Posamezna številka 1 K. Štev, 91 • Poštnina plačana v gotovEnl. V UuDiM v nedeljo one i. malo 1921. Lelo XL!X, »SLOVENEC« velja po pošti n« vsa strani Jugoslavije ln v Ljubljani: za oelo leto naprej. K 240>— sa pol leta „ ,. „ 120-— sa četrt leta „ . , n 60-— sa en mesec „ .. „ 20'— Za inozemstvo celoletno K f.'," fr. č=š Sobotna izdaja: = Za oelo leto ..... K 40'— sa Inozemstvo 55 — Inseratl: Eaostolpna petttvrata (i>3 mm alroSa in 3 min visoka alt nje prostor) sa enkrat . . . po K 6-— poslana Itd. . . po K 9'— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas 59/9 mm K15. Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po praz-niku ob 5. uri zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjevi altol Stev, G/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranHraDa pismr. se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, upravu. štv. 328. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, Rvstr. ln češke 24.797, ogr. 20.511, bosn.-hero, 7583. Prihodnji torek bodo začele voliti občine po deželi svoje občinske zastope. Poživljamo vse svoje organizacije, da nam nemudoma javijo zanesljive podatke o izidu volitev. Vedite, da nameravajo liberalci, ki so bili v mestih že tepeni, potvoriti izid volitev in mistiiicirati javnost. Somišljeniki! 280 občin je že v naših rokah. To je dejstvo! Nasprotnikom ne pomaga nobeno zavijanje preko tega dejstva. Na delo! V boj za samoupravo občin! Tajništvo SLS. Dunajska vlada jo začutila vendarle potrebo, da odgovori naši vladi na njen korak glede preganjanja Slovencev na Koor-škem, ki nasprotuje določilom senžermen-ske mirovne pogodbe. Odgovor pa je tak, kakršnega daje vlada, ki noče ali ne more odgovarjati-za protizakonitosti, ki se gode pod njenim okriljem našim rojakom v Koroški deželi. Dunajska vlada namreč javlja g. Pašiču, da je določila potrebno enketo, ki naj preišče pritožbe zoper postopanje njenih organov ter nasilnosti nahujskanih nemških sodeželanov zoper koroške Slovence. Da bi se mogel ta korak avstrijske vlade sploh smatrati resnim, bi morala najprej sporočiti, kdo da sedi v tisti famozni preiskovalni komisiji, ker so nam praktike takih komisij v Avstriji že iz vojne dobe predobro znane in imajo navadno nalog — saj tam je bilo vedno tako — da pod plaščem objektivnosti prikrijejo in utaje izvršena zlodejstva. Ali morda v tej anketi ne sedijo faktični voditelji protislovenske gonje na Koroškem, kakor gospod deželni upravitelj dr. Lemisch in prosluli okrajni glavar, dvorni svetnik Rainer, ki je moralni povzročitelj poizkušenega umora nad dekanom Limplom? Tu ni treba šele mnogo preiskav, ker so dejstva nad Slovenci izvršenih zločinov jasna in neizpodbitna ter med prebivalstvom splošno znana, da se moremo le čuditi, da ne bi bila že dav-nej znana tudi dunajski vladi. Ali dunajski vladi res ni znano, da je vse nemško in nemškutarsko koroško prebivalstvo oboroženo, da imajo povsod skrite velike zaloge municije in orožja, kar je seveda tudi proti določbam senžermenske mirovne pogodbe? Ali dunajski vladi morda tudi ni znano, da je »Heimatsdienst« najel in plačeval po vseh večjih krajih pre-tepaške tolpe1 z namenom, da terorizirajo Slovence in jim onemogočijo življenje na Koroškem? Zakaj dunajska vlada že zdav-nej ni dala preiskati in izslediti nemških zločincev v velikovškem okraju, ki požigajo slovenske domove? Tekom kratke dobe so dvakrat zažgali pri Slovencu Pavlu Miglar-ju in najnovejši čas pri Slovenki, šivilji Poš v Šmarjeti, ki vse svoje življenje nikomur ni storila ničesar žalega in ima celo v nemških očeh na sebi samo ta madež, da je Slovenka. Ravnolako dunajski vladi ne bo neznano, da se je zastopnik Nemške Avstrije pri plebiscitu na Koroškem v imenu avstrijske vlade napram plebiscitni komisiji obvezal, da zaradi plebiscitne agitacije Nemci ne bodo zasledovali nobenega Slovenca. Kakor divje zveri pa preganjajo koroške oblasti slovenske duhovnike in še dvorni svetnik Rainer nič ne prikriva, da se to godi radi tega, ker je duhovščina agi-tirala za Jugoslavijo in ker je narodnega mišljenja. Nešteto slovenskih duhovnikov je nemška drhal s silo in grožnjami z vednostjo in pri sodelovanju nemških oblasti pregnala iz Koroške preko državne meje. Na Koroškem si je slovensko ljudstvo iz svojih sredstev zgradilo dve narodni šoli, in sicer v Št. Jakobu v Rožu in v Št. Ru-pertu pri Velikovcu. Ti dve šoli delujeta na Koroškem že več desetletij. Toda po plebiscitu jih je avstrijska oblast v nasprotju z določbami sdnžermenslce mirev- ne pogodbe zaprla in še do danes nista smeli začeti s poukom. More li dunajska vlada tajili, da bi ji to ne bilo znano? Jeli treba za to še kake preiskave, mesto da bi takoj ukazala, da se šoli po več kakor polletnem prestanku zopet otvorite? Vidi se, da dunajska vlada nima resnega namena storiti konec preganjanju našega življa na Koroškem in zato bi g. ministrski predsednik Pašič storil bolje, da seže po drugih sredstvih nego so prijateljski koraki pri dunajskem kabinetu. (Iz govora narodnega poslanca dr. Janka Šimraka v seji ustavotvorne skuščine dne 20. aprila 1920). (Dalje.) Kraljevina Srbija in Narodno Veče. Suvereniteto Narodnega Veča je potrdila tedanja vlada kraljevine Srbije. Gospod Nikola Pašič, ki je bil takrat predsednik vlade, je poslal 8. novembra 1918 g. dr. Korošcu pismo, v katerem pravi: V imenu kraljevske srbske vlade mi je čast vam sporočiti, da ista prizna Narodno Veče v Zagrebu kot zakonito vlado Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki žive na teritoriju Avstro-Ogrske monarhije in da sem danes odposlal vladam Francije, Anglije, Italije in Severnih ameriških držav noto, v kateri jih prosim, da tudi one priznajo Narodno Veče v Zagrebu kot zakonito vlado jugoslovanskih pokrajin bivše Avstro-ogrske monarhije. Istočasno je kraljevska vlada vzela na znanje, da je Narodno Veče pooblastilo g. dr. Trumbiča, predsednika ju-goslovar^kega odbora v Londonu, da ga zastopa pri zaveznikih, dokler se ne vstvari skupni organ za diplomatsko akcijo.« Enako pismo je Pašič poslal tudi vsem ministrom v novembru leta 1918. To je razvidno iz zapisnika ženevske konference od 9. novembra 1918. Zanimivo je, da so ta zapisnik poleg Pašiča podpisali še gg.: Marko Trifkovič, Milorad Draško-vič, dr. Voja Marinkovič in dr. Gregor Žerjav. V tej ženevski deklaraciji se v imenu predstavnikov vlade Narodnega Veča, v imenu predstavnikov vlade bivše kraljevine Srbije in vseh strank, ki so sodelovale, jasno priznava, da je vlada Narodnega Veča v Zagrebu suverena. Min. Svetozar Pribičevič: Jaz sem de-peširal v Ženevo, da dr. Koršec ni bil pooblaščen podpisati Ženevsko deklaracijo. Dr. Šimrak: G. Pribičevič pravi, da je poslal brzojav v Ženevo. V naših dokumentih ni to nikjer konstatirano, niti je o tem kdo kaj vedel. — Sv.Pribičevič: Jaz sem o tej stvari podal Narodnemu Veču tudi referat. — V. ViUIcr: In ta referat je bil sprejet. Dr. Šimrak: Jaz sem bil glavni tajnik Narodnega Veča in član osrednjega odbora, a do danes nisem ničesar slišal o tej depeši g. Pribičeviča. Ako je on to depešo odposlal, potem je to storil na svojo roko za hrbtom članov Narodnega Veča. — Sicer ste se pa gospodje prenaglili, če mislite, da se bo iz tega izvajalo kako državno plemensko suvereniteto. Ne bojte se tega! V Narodnem Veču so bili največ Slovenci in Hrvatje. Sedanji največji zagovorniki centralizma, g. dr. Žerjav, g. minister Draškovič in g. ministrski predsednik, ne samo, da so priznali enakopravnost Hrvatov in Slovencev in nc samo, da so govorili, da ne sme biti majerizacije, oni so dali cclo ono, česar mi sami nismo hoteli, dali so nam suvereniteto. Ljudje, ki se danes nahajajo v Jugoslovanskem in Narodnem