249. številka.
Trst, v sredo 7. septembra 1904.
Tečaj XXIX.
W Izhaja teak dan Tudi cb nedelish In praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj.
'm«!« itevHK« se rrodajajo po S mov6. (6 stotin k) ■ 0(m tobakaroah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, O lip, Kraijr Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežiui. Novemmestu itd.
T' ase 1» s&roob« sprejema uorava lista _ Edin ost", a . Giorgio Galatti it 18 — Urad« ure ed 2 pep. d« 8 zvečer.
* ^iaaoiu lt> stotin k n» vrsto petit; poslanice, osmrtnice, •avr.e zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON Itv. Ji;,7.
Edinost
Gl&silt političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F edinosti je moć I
Viroinlna znala
ca th leto M kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 kioa Na naročbe bfez dopoalane naročnine se jpiava ne cz rs
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. NefraolisvasT
pisna «e ae sprejemalo In rokopisi se ne vračal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 11:ti
UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L»»iali kansorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konjcrHla lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stv. 18. PoStno-hranilnični račun št. 841.652.
Rusko-japonska vojna.
(Brzojavne vesti.)
Knropatkinova armada v nevarnosti ?
LONDON G. »Rtuterjev biroc javlja iz Petrograda: Včeraj o pozni uri zvečer se je razglasilo, da je večina Kuropatkinove armade v veliki nevarnosti, da jo eovražaik
obkol*.
Port Artur. Japonci na vseh straneh odbiti.
LONDON 6. »Ddily Telegraphu« so \če.~aj zvečer cb 8. uri oO mnut iz C.fu »poročili: V portartursko luko ja pripiul neki I arnik ki je pripe.jal veliko množino moke in so ga z navdušenjem pozdravil'. Oima japonska divizija se je v Daljnem izkrcala, da pomnoži čete, ki obiegajo trdnjavo. V Port Arturju ni več krme za konje. Zj len ava je iako draga. Kitajsko mefeto so po ruš li, da imajo čim varaeje zavetje. — Sto beguncev iz Port Arturja je dospelo eemkaj t r poročajo, da sovražnik neprenehoma napada Port Artur od 'J. do 21. avgusta, posebno pa na vzhodni strani. Japonci so bili ua vseh straneh odbiti ter so imeli velike rgtbe.
Bolezni v Japonski armadi. Blokada površna.
LONDON G. »Daiiy Chronicle je poro-5,1 včeraj iz Cifu : Japonska armada pred P rt Arturjem trpi mnogo radi mrzlice. Blokada je zelo površna, ker ee garmziji lahko dovažajo živila Tež a je nadomestitev streljiva. Pr.čakuie se. do prcdere brodovje vnovič iz pristan š&a. Japonska armada pri L<aojangu namerava prezimiti v Mu k Jenu.
Iz Mukdena.
PETROGRAD G. Liatu >Rue« so iz Mukdena brzojavno sporočili : Ker ee sovražnik nahaja 40 km južno od Mukdena, so začeli prebivalci mesto zapuščati. Cenzura f-e jeza se daj preselila v Karbin. Brzojavna poročila so pretrgjma možna.
Car v Kronstadtu.
FETROGRAD 6. Včeraj popoldne podal ee je car Nikolaj s carico udovo Marijo Fe »dorovno v Kronstfdt, kjer se je mudil na križarki »O.egc. Car je potem pregledal oklopojačo »Orel« t?r je na to na cars n je liti » Alesraa lrac inšp c;ral ostalo brc dovje, obstoječe iz G oklopnjač in i) križatk. Car je bil od možtva povsod navdušeno po-» dravijen.
k
Hazoroženi ruski ladiji v San gaju.
ŠAN(iAJ (Reuter) Možtvo ruskih lad j »Askoid« in »Grosov<j« ostane v Ki-tassi ter se nastani v mestih, v katerih se nal.ojtj j ruski konzulati n. pr. v Tient?inu, Cifu, Hankovu, Šangaju in Innčavu. Doznalo je s^ daj ra gotovo, da je ime! »Askoid«
veliko množino streljiva na krovu in sicer I 180 Btrelov za vsaki veliki top ter mnogo streljiva za manjše topove.
Iz Kurokijevega tabora.
LONDON 6. »Moming Post« so dne 3. t. m. javili iz glavnega Kurokijevega tabora : Rusi so bili močoeji, kakor se je dozdevalo ter fo se obupno branili. Rusko t"»p-nštvo je Kurokijevo armado, ki je httela ruske čete obkoliti, močno obstreljevalo. Zgube pa so bile radi slabega streljanja neznatne. Zvečer so Rusi napadli Japonce a bili so odbiti.
Glavne ruske čete v Jantaju.
TOKIO 6. (Uradno) Del ruskih čet je ostal v Jingšulsu južno od Jantaja. Glavna ruska sila v Jantaju.
Kuroki zasedel Jantaj?
TOKI JO G. (ob 12 uri pop.) (Reuter.) Kakor se gla^i, so se Rusi umaknili skozi Jantaj. General Kuroki je zasedel Jantaj. Bitka pri Jantaja.
JANTAJ 6. (Reuterjev biro) Danes j a bila soverovzbodno od Jantaja huda bitka. Japonci marsirajo tik gorskega grebena vzhodno od železnice proti severu.
20 milj južnovzhodno od Mukdena je bilo več manj š h prask. Rusi zadržujejo generala Kurokija, med tem ko maišira L aojanaka ruska armada proti severu.
Brzojavne vesti.
Bavarski vojvoda Ljudevit ViJjem.
MONAKO VO G. Bavarski vojvode, LjiHev,t Viljem, je padel včeraj s svojim konjem vred na reženskem vežbalisČu. Njegovi stariši, vojvoda in vojvodinja Kari Teodor, odpeljali so bp danes k svojemu sinu.
MONAKOVO G. Vojvoda Ljudevit Viljem Bi je pri včerajšnjem padcu pretresal možgane, drurih ran ni zadobil. Njegovo stanje je danes povoljno.
Platonov — ruski minister notranjih stvari.
LONDON 6. (Reuterjev biro) Glasom poročil iz Petrograda je senator Platonov bil imenovan ministrom notranjih stvari.
Ruski konzul Giers.
DUNAJ G. Ru-jki generalni konzul iz Soluna Giers je dospel semkaj.
PODLISTEK.
Žeiitev Valerija! Mansta
tfpisai Sacher-Masoch. — Prevel J. S.
Žid se je popolnoma utrudi].
—	A meni te zdi, da si ti prej malo drugače govoril o njem.
—	Bog naj me ubije! — je VBkliknil Ž d pordečivsi — zemlja nuj me požre z mojimi otroci, ako sem kedaj slfcb) mislil o njem.'
—	Potem te nisem dobro umel.
—	Oh, ako bi emel gamo reči....
—	Do »edaj si vedno brez obotavljanja
govoril.
—	Ako bi smel povedati, iskreno, odkrito, bi vam zskiical: evo vam gospodar zeta, evo vem ženina, ki bi bil primeren vfcši hčerki. A, ko bi bil jaz gospod F. — je privzd gnil Žid glavo —■ edino njemu bi dal svojega otroka in nobenemu diugemu« To bi vam bil parček, to bi bil biser !
Rusko-japonska vojna se slovanskega stališča.
Pod tem naslovom je priobčil nedavno temu znani hrvatski publicist in pisatelj Štefan Rad d v »Narodnem listu«, članek, ki se nam zdi vreden, da ga priobčimo tu vsaj v glavnih potezah.
