Leto VI., štev. 15 Lfubllana, nedelja, 18. fanuarla 1925 ~ PoStnfna pavšanrami Cena 3 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25'— Din za inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo t Ljubljana. Prešernov« Bi. it. 4 in 54. Telet iu 3$, Podružnici: Maribor. Barvarska al. L" Celje, Aleksandrova a, Račun pri postn. čekor' savodu itev. 11.842. Današnja številka «J-itra» obsega 16 strani in stane TRI dinarja. Ljubljana, 17. januarja. Stojimo sredi najhujšega volilnega boja. Dejstvo, da je v Sloveniji predložilo kandidatske liste malone dva tucata raznih strank, frakcij in klik, Protest naše vlade pri Vatikanu radi zlorabe vere SV. STO LIC A OBSOJA ŠKOFA JEGLIČA. Beograd, 17. januarja, r. Ministrstvo i kvenih funkcionarjev, ki zlorabljajo ve- zunanjih zadev je opozorilo Sv. Stolico pa dokazuje, da še ni nastopilo ono ™ neiuvene zlorabe vere in verskih ob-iztrezniVnje našega ljudstva ki edino i redov, ki jih uganja precejšen del katoli-lahko u.-tvari tudi v naši državi zdravo 'ike duhovščine v prid klerikalni stranki podlago za hitrejšo konsolidacijo, na- j 20 i"s<> volilne borbe. Iz dobro poučenih predek ter zadovoljstvo Jugoslavije m kr0"° se čl'le- da >e Sv- Slollca povscm njenega prebivalstva. Zo|M-t se narodu oferira cela vrsta kandidatov, ki nimajo niti volje, niti sposobnosti in "iti moči, da bi mogii, tudi če bi bili izvoljeni za poslance, zadovoljiti ljudstvo prihodnje štiri leta tudi le samo v omejeni izmeri. Eno je gotovo: Kakor je šlo dosedaj, tako ne more v državi več naprej. Neobhodni pogoj sanacije pa je. da preneha ona notranjepolitična borba, ki te je sukala šest let skoraj izključil > okoli državnopravnih gesel ter da na stopi nova doba pozitivnega in konstruktivnega dela za državo, njene pokrajine in njeno prebivalstvo. Narodni blok, kateremu je bila (»overjena setsa-va volilne vlade, stoji na stališču, da se mora pri teh volitvah narod izraziti, ali hoč", da se kaos in neurejene razmere v državi še nadaljujejo, ali pa hoče, da dobi Jugoslavija trdno delavno večino v parlamentu, ki bo v vsakem slučaju sposobna s pospešeno brzino sprejeti za državo in narod pereče zakone, uveljaviti nov davčni sistem, ki bo odgovarjal principom enakopravnosti in enakovo!javnosti vseh treh plemep ter organizirati javno upravo, ki bo sposobna z brezhibnim funkcioniranjem izvrševati javne posle tako, da bo ljudstvo zadovoljno. Volilnega boja v državi se z resnostjo udeležujeta samo dve davni fronti: Narodni blok ter razhite frakcije bivšega ojtfHcijskega bloka. Vse drugo, kar pri teb volitvah še nastopa, nt odobrila stališče jugoslovenske vlade ter bo odredila preiskavo in kazr.ovunje cer- ro in cerkev v politične namene ter sprav Ijajo katoliško Cerkev in papeža v na-sprotstva z jugoslovensko državo. Kakor poročalo iz Kima sta imela te dni daljši razgovor papižev zunanji minister kardinal Gasparn in naš poslanik dr. Smod-laka. Po glasovanja v italijanskem parlamentu URADEN KOMENTAR IZIDA GLASOVANJA. — OBNOVLJENA SAMOZAVEST' FAŠIZMA. — OPOZICIJA VZTRAJA NA SVOJI TAKTIKI. Neomajno zaupanje kron3 v vlado KRALJEVO STALIŠČE NAPRAM VLADNI POLITIKI. — BEDASTE IZMIŠLJOTINE OPOZICIJE. — PAŠIC V AVDIJENCI. — KONFERENCE MINISTROV. — Beograd, 17. januarja, r. Danes dopoldne je sprejel kralj v avdijenci finančnega ministra Stojailinoviča, opoldne pa je bil nad eno uro pri kralju ministrski predsednik Pašič. Z ozirom na vesti, ki so jih razširili opozirijonalni krogi, 6e je pripisoval tej avdijenci velik pomen. ja glavnega odbora radikalne stranke. Na Sej seji je glavni odbor najenergičnej-5e nastopil proi onim članom radikalne stranke, ki se ne držijo sporazuma glede skupnega nastopa pri sedanjih volitvah. Radi tega so bili nekateri ugledni člani izključeni iz radikalne stranke. Tako je Rim, 17. januarja, s. sAgcnzia Štefani« javlja: V političnih krogih se poudarja, da je pri včerajšnjem etasovanju v zbor: niči g'asovalo samo 33 poslancev proti vladi. Votum zbornice se tolmači tako, češ da uživa Mussolini slejkoprej zau> panje parlamenta in vse dcžc'e, tudi fe bi sc cela tkzv. aventinska opozicija, ki rsz« polaga s 113 mandati, udeležila glasov*' nja. Smatra sc, da bo včerajšnje stališče opozicije ojačilo vlado in pripomoglo k razčiščen ju položaja. Na ta način sc bo> do opozicijske stranke zavedle, da je ne> mogoče vreči i lussolinija. Salandra, ki je obolel na vnetju ušes, je objavil izjavo, ki jo je hotel podati v zbornici. O tej izjavi nagtaša, da sc je moral odreči fa« lizmu, ker hoče ostati zvest velikim prednikom « libcralcem. V opozicijskih krogih seveda sc pou» darjg, da včerajšnje glasovanje ni v niče« mer zboljšalo situadje Mussolinijcve vla« de, ker je bilo že naprej gotovo, da bo fošistovska zbornična večina odobrila vo« lilr.o reformo, kakor sploh odobri vsik prediog in izpolni vsako zahtevo Musso« linija. Dejstvo je, da je fašizem danes bolj izoliran kakor kdaj prej In da bi ss izrekla proti njemu ogromna večina na* roda, ako bi mogel v res svobodnih vo« litvah izraziti svcie mnenje. Zato je opo^ zicija trdno odločena, vztrajati pri doso« dunji nepopustljivi taktiki, dokler se Mua solinijeva diktatura ne zruši. Carinska vojna med Nemčijo in Francijo Tako je tudi bilo: Kralj je g. Fa-Jču in izključen il stranke dr. Milovan Grba, ki celi Tladi ponovno izrekel »roje popolno je nosilec samostojne liste v modruško- raupanje. reškem okrožju proli listi narodnega blo-Beograd, 17. januarja, p. Kraljev po- ka. Nadalje so izključeni iz radikalne BREZUSPEŠNI POSKUSI ZA SKLF.P TRGOVINSKE POGODBE. — NEMČIJA ODKLANJA PODALJŠANJE UVOZNIH UGODNOSTI ZA FRANCIJO. s. Nemško-franco- Francija nikakor ne misli spuščati tako situacijo in se vmeSavatj v nem- stranke Cela Kos! id. ker kandidira v Po-žegi in sklenjena je tudi izključitev bivšega ministra Žarka Milndinovida, ako ne prekliče svoje kandidature proli Narodnemu blcku v ličko - krbavskem vratek v Beograd je dal ojiozirijonalnemu časopisju povod, da je pričelo širili razne bedaste izmišljotine. 2e več dni raz-našajo ti listi vest, da kralj «ni zadovoljenj in da ni izključena možnost spremembe v politični situaciji. Akoravno se j okrožju tem vestem že na prvi jiogled pozna, da j Danes popoldne je glavni odbor NRS. so lansirane zgolj v namenu povzdigniti | nadaljeval raz(»ravo o kandidatnih lis'ah. moralo v popolnoma demornliziranih M. dr. je e svoje »trani potrdil listo Na-vrslah pristašev opozicije, naj bo vendar rodnega bloka v Ljubljani z nosilcem zabeležena informacija iz artentičneca Ivanom Mohoričem ter sklenil, da nohe-vira. da je krnlj po svojem povratkn pne- I den prišla* NRS. ne more podpirali tako dinim ministrom in c*anes (udi min. pred- j zvane Ravnih" rje ve liste. Kot disidenti so sednikti Paši«n po podanih mu referatih bili izključeni iz NRS. m. dr. Nnslns Peti položaju izrazil svoje popolno zaupanje. I trovič, Mihajlo Rankovič in Pera Jova- To vedo v ostalem tudi opozirijonalni i novic, krogi, ki so v nadomestilo zt rpokvarje- j Več dni se širijo ludi vesti, da namenom jim veselje, pričeli raz.nešati govorice | rava minis'er Surmin. kateremu ni uspe-o nesoglasjih v vladi, češ da samostojni j 1°, da postavi svojo kandidaturo r. izgle-tvori nobene fronte, ki bi mogla na j demokrati pridobivajo v kabinetu vedno dom na uspeh, podati nslrvkn. Oaozicl izid volitev bistveno vplivati. V spli>- j vej rafjikali pa da so s tem neza- i jonnlni novinarji so iz teh vesti skovali Snem na velja, da kar ne 2Te pri teh ' ^ovoljni. Res je sicer, da ugled semo- J veliko afero, češ da cre w nasprntslvs volitvah z Narodnim blokom, je preti ,j0jnih demokratov v državni politiki, med demokrati in fturminom. Minister njemu ter da služi vse to direktno ali gti,ino ragt(,_ a ravno ,ako res jft ()a obe indirektno raznim frakciiam separati- j grupi v viadj g0,|eiujeta t neskaljeni stičnega in rovarskega bloka, ki je medsebojni lojalnosti. Kako bedaste so, . glavni in skoraj edini krivec, da naša izmišljotine o nesoglasjih med demokrati \ kem nesiguruem položaju vlade ni go država še danes ni dosegla tisti višek in rarlikali, dokazuje najbolje sinočna se-; vora>. t Pariz, 17. januarja ska trgovsko - pogodl>cna pogajanja so I zopet prišla na mrtvo točko. Francoski delegatje »o včeraj po štiriurni debati ' zaman skušali pridobiti koncesije v vprašanju uvoza lotarinškega blaga v Nemčijo. Nemci n;so hoteli pristati na te koncesije. ker bi na ta način spravili Anglijo v slabo voljo. Francoski trgovinski minister je pii tej priliki izjavil, da se ško angleška pogajanja. Francoska delegacija se je zvečer sestala na posvetovanje ter ugotovila zadnje pogoje v posebni listini, ki je ultimativnega značaja. Malo uparja je, da bi Nemci pogoje sprejeli in je potemtakem računati z ii> brubom nemško-francoske carinske voj« N. Rad:c fturmin je o tem izjavil Vašemu dopisniku: e bil pred-čevati od vpliva na državo, ali pa hoče j sodnik Jugoslovenskega oj potem zopet irnuščen. da «e bratski izenačijo vse da'a t ve iu pravice v državi. 7a zadnjih šftst let nosi malone vso odgovornost za razmere v Sloveniji ST.S. ki ie dosedaj ve-ino ime'a absolutno večino slovenskih poslancev za seboj in vsled ti^ga tndj mevnrfst. da odloča o sreči in nesreči Slovenije. Ako je liul-tvo danes nezadnvnlVeo. rnigovorna je za to SLS, sko ljudstvo tarejo razne nadlege, kriva je tega klerikalna stranka, ker i>i bila snovna, da bi gorje pravočasno odvr"Pa. j naj pokaže slovensko 1'ndstvo poli-Naijačio hrome Slovencev so danes fično zrelost s tem. da jih ono potisne davki, ki se pa ne bodo zmanjšali, v politično zariJie. Brez ra'lrke strank, marveč Še nnvečali. n';o bo slovensko M mor-II vsi Slovenci 8. februarja iz-lm.istro t"di še nri teb voftvah me- reči odlično svejo o'-sr>dtTO nad brez-ta'o kroglice v skrinje SLS. Sf,S je ve.Uno in eoliufivo poPti' o klerikalnih dojgrala in ona nai gre: ka?ti, če ne,tigrov. Mnogi pristaši ST.S pravijo, da cre. tudi noreča in nadloga sleven-. bo'o ostali fi. februarja doma. da ra ta skega ljudstva ne bo odst-antena. Ti- «ačii nre4e"tlr?Io Prot| prevari, t'l so p-"ov=ka politika tir. KoroSea je skra- > Io n"d rtitr"! z3rre?tfl «f»rl». To ie h"-ala in če bi nieni voospeševa-njem. Vodi jo svetnik dr. Slaviša Korbler. Radič se nahaja v sobi št. 44 v U. nad •tropju sodne palače. Za njega velja enak režim kot za vse druge jeluike, ali z ozirom na socijalni položaj g. Radiča so mu dovoljene gotove olajšave. Tako prejema Radič ne le jed od zunaj, temveč se mu dovoljuje tudi gotova korespondenca, ki se, seveda, vedno kontrolira. Ali t družino mu je zabraojen vsak kontakt. Posetil ga je trikrat njegov zastop nik dr. Trumbič, kar je bilo dovoljeno iz stvarnih razlogov. Preiskovalnega sodnika oblegajo posebno predstavniki domačega in tujega tiska. Preiskava leče precej počasi, ker so se Radiču sedaj odprle vse zstvornice zgovornosti ler drli vsa'< dan preiskovalnemu sodniku dolga predavanja Znano je, da je Rad.č zelo kratknvi len On pozna ljudi samo po glasu nli po njihovi figuri. Zatreb, 17. januarja, r. Včeraj popol dne je policija ponovno izvršila preiskavo v Prpičevj pnkči. Danes dopoldne sta se odpeljala dva policij*ka avtomobila na I Prpičevo posestvo v Oroslavlju, kjer se ima izvršiti obsežna preiskava. Policija je našla mnogo novega materijala. RADIČ RO SOJEN V BF.00R4DU? Beograd, 17. januarja, p. Z o'tirom na obnovitev procesa proti znani avanlu-ristki Androličevi, ki je osumljena špijtv naže ter Je bila v zvezi tuli z Radičem. se danes govori, da ni izključeno, da bo tudi Radič postavljen v smislu preiplsov kar.enskosodnega postopanja pred beograjsko sodišča. RADIČEVSKI HUJSKAČI NA DELU. Beograd, 17. januarja, p. V Oziču v okraju Nijcvlju na Hrvatskem so sc upi« rali kmetje pozivu orožnikov, naj sc raz« idejo. Med seljaki ie bilo tudi nekaj ra« dlčcvccv, ki so začeli demonstrirati in vpiti <živio Rodič, živela republiki, dol s Srbi, dol s kraljem!«. Policija iih je vno vič pozvala, naj sc rszldeio, nakar jc pri« lcte'o iz množice nekaj kamnov na orož« Konflikt med češko vlado in škofi Praga, 17. Ianuarja. v. Škofje Češke fa Moravske so sestavili izjavo, v kateri se proglašajo solidarnim s pastirskim listom, ki so ga svoječasno Izdali škofje na Slovaškem. V svoji Iz.avi povdarjajo, da objavljeni pastirski list r.i napadal neka-toliških državljanov, temveč samo branil katoliško vero. Slovaški škofje so storili samo svojo dolžnost; enako tudi slovaški duhovniki, kl so list čitali. S tem pastirskim listom se je bavil tudi včerajšnji ministrski svet. Kakor piše «Ccške Slovo* se bo v najkrajšem času pričelo postopati proti izdajateljem pastirskega lista. • Večer, doznava Iz Košic, da js tamošnjj škof prepovedal duhovnikom čitan e p»> stirskega lista v onih krajih, kjer še d bil čitan. Konferenca baltiških držav Hclslngfors, 17. Januarja, v. Danes se ie pričela konlcrenca zunanjih ministrov Poljske, Finske, F.stlandsks ln Let-landske. Za predsednika konfercnce je bil Izvoljen zunanji minister Finske. Kancelar Luther o situaciji Berlin, 17. Januarja, v. Državni kaa« celar dr. Luther je danes iz avil berlinskim novinarjem, da so vse vesti o ne-sporazumljenjih v vladi neresnično. Dalje ie sporočil, da je sestava vlade napredovala v toliko, da je bilo mogoče 7A« sesti mesto ju«tičnega ministra. Dr. Luther je dal'e izjavil, da bi bila morala vlada že včeraj podati izjavo, ksr se pa vsled odsotnosti nekaterih vladnih čl.v noT ni zgodilo in je bila izjava od^o-dem. RUSIJA IN JAPONSKA. Tokio, 17. januarja, v. Japonska da namerava priznati sovjetske Unijo. To7adevne note je pričakovati v naj-kraiSem časti, ker so vsa sporna vprs- nike. O-ožniki niso hoteli rabiti orožje, šanja med obema državama razčiščena, da ne bi rani i nedolžne ljudi, posebno [ Za ruskega poslanika za Japonsko bo pa otroke. Zato so poklicali za ojačcnie j imenovan dosedanji sovjetski poslanik vence ttspešna in odrešilra. Ako JD3 dosedaj ni mogla doseči v«r*r,i tega, kar so Slovenci želeli, ni bila kriva ona, mar vrč volilci. kl n;«n dali JDS ( nri zadnjih volitvah dovolj kroglic. Jo j se mora sodaj ponraviti. Ne samo pristaši Narodnega bloka, vsi Slovenci, brez razlike strank, bodo tndi v svojem lastnem interesu prav storili, ako bodo S. februarja vrgli volilne kroglice v skriniice Narodnega bloka. 0«tan'te pristaši SLS. ostanite pri-laši SKS itd., to pot pa poskusil« s kandidati Narodnega bloka in videli boste, da »te storili sebi, Slovencem in državi orav! in nato razgnali kmete. Pri tem jc bilo prijetih devet oseb. Novi zakon o sodnikih čiščenje sodnijskega osobja. Beograd. 17. januarji, r Ministrstvo pravde je dovrši'© preg'cd zakonskega osnutks o sodnikih in o novi sodni orgs« nizaciji, ki bo izenačena v vsej državi. Zakonski osnutek ho med prvimi p.