///* NO. 118 FRI$KA DOMOVIIM/I q1- Cyffircf r> 6'2j amcricaiv Af uianr FOR61GN IN LANGU*5€ ONLY m tut MG/% HI—HO/VIE National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 15, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXH Letalske družbe Evrope za skupno poslovanje Evropski letalski kartel bo skušal z boljšo organizacijo doseči znižanje cen in uspešnejši boj s tekmeci. BRUXELLES, Belg. — V zahodni Evropi dobro čutijo posledice skupnega evropskega trga za jeklo in premog. Čeprav ni Skupni trg preprečil kriz v proizvodnji jekla in premoga, jih je pa vendarle močno omilil in skrajšal. Vse to imajo pred očmi evropske letalske družbe šestih dežel, ki so včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti. So to družbe, ki so deloma dobro znane tudi v Ameriki: Air France (Francija), Lufthansa (Nemčija), Alitalia (Italija), Sabena (Belgija), K.L.M. (Nizozemska) in Luxair (Luksemburg). Na pobudo in pod okriljem evropskega Skupnega trga sestavljajo sedaj načrt za skupno poslovanje, ki bo končno dobilo obliko evrop. letalskega kartela. Kartel bo odrejal poslovanje posameznih družb, bo razpolagal z letali in letalskim osobjem. Kako tesna bo integracija, se vidi po tem, da bo tudi knjigovodstvo z blagajno skupno in da bo čisti dobiček razdeljen po naprej dogovorjenem ključu. Letalske družbe so prisiljene na ta korak. Čeprav so prevozne tarife primerno visoke, delajo vseeno z izgbbo. Povrhu pritiska nanje še ameriška konkurent', Zadnje čase se je pa začela zmeraj bolj uveljavljati uporaba najetih letal za skupinske prevoze. Kartelirane družbe nameravajo sestaviti tako gost letalski red in tako znižati tarifo, da bodo letala lahko konkurirala ne samo ladjam in železnicam, ampak celo stroškom potovanja z avtomobili. Novi grobovi I Nemško zedinjenje bo «««?»»» te** * SKd^nillSVSKe GfeZBiS John Primožič Včeraj je po dolgi bolezni umrl na svojem domu na 8105 Aetna Rd. 68 let stari John Primožič, rojen v Sloveniji, od koder je prišel pred 40 leti. Pred upokojitvijo je delal pri American Steel & Wire Co. Pokojni je bil član SNPJ št. 139. Njegova prva žena Anna, roj. Jaku-min, je umrla 1. 1936, druga žena Mary, roj. Remec, pa 1. 1961. Zapustil je sinova Edwarda in Paula, hčere Amebo Stanko, Katherino Castro, Elaino in Al-wildo, 10 vnutkov in vnukinj, brate in sestre ter druge sorodnike (v Sloveniji). Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda v sredo. Čas in kraj še nista določena. spel na dnevnem redu Zahodnonemški kancler dr. KOPENHAGEN, Dan. — Skandinavske dežele se pripravljajo, kako bi ta mesec sprejele Hru- Robert Kennedy bo kandidiral v New Yorku? WASHINGTON, D.C. — časnikar Anderson, ki ima dobre zveze tudi z Belo hišo, trdi, da je brat pokojnega predsednika Robert Kennedy rekel Johnsonu, da se je odločil, da bo kandidiral v njujorški državi za senatorja. Do tega sklepa je prišel na podlagi sledeče presoje političnega položaja: Javnost bo smatrala novi zakon o civilnih pravicah kot njegovo zaslugo, torej se lahko “s častjo” umakne iz federalnega tajništva za pravosodje. Ker bo Goldwater republikanski kandidat, bi gotovo hudo napadal Kennedyja, ako bi ta postal demokratski (kandidat za podpredsednika. Tako bi Robert John sonu več škodoval kot koristil, kajti Jug ne bi volil Johnsona, ako bi bil Kennedy na njegovi listi. Končno bo Goldwaterjeva kandidatura samo škodovala kandidaturi republikanskega senatorja Keatinga v njujorški državi, kar bi seveda koristilo Robertu. V Washingtonu mislijo, da bi to poročilo utegnilo odgovarjati resnici. L. Erlhard^je razpravljaj z,ščeva pa ga ob emm tudi ne sprejele. To se pravi: vsaka vlada v skandinavskih deželah bi bila srečna, ako bi se sprejemov udeležile le uradne . osebe, do-čim naj bi ostali državljani dali mir. Seveda jih lahko radovednost žene na ulice, toda demonstracij naj ne delajo. Vlade mislijo, da se bo to tudi zgodilo. Erhard se ho srečal skoro fudi s Hruščevim BONN, Nem. — Dočim je nemški kancler Erhard le nerad in ohlapno odgovarjal na svojem obisku v naši deželi na vprašanja, kdaj se bo srečal z ruskim diktatorjem, je podkancler dr. Mende, ki vodi stranko svobodnih demokratov in sedi v vladi kot njen zastopnik, izjavil kar odločno, da je sestanek med obema državnikoma načelno že dogovorjen, treba pa se je sporazumeti, kdaj in kje naj bo. Sestanek se bo pa po vsej verjetnosti vršil po jameriških jesenskih volitvah, da ne bi Johnson imel sitnosti tekom volivne kampanje. Republikanci bi namreč čisto gotovo vrtali vanj, kaj misli o srečanju Erharda in Hru- jal časnikarjem, da