Gosp. F. je pok? šljal — to je bil zaafc odobravanja. AVticreb «e je ohrabril, prijel starega Nemca iz-ptd roke ter mu prišepnil na uho s svojim najglobljejim spoštovanjem :
—	Kaj bi reklo vaše blagorodje, ako bi vam svetoval, da greste v Baratin ? In da na lastne oči vidite te priprave ?
Gosp. F. je ropet pokašljal. Za pol ure ho [se pred Baratinskim dvorcem ubtavile njegove sani; tu se je že vedelo, da pride od.
Valerijan je vaprejel svojega bodočega tasta s prirojeno mu dobrosrčnostjo in mi« pokazal svoja »svetovna čudeža«, kakor jih je nazival g. F. — Starec ee je čudil, vzdihoval in ga zavidal. Novo pohidtvc ga je očaralo, kakor tudi slike ; pokušal je cognaca in dragega toksjca, pušil je it dragocene pipe, slučajno 83 je z roko dotaknil žametaste obleke domačinove — in bil je povsem premegin.
Kchanski je porabil prvo priliko..
—	Vi imate krasno hčer, gospod.
Oče se je ponižno priklonil.
—	Jaz vsm najmanje ne laekcm- Gospića Jelka je zare3 krasna.
Uvodom je hotel spregovoriti avktor o »slovanskem stališču«, ki je je označil rekši, da ga Slovani — nimamo : »Ne treba, da je človek politik po poklicu, da se uveri, kako so si tudi naši bolji ljudje toliko v Pešti, kolikor na Dunaju, v papežkem in kraljevskem Rimu, prizadevali z vsemi silami, da bi prepričali, sedaj madjarske, sedaj avstrijske državnike, sedsj rimske kardinale, Bedaj italijanske ministre, kako da je v njih interesu, ako se Hrvatska in Hrvatje ojačijo in napredujejo. Našim politikom je — kakor se pravi
—	prešlo Ž3 v kri, da vedno govore in delajo s ptujega stališča, kakor da mora biti vsaki Hrvat pred madjarakimi velikaši madja-ron, pred nemškimi uradniki Avatrijaneo, pred kardinali latinizator, a pred italijanskimi pa-trijoti irredentist!«
Vzrok nesigurnosti v naši politiki vidi avktor v naši sibkosti in neštevilnosti v spopadu z velikimi svetovnimi vlastmi. A to ne velja samo za Hrvatsko, ampak tudi za Srbijo in Bjlgarako, ki sta povsem nezavisni državi in imati izdatno svojo vojsko in topove. Tudi ti državi nista imeli do nedavno svojega stališča, ampak sta imeli sedaj avstrijsko, potem angležko, pak turško stališče in še le v zadnjih časih začenjati ustvarjati Bi »svoje« stališče. A to ne samo srbsko-bolgarsko, ker bi bilo tudi preozko za današnjo svetovno politiko, ampak stališče jugoslovansko in vseslovansko. Iqh tega stališča
—	pravi Rad e — moramo mi motriti vsaki veliki spopad, vsako veliko vojno, so?ebao ako sodeluje na tem Bpopadu, ali vodi to vojno prva slovanska predstaviteljica Rusija. Na tem nam je postopati po vzgledu, ki nam ga daja naše ljudstvo, ki na svojih razgovorih o vojni na daljnjem Vztoku, ne govori drugače, nego : Naši so dobili, naši bo iz-fei.-Uii. -
Po tem uvodu prehaja avktor k pred metu samemu, ki je označen že v naslovu tega članka : k razmotrivanju o tej vojni z našega slovanskega stališča. Ves veliki pomen te vojne označuje on kakor del naše tisočletne slovanske borbe, sIj bolje : obrambe pred azijatskim\ bolj ali man e divjimi osvojevalci. Prvo vprašanje, ki nas najbolj zanima je: ali zmagamo v tej vojni? Avktor odgovarja na to vprašanje sigurnim : da !
Vsi vemo,, kako je Rusija velika in močna. Resnica je, da jedro nje redne vojske niti ni še na bojišču, dočim imajo Japonci že nad 2 tretjin; svoje vojske na bojišču ; da te je dosedaj na ruski strani udelež.l boja le mal del čet, že nahajajočih se na bojišču, dočim je na japonski strani petina vojske že poginila. Resnica je, da Japonski grozi ban-kerot in je nedavno temu morala najeti posojilo za skopuške obresti 9°/0 in po kurzu 95. mej tem ko Ru:-ija najemlje posojila pj 4°/0 in po kurzu 98. Vemo tudi, da eo Rusi
—	Tako, tiko.
—	Edino enkrat eem jo videl od daleč; morda na svojo nesrečo.
—	Vašo nesrečo ?
—	Morda — je odgovoril Kohanski zmedeno — ker jaz mislim, to je, vem, čutim, da vtšo hčer ljubim.
—	Osobita mi je čaet — se je zopet poklonil g. F. ponižno in zaječal.
—	Da, goBpod, ljubim vašo hčer in vaB najponižneje prosim, da mi jo daBte za ž?no.
—	Nu...
—	Ne ostavljajte me v obupu — je prosil gospodar pluga na paro.
—	Čujte me — je rekel g. F. izprazni vši de čašo tokajes. — Ne tajim, vi mi ugajate in vam od svoje strani ne od-rekam....
—	Jaz sem najsrečneji človek na svetu — je vskliknil Valerijan ter pal starcu okoli vrata. Staremu so se oči že svetile.
—	Rekel sem, da pristajem... Jas motrim svet z gotovega stališča, ali morate znati, ds tudi moja hči ima svoje stališče. Žnjo naredite, kakor veste.
jedini narod na svetu slični starim Rimljanom ter so po vsakem porazu gotoveji svoje konečne zmage. Vse to znamo in čitamo, a vendar čujemo tega in onega, ki govori, kako da so bili Rusi popolnoma nepripravljeni. V Port Arturju in v Mandžuriji, da so ruske posle večkrat vodili ljudje, nezanesljivi tujinci, ki bi bili zaslužili vešala. Bojišče da je preoddaljeno od evropske Rusije, & angležia in ameriška pomoč Japoncem da je preobilna. V Japonski da je petdeset milijonov ljudi, zbog česar da bi mogli mi vendar izgubiti (vsaj za nekoliko Čafa), kar emo tolikim delom in trudom pridobili na daljnem Vztoku.
In res — pravi Radić dalje—oo našem novinstvu pojavlja ee neki dvom glede slovanske zmage tudi tedaj, ko se navdušenimi besedami proslavlja muč in nepremagljivost Rusije. Vzroka tem dvomom vidi pisec v okolnosti, da preziramo dve najznaČilneji svojstvi slovanskega karakterja v obče, a ruškega še posebno : neomajno vero v božjo pravičnost in izredno zaupanje v svojo lastno moč in svoje sposobnosti, kadar priha a do sile. V tem slučaju, glede na sjdanjo vojno, pomenjati ti dve veiiki kreposti, da vsiki iu*ki vojak je prepričan o tem, da Rusija zmaga, ker je bila lopovski napadena, in ker brani svoje pravo in svojo imovino. Poleg tega pokaže ruski vojak svojo hrabrost in svojo srčnost, ko in kjer pride do boja s sabljo in bajonetom. Ža do sedaj je bilo nekoliko večih Bpopadov z golim orožjem in vsikdar so bili Japonci pobiti. Na bjju presa ob prsa z Rusi so Japonci slabeji in strahopetneji.