-edlo« žen novi Narodni skupščini. Dočim na« cionalni krogi to pozdravljajo, trde blo« kaši, da je ta naglost naperjena proti ra« dičevskim in drugim brezvestnim sodni« kom, ki bodo po novem zzkonu v dobi reorganizacije lahko odpuščeni, odnosno upokojeni. PREDRZNO TOLOVAJSTVO NA DUNAJU. Italiji. DR. BEHMEN ZOPET IZPUŠČEN. Beograd, 17. jsnuarjs. r. Bivši im,<;,i« mitnski pos'sncc in minister dr. Sefkija Rchmen. ki je nedavno v oko'ici Mos*3t* ja izvršil več škandalov, je bil danes iz* puščen iz zapora. SEJA DRŽAVNEGA ODBORA. \ Beograd, 17. januarja, p. Državni odi>of jc iinel danes svojo zadnjo sejo, na ka« teri je izčrpal svoj dnevni red. Ako bo potreba, se bo vršila prihodnji teden Se ena seja. 1 17. jamarja: ~~S CUR ITI: Beograd 8 35, Berlin 1550* Nevv-Vork 51020, London 24.775, Pari« 27.98, Milan 21.53, Praga 15 65, Budimp*. Dunaj. 17. jar.natja. v. Dane« je bila ] «»a 0.00715. Bukarešta 2.70, Solija 8.75, sredi mest.iv pri belem dnevu * bodalom VarSnsa 100, Dunaj 0.00731. , umerjena inkasantinja neke firme, neka PRAOA: Beograd 54.50, Dunaj 4 71, 21 letna gospa. Žrtev je bila takoj mrtva. Berlin 8.09, Rim 141, BuHimpei1« 4.»^ Storilec, ki ni pornan. je odnesel ročno Pariz 183.625, London 162.30, New-Yori^ torbico • 30 milijoni kronami denarja. 83.90, Curih 654-7i Partizanska duhovščina in država Tudi sv. stolica obsoja početje slovenskih škofov, o usta- V1TVI »DOMOLJUBA«. (It razgovora z ministrom dr. žerjavom.) glede obstoja države in njen« notranje Ljubljana, 17. januarja. Naš urednik je početi! ministra Zer- Sva, ki je bil včeraj b dan os vsled likega prelilajcnja in naporov preteklih tednov prisiljen ostati doma, in ga povprašal radi stališča vlade napram zlorabam vere od strani škofov in duhovščine. Gosp. minister je rekel, da ma bo jutri ž? .mogoče udeležiti ss vseh shodov, kamor jc- določen, glede stavljenega vprašanja pa je izjavil: »To. kar po narodbi škofov počenja pri nas en del duhovščine, zlorabljajoč vero in njene obrede za izvolitev separatističnih poslancev, gre daleč preko mere dostojnosti. Člen 12. ustave odločno zabranjuje politične pridne in maltretiranje ljudstva po spoved ni ca h in sploh v cerkvi v korM kaki stranki ali njenemu Časopisju, fetudi kazenski zakon v tej meri še ni spopolnjett in je po obstoječih zakonih le nekaj takih načinov ž« kaznjivih z denarne ali zaporno kaznijo, vendar radi tega prepoved člena 12. ustave vseeno obstoji in je dolžnost državnih organov, da pazijo, da se ta v najvišjem državnem interesu izrečena pri poved spoštn je in uvažajo. Kam pa bi prišli, če bi v katoliški cerkvi volilco pestil katoliški duhovnik, naj volijo klerikalnega kandidata, sicer da jih zadene božia (!) kazen, vis-a-vis bi v imenu istega Boga razsajal pravoslavni pop za svojo par- |Toda njegov odstop a« je pričakoval j odstopivši državni ta jnik hotel, da i šele čez leto dni. Zato je njegova pred-. Amerika sicer čuva lastno svobodo časna demisija tem značilnejša. akcije, vendar da ne pušča popolnoma Predsednik Coolidge, ki hoče striktno | v nemar skrbi za gospodarsko obrtovo spoštovati duh us«ave, Je sklenil ostati Evro^. Borah se je tudi r tem oziru stva? 24 meseccv naj služijo Slovenci? pri izvajanju zunanje politiko v naj- i pokazal doklej prepričanega zagovor- Slovenci v Srbijo. Srbi v Slovenijo?« Ta. ureditve. Torej ne le. ker je ogrožen verski mir in pada blažilni vpliv vere na moralo, ampak tudi v skrbi za obstoj države sploh, moramo vprašati Sv. Stoiico, kako stališče zavzema ona v tej zadevi Ne more s« roči, da je na^topanjo klerikalne duhovščine proti državnemu pobirali črepinje svoje SLS in tistih »na. prednjakov*, nad katerimi imajo zdaj tako prismuknjeno dopsdcnje. -4- Brodsr in soidaščina. »Še več voja« ožjem sodelovanju z" zunanjo komisijo senata. Kot je znana, zagotavlja ameriška ustava senatu odločilno kontrolo v diplomatskih poslih ln minister zuna-njih zadev, ki ne uživa zaupanja cena- nika ameriške Izolacije. Ilughee je nasprotoval de jure priznanju Unijo soci- jalističnih sovjetskih renuhlik. dokler se sovieti ne odpovedo komunističnim načelom, na katerih temelji njihov r°- tovc zunanic komisije, predvspm pa žim, in -e ne podvržejo mednarodnim t nienega predsednika, j» obsojen na po- zakonom ki veljajo za občevanje med lanskih tigrovskih obljub, da bodo sio« r>olno nemoč. Ko je po -m t i senatorja civiliziranimi državami. Senator'Borah venske fante spravili iz Macedonije, po ko je pod tigrovsko vlado žcrjavovec dr. Lukinič začudeno-vprašal tigra Brodarja, ko je le«ta v parlamentarnem odboru za« govarjal dvemilijardno povišanje prora« čunske postavke za našo armado. Dr. Lukinič se je pač umcst:.o spomnil pred« Lodgea zavzel mesto nredsednika te pa se je doslej zavzemal za priznanje nošfriev s covietsko KusPo. z<15 tudi. edinstvu dobra priprava za pregovore j komisije Borah, že dele? načelni pro moskovske vlade in vznosfavitev od- o koukordatu, ki naj bi po želji države j tivmik llnghivnve politike, so je ta -------™ — za vselej sprečil konflikte me i sudbeni sto! prejel zc drugi brzojav od nrav radi imennVio «o»nml}en«ea Vo|. moskovske seljaške internaciona.e, po« likor to dopnšfa splošno stališče wa-|ka. kl včasih tuli »kupa; z v-olčin jalo s1an v hrvaščini in poop.san od Bogorod. ------ vendar tn r i Voli dol™ ne tm?.» Drug« • ske2a- Jav,Ja P» t« brzojav, ua je iz Mo. se ie ta mik Kello? tekom biva- skve žc odpotoval v Zagrco generalni nja v F.vroni gotovo prenrlčal da ob tainik seljaške internaciona c Gorov (u iova Evrope re more biti Ameriki in- j ne Dombali, kakor se je prvotno javilo), djf -ontna st^r. Končno na imamo tn-1fcr da se bo v Zagreb« prijavil kot pri. *hington«ke vlade, velja Bnrah. kl se je najostreje proti vil ratifikaciji ver-zaiske mirovne pogodbe še danes za nepomirliivecra nasprotnika mednarodnega orsr.nbma v Ženevi in vseh njegovih iriciiativ. Hughesova Politika v radevj Dawe=ovega načrta in pariške finančne konference je pokazala, da j,- zn lrvne nozitivne in nhveTne obliube navsezadnV le najodloPilnojšega faktorja. predsednika Coolidgea. Vino in tamburica tijo, na drugi stra.iii pa bi muslimanski j prosto nevzdržljivo. Našli bomo srH- bodža klical Alaha na pomoč za kuglji ce svojega kandidata! Znaten del duhovnikov sam obso.ia škofovo početje, politične pridige in vsako eksponiranje duhovščine v par tijskem boju. Duhovnik, ki nima toli ko srčno izobrazbe, takta in r^či moram: toliko spošto\'anja do Bn«ra Iti posvečenega prostora, kjer prtdigujc in spoveduje, da Lnmkni v partijsko blato vlači ime božje, križ in svete obrede sploh, tak duhovnik, če «e tra bo udarilo po prstih, ni »mučenik*. in zasluži samo zaničevanje ali na kvečjemu pomilovanje, ker ne vidi. da so tudi v najhujšem boju stvari, ki stoje visoko izven borbe. Duhovnik pa, ki verjame, da ie verska notreba, da postaneta gg. Zebot in Dušan Sernec poslanca, snada v blaznico. stev, da ščitimo poštene duhovnike pred škofom. Naš urednik se ie zanimal za dogodke v mipi=trc'--j st-ji. kjer*se je razpravljalo o znorelih poiavih nekih duhovnikov v Slovenci. CfOsp. minister je ol-govoril, da ljudje, ki naših rn-rm-r nr porna.jo. nikakor nočejo verjeti, da f»o tako sprijeni duhovni s nI oh mogoči, da v cerkvi govore o »Domoljubu« itd Poročilo o nečuvenih trovorih duhovnika Smodeia. ki se sicer po Beogradu prilizuje, na Črnem \t1iu in v Horjulu pa je o Pašičn in Žerjavu pravil, kako spadata kot državna tatova v j^o in kakor radi njiju vojaki spe le pod eno odejo in stradajo, tudi to poročilo je marsikomu odprlo oči. s kom se v Sloveniji borimo. Pravilno se je poudar-ialo v ministrsk-mt svetu, da so članki Celo stvar pa mora vlada opazovati j jn g-ovori klerikalcev še danes glavni pe z drugega vidika: Akcija klerikaliz- «51n?<»r» koroških Nemcev. ma in njegove duhovščine pod vodstvom Škofa ne gre le proti »liberalcem*, ona gre proti državnemu edin-stvu. proti ustavi, ona ljuto napadi narodno edinstvo, ki je moralna baza Jugoslavije, ona je prva v borbi za plemenski separatizem. Klerikalni klet rod vodstvom Škotov hoče biti arbiter Kaj pa pravite o »Domoljubna? »Kaj naj rečem?* je odgovoril gosp. Žerjav. »Nič, kakor to, da so oblasti postopale v duhu ustave in v interesu naroda in države, ko so se končno odločile pohoditi ocrabein mrčes, ki je stalno inficiral naše ljudstvo.* CJspela klerikalna intriga Konflikt med sodnijo in upravno oblastjo rad] čl. 138. na podlagi katerega je Hila odrejena prepoved »Domoljuba«. Kakor se nam poroča, je ljubljansko prvostopno sodišče včeraj na pritožbo dr. Brejca razveljavilo ustavitev »Domoljuba*. Državni pravdnik je vložil pritožbo in o stvari bo sedaj odločalo višie sodišče. Nočemo se danes spuščati v razpravo o tem, kako je sodišče ocenilo protidr-žavno, plemensko in versko hujskanje klerikalnega tednika, ki je dalo povod, da se ie politična oblast končno morala poslužitl pooblastila čl. 138. ustave. Kon-statiratno le, da je celokupna trezna javnost, ki ima priliko opazovati, kako sistematično je zastrupljal »Domoljub* naše l.udstvo, navaja! ga k tnržnji proti lastni domovini, troval ga s sovraštvom proti ostalim plemenom našega naroda in podžigal v znamenju verske gonje njegove najnižje instinkte proti »nevernikom«, ki nočejo biti klerikalci, da ie vsa ta trezna javnost z začudenjem in skrbjo gledala dosedanjo popolno brezbrižnost državnih oblasti napram temu podlemu početju. Za 4. marca novo štiriletno dobo izvrše-danes naj se omejimo le na formalni po- i vanja vrhovnega državniškega dosto-stopek sodišča. jjanstva, ki so mu ga potrdile lanske Cl. 138 naše ustave pooblašča vlado,! "ovemberske volitve. Splošna prenovi-da sme prepovedati Izdajanje časopisov, tev skoro vsega vladnega aparata, ki ložltl sodišču, t j. politična oblast, tega Iz zgoraj navedenih razlogov n! storil. Navzlic temu je klerikalcem uspelo, da so preko vseh stvarnih In formalnih pomislekov Izzvali nepotreben konflikt med upravno in sodmjsko oblastjo. Mesto ravnatelja policije odn. državnega pravd-nika je nastopil g. Breic — pa je bilo tudi dobro! Pri tem so pa klerikalci usvojili tudi stališče vlade, ker so se proti odredbi polic, ravnateljstva pritožili tudi na višje administrativne Inštance! Sedaj je zadeva pred višjim sodiščem, ki bo imelo odločiti o končni usodi pre-frigane klerikalne intrige. »Domoljub« ostane seveda zabranicn In klerikalci se bodo morali že zadovoljiti s tem, da jim je uspelo izzvati mučen konfkilt med sodnijo in upravo, v katerem pa Je ustava povsem na strani upravne oblasti. Nova zunanja politika Zedinjenih držav (K odstopu drž. tajnika Hu£hesa.) Predsednik Coolidge nastopi šoie kl izzivajo k tnržnji do države kot celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru ter odreja, da velja predpis čl. 13. odstavka 3. o izvrševanju prepovedi tudi tu. Ker se čl. 13. odstavek 3. dobesedno vzeto ne nanaša na «izvrševanje», temveč na nadaljno postopanje proti krivcem (uredniku, piscu Itd.), smatrajo nekateri v teoriji, da je citat odstavka 3. po-grešen in bi moral biti citiran odstavek 2., ki predpisuje, da mora obiast, kadar je odredila konfiskacijo (v slučajih, kl so v čl. 13. taksativno našteti) tekom 24 ur predložiti svoj odlok sodišču, to pa mora v nadaljnih 24 urah o njem sklepati. se napoveduje za ta termin, utemelju je naziranje, da nastopi z letošnjo pomladjo tudi globoko segajoča preori-jentacija v splošni politiki severnoameriških Zedinjenih držav. Prvi je odstopi! dolgoletni drZavni tajnik za zunanje zadeve. Charles 1» Hughes. Pričakuje Se še demisija državnega tajnika za mornarico VVeeksa, vojnega tajnika VVilburja, tajnika za javna dela Davisa in trgovinskega sekretarja Hooverja. S tem bi bila izvršena skoro popolna prenova ministrstva. Državno tajništvo za zunanje tade- Politične beležke č» v obravnavi proti Radiču. Domhalj ali Gorov (oba sta Žida) niti eden niti drtgi s svoiim pričevanjem ne more ni« česar objasniti niti izpremeniti avtentič« ne vsebine obtoiilnih dokumentov. Ešofi. ranje Radičevcga branitelja dr. Trumbi« ča proti »omejevanju pričevanja*, ker gospod Gorov naravno ne bo plediral pred zagrebškimi sodniki, spretno zavra« ča »Rijcč*. ki gospodu dr. Trumbiču ga« rantira, da bo sam imel dovolj in preveč svobode za pranje Radiča ter Raaičcv:h dokumentov in dokazanih zvez brez asi. stcnce krivih prisežnikov. Narodni blok : Dr. Pivko med železničarji. V petek zvečer je imel Narodni blok zopet lepo zborovanje na Pra^erskem. ki se ga je udeiežilo največ železničarjev, med njimi mnogo socialistov. Dr. Pivko je med veliko pozornostjo poslušalcev razvijal program Narodnega bloka nakar se je vnela živahna debata v katero je marljivo posegali železničarji. Dr. Pivko je žel na oeli čiti odobravanja in ^ končal shod po triurnem razpravljanju v popolnem soglasju. Sjiloh ie ni bilo doklej na nobenem shodu dr. Pivka nikakega ugovora, čeprav je vedno zunaj in ima med 'poslušalci čssto tudi kerikalce, ki jim gre dr Pifko ostro za petami in neu- ni-lieno razlaga njihovo lažnivo protiljud-sko politiko. Klerikalci so ponovno grozili, da bodo dr. Pivku že pokazali, kadar pride na deželo. A doslej se je ljudstvo izkazalo baš nasprotno, povsod se izreka za politiko poštenja, ki jo oznanja dr. Pivko. : Narodni blok v mariborski oblast! ima danes v nedeljo med drugim sledeče sestanke in shode: v Ptuju. ?ton;cih, svojo.politično preteklost in naj prestopi i Novi vasi Kaniži pri St. Ilju. Sjtodnji in v vrste SLS. Tako naivni nismo, marveč Zgornji Polskavi, Slovenski Bistrici, Poli-dne 8. februarja...« Tu so napredni in« čarah. Krif.evcih, Stari cesti, Cczanjcv-teligcnci začeli kapati orehi z oči in je *ih- Brebrovniku. na Pavlovekcm vrhu in razumela, kaj ji je storiti za kes in po. v KaplL Razen lega ;e Ae več sestankov v Prekmurju, v celjskem, šmarskem, brežiškem in laškem okraju. 4- »Strahote režiman. Davidovičevska 0u5an kdaj in v kakem času, tega «5 ovencc* c . . . . , V> .. „ . ,, ... . Sernec, p« če hočete, se Kavnihar, kt so in »Pravda* ne, povesta, rcllcktiruta pa ■ . j i * . . . 1 . , x ■ ! vsi ze daleč onkrat po.itične strasti, ma. vsekakor na njune glasove, ln če je ta. moniz ncucnanih' poh!epov ,n druj;ih ko, lahko »S.ovcncu* z.upjmo, da je tu« £lovcJkih sla,^fi v do!jnl soll. - Otvoritev konference baltišljf!, dr- di v Sloveniji zaprtih nad 600 ljudi, da, še ^ žav. V petek je bila otvorjena r llflsing večl Celo v Ljubljani policija vsak dani + KlerpKalna -sfronfa slovenskega ljud. forsu j Vedelo se je sicer, da namerava IIu ghes odstopiti, ker se baje bavi z mislijo, da čoz štiri leta nastopi kot republikanski kandidat za predsednika republike (ITnirhos je ie 1. 