je razprav- vodniki ZDA o oživitvi razgovorov o zedinjenju Nemčije. WASHINGTON, D.C. — Zahodnonemški kancler dr. Ludwig Erhard, ki je prišel v četrtek sem na uradni obisk po kratkih razgovorih z vodniki Kanade v Ottawi, je razpravljal s predsednikom Johnsonom o vprašanju Berlina in posebej o vprašanju združenja Nemčije, ki je še vedno zelo živo v Nemčiji. Erhard in njegov zun. minister Schroe-der sta spravila to vprašanje na dnevni red in pridobila za njegovo oživitev Združene države predvsem zaradi tega, ker bi to z dolgim molkom utegnilo preiti v pozabo in svet bi se dokončno sprijaznil s stanjem dveh Nem-čij. O nemškem zedinjenju je bil zadnjič razgovor med štirimi velikimi na sestanku njihovih zunanjih ministrov v švicarski Ženevi leta 1959. Rusi so tedaj zavrnili razpravo o zahodnem načrtu za zedinjenje. Tri zahodne sile in Zahodna Nemčija so o tem vprašanju razpravljale v preteklosti na konferencah svojih poslanikov v Washingtonu. Izgleda, da se bo Zahodna Nemčija zadovoljila s tem, da se nemško zedinjenje začne obravnavati znova na tej ravni r.'ied štirimi silami, ki so v smislu potsdamske konference odgovorne za združitev Nemčije. Kancler dr. L. Erhard je de- ščeva. General De Gaulle je pa že povedal svoje mnenje o vrednosti sestanka. Rekel je, da je to samo hvalevreden poskus, ki pa še ne more prinesti nobenega konkretnega uspeha. Vendar pa Pariz tej ideji ne nasprotuje. Zanjo je seveda tudi London. Da bo slika popolna, moramo omeniti, da se trenutno nahaja Ijal s predsednikom Johnsonom tudi o- vprašanju Zah. Berlina ter da je ta potrdil, da Združene države svojega stališča v tem pogledu niso prav nič spremenile in da vztrajajo trdno na ohranitvi svobode Zah. Berlina. Hruščev bo ta teden prišel najprVo v Kopenhagm na petdnevni obisk. Vlada je že do podrobnosti izdelala načrt, kako ga bo zabavala. Dala mu bo priliko, da se pokaže v javnosti, toda ruska diplomacija je bila že opozorjena, da mora računati s tem, da bo javnost ruske goste hladno sprejemala, verjetno pa kar naravnost bojkotirala. V Stockholm bo Hruščev prišel ravno tisti teden, ko gredo vsi ljudje po tradiciji na počitnice. Zato računajo, oa bodo tiste dni vsa švedska mesta prazna in da bo vse drlo na deželo. Na Norveškem so pa protikomunisti naravnost pozvali občinstvo, naj se ne udeležuje nobenih slavnosti, kogar L temu ne sili uradna dolžnost. Ker je Hruščev odpovedal tudi vse tiskovne konference, upajo vlade, da bo obistc potekal mirno in dolgočasm v J^aio tudi, da se bo časopisje cužalo meje dostojnosti. Veliko je pa vprašanje, ali bo vse to prenesel značaj tovariša Hruščeva. Morda bo kar sam poskrbel, da se tu pa tam zgodi kaj, česar ni na sporedu. POSLANIK H. C. LODGE SE VRNE IZVJETNAMA? The New York Times je prinesel poročilo, da je ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Henry Cabot Lodge, znan kot eden izmed republikanskih predsedniških kandidatov, zaprosil predsednika L. B. Johnsona za odpust iz službe “iz zdravstvenih vzrokov”. WASHINGTON, D.C. — Odkar je Henry Cabot j Lodge zmagal tako nepričakovano pri primarnih volitvah v New Hampshiru, so politični opazovalci vedno znova trdili, da bo po vsej verjetnosti še pred republikansko konvencijo zapustil svoje mesto v Sajgonu in se vrnil domov. New York Times poroča, da je v soboto poslal predsedniku L. B. Johnsonu pismo, v katerem ga prosi za razrešitev službe v teku 30 dni. V tem slučaju bo Lodge prost ravno en dan pred začetkom republikanske konvencije v San Franciscu in se bo lahko neovirano spustil v politično borbo. Ni sicer dosti izgledov, da bi mogel iz te iziti sam kot republikanski predsedniški kandidat, utegne pa le pomagati do zmage Scrantonu ali komu drugemu._ Henry Cabot Lodge je star Iz Clevelanda in okolice komaj 62 let in doslej ni bilo slišati, da bi imel kake posebne data. Kaj bo mogel pri tem pomagati Lodge je še negotovo. težave s svojim zdravjem. Očit- Vsekakor naj bi bila njegova or- no so vzroki za odpoved s položaja v Južnem Vietnamu politični. Razmere tam se niso obrnile na boljše, od kar je prišel Lodge lansko jesen v Sajgon in je vojaški prevrat nekaj dni nato pognal z oblasti predsednika Diema. Položaj je postal naravnost kritičen in povzroča vladi v Washingtonu veliko skrbi in težav. Verjetno je torej, da so prav te razmere tudi doprinesle svoj delež k želji Lodge-a po od- ^ ( ^ hodu, posebno še, kei je jtf 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation t-ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: k $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 