klubu, pa so govorili: Mi ne maramo teh plemenskih držav, temveč hočemo samo eno: veliko in močno jugoslovansko državo. Zanimivo je tudi, da je bil g. Stojan Protič, današnji , separatist? proti tej su-vereniteti, ki so jo neiskreni sedanji predstavitelji v vladi razglasili na vse strani sveta. Tudi mi smo dejali, da bi ta sve-reniteta značila tri razne države. Naše stališče jc bilo tedaj isto kot jo danes: Mi smo proti majorizaciji in zahtevamo enakopravnost za vsa tri plemena. To je bilo vedno naše načelo. Ne maramo treh suverenih držav, temveč eno samo močno državo, ki temelji na narodnem edinstm Srbov, Hrvatov in Slovencev. Edi- na garancija, ki nam jo daje vaš centralizem, pa je majorizacija, nadvlada in hegemonija. (Dalje.) v seji konstituante dne 27. aprila 1921. (Dalje.) Ugodno razpoloženje med Slovenci ob prevratu za zedinjenje s Srbi Povpraševali se boste morda, v kaki zvezi so ta moja razmotrivanja z vladnim načrtom ustave. S temi spomini na preteklost sem hotel najprej pokazati, da je bilo baš med slovenskim ljudstvom in med našimi kmeti po zaslugah s Krekom čuteče duhovščine razpoloženje ob razpadu Avstrije najbolj pripravljeno za ujedinjenje s srbskim narodom in da v tistem času ni bilo nikakega pretidržavnega gibanja od strani ljudstva, ker so bila tla pri nas v Sloveniji za ujedinjenje dobro pripravljena. In ravno po zaslugah naše duhovščine, ki jc oskrbovala naše ljudstvo z branjem, je bil že poprej srbski kmet toliko znan našemu slovenskemu kmetu, da mu je bil simpatičen, simpatičen zaradi zaslug in trpljenja, ki ga je pretrpel na Balkanu, trpljenja, ki je bilo precej slično tudi trpljenju slovenskega naroda. Kakor so vaši predniki pred stoletji umirali na kolcih v bojih za svojo svobodo, tako j-; tudi naš voditelj hrvaških in slovenskih kmetov Matija Gubec v bojih proti nemškim graščakom končal svoje življenje na razbeljenem tronu v Zagrebu. Solidarnost vseh poštenih delavccv brez ozira na narodnost, pleme in vero. Moje najtrdnejše prepričanje, gospodje, je, da vlada med delavstvom vseh narodov harmonija, in da tisti sloji, ki v resnici delajo, nikdar nimajo razloga, da bi se med seboj klali. Delavec, pa naj bo to kmetski, tovarniški ali pa duševni delavec, spoštuje vsakega delavca brez razlike stanu, brez razlike narodnosti, brez razlike vere iz spoštovanja do njegovega težkega življenja, spoštuje ga iz spoštovanja do njegovega utrudljivega dela. (Klici: »Tako je!«) Narodnostne in kulturne boje, gospodje, razpihujejo povsod le ljudje, ki hočejo imeti strankarske koristi od tega. (Poslanec Milan Pribičevič: »Najviše popovi!«} Hočem Vam tudi na to odgovoriti, gespod poslanec. Slovenski kmet nima razloga, da bi mrzil svojega sotrpina, pa naj si bo katerekoli narodnosti, naj bo to Nemec, naj bo Turek, naj bo Madžar, naj bo Ru-mun ali pa kdorkoli. On želi živeti z vsemi svojimi stanovskimi tovariši in sotrpini v sporazu.mu in prijateljstvu. Posebno pa so mu dragi prijatelji srbski kmetje, ker mi slovenski kmetje spoštujemo težke žrtve, ki so jih doprinesli baš za naše ujedinjenje. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zastrupljanje 'javnega mnenja s trditvijo, da smo protidržavni. Kakor vidite, nc more biti med slovenskimi krneti in srbskimi kmeti niknke-ga nesporazurnljenja. Slovenske kmete so razkričali za protidržavni element. Toda samo tisti ljudje, ki hočejo od tega, kakor sem že poprej omenil, strankarsko prof i tirati, zastrupljajo vaše javno mnenje ter odvračajo vašo pozornost od pravih razlogov, radi katerih je tudi med našim slovenskim ljudstvom veliko nezadovoljnosti z našo državo. (Medklici iz kroga poslancev muslimanskega kluba: »I kod nas jc nezadovoljnosti, pa opet smo za državu!« — Poslanec Mihajlo Avramovič: »I o vi su za državu 1«) 'Mi to povemo odkrito, ker nam to veleva naša narodna dolžnost, resnicoljubnost in naša skrb za državo. Mi smo nezadovoljni z marsičem, kar sc dogaja tu v Belgradu. Mi smo tudi nezadovoljni z marsikatero točko v predloženem načrtu. Razdelitev državo na »oblasti«, Zakaj smo proti njej? Ako gcvfiriino o napato.li, Iti jih ima po na?em mnenju tiskrnji no- črt, se moramo ozreti najpoprej na § 95., ki določa razdelitev države na oblasti z največ 700.000 prebivalci. To se pravi z drugimi besedami: razbije se naš dolgoletni sen, smoter naših teženj skozi več nego pol stoletja, razbije se naša ljuba Slovenija. (Poslanec Milan Pribičevič: »Tudi Srbija se razbije!«) Če se sprejme ta načrt ustave, se zaseka našemu slovenskemu plemenu rana, ki bo krvavela desetletja in morda je ne bo mogoče nikdar več ozdraviti. Težko mi jc, gospodje poslanci, da moram rabiti take trde oesede tukaj pred vami, pred poslanci, ki še sami krvavite iz stoterih ran, ki ste jih doprinesli za naše ujedinjenje. Zato je tem bolj moja dolžnost, da vam kar mogoče nepristransko pojasnim, zakaj smo navezali mi svoje delo tako zelo na takozvano avtonomijo, da preže-nem, če mogoče, iz vaših src vsak strah, da bi utegnila avtonomija spravljati v nevarnost edini blagoslov, ki ga vam je prineslo nečloveško trpljenje skozi do1-*-ta: našo skupno državo. Skušal bom to storiti s tisto os srčnostjo, ki io zasluži narod, čegai so v desettisočih raztresene po raznih bojiščih in pokopališčih ter zagrebene po raznih internacijskih taboriščih. Mi smo proti centralizmu v glavnem iz teh vzrokov. Mi smo predaleč od Belgrada. Upravne težkoče. Naša zemlja je daleč odaljena od Belgrada. Mi imamo iz Belgrada do Ljubljane dobrih 560 km. Ko smo se ujedinili, ni pri nas nikao govoril o decentralizaciji naše državne uprave,ker smo pričakovali iz Belgrada le vse najboljše. Toda doba zadnjih dveh let nam je pokazala, da se te naše nade niso uresničile, in sicer ne morda radi tega, ker jih Belgrad ni hotel uresničiti, ampak zato, gospodje, ker ljih ni mogel uresničiti. Kakor rečeno, smo mi najprej od Belgrada predaleč oddaljeni, in Vi ne boste nikdar mogli dobro poznati naših razmer v Sloveniji. Pa tudi, ako bi jih poznali, so pogosta pota za nas semkaj v Belgrad predolga in predraga. Mi želimo v interesu dobre uprave, da bi imeli za vse stvari, o katerih ni neobhodno potrebno, da bi se vladale iz Belgrada, svoje središče v Lubljani. Ako se imamo proti kaki stvari pritožiti, potem imamo ne samo blizu instanco, ki nam more pomagati, ampak tudi uradništvo, katero pozna naše pokrajinske razmere. Bistvo demokracije. Po mojem mnenju je bistvo demokracije v tem, da se kar mogoče največ ljudi pritegne k sodelovanju pri upravi in da vsak državni funkcionar odloča samo o stvareh, ki so mu dobro znane. (Odobravanje.), Tako pa se mi je, gospodje, primeril pred nedavnim časom značilen slučaj, ko jc odločal gospod minister za notranje zadeve Draškovič o naši kmetijski družbi, kako in kdaj sc ima vršiti občni zbor. Odredil je to seveda na način, ki je bil krivičen za našo stranko. Ko sem se jaz pri gospodu ministru pritožil v tej zadevi, mi je g. minister rekel, da ne ve, kaj je podpisal. On niti ni vedel, za kaj se je šlo. Seveda jc on podpisal na prigovarjanje gospoda Baltiča to, kar mu je po gospodu Baltiču sugerirala naša trojica demokratov iz Slovenije. (Poslan. Milan Pribičevač: »Kaj pa je delal doktor Brejc, ko je bil na vladi?* — Poslanec Momčilo Ivanič: »To nam bo-te pa Vi povedali.« — Veselost. — Poslanec Milan Pribičevič: »Vsi so enaki!