V tej vojni zmaga torej Rusija na vsaki način. A to bo tudi naša slovanska zmaga v dvojni smeri. Z ene strani vidi in občuti Ru3ija vnovič, k^ko je, kadar se bori za pravilno Btv&r, ž njo vsa elovan-ska Evropa, iskreno in brezpogojno. T o spoznanje bo silno delovalo na v sesku p no rusko vnanjo politiko in spremeni skoro vso rusko diplomacijo do temelja.
(Zvršetek pride.) *
Petrograjski dopisnik parižkega >Ma-tina« je imel razgovor z velikim knezom Bo-rieom in njega spremljevalcem Demidovom. Ta po=l3dnji je zatrdil, da voj: a kmalu zadubi povsem novo l c°. Morda izvzemši carja samega — je izjavil D^midov -— ne pozna živa duša vojnega načrta Kuropatkinovega, in vs?, kar Fe j a razglašalo do sedaj o tem načrtu, je ruski vrhni poveljnik sam dai pošiljati v svet z namenom, da prikriva svoje resaiSne namene. Dan9?, ko po vsem svetu odmeva od velike vojne okolo Ljaojanga, bi bili v cajveČi zmoti, ako bi meDili, i!u gre tu fa odločilni boj in da heče tu Kuropatkin za vsako ceno odbiti japonski naval. Uver-jeni bodite — je zatrdil Demidov — da se
Starec ee je počesal po glavi in ge z;>pet zagledal v čašo.
—	Nekaj sem že čul o muhah gcspice Jelke, ali to f-o le dekliške muhe.
—	O jaz ni malo ne dvomim na tam, da se vam posreči osvojiti Djen > Brce, ali ne daj Bog, da ona dozna, da jo jemljete z mojim dovoljenjem ! Drugače je vse z Bogom !...
—	Pustile vi to le meni — je rekel Valerijan, smehljaje se.
—	Prepričan S8m, da jej bosti znali ugajati, ali to ni ee zadosti. Potrebno je, da jo jemljete proti naši, proti roditeljski volji — kakor ono o romanih... Da, da, dobro bi bilo prirediti kakov romantičen dogodek.
In dva zaupnika sta ei segla v roko.
—	Še nekaj — je dodal g. F. — ste-li vi pobožen človek ?
—	Pobožnež ? — ee je počesal mladenič za uhom — če dovolite, da eem odkrit...
—	Dobro, dobro — mu je segel starec v besedo smejć ee — veste, tudi jaz mislim malo svobodneje, ali moja stara... No, videl boste sam. Ake ne molite vsaki- dan, ako se
Kuropatk n umakne, ali stori t3 le ta ceno najbolj krvavih žrtev od Btrani sovražnike. On se ne bo pomišljal in se umakne, čim mu bo tako velevala previdnost. On se umakne do Mukdena, in, če treba, še dalje. Ali den 1. (to je 14. septembra po novem etilu) je ^eneralisim d »ločil t zaključek dosedanji taktiki. Do tega dne se združita prvi in šesti kor s petim, ki je že na licu mesta. Ku-ropatkin bo potem razpolagal s svojimi pol no -številnimi silami in ne bo mu manjkalo tudi gorske artileri e. Imejte le zaupanje —je rekel Demidov — naš poveljnik pozna krajino, kjer hoče zmagati. Pred letom dni, pred napovedjo vojne, je izvrš 1 Kuropatkin veliko potovanje do Port Arturja. Medpotoma se je mudil povsodi, kjer je bilo potrebno, in delal ei je beležite. Njegov dnevnik, ki ga je bil pisal na tem potovanju, kaže razločne sledi o mialh, s kater.m: se je tedaj bavil njegov duh.
Kakovost ruskih čet je označil Demidov kakor izborno, ako se uvažuje, da so b.li prvi vojaki, poslani na bojite, s birski bataljoni, to je, stareji ljudje, vzeti naravnost, od orals, doč.m 83 pozneje Č3te brez dvoma najizborneje in najbolje p^veljevane, tako. da se glede vojaeke porabnosti morejo meriti z najboljimi vojaki Evrope. Po zaslug izdanih previdnostnih od-redeb, se do eedij skoro ni niti čulo o kužnih boleznih, djčim eo i«tj zelo razsajale v japausfeem taboru. Vojaki se bore z brezpri-mtrao hrabrostjo in tako hladnokrvnostjo, da je to v občudovanja vrednem protislovju z ianat :čno drzovitosijo Japoncev. Cesto eo ruski poveljniki le z največo težavo pridržavali bataljone, ki so hoteli na vsak način preiti k napadu z bajonetom, in le težko so jim pojašajevali, kato da jih njih dolŽnoit, da se pokore povelju za umikanje. Kar se dostaje čast likov — je zaključil stotnik Demidov — ni taktika umikanja čisto nič zmanjšala njihovega humorja, marveč so polni zaupanja v rusko zmago, po kateri hrepene.
Poirodba med Japonsko in Korejo.
V ponedeljek je bila objavljena pogodba, ki se je sklenila med Japonsko in Korejo na dve leti. V tej pogodbi se je Koieja zave-zala, da sprejme kakor finaDcijelnega svetovalca, Japonca, ki ga jej priporoči JapoEska n kakcr diplomatičcega svetovalca v zunanjem uradu pa Evropejca. Vpb iiaancijelne stvari kakor tudi vse važaeje cdredle glede na zunanjo politiko se zamorejo rešiti še le po zaslišanju dotičoega svetovalca.
Korejska vlada se zavezuje, da bo vprašala za svet Japonsko, preden odpove pogodbe in dogovore, kakor tudi preden reši druge važneje diplomatične stvari, kakor n. pr. pc-deli konces ja inozemcam ter sklene z inozemci nove pogodbe. Financijelnim svetovalcem je bil imenovan ravnatelj prihodninskega urada v Toki u Dasata, diplomatičnim svetovalcem pa legacijski svetnik Steveas.
Nove madjarske šole na Hrvatskem.
Zagreb, 4. sept. 1904.
Madjarizacija nepreduje danoma na Hrvatskem, iziasti pa v onem delu, ki se zove Slavonija. Od leta 1893 naprej rastejo pri nas madjarske šole, kattor gobe po dežju. Te šole je doseda; ustanovljala samo uprava državnih železnic, ki eo zgradjene s hrvatskim denarjem, s krvavimi žulji našega siromašnega
ne spovedujete vsaki teden, vam bo ona najveća prct vnica.
—	Evo že prve nesreče.
—	X: ravnj nesreča. Cim več vas bo mati gonila, tem bolj vas bo biaaila hči.
—	Kaj ne bi moglo biti brez tega ? — je vprašal Valer.jan po kratkem premišljevanju.
—	Na noben način ; ako vam je kaj na srcu Jelena.
—	A se smem nadejati vase pomoči ?
—	Popolnoma. — Goap. F. si je mel roki. — Že tedaj me zanima ta nenavadni slučaj, samo da ga pia/ dobro ziplct°t9. Ne hranite ničesar : mesečino, lestvo ie vrvi, serenado...
—	Pa dvoboj !
—	Tudi kako razbojniško čato lahko zberete.
—	Krasna misel! Napadom po noči vaš dvorec, odvedem lepo Jeleno...
—	Bravo ! — mu je segel v besedo g. F. — a jas imam domt neko rudeče ogrinjalo, ki vam je posodim za ta slučaj.