1910. kandi dira! proti Wi!sonu, ki je zmagal z nc- kršnokoll sklepanje, "ter edini faktor, ki znatno večino) in hoče imeti dovolj i kal: »Mi ne fcl bil mogel DTtpovtd »Domoljuba* pred- 'ča*a za pripravo volitveoa kampanje.; nsprednjaštvo ži, kakor poroča »Slovenec* na tisoče ljudi v budimpeštanske bare in kabarete. -f Čemu naenkrat tako sovraštvo? Nn« si klcrikalci so res krivični. Dokler jim kdo pomaga, je vreden nebes, če pa ma. !o skoči čez ojnice, žc je ogenj v strehi. Tako je zdaj z bivšim županom Peričcm. Cim je postal protikandidat g. Korošca v Ljubljani, je prišel ob milost. Klcrikal« ni agitatorji imajo precej težak posel, da svoiim ljudem dokazujejo, da bi bil greh j zoper sv. Duha voliti g. Pcriča. Zato pa ' zahrbtno pripovedujejo po paroli iz SLS vse mogoče n. pr. »Kako je g. Perič za« vozil kot župan, kako so mu oni morali v vsem pomagati, da je bolan in ie bolje, d* ne bo izvoljen, da advokata bogvaruj voliti, da je pod kožo vseeno brezverec itd. Naenkrat so socialisti »nevarni* in da jim treba »pokazati* Naši agitatorji, ta cirkus z zadovoljstvom poslušajo, a mora se priznati, da je morala naše SLS ostudna. -f- Pridiga Z3 sapredno Inteligenco. Slovenski napredni inteligenci je včeraj« šnji škofov misijonar napisni v uvodniku tako ginljivo pridigo o politični strasti, o politiki razuma in sporazuma ter o ma« monizinu. — tako ginljivo, da je inteH« genca točila solze kakor lešnike. «S!o« vensko naprednjaštvo, globoka propast, neugnan pohlep po denarju in brezmei« ro umazana maščevalnost!« je rožijal ml« sijonar, končno pa najbolj ginljivo zasu« •Mi ne zahtevamo, naj slovensko kar čez noč zataji vso skega ljudstva*. 14 skrinjic na Stajcr« skem. devet na Kmniskem in šest v Lju. bljani daje presneto žaltave izg'ede za »•enotno slovensko fronto*. Živela taka enotnost! Naj se !c škofovski list še na. prej treska po zobeh, dne 9. februarja se bodo tudi po butici. Mi pa se smeji« mo danes in se bomo tudi po 8. februar« boruje finski zbornični dvorani. — Francija In Luthrov kabinet v Nemčiji. Pestava Ln'hrovega kabineta v Xem-či.;i je napravila v Parizu zelo neugoden vtis. Vznemirjeni so zlasti člani parlamentarne večine, posebno pa fe radikali in radikalni socijali«ti. Fratu-oski politični krocri nnmr»č naglaša.io. da .» Francija vodila sedai politiko »pf»r?7uma in prijaznosti napram Nemčiji tanj« pa vedno le nehvaležnost s strani Nemčije, tako v vpr-šanju vojaškega oboroževanja kakor tudi glede trgovinskih podajanj. Pestava Luthrove vlade je močno nčinkovaia »lasti na Široke sloje radikalno - socijalističnih volilcev in zato ni izključeno. d* bo sledil močan pritisk volilcev v smeri, da mora 6lediti ostrejša ju, ko bodo klerikalni enotni frontarji politika napram N>mčijL t Nas dobri, nepozabni brat, sin in „Stric" IVAN MEHLE trgovski sotrudnik je nocoj ob 9. uri izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v pondeljek dne 19. januarja 1925. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. januarja 1925. Žalujoči ostali. Vsi narodni Slovenci za Narodni blok SHODU NAR. BLOKA GOVOR DR. KUKOVCA A'A CELJSKEM VOLILNEM 15. t. m. rojstvom pevovodje Zorka Frclovca zapela večno lepo žalostitiko »Vigred., nakar je stopil [»red krsto šef kabineta ministrstva pošte in telegrafa Cjoka Ojorgjevič in izpregovoril imenom Udeležil sem se današnjega shoda, ko j mena izgubi ene vojne. Z ogorčenim gla- beograjske vlade žalno slovo. Sporni 'itnvlia 7a hn/le.če sknnšiMnskp vo- som ie takrat na mirovni Vnnfprpnni P.lp. „.. ;__1:1 ___i___ i • • :rt. davlia za bodoče skupščinske vo-sip Drorenik koj kandidat Narcd-;iioka, ker sem v celjskem okraju desetletja kot javni dclavec in tudi kot poslanec Narodna skupščine z veseljem deloval s pomočjo svoiih drasih pn.ateljev, katere danes zopet tukaj vidim. Namen m! je povdar>ti, da vsak prepričan narodnjak Iaiiko sledi listi Narodnega bloka kot volilec. Glede kandidata g. Drcfenika, moram iz svoje skti-inje potrditi, da ga je cenila svoječasno Narodna skupščina kot narodnega poslanca zaradi njegove dclavnosii tako vi-si.-ko, da bo tudi v bodeče kot poshntc nedvomno z velikim uspehom tamkaj zasipal celjski okraj. Da je nastopil na listi ar. Pivka, je meni tem večje zadoščenje, ker sem se ravno ;az po zadnjih skupščinskih volitvah zavzemal za načrt, da naj se v prihodnje obstoječim strankam pusti svobodni raztnah in naj se poskuša doseči njih sodelovanje na izven-strankarski podlagi za skupne narod.ie cilie. Zelo me veseli, da je na tej podlagi v Celju zopet prodrla zavest, da narodna korist stoji in ima stati nad strankarskim interesom in da sc je vsled tega preišn.i nosilec liste SKS s soglasjem naroda pridružil v imenu te stranke ii«ti Narodnega bloka. Storil je to s tem večjim opravičen jem, ker je že pred skoro J) leti, ko se je Savinjska dolina z nepopisnim navdušenjem zavzela za ljudskega kandidata Franca Robleka, Josip Droienik prvi zavzel za dotični kmečki pokret poleg tasta sedanjega veljaka fKS Plavšaka. Bilo bi vsem, katerim so ti časi v lepem spominu, posebno zadoščenje, če bi med imenovanimi možmi viadala enaka soglasnost glede kandid 1-ture Josipa Drofuiika danes, kakor smo bili takrat složni glede kandidature ft Robleka, ki smo ga mogli dvigniti n* mesto poslanca za lepo dobo let Ker vem, kako velikega pomena je za vsak ekraj, ako Ima v svod sredi bivajočega narodnega poslanca, cenim tem višje potrebo, da se vse stori, da dobi celjski okiaj v Josipu Droicniku svojega bodočega zopetnega poslanca v Narodni skupščini. Da je stopila z Josipom Drofcnikotn Samostojna kmetijska stranka na skuo-no bojišče s tradicijonaino napredno stranko JDS poleg skupine Narodnih ra-dkal«.ev, je visoko dvignilo pogum na- som je takrat na mirovni konferenci Cle-mtnccau zavrnil Avstrijo rekoč, da je velika raz!'ka med onimi, ki so do konc3 podpirali krivico, in pa med Cehi in Ju-goslovenl, ki so kljub temu, da jih je vojaška obveza grmla na strani Avstrije v borbo zoper lastno kri, ne beječ se smrti i ii vislic, v velikem številu stopili kot do-brovoljcl na stran zmagujočih držav in njal »i je velikih zaslug, ki si jih je pridobil pokojnik za organizacijo postne službe ne samo za svojo ožjo dumo vino. ampak sploh za državo, ki je iz gubila ž njim eneira najboljših svojih strokovnjakov. Vrzel, ki jo je zapustil za seboj, je zelo občutna. Izreka ime-j nom vlade rodbini pokojnika in ljub-I Ijnnski direkciji iskreno sožalje. Za pomagali izvoievatl s tem svo.im naro- i njim sta" se "poslovila umrlega in dom mesto med zmagujočiml sopoapisni- j gpektor Vrečko in imenom poštnih nameščencev v Sloveniji od svojega ljubeznivega Šefa, vi?»i komisar dr. V a g a j a. Ginljiv je bi! prizor, ko se ki mirovne pogodbe. Ako je možem, kakor je dr. Pivko celo predsednik mirovne konfercnce odjbril njihovo delo kot največjo zaslugo za narod, se pač ne bo mogla resno vzeti gonja, da bi bilo nosilca liste Narodnega bloka dr. Pivka smatrati kot — izdajalca! Kandidati liste dr. Pivka imajo pred vsemi drug'mi kandidatnimi listami velikanski prestiž, da gredo v volilno bitko kot blok sloge. Uspeh jim je zagotovljen, ker je psihologija množic v i..ariborskem okrožju dajala še zmirom prednost možem, ki so za skupnost nasproti vsem drugim tendencam. Ti bodoči poslanci Ihi-do imeli tu Ji v večji meri nego katerikoli druga lista, predvsem svobodne roke glede svoje bodoče politike. Obljublja.o nam pozitivno politiko in polit:ko varovanja realnih interesov. Taka politika bo zalegla več nego vsaka borba za nepopust-Ijivost nasproti dosedanjim smernicam državne politike na eni strani, ali borba za avtonomijo in reviz;jo ustave na drugi strani. Toda o vsem tem bo aktualno govoriti šeie, kadar si izvojuje lista Narodnega bloka častno število poslanskih mest. Danes naj velja vsem dobro mislečim le geslo, da je treba razviti največjo energi o in premagati vse predsodke, da bo 8. februar prinesel si lajno zmago listi dr. Liudcvita Pivka in njegovih tovarišev združenih v Narodnem bloku. je jioklonil pred krsto imenom ljubljan- Kino »LJUBLJANSKI Veliko čudo kinematografije. Veliki razkošni egiptovski film : DVOR" Od AtMi 0*1 J t. IENT velika ljubarna pmti.lovina iz fcirke Afrike v 8 dejauiih. V glavnih vloftk KARRV UEDTKE in MARIJA JAC031NI Mladini vitop nI dovoljen 1 Predstave: ob nediljih ob '/,11.. S.. '/,?>, G */,8. io a. uri; ob delavnikih ob 4, V,*\, '/,8. in V. uri. — freilprudaja vstopnic od 10. do 12 io od 2. ure dale. -07» c i jo v kroju in položila na njegovo I Gosp. .kmet in posestnik, se bo pafi krsto tudi venec. Izmed številnih ven- moral prej naučiti osnovnih pojmov cev naj omenimo predvsem krasen ve j jiuro-iovenskega zemljepisa, prodno nec poštnega ministrstva v državnih i misli kandidirati, kajti .Krnin. je po- Pogreb dr. Janka Debelaka je v ru-kih srcih nnj!r|»ši spomenik — spomenik iskrene hvaležnosti, ki seg.i tu li preko groba. l!it-ki pevski zbor je nato krasno zapel . Večna jn pnmj.it*. Ljubljana je včeraj popoldne ob ve- Koral je napravil na občinstvo globok ličnstni udeležbi spremila prvega dirtk- Sitis. totja pošte za Slovenijo po prevratu, J Nafo se jc razvil žalni 'prevod, Ir. .lanka Debelaka, na njegovi zadnji ki je krenil po Starem in Mestnem trgu urnden značaj. V Zagrebu so že od leta 1911. imeli »Društvo za promet stra-naea», ki prt je bilo večinoma na papirju, ker mu je nedostaialo sredstev za izpolnjevanje post.ivliene naloge. Tudi v Sarajevu so imeli pred vojno nekakšno prometno organiznei"-o, ki pa je bila še bolj papirnata kakor zagrebško društvo. V Beorra lu. Novem Sadu in Splitu ni I ilo nobenih društev za pospeševanje tuiskega prometa. Tn ko je z.nrrobška policija prevzela stanovanjski urad v lastno upravo, je ostaM tnjs' n onrnnizaeili br"z sredstev. Društveni tajnik Štefan Drnromnnovič pa ie šel neustrašeno na delo in je začel nn la-tno roko organizirati tnjski promet v naši krapevini. Prvo nj"govo | dejanje je skliennie kopali"č:iesa kon-j trresa v Zagrebu koncem 1. 1P°ft. Po ! sledii-.a teua kon«rresa 'p biln. da sp i tedan ji minister za obrt in industrijo idr. Vekfisl.iv Knkovec zainteresiral za bratskega^ ruskega na roja. Postavil si:7a,1(,vo Jn llf,i.i;0al dr. Cirila ?.ižka iz i .u i. i *..... i. f.julilline v Peocrrad. osnemamo par zjini-inivih jioilatkov o razvoju tujskega prometa v Jugoslaviji. ske ruske kolonije tro^p. Mnrkov In se v kratkem in s toplo hvaležnostjo prežetim govorom poslovil od [•okoj-nega direktorja kot pravega Slovana, ki je bil oče in zaščitnik v beli s* nahaja jočili sinov našega velikega ta-nkai po«eben oddelrlr za posriešpva-nie tn.iskeira prometa. Dr. ?.u k jc sledi! pozivu in je začel svoje delo spomin li 1 1921. Ob istem času kopališč 7a-rrebu. "o nsnnvi'i Zveza krn'ie\-?"e SllS s sedečem v . . , ,,,-,-.- i - i ..... To j 'vezi en se pri Iružila tudi poti m danes dopoldne poloze njegov j ter Prešernovi nii.-i in liunnjf>?,ne direkcije, je bil [*>1n nai.-J|,č-la Davidovičtvo listo. Kakor je prej »cjšotra občinstva, ki je prihitelo, da meseci o priliki volilne borbe za celjsko poslovi ol moža dola. vzornega pn-mesto županski kandidat g. dr. Juro lira-i'r'jota in vzglodnega Slovana. Raz Jovec od katerega sem sc kot politika | po*'opja poštne direkcije je pl.i|Hdala cd nekdaj rad kaj učil. mogel brez ugo- : Črna zastava, krsta z zem-kmi ostnn-vora izjavili v .Novi Dobi., da želi utr- ^' pokojnika je bila pokrita s krasi,i-ddev države, pa naj jo utrdi Davidovi« mi venci in obdana ol častnega sprem ali Paiič, tako sem jaz sledil brez prcd-:s,va. obstojoPoga iz. poštnih nameščen-sodkov poklonitvi zaupanja nositelja kio- ^v. Po izvršenih cerkvenih obredih j. ae, politiku Ljubi Davidoviču. Ko je ta Zveza ljubljanskih pevskih zborov pod vlada padla in se jc ustvarila brez nas Sova situacija, videli smo, da jc ves čas estala solidarna slovenska demokratska organizacija le kot JDS, nc da bi sc bila uvrljavila kaka Davldovičeva skupina kot politična oiganizacija pred razpisom volitev. V interesu solidarnosti narodnega dela smo morali torej v tem položaju pričakovati, da bodo morebitni privrženci Davidovičeve misli v skupni samostalni demokratski organizaci j, makar kot opozicija, ostali zvesti skupnemu pozitivnemu delu in moram obsojati, da smo nasprotno doživeli in da se je postjvih Davidovičeva lista v istem trenutku, ko so se druge, prej ločene grupe, začele celo združevati, kar ka/e lista dr. Pivkova. V tretji vrsti je enako obžalovati, da Je Po odločitvi obeh na vladi udeleženih strank za skupni nastop pri volitvan v ohliln Narodnega bluka, vendar prišlo do Postavitve posebne radikalske liste dr. Ravn ka. Cen.m vsako picpričanic in tudi prepričanje slovenske radikalskc skupine. ki bi mogla biti skupni stvari v današnjem položaju koristna le v skupni fronti nacijonalnlh elementov. Tako pa ta lista ne bo dosegla nobenega u«pcha. Z iznen iden eni sem čila! v Zagrebškem Taghlattu, da je no«Mcc liste SI S dr. Anton Koroše; na shodu v Mariboru * t. m. mogel nosilca liste Narodnega bloka dr. Pivka napasti v nasprotju z Idejami pok. Janeza Evangelista Kreka k ;t izdajalca z ozirom 113 njegovo delo j $ za rcSenje germanske avstrijske s le in * moramo pač vsi n;irot'niaki tak nač;n # borbe t ogorčenjem odklanjati. V pred- * zgodovini Sf. Germainskega miru, ki je $ Postal zakoi v naši dižav: in skoro po- ® vsod na svetu in sicer v izmenjavi predlo R;>v avstri.skega kaiKlerj^ Pennerja, či- * tamo, kako se Je avstrijska delegicija trudila v Parizu dokazati iz govorov slovanskih politikov v dunajskem državnem zboru tik p.ed razpadom Avstriic iu ;e-lc Iz avdi.ie*?ce dr. Korošca pri cesarju Karlu enako sokrivdo Jugi slovenov na i svetovni vojn:, kakor je mestni gori mi gir. dr. Pno, .!iv«ip Tink in Anto>. Likoznr. divizijonar general Stojanovič z. oficirskim zborom, skoro rf'lro:tevil-no nameščenci po"tne direkcije vseh strok, generalni kenzill dr. dtok.ir He-pr>5. načelniki vseli ostalih državnih io civilnih ura lov z. mnogprfevib im ura 1-ništvnm. zastopniki vseh !i'.ib!,:in*kih korporacij in narmlnih društev, med njimi s [lredsednikom prrf. .Ir Pretner jrm nn čelu številna fleputaciin s1oven«ke Matice, ka'erp airiloi član bil pokoi"ik. Zelo častno je bilo zasto-pano tu li parolnn žen^tvo. mel drugimi gospa Mrena dr. Zerjnvovn in go-spn Vida dr. Raltičevn. Orjuna je s| re-mila svojega člana s posebno depntn- i sle pn ip prevzel Štefan Dra^'n. Ta a V «5*1 pa s<» j>oznpjp ni !a'n idealno iz.neliati ** • ; .renea 1-i »e ie rr?i'a 1. V imela pa"vpčii u«oe!i v tem oziru. d.i ie dala pobudo za u-tanovitev novih oralov za »»osooJp^-anin tnickp?vn prometa v Spl'to. D"brovn'ku in na Smš.i- t-ii Va »v»!etie Jsfo^a leti sp |p spst.i v:'n dro"^>a .Piit"ik». ki ip prevzela vsp potnike ura 'e prw! svoip ot rili« in oornvlia dane" fonl-epo centralnei^a dmštvn vn r>o»rM>Jevanie tuiskeTi pro-m"ti Pniflfl ima uide v Zasrrebn T.lnldiani Ppo(rra''ii Sara'pru. St'!i'u na Sušaku in v Dubrovniku 5n -trem! »n tem. da dose*e čim ooont^eišo otili-ko ter niej clgovarjajoč vpliv. O?