«) KRIZA V ŠKODOVIIT TOVARNAH. Pilzen, 30. aprila. (Izvirno) Vsled pomanjkanja odjemalcev so Škodove tovarne v Vilsomjih odpustile veliko število delavcev in zmanjšale obratovanje na eno skupino. PROTI BTR0KRATIZMU NA ČEŠKEM. Praga, 30. aprila. (Izv.) Zveza narod-no-socialnih prometnih delavccv, ki šteje 130.000 članov, jo sklenila, da s 1. majem omeji na vseh železnicah obrat samo na od pošiljanj* osebnih vlakov in varnostno službo,'kot pr&Utsl prati bkcki-atii]iwau si- Ker se je po občinskih volitvah v slovenskih mestih raznescl glas, da bi se mogle protidemokratske stranke združiti v blok proti JDS, tako da bi liberalci nikjer ne dobili župana, je v vrhovih Jugoslovanske socalno demokratične stranke močno završalo. Anton Kristan, Etbin Kristan in dr, Korun, ki so se vsi znaSli te dni v Ljubljani, so, kakor izvemo iz najzanesljivejšega vira, napeli vse sile, da preprečijo eventualno skupno sodelovanje socialne demokracije s protiliberaino opozicijo. Sodstvo socialnGdem. stranke je 29. t. m. sklenilo, da se socialni demokrati ne zvežejo z nikomer in dodalo, da socialistični občinski svetovalci tudi ne smejo glasovati niti pri prvih niti pri ožiih volitvah za župana iz meščanskih strank. Ta meglena izjava kaže, da so imenovani voditelji dosegli vsaj to, da se ne posreči protiliberalna koalicija. Sicer pa vemo prav zanesljivo, da se Anton Kristan in dr. Korun trudita še dalje, da pomagata demokratom na konja, kar ni čudno, če pomislimo, da so socialistične gospodarske organizacije dobile kredit od »Jadranske banke« in da g. Anton Kristan tako dolgo ne postane upravitelj Friderikovih posestev, dokler se ne oddolži demokratski stranki s primerno politično protiuslugo. Stvar pa ima svoje težave, ker se nekateri voditelji slovenske socialne demokracije upirajo tem načrtom, ki naj stranko popolnoma uprežejo v voz bankokracije. Tudi ni verjetno, da bi sccialnodemokratično delavstvo molče odobrilo politiko milijonarja Antona Kristana, če ni že popolnoma oslepelo. Potem, ko jc to poročilo bilo gotovo, smo dobili v zadnjejn trenutku sledečo in /ormacijo: Kakor izvemo iz najverodo-stojnega vira, se je Jugoslovanski demokratski stranki s pomočjo bodočega upravitelja Friderikovih posestev Antona Kristana posrečilo zagotoviti si župana za mesto Ljubljana. Gospodje sodrugi bodo oddali pri volitvi prazne glasovnice, ker pa bodo komunisti kot izrazito cpozicionalna stranka proti »meščanskemu svetovnemu redu« storili seveda isto, bo kandidat JDSarjev združil na svozo osebo 19 glasov, nakar se bo smatral izvoljenim z 19 glasovi proti 18. To bo večina izmed vseh navzočih občinskih svetnikov, ako se bo zakon v tem smislu tolmačil — saj so paragrafi raztegljivi in vlada proti temu, tolmačenju ne bo seveda nič imela. Sccialno-demokratska voditelji pa mislijo svoje delavske volivce potolažiti s tem, da bodo svojo abstinenco pri volivnem aktu, ki bo pomagala demokratu do županskega ctol-ca, utemeljili s fulminantnim protibiu "ij-skim govorom. Tako bo demokratski volk sit in proletarska koza cela. Pa reci kdo, da Anton Kristan ni z vsemi žavbami namazan. Pakt med demokrati in Kristanom v imenu socialnodemokratične stranke je pravilen in podpisan kakor med Faustcm in Mefistom. Vse, kakor treba. Iz Belekrajine, kjer je naša stranka še pri zadnjih volitvah v ustavotvorno skupščino tako slabo odrezala, prihajajo vedno ugodnejša poročila. Pri zadnjih volitvah je dobila SLS komaj četrtino vseh oddanih glasov. Danes ima pa že sedem občin, med njimi največje belokranjske občine, brez boja in izključno v svojih rokah. Te občine so: Vinica, Dragatuš, Lokvica, Drašiče, Dol, Vinji vrh, Dol. Pregrad. V štirih nadaljnih občinah je edina kompromisna lista z večino SLS. V štirih malih občinah je samo nasprotna lista. Te občine so bile odnekdaj v nasprotnih rokah. Tako je izmed 31 belokranjskih občin volivni boj v 15 že odločen. Naši pristaši so se dobro držali. Prihodnje dni, ko se bo bil boj za ostale občine, naj dopolnijo zapo-četo delo. Dobrepolje, V naši videmski občini so samostojni delali s sleparstvi. G. Škulj iz Zdenske vasi je nosil podpisovat kandidatno listo in ljudi larbal, da se naj podpišejo, če so za to, da ostane župan v Zdenski vasi. Tako je govoril v Ilovi gori. To je hi-navščina! Volivci videmske občine spreglejte! Samostojnim gre za to, da bi napravili za župana Miloša Kavčiča iz Pred-strug, moža ki se je priselil v našo občino. Vsi ga poznate kot starega liberalca. Vsi tudi veste, da se vsi liberalci in samostojneži zbirajo vnjegovi hiši. Ta tujec nas ne bo komandiral! — V občini Pcdgora pa delajo samostojni sleparji čudeže. Čujte, kaj se je zgodilo! Kot nosilec liste SKS je Ivan Stch, tovarnar v Podgorici št. 28, ki je bil ves čas, ko je bil določen rok za vlaga-ganje kandiat. listin, odsoten iz občine, celo iz naše države in vendar nosi samostojna lista njegov lastnoročni podpis in je on nosilec liste. Takega sleparstva so zmožni samostojneži. Dolžnost okrajnega glavarstva je, da to sleparstvo postavno kaznuje. Za več drugih so na razpolago lastnoročno podpisane izjave, da se niso sami nikdar podpisali, ampak so podpisi ponarejeni. Na kandidatni listi je tudi Anton Pavlič iz Podgore. Zares čedna družba je to. Volivci, ali vidite, kako vas sleparijo? Zato proč od stranke, ki hoče s sleparstvom priti na krmilo. Iz Radovljice nam pišejo: Tudi v našem divnem mestecu gorenjskega kota se pričenja volilni boj za občinsko gospodarstvo. Imamo kar tri lisic. Pod svojo pravo firmo je nastopila samo Slovenska ljudska stranka. Nasprotniki so se po raznih gostilniških kuhinjskih dogovorih domenili — gostilniška. kuhinja igra namreč v našem mc-stecu prvo vlogo — da Jedeesarska gospoda radovljiška napravi dve listi pod vabljivim naslovom »Meščansko-gospodarske stranke« in »Javnih nameščencev«. Gospoda se je sramovala svojega policajdemo-kratskega naslova in sc je hotela poslužiti pavovega perja, da bi s pomočjo neprevidnih meščanov, kateri so se zbali sokolske strahovlade, zlezla v občinski odbor in bi poveljevala ddmačinom. Komando jedees-arjev, katero so pred nekaj dnevi naša avtonomna mesta porazila, so seveda prevzeli prvobojevniki centralizma uradniki Jaklič, Patik, Čebulj in sodni predstojnik svetnik Gregorc. Kot privesek jim služijo meščani Dolžan, Mali, Pogačnik, izmed katerih se je prvi še pred letom dni zakli-njal, da je nevtralen in da se sploh ne bo mešal v volitve. Vprašamo, če je gostilničar Dolžan istoveten s tistim gostilničarjem, katerega je pred nedavnim časom okrcalo »Jutro«, češ, da je dejal, da je pri nas »Drekoslavija« in to samo radi tega, ker se mu je predpisal zakoniti davek. Glavno vlogo so igrali pri sestavi liberalnih list uradniki nedomačini, posebno neomejeni gospodar pletarske šole in Anton Kristanovega konsuma Patik in pa neizogibni naddavkar Čebulj, ki se trudi noč in dan, da bi spravil sebe in svojega svaka Malija v občinski odbor. Jedeesarjeni je prišel aa pomoč celo poverjenik Ribnikar, ki je postavil novo stanovanjsko komisijo pod vod- stvom tujca Patika. Novoimenovani predsednik stanovanjske komisije Patik ima baje na razpolago toliko stanovanj v Radovljici, da bo lahko zadostil vsem jedees-arskim volivcem, kateri še nimajo primernega stanovanja. H koncu pristavljamo, da sta sc »meščanska gospodarska stranka« in lista »javnih nameščencev« po lastni izjavi vezali, da bi vrgli avtonomnega klerikalnega zmaja in da bi zagospodovali nad našim mestom. Nerazsodnim meščanom povemo še prav tiho na uho, kakšne zaveznike imajo v tukajšnjem uradništvu. Morda jim bo še v spominu, kako se je sedanji blejski samostojnež gospod Kenda v letu 1919 trudil in pehal, da bi sc preselili vsi tukajšnji uradi na Bled. Ta gospod je napovedal, da gre samo naenkrat iz njegove roke dvajset priporočenih pisem na vodje vseh uradov v Ljubljani in Belgradu. Njegovim prošnjam so se pridružili tudi tukajšnji uradniki, kateri so si tedaj predstavljali Bled kot zlata nebesa. — Meščani! In posebno vi, od katerih so liberalni generali izvabili vaše podpise