118 Mon., June 15, 1984 Titovci in Zahodna Nemčija II. Po računih Titove vlade je utrpela Jugoslavija tekom druge svetovne vojne od 6. aprila 1941 pa do maja 1945 skupno 1,706,000 človeških izgub, veliko več kot katerakoli druga država zavezniškega tabora, ki se je borila proti Hitlerjevi Nemčiji z izjemo Sovjetske zveze. Materialno škodo so Titovi strokovnjaki preračunali na nekaj čez 9 milijard (bilijonov) predvojnih ameriških dolarjev. Več so zahtevali edino Francozi, ki so svojo škodo tekom druge svetovne vojne preračunali na 21 milijard dolarjev. Angleži so bili z zahtevo po 6 milijardah vojne odškodnine šele na tretjem mestu. Jugoslovanske zahteve so bile predložene zavezniškemu odboru, ki je proučeval vojno odškodnino. Veliki trije so na posvetu v Potsdamu julija in avgusta 1945 sklenili, naj Sovjetska zveza vzame za sebe in Poljsko vojno odškodnino iz onega dela Nemčije, ki je pod njeno zasedbo, med tem ko bodo vse ostale države, ki so se vojne proti Hitlerjevi Nemčiji udeleževale, dobile vojno odškodnino iz predelov Nemčije, ki jih imajo zasedene tri zahodne sile. Tedaj so hoteli Nemčiji v okviru takozvanega Morgen-thauovega načrta vzeti večji del težke in strojne industrije, da bi ji onemogočili za dolgo dobo vsako možnost začeti novo vojno. Po vseh še za obrat spsobnih podjetjih so demontirali stroje in jih določali za vojno odškodnino posameznim državam. Po proučitvi položaja je b'lo določeno, da bodo predeli Nemčije pod zahodno zasedbo plačali 10 milijard dolarjev vojne odškodnine, v katero vsoto naj bi bila vračunana vrednost demontiranih podjetij in raznih strojev. Ju-koslaviji je bilo v tem okviru priznano 800 milijonov dolarjev. Dobila je vsega le 36 milijonov, ko so zahodne sile svojo politiko do Nemčije spremenile. Zaradi nastalega spora s Sovjetsko zvezo so ustavile demontiranje nemške težke in strojne industrije ter v okviru Marshallovega načrta začele obnavljati nemško gospodarstvo. Vprašanje vojne odškodnine je bilo potisnjeno na stran, ko Zahodna Nemčija še ni plačala od prvotno določenih 10 milijard več kot 520 milijonov. Jugoslovani so v prvih letih kazali močno sovraštvo do zahodne Nemčije, svojo politiko do nje so spremenili šele, ko s se sprli z Moskvo in bili vrženi iz Kominforme. Priznali so Zahodno Nemčijo in vzpostavili z njo redne diplomatske odnose in kar obsežne gospodarske stike. Zahodna Nemčija je precej močno sodelovala v ameriško-angleških-francoskih naporih za ozdravljenje zavoženega jugoslovanskega gospodarstva. Ko se je Tito po smrti Stalina pomiril s Sovjetsko zvezo, je začel rahljati svoje dotedanje vezi z Zahodom. Poleg z Bonnom je začel plesti vezi tudi s Pankowom, kjer je sedež vlade komunistične Vzhodne Nemčije. Jeseni 1957 je Jugoslavija Vzhodno Nemčijo uradno priznala in se s tem hudo zamerila Zahodni Nemčiji. Po štirih dneh je ta uradno prekinila z Jugoslavijo diplomatske odnose v smislu “Hallensteinove doktrine”, da vzdržuje Zahodna Nemčija redne diplomatske odnose le z onimi državami, ki ne vzdržujejo takih odnosov v Vzhodno Nemčijo. Zahodna Nemčija je gospodarske zveze z Jugoslavijo ohranila kljub prekinitvi diplomatskih odnosov na skoraj nespremenjeni ravni in obsegu. Jugoslavija je dalje uporabljala kredite, ki jih ji je Zahodna Nemčija preje dovolila in Zahodna Nemčija je pomagala celo s 100 milijoni markami pri poskusu zahodnih sil stabilizirati jugoslovansko valuto. Preko Mednarodnega rdečega križa se je sporazumela z Jugoslavijo tudi o odškodnini za “medicinske poskuse”, ki so jih med vojno vršili nacisti nad jugoslovanskimi jetniki v nemških koncentracijskih taboriščih, ter to tudi izplačala. Titova politika “dveh Nemčij” in njegovo ponovno približevanje Moskvi sta povzročali v Bonnu novo nevoljo in med Bonnom in Beogradom so postajali odnosi postopno zopet hladnejši. Titovo časopisje je vedno pogostejše napadalo Zahodno Nemčijo zaradi “pojavov obnove nacizma”, zlasti pa zaradi svobodnega delovanja hrvaških političnih emigrantov v Zahodni Nemčiji. Zahodnonemške o-blasti so dosti ostro nastopile proti napadalcem na Titovo poslaništvo pri Bonnu novembra 1962 in hrvaški emigraciji v Zahodni Nemčiji stopile precej trdo na prste. Ta je seveda imela kljub temu možnost v okviru ustavnih svoboščin braniti sebe in svoje stališče. Iznesla je v javnost vrsto dotlej splošno manj znanih dejstev o titovskih zločinih med drugo svetovno vojno in revolucijo ter po njej. Prišlo je celo do vložitve in sorejema tožb pri nemških sodiščih proti vodilnim članom Titovega partizanstva, med drugim proti samemu