--- % LUKREZIA BORGIA Od danes naprej! Samo 3 dni! Trcdstave danes oh 3., •/•5. c - */« 8. In 9. uri. Ob delavnikih ob V, 4-, 5-, 7. in •/. 9- avstrijske republike, kateremu je mirov- i ostaii vstopi mo*ak in začne vsp ni ""tiiikom t*i st on i deliti ča«ooi«. ki srn dotlei še p?'-o!i p'-ifm videl. Naslov mu ;e: .Upp>dd!ka.n-kp N"o\icp». li meto. Nn Stihih stra-pb «e tu prionvpdu !«• na dol«»o in široko, da »p ie zbra Io (kdaj in kie, o tom 1i-ti" mo|či!l 10. beri štiri leset »deleo-atov km^ ^TA stanu*, in se udriha TK» vsem mn;o. Čem. predvsem pa po renuMikancth Preopteliove stranke. čeS, da hočeio v krneli reniib'i'-ansl;i oblek! zopot trefii? prevarati kmpčko lju Utvo. Z naivno otroškimi izvniaui! «Re-'iiibliknnskih Novic* se ne bonio bavili. ker imamo rosnojšp »tvarj obravnavati, kot pisan V lističa, ki danes v sedmem letu ujedinionin zahteva, dn naj dobimo »pet deželni zbor v Ljubljani itd. \"ai!ep!p ie. d.i «e .kmet in posestnik* >z Kandiie paila.ši s krani-kimi Neme' in ;ih v nemško Pisanem članku vabi. naj pristopilo k niivovi »stranki*: na r-ulov in Tar trav poceni kak le«, ki ga ie potem pr;ir draero prodal. — Najbolje bi bi'o, da bi se takfl kandilaturp preoročile, če bi morala vsaka stranka, ki postavi listo, vložiti pri državni blagajni nnjm.mi 1.' 000 Din za reveže ali invali le. potpm bi v«e .to zakotne knpdi lntnre kar «amp od selie odpadle in bi se dnin voditi velikojio-tezna politika brez boginja gov in (lemagogičev. Prijave nnoVf>iencev Računovodstvo ministrstva financ v Ljubljani je razposlalo državnim upokojencem obrazec za prijavo podatkov, p« katerih prejemajo draginjske doklade. Upokojenec ima navesli vse osebne ia rodbinske podalke, ki so za odmero i« prejem osebnih in rodbinskih draginjskih dokl.nl odločilni Posebno ima ludi navesli, »li ima poleg pokojnine ie kake do' odke, o.) česa in v kolikem mesečnem znesku. Prijavo imata sonodpisali dva izjavo, da pod kazensko in ma-terijelno odgovornostjo jamčita za resničnost podatkov ter prevzemala nase s prelloži'eljem prijave vred vse kazenske posledice. Poroke iskati in prosili je samo na sebi jako mučna stvar. Toda take za osebne razmere (ali je ujiokojenee sam ali ima ženo, ali ctroke, za katere naj «e na-k-žeio dra koši zasmilile in pričela jih je pri azno vabiti v veJo Posebno neka lepo rumena in bela č< koš je lačna jesti ji daj!* Cez dva dni pa se je pripeljal mimo Gačnikovt bi£t sosed J»ia Žitnik la aa- gleda! na vrtu privezano jvolo Copko. Po vprašal je prijazno kako je prišla k njim n asova Šopka in jim po precej glasnem pomcnku dopovedal, da ima sam dosti Piče za svoje kokoši. Stvar je nato pojasnil še orožnikom. Zato je v petek prišla, da se zagovarja, v Ljubljano na sodišče Mica Škerjanc, ki jo je spremila tudi hči. poročena Gačnikova. Izgovarjala se ie, da slabo vidi. Sodnik pa ji je dejal, da pravi..o orožniki, da ni na dobrem glasu, da je že pred dvema letoma prinašala tuje kure Gačnikovi, zakar ie že dobila plačilo in ga je zaslužila tudi Sedaj iu siccr 48 ur zapora. Vražja Micka Ljubljana, 17. januarja. Meglen dan, meglena Ljubljana, toda Marija Hajnšek ne zJrži zunaj na deželi. Ne dolgo tega je stala na policiji pred svojimi stalnimi znanci in takrat so jI dejali, da ne bo smela pet celili let v L.uhljatio. Na policiji so odločili prepoved povratka za ljubljanski policijski okoliš. Ona se je takrat sicer malo namrdnila in dejala, da le zunaj na deželi še lepše, toda že ne bo res. Zunaj fantje niso tako darežljivi... Toda Micka ima fante rada, ah samo take, ki ne stiskajo ne drobiža in ne večjih bankovcev v žepu. Zato tudi Micka ni zdržala dolgo časa zunaj in včeraj se je pripel ala zopet v Ljubljano. Stara obleka je izgubila svojo barvo ln taka se niti ne bo dopadla, si je mislila. Študirala je in študirala, naposled pa jo je le ujela rešilna misel. Ona lina tudi dobre prijateljice, ne samo pri-jatel ev. Brž ie zavila po stranskih potili pod Rožnik in burno objela svojo prijateljico Cilko. Pripovedovala ji je razne ganljive in nrčne storije. Cilka je rada verjela in navsezadnje se je za Mickino nadaijnie pri.ateljslvo celo tako navdušila, da ji ie posodila svojo novo obleko. Tako se je zgodilo, da je postala Micka zopet lepa, da itna kup prijateljev, Cilka Nismo -r Tebi gledafi samo glasnika svobode In velikega borca. ampak smo videli v Tebi človeka trdnega značaja, velikega poštenja in izredne nadarjenosti, ki si pri težkem izpolnjevanju svojih dolžnosti dokazal svoj patrijotitem in svojo ljubav do naše velike domo":nc. Naša Dalmacija Ti bo ostala trajno hvaležna In Ti vsikdar želela, da Ti Rog podari srečo in zadovoljstvo v življenju. Sedaj te zove dolžnost v prekrasno Slovenijo in prepričani smo. da boš vzljubil tudi ta lep del naše domovine, kakor si vzljubil sinjo Dalmacijo in Tvoj Split. Povodom današnjega Tvojega prihoda smatramo za svojo dolžnost, da Te iskreno pozdravimo in Ti -zakličemo: »Dobro nam došao polko vniče Stojaie!« Dalmatinski akademiUL Herr Wagner und Herr BaHzer Maribor, 10. januara. b'tte sehfin nehmen sle Platz. je s spoštljivo vljudnost« prosil prisednik senata obtoženca Avgusta Wa?nerja. ravnate!'a pivovarne Ofitz. in Adolfa Baltzeria, stavbenika v Mariboru, ki sta obtožena, da sta vsled svoje brezbrižnosti zakrivila smrt zidar'« Ivana Krajnca, da sedela. V spomladi 1021. je dala pivovarna Gotz v Mariboru popraviti nekaj svojih hiš in tovarniških poslopij. To delo sla opravljala domači zidar in ponesrečeni I.>au K rajne, ki je b! zaposlen pri obtožencu Raltzeru. Za zidarja se ni brigal ne ravnatelj pivovarne Wagner. ne stavbenik Baltzer: prvi je naročeval delo in priganjal zidarja k delu, drugi je sprejema! SO odst. doklado za svojega zdarja. Zidarja nista bila vešča v postavljanju odrov, riti nista dohi'a na razpolago dovolj materijah. Postavila sta si radi tega oder s pomočjo dveh lestvic, na ko' h kline sta položila samo po eno desko navadne širine, ne da bi jo na kakršenkoli način pribila ali si zavarovala oder o! Narodni dom q Hranili. Kavarna in restavracija nanovo otvorjena se priporoča domačinom in tujcem. iifM dekletce za roke in ga začeli tolči! Ko so jo pretepli so jo pustili domov. Na« slednjega dne ie moralo dckletce ostati v postelji. Zadnik pa sc nahaia v zapo« rih. Misli sc. da sc je sam prijavil sodni oblasti v Kopru, samo da sc izogne mor« da ponovnega pretepanja. V vsej vasi je zavladal, kakor nam poročajo, ve'ik strah. Ali nc priča tudi ta dogodek v Ko« itaboni. da sc bližamo v Istri... norma« lizaciji miru, reda iu zakonitosti?! nikake obleke, možje s policije pa stikajo ; straneh. Pobila nista niti lestvic, da bi za njo, Toda bogzna kie tiči ta vražja Micka in študira, kako bi prišla morda še do novih čevel.čkov. Bila je \ t dnom niža jedna .., V stanovanju odvetnika Najdanoviča v Bosanski ulici v Beogradu se je odigrala v petek zvečer krvava ljubavna tragedija. Ko je Dila Najdanovičeva rodbina pri večerji, so nenadoma počili trije streli iz samokresa. Se predno se je mogla rodbina zbrati, je planil v odvetniško stanovanje neki orožniški stražmojster in našel v mali sobi orožniškega korporala llijo Rožiča, oblitega s krvjo, v mlaki krvi na tleh, dočini je na divanu lež.iia Najdanovičeva služkinja, Istotako težko ranjena. Rožič je bil še pri zavesti in se je zvija! od bolečin, dočini ie služkinja Ljubica llič že čez nekaj trenutkov umrla. Niti ll čeve niti orožnika ni bilo mogoče zaslišali. Pač pa so našli pri Rožiču pismo, v katerem izjavlja, zakaj je streljal na svojo nevesto in izvršil samomor: »Bila jednom ruža jedna...« Dalje opisuje v pismu, da je bil blazno zaljubljen v Ljubico V zadnjem času pa je opazil, da se mu je izneverila in podarila srce drugemu. Rožič ,e ostal sicer še pri življenju, vendar pa je le malo upanja, da bi okreval. N navaden slučaj groboskrunstva V Sunji se ie zgodii te dni nenavaden slučaj groboskrunstva, ki je brez primere in je vzbudil zato v mestu in okolici največjo senzacijo. Približno pred dvema tednoma je umrla v Sunji ISletna hčerka bogate kmečke rodbine in bila pokopana na tamkajšn cm pokopališču. V četrtek pa so ljudje, ki so se nahajii na pokopališču, na svoje veliko začudenje našli njen grob odprt. Zločinci so potegnili iz groba tudi krsto, iz katere so molele goie mige pokojnicc. Obve>tili so o dogodku tak >j domačega župnika ki je zločin naznanil orožnikom. Orožniki so kmalu ugotovili da so zločinci pukninici odvzeli Ic čevlje in nogavice. Očividno pa človeške hijene, ki so izvršile gioboskrunstvo, niso hotele ukrasti telj predmetov, ampak so pričakovali, da dobe veliko večji plen. Pokoj-nici so namreč, ko e ležala na mrtvaškem odru, po tamkajšnjem starem običaju obesili za vrat dukate in zločinci so pač menili, da je bila ž njimi tudi pokopana. Oskrun lei groDa izvirajo iz sosednje vas-' Bisfrač. Orožniki upajo, da pridejo kmalu v roke pravice. lahko hod:la na oder marveč s»a plezMa na oder in z njega po stranskih lestvah. Na deskah sta imela zidarja postavljeno posodo za omet in vodo in sta morala stopati preko te posode, če sta hotela priti z enega mesta na dru to. Jasno j>e. da je bi! tak oder skra'no nevaren, zlasti ker so se s'al'0 in nepritrjene deske zibale. Kar se je moralo zgoditi, se tudi je: dne 2. juni:a 1021. je padel zidar K rajne z odra in obležal na mestu mrtev. Nesreče tKiče biti kriv nihče in valita krivdo drug na drugera. \Vagner pravi, da je kriv nesreče Raltzer. ki je sprejemal za zidarja SO odst. doklado In bi se moral radi tega brigati za ni. Raltzer to zanika in trdi. da mn \Vagner ni n'koti povedal, da dela zidar na odru da ie zaradi tera in ker ie delo naroč'l. kriv on nes>eče — Sodišče pa le razsodilo, da je zakrivi! nesrečo — seveda zidar Krajne sam, za-ka' pa je pade! z odra. Pa7prava je nudila sliko n-edpreohrat-nih mariborskih ra7prav; sodniki so razpravljali 7. obtožencema izključno v nem šč.ini; pa niti s tem se niso prikupili Wagnerju. ki 'e odgovarja! zadiil/ivo iu z nekakim preziranjem. kakor da bi hotel reči, da se naj njega. d;reltoria Wagner-jn. ne nadleguje radi smrti take?a človeka. kot je dclavec, kj je bi! po vrhu še Slovenec. Take sodbe pač no bodo utnVl« v iav. nosti čuta pravičnosti sodišč, niti d'^av- I ncca pravdništva, kojeira zastopnik :e vzel sodbo molče na znanje. V jezikov- i nem oziru pa bo imela ta razprava ne- j dvnmro za posledico, da bodo ' dj | avstrijska sodišča r našim! slovensk mi Korošci, ki so pripadli avstri!ski republiki, prav ljubeznivo razpravljala v slovenščini. Polkovniku Stojami Trnokopov!cu Panes prispe v Ljubljano no-voimenovani poveljnik ljubljanskega orožniškega polka g. po4-kovnik Stojan Trnokopovič. Ob tej priliki so nam poslali v Ljubljani bivajoči akademiki iz Dalmacije. kjer je g. polkovnik doslej služboval, naslednji pozdrav: Na čehi belih ori v si dospel na obalo našega sinjega Ja a in nam prinesel prvi glas svobode in uisdinjenja celokupnega našega naroda. V Tvoji družbi smo preživeli najlepše dneve narodnega veselja in v teh nep • abnih trenutkih smo Culi vsak utrip Tvojega velikega, patri-jotičnega. iskrenega in poštenega srca jugoslovenskega. Ostal si pri nas do današnjega dneva, kot svoj m«l svojimi. Kako živijo v Istri Tržaška »Edinost« poroča: Pred mesecem dni so vaščani v Ko-štaboni (na Koprščini) vložili prošnjo, da bi p jih otroci v dodatnih orali poučevali v materinem jeziku. Storili so torei nekaj, kar jim izrecno dovoljuje tudi Oentileiev zakon. Podpise je nabiral Josip Zadnik iz Kriziee pri KoStal^oni. Dasi je bila niliora prosnia v polnem skladu 7. zakonom, je olilaatva vendar niso uvaževala. Zgodilo pa se je nekaj drugega, sledila je kazen. Od tedaj, ko je 7.adn!k nabral omenjene podjiise. ga fašisti in orožniki niso mogli videti na kraju očesa. 7e večkrat so poi7ku*ali. da l>i ga predstavili kot — jn?os!ov«ns!;ega pro-pngandista |n nasprotnika llall'el (To so razmere: če prosiš na podlaai zakona in zakonitim potom, si — iedajiea države!) Prišlo pa je še nekaj hujšega. V sredo, dne 4. januarja 1025 je še! Zadnik i svojim vozom v Koper, da bi pripeljal domov nekai umetnega gnoja. V {asu nre-gove odsotno=ti pa so priMi v njegovo hišo fašisi in orožniki f 14 po številu) ter Izvršili preskavo. Našli so en star samokres in eno pištolo, ki mu jo je pusti! neki strio povodom svojega odhoda r Ameriko. Do tu nc bi oporekali. Recimo, da so vršili svojo službo. Ko pa so fašisti vršili preiskavo, jc šlo 14«lctno dckletce Olcn Papel naproti Josipu Ziulniku ter ga je informiralo o vsej stvari. Zadnik je — ker se je bal batin -r- izročil dekletu bič in je velel, nai ona vozi gnoj domov, ker da mora on kam pobegnit!. Dckletcc je vze'o bič in gonilo žival dalje proti do« mu. Ko ps je došla blizu Koštabone, so io srečali fašisti In jo nstavill. Kje je J Zadnik? — so jo vprašali. Prestrašeno j dekletce je začc'o jokati in ie povedalo, | da je Zadnik nekam odšel; ker se je bil, i da bo tepen. Na to ps so fašisti zagrabili j Šolske knjige in politika Zanimivo je primerjali predvojne in povojne šolske knjige z ozirom na politiko. Politika sicer na prvi pogled ne spada v nobeno Šolsko knjigo in vendar ua-hajamo v mnogih čitankah, zemljepisnih iu zgodovinskih knjigah raznih narodov, da celo v Ijudskošolskih kujig-'h le vrsle, sestavke o poliliki. Ti politični sestavki se izključno bavijo z doseženimi nli nedoseženimi narodnostnimi problemi dotične države i" so pisani iz pntrijolskega stališča. Tako je mnogo laških ŠMskih knjig pred vojno govorilo o terri irrelenti iu o dolžnosti vsakega Italijana, s'remili za lem, dn »e n°o ireSeni kraji združijo z materjo Italijo 7. enako trpkostjo pisale francoske Se'ske knjige o Alzaciji iu Lo-reni, ki jih je Nemčija ugrabila domovini. V naših slovenskih predvojnih šolskih knjigah seveda ne nahajamo nili besedice o naših narodnih stremljenj h: le vrste narodnostna propaganda u m je bila v suženjstvu Čislo nemogoča. Zato pa vsa čast onim učiteljem in profesorjem, ki so vkljub silnemu pritisku od zgoraj širili narodno zavednost med svojimi učenci, dbio se zavedajoč, da na la načiu vršijo našo najsvetejšo nalogo. Kar se tiče patrijolske politike v učnih knjigah, so stali rajhovski Nemci le pred vojno na višku. Nemčija nad vsemi! To je bila deviza njih propagan le, ki je tako prekvasila ves nemški narod, da so Nemci znani kn najbolj objestni in najbolj oholi narod po vsem svetu Prišlo je lako daleč, da so Nemci sami svetovali svojim j roj ikoin, da se tnorajo v inozemstvu manj • ošabno obnašali in bolj skromno našlo- , pati. češ da drugače lujce odb;jajo in v kupčijskih in osebnih zadevah s takim nastopom ne morejo imeli uspeha. Slučajno mi je prišla v roke čitanka, J ki se rabi v nemških šolah in je lani iz ' šla. Iz beril le knjige je razvidno, da se Nemci kljub strašnemu polomu, ki so ga doživeli s svojo osvajalno politiko, niso ničesar naučili. Vojna