(Pride ie.)
ia izmučenega naroda hrvatskega. Te ao!e so bile na železniških postajah, a obiskovali so jih le otroci železniških uslužbencev, dočim so obiskovali naši otroci hrvatske šole.
Teg« leta se je učinilo korak naprej. Uprava madjarskih železnic nam je sporočila, da jim dovolimo osnovati srednjo madjarsko šolo v Osjeku, a oni da nam dajo v zameno prometno ravnateljstvo in upravo v Osjeku. Vedeti je treba, da imamo mi le eno prometno upravo državnih železnic in to v Zagrebu, nu to upravo smo dobili, ne da bi bili od nas zahtevali v zameno madjarske srednje šole v Zagrebu. Zakaj pa iščejo sedaj to v Osjeku ? Kes je, da bi prometna uprava bila Osjeku od velike koristi, nu s katerim pra vom zahtevajo Madjar za onih par svojih novih uradnikov, ki bi a to upravo tja prišli, srednjo šo'o ? Njihovi uradniki, ki žive od hrvatskega denarja in jedo hrvatski kruh. naj pošiljajo svoje otrcke tudi v hrvatske šole. Sicer je že to velika krivica, da so na naših železnicah nameščeni madjarski uradniki. Naj le uprava železnice jemlje v Blužbo samo naše hrvatske sinove, pa ce bo nobenega povoda za osnovanje madjarskih šol. Sicer je pa ustanovitev srednje šole velika stvar, za to je iz-ključeco, da jo Madjari dobč, čeravno bi nam še toliko zlatih jabolk obetsl .
Toda povrnimo se k ljudskim šolam. Kakor sem že opomnil, je dosedaj ustanov-Ijalo madjarske šole le železniško ravnateljstvo. Sedaj se je pa tudi naša vlada pokazala pripravno, da gre na roko temu snovanju š:>). Oujte ! Tekom mesec dni dovolila je naša vlada, da se v Slavoniji otvorjo štiri madjarske šole.
Prvo šolo je vlada dovolila, da jo osnuje v Vukovaru kalvinski senijorat bačski, kjer ni nego 1.10 Madjarov ! Namesto da bi skrbela vlada, da uvede v Vukovaru jedinstveno šolo, dovoljuje se naprej tako cepljenje. Tu treba naglasiti, da obstoji v Vukovaru žs : hrvatska, srbska in nemška (židovska) narodna šola. Potrebna je torej samo še madjar-sfea, da bode večja zmešnjava. Ker je pa v Vukovaru mnogo naš: h ljudi, ki so kakor siromaki odvisni cd madjarskih bogatinov, bo moral marsikateri oče, da ne pade v nemilo »t svojega gospodarja, poslati svoje otroke v madjarsko šolo. Mnogi porečejo: zakaj ne bi vlada dovolila kalvincem autonomne šole, ko imajo take šole tudi druge veroizpovedi. Pravo je, da dovoljuje vlada veroizpovedim snovanje lastoih šol, nu krivica je in vnebovpijoči greh, da jim dovoljuje vstanovljenje nehrvatskih, v tem slučaju madjarskih šol !
Pojdimo za korak dalje. Ne gremo za tsm, da nam bo plemstvo za voditelja. Ple-mičev imamo še odveč ; ako pa nočejo biti narodn1', ni treba p*, da so proti svojemu narodu. Znano je, kako veliki šovinisti da so madjarski plemiči, kako so prašinjeni u »rodnim duhom.
Hrvatski plemiči — žalostna jim majka! — posnemajo sicer svoje madjarske kolege, toda niso morda hrvatski, ampak so — risum teneatis — madjarski patrijotje. Naši plemiči so steber »narodne« — madjaronske — stranke.
Redkost je, da je kateri v resnici Hr vat ; več na ne poš lja niti svojih otrok na Hrvatskem v šole. Najbolji izgled v tem je grcf Pejacsevic?, plemič in ban hrvatski, ča-gar s novi se uče na Madjarskem.
Nu, mi ne moremo ntših plemičev prisiliti, da pcšiljajo svoje sinove v hrvatske šole. Ker že tega ne stoič, kako se oni pre-drznejo ustanovljati na Hrvatskem madjarske šole ?
Vidite, to smo doživeli, da dovoljuje naša vlada dvem grofom Jurkovičem in vdovi bivšega poslanca pl. TiikiVrv-ja, da na svojih posestvih v Gradini, Neteču in Palisalašu vstanovo madjarske šole. Tri nove madjarske iole, trije novi občutljivi vdarci, tri nove rane, ki jih je hrvatska vlada zadala hrvatskemu narodu.
Kako dolgo pojdemo še tako naprej ? Misli li hrvatska vladaše nadalje Žaliti hrvatski narod ter dovoljevati snovanje madjarskih šol, v katerih naj se raznarodi hrvatsko dete ? Nam ne dajo Madjari v Medmarju — kjer nas je 80.000 — niti edne hrvatske šole, a mi jim pa za povračilo dajemo vsak dan novo madjarsko šolo. To postopanje naše vlade ne more in ne sme naša opozicija odobravati, ampak mora proti temu v bodočem aa-borskem zasedanju najodločneje protestirati. Vlado je treba posvati na odgovornost, da ne žali narodnih pravic, ker gorjĆ jej, ako jo pozove sam narod na odgovornost!
Milan.
Namestnik grofa Goessa.
Iz Dunaja javljajo, da-sevdobro obveščenih krogih govori, da bo imenovan za namestnika v Trstu grof Josip Thun, sedanji dež. predsednik v Šleziji.
Temu nasproti je pa prinesla »Neue Fr. Presse« vest, da je izvedela iz najboljega vira, da postane naslednik grofa Gceisa knez Hohenlohe, deželni predsednik v Bukovini ali pa baron Handel, namestnik dalmatinski. Imenovanje prvega da je zelo verojetno.
Govori ee tudi o dvornem svetniku Sch\varzu, sedanjemu voditelju primorskega namestnika.
imenujejo druzega nadkonrsirja. Toda zelo dvomljivo je, bodo li hoteli Krečani vsprejeti kakega druzega nadkomisarja. Vlade morajo dobro premisliti. Ako bi morali novo ustajo udušiti z vojaško silo, bilo bi to težko in zelo nevarno delo.
Drobne politične vesti.
— Dalmatinski namestnik Handel. Iz Spljeta pišejo, da je tamkajšnje mestno zastopstvo sklenilo, da se iz občinskega urada odstrani slika namestnika barona Handel«, ker se je isti nedavno zanič-ljivo izrazil o Dalmatincib. V nedeljo je bila slika odstranjena.
Trgovinska pogodba med Avstro -O gisko in Italijo. Iz R ma javljajo, da se nova trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo podpiše v Rimu. Navzoč bo pri tem tudi minister zunanjih stvari Tittoni. Kakor znano, se vrše pogajanja v Vallombrosi pri Fiorenci, kjer se nahaja edina gozdarska akademija italijanskega kraljevstva VBred krasnih gozdov.
Sodnijska razprava proti Zaprešičanom.Iz Zagreba poročajo da je za dne 22. t. m. odredjena pri zagrebškem sodnem stolu glavna razprava proti Zapreši-čanom zaradi dogodkov, ki ao se vršili, ko je dce 18. avgusta 1903 načelnik postaje v Z a preši ču dal razobesiti na kolodvoru madjarsko zastavo.