podpredsedniku SFRJ Rankoviču. Beograd je bil strašno raztogoten in je proti temu protestiral na široko pri vseh vladah, ki so nekdaj sodelovale v boju proti Hitlerju. Odločno je zahteval, da Zahodna Nemčija plača ne ne samo vojno odškodnino, ampak še posebej odškodnino žrtvam nacističnega nasilja iz Jugoslavije. V Bonnu so titovske zahteve zavrnili in se nočejo s Titovo vlado niti razgovarjati češ, da ta priznava vlado Nemške demokratične republike. S priznanjem komunistične Vzhodne Nemčije se je Titova Jugoslavija v smislu Hall-steinove doktrine sama odrekla zvezam z Zahodno Nemčijo. Beograd je v svojem protestu prosil vse vlade nekdanje protihitlerjevske zveze, naj pritisnejo na vlado Zahodne Nemčije, da bo izpolnila jugoslovanske zahteve. Nekatere države so se temu pozivu odzvale, med temi so bile tudi Združene države, vendar v Bonnu na to niso veliko dali. Zahodna Nemčija se čuti močno in noče popustiti titovskim zahtevam posebno še, ker so te združene z močno sovražno kampanjo proti Zahodni Nemčiji, ki je brez dvoma del komunistične hladne vojne proti svobodnemu svetu. Rojak« p. Jožef« Plevnik« k novi maši Cleveland, O. — Pontifex, drugačna. “Moja pota niso Vaša graditelj mostov med človekom in Bogom, med zemljo in ne- pota,” pravi Gostpod. Konec vojske je tudi 16detnega Jožeta po- bom, med dvema svetovoma, ki gnal v svet. Na vetrinjskem posta tako različna, pa vendar oba namenjena človeškim otrokom. Srednik med slabim človekom in med popolnim Bogom. Vsak duhovnik, naj si bo učeni teološlki profesor ali le preprost kaplan, more in mora biti graditelj mostov med Bogom in človekom. Pa ne samo med Stvarnikom in ljudmi, tudi med ljudmi samimi, ki si dostikrat mostove ljubezni, razumevanja in dobre volje sami podiramo, sproti rušimo. Zato smo veseli, ko slišimo, da bo v tej ali oni župniji nova sv. maša. Še bolj pa, če je novo-mašnik sin slovenske matere, ki je dala tudi naš novi domovini toliko velikih mož-duhovnikov, kateri so s tako gorečnostjo širili večne resnice tudi med dru-gorodci in vedno dostojno zastopali narod, iz katerega so izšli. V nedeljo, 21. junija 1.1., bo pel svojo prvo sveto mašo naš ožji ježenski rojak p. Jože PLEVNIK, jezuit, in sicer v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu. G. novomašnik je posavski rojak. Rojen v lepem kmečkem domu ob nekdaj cesarski Dunajski cesti v Stožicah, po domače pri Čamru. Stožice spadajo pod ježensko župnijo sv. Kan- Iju se je zadnjikrat poslovil od brata domobranca, ki je šel z o-stalimi tisoči v strahotno trpljenje in smrt. V stari vetrinjski cerkvi je morda prvič začutil željo, da postane duhovnik, da zamenja namenjeni mu plug za Gospodovo pastirsko palico: pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce ... Prelomnica časa in nesreča, ki je tako strahotno zadela slovenski narod, je nedvomno pustila v mladi duši razjedanje, iz katerega pa je znal naš Jože najti pravilno in ravno pot. 1 Kmalu nato je stopil v begunsko gimnazijo v Lienzu, ki se je pozneje preselila v Spittal na Dravi. Bil je priden in marljiv učenec, vedno vesel in dobre volje, vedno Ijubeznjiv in dober do vsakega. Tu ne morem, da se ne bi spomnil še njegovega strica Jožeta C-pfca, ki je bil v taboriščih nečakov najboljši svetovalec, pa tudi lep vzgled resničnega katolškega fanta-idealista, ki v vsej svoji dolgi bolezni (bolehal je na ledvicah) ni nikoli izgubil poguma, bil tudi v trpljenju in težavah resnični vzor vsakemu, ki ga je poznal. Umrl je leta 1951 v Linzu ob Donavi. Prepričan sem, da je stric s svo- cijana in Kancijanile. Njegov,jim globokim krščanskim življe-pokojni oče je Plevnikov iz To-j njem, trpljenjem in s svojo mačevega, mama pa je Dovčeva smrtjo — podprl dokončno ne-iz Stožic. čakovo odločitev — postati du- V verni slovenski kmečki hiši, v predmestju Ljubljane, je mladi Jože prejemal prve nauke o Bogu, o ljubezni do domovine. Ob vzglednem očetu in dobri materi se je oblikoval njegov krščanski svetovni nazor; tam pri podružnici sv. Jurija so bili hovnik. Kajti, kmalu po prihodu v Kanado in odslužitvi kon-trakta je naš današnji novomašnik stopil v jezuitski red in v njihovih zavodih, kolegijih in univerzah dosegel za jezuite predpisane profesorske diplome (Jože iz matematike in moder- njegovi najlepši prazniki in tam nih jezikov) ter tako dosegel so gotovo še danes ostali njego- vstop na teološko fakulteto v vi najsrečnejši spomini. V sreč-, Torontu ter zdaj mašniško poni družini, v družbi dveh sester svečenje. in enega brata je preživel otro- Vesel sem, da morem kot nje-ška leta, dokler ni