prevladuje v tej čitanki. Komaj da se omenijo veliki nemški pesniki, pi aateljl, molroslovci, znanstveniki, kol fioethe ali Roentgen, \Vagner ali Kant. Le:bni'z ali Beethoven, Schiller ali Hegel. Nasprotno pa so v knj'g! dolgi šeste-*-' polni slavospevov Bliicherju, '* , jitl, Hindenburgu in Moltkeju. Zato tudi ni nič čudnega, če je še danes lliu- j denburg ideal vse nemške visokošolske | omladine, ki ga od časa do Časa navdu- ' šeno sbvi. Najvišjo slavo In hvalo pa poje knjiga j bivši cesarski rodbini Ilobeiizollerncev, , češ da so se editmle brigali za nnrolov blagor in ga skušali dvignili na višek i kulture. Naravno 'a je vrliuner kre[>os!i Ilobeiizollerncev utelešen v Viljemu II. Nad vse značilno je, kaj pravi knjiga o njem in o svetovni vojni: »Nemčija na noben način ni hotela vojne leta 1914. Cesar Viljem je vse pod-vzel, da bi preprečil lo vojno. Toda kra-, marski duh Angležev, objestnost IJusov in sovraštvo Francozov se je združilo, da uničijo Nemčijo. Kar se pa (iče Itelgije, je bila od z-vernikov tako knrumpiraua, da je z nogami poteptala svojo prisego, da osfane nevtralna . . .» Dovolj o tem! Ogabnej5e?a postopanja ! si pač ne moremo predstavlj li: Nemčija ; je navalila brez vojne napovedi na nevtralno Belgijo, kateri je s podpisom pogodbe garan'irala nedotakljivost, sedaj' jo pa potom šolskih kniig zasramuje pred i svojimi otioci, da je postala talen korum ! pirann, da je z nogam! poteplala svojo prisego, da ostane nevtralna . . . Vkljub temu, da je v Nemčiji republika, ne nahajamo v današnjih nemških šelskih knjigah nobene bocede kritike barbarskega načina bojevanja, ki ga je vodil berlinski generalni štab. Istotako mo!k o pravičnosti vojne odškodnine. Ha se versejska mirovna po-olha prmerno ožigosa, je naravno A vkljub vsemu le mu piše avtor le šolske knjige: epanes Nemčija ne iivl za nič drugega kol za vojno». ("e primerjamo s tem francoske lolske knjige, vidimo, da govorijo mnogo o bodočem svetovnem miru, o PruJlvu naro dov In njegovih blagih ciljih ln predvsem O razoroževanjtl. Ce bi Icain vzgledu sledili narod! !n že v svojih inlekih učbenikih usajal! v mlade duše vzvišene Ideje svetovnega miru. hI bi! novi rod z njimi prekvalen In bi lahko bolj mirno gledali v bodočnost. Darujte za soboIsM Tabor! Šport Dr. Gilbert Fuchs posocšcvatclj drsalnega športa v Jugo- slaviji. nr sg&\: 7 iN Drsanje kot šport se g >ji v Jugoslaviji točasno najbolj Intenzivno in kolikor-toliko sistematično menda ed;no v Sloveniji. V osebi dr. Fuchsa, večkratnega svetovnega prvaka in nedvomno enega prvih drsnčev polpretekle d^be, zajedno tudi Izkušenega teoretika je našel jugo-slovenski drsaln! šport najboljšega voditelja, ki# si ga more želeti. V teku treh sezon (1022 do 1924.) sc je pod njegovim vodstvom dvigni! drsalni šport na lepo stnpnio in gre za tem, da stop! morda že prihodu o sezono z ugodnimi izgledi v Intcrmicijrnalno konkurenco. S K. Illriia je na dr. Fuchs. \o inlcl-Jatlvo priredila svoja štiri igrišča za tenis tako, da se jih more v zimi uporabljati kot umetno drsališče, kakor hitro doseže temperatura vsaj — 2 stopinj!. Dr. Fuchs opiavlja tučusno funkcijo teh-n:čncga vodie JZSS za drsanje ter vodje drsalne sekci e S. K. Ilirije. Leta 1922. ie ustanovil prehodno darilo za umetno drsanje (dragoceno cvetlično va?o), katero razpiše vsako leto S K. Ilirija. Letošnja tekma za to prehodno darilo se vi ši danes. Uspehi dr. Fuchsa hudo oso-bito očividnl povodom tekme za prvenstvo države, ki Je določena na početek lchru; konca meseca januarja z tozadevnim dekretom ali legitimacijo zglasi-jo v vojaškem uradu v »Mestnem domu*, kjer bodo vpisani v seznam, ki se pozneje pošlje vojaški oblasti. • Odlikovanje Danila Dim^vira. Zagrebški notar Danilo Dimovič, znani nnci-jonalni delavec, je odlikovan z redom sv. Save II. razreda. • Ženske v sodni službi. Pri sodišču prve instance v Beogradu je za sodno tajnico imenovana gospodična M. Milen-kovič. ki je z odličnim uspehom napravila sodnoodvetniške izpite. predvkia dane* ▼ nedeljo, zadnji dan, ljut>ko dramo Zvezda cirkusa. V ponedeljek, torek la sredo pnsto- lovttiua lani na malarji obolelo 21 oseb; umrl ni nihče. V ostali Jugoslaviji pa je za to boleznijo umrlo 23 oseb. V evropskih državah je umrljivost na malariji največja r Italiji. • Mestca pekarna v Beograda. Beograj ske [lekarne so nedavno s ceno kruha znatno poskočile. Mestna uprava je z ozirom na podražitev sklenila, da v najkrajšem času uredi veliko mestno pekarno, ki sicer ne to mogla prevzeti cele j ELL.EN RJCHTER« oskrbe s kruhom, ki pa bo vendar lahko j regulirala krušne cene. i Predstav« sa ta fi m ob 4., V,7.1n * < aru pa prosi 7a pomilostitev. Glaso- 9. uri.___ viti slavonski razbojnik Jovo Cnruga jej g|| ^ podnaicmnikov in ker dotični na. prosil sodišče, da pokliče k njemu n.ego-, ,fc. ne ,ačujeio predpi.sane vega zagovornika dr. Bujhera Ta ga je podnajemnine in so za oddajanje mcseč-v resnici poselil, nakar ga je caruga pro- >h sob j(,.. vcč najCFIlr.iI1Cf kakor so sil, naj gresta skupno z njegovim očetom I ,a£evaIi ce:o ,eto za vse stanovanje. Na« v Beograd in prositi kralja za njegovo po- | jemnikom pa je bilo prosto dano, da bi miloslitev Čaruga se ne poful. dobro. | se W|. % hišn0 poscstnico pogodi!, in pred , Boleli en je in ima noge od okov, ki jih h,eaU primcrno 2nižilnjc zahtevanih na. Izpremembe v državni službi. Čari-1 nosi že leto dni, skoro skrivljene Tudi jemnin nik Dušan Utradovski je premeščen z Je- j njegov tovariš Prpič je precej u— Pri upravi javne bolnice v Ljublja« senic na Rakek, pošlna uradaica Alojzija oslabel, vendar pa ne tako kakor Caruga. „, sfa ra7nisani dve mesti »iconomskih Ceme pa iz nuja v Tržič Ostala dva Carugina pajdaša, 1(1 sta bila : uriI(fnikov (pripravnikov) v II. kategoriji M »I _ .*-{. • T\ C • ■» ! r-1 rt IO I, rt /.knrt irtM n nn em nI nn ein *nln _ Z zagrebške nniverre. Privalni docent dr. Ive Pevalrk je imenovan za javnega izreonega profesorja botanike na gospotlarsko-šumarski fakulteti zagrebške univerze. Železniške vozne olaj.-ave za uradni- islntako obsojena na smrt, pa sla zelo dobro razpoložena, ker sta prepričana, da J^osta pomiloščena. * Morilec Kristan pomilošfen. Janez Kristan, ki je bil pred jesensko ljubljansko poroto obsojen na smrt na vešalih. Zevnikovo pri Sknručini pod Šmarno goro, je bil na prošnjo svoje matere pomi-loščen na dosmrtno ječo in je bil že odpravljen v Maribor. * Nesreča. V celjsko javno bolnico so ke. Kot spopolnilo čl 82. predpisa o brez- j ker je lanskega poletja umoril Marijo plsčni in znižani vožnji na državnih železnicah je prometni minister odredil, da tudi viSjl državni uradniki lahko uporabljajo 'relji vozni razred, izvz.emši uradnike prvih treh skupin I. kategorije ter one oficirje, ki imnjo nad SH.OOO dinarjev letne plače. Za te uradnike in oficirje ostane še nadalje v veljavnosti omejitev iz čl. 82. predpisa. Isle olajšave so veljavne tu Ji za rodbinske člane uradnikov. * Davščina ia prenočevanje tujcev na Rakeku Z naredbo velikega župana ljubljanske »'Masti je podobčjna Rakek po oblašrena, da sme v delno kritje proračunskih pnlrebščin pobirali dnvščino za prenočevanje tujcev v podobčini Rakek v letu 1925 Davščina znaša za vsako posteljo, oziroma za vsakokratno prenočevanje 5 dinarjev. ® Smrtna !;o-a. Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Marija Simončič. Pokojnica je bila skrbna mati in ljubezniva ženska. Pogreb bo v pondeljek ob 4. popol.lne ia Resljevo ceste ši. 27 na pokopališče k Sv. Križu. * Zadnji teden. Žrebanje številk TI. književne tombole Jugoslovenske Matice, civilnih uradnikov. Prednost imajo oni kompetenti, ki so prebili računski izpit. u— Akade-nska podiužnica Jugoslo« venske Matice na ljubljanski univerai n.imcrava izdati v propagandne svrhe al« manah. V ta namen hoče prirediti nahi» ralno akcijo, da si zagotovi materialna sredstva in prosi vse rodoljube, da jo pri tem de'u čimho'i podpirajo. u— Nacionalisti! Dne '. februarja raz. vije Orjuna Sava mala » Beograd svoj prapor. Na'oga nas vseh je, da sc veli« u— Greraij trgovcev v LJubljani ©po« zarja vse svoje člane, da se vrši redni občni zbor gremija v pondeljek dne 19. januarja 1923. ob 8. uri zvečer ▼ veliki dvoraik kazine z običajnim dnevnim re« dom ter volitev novega odbora. 143 u— Akademski agr. klub «Njiva» pri« I redi v torek dne 20. t m. ob 20. uri v dvorani (Kmetijske družbe« (Turjaški trg) predavanje univ. prof. dr. Vebra: k»ti te ^ s,ovence je zade| s to sn,rtjo težck niegove prireditve. Predproda,a vstopnic l Jarei_ prenstal:m naje S0Ža;JC: _ V .danes 18. januari« v kavarni «E»nona., Trstu-Temnlci na Krasu je zatisnll svo-od 7. do 10. ure zvečer in vsak dan vi Qi- |van XranlpilS> N. v m. p. Matični knjigarni. Cene vstopnic od 40 . Qdslop občinskega odbornika v Tr-Ar> 20 Din. Stojišče 10 Din. 146 ; $tu Advokat Dompierl, odbornik tržaške ^ j. ! mestne občine je podal ostavko na svoje z j mPSt, v občinskem svetJ. la odstop je e— Priklopltev na fal i'"n>Ji M največji užilek in zabavo, terarnih delavcev. — Tombolske tablice} • Društvo državnih usluibenrcv za Slo-i5 3 Din so ssmo še la teden na prodaj venij« v Ljubljani. Občni zbor v vseh ljubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Malice, pri vseh šolskih vodstvih Slovenije in v pisarni Ju"osloven«?:e Malice v Ljubljani, Pred Škofijo 21. Roj,V;i, sezile po njih. * Zagrebškim <>~ovosiim» odvze a kol-poriafa. Policijska direkcija je včeraj za- 2. februarja ob 2. popoldne v gostilni! na Rimski cesti (ne kakor je bdo prvotno razglašeno). U»leležba je za vse člane obvezna. Zunanji člani naj pošljejo pooblastila, aUo se zborovanja ne ud» leže. Oibor. 47 * Tvornira kmetijskih strejev, kl ~ grebškim radi objavljanja j nahaja v Ptuju, je kupila od Ijubljanske-Sendencijoznih vesti, s katerimi ogroža ga trgovca M Jesi' za ljubljansko in ina- ribor='.n oblast glave št. 4 od 17. jami a rja 1925. j4.-, Zavarovalnice, pozor! Slovensko lov- ozirov pozdravljamo lo ustanovitev v srcu Slovenije. J33 * Osrednje pnrelj"iJ(to drž. Tarn^slne ski potnik Ivan Serks iz Maribora, ki je snm izjavi! pred varaždinskim sodiščem, da je na dan dogodka (19. november) nc« koga ustrelil v Ljuhliani. Dokazano pa je, da Serks ni mogel biti krivec, ker se je do zadnjega nahaial v mariborskih zaporih, kier je odsedel osemmesečno kazen, ki si jo jc prcskrbel s tatvino. Ker je očividno umobolen in tudi sicer ne« nrrma'cn (kradel ie le žrnsfco perilo in obleko, v katero se je rad oblačil), jc bil predan mestnemu magistratu, da ga od« pravi v Manbor. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili priiavlicni sledeči smrtni slučaji: Albin Kfpic, bivši posestnik, užitkar, 8.5 !et. — Frančiška Grcgorin. znschnica. 73 let — I'člena Miglar. postrežnica, 59 let. — Rozalija Jurievčič, godbenikova hči, 5 mesecev. — Fran l.auter. kovaški pomoč« r.ik. 2! let. — Jakob Jazbec, občinski ubožec, 73 let. u— Polici:«ke prijave. Od petka na so« boto so bili prijavljeni po'iciji sledeči slučaji: 2 tatvini, I p-cs'opck pijanosti, 1 prestopki kaljcnja nočnega miru. I pre« stnpck nespodobnega vedenj«. 4 prestop« ki prekoračeni« po iciiskc ure, l hoja po žc'eznici in 6 prestopkov cestnega poli« čilskega reda. Aretacija se je izvršila I r.'di vlačuganja. ZA PLESNO SEZIJO la pogodbo radi dobave električnega loka raje t We»tnom, a s pridržkom, da lahko vsak čas priklopi svojo električno nape- ohranitve javnega miru in reda. Kdor se ne bo pokoril naredbi, zapade kazni. 0 Nesreča v kamnolomu. V Veiikem Ijavo tudi na falski vod. V torek, dne, Repnu blizu Trsta je te dni lomi! kamt-20. t. m. ae vrši z zastopniki okoliške ob- ; nje 55letni kamnosek Josip Škr.bar. Ko čine na celjskem magistratu sestanek. ej pripravljal razstreliv vel ke skale. radi elektrifikacije celjske okolice. e— Nočno lekarniška službo ima v Celju ta teden lekarna »Pri Mariji pomagajs na Glavnem trgu. e— l.jnrfsko vtenfilišfe. Dne 12. t. m. je pre laval g. Edvard fiimnic <0 ž'v!je nju starih Eeipčanov*. Izvajanja so bila zelo zanimiva in so zaslužila več poslu- pa je mina prezgodaj eksplodirala ter poškodovala Škabarja na rok!. ..'oral ie v Trst, kier so ga operirali in obdržali v bolnišnici. • Milica poleg orožnikov. Orožnlške pos*ale na Ooriškem so dr.hie zadrje čase oiačenie v osebah m'ličn;kov, katere je politična oblast pričelila karahinijer- Jalcev. Pre| r.i Slovenija. I)a se odjiotrtore pomanjkanju soli v Sloveniji, je vsled intervencije trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani rnonopo'ska uprava narečila skladišču v 'Jenju, da takoj pošlje skladišču soli v Ljubljani polrebno množino Aviziranih je v celem dvajset vngn-nov. Osem vagonov soli dospe v Ljubljano že prihodnji lorek. PoMr v Sv. Križu nad Jesenicami. V noči od 15. na 16. t. m. je pri poseslni-ku. P- d ftporarju, izbruhnil požar ter mu un'fil hišo in gospodarsko poslopje. 25. januarja 1025. Morebitne nadaljnje potrebne informacije daje društveni blagajnik g. Ivan Zupan, dohoda rst ven ravnatelj v Ljubljani. — Odbor S. L. D. 141 Fz Li"b]jane u— Tajništvo »Narodnega bloka« za I.jubljano se nahaja v Kazini L, levo. a— Prepovedan komunistični shod. Za vncs dopoldne sklicani shod Neodvisr' de'avske stranke, ic policiia prepovedal. 1/vrsi'a je obenem pri raznih komunistih hišno pre:skavo. u— Ta!co ni prav. Pod tem naslovom , _ , smo priobči'i pred časom notico ter oži. Rrzf-n rvine niso rešili ničesar. Goreli je' gosali postopanje ge. Magda'cne Krisch, pričelo na skednju, kako pa je nas'al . ker je baie preveč podražila najemnikom ogenj, ni znano. Pri reševalnih deli', sej v svoji hiši stanovanja. Pri tem smo ape« občina v ponde'iek dne 19. t. m. s s'«v. nostno s',i/ho Kožio v svoji kapeli. Nato bo procesi 1« iz Me!ia n* Trg Svobode, kier bo oh pol II. »večano blagoslovi je. nie vode v navzočnosti predstavnikov ci« vilnih in vojaških oblastev. a— «Vo!ksstimmc» zaplenjena. Včeraj« šnia socialistična «Vo'ksstimmc» ie bila r«di uvodnika »Mit Steuer gcsrhmiedete Ketten», ki vzbuja mržnjo do države, za« p'en jena. a— Šolska poliklinika v Mariboru. Mi ponovno na 2 meseca težke ječe. § Prevejan krajaček je F. J Bil jo nekega dne v zadregi; imel pa je dva zastavna listka oa razne predmete. K areči je ujel v nekem lokalu zasebaieo Marijo Kuhelj in ii listka ponudil v nakup. Po kratkem pomenku sta kupčijo sklenila. Ona mu je dala denar in blago sta rešila. J. je prinesel dva paketa iz zastavljalnice, nakar ga je prosila žena, da ji ponese zavitka na kolodvor. Fan! je privolil lo nesel svoj tovor, veudar pa je že med . . ' '' , . . '____ potoma jel premišljevati, kako bi žensko nistrstvo za narodno zdrave je prepu. H"___' H " atilo mariborski me«tni občini popo'no» nu opremljeno barako, da ss ket polikli« nika postavi na primernem kraju. a— Kaj je z mestnim šolskim svetom? Pri zadnd občinski seji so socialisti vlo« žili na župana demapoško interpelacijo, ali mu je znano, da hoče vlada kršiti avtonomijo mesta t odpravo mestnega šolskega sveta. Intcrpelaci>a je bila od« stopljena odseku, da se v zadevi informi« ra na kompetentnem mestu in nato po« roča ohč. svetu. Kdor zaslcdu:e našo za« konodajo, je mora! biti o zadevi že sam ns jasnem. Tudi ohč. svetnik v mestu Mariboru hi moral kazati toliko orijen« t-»ci 'C in inteligence. Z izvedbo ustave in zakona o obči upravi je namreč že dav« no preš'o nadzorstvo nnd šo'ami izključ* o9lepnril. Nenadoma ga je priče! iiščati čevelj in v Kolodvorski ulici je poprosil žensko, da ga počaka zunaj, on pa slopi medtem k čevljarju, da mu nekaj popravi. 