Zaroka nemškega prestolonaslednika. Kakor že javljeno, je bila v nedeljo uradno razglašena zaroka nemškega prestolonaslednika Friderika Viljema z Me-klenburg-ŠveriiiBko vojvodinjo Cecilijo. Prestolonaslednik je bil rjjen dne 6. maja 1882. v Potsdamu, je torf j sedaj v 23. letu starosti. Nevesta, nadvojvodinja Cecilija, je najmlajša sestra vladajočega velikega vojvode Meklen-burg-Šverinskega, F/iderika Franca IV. Rodila se je 20. septembra 188B, je torej stara 18 let. Mati neveste nemškega prestolonaslednika je udova velika vojvodinja Anastazija Mihaiiovna, ruska velika kneginja. Lani Ee je mnogo govorilo, da se poroči vojvodinja z bivšim ruskim prestolonaslednikom M.hailom Aleksandro vičem.
Albanske krutosti v Stari Srbiji. — Iz Belegagrada poročajo, da je uradno konstatirano, da so b.li v minolem tednu zopet veliki izgredi Albancev. V pe-čkem okrožju je bilo baje ubi:ih pet Srb^v. V Djakovici se ne s:nejo prikazati na ulici krščanski orožoiki ; nekoliko od njih je že prosilo za odpust iz službe, ker niso varni svojega življenja. V Stenici je neki Omer Murad s svojo tolpo izvrš 1 na krščanskem prebivalstvu več umorstev in ropov. V Mi-trovici je neki Albanec na javni ulici napa-padel s palico ondotnega vojaškega poveljnika Šamsi paš_>.
Zadoščenje za umorstvo bel g i j s k i h misijonarjev. Glasim poročila, ki je je prejel londonski >T.me3« iz Pekinga, je frtncozki odposlanec zahteval zadoščenje zi belgijske misijonarje, ki to bili meseca julija v Kitaju umorjeni in sicer, da se kaznujejo zlcčinci, da se degradirajo podprt fjkt in drugi uradniki, ker niso hoteli ščititi inozemcev, da se ustanovi kitajska bolnišnica za vsa veroizpovedanja, di se priredi časten pogreb umorjencem in ca odškodnino nekoliko stotin dolarjev rodbinam štirih Kitajcev, ki so bili z misijonarji vred umorjeni. Za umorjene misijonarje ni zatiteval nikake odškodnine. Kitjska vlada hočj baje privoliti vbo te zahteve.
Krečanako vprašanje. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada odposlala na temelju nekega poročila svojega atenskega odposlanca, štir.m krečanskim garancij skim velisilam, okrožno noto s prošnjo, naj ne uvažujejo korakov nadkomisarja grškega princa Jurja v stvari spojenja otjka Krete z Grško
Iz Rima pa poročajo, da je »Pcpolo Romanoc objavil članek, v katerem se poteza za spojitev Krete s Grškim kraljestvom Kategorična izjava princa Jurja, da ne vaprsjme v bodoča vaČ mandata, ki so mu ga izročile velesile, stavi K /ropo pred alternativo, da spoji Kretj s Grško, oziroma da
Domače vesti.
Slavjanskoe vspomag;ateljnoe obšče-stvo T Moskvi je naslov društvu, katero je imenovalo g. dra. Gustava Gregorina častn'm članom in ne * Vspomcgateljnoe obščestvo itd.« kakor smo včeraj po pomoti zapisali v notici »Odlikovanje«.
Grof (x0«":3S, bivši c. kr. namestnik primorski jo odišel iz Trata definitivno včeraj v jutro ob 7. uri in 55 m.
Srečno pot! !
Himen. Včeraj se je poročil dr. Ž v ko Lapajne, zdravnik v Trstu z gospođicu Tončko Majzeljevo iz Bele Cerkve na D> j lenjskem. Čestitamo !
Razpisana je služba jetničarja pri c. kr. deželnem eoiiš5u v Trstu. Prošnje jo poslati do 15. oktobra 1004. predssdništvu deželnega sodišča v Tr3tu.
Iz Nabrežlne nam pišejo: Po dolgem premoru nam hoče nuditi pevsko društva »Nabrežina« še ta mesec veliko poletao zabavo. Več let je že minolo odkar smo ee divili ob sladkih glasih nabrežinskih slavč-kov in mučen nam je bil ta dclg premor, med katerim se je zamoglo občudovati lepo ubrano petje Nabrežincev le izven Nabre-žine. Z velikim veseljem so me navdali, ko eo mi povedali, da priredijo tudi oni svojo poletno veselico. Veliko jih je res že bilo in še mora narodnjak pokladati na žrtvenik prepotrebne in mile domovine, ali slast in vžitek, kateri se nam nudi ravno v napredni Nabrežini nam bo v popolno zadoščenje. Priliitimo torej IS. t. m. tja, da se v veseli mnogoštevilni družbi navdušujemo ter jih s tem ojačimo, da tudi prihodnja leta ne zapuste svojega divnega programa in zvesti svojemu narodu z vso svojo srčnostjo, kakcr krepeK steber vstrajajo proti navalu nam Slovanom škodljivim elementom. V nj;h krepilo naj nam bo vsem izrek : Na veselo svidenje !
Mojsterski tečaj za čevljarje v Sežani. Dne 5. septembra t. 1. se je ctvoril v Sežani tečaj za čevljarje in bo trajal do 1. oktobra t. 1. Vdeleženci,. črevljarski mojstri in pomočniki se uče pod spretnim vodstvom strokovnega učitelja H. Hulka vsak dan cd 4. ure popoludna do 9. ure zvečer.
Pouk je brezplačan in obseza vse mij-imenitniše in potrebniše ročnosti spadajoče v stroko čevljarske obrti kakor : Jemanje mere, vrezanje vzorcev, strokovno ridauje, prikrojenje, dogotovljenje vrhnili delov in šivanje ee strojem.
Otvoritvi t8ga tečaja so prisostvovali načel iik kuratorija za pospešavanje obiti na Goriškem g. dež. poslanec II jlzer, e. k. okrajui glavar g. A. Rsbek, tajnik trgovske in obrtne zl»oruice v Gorici g. B^siak, etrokovm učitelj g. Hulka uprav:t.Jj občine c. kr. okr. sol. nadzornik g. Kante in občinstvo poleg udeležencev.
G. Holzer je otvoril z nagovorom teča», g. okrajni glavar p jasnivši navzočimi veliko korist tacega pouka je z srčnimi in navdušenimi besedami priporočal pridno in vstrajLo vdeležbo od fctrani vdeleženoev, potem je koj pričel pouk, ki je res| interesanten tudi za tiste, ki n;so Čevljarji.
Omeniti moram, da vdeleženci doba vsa vzorce, orodje kopita in poleg tega tudi blago za napravo jednega para tČevJjev, katere izdelujejo po navodilih strokovnega učitelja. Stranke lahko^ naroče pri dotiku h čevljarjih čevlje, ki se izdelajo poi vodstvom in nadzorstvom strokovnega učitelja.
Po zvršetku tečaja dobe vdeleženci obi -skovalno svedočbo, ki je za taks velike vrednosti.
Ta tečaj napravi po zvršetku rez tavo, ki pokaži napredek pcuxa v tej stroki.
Priporoča se, da ae obilo vdelefeacev udeleži in da isti tudi vstrajajo do konc>* saj je izključno v njihovo korist. Več kakor človek zna, več velja. Nevednost je naj • dražja.