na kandidatnih listah, ne da bi postavili le enega malega človeka, kateri bi mogel biti izvoljen, bodite oprezni, previdni, in dobro premislite, v katero skrinjico boste spustili odločilno kroglico. Ne bojte se tudi tega terorizma, da sedi za skrinjico »javnih nameščencev« sodni svetnik Gregorc. Komur je mar, da ostane občinsko gospodarstvo v naših domačih rokah, ta naj spusti volivno kroglico v skrinjico Sslovenske Ljudske Stranke, katera je prva. Trbovlje. Umetna razlika med liberalci, ki so imeli pri zadnjih volitvah v konstituanto tri skrinjice, je v Trbovljah zopet izginila, združili so se v eno »stanovsko napredno gospodarsko stranko«. A to je njihova stvar. Protestirati pa moramo proti lažem, ki jih širijo o SLS v Trbovljah po časopisih in drugod. Kot prvo laž so trobili v svet, da je SLS v Trbovljah sklenila s komunisti kompromis. Na vsem ni niti pike resnice. Res pa je, da smo odklonili kompromis z liberalci, za katerega se jc z več strani delalo razpoloženje. Ker je bilo za liberalce premalo mest za občinski odbor — čeprav je 72 odbornikov in namestnikov — niso prišli na svoj račun liberalni poduradniki, ki tvorijo jedro »naprednjakov« po Trbovljah. Ti nezadovoljneži so pregovorili nekaj naših poduradnikov in sestavili so lastno listo, kot nepristransko listo poduradnikov. To je bil seveda hud udarec za naš liberalizem; da bi ga malo parirali, so poslali v svet drugo laž, češ, »klerikalci« so to naredili, da nas razbijejo. Izjavljamo, da obžalujemo, da so se nekateri naši poduradniki dali zavesti od nekaterih užaljenih liberalcev in šli sestavljat novo listo, ker sedanje volitve so predvsem političnega pomena in takšne »nestrankarske« kandidatne liste so dobrodošle samo vladnim strankam, torej v danem slučaju liberalcem. Zato odklanjamo vsako odgovornost za samostojno poduradniško listo, kakor odklanjamo te in druge laži »stranke trboveljske inteligence«. Samostojni sleparijo. Slučaj, ki se ie zgodil v Breznici na Gorenjskem, osvetljuje slabo:t in politično moralo samostojne kmečke stranko. Ker so vedeli, da sami ničesar ne zmorejo pri občinskih volitvah, so šli h komunistom in jim ponudili kompromis. Komunisti so kompromis sprejeli, a pod pogojem, da se lista vloži pod imenom »Delav-sko-kmečka republikanska skupana«. Voditelj samostojnih je na vse to pristal in komunisti so dali svoje podpise. Kako se pa začudijo, ko zagledajo na občinski deski listo Samostojne kmečke stranke s svojimi podpisi! Ti bodo pomnili, kaj se pravi zaupati samostojnežem in kam jih pripelje strah pred klerikalizmom, Seve, deželna vlada bo poročala, da je ena lista več za centralizem. Ker so se komunisti izrazili proti centralizmu, so pozvali svoje pristaše, da se pri volitvah vzdrže, Naj samostojni sami stoje. Dne 28. t. m. se jo vršil na verandi hotela »Union< občni zbor >Zadružne Gospodarske banke d. d. v Ljubljani . Predsednik upravnega sveta dr. Jakob Mohorič je nagovoril navzoče s sledečimi l-ssedami: • Ugledni občni zbor! NaSe zadružništvo jo zavzemalo žo pred voj. »ko jako odlično mesto. Varčnost našega naroda je zbirala potom zadrug velike lcapitaln, ni pa bilo denarne centrale, ki bi uporabljala zadružni kapital v lastnem delokrogu v korist zadružništva in v pro speii celokupnega narodnega gospodarstva. V za-vesli to žive potrebo so nameravali naši najboljši zadružniki že pied svetovno vojno ustanoviti last-no zadružno banko, ustanovitev je pa preprečila avstrijska vlada, ki jc vztrajno odrekala koncesijo, V naši svobodni domovini jo napočila tudi našemu zadružništvu nova doba in lahko smo prepričani, da je Zadružna zveza s svojim sklepom, da ustanovi zadružno banko, udarila trdne temelje širokemu razmahu in cvetočemu razvoju našega zadružništva. Pripravljalna dela so hitro napredovala. Ministrstvo trgovine in industrije je z odlokom z dno 4. marca 1920, VI, '-t. 299 dovolilo ustanovitev delniške družbe Gospodarska banka : v Ljubljani z delniško glavnico K 4,000.000—, razdeljeno na 10 tisoč delnic po K 400.—, katera glavnica se sme na predlog upravnega svela po sklepu občnega zbora zvišati do K 8,000.000.—. Subskribcija K 4.000.000, ki se je vršila od 10. maja do 31. maja 1920, je imela nepričakovan uspeh, tako,, da je bilo mogoče dodelili podpisovale! jem le mal del podpisanih delnic. S 1. julijem 1920 jo začela banka poslovati. Izredne zanimanje za zavod jo pokazalo potrebo, da so delniška glavnica zviša. Izredni občni zbor dno 9. julija 3920 jc sklenil, da se delniška glav-niča zviša na K 8,000.000 — in da sc pravila tako izpremene, da znaša delniška glavnica 24,000.000 kron, ki so sme povišati na predlog upravnega sveta po sklepu občnega zbora do K 48,000.000.—, Izpremembo pravil jo odobrilo ministrstvo trgovine in industrijo z odlokom i dne 21. avgusta leta 1920, VI. št. 2026. Isti občni zbor je izpremenil firmo v -.-Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani', da so turi: v na.-lovu i/.razi zadružni značaj zavoda. -- Zvišanje delniške glavnice na K 8,000.000 so je izvršilo p subskripcijo od 27. septembra do 10. oktobra 1920 in z veljavnostjo od 1. januarja 1921 clalje. Ogromna večina delniška glavnice jo v rokah Zadružno zveze oziroma zadrug. Daljno zvišanje na 24.0C0.060 K bo ukrenil upravni svet v najkrajšem ča.i:. ko ugotovi današnji občni zbor pogoje subskripeije. — Ustanovitev našega zavoda je izzvala živahno zanimanje in iz vseh večjih središč gospodarskega življenja nam prihajajo vabila. da ustanovimo svoje podružnice. V preteklem polletju smo osnovali podružnici v Somboru in v Splitu, ki sta začeli poslovati s 1. januarjem 1921 in se naglo tor uspešno razvijata V bližnji bodočnosti ustanovimo podružnice v Mariboru, Sarajevu, Djakovem in v Šiboniku. — Največja ovira našega poslovanja so nedostatni prostori. Vsa naša prizadevanja, da si preskrbimo lastne lokale, so ostala brezuspešna. Začasno nam .je odstopila Zadružna zveza del svojih prostorov, ki pa niti zdaleka ne zadoščajo naglemu razširjanju prometa. Že od prvega početka smo si stavili nalogo, da zgradimo svoje lastno poslopje, in upravni svet se je opetovano bavil s tem vprašanjem, zlasti na seji dno 25. oktobra 1920. Našo ravnateljstvo jo dolgo časa iskalo primernega stavbišča. šoie začetkom tega leta so privedla pogajanja s Slov. Kršč. soc. zvezo za nakup zemljišča nasproti hotelu -Union< do ugodnega uspeha in na seii dne 25. januarja 1921 je upravni svet sklenil nakup tega stavbišča. Z zgradbo smo pričeli in nadejamo se, da se bo prihodnji redni občni zbor vršil že v novem poslopju. — Kot zadružna ustanova smo smatrali za svojo prvo dolžnost, da s kreditom in z vsemi ugodno-slimi, ki jih nudi urejeno bančno poslovanje, podpiramo zadruge iu rjihova podjetja. Trgovskim krogom smo dovoljevali kredite, če smo se prepričali o popolni solidnosti in zanesljivosti. Strogo in previdno poslovanje v tem oziru nam pridobiva čedalje večji krog klijentele. S krepkim podpiranjem zdrave in legalne trgovine bomo zajezili špe-kulativne in verižniške izrodke, ki resno ogrožajo naše narodno gospodarstvo. V izdatni meri smo sodelovali pri ustvarjanju narodne industrije. V družbi z nakupovalno iu prodajno zadrugo v Kočevju smo vsak s polovico kapitala ustanovili Zadružna industrijska podjetja v Kočevju, ki imajo LISTEK. Fran Radešček: fDalje.l Nepričakovano srečanje. Iz tega premišljevanja me naenkrat zbudi topot konjskih kopit. Izza ovinka se kmalu nato pojavi — kdo — konjiški podporočnik Mika Avramovič, za njim pa kakih dvajset naših vojakov na konjih. Radostno presenečen skočim k Avra-moviču, da zvem, kaj in kako. Povedal mi je, da gre v Skader radi hrane za naš štab in da je naše poveljstvo nastanjeno v katoliškem