2enska je čakala in čakala, J. pa ni bilo od nikoder. Ko je stopila še sama k čevljarju, ji je ta povedal, da se pri njem niti ni zglasil. ženska je prijavila zadevo in včeraj je bil J. obsojen ca tri dni zapora in S00 Din 9troškov. § Nev»f>n dečka je mesarski vajenec Ivan ftkofie, »lanujoč na Tržaški eesli. Ko m ea zasledovali radi raznih tatvin in sličnih prestopkov, ga je nekega dna opazi! stražnik na cesti v Šiški. Pozval ga je, da mu pove svoje ime. Dečka, ki je ime! slabo vest, pa je stražnikov poziv tako razburil, da je skočil nad njega in je znatno ponesrečil domači sin. Skoda je zelo občutna. * Va'arija v Jugoslaviji. Glasom poro-?il, došlih ministrstvu za narodno zdravje, so uspehi pnbi;a"ja malarije v naši državi prav povoljni. Upali je. da se naša država tekom deseti), let popolnoma osvobodi malarije. V Dalmaciji so bili leta 1924. izvršeni 11Sfi04 niikrosknpični in klinični prebledi. Kinina se je brezplačno ra?. lelilo 1331 kilogramov. Toleg lega so se vršila izsuševalna dela. kopali vod BjaJd ln gradili kanali. V Sloveniji je u— Tatvine v Ljubljani Izpred trgovi« ne M. Il.ibcrnika v Tavčarjevi ulici je bila ukradena bala be'ega p'atna v vred«. ,------------------------------------, . , . , . . . nesti 8000 Din. !z sobe Jurija Kovač v ! no v roke države in tako je via facti od« i * , Cerkveni u'ici št 7 je bila dne 13. t. m. ukradena zlata moška ura z dvema po« krovoma z zlatimi kazalci. Ura je vred« lirali na organizacijo hišnih posestnikov, na 3000 Din. da bi obsodila zlorabo takega postopa« nia in zadevo uredila. Prvo d-uštvo niš« nih posestnikov n3rn sedaj poroča: Dru« 'Ivo je stvar preiska'o in ugotovilo, d' se je ga. Krisch pri določitvi naiernnin drža'a sklepov stanovanjske ankete pri g. velikem županu dne 6. dccembra 1924. in povišala v z'cti valuti, kakor je bilo sk'cnjeno, samo trem naietnnikom, ki iz« u— Nočni izgredi. StrsJn"ki so imeli v petkovi noči zopet obilo posla z raznimi pijanimi družbami. V več ulicah je pri« šlo do izgredov in so morali nekateri, preveč korajžni celo prenočevali v poli. cij&kih zaporih. u— Žepna tatvina. Na kolodvoru ali šf v vlaku jc neznan žcp«r izmaknil iz žepa suknie trgovcu Milanu Rošu iz Ši« vršujejo trgovski posc;, štirim najemni, benika rjavo usnjato listnico s 500 Din, kom p« je povišala na polovico zlate va« potnim listom ter raznimi računi ia be« lute radi tega, ker imajo vsi po cacga ležkami. n<* v njsc urijvL iu umi jt »m utii uu> ... ....... _ - .. 'padla nrejšnia nadzorstvena oblast vseh oS!esi'1 1 vsemogočimi pnimk-.. Složni* ' okrajnih šolskih svetov, ne stmo ma.i« * ^Posled le ukrotil >n aretiraL Za borskega mestnega. Vsi okrajni šolski | svole deJan^ ie PreJel P1aHI® M sveti, v ko'ikor še obstojajo imajo torej i ljubljanskem oki-apem sodišču, in Sicat le šc značaj krajnih šo skih svetov, ki j 4 »P01*-_■ imajo skrbeti za vzdrževanje šol, v koli« j kor jim je to dos'ej pripad»lo. Obrnili smo se tozadevno še na velikeg- župana za informacijo, ki nam '1 mogel scve ie potrditi gornje navedbe. Okrajni Šolski, sveti pa so novrh tega jvoječasno dobili Solonadzorstveni delo':ro^ na srezke Jol« ske referate, ki so bi!i ustanovljeni isto« časno pri srezkih pogiavarstvih. Mari« bor torej nima več svojega lastnega šol« j skega nadzornika, siapsk j* podrejen 1 Svetlobna telesa „Vesia" stropne, namizna ia stenska Ifsblks 1; v*h ifieljmh p« koskinsialk uuk. J. Coreo, Palača Ljabl]an>ka Kreditne banke Kulturni pregled Gledališki renertnarii '' umetnik«, ki skromen tiho živi v zatilju, »vj#vi 1.VIU J1 |pa je nesporno nadarjen. Ljubljanska drama. Nedelja, 18.: ob 15.: »Paglavka«. Ljudska predstava pri znižanih cenait. Izv. Ob 20.: »Veronika Deseniška*. Izv, Ljubljanska opera. Nedelja, 18.: ob 15.: »Netopir«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 19.: Zaprto.. Šentjakobski gledališki oder. Nedelja, 18.: »Drobtine iz Pavlihove zapuščine*. Med revijami VeČina revij, k: jih naznanjamo na tem mest«, je že prestopila prag leta 1925. NOVA EVROPA od 1. januarja je izšla pod sumarnim naslovom »Petar Petrovič Njegoš* 3 sledečimi prispevki: Njegoš i Jug-oslovenstvo (N. Ske-rovič), »Gorski Vijenac* (B. Lazarevie) in Meetrovičeva »Njegoševa grobnica aa Lovčenu* (z risbami). V »Knjižcv nem pregle. Skladatelj Stravinskl v New-Yorliu. Ruski komponist Igor Stravinskl se je v, T ... .... .. . Pfed dnevi izkrcal v New-Yorku, kamor Naša umetnostna knt.ka b, morala dospel na krova parnika g,Uničen skemu umetmku, to tem bolj. ker dobn j koncerli ' gk,a(J. kiparji niti n, »padu. še manj seveda ^ katero stravku!J ^ožil med potjo Pri želodčnih in črevesnih težavah, I za cel čas snemanja filma, v katerem so-napenjanjn. zgagi in pomanjkanju teka deluje, ne postane debelejša. Pri prvem 1 do 2 kozarca kosilu, ki ta * zavžila vf Umski kantini, Franc Jožefove grenSice temeljito očistita prehavilne organe. pri nas niso pogosti. In čeprav še ni popolnoma našel sa» mega sebe in še ni podal — kot sc temu običajno pravi — polne mere svoje umet« niške individualnosti, vendar po tem, kar je doslej ustvaril, Napotnik obeta i po idejni plati i z ozirom na zunanjo obliko, da postane neobičajen jugoslovenski ki« par. Ivan Napotnik je, kot smo dejali, kmetski sin. V tem spominja na nekda« njega pastirja, a sedaj znamenitega na« šega kiparja Ivana Meštrovica; samo da je Napotnik nežnejša natura in ne raz. v Ameriko. Sergej Prokofijev v Berlinu. Ruski skladatelj Sergej Prokofijev je te dni nastopil v Berlinu. Bil je gost ravnatelja dnevnika tVossische Zeitungs G. Bern-! harda, pri katerem sta pela isti večer Rusinja Zinuida Jurjevska in tenorist Peter Raičev. Prokofijev nastopi v bližnji bodočnosti v berlinski koncertni dvorani z lastnimi skladbami. Filrstwapnsler pride ea dnnajsko državno opero? Ravnatelj dunajske državne opere Schalk je ponudil dirigentu Fiirsl- IC lia^uiHiR iiNiuia m nv ___ , , , , .. polaga s silnim kiparskim razmahomj ■mesto prvega kapelnika - - • rurstvvaengler je baje ponudbo sprejel in ! Meštrovičevim. To sta dva različna Ivana: KAKO VIDIMO GIBANJE V FILMU? Vsakdo, ki je že bil v kinematografu, se je gotovo vprašal, kako to, da vidi na platnu pred seboj slike, ki kažejo gibanje prav tako, kakor se v resnici vrši. Gotovo je, da igra pri filmskih siikah edino vlogo optična prevara naših oči. To prevaro imenujemo z znastvemm izrazom stroboskopično prevaro. Kot glavni vzrok stroboskopične prevare se je vedno navajala lastnost naših oči, da obdrže dobljeno sliko še nekaj časa potem, ko je draži.aj že ponehal. Znano je namreč, da traja svetlobni vtis na očesni mrežici še nekako '/, sekunde potem, ko je svet- je sedela pri mizi po svoji roDatosti znn, nega režiserja Dillona. jedla je z izrednim apetitom. Dillon jo je ves prestrašen — opozoril na morebitne posledice. «Baš nasprotno!, se mu je hitro odrezala ter spravila zopet prav lep založljaj v svoja usta, »jem na zalogo, da ne postanem vsled skupnega dela z Vami preveč suha!. harry Piel v literarnem lilmn. Znani senzacijski filmski zvezdnik Harry Piel sodelu e, kakor poročajo pariški listi pri filmanju Shakespearjevega dela »Krotitev upornih.. Ta njegova nova vloga vzbuja splošno radovedn ist, ker se je liarry Piel podal ž njo na teren, na katerem >e doslej še nI udejstvoval. Pola Nezri, slovita filmska igralka, po rodu Poljakinja, ie začasno prekinila svoje delovanje in se napotila v domovino, kjer vzga a na svojem posestvu na svoje stroške 200 siromašnih poljskih otrok. Kino bi seveda ne bil kino, ako M N . . 7 r^alopi preti dunajskim občinstvom te , ", ■'' , r ^ V ■ i" agenti tega ne raztrobill po vsc.n svetu Napotnik je sin svoje domačije, a Me. | * ______- i vir ze minil. To najlažje uvidimo, * ' * , „.....„nia „„ „,,r..i,iii ~ štrovič produkt rase. Toda ta okoinost v ničem ne zmanjšuje njegove vrednosti, ki ima vsa svojstva, da se stalno veča, ker je Napotnik še mlad človek. Napotnik je hil rojen leta 18S8. Po do« vršeni ljudski šoli je iz vasi prišel v I juhljano, kjer sc je učil kiparstva na tamkajšnji strokovno*obrtni šoli. Odtod se je podal na dunajsko aka« koncem meseca marca. Premijera Ma*casrn!jeve operete na I če n. pr. v temi vrtimo žarečo žveplen-ko, ki sc- naui vidi kot sveteča okrogla Dnnaja. Dne 24. t. m. se vrši na Dunaju 2ak,jučena 'Crta. Kinematografska slika v Burglnealru premijera Masetigniievp ©tvorila tudi' zagrebška JUGOSLA- demijo. Tu je bil poleg Bitterlicha in VENSKA NJIVA, v kateri beremo ni uvodnem mestu razpravo »Cavour* iz peresa vseuč. prof. dr. Milana Preloga. Zlaiija Turkalj prispeva pesem »Crve-aa jesen*, Stanko Tomašid pa prozo »Dobrota u betonskom podrumu*. Sledi Lovričeva pesem »Dje vojka z ulice*, Članek Luja Vojnoviča »Prosvjet ne dužnosti države* in razprava dr. Prvislava GrNogona »Kriza u .Tucrosla-•viji*, Nikolaj S. Fedorov obdeluje •clinski historični roman*, v »Pregledu, pa najdemo beležke o umetnosti, znanosti, gospodarstvu in polemično gradivo. Prvi zagbivjem o prosveti govori Zofka Kveder-Demetrovičeva o Mariji Kmetovi in Maniei Romanovi. Novosadska »Matica Srpska* jo izdala 3. zvezek svojega cLetopisa* s prispevki: 8. februar 1925 Cdr. Marko Maletin); Agrarna reforma i poijonri-vredna proizvodnja '.i Vojvodini (ilr. Emil S. PopoviC-Peeija); Mnfiinsfca i električna industrija u Vojvodini (dr. Slavko BokSam); Talo» ("Veljko Petrovič); Stvaranie ekonomskih oblasti u Franeuskoj (TTenri Hauser); Kome da se daje zemlia (Miljutin Jakšič); .ledno društveno zlo (dr. M. S. Veličkovič); Jovan Cviiič (dr. Pavle Vujevič); Pregled: Novčani zavodi u Vojvodini; Štefan Sabo-Nasriatadi; Useljenič.ka poli tika Sjotlin jenih država; Društvo naroda: Proslava B. NnSi^a u Novom Sadu; Mladen Jovic; Narodno pozorište u Novom Sadu; BeioSke: Kniicre i listovi. Mohorjeva družba nn Prevaliah je izilala svo.jo prvo št"\-i!ko MLADIKE z romanom »Krištof D'mač». s pesmi-,mi in povestmi ter članki, med katerimi sta vredna pozornoti zlasti dva: dr. Breeljeva poljudna ra 7 pra vira o živcih in Steskov spis o umetnosti koncem 18. stoletja. Kipar Ivan Napotnik Pod zgornjim naslovom je znani srbski publicist dr. Boža S. N i k o« lajevič v 19. zvezku lanskega ietnika beograjske umetniške in socijalne revije »Raskrsnica* priobčil daljši simpatično, pisan in« formativni članek o našem kiparju Ivanu Napotniku, ki ga prevede« nega priobčujemo v izvlečku. Eden izmed skromnih služabnikov umetnosti, čijih neminljive zasluge -i kulturno formiranje slovanskega juga se bodo vide e šele nekoč, ko se razbrzdani Miillnerja niegov profesor Edmund HelL mer, rojen Dunajčan, ki je izvršil pla« stičen okras na celem nizu javnih zgradb dunajskih. Hellmcr jc tudi avtor več'ne dunaiskih modemih spomenikov (Goethe, Joh. Strauss i. dr.). V nasprotju s Hugonom Lederenem in Francem Metznerjcm, učiteljem Meštro« vičevim in mojstrom v monumentalni p!a= stiki (Volkerschlachts»Denkmal v Lip« skem), se Hellmer bolj približuje mirni, ljubki in dopadljivi plastiki. V tem se sicer odlikuje vsa dunajska umetnost od bicdermcicrskih časov (1825 do 1835) do končne zmage modernizma. Kot Dunaj sam, tako je umetnost v niem vedno vsebovala nekaj specifično svojega, kar je našlo izraza v nežni, pri« kupni dopadljivosti, v g.sciji svoje vrste in v izvestnem nagnjenju k fantastično« sti. To je intimna črta dunajske umet« noefi, kajti Dunaj razpolaga z lastno umetnostjo, kot ima svojevrsten »Schicks in svojo posebno kri. V znaku tc umetnosti stoji, kot tudi njegov profesor Hellmer, naš Ivan Na« potnik. V bistvu slikar«lirik, Napotnik ostaja enak tudi tedaj, kadar želi biti epsko širokopotezen. (»Skica za nagrobni spomenik«). Od stvari pa, ki so blizu njegovemu temperamentu, je ena izmed najlepših otroško»simbolična »Satira., do« čim »Študija ženske glave, dokazuje zelo razvit zmisel za portretno kiparstvo. Kot je Napotnik Idealno skromen umetnik, prav tako je zelo plodovit in mnogostranski. 2ivi in dela na selu, skrit pred prozaičnostjo naše bučne vsakda« niosti in aurovitn materializmom naše do« be. Bavl se z velikim uspehom z akva« relom in pastelom; a razen čisto kipar« skih del, ki jih ima dogotovljenih preko petdeset, izvršuje Napotnik svoje plasti« ke tudi iz slonovc kosti, iz roževine in iz lesa. Posebno poslednjo, ki je v bistvu pravzaprav rezbarska spretnost, običajno ugaja kiparjem iz hribovitih in gorskih kraiev. Piscu teh vrst je Napotnik sporočil, da bi želel prirediti v Beogradu razstavo svojih del, «če mu Bog ohrani zdravje in dobro voljo«. Tudi mi, s svoje strani — a v Interesu naše skupne domovine — se bomo razveselili, če se mu ta pleme« niia želja čim prej izpolnL — Dr. Boža S. Nikolajevič. operete cSl». katero dirlplra skladatelj osehno. Za stvar vlada v dunajskih družabnih kro(rih velikansko zanimanje. Paderew«ik| v Rima. Slavni polj«l,-l pianist Paderewskl se je odzval povrhilu predsadnlka akademije sv. Cecilije v Rl mu In priredi v italijanski prpstollci dvoje koncertov z izbranim programom. Pirandcllo, avfor vnane komedija cSestero o>eb Išče avtorja*, nabira za ostane torej na mrežici še nekaj časa potem, ko smo jo zaznali, medtem pa jo izpodiine že naslednja slika, razliko v gibanju med tema dvema slikama pa občutimo kot gibanje samo. Ta fizijoloska razlaga kinematografskega gibanja pa ni povsem zadovoljiva. Paul Linke .e namreč ugotovil, da je strohoskopična prevara možna tudi takrat kadar očividno ne more biti govora o pojavu, ki smo ga omenili spočetka svoje gledališče «Ode-r«Iehl» v Rimu naj-: (NachbiUNdrkung). Ce n. pr. projiciramo lepše igralke Obenem je sprejel v Izvajanje nov balet d-e paravent ebinois*. ktiferesa prva premijera bo tekom januarja v Bruslju. Zgodovina slovanskih nmetnosti. — Sokol Sokolsko drn*tvo v Dolnil Leiuiavi ima svoj redni občni zhor v nedel'o dne 25. t. m. ob 10. v osnovni Vili. Članstvo se vabi k polno^tevilni udeležbi. Sokolsko društvo v B rezani ima v nedeljo 25. t. m oh 8. popoldan svoj letni občni zbor t. ob:čajntm dnevnim redom t» sokoNki telovadni'-! pri bratu Kalinu. — Udeležba je obvezna za ese člane. Sokolsko društvo v Zitforju ob Savi ima svoj redni občni rbor v nedel:o dne t. m. ob 14. t Snkot»kem domu. Na dnevnem redu ie med drnsrim: sanacija SokoNkega dom« in sprememb* pia-vll v smislu poroči1* "inančnpja od;rka. S"kol !. ''ma svoj letošnji ob.Vii t'"' v nedeljo t. m. ob 9. uri dipo'.'ne v veliki dvorani Mes»n«?a doma i ol-1-čainim dnevnim red »ti. 5 olVlneiv po-setu vabi bratsko Članstvo ia pri, »telje Odbor. SokolsVo društvo v Mnrlhoru trna redn! občni zbor v nedel!o 2r>. t. m. ob po! 