Na Opčlnah priredi v nedeljo, dne 18. septembra »Zavarovalnica za govejo živ<no« e prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Zvon« tombolo in vcselico s plesom.
Vspored se obJavi pravočasno.
Slovenskim vseučiliščnikom. Imatri-
kulacija io ioskripcija za zimski tečaj 1904/5. prične na avstrijskih vseučiliščih dne 23. septembra in traja do 8. oktobra.
Družba sv. Cirila in Metoda poja-
snuje da stane 1000 narodnih kole kov 20 kron. Trgovcem :n trafikam Be more, ako naročajo najmaDj 1000 izvodov ca rjihovo iz-rečno zahtevo dovoliti rabat. Će takoj plačajo naročene kolke, da jim družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vrhu. Razne si. tvrdke, ki ga pa prodajajo družbi v prid brezplačno zagotovljajo si s tem č nom narodno rahvalo. Narodni kolek te naroSa z naslovom : »Vodstvo družbe, sv. C.rila in Metoda v Ljubljani »Narodni dom«.
i
Vipavska »Narodna čitalnica« priredi na Mali Šmaren dne 8. t. m. »pod kostanjem« na dvorcu vipavske grajščjne
veliko veselico.
Vsporei: 1. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, proizvaja godba iz Skednja pri Trstu. 2. F. Gerbič : »Slovanski brod«, poje možai zbor društva »Velesila« iz Skednja.
3.	Vogrič : »Slava Prešernu!«, potpouri, udarja dijaški tamburaški zbor iz Ljubljane.
4.	A. Nedvei : »Ko gledam ti v oči«, poje čitalniaki oktet. 5. Ke=nel : »Devica Orleanska«, overtura, proizvaja godba iz Skeinja. 6. H. Sattner: »Po zimi iz šole«, poje mešani zbor društva »Velesila«. 7. Iv. pl. Zaje: ^Nikola Sab'ć Zrinski«, odlomek iz hrvatske opere, udarja dijaški tamburaški zbor. 8. Veseloigra v enem dejanju: »Popolna žena«. 9. Pies. — Začetek zabave točeo cb 7. uri zvečer.
Obsojen na vešala. V soboto je bil pred pon tn m sodiščem v Novem mestu rad; roparskega zavratnega umora in hudodelstva raznih tatvin obsojen na smrt na vešala 23 letni France K'•man iz župnije St. Janž na Dolenjskem.
France Erman je bil dne 1. julija t. 1. umoril na Brunski gori poštnega pota Franca l>regarja z namenom, da ga oropa. Povrh tega §e mu je dokazalo ša več tatvin, ki jih je izvršil.
Tat t pasti. Včeraj popoludne ob 1. uri je čuvaj skladišča št. 22, kakor vsak dan, šel odpirat ekladieča, ker ob istej uri prične popoludansko delo. A ko je odprl prva vrata, je zapazil, da je v skladišSu neki Človek. Pokl.cal je takoj redar>, a ti eo sli v sfcladišče, kjer so kmalu našli 204. težatca Svetka Železnlk, katerega že poznajo, ker je bil večkrat že aretovan radi tatvine. Njegova specijaliteta je krnja kave. Včeraj predpoludcc se je šaril v «klauišče ter so pustil zspreti, z namenom, da ei napolni žepe in nedra s kavo. Najbrž je to tudi storil, a ukra ieno kavo je pjtem vrgel od ssbe, dočim so ga redar,i iskali.
Kadi ženske. 27-letni težak Fran Mi-hevc, ki stanuje v Šsedn^u, Be je sinoči okolu 11. ure spri z dvema svojima znancema, s katerima je prej pii v ntki krčmi v ulici G ulia. Prepr je navttal mej njimi radi nefee ž.n--ke. — Dobra znanca sta dobro nakresala M hevca. Eden njiju ga je u iarii s kijuči. in po glavi s tako močjo, da ee je Mihevcu pocediia kri j:o obrazu. Končno bo posegli vmea redarji, ki eo are-tovali oba Mihevcova dobra znanca ter ju odvedli pred policijskega uradnika v ul ci Tigor. Ta je zaslišal oba in še nekatere priče, pjtrm r-a pridržal v zaporu enega ni iju, ;n scer 20 letnega S. Z., drtgega pa izpusti?.
M fcevc je pa mej tem šel na zdravniško poetajo, kjer mu je zdravnic zakrpal in obvezal ranjeno glavo.
Tri vreče riža 83 dosedaj še neznrn tatovi ukradli prtdsinočnjim iz obzidanfga dvoriš5a tvrdke Aleksander Kabiglio v ulici Gal leo Galei štev. 10. Gosp. Kabiglio je še po noč zapazil, da manjkajo omenjene tri vreče r.ža. Ta rž je namreč tržaška cist 1-nica r ža pisiala te dni nakemu trgovca z ;estvinam , ki ima svojo prodajalnico v bliž ni omenjenega obeidanega dvorišča. Ta trgovec pa m hotel onega riža vaprejet:, ker ni odgovarjal iregovi zahtevi. Ć.etilniea riža je pa naprosila gospoda Kabiglio, naj jej hrani one tri vreče za nekoliko dni. Gosp. Kabiglio je tej prošnji ugodil ter shranil riž na svojem dvorišču. Predainočnjim pozno je pa zapazil, da vreč* niso vtč tam, kamor jih je bil dal zložiti. Šil je takoj ca bližnjo redarstveno stražnico v ulici Laigi Ricci, ter tam prijavil tatvino. Se atražn ea v ulici Luigi Ricci eo pa t lefonirali o tatvini na vse druge atražp cc.
Eno uro pozneje je pa redar Sain, se stražnice v ulici Media srečal, v ulici della Tesa voz z gnojnim košem. Koš je bil pokrit s cunjami, a voznik se je vedel precej sumljivo. Redar je vstavil voznika ter pogledal v koš. Pod cunjami je pa našel one tri vreče riža. Aretov&l je takoj voznika ter ga tiral na stražnico. Tu je voznik povedal, da je 18-letni Peter Ebling, vreče riia pa da mu je izročil izvcšSek Ivan Goljevšček. Redarji so šli po tega poslednjega, a ta je povedal, da bo ga predainočnjim najeli trije mladeniči, katerih on ne pozna. Najprej jih je peljal v kavarno Moncenisio, pozneje pa v ulico Galileo Galilei, kjer so oni izstopili a on jih je čakal na vogalu ulice. Ko so se vrnili k njemu, so prinesli vsak eno vrečo riža. Dejali bo vreče v njegov vo» ter mu ukazali peljati v ulico Media. V tej posleJnji ulici sj pa vzeli vreče iz njegovega voza ter jih djali v E -lingov koš.
Saveda je policija pridržala pod ključem Eblinga in tudi Goijevščeka.
Razne vesti.
Nov zlati rudnik. Iz Harabovke na Ruskem javljajo, da *o na mestnem občinstvu odkrili zlato itido. Proučavanje rude ee nadaljuje.
Nova poljedelska šola. V Spljetu se odpre b 1. oktobrom t. 1. nova poljedelska sol8. Na tej šoli bodeta poučevala dva učitelja.
Mednarodni kongres zrakoplovcev. V
Petrogradu se je vršil te dni mednarodni kongres za znanstveno zrakoplovstvo. Novi kongres bo leta li>06. v Rimu.
Ljudske knjižnice se na Hrvatskem vsak dan bolj množ?. Sedaj hečajo osnovati društvo za razsirjevanje ljudske presvete, ketero bi ravnalo tudi s temi knjižnicami. To je veakako lepa misel in najde gotovo odziv v vseh hrvatskih krogih.
