani,
Kolodvorska ulica St. 7.
Pri trgovcu pazi na znamko in na vtisnene besede
=a
»GAZELA"-MILO
LAM
negoden ali goden
aH zamenja
za platno
toni lllii.
Grosuplje«
Konje
za klanje kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Rudoli Pušnik, konjski mesar Ljubljana, Rimska cesta
PODRUZNKE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenigradec Slovenska Bistrica
ANKA
D,
Solenburgova ulica štev. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL tn etEZERVE Din 17,500.000.-'
izvršuje vse bančne posle najtoč-neje m najkuiantneje. =
Brzojavit Trgovska	Telefoai: 139, 146, 458
EKSPOZITURE:
Konjice
Meia-Dravograd LJubljana (menjalnica v Kolodvorski tilld)
Urednik; Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvezna tiskarna« * Ljubljani.