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba za članstvo obvezna. Odbor. Sokolsko društvo v R a jhen bur^n ;ma prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. nI, 8. popo'dne pri br. K osa riti svoj redni občni zbor. obvezen za vse članstvo. Zdravo! Sokol Lluhljana II. ima danes v nedeljo, 18. t. m. ob pol desetih dopoldne v svoj'h pmotorih na rea'ki reden občni zbor. Poživljamo vse ^anstvo. da »e občnega zbora brerposromo udpiefe. ker bomo sklepali o velev»žn:h predlogih. tlčočlh se društvenega dela v pri-hodniostl. SokolsVo dru5tvo v Ribnici je ra rednem letnem občnem zboru dne fi. t. m. 'zvolilo sledeči od^or: saro«t.i dr. Scbif-frer. podstarosta Avjrust Juvanc. načelnik Tločevar Stare, tajnik Ilovar Ivan. Sedmo pree-dovinskega društva se vrši v pondeljek ; ,„r Alojr, n^me^t. l^ovsln r-č. pre- tok trž^vne politike povrne v svojo stru« niči. Predava dr. F. Slelč. Rusko slikar-go, jc slovenski kipar Ivan Napotnik, sin sivo. Vstopnice pri bbgajni. He'ene in Janeza, kmetskih staršev iz \ Gostovanje F.me Destinove v Osljekn. vasice Zavodnjc, skrite sredi borovčevih j Dne 22. t. m se odpelje znamenita kon-gričev bivše Štajerske. To je nekje tam, kjer na poti iz Celja 19. t. m. ob 18 uri v univerzitetni zbor- j elednik* Koblar Frrst in Kbin Ivan. Sokol I. vahi svo'e članstvo na se- v Slovcnjgradec zapustite v Šoštanju vlak. Od tam krenete peš kraj njiv z raz« peli in s hmeljem, ki se je visoko po« vzpel na neštevilnih koničastih drogovih. Spotoma vam iz te ali one kapelice vzdolž pota pošilja svoj nčmi blagoslov kip Ma« tere Božje v modrem oblačilu, okrašenem > zlatimi zvezdicami in ves v cvetju iz pisanega papirja, ki so ga izstrigla slo« venska dekleta, vsa v mislih pri svoiih fantih. A visoko, na gričih, iz cerkve Svetega Jakoba in od Sv. Križa zvoni v sveži jesenski predvečer pozdrav Bogo« rodici. Razlega se otožni »Ave Marijan. Prevzame nas vtis, kot da Mati razpetega Boga toči nevidne solze na njive sloven« skih kmetov, posejane z ajdo. Po cesti, v rujni večerni zarji, sredi vonja borovja se pred vami odmiče vprega stasitih in krepkih konj hribovite Štajerske in vse bolj se tam izgublja iz vida stari popotni i muzikant.--V gostilni na ovinku, od' j koder vodi pot v bližnje »zdravilišče za j bolne na pljučih«, vas počaka sivolasi j muzikant, zaigra vam melanholične sta« j rinske arije in hrepeneče dunajske valčke. Nagubani prsti osamelega muzikanta« brezdomca se dotaknejo žic na obledelo pozlačeni harfi, lice mu zašije kot ožar« jeno, a vi se zaman trudite, da ne bi izgledali razžaloščen! od nežno«mehke glasbe izginule prošlosti in daljnih spo« minoT.., _ Eva to ia domačija Ivana Napotnik*, certna in uperna pevka Ema Destinova iz;občni zbor. Zdravo! saii stanek. ki «e vrši v četrtek ?2. t. m. zvečer na Taboni. Razpovorimo »e o listi bodočega odbora in o predlogih za Odbor. na platno krog, potem zakrijemo objektiv in takoj nato z drugim aparatom projiciramo trikotnik, dobimo vtis, da se je krog pretvoril v trikotnik. Ta prevara je lako popolna, da nepoučeni gledalec misli, da e videl le eno in sicer premikajočo sc sliko, pri čemer se je krog glbaje se pretvori! in stopil v trikotnik. Med prvi vt s. ki g? gledaiec zaznava (krog). In drugi (trikotnik) se nehote vrine premi-šljevnjea in gledalec psihološko združi obe sliki v gibajočo se eno samo sliko. Psihološka plat kinematografskega gledanja §e ni dovolj pojasnjena, gotovo pa je, da igrajo fizijološki pojavi le podrejeno vlogo. Rešitev tega problema je sicer res v prvi vrsti le znanstvenega pomena, ni pa brez važnost! tudi v praksi. Na Isti osnovi kakor iotografskl film, t. J. na stroboskopičnl prevari sloni tudi risani, takozvan! triktilm. Uporabljajo ga za komične prizore, ki vzbujajo vsled posebnosti teh vrst filmov obilo vcselostl, poleg tega pa zlasti še v znanstvene svrbe. S pomočjo risanih filmov Je mogoče napraviti žive gibajoče se slike nekaterih procesov, ki se kinematografskim potom up dajo pt sneti, kakor n. pr. 2ibanje planetov okrog solnca in podobno. Pri tem je treba paziti, da so posamezne laze gibanja v primerni medsebojni razdalji, da tvorijo gladko tekoče dejanje. Vsak, ki ie že videl risane filme, je gotovo opa- in umetničinega potovanja ne porabili za novo reklamo. E.BuIwers Poslednji dnevi Pompeiev Roman, II del. Splošna knjižnica šl. 2a. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 280. Cena broi. 20 Din., vez 32 Din. V .Splošni knjižnici* je izšel kot 25. zve. zek tudi drugi del lega prekrasnega romana ki st ga težko pričakovali vsi ljubitelji lepe knjige. Buhverjeva pripovedna umetnost je splošno znana in priznana. Njegova dela so prevedena v vse kulturne jezike. Tisočem in tisočem strmečiis bralcev pričara veliki angleški pripovednik vedno iznova davno minule dobe s tako resničnostjo in s tako pretresljivost-jo. da Človek res doživlja one davne čase, ko se je pogrezal stari svpI in je vstajalo krščanstvo. Z nepristranostjo resničnega umetnika slika Ruhver vrline in napake starega sveta: življenje razkošnih bogatašev, poganskih svečenikov, trgovcev m krasoti«, pa tudi preprostega ljudstva. Vse njihovo govorjenje in početje stopi pred nas s lako jasnostjo, kakor da je skrivnostna sila vzbudila ono, kar Je Izginilo pred 19 vekovi in nam dovolila za nekaj trenutkov živeti v onem svetu. KršJanstvo vstaja in tiho ruši temelje vsega tedanjega reda. Nevidno se Siri. raste in se razpreza, dasi se mu zoperstavljajo Rimljani in Grki z vsemi silami. Med ves ta boj je vpletena ljubavna zgodba dveh bilij. lepe Grkinje Jone in Atenca Glav-ka. Zavest in spletke starejra pohotneža, egipčanskega svefen::;« Arha^-a, ju preganjajo pri vsakem koraku in pritirajo naposled nedolžnega Glavka, pred levovo žrelo. Tedaj pa zamaje zemlja, ognjenik Vezuv se odpre In znčne sipali pogubo in gorje na mesto Pompeja. Veli- zil ponekod prisiljenost gibanja, ki se vr- S . . , . ... š! skokoma, vsled česar vzbuja lak film i?s8tnt' P0,n! Pnzori ,ako pre" vtis nenaravnosti. Tega bi ne bilo če bi posamezne faze gibanja bile v primerni i medsebojni razdalji. *Orilent». Tako se Imenuje osemde-Jansk! film, ki ga predvala te dni kino •Ljubljanski dvor.. Film je res grandi- j jozno delo, tehniško in režijsko skoz in skoz na višku z izredno jasnimi in čistimi slikami. De anie je sicer običajna filmska snov, a brez dolgočasnih oslad-nostl in skoz in skoz napeto, da ti jemlje sapo. Godi se deloma v Parizu, delom* v Egiptu in med arabskimi rodovi. Kolikor ^^ {n i7,)af,felj Kon,.r,?j poznamo ljubljansko kinopubhko, bo film (Mg0Wn, upHnik Pr Brozovič. zelo ueaial In »vlekel«. Nevsakdanji kontrakt je morala skle- i niti s svojo družbo ameriška filmska di-1 va Doris Kennvon. Proti visoki konven- j cljonalni kazni se je morala zavezati, da 1 IreMiivi, da Človeku zaslaja dih, ko zre v duhu to strašno razdejanje. Drueemu de'u sta pridejan! dve p!=mi pisatelja Plinlja, ki je na lastne oči vile! pogin Pompejpv. Poleg tega je dodejan temu zvezku tudi tolmač manj znanih imen itd. za celotno delo. Prvi del tega slovitega romana je fršel Že preti časom, sedaj je spopoinjen z drugim delom Oba dp!a skupaj, v obsegu skupnih 635 strini, staneta broširana 56 Din, vezana 08 Din. — Dobi se pa tudi vsak del posebej. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljviL MM iiii Jitm" m m jm s o Liubhana 17 iantiaria 19/6 poročilo f.iiihlin;«*« rofi rta^i monent J Ljudske knjižnice * opozarjamo na na]nove?6e zvezke zbirke „Prosveti in zabavi": Puškln-PrHatelj, Sapetanova hči Povest. Brol24 Din, vez. 29 Din, po pošti 125 Din rei. Budal Andrej. Križev pot Petra Enpljecika, Povest. Uroš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1'25 Din več. Kersnik Janko, Cyclamen. Roman. Broš. 22 Dio, vez. 27 Din, po pošti 125 Din rei. Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din, vez. 23 Din, po pošti 1*25 več. Zeyer-Bradač, Tri Ugende o razpela. Vez. 20 Din, po pošti 125 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54. hira; opar.ovaota Ob Zračni tlak Zračna teinocratura Veter ubUtiuu 0-10 pMiliivioe, mm I.iutiljatia . 7. 78^8 -3-« Ure.- vetra rnet«la _ l.juhl,»oa . U. 782 6 04 jng oblačuo — Ljuhltaoa . 21. 782-7 —0"4 „ — 1 /.»pr»h . . 7. 782 3 —1-0 brez vetra pol obL — [ Beocrad . 7. 782.4 2-0 jugo vzhod ft — Dumi , . 7. t : raea . . 7. 7815 20 zapad oblačno I loomost , 7. Ljubl-aoi barometer temoer riJjfc ^oIdi« vztia.iii ob 7-40 ratia a ob Ifi 40 Se vedno smo p.td gospostvom visoke- j trovno aH celo viharno. In dodim je pri ga zračnega tlaka, ki nam nakianja n:ir-1 nas, celo mm;go presuho, v severozapaJ- no megleno vreme. Središče vis..kc-ga tlaku leži nad južnitn delom srednje Evrope, povečini v bližini Alp. Barometer pri nas že nad dve leti ni kazal tako visokega stan a kakor zadnje tri dni. Ker niti pri nas niti drugod po srednji Evropi nI snežne odeje, se nikjer ne more razviti večji niraz, zato znaša tempeiatura komaj par stopinj •(— 5* do 7° C) pod ničlo, le v visoko ležečih alpskih dolinah nekaj več; in dokler ne pade sneg, tudi nI misliti, da bi se mraz izdatneje poostril. Dočim ima vsa južna polovica srednje Evrope ter Balkan v glavnem enako vreme kol ml, — celo na gornjo in srednjo Italijo se je razširil naš hladni zrak ter povzročil v Milanu, Firenzl in celo v Rimu temperaturo do 2° C pod ničlo —, ima vsa severozapadna Evropa mnogo toplejše dni, vedno pa par stopinj njd ničlo. Megla se je nekaj časa razprostirala med Alpami in Anglijo, dalje pro deljo: Nespremenjeno. Strašna železniška nesreča V torek zjutraj se je pripetila na postaj! ilerne v Nemčiji velika železniška nesreča, ki je zahtevala precej žrtev. Ob 7.18 zjutraj bi imel oditi iz Herne » Dortmund delavski vlak, ki vozi vsak dan kakih 2000 delavcev in nameščencev v službo. Vlak pa se je nekoliko zakasnil. V trenutku, ko e imel vlak odpeljati, je pridrvel na kolodvor D-vlak Ber-iin-Kbln na istem tiru in se z vso siio zaletel od zadaj v delavski vlak. Trčenje vlakov je sličilo grmenju. Med strašnim pokom se je zarinilo zadnj h pet vagonov osebnega vlaka drug v drugega. Ostali vezav! so se nakupičili drug na j drugega iu se večinoma prevrnili. Prvi hip ni bilo slišati nič drugega kot \ strašno pokanje in lomljenje razbitih va- j ionov. Potem pa se je čulo srce pretre- | sujote stokanje in vpitje ranjenih. Ncpo- i Jkodovanih delavcev osebnega vlaka in ' potnikov direktnega vlaka sc je lotila pa- i nika in so kot blazni poskakali skozi j okna, v kolikor jim je to bilo mogoče, j na peron in povečali s svojim vpitjem Strahovito zmešnjavo. V zadnjih petih vozovih osebnega v!a- j ka, v katere se je zaletela orjaška Icko- j motiva D-vlaka in ki jih je sunek popol- i noma stri, je bilo 12 potnikov naravnost; zmleti!«. Njihova identiteta se doslej še j nI dala usotoviii. Skoraj vsi potniki obeh j vlakov, veliko nad 2000, so dobili vsaj | majhne praske, ako se jim ni pripetilo j kaj hu.šega. Vsega skupaj so doslej iz-, vlekli izpod ruševin 23 mrtvih in 59 tež- j ko ranjenih, od katerih pa jih nekaj ne ' do prestalo strahovite rane. Slfta na kolodvoru Herne je naravnost, strašna. Tračnice so vse zvite in štrle i kvišku. Med tiri ccl kup razbitih vozov, j vmes raztresena prtljaga in sem in tja krvavo človeško telo. Sunek je bii tako močan, da so z malimi izjemami pri vseh vagonih in tudi pri lokomotivi direktnega vlaka odbi.ači naravnost odloinijcnl. Kot roka debelo železno ogrodje vozov je zvito kot slama. Vzrok nesreči še ni popolnoma ugotovljen. Dognalo se je, da je D-vIak privozii štiri minute prezgodaj v Ilerne. Strojevodja in kurjač tega vlaka, ki sta ostala nepoškodovana, sta bila takoj aretirana. Pri zaslišanju sta izjavila, da v izredno gosti megli nista videla, da je bil postavljen signal, oddaljen 300 metrov od kolodvora, na cstoj», kar se je kasneje tudi res ugotovilo. • Skoraj istočasno z Železniško nesrečo i v Herne se je zaletel na kolodvoru Hat-iingen osebni vlak na drug vlak, ki je stal na kolodvoru. Doslej so rešili izpod vagonov precej ran enih, med njimi večje število težko. Pri nesreči so bili tiije potniki ubiti. m Na glavnem kolodvoru v Duisbnrgu se je zaletela v torek dopoldne lokomotiva v osebni vlak, ki je baš odhajal v Obcr-bausen. Pri tem je bilo pet oseb več aii manj hudo ranjenih. • Zaradi izredno goste megle je bilo v pondeljek in torek zaznamovati v Holan-diji in Belgiji veliko motenje prometa in celo nesreče. V Langbriigge v bližini Canda se je zaletel v pondeljek osebni' vlak v tovornega. Dva osebna voza sta bila prevrniena. Od potnikov in železniškega osebja je bilo vsega skupaj ranjenih 39 oseb. Samo enkrat se poslnžite za nabavo oblačil najboljše tvrke Pomlajen je Ah, če bi bil človek vedno mlad! Ali vsaj zdrav in krepak! Ali vsaj še dvajset, deset, vsaj pet let sposoben za delo, za uživanje vseh radosti, predvsem pa za — ljubezen! Pravljica o neumrl.ivosti je vendar najkrasnejša. Dandanes, ko je tehnika in sploh veda premagala celo naj-bujnejšo domišljijo, pa se bližamo tudi uresničenju pravljic. Nesmrtnosti nam sicer ne prinese nobena veda, ali baje se jI posreči, ua nam življenske muči vsaj podaljša in oživi... Imeni zdravnikov Stelnaclia in Vorono-va sta dandanes med najslavnejšimi na Sreča v nesreči V jctnišnicl v državi Missour! v Ameriki je sedel liarrjr Sncdgrass, silno potrt zaradi kazni, na katero je bil obsojen. Jctniški duhovnik je kmalu zapazil, da Snodgrass zopet oživi pri klavirju, ki ga mojstrsko obvladuje. Kmalu so postali pozorni na njegov talent, in hitro jc bilo njegovih brezžičnih poslušalcev na tisoče. Danes prejema llarry v zaporu nenrestnno ponudbe za angažmanc, ko odscdl enkrat svojo kazen. So dnevi, ko dobiva do 700 brzojavk in do 15.000 pisem! V petek 16 t. m., je bila kazen Snod- Ramsikonovlh izjav... In gospod Stcfa-I On ne govori resnice, zlasti če so a, o% ncscu je tožil \VaIeffca, Ua je plasiral y zguraj zaključeni, njegov roman. i Zelo važen je splošni vtisk pisave. Ako Toda ta tožba šepa na zelo občutlji-' kaže okrogle, mehke, simpatične oblike, vem mestu- knjiga pisatelja \ValcIiea je imaš opraviti s prijetnim, človekoljubnim, izšla leta /906, deset let pred posmrtnimi prisrčnim človekom. Ako je pisava ogla-i izjavami gospoda Carragialcja. j ta, imaš pred sebuj navadno sebičneža. Pisatelj Walaife je vložil svojo tožbo Pazi tudi za zaključne poteze besed in proti Stcfanescu, ki se je, ko je spoznal