Za Strossmayerjevo spominsko kolajno iz zlata, katero mu podtre oajtski meščani, se je nabralo v par dneh nad 2000 kron. To ntm najbolj pokazuje, veliko ljubezen O J9-oanov do njihovega največjega sina.
Romantičen beg. Atenski listi so prinesli zelo romantično povest, v kateri je junakinja hči grškega vojnega ministra Smolenskega. Dekle je šlo na morsko obalo, da se s svojo tovar.šlco sprehaja, a naenkrat je skočila v morje ter plavala proti neki barki, ki je plovila po morju. Prijateljica meni, da je bil v barki dr. Apostol Kopulo, ki se je s hčerjo ministrovo zaročil brez vednosti in dovoljenja očetovega. Nekoliko dni potem je dobil minister od svoje hčere list, v katerem mu je javila, da se je poročila s svojim zaročnikom, katerega je 2 leti ljubila.
Otok ki izginja. V severnem morju preti nevarnost malemu otoku Hagu, da ga povsem pogoltne morje. Ta otok je pripadtl nekdaj Š esv'g-Holsteinu, a sedaj je laslnina Nemčije. Deželna vlada v Siesvig Holsteinu Be e obrnila ta ministeretvo za poljedelstvo v Barcl.n s prošnjo, naj bi se podvzelo f-hod ne mere za 'rešitev tega otoka in njegov h prebivalcev Vsako leto odtrže in odnese mt rje j o dva hektarja zen.lje tega otok?. Pred 200 leti je znašalo površje r.toka 1300 hektarjev, a zdaj jih je ostalo še 500. Leta 1800 je živelo na tem otoku 480 prebivalcev, a eed&j jih je 3« 135.
Parižka In londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.67 5°/o italijanska renta 104.—, španski ezteriear 86.47 akcije otomanake banke 573.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna Železni" —Lombardi 94.50 unificirana turška renta 87.75 menjice na London 252.40, avstrijska zlata renta 102.50 ogrska 40/o zlata renta 101.—, Lftnderbanfc —.— turške srečke 122.25, parižka banka 11.86, italijanske meridijonalne akcije 745.—, akcije Bio Tinto 13.90. Slabotoa.
London. (Sklepi Konsolidiran dole 831/s Lombardi 31/., srebro 233 ,„, Španska renta 81 \'a ita • li j enaka renta 103 */«, tržni diskont, 211 l6 menjice ns Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Trdna.
Tržna poročila 6. septembra.
BudimpeSta Plenica r.a oktober 10.43 <?o 10.n0 ; za april 10.70 do 10.8J Rž za oktober 7 90 do 7 91; za april 8.2<i do 8.24 Oves za okt. -v 7.12 do 7.13; zj » pril 7.42 do 7.44 Koruza za september —.— do —.—, za maj 7.^4 do 7.35.
Pšenica- ponudbe srednje; povpra&evan e re-zervirano, trdno. Prodaja 16.U0) meter, stot, za 15 ' siotink zvišanja Rž, o es in koruza za 5 do 10 Btolink vi^je. Vremf*: lepo.
H a v r e. (Sklep,) Kava Santoa good a«e rage za tek. mesec po 50 kg 4 3.73 frk, za dec. j 44.25.
H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos goo. average za september 36—, za dec. 36l/-> marec 37'4, za maj 3?'/4 vzdržano. — Kava Rio navadna loco 36—37, navadna reelna 3^—40, navadna dobri
41—43
Hamburg. (Sklep ) Sladkor ts aept. 21.80, za oktober 22.40, /« dec. 22.20, z» januvar 22 33. za maj 22 60, ik avgust 22.90. Mirno. — Vreme: lepo.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptac K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispil* ! promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— d t —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov 10T/» Sh. Java U.4\, Trdno.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo 2t dobave, vzdržano. 10 atotiak znižanju.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15 40, rž zs okt. 15.75. za november-df cember 16.—, za nov. februvar 16.35 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 22.40 za okt. 22.70, za november-dccember :i3.15,2a november-febr. 23.15. (mirno). Moka za tekoči mesec 30.2u za okt. 30.40, za nor.-december 30.70, za november ftbruvar 31.15 (mirno) Repično olje za tekoči mesec 49.75, za oktobar 5U.—, za nov. - december 50.— z.i januvar-april 51.— (stalno Špirit za tekoči mesec 43.50, za okt. 43.25 z£ uov. -december 40.75 za januvar - april 40.75
(mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 26--2-i!/4
(mirno), beJ za tekoči mesec 293/4 za okt. 301/t, za okt.-jan. 31—, za januvar - april 3i*/4 (trdno) rafiniran 62—621/. Vreme: lepo.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
----ulica Tesa št. 52. A.----
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konknrenes.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Dtitrovan oanlk brezplačno la frfcnfeo

Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
jffag. jftartelanc
Skladišče ulica Chiozza 8
Med iz zahodne Indije popolnoma pristen in čiščen . . kg. po K 1.20 Sir planinski, polnomasten, jako
okusen.......kg. po K 1.60
Perutnina (kokoši, race itd.) lastne kuro-reje v Barkovljah, po velikosti, komad od 1 krone naprej.
Za pristnost svojega blaga prevzamem popolno garancijo.
U K 3KK*gKXXXXKKXK K
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
= Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu.
Zaloga Jftattonijeve (jiesshiibler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10
IVAN JANČAR
tehnični koncesijonlrani zobozdravnik
t Trstu, ul. Torrentc 32 II. n.
Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8—G. pop.
ME. G AL -S3 Trst, Corso 4
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične no^ovice in modre U ortopedieni aparati, aparati za vzravnava nje života,
pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. ===== PREDMETI ZA BOLNIKE.
Naj veča solldnost.
Borzna poročila dne 6. septembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.03— 19.C6, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239.60 240.— Francija K 91.95—95.10, Italija K 94 95 — 95.10 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.40, nemški bankovci K — —--
avstrijska ednotna renta K* 99.25 — 99.50, cgTsk. kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renu. n
102% iOa— kreditne akcije K 649.--bol.—
državne železnice H«ii9.— — 6-41.— Lombardi B
fcS.— 90 —, Lloydove akcije K. 693.--698.—
Srečke: Tisa lv 323.-327 —, tvredit K 460.—
do 472. Bodrakredit 1880 K 305— 315 —. Bo-denkredit 1889 K 296.— 303 —, Turftke K 12S.S0 do 130.50 Srbske —.— do —.—.
Dunajska Dorza ob 2. url pcool r.
MIRODILNICA
ulica Farneto 33 (nova palača).
Velika zaloga drog, barv, če-pičev, esenc, parfumarij, če-jev, špirita, mineralne voda in v to potrebnih rečij. V zalogi dobiva se tudi
retine, šipe, sveče, petrolej itd. itd.
Priporoča se cenjenim odjemalcem
M. SALARIN1
v ulici Fonte della Fabbra št. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v veliiem izboru ee od satena in platna, kostumi satene ni platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici ; 603 oblek po K 10 za moške, 400 po K S za dečke. Zalog* je vedno obložena z izdelki najboljših to varen (Ješke. Kormina in Cervinjana.