samostanu Nanšati, kakih šest ur od Skadra. Kruha seveda nikdo ni imel; pa če bi ga tudi imel... Ker mi niso bližje označili kraj, niti jih za to nisem izpraševal, seveda nisem mogel vedeti, da Nanšati ni v bližini Lješa in ob cesti, kakor sem domneval, temveč visoko gori v gorovju — daleč od sveta in ljudi. Zato sem takoj po slovesu s tovariši ubral pot pod raztrgane podplate po cesti k Lješu. Dan je bil razmeroma lep in »sprenoa* je pos tajal Ciinuaijč bolj zanimiv. Ker me v želodcu že zdavnaj ni prav nič »tiščalo«, sem začetkoma še dokaj hitro pobiral stopinje, Na desni strani se jc skoraj tik ob cesti plazilo gorsko sleme tja nekje v morje, na levi pa je imelo oko še vedno nekaj posla,- preden je s pogledom preko obdelane in lepo travnate ravnine doseglo nasprotno gorovje. Vse to albansko gorovje je zelo obraščeno. Vsakovrstnega lesa je v Albaniji za industrijo te vrste dovolj, treba bo le pridnih in podjetnih rok. Razvaline, Hiše ob cesti so zelo redko in posamič razsejane; tudi raz gorske strmine škili tuintam izza gozdnega drevja kak klativitežki »gradič«. Iznenadilo me je do-kajšnje število popolnoma ali le napol porušenih in opuščenih hiš. Prazno, kame-nito in že s plevelom zaraščeno zidovje samotari prepuščeno svojim spominom in ptičjim rodbinam. Kakor sem pozneje zvedel, so te podrtije še izza bojnega viharja, ki je 1912. leta vihral tudi tod mimo, ko so se srbski konji napajali v morju medu-vanskega zaliva. Mrtvilo na poti. Vsenaokrog je vladala mučna tišina in sam samcat sem motil kadunjasto vzdol-bovano ležišče cestnega prahu. Tuintam je še zakrokala kaka vrana, drugače pa ni bilo živega bitja v obsegu mojega pogleda. Šele po dolgem času srečam nekoliko Ar-navtoy in dve ženi, ki so očividno priha- jali s polja nesoč motike na rameni. Spogledali smo se z različnimi občutki in nadaljevali pot vsak v svojo smer. Zopet je preteklo dokaj časa in panorama ob ravni cesti je menjavala svoje slike skoroda neopaženo. Pohlevna vo-lička, vprežena v dvokolnico z visokimi kolesi, kjer bi človek ne našel drobca železa niti za zdravilo, sta se počasi drgnila drug ob drugega nasproti. Na praznem vozu je leno sedel Albanec in — kadil. Brez tobaka ti ljudje najbrž ne morejo živeti. Solnce je medtem že polagalo svoje utrujene žarke k počitku za gorovje. Hlad se je začel ledeniti v mraz in treba je bilo misliti na počitek. Tudi glad je vedno za-povedovalnejše trkal na vrata. Toda nikjer žive duše! Črnogorsko srce za brata. Zdajci zagledam dva oborožena črnogorska vojaka pred seboj. Ko se srečamo, jih po običajnem pozdravu povprašam, kako daleč je še do Lješa. Odgovorila sta mi, češ, če bom hodil celo noč, lahko pridem ob zori v Lješ. Ta odgovor me jc za-prepastil tembolj, ker o samostanu Nanšati sploh nista imela niti pojma. Podporočnik Avramovič mi je vendar dejal, da je samo šest ur od Skadra do Lješa. Poprosil sem ju, če slučajno nimata na prodaj kak košček kruha. Brez vsakega obota,v- | ljanja sta oba takoj izpraznila svoji torbi ter mi nasula v šajkačo precej drobtin koruzne »proje«. O plačilu nista hotela ničesar slišati. Zahvalil sem se obema in še pozneje mi je ta slučaj izborno služil v obrambo Črnogorcev, ko so se mnogi pritoževali nad negostoljubnostjo Črnogorcev. Ko smo se poslovili, sem začel premišljevati, ali naj nadaljujem svojo pot, ali pa se naj zavlečem pod kak grm in se izročim božjemu varstvu do drugega dne. Sklenil sem premegovati utrujenost, dokler se da, kar je bilo s pogledom na z drob-tinarni do polovice napoljeno šajkačo že lažje. Kmalu je vsa vsebina šajkače izginila v zadovoljitev želodca. Uslužni Arnavt. Sedaj sem si zaželel le šc vode. Že v mraku dospem v precej razsežno vas, Vse je bilo tiho in mirno, kakor da je vse izumrlo; niti eden pasji nebodigatreba sc vni oglasil. Par korakov od ceste, na sredi prostornega dvorišča, zopet zagledam vodnjak. Brez pomišljanja pristopim in poskušam zajeti vode v čutarico, pa če me tudi zo pet kdo napodi. Toda zaman. Vrvica, na kateri je visela čutarica, je bila prekratka in niti s pasom, ki sem ga do vezal, r -sem mogel doseči vode. O kaki vrvi > bližini seveda ni bilo niti govora, .(Dalje), opekarno in parno žngo. Udeleženi smo pri Tovarni klobukov >šešir: v Škofji Loki iu pri Jugoslovanskih Kremenezky zavodih za žarnice in elektriko v Zagrebu. S 50 odstotki glavnico sr.io daljo udeleženi pri Tovarni pločevinastih izdelkov Lajovic in drug d d. v Ljubljani. Za mnogo drugih projektov smo vodili pogajanja, ki so uspela šel o v tekočem letu in o katerih nam bo čast poročati prihodnjemu občnemu zboru. Promet v posameznih bančuih oddelkih jo razviden iz računskega zaključka, ki ga predlagamo občnemu zboru. V dokaz našega uspešnega napredovanja opozarjamo le na to, da so znašale hranilne vloge in vloge na tek. račun 101,582.140.10 K in splošni promet vseh banč. oddelkov 834,731.822.86 kron. — Ker smo imeli pri vsem svojem poslovanju vedno pred očmi, da smo zadružna ustanova in da mora biti naša bančna politika v skladu z gospodarskimi in socijalnimi stremljenji zadružništva, smo dajali cenene kredite in poslovali z največjo kulanco. Radi tega tudi ne izkazujemo prekomernega dobička. Da so pa v obilni meri varovani tudi interesi delničarjev, izpričuje naš predlog, da se razdeli 5 odstotna dividenda in 5 odstotna super-dividenda. Istih smernic strogo solidnega poslovanja se bomo držali tudi v bodoče. V smislu g 40. pravil predlagamo nastopno razdelitev čistega dobička, ki znaša K 328.637.09: Rezervni zaklad 5 odstotkov K 16.431.85, dividenda 5 odstotkov K 100.000, tantijema upravnemu svetu K 16.976.42, tantijeme nadzorstvenemu svetu K 4.244.10, 5 odstotna superdividenda kron 100.000, nadaljna tantijema upravnemu svetu kron 4.023.58, nadaljna tantijema nadzorstvenemu svetu K 755.90, dobrodelni nameni K 18.000.—, nagrade uradništvu K 27.000.—, pokojninski fond za uradništvo K 41.205.24, skupaj torej K 328.637.09 kron. Občni zbor je vzel poročilo upravnega sveta soglasno v vednost. Ravnotako je odobril poročilo nadzorstvenega sveta. Dividenda za drugo polletje 1920 se določi na 20 K od delnice, to je 10 odstotkov. V maju se razpiše nova subskripcija delnic ln sicer na ta način, da se delniški kapital poviša od 8 na 24 milijonov ter da imajo stari delničarji pravico podpisati za vsako staro delnico dve uovi delnici po tečaju K 520 tel quel. V nadzorstveni svet se izvolijo sledeči gospodje: Glavni ravnatelj Gospodarske zveze, bivši direktor ishrane pri ministrstvu ishrane in obnove zemlje Janko Jovan, Franc Cerar, tovarnar v Stobu pri Domžalah, Josip Burgar, posestnik, Ura-še, profesor dr. Kari Verstovšek, poverjenik na razpoloženju, odvetnik dr. Ivan Mezek, Litija. rF Sami so se ožigosali. Današnji »Slovenski Narod« se v dolgem uvodnem članku z vso silovitostjo obrača proti onim pristašem liberalne stranke, ki pri občinskih volitvah za mesto Ljubljano niso šli volit. Verjamemo, da demokratsko stranko abstinenca njenih lastnih somišljenikov silno peče. Saj dokazuje, da so liberalnega mestnega gospodarstva in centralistične politike JDS celo pametni pristaši te stranke siti. Pri tej priliki pa »Narod« razkriva vso korupcijo, ki vlada v njegovi stranki. Piše: »Ljudje, ki jim je bila naša stranka pripravila toplo gnezdo, so danes najhujši kričači v nam nasprotnih strankah, vkljub temu, da so bili dobili svojo pozicijo največ vsled protekcije, ki je daleč presegala njihove zmožnosti in sposobnosti.