druga sve- gov ožji rojak v svojem in tovna vojska in z njo revolucija upam, da tudi v imenu vseh prinesla nemir in sovraštvo tudi,drugih rojakov Posavcev ___ iz- v njegovo vas in strah ter žalost reči g. novomašniku iskrene četudi v.njegov rojstni dom. jstitke z zahvalo Bogu, ki mu je Lepa vas ,so bile nekoč Stoži- dal toliko moči, poguma in volje, da je dosegel cilj, ki si ga je ce. Cerkev sv. Jurija na gričku lepim pokopališčem, kjer čakajo vstajenja naši dragi pokojni, med drugimi tudi novomaš-nikov oče, — je skrbno bdela nad kmečkimi in delavskimi domovi tja doli do Save. Prelep je razgled iz starega cerkvenega zvonika proti Kamniškim planinam. Na oni strani Save — sončni Tabor in desno v ozadju sneženi vrhovi kamniških planin. Nad Savo se vije bela prosojna meglica, kot bi kazala pot zelenem valovom v daljni, tuji svet. Nekoliko bolj na levo pa šmarna gora z Grmado. Prelep svet, na katerem ima Marija svoje svetišče, Posavci pa svojo ljubljeno zaščitnico; prelep svet, da bi ga človek mogel kdaj pozabiti! Le nekaj hiš od podružnice sv. Jurija je Čamrov dom. Dom, kjer bi moral nekega dne naš današnji novomašnik postati gospodar. Pa božja volja je bila postavil. Ni lahko mlademu fantu vztrajati sredi materialističnega sveta na poti, ki za ta svet ne nudi veliko. Ni se lahko odreči njegovim vabilom, ko ponuja užitkov vseh vrst in polnega prgišča. Ni se lahko zavezati za vse življenje služiti Njemu, ki obeta plačilo križa šele v večnosti. Dragi Jože! Ko boš prvič držal v svojih rokah božji kruh, se spomni tudi vseh tistih, ki so nekoč s Teboj delili lepe in bridke dni na vetrinjskem polju. Vseh tistih 70 fantov iz Tvoje rojstne fare, ki so šli od tam v skupni grob. Posebno se spomni svojega naroda, ki ga hoče brezbožni komunizem odtrgati od cerkve, od narodu in Bogu zvestih duhovnikov; ki ga hoče peljati na pot brez Boga. Kjerkoli boš hodil, kjerkoli učil mladino na tujih šolah, ne po-i žabi, da si sin malega, a nekdaj tako vernega in kulturnega naroda. Naroda, ki ima v Bogu in Mariji edinega zaščitnika, in bi brez globoke vere kot narod že zdavnaj izgnil. Lepo bo- na novi maši v Torontu. Farani Brezmadežne bodo gotovo napravili vse, da bo ta dan zate čim lepši, da Ti bo ostal tudi po zunanjih slovesnostih in lepoti vse življenje v najlepšem spominu. Prišli bodo prijatelji in rojaki iz vseh delov Kanade in Amerike. Od doma bo tam mati, ki bo objela svojega sina po skoraj dvajsetih letih ločitve. Kakšna sreča za oba, kakšno lepo doživetje! Lepšega dneva in večjega veselja svoji dobri materi gotovo nisi mogel napraviti kot si ga s tem, da Te bo videla pred božjim oltarjem. Dolgih dvajset let je trpela, molila in se žrtvovala tudi in predvsem zate in Bog je njeno molitev uslišal. Vsa žalost, prezir, zaničevanje in osamljenost bodo v tem trenutku pozabljene in bogato poplačane. Prinesla je s seboj pozdrav z vaškega pokopališča, pozdrav očeta, ki Te gotovo blagoslavlja to srečno uro. Prinesla je pozdrave mnogih sorodnikov, vaščanov in Tvojega starega župnika g. Janeza Puclja, mojstra-pridigarja, ki med šolskimi paglavčki tistih lepih let, danes išče Tvoj obraz. Vsi Ti želijo blagoslova božjega, da boš mogel v današnjem raz-kristjanjenem svetu globoko zaorali in sejati seme božje besede, božje ljubezni. Ne bodo postavili visokih mlajev pred svojimi cerkvami, ne bodo pokali možnarji kot je bila ob takih prilikah navada, bodo pa zato še bolj zbrani okrog Tebe. V zadnjem pismu mi piše ježenski župnik dr. Dušan Rueh: Na novi maši povejte, da bom v duhu z Vami, da bomo 14. in 21. junija posebej molili za g. no-vomašnika. Naj ga Bog obilo blagoslovi! Ko se bomo zbrali okrog Tebe v Torontu, med nami ne bo našega nepozabnega nadpastir-ja dr. Rožmana. Moža, ki se je veselil vsake nove maše slovenskega fanta kot gotovo nihče drugi. Vedno je imel v mislih domovino, ki bo slovenskih duhovnikov še tako potrebovala, ko bo prišel čas za to. Ne bo ga tam, da bi spregovoril na pot mlademu duhovniku; on-mož, ki mu življenje in čas nista prizanašala. Toda ostal je vseeno med nami. Pravi svetilnik vsem bodočim slovenskim duhovnikom. Plemenit in potrpežljiv do skrajnosti, a odločen in nepopustljiv, ko je šlo za načela in božji zakon. Tak stoji pred nami in nam govori. Velik v življenju in še večji v smrti: silna vez, ki druži tako verne v domovini kot nas raztresene po svetu. Iz svojega lemontskega poslednjega počivališča Ti pošilja svoj blagoslov ljubezni, iz večnosti svoj nadpastirski blagoslov. Na novomašni podobici beremo: “Glej, prihajam, da izvr- šim, o Bog, Tvojo