PODRUŽNICA;
„ALLA CITTA Dl LONDRA"
ul. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca)
S. Skrinj ar. £000000000000000
<B
	včeraj	danes
Državni dolg ▼ papirju „ « ▼ »rebru	luO.lu	10J.15
	100.15	100.15
Avstrijska renta v zlatu	119.20	119.20
„ ▼ kronah 4*/,	9i»30	99.30
A vat. investicijska renta 3 "/,•/.	90.95	90 95
Ogrska renta v zlatu 4%	118.93	118.95
„ v kronah 4*/,	92.10	97.10
* renta 3'/,	fK.95	88.90
Akcije nacijonalne banke	1614 —	1614. —
Kreditne akcije	649.-	650.—
London, 10 Letr.	5J3H 65	219.65
100 državnih mark	1 i 7.25	117.27
20 aark	23.45	23.45
20 frankov	19.03	19.03
10 ital. lir	i»5.—	96.—
Ceeareki cekini	11.34	11.34
v
Cevljarnica
SILVIO MONICO
se je preselila iz ul. Riborgo št. 10.
v ulico Malcanton 8.
F. PERTOT, urar, v TRSTU
nI. delle poste 9, palača Galatti (zadej Narodnega doma)
Prvi slovenski urar.
Ima velikansko zalogo nr vseli vrst iz najslofiteljsili tovarn. Veliki Izbor zidnili ur, koje daja tudi na obroke.
Priporoča se svojim slovenskim rojakom!
• feprejeaia zavarovanje člove^ke^a *iv-jeaja po najraznovretnej^ih kombinacijah pod tako ncodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti i« t g-dno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjšujočimi se vplačilu
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ4"
vzajemna zavarovalna banka v
ragri.
Rezsrvni fond 29,217.694.46 K Izplačana odškodnine: 73,324.623 17 K Po velikosti drusra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenat Skoda cei uje takoj in natmikuitneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristne namene.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Jo sip Stantič
Zalaratelj «•. fcr. redarstvene straže. <•. kr. crlaniesra earia-skega urada in skladih, e. kr. pri v. llovd. orož. e. kr. fiuaueiie __straže v Trstu. Kopru in Pni ju.
TRST. - Ulica Kosario šiv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (Iiiks) = T1
pit* ^
1vi/^.
ga -t- »vaa :3
$ v ' M
v''
_Cene nizke Postrežba točna.

Pisarna za vojaške zadeve.
Dovolje na od vis. c. kr. namsstnišlva v Trstu Piazza delia Borsa It. 5, II n.
1\ dnje nstmeno in pismeno rasvtte in pojasni a \ v^th \i jaških in bramhenih zad-^ah.
£esi*v<. a piofnje m uloge zadevajoč jednu, t u « ptostovi»lji-e, nabore, oproščen a in prf-Uižiue . r žu h vaj ter kontrolu h zborov; ps edčat-ne žfriiif.^e, «pr»j*-m gojei c*v v vo aška ooga	u oke (rek uri«), rek.amrc ;e ud.
Uradne ur« vsak dan od (J. do 1. ia od 4. do 7. po|« ludne.
?rodajalnica izgoio vi jenih oSlek
s illa Gitta di Trieste" M
tvrdke
EDVARD KALASCH ^tj
«
K X


F o visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena e ko vito na
rndnicom
čista alkaiičko-muriatička
^pafovačka kiselica
nije eamo najbolje i najzdravije stolno piće, ved ;e i najkorisnija i najglasovitija lieliovita voda, Voja je od p'\ih lieČniČkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo
bolesti želudca, t luda. crkljana. razrih katera. astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne zilei, natekiih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih
ženskih bolesti.
Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna
„UPRAViTELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE ',
ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i
gostionama.

V mirodilnci
ALOJZIJA MERMOL
nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18.
se nahaja velik izbor barv. čopieev, po k ost i, tiskanih pol za tapeciranje sob, olje za barve, petrolej. špirit z;i žirati. najfinejši prah proti mrčesom, žveplo iu modro grnlico itd. itd. P.-odaja rediir.eja praška za živino.
Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
s krojačnico, kjer ae izvršujejo obloge po meri i u najugodnejših ee^ali. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za deiavaki stan po izvanredno nizkih cenah Izbor t> «> lj s 1 11 in navadnih snovii. VELIKI IZBOR -32B2
izgotovljenii hlač za delavce
kakor tudi blaga zu hiače, ki se napravijo po mari. Avtorizovana krojačuica.
«
K X X K K
K X
X
»
K
K
X
K «
K
S>ojl k svojim !
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Mil ha, ulica Cavana (uhod ulica Cavazzeni štev. 3).



nsz~ 1
m
B
x *
X
Svoji k svojim !
M. S t op p ar v Trstu
ulica S. Giacomo 7 (Corso)
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Vsakovrstno sladčice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst.
Tu- in inozemska vina v buteljkah.
Vse naročbe franko na dom. Pijačev ledu.
2K
Serravallo-vo železnato kina vioo
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem.
Priporočeno od na^sloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
^SZ^rr^rTTTlE, Sfcl cz -J
Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst.
Nova redna, bitra in direktna slrižba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni brzoparobrod
GIULIA

nova delalnica in zaloga predmetov za razsvetljavo
ir a* e 11 j Si® az^oli
TRST — Androna del Moro štev. 15, 1. nadstr. — TRST
ti ima sprejemaliiče narcčD v si. miroMci Merja, nasl. Barriera vecchia il 26. Telefon 461.
■'
♦>500 ton. odpluje dne septembra, r- \ovi Vorlc.
Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250. — , I. razred K 300.—.
Fotre/.ita in hrana vr*ak dan svež kruli in me.^o) dobro vioo. zdravai>k* službe. 1'arniki so električno razsvetljeni in ventiliran'. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
-^vrv^TUKr. s	-purj "a .. j-:-i»rj-^A-'v-^v1 '^omhizararm
sprejema po najugodnejših ceuali prekladanje vsakovrstnih svetilk, napeljavo pl'na v nove prostore, kakor tudi čiščenje in popravljanje svetilk.
Velika zaloga in izbor lir, sve ilk, tulipanov, balonov itd.
Izključni zastopnik in zalagatelj dobrcznanih novih angležkih mrežic i; čiste Žide in dvojnim šivom ter oj&čene z niVlastim pokrovcem : komad p"> st. — Sprejema mesečne naročbe v javnih prostori i in družinah z brezplaeaim čiščenjem. — Sprejema vsakovrstne popolne naprave na mesečne obroke. — I >e!a se izvrše takoj ia pod otebnim radzors.vom lastnika.
Predmeti in eene brez vsake konkurence. "IBS
Jstano vlj eno leta 18"
x>
o T3
<0 G
e6
d3 ns o u

6—
priznano najboljše
Oljnate barve
zmlete s strem najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
^Bolf }(auptmann v Ijubljani
prva tovarna oljnatib barv, firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
t«*?®])
i
i «
- <t»
Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno.
K

r*
»TJ »i
o &
ts
o o*
o
i
DEAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
JLJUBLJAJNSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovca.
Kupuje in prodaja
val vrste rent, zastavnih pisem, prijorhet, komunalnih obiigaclj, srečk, delnic, valut, novcev In deviz. • mm izdaja k vjakemu žrebanja.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl
Zamenjava in eekomptnje
izžrebale neduueLue papirje In vnovčnje zapale
Izgubi
Vtnkuiu)« In dlvinkufuj* vojadke žen<tnlnske kavcije.
VV	agr Borrnm mmročila.
Podružnioa v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreztim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc dne vzdiga.
Promet i čeki in nakaznicami.