« Odslej, pravi »Narod«, ne bo več tako. Demokratska stranka bo napravila kataster, kdo je z njo volil, kdo pa ne, in kdo je ostal doma, in ga bo dala na razpolago demokratskim poslancem in ministrom, ki bodo odslej preskrbeli topla gnezda seveda ne sposobnim, ampak tem, ki so se zanjo pehali in ji pripomogli do mandatov. — Pač izreden slučaj, da glasilo stranke samo z vso odkritostjo pred vso favnostjo priznava, da je oddajala mesta ne po sposobnosti in kvalifikaciji, marveč po principu protekcije in da misli tako postopati tudi v bodoče. Temu sc pravi korupcija in »Slovenski Narod« jo proglaša za vrhovni princip svoje stranke, To si bodo vsi dobro zapomnili, -H Kriza v nemški vladi. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je držav, minister dr, Simons preteklo nedeljo pred odhodom note ameriški vladi izročil državnemu kancelarju iz zdravstvenih ozirov svojo prošnjo za odstop Državni kancelar pa je naprosil dr. Simonsa, naj počaka na rešitev svoje prošnje za odstop tako dolgo, da dospe odločilni odgovor iz Washingtona. Ker je državni kancelar Fehrenbach izjavil, da je solidaren z dr. Simonsom, je, kakor doznava list iz informiranih parlamentarnih krogov, pričakovati odstop ministra za zunanje posle obenem z odstopom državnega kancelarja Fehrenbacha in dveh drugih ministrov. Te izpremembe pa bi se nanašale samo na osebo, ne pa na sestavo vladne koalicije. Dnevna novice. * Vstajenje praznuje danes pravoslavna cerkev. Želimo, naj naši bratje Srbi ta visoki praznik, ki je tako pomemben za ves krščanski svet in zlasti mil Slovanom, obhajajo z najradostnejšimi čustvi. Naj nas spomni na globoko vezi, ki nas vežejo in ki naj se z vsakim dnem bolj utrde v prospeh našega rodu in naše države. Bodi ta praznik simbol vzajemne ljubezni in prorok še večje! Hristos voskrčse! — Drugi »Koroški večer« za koroške dijake - begunce v Mariboru je definitivno preložen na soboto, dne 21. maja t. 1. — Odbor. — V Framu pri Mariboru jc umrl dne 28. aprila g. Jožef Mulec, predsednik Orla in podpredsednik Slov. kat. izobraževalnega društva. Bil je vedno zvest in požrtvovalen delavec v naših vrstah. Pogreb bo danes. N. y m. p.! — Iz Polhovega Gradca. Kakor po drugih občinah, tako tudi pri nas niso upali »samostojneži« nastopiti volivnega boja s poštenim imenom, temveč fo se skrili ter si nadeli ime »Občinsko gospodarska stranka«. Bcje sc svojega lastnega imena, ker vedo, kako malo zaupanja imajo tukajšnji ljudje vanje. Tudi niso upali spraviti svojih glavnih petelinov v kandidatno listo, ampak nabrali so nekaj kimovcev in omahljivcev, ki sami ne vedo, kaj so. Vse to pa le zato, da bi se skrili ter dobili na ta način iz nevednosti kakega volivca. Zastavonoša te žalostne kandidatne liste pa je »velezaslužni« Anton Grašič, ki je slučajno še teh par dni župan ali žujpanček, kakor sam tako rad nazivlja svojega prednika, menda iz same hvaležnosti, da mu je pustil s cestnimi delavci skoro zastonj prezidati in vzdigniti vso Prai'>arje-vo hišo in to ceo brez stavbnega dovoljenja. Grašiču namreč tako diši županski stolček, da bi dal rad tudi pol svojega premoženja zanj. Seveda občinska pisarna v gostilni, to jako dobro nese. Zraven tega pa se Grašič kot »gospod župan« sam sebi grozno imeniten zdi. — Tiskarski škrat. V 96. štev. našega lista se je v poročilu o občnem zboru Kmetijske družbe vrinila napaka. V oddelku: »Izid volitev v »Unionu« se mora mesto: Od 104 podružnic se jih je ,.., glasiti pra-valno: Od 164 podružnic... Kandidatna lista »Jug. Kmet. Zveze« je v »Unionu« dobila 141 glasov, kar je tudi pomotoma izostalo. —• Jugoslovenska Matica, podružnica v Novem mestu. G. J. Jelačin, veletrgovec v Ljubljani na Emonski cesti je podaril podružnici svojo nagrado kot izvedenec pri sodni razpravi v znesku 200 K. Hvala mu iskrena! G. I. Gaus, trgovec z leseni, vnet rodoljub iz našega Primorja, je doslej že ponovno prispeval z znatnimi darili namenom Jugosiovenske Matice, sedaj pa je pristopil kot pokrovitelj in položil kot prvi obrok 800 K. Podružnica ima sedaj 320 rednih članov in 1 pokrovitelja. Nad sto rednih članov je pridobil g. Drago Perhi-nck, načelnik na drž. kolodvoru v Novera mestu. Čast in hvala vzornemu rodoljubu. — Razpisano je mesto uradnega živi-nozdravnika in veterinar, poročevalca v Murski Soboti. Natančnejše določbe so razvidne iz razpisa v »Uradnem listu«. — Iz Tržiča. Dne 4. majnika se vrše volitve v občinski zastop. Vložene so štiri kandidatne liste: liberalna, delavska zveza, obrtna zveza in socialistična. Delavska in obrtna zveza sta naznanili vezanje liste. Poživljamo vse obrtnike in hišne posestnike, da spuste krogljivo v tretjo skrinjico, ki pripada Obrtni zvezi, delavstvo pa naj sc brez izjeme odloči za drugo skrinjico. Krščanski obrtnik in delavec naj imata vodilno vlogo v občini. — Tržič. Na ljudski šoli so se pričela higijenična predavanja. Predava okrožni zdravnik g, dr. Vončina. Dosedaj je govoril o škodljivosti alkoholnih pijač. Za ta predavanja se je zavzel krajni šolski svet, ki je naprosil višji šolski svet za primerno nagrado. Višji šolski svet je odobril to misel krajnega šolskega sveta in izjavil, naj se napravi predlog za nagrado higijeničnih priložnostnih predavanj na zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. — Načelsivo Mežiške podružnice slovenskega planinskega društva s sedežem v Prevaljah sklicuje podružnični občni zbor na dan 8. maja t, 1, ob 10. dopoldne v gostilni Lahovnik v Prevaljah, Prosi se za polnoštevilno udeležbo starih članov, vabljeni pa so vljudno tudi novi člani. — Novo mesto. Slovenska ekskompt-na banka je ustanovila v Novem mestu svojo podružnico, ki se bo bavila z vsemi v bančno stroko spaclajočimi posli. Lokali podružnice re nahajajo v hiši trgovca g. A. Oblaka na Glavnem trgu. — Prošnja. Ivana Hlebš, služkinja pri g. Pretnarju v Sp. Šiški št. 34, sc obrača s ponižno prošnjo do vseh blagih in usmiljenih src, zlasti do gg. trgovcev, naj ji pomagajo iz bede, da si bo mogla nabaviti potrebno obleko in obutev, ker ji je dne 3, aprila vsa obleka in sploh vsa njena skromni lastnina zgorela, ko je nastal požar v podstrešju. Darovi v blagu ali denarju naj sc blagovolijo poslati upravništvu tega lista, — Požar Podzidom, Dne 5. aprila ob 2. ponoči je uničil požar gospodarsko poslopje rudarja Ivana Grahka. Poslopje je bilo krito s slamo. Nastopu požarne brambe iz Trojan se je posrečilo zabraniti, da ni pogorela tudi sosedova hiša Ignacija Piška. Zgorela je tudi tclica, 14 mesecev stara, 2 kokoši, orodje, nekaj meke, žita in soli. Škode ie povzročil Graliku požar 40,000 kron. Pogorclec jc bile lc za 500 kron zavarovan. — Na Kitajsko sta nameravala pobegniti gojcnca dijaškega doma v Ptuju Otokar Bajcc iz Ljutomera in Franc Omerza iz Ptuja. Pobegnila sta od popoldanskega sprehoda. Drugi gojenci so povedali, da nameravata odpluti s čolnom po Dravi in Donavi v Črno morje. Res je bil ukraden en čoln. Ker fanta nista znala veslati, sta sc naibržc ponesrečila. ■— Prijeti vlomilci. V noči od 18. na 19. aprila 1921 je ustavilo orožništvo v Lajters-bergu pri Mariboru nekega Izidorja Hasenber-gerja, Ivana Emcršiča in Franca Stonyia, ki so potovali v Nemško Avstrijo. Pri preiskavi se je našlo pri Hascnbergerju 38 zlatih prsta-nv, zlata ura ia tri zl. ovratne verižico ter kakor tudi pri Emcršiču, različno ylomilno orod- je. Ker obstoja sum, da izvira navedena zlatnina od kake večje tatvine, oškodovani pa do sedaj niso znani, naj blagovoli, kdor bi mogel podati natančnejše podaike, to javiti pismeno alt ti s l meno pod Vr. XI. 1097 21 okrožnemu sodišču v Mariboru. •— Šenčur. Pretepi, tatvine in pijančevanje sc nadaljujejo. V noči od 23. na 24. apr, t. 1. so tukajšnji vaški fantje ukradli več posestnikom drva, iste prodali in sc za denar napili žganja. V nedeljo 24. aprila je prišlo zopet do pretepa. Ko so orožniki pretepače zasledovali, so jih pretepači napadli. V sobotah in nedeljah se napijejo v gostilni »Gašper-lin« žganja, akovavno Gašperlin nima koncesije za točenje žganja, — potem pa tulijo po vasi kakor volkovi. Koliko časa bo še to trajalo? — VI031 v Trnju. Neznani zločinci so vlomili v hišo Ivane Hunier v Trnju in odnesli obleke v vrednosti 9880 kron. fLJubilansk© lj »Št. Pcterski družabni klub«. V torek, 3. maja se vrši v Rokodelskem domu prvi kegljaški večer. Začetek ob 20. uri. Vabljeni so vsi člani in članice. (K) lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v sredo, dne 4, maja t. 1. družabni večer v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu so šaljivi prizori, srečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapor itd. Z jedili in pijačo najbolje preskrbljeno. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 4 K za osebo. Vsem članom in prijateljem: Na veselo svidenje! (K) lj Zveza uradnic in trg. nastar. Krekove prosvete vabi vse članice na zanimivo predavanje, ki se vrši v torek, dne 3. maja ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava g. France Zabret. — Odbor. lj Društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje vse tovariše člane na važen sestanek, ki se vrši v torek, dne 3. maja t, 1. ob 20. uri v Mestni posvetovalnici. — Odbor. (K) lj Društvo pis. oficiantov in pomočnikov vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek, dne 5. maja cb 2. uri popoldne v justični palači, razpravna dvorana št. 78/1. z običajnim dnevnim redom. lj Operni basist Narodnega gledališča gosp. Hugo Zathey nastopi danes v nedeljo stotič kot Kecal v operi »Prodana nevesta«. G. Zathey se je tekom dveletnega službovanja med nami izkazal kot zelo nadarjenega umetnika in vestnega člana našega gledališča. lj Umrla je petek zvečer po kratki mučni bolezni gospa Alojzija Podreberšek, soproga kr. policijskega nadzornika. Pogreb bo danes ob pol 5. uri iz mrtvašnice deželne bolnice. lj Umrl je sinoči ob 14II. g. dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Pred Veliko nočjo je prišel iz Gorice v Ljubljano, kjer je sedaj podlegel bolezni na ledicah. Pogreb bo v ponedeljek popoldne iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 7. Naj v miru počiva.' lj Krojačnica J. Potočnik v Šelenbur-govi ulici naznanja p, n. občinstvu, da ni podražila cen svojemu delu, ker je že poprej plačevala mezdo, kakršno so drugod sedaj dosegli in velja tarifa za damske in moške obleke od meseca marca 1020. 1568 lj »Predenica«. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki jc nabit po mestu. lj Razžaljeni poverjenik za socialno skrbstvo, Sluga stanovanjskega urada Franc Rem-žgar je prinesel 16. februarja letos g. F. V. uradno naznanilo o zasegi nekaterih prostorov v njegovi hiši. Ker ni dobil gospoda F. V., je hotel dostaviti odlok njegovemu bratu gospodu J. V., kateri ga pa ni hotel sprejeti in ko je sluga rekel, da je poverjenik Ribnikar za-povedal nujno dostavitev, mu je g. J. V, odgovoril: »Ribnikar je osel prve vrste, stanovanjski urad pa ravno tako!« Na deželnem sodišču so za to g. J. V. prisodili 1 teden strogega zapora. lj Konec šale pred pošto. Dne 18. februarja letos sta se zaradi besede »magarac« sprla pred glavno pošto medicinec Miro Zore in trgovec Vladimir Franke. Med prepirom jc gospod Franke pahnil medicinca Zoreta, ki jc vžlcd sunka padci in sj spahnil roko. Zore, ki se je zdravil v bolnišnici, jt: pri okrajnem sodišču stavil odškodninski zahtevek v višini 15.000 kron. Okrajni sodnik g. Premmerstein je obsodil g. Franketa na 200 kron globe, oziroma na 48 zapora in da mora plačati Zoretu odškodnine 5000 kron. NaJnouslSa pesmica IZPRAZNITEV DALMACIJE. LDU Split, 29. aprila,(ZNU) Iz Rima poročajo ,da ec tam povoljno razvijajo pogajanja med italijanskimi delegati pod predsedstvom Salate in jugoslovanskima delegatoma Antonijevičem in dr. Ry-bafem glede evakuacije druge cone. Po vesteh iz Šibenika se Italijani tam pripravljajo na odhod, ker smatrajo, da sc bo evakuacija izvršila le dni. REŠKI POSLANCI SO SE ZATEKLI V JUGOSLAVIJO. LDU Bakar, 30. aprila. (ZNU) V Ba-kar je prišlo kakih 130 uglednih članov Zancllijeve reške avtor.omistične stranke, med katerimi jc tudi veliko število poslancev, ki so bili izvoljeni v reško konstituanto. Prvi jc došel v Bakar uradnik reške kvesture Bcnusi. Kakor se doznava, je bil tudi Zanella prisiljen pobegnili v Jugoslavijo, ker so razpisali fašisti na njegovo glavo 20.000 lir. Glede nadaljnih namen (Zanelle) doz.nuvajo, da namerama v Bakru dalje delovati za osvobojenje in za ukinje-nje nasilnega režima na Reki. VPAD BOLGARSKIH KOMITAŠEV V JUGOSLAVIJO. LDU Belgrad, 30. aprila. (ZNU) Iz poučenih krogov se doznava, da je v kuma-novskem okraju vdrla v naše ozemlje bolgarska komitaška četa. Vojska in orožništvo je ukrenilo vse potrebno, da se komi-taši polove in da se jim prepreči povratek na Bolgarsko. »Pravda« zahteva od vlade, naj se pri sofijski vladi podvzamejo ^ener-gični koraki, ker se po mnenju mnogih to dogaja z znanjem bolgarske vlade, ki vse to dopušča. Značilno je, da se je izvršil ta vpad ravno na dan sedemletnice velikega napada pri Valandli. INTERNACIONALNI KONGRES KATOLIŠKIH DIJAKOV IN INTELIGENCE V PRAGI. Praga, 30. aprila. (Izv.) V dnevih od 9. do 13. junija t. 1. se bo vršil v Pragi internacionalni kongres katoliških dijakov irt katoliške inteligence. Istočasno se bo vršilo tudi zborovanje Ciril-Mctodovih organizacij. Inozemskim udeležencem bodo češki konzulati vidirali potne liste za znatno znižano takso. Za udeležence bo tudi glede stanovanja in prehrane vse preskrbljeno. Informacije daje: Pripravljalni odbor, Praga II., Vorsička ulica 1. RAZDELITEV ŽELEZNIŠKEGA MATERIJAMA. Dunaj, 30. aprila. (Izv.) Avstrijska vlada je sklicala na 12. maja konferenco zastopnikov vseh onih držav, ki so intere-sirane pri razdelitvi in ureditvi železniškega materijala. AVTONOMIJA SLOVAŠKE. Bratislava, 30, aprila. (Izv.) Poslanec dr. Juriga jc govoril o zahtevah Slovakov za avtonomijo slovaških pokrajin z lastnim deželnim zborom. Dejal je, da zahtevata avtonomijo Slovaške dve tretjini prebivalstva. OBOROŽENA AKCIJA PROTI NEMČIJI. Praga, 30. aprila. (Izv.) :>Tribuna« poroča iz Pariza, da je vojni minister Bar-thou dobil od vlade pooblastilo, da takoj dovrši vse predpriprave za mobilizacijo. Vendar pa ne sme izdati poziva preje, dokler se londonska konferenca definitivno ne odloči za okupacijo ruhrskega področja. Dalje poroča, cla stoji 50.000 francoskih vojakov pripravljenih ob meji, da takoj zasedejo to področje. LDU London, 30. aprila. (DunKU) Kakor poročajo londonski listi, želi angleška vlada poslati Nemčiji ultimatum, preden se začno izvajati prisilne odredbe. Komite angleškega kabineta se posvetuje o tem in o drugih diferencah. Kakor doznava »Mor-ning Post«, priporoča Italija milo postopanje; Italija se na noben način ne bi udeležila zasedbe Pcruhrja. Predsednik Ilar-ding bi nadaljnje prisilne odredbe proti Nemčiji obžaloval že v interesu Amerike in zato upa, da bo ententa, ako tudi smatra nemške predloge za nesprejemljive, vndar sprejela te predloge kot podlago za pogajanja. Amerika pa svojega vpliva ne bo uporabljala v škodo entente, ako tudi zahtevajo njeni interesi skorajšnjo rešitev. LDU London, 30. aprila. (DunKU) -h Reuterjev u,rad doznava iz francoskega vira, da so pri sestanku britanskih, francoskih in belgijskih ministrov prvi priporočali poslati Nemčiji noto, ki dovoljuje sedem dni za sprejem ali odklonitev. Kakor se govori, je Loucheur tej nameri odločno ugovarjal. Briand bo to važno točko v po-razgovorih z Lloyd Georgem obravnaval in stavil nujno zahtevo Francozov, da se takoj uporabijo vojaške in gospodarske odredbe, da pa se nota odpošlje šele potem. Domneva se, da tudi Belgijci odobravajo to postopanje. Praga, 30. aprila. (Izv.) Petero-Članski odbor parlamentarnih skupin češkega parlamenta je imel sejo, ki ji je prisostvoval tudi minister za zunanje zadeve. Razpravljalo se je o položaju, ki je nastal vsled ultimatuma londonske vlade Nemčiji v vprašanju izpolnitve mirovnih zahtev in o eventualnem sodelovanju Češke pri oboroženi akciji. Pravo Lvdu .; se izjavlja proti vsaki akciji s slrani Češke in se priključuje sklepom internacionalnih organizacij, ki so proti vsakemu nasilnemu nastopu. DSiaSki vestnik. d Danica. V torek 3. maja se vrši ob pol 8. uri zvečer v akademskem domu reden ais-kusijski večer Danice s sledečim sporedom: 1. Čita nje zapisnika zadnjega diskusijskega večera. 