voljo! V pokorščini in tudi v preizkušnjah in trpljenju. V veselju in ko bo izgledalo, da seme ne pada na rodovitna tla. V boju s samim seboj, v boju s satanom in svetom. Naj se izpolni tretja kitica novomašrie pesmi: Kjer boš v svoji službi hodil, Bog Ti svojo milost daj! Na to milost upaj in zaupaj. Kajti ni duhovnikove službe brez teže križa — zato: Bog Ti vso svojo milost daj! Marjan Jakopič fSITI Izredno močni kovčki Pritisk treh ton vzdržijo lahko kovčki, ki jih izdeluje neka britanska tovarna iz zmesi steklenih vlaken in raznih smol. Kovčki so pravzaprav odlitki, se pravi, da so izdelani iz enega kosa, torej nimajo šivov, ki radi popustijo. Okvir je jeklen, prav tako iz nerjavečega jekla so ključavnice in okovje; zunanja obloga, ki jo z napravo na zračni pritisk nanesejo na podlogo, je po izjavah proizvajalcev tako močna, da je ni mogoče razparati z žepnim nožem; Pomanjkanje gradbenega materiala Neki Seunig piše v ljubljanskem listu “Delo”, da so sicer letos v Sloveniji malo boljše o^-skrbljeni s surovinami kot prejšnja leta, da pa je kljub vsemu pomanjkanje gradbenega materiala obsežno in očitno na vsakem koraku. Posebno je občutno pomanjkanje betonskega železa, pa tudi drugih kovin, apna, opeke in cementa. Pomanjkanje zadnjega skušajo rešiti z uvozom. Počitniške hišice izvažajo Lesni kombinat Ljubljana je začel graditi počitniške hišice iz ivernih in okal-plošč na temelju študija in preskusov. Prvič jih je razstavil na dunajskem sejmu za turizem in gostinstvo letošnjo pomlad in kar lepo uspel. Razstavljena hišica je bila z vso opremo takoj prodana, Avstrijci pa so naročili še 120 enakih hišic. Hišice so baje zelo okusno in trdno grajene ter opremljene. Namenjene so za izvoz in bodo na domačem trgu redke. Izdelujejo dve vrsti: alpsko in obmorsko. še ne preveč avtomobilov Po uradnih podatkih je bilo v Jugoslaviji koncem lanskega leta skupno 112,532 osebnih avtomobilov, od tega 89,282 ali 79% privatnih. Zanimivo je, da je o-kraj Ljubljana po številu osebnih avtomobilov na prvem mestu v vsej Jugoslaviji. Tam so imeli koncem leta 19,671 osebnih avtomobilov, od tega 91% privatnih. Okraj Beograd je imel vpisanih le 17,147 osebnih avtomobilov, od tega le 76% privatnih. Zagreb je imel 14,157 o-sebnih avtomobilov, od tega 86% privatnih. Sledi Maribor s 6,735 osebnimi avtomobili (91% privatnih), Koper s 4,794, Celje s 4,000, Novi Sad s 3,962 (71% privatnih), Sarajevo s 3,520 (65% privatnih). Navedene številke kažejo, da je v razvoju avtomobilizma Slovenija daleč pred ostalo Jugoslavijo in to največ po osebnem prizadevanju in spretnosti lju di, saj je tam preko 90% vseh osebnih avtomobilov privatna last. Iz besed ne zraste kruh Neki M. Remec piše v “Delu” pod gornjim naslovom O' položaju v kmetijstvu, o katerem je bilo v zadnjem času slišati veliko kritike zaradi ponavljajočih se težav v oskrbi z mesom, zelenjavo in nekaterimi drugimi kmetijskimi pridelki. Po-vdarja potrebo po izenačenju kmetijstva v pogledu sredstev in pogojev za napredek z industrijo. Treba je dejanj, naglih dejanj, ker “iz besed ne zraste kruh”. Kompas dobil 77 novih vozil Kompas, kot so pred nekaj leti prekrstili podjetje “Putnik” v Ljubljani, je kupil za letošnjo turistično sezono 10 novih avtobusov in 67 osebnih avtomobilov Volkswagen, ki jih bo posojal raznim tujim obiskovalcem, kot je to navada v svobodnem svetu. Podjetje je odprlo 9 novih poslovalnic na mejnih prehodih in na letališču na Brniku, kjer tujci pač stopajo na slovenska tla. Računajo, da bo vsak več kruha, pa vedno manj moke, to se pravi, da ljudje doma ne pečejo več, kot je bilo nekdaj v navadi. Zmogljivost pekarn se komaj kaj poveča, talko je prišlo ponekod kar do občutnega pomanjkanja kruha in peciva v raznih dnevnih urah. V Ljubljani so v letih po drugi svetovni vojni zaprli 51 pekarn, odprli pa so te dni moderno novo pekarno, ki bo dnevno napekla do 53,000 kilogramov kruha. To za Ljubljano še ne bo zadostovalo in bodo morali misliti še na nove pekarne. Iz istega poročila je razvidno, da ni oskrba s kruhom prav nič boljša, še rajše slabša tudi na Bledu, v Bohinju, na Jesenicah, v Kranju in Domžalah. Koprsko železnico še niso začeli graditi Predsedstvo gospodarske zbornice Slovenije je poudarilo na svoji seji 11. maja, da z gradnjo koprske železnice ni mogoče odlašati, ker je to' splošna škoda za celotno slovensko gospodarstvo. Delovne organizacije iz vse Slovenije so nepreklicno deponirale 5% obvezne rezerve svojih skladov pri Splošni gospodarski banki za izgradnjo koprske luke in njeno železniško povezavo z