2. Krščanski svetovni nazor v luči ruskih mislecev. (Nadaljevanje.) 3. Slučajnosti. — Pozivam vse, da sc diskusijskega večera sigurno in polnoštevilno udeleže. — Papež, predsednik. i£Sijg!!8 stvari. pleteno košaro r. žensko ubloko v v rodnosti 2 do 3 tisoč krcn pri posestniku Kralja na Dolgom-brdu, pošta Prevalje, Koroško, nnj ro oglasi pri županstvu Llbučo, (jugoslovanski tlel) poŠta Prevatje. SS: orpisla io cerkve® v Prcserju pri Ljubljani. Pogodba in nastop po dogovoru. Zglasiti so je ustmeno ali pismeno do t:0. maja 1921, pri župnera uradu v Prosnrju pri ljublj. Proda se popolnoma nova kompletna p-Talna rnba masivna iz orehovega JHiUiilO OUll lesa, ter 6 novih usoja-tih stolov po jako ugodni ceni. Ogleda e« lahko vsaki dan od 10 -12 ure dopoldan. Naslov pove uprava lista pod Stav. 1534. Išče se v dobro meščansko hiSo i ItLa za vsa hišna dela. Zuanjo nekoliko kuhanja so želi. Pametne in čedne imajo prednost. Nastop 15. maja ali poznoje. Plača dobra. Ponudbe pod A. A, 2113 13 ua upr. Slov. • i. t sladno kavo, kavine konser-ve s sladkorjem kavino konsor-ve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini Deinisifi mm jRiGUir lovarna braniš v Smarcl pri Kamniku. Kupuje tudi tozadevne surovine. Tovarna ga lepenko na Količevem, pošta Dob pri Domžalah sprejme 11 klužavniSarja, ki se razume na parne in električne stroje in ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 delavce, ki so že delali v tovarnah za lepenko ali papir. Ponudbe ustmeno ali pismeno na gornjo tovarno. ISarožajte ,Šimenca'! si novih Svoftoles ihsek otročje vozičke; šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljub-liana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo-kolesa, otročji vozički, šivalni stroji i. t. d. v popravo, fliehanična delavnica Kar-lovska cesla št. 4. (Kuhlmaschinenanlage), ki proizvaja na uro 70.000 Cal in sestoji iz: kompresorja za ogljik, kislino, razdelilnika za proti-tok, hladilca za tekočino, izhla-pivnika C0j — zvezne napeljave, zračn. hlad. in ogrev. sistem z zaporami, kapljnluiki, sesalk za goščo z zraven spadajočo napeljavo in zatvornicami, potrebnih turbin, in vijak, zračilce v zračno napeljavo, turbin, sesalk za hladilno vodo, z napeljavanu za hladilno vodo in zatvornicami posod za zgreto goščo z bakreno cevko, kotla za gorko vodo.turb-sesalk, posode za razredčenje, napeljave za goščo in toplo vodo, dalje iz vseh potrebnih elektr. motorjev in transmisij za pogon navedenih strojev. Razuntega se nahaja v zalogi ca 7 vagonov plutovine (Kork-stein). Predvojno blago za izolacijo. —■ Pismene ponudbe cenj. interesentov naj se pošljejo pod šifro »hladilna naprava V1I-24« na Blockner-jev anončnt zavod, Zagreb, Jnrjevska ulica 31. — atolje za slikanje in gradbo gledaliških odrov. Žalna, p. Višnja-gora, Dol. Prospekti na zahtevo. prninnariaaanaDaDnnaanciauauaanD d Vzafemna zavarovalnica p v Ljublfani, Dunajska cesla št. 17, Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja. Skupno premagamo skupne težavel Svoji k svojimi DaanaaoaaaciaancaaizsnaDacicjaaciti iu gensko zdravilišče p. Celju Akratoterma 37° C, Izredno bogata na radiju In ogljikovi kislin;. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, pri boleznih srca, tadvic, slabokrvnosti, revmatlzmu, protlnu in vseli pojavih oslabelosti. Termalna naravna ogljikova kopeil, železnati vrelec, masaža, električna, šolnine in zračna kopeli, tor kopsil v vročem zraku. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Dlvni Izleti. Nikdar megleno. Vojaška zdraviliška godba. Sazlja: maj—oktober. Prospekti zastonj pri upravi kopališča. Automobllna zveza Celja—Dobrna. Ti sSM v Mariboru, primerno za vsak obrat, v ugodni iegl, ležečo ob prometni cesti, veliki obratni prostori, dvoriščna poslopja in delavnice, poleg 23 stanovanj z 2 ali 3 sobami, 3 večje in 4 manjšo kleti, se takoj ugodno proda. Pismene ponudbe pod „SelbstkHnfer 7621" na Kieureicb-ovo anončno pisarno, Graz, Sackstrasse 4. — Poštnina naj se priloži. B W ir llasia, Prešernova ulica 9. Malvačja zaBoga azgoSovljenih o&Selfo za gospode, deske in otroke. Biago za ofejake in piašge. ObSeke po meri se ggotowijo točno po narcgiEm. Slovenca<. Gostilničarji pozor! Vsled ugodnoga nakupa ponudimo iz naše kleti v Brežicah pristna dobra ■nn^HMnnm ViSSS. muniMBi iz tukajšnjih goric Blzeljsko, Sromlje, Pišece itd. rudeče po 15 K do 16 K in belo po 10 K do 18 K frnnko Drežice V slučaju potrebe posodimo tudi sode proti kavciji. „fitobus", trg. dr. z d. z. Brežice. Dragan Vuškovlc pooblaščeni borzni mešetar, ZAGREB, S?. Duli 19. Posreduje pri nakupu ln prodaji državnih in vrednostnih papirjev izplačilih in čekih na zunanje trge in tujem denarju- Telefon: 6—69. Brzojavni naslov: Vučkov Zagreb. \ J nepoškodovana se po zai- ______________ žani ceni, radi družinskih razmor proda. Ogleda se Jerova vas štev. 3, p. Grosuplje. se ceno proda. Naslov pove uprava ____lista pod štev. 1550. □□□□□□□□aannoonnnHaaanonoonn I ZA BIRMANCE jj [] vseh vrst obleke v zalogi, g n Velika izbira modnih in športnih oblek za gospode D g lastnega izdelka. — Angleško sukno. — Lister. [j [j Znižane cene! Zahtevajte vzorce! | D Schwab & Bizjak I. kranjska razpošiljalna Ljubljana, Dvorni trg štev. 3. Lastni modni atelje. d u □□uLjnnnannnaanannaDnnriririnnrin Izdelke iz litega železa za stavbinsko obrt, strojno litino i, t. d. po modelih in risbah izdeluje ranjska industrijska družba _ Jesenice-Fužine (Gorenjsko). Gosposvetska c. n L ifaviik med. dr. F. GR0YER se je iz svojega znanstvenega potovanja na Dunaj i. t. d. vrnil ter zopet redno ordinira vsaki dan popoludne, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 za sledeče bolezni i notranfe (klinika prof. Neusser, Ortner, Choostek). klrargtčne (klinika prof. Eiselsberg, Hochenegg). ženske (klinika prof. Chrobak, Schauta, VVeibel, Franz). ušesne (klinika prof. Pollitzer, Alesander). očesne (klinika prof. Schnabel, Fucbs). nosne In vratne (klinika prof. Chiari, Hajek). kožne In spolne (klinika prof. Kaposi, Neumann, Finger, Riohl). otroške (klinika prof. Monti, Frflhwald, Escherich, Pirquet. MflMUFEKTURMH TRGOVINA UUBUANA Kolodvorska ulica St. 26 prodaja vse vrste manufakture po konkurenčnih cenah. V zalogi imam tudi sukanec po K 110'—. astauiaaaiiaa B (•■■■nnaaBBaBaRffieineanaBnaaBasaEKiMastisnasaE " ESKOMPTNA BANKA ¥ LjUBLJANl. Otvoritev doICHfsicc podružnice. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznaja, da otvori s 1. majem t. 1. svojo podružnico v Novem mestu v hiši trgovca g. Alfonza Oblaka na Glavnem trgu. Podružnica se bode bavila z vsemi v bančno stroko spada- iočimi posli- Upravni svet. Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Waiter Martini*. - iLuto-garaže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20, Jurčičeva ul. 9, Knez Mihaj-tel.št.470. tel. št. 133. lovaul.3. Ljubljana, Rimska cesta 2. Odgovorni urednik Mihael jttoSkore v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.