zaledjem. Kljub temu izgleda ta še ni dala na razpolago finančnih sredstev, da hi železnico proti Kopru lahko začeli graditi. Hladilnikov letos dovolj Sodijo, da bodo1 tri tovarne hladilnikov v Jugoslaviji izdelale okoli 170,000 hladilnikov, kar naj bi zadostovalo za domače potrebe. V prvem četrtletju so jih zgradili 38,000, od tega v Sloveniji (Maribor) 13,200. La-m so jih izdelale domače tovarne za splošno potrošnjo le 122.000 in je bilo poleti včasih povpraševanje večje od ponudbe. Promet v Kopru še raste V prvih štirih mesecih letošnjega leta so v pristanišču Kopra pretovorili 270,000 ton blaga, več kot vse leto 1962 in za 100.000 ton več kot leta 1961. V primerjavi z lanskim letom je letošnji promet za dve tretjini večji. JAT nesoliden? Ljubljansko letališče pri Brniku je že od konca lanskega leta odprto za ves promet, vendar pri vodstvu Jugoslovanskega aerotransporta (JAT) še niso preskusili njegovih sposobnosti in njegove vrednosti. Letalo vrste Caravelle na progi Du-brovnik-London bi moralo pristajati v obeh smereh na ljubljanskem letališču, pa je letelo kar mimo, “ker letališče ni proučeno za pristajanje te vrste letala”, kot je izjavilo vodstvo JAT-a. To je one v Ljubljani precej razburilo in trdijo, da je JAT “nesoliden”, ker ljubljansko letališče je dovolj preskuše-no in proučeno, saj na njem pristajajo že tudi večja tuja jet letala kot je Caravelle. Pri JATU so videli, da jim prepir z Ljubljano ne more koristiti, pa so napovedali, da se bodo v bodoče točno držali letalskega reda in bodo letala Caravelle pristajala na Brniku na poti v Lon-od tam nazaj v Dubrov- Volkswagen prinesel tekom ce-( le sezone v enem letu 1,25 mili-i OAK FOREST — BY OWNER 7 Rms., 3 Bdrm. Tri-level, D/a yr. old. IVz baths, paneled rec. rm., Att. gar., thermopane windows, 75x 110 lot. Many extras. $20,900. — 687-2898. (120) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT-LOUNGE, By~Own-er. Ideal South Shore loc. w/extra lge. parking area. Fully air-cond. Most equip. 2 yrs. old. $100,000 gross. 32 stool bar. Good lease. Owner moving to Arizona. T. Talamonti, 1622 E. 79th. RE 4-9300. (119) !nom. Vsi bi bili soglasni, da to ni nič drugega kot prazno govoričenje. Ne govorim tjavdan. To so besede, ki jih rabijo ti trije gentlemani vsakokrat, kadar dobe policijsko obvestilo, da se v poletju pripravlja upor. To je naziranje v gradu Fon Doublinu. Stultos fecit... Vi ne morete nič zato, gospod profesor, kakor tudi jaz ne. Svetujem vam pa v vaš prid, da se ne izkažete pri svojih starešinah za raz-širjevalca praznih vesti.” “Torej?” “Vračam se tja, kjer sem začel. V drugič vam zatrjujem: v enem mesecu bo Irska začela vojno z Anglijo. V tej vojni bomo uporabljali dvoje vrst orožja: materialno in moralno. Za prvo nam ni treba skrbeti. Naša doba je videla najstrašnejši izbruh človeških strasti, kot ga dosedaj še ni mogla videti. Toda s svojo značilno zlaganostjo zahteva, da se to klanje ljubeznivo pokrije s pravno in čustveno ten-čico, kot na primer: pravica, spoštovanje pogodb, samoodločba narodov itd. Nemčija, ki se je čutila preveč gotovo, je šele sedaj spoznala ta drugi obraz vojne. Bethman-Holl- V KITAJSKI JEKLARNI— Sovjetska fotografska poročevalska služba je nedavno objavila zgornjo sliko, ki naj bo kazala notranjost jeklarne v Anšanu v Mandžuriji, delu Kitajske. V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE NEPOZABNE MATERE, STARE MATERE IN SESTRE Jennie Novak ki je po dolgi bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 14. junija 1962. Bila Te je le dobrota, mi ostali smo sirota. Ne sliši več se Tvoj mili glas. to velika žalost je za nas. Sedaj v nebesih se raduješ, in s sinom na zemljo pogleduješ, prosi Ti za nas Boga, , da vsi k Tebi pridemo v nebo. Že dve leti žalujoči: FRANK NOVAK, soprog SIN, HČERE, VNUKI, SORODNIKI Cleveland, O., 15. junija 1964. weg je povzročil, da se je proti Nemčiji zvezal ves svet. V svoji preprosti naivnosti se je začudil temu, da se Anglija udeležuje svetovne vojne zato, da bi varovala osnovne temelje mednarodne morale in to prav v trenutku, ko je sama prelomila dano obljubo ... Toda, da ne bom dolgovezen, preidem k stvari, kajti mladi Laboulbene lahko pride vsak trenutek. V borbi, ki jo bomo započeli, so nam kot priče te borbe potrebni nekateri možje, o katerih besedi si ne drzme nihče dvomiti — kot pravi Victor Hugo — in ki imajo, kakor pravimo, v zakupu vso človeško vest. Mi Irci stremimo za tem, da bo naša neodvisnost splošno priznana in zato moramo ugotoviti, da se borimo pod zeleno irsko zastavo kot vojaki, ne kot uporniki, anarhisti ali revolucionarji . . .” “Ah,” sem dejal, “vi mislite . . .” “Mi mislimo sestaviti preventivno nadzorno komisijo iz najpomembnejših učenjakov največjih zveznih in nevtralnih držav. Za zastopnika Francije, ki naj bi zagovarjal interese obeh dežel, smo iz- JUNIJ S® □ P29PC M 1713 241125 m M' i9;2G Ml KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 20. —Slov. telovadna zveza priredi telovadne tekme na Slovenski pristavi. Začetek ob desetih dopoldne. 21. —Slovenska telovadna zveza priredi velik telovadni nastop na Slovenski pristavi. Začetek ob pol štirih Dopoldne. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatuning, na meji držav Ohio in Pennsylvania. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. JULIJ 5.—Piknik fare Marije Vnebo-vzete na farmi sv. Jožefa. 15. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 9.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. SEPTEMBER 19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Ha-batov orkester. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 8.—Pevski zbor Planina prire- redi 'koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 14. —Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples. 15. —Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. iPfp lil! V blag spomin OB DESETI OBLETNICI SMRTI NEPOZABNE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Leopoldina Terpin roj. BURN ki je vdano v Gospodu zaspala 14. junija 1954. Žalni venec grob naj krasi, kjer počiva nje srce in priprošenj naših glasi k Bogu danes nam kipe. V temnem grobu luč je jasna, kakor je Gospod želel; v njem pa pridiga je glasna, da je človek prah, pepel. Rajska zarja grob obseva razsvetljuje grobno noč; Večno sonce njo ogreva: Bog zbudil jo bo nekoč. Žalujoči: ERNEST — soprog ALEXANDER — sin VERA — snaha DONALD, LINDA, ROBERT — vnuki ter OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 15. junija 1964. brali kot najprimernejšega vas, gospod profesor.” Ta predlog me je tako presenetil, da bi skoraj pozabil, da je namenjen meni. šele novo vprašanje, ki mi ga je gospod Terence zastavil, me je spravilo zopet v ravnotežje: “Ali prevzamete, gospod profesor?” “Jaz ,..?” sem vprašal. “Ali prevzamete?” “Potreben mi je rok treh dni, da . . .” “Do tega imate pravico,” je rekel gospod Terence. Ko sem prosil za ta tridnevni rok, sem imel več namenov. Hotel sem se izogniti posledicam tega nepremišljenega obiska, ki je bil vedno nemirnejši. Dalje sem hotel še isti večer poiskati svojega velikega in znamenitega strica z istim imenom, da bi mu povedal svojo zgodbo, ga prosil, naj mi oprosti, in da bi končno prepustil njemu, naj stori, kar hoče. “Tridnevni rok je upravičen,” je ponovil gospod Terence. Nadaljeval je: “V treh dneh pričakujem vašega odgovora. Bodite tako ljubeznivi in me obvestite osebno. Seveda ne pridite semkaj, bolje bo, da se zglasite pri gospodu Lucien Bertrandu, Boulevard Malesherbes 78. Povprašajte samo po gospodu Plauteu.” “Po gospodu Plauteu?” “Ah, da še nekaj. V primeru, da sprejmete, gospod profesor, se razume samo po sebi, da bo vse stroške vašega potovanja nosila irska republika. Kar pa zadeva vaše bivanje na Irskem, vam ime vašega gostitelja . . .” V tem trenutku so predirljivi glasovi avtomobilske hupe presekali besedo gospodu Te-renceu. “Ah, ah!” je rekel starec. “Mislim, da se je Laboulbene končno le vrnil.” Bil je v resnici Vincent Laboulbene, ki je z velikanskim ropotom preskakoval po štiri stopnice. Njegove kletvice sva slišala vedno bliže. , 1 Dalje Dr-nodnjič) RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5308 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti. V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE mm FORTUNA ki jo je Bog poklical k sebi dne 15. junija 1952. Globoko pod zemljo, tam v ozki, hladni hiši, kjer svetni šum se več ne sliši, trudno Tvoje truplo spi in. rešena si vseh skrbi. A duša Tvoja neumrljiva, v objemu večnega Boga naj srečo rajsko uživa. ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA JONU FORTUNA ki ga je Bog poklical k sebi dne 5. julija 1948. Šestnajst let je že minilo, odkar zapustil si nas Ti. Kako žalostno je življenje, odkar Te več med nami ni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. Mirno počivajta v grobu' v tihem tam kraju miru, duši pa večno plačilo naj uživata pri ljubem Bogu. Žalujoči hčerki: ANNA KRESEVIC in ANGELA KAVKA Cleveland, Ohio, 15. junija 1964. PRITOŽBA SPREJETA! — Odbor za mestne parke Toronta v Kanadi posluša pritožbo dveh mladih igralcev hokeja.