črk. Človek ostrega iezika in agresivne zmoto, hitel opravičevati, ter je zahteval narave dela kakor bodalo ostre zakl uč- odškodnino sto tisoč frankov. ne uotezc. Ako je ta značaj v pisavi Iz- Afera se jc pred nekaj dnevi obravna- ražen posebno močno, se pisca izogibaj, vala na sodišču v Parizu. Gospod Stefa- ker ž njim ni dobro zobati črešenj. Kdor nesen se ;e v zagovoru skliccval na duhove, toda gospod \Yalcfic je vztrajal na rad dobro jč in zna ceniti ljubezen, pa piše debelo kakor z vžigalico in so mu svojcin. Čudno pa je vsekakor, kako je pentlje (zanke) črk polne črnila. So pa zemlji. Človeštvo zre z največjo nado na ( grassova pii kraju, in šc pred kratkim ta dva učenjaka. Oba sta začela s kirur- ; nesrečni jetnik, je prestopil prag zapora gičnimi operacijami ckrepljevati gotove v zlato svobodo kot zmagovalec. Na sto-človeške žleze, zlasti pa spolne žleze, tine je bilo avtomobilov, ki so ga čakali Porabljene človeške žleze nadomešča ali, pr^d jetnišnico. Vsakdo je hote! biti tako pomlaja Voronov z vbrizganjem enakih srečen, da se bo lahko pohvalil, da je jpičjih žlez. Poskusi so se baje obnesli peljal slavnega virtuoza v svobodo. tako čudovito, da o uspešnosti Voronove j ------ metode nI več dvoma. Francoska vlada (JJgg g druffecra SVCta mogel medij na pamet recitirati vsebino celega roman-' Sodnija je poKltcala predsednika spiri-tističnega kiuba v Parizu, da ga vpraša 1 za njegovo mnenje. In ta je izjavil, da 1 je omenjeni slučaj eden izmed najčudovitejših na poprišču čitania iz daljave. Sodnija sc šc posvetuje in bo sodbo objavila čez par dni. še drugi značilni znaki pisav, 'lieua jih je le poznati. začne intenzivno gojiti po kolonijah opice. Cim več bo opic, tem cenejši bo do- Petnajst stoletij pred Kristom je v Te- Arsene Lupin IL Najnovejša senzacija Pariza nikakor nI, kakor bi si kdo mislil, kaprica kake gle* daiiške umetnice ali kaka škandalna afera iz višjiii krogov. Nc, tokrat stoji v ospredju zanimanja r.eki Victor Leiut, ki .ga imenujejo »kralja vlomilcev*. Ob sam pravi, da jc »Arsčne Lupin II.». In tični serum, ln tein več moških se lahko bah vladala prekrasna Taja, in v isti pomladi in okrepi. j dobi jc živel Ramslkcn, veliki svečenik Zdaj je začel v Parizu zbujati senza- , boginje Osiris, ki je ljubil mlado grško cijo dr. H. Jaworski, čegar metoda je ba- : sužnjo. Jo po imenu... Tri tisoč petsto je ccncjša in bo tem uspešnejša ter lahko let kasneje, 1. 1916., so se zbrali v salo-razširljiva, ker js preprosta. Gre za olira- nu gospoda Stcfanescu, enega Izmed naj-njenje celic, iz katerih sestoja naše telo. bogatejših bukareštskih bankirjev, ki se Ako bi ostale vse naše celice zdrave in je v prostem času bavil tudi s spiritiz-močne. bi nam ne bilo treba nikoli umre- mom, njegovi prijatelji. Med njimi se je ti. Kaj je staranje? Oslabljenje, razpa- nahajal tuiii g^sp^d Nicolescu, bankirjev danje in počasno umiranje telesnih celic, bratranec in bivši trgovinski minister Ru-Cclice se napolnijo s tujimi strupi in iz- munije. Gcspod Nicolescu je bil meuij. gubljajo prožnost, silo in odpornost. Ker ' Spiritislična seanca se je pričela: zase celice ne obnavljajo neprestano, konč- ču! se je gias onkraj groba, in ta glas no omagamo. Dr. Javvorskega metoda pa je prihajal iz ust gospoda Nicolescu; glas dovaja nove močne živlienske klice s pre- je bil glas umrhga Carragialcja, rumun- I našanjem tuje zdrave krvi. Ne gre za skega poeta, ki je začudenim poslušal- j množino, nego za dobrino tuje krvi. k! cem pripovedoval doživljaje iz svojega i povzroča biol ške prememhe. Dr. Javvor- prejšnjega življenja. Carragiale je bil ski je poskušal najprej z živalmi in js s namreč, če mu smemo verjeti, reinkar-prenašanjem krvi zdravili močnih koz na nacija Ram' kona, svečcnii.a bcglnje Osi-ostarele in oslabele koze dosege! p rese- : ris. In medij je govoril, govoril je naj netljive uspehe. Nato je ponavljal iste vsaki seanci. Njegove besede pa so vest-1 eksperimente z ljudmi, razni Parižani so no stenografirali, in ko je bilo vse kon-po zaslug: dr. Jaivorskega zepet nsnade- čar.o je gospod Steianescu sklenil, izdati! jano mladostno sveži... ! knj go Carragiale-Ramsikonoviii spuini- ■ Kdaj dospe ta in ona metoda celo v J nov. A glej! V istem času izve gospod ; Ljubljano, kjer bo tudi jako dobrodošla,! Stefancscu. da je v nekem romanu, ki ga pa že sporočimo našim bralkam in bral- je spisal Wjlef:e, popisana taista zgodb* cem z veseljem na razpolago, ker... no,! natančno, beseda za besedo... saj si lahko mislite, zakaj... Radi bi bili! Seveda ni bilo n kakega dvoma: nekdo pač še mla.ši. j Izmed poslušalcev je izročil gospodu ----------I NValeffcu prepis steni grafskili zapiskov Predsednik Herriot zopet zdrav Francija in Nemčija G. Trcndelenburg, predsednik nc-nške res kaže. iia je dobil svetovnoznaui vlo-tr^ovske delegacije za podajanja s Fran« tniiec-geiitleinan Arsčne Lupin, lunak mne cijo, se je ta teden mudil v Parizu, kjer g;j, detektivskih romanov (tudi «Jutro» je ptiobčevalo roman »Tigrovi zobje«, kjer nastopa kot glavni junak ta uarav-nost slavili hudodelec) vrednega naskd-nika. Kadi verjamemo, ako smemo verjeti francoskim listom, ki pišejo o tej stvari, da govori v»e v Parizu samo o tein člo-veku, ker je že poprej napovedal vsak vlom, ki ga jc tudi točno izvršil. Ni čuda, da je vse pokoncu zaradi tega. Na eui strani se boje tega mojsterskega vlomilca oni, ki imajo preecj pod palcem — za malenkosti se ta dečko namreč ne briga, ker dela le na debelo, na drugi strani pa oni ki nimajo ničesar izgubiti in ki so torej varni pred Arsenom, naravnost sitn-paiizirajo z vlomilcem, ki ..e postal takorekoč narodni junak, nekaj, kar je s Parizom nerazdružljivu zvezano. Z drugimi besedami, vse kakor pri prvem Lupinu. Victor Lcrot je bil pred meseci majhen nameščenec Banque de Conimerce v Parizu. Lansko poletje je prišel na to, da pnlužnostni izleti v tujo lastnino veliko več nesejo kot skromna plača poštenega bančnega uradnika. Ker pa je Le-rot skozi in skozi modem človek, se je spomnil tidi, da more reklama celo vlomilcu lc hasniti. Zato je sklenil, da si bo vzel vsa moderna trgovinska načela vestno k srcu in se Pu njiii ravnal. Odločil sc je, da bo svoj prvi veliki vluta javnosti naznanil. In tako je novodobni Lupin telefonično sc jc reševal težki problem ureditve trgovskih odnošajev med obema drža« vama. Dos'ej jc uživalo v Nemčijo uvo« ženo francosko b!ago gotove carinske ego.lnosti; to pa jc sedai prcncha'o; z Drago Sclnvab v Ljubljani. 10. januarjem jc dobila Nc.neija proste f roke v tein po/edu in obe J,2 vi morata pi.klical dne 9. septembra 1924. popoldne svoje trgovsko razmerje na novo urediti, ob 4. uredništvo «lixcelsiora» in mu na- ------------I znanil, da bo še Isto noč med 1. In 2. uro vlomil v vilo barona Relzičresa. V uredništvu seveda najprej niso verjeli tej napovedi, češ da gre za slab dovtip. Ven- Phava in človeški značaj Dr. G. Lemer v Hannovru kranilla v nekem nemškem listu o pisavi liudi ta- dar so obvestili za vsak slučaj policijo. ki je siccr storila vse potrebne korake, toda zaman. Drugi dan so na vse zgodaj morali ugotoviti, dr, jc kavallrski vlomilec — res držal besedo. Od tega trenutka dalje je delal gospod Lerot stalno s pomočjo «Cxcclsiora», ki si ga jc izbral za svo e osebno glasilo, ali bolje, naznanilo svojih bodočih dejan}. Štirikrat je še napoveJal vlome, bodisi telefonično bodisi pismeno, in vsakikrat je točno držal besedo. No, pa mu je le izpodlctclo, menda pri Daljša bolezen, izvirajoča največ iz p-e [pet udeležuje parlamentarnega dela. Sli-napomejra dela. "pe priklenila za daljšo ka ga kaže na levi. ko se i/ptehaja z glav dobo predsednika francoske republike ra . nirn tajnikom ministrskega s,-eta Israe- kolc: Na VVartburgi Je bilo, kakor vemo, kjer je Luther vrgel svoj tir.tnik za hudičem. l)a pa hudič lahko zleze prav v t ntnik, vse vsakdo, kdor ima opraviti s tiskarskim črnilom in z rokopisi drugih eseb. Zato je vredno, opozoriti na znake, po katerih se po gotovih vel avnih pravilih spozna hudiča /c iz rokopisa setrud-nikov, tcknicccv, prijateljev, sorodnikov in drugih naših ljubih znancev. Pisava jc psilui-mehanična Izrazna kretnja prvega reda. Kdor se spozna na šestem napovedanem podjetje. Priieli so njene flnosti, zanj je p salec odprta kn iga ga in vtaknili pod ključ. To je -ilo dne ki jo lahko člta. Pazi predvsem na veli- 18. novembra. Lerot pa ni vze' »ivari ta-kost črk! K tor je zelo vase zaljubljen, ko tragično, ampak je že *--. decembra piše orjaške črke. Pisava Ludovlka XIV. | iz lastnega nagiba zapustil jctnišnieo, a e bila več cm visoka. M ilo besed polni čemer se s'ccr gosposka m ravno stri-cclo stran. Taki ljudie se ne znajo pri- njala. ni pa mogla nič napraviti proti te-lagoditi, so nenasitni in čepiav imajo v. mu. Zakaj gospod Arsčne je bil že na sebi m.hlcso iu vel.kopotcziiost. je te/ko 1 svobodi in se razglcdaval po novih žrt-občevati ž njimi, ker jim navadno manj- : vah. Kakor njegov slavni prednik, je tudi ka samopoznanja. j gospod Lerot izginil iz celice na duslej Normalna pisava mori biti lahko po- čisto nepojasnjen način. Policijo je še ! , « • aooo preuseuniKa irancosKe repuuiiKe r...................... ............... — ----- Prepričali 88 boste, da uživa tvriika slove< bolniško posteljo. Posledica je bila, da so lom v sredi in zastopnikom »Mat ra» po popolnoma upravičen«. i počivale v parlamentu vse važnejše poli- •i&^rff'»v*-- tifne akcije. Predsednikovo stanje pa se T'e zadnje dni tako izbol šalo. da se že zo šcviia. Cim bolj je pt ki n^na, tem večje in hladno je samozatajevan e in proračunje-nost piščeva. Popolnoma pokončna pi- pošteno potegnil in ji pisal, da se jc malo oddahnil v zaporu, da se zahvaljuje za nepričakovano gostoljubnost in da mu Je vrtu Qiiai d Orsaja, čigar notranji poiuil e vidi v ozadju. sava izraža: razum vlada, ln če leži pi- | žal, da se ne more takoj revanžirati, da sava celo na levo. imaš pr^d seboj člo- pa stvari ne pusti iz evidence. Tudi je veka, ki se pači do komedijaštva, proti- povedal ravnateljstvu jetnišnice, da so naravnosti in pozerstva. Njega sc pazi! i stene ponekou preccj slahe in celo na- Pr. 2.: 0 peklu in o nebeškem rain V pekla Je takole in niso to nikakšne bajke ali fantazije, nego je natisnjeno v učeni knjigi Iz bogoslovne stroke, take knjige ne lažejo. Pl. piše knjiga, da je pekel v skalnatem prostoru sredi zemlje in padajo vanj grešniki z vseh plati zemlje, vsak s svojega kraja; sredi pa trčijo vkupe in čim večji je grešmk, s tem večjo silo trešči na kup !n ni to ne zanj prijetno ne za druge — tak je pričetek peklenskega trpljenja. Prostora ,e v peklu preccj: za tisočkrat tisoč milijonov! Vendar je gneča in leže drug na drugem kakor slaniki v sodu. vsi vprek: ženske in moški, kar brez obleke — ne vem, če je to olikano! In stoji v knjigi, da je ves pek:l en sam ogenj od žvepla in smole. Pa to žveplo in da smola da nista taka, kakršna se d-jbita na zemlji, nego da sta nadnaravne kakovosti, ki se ji piavi kalorija — seveda, ko služita nadnaravnim namenom. Ljudje v peklu da kar žare od ognja, ogenj jim puha iz ust, iz nosa, iz ušes m iz česar koli. V cgeni da pa piha sam ljubi Bog. on zna! V knj gi se bere, da ie vročina tolikšna, da Izgubljence kar od tal pogania kakor raketelie, potem pa 1 glasnim Strbunkoin padejo nazaj v og- njeno jezero. Nekateri da sc posebej pražijo v ponvah ali na ražn.iili, nekateri pa da se cvro v obari iz raztopljenega svinca, železa in rude in sedč v obari do popka, do prsi. do vratu, ali čez glavo, kakor jim gre po zasluženju. Vsepovsod da je tul enje in škripanje zob, kakor da bi se duša s koreninami trgala iz živeta — je dejala sv. Terezija. Peklenski ogenj da je ogenj posebne vrste, ker je sicer ogenj, pa je vendar strašna tema, takšna, da se da kar z rokami prijemati. Ta tema. pravijo bukve, prihaja od dima, dim jc tako hud, da izjč oči, še preden je mogoče zmolitl očenaš! V peklu da vlada strašna lakota. Tako da so lačni, da cdo svoj lastni d..k, in sc knjigi ne sme zameriti grde besede, ker Je pisana v starih časih, ko še niso imeli pravih manir. In je prav za prav lepo in jim je v peklu !e čestitati, da sploh imajo v sebi kaj one grde besede, ko da žive od samega stradanja. V peklenskem ognju, da kar mrgoli peklenske golazni: črvov, kuščarjev, kač, zmajev in vsakovrstnega mrčesa. To "i nemogoče. Sv. Avguštin pravi: Zakaj pa nc! — saj tudi na zemlji salamander lahko živi v cgnju. In hujše to, pravi knjiga, da se pogubljeni brezbožniki še popraskati ne mor«jo, ker !m»jo zvezane reke (Mat.22). Vsi da tuI'jo In škripajo z zobmi, pa vendar ie utegnejo Ia drug drugega zmerjajo, drug drugemu očitajo grehe. Kajti grehi da so vsakomur očitni — vsak je žigosan na tistem delu života, s katerim je grešil — ljubi krist.an, malo pomisli! Pa so v knjigi še vse bolj natanko popisane peklenske grozote in Je knjigo : izdal učeni o. Martin Cochcm iz reda i kapucinov in je bila v tretji izdaji natisnjena leta 1096. v pobožnem mestu Mo-nakovem. Vprašam, kje je verna krščanska duša, da je resnično verna In da Je resnično krščanska, in se ne bi bala stra-; liovit h muk peklenskih in ne bi trepetala. | da jim zapade, in ne bi koprnela, da se : reši večnega gorja! In je knjiga še prccej I dobro ohranjena, v usnje vezana in ne ■ rečem, da je ne bi prodal, če bi se kdo resno zanimal zanio. Ali pa bi jo zamenjal za par črevljev št. 47, noge iinaiti precej velike. Kar se pa potem tiče nebeškega raja, je takisto popisan v knj;gi. Po pravici povedano: grozno je lep! Peru nI kos njegovim lepotam; čisto novo sem vzel, pa vendar ni kos! Nebo ni duševna reč. nego Jc postavljeno In zidano iz resnične snovi. Ta snov po lepoti in si aju daleč prekaša snov, , ki so iz nje napravljene zvezde, in lepote | in sijaja nebeškega raja samo zato nc j vidimo semkaj na zemljo, ker je voda . vmes, ki je nad zvezdami. Nebesa so ' tolikšna, da bo vsakemu zvcličancu do- deljen delež od vzhoda do zahoda večji od slehernega velepusestva, in bo vsak imel svojo palačo. Stolno mesto nebeško obsega prostor 1400 milj in itna ceste iz samega zlata. Pa .'c še tiehroj drugih mest iti poleg mest so livade in vrtovi in potoki, cb potokih rastejo drevesa, ki vsako leio po dvanajst krat rode. Kdor bi ,;,'sil sad teh dreves, hi koj postal dom.i krstjan. Listje teli dieves pa služi kot izborcn lek za vse bolezni, kar se Jih pripeti na onem svetu. Zveličana telesa se svetijo kakor zvezde, nekatera bolj. nekatera manj, vsa pa so proeorna. da se vidi v njih vsaka kost, vsaka žila in ves drob. To je nepopisno lepo! Pa so telesa tudi hitra kakor strela iu lahka kakor sapa in komur sc ljubi in mu dela veselje, sc lahko brez zapreke sprehaja skoz železne duri in kamenite zidove. Vsi čuti človeštva so poln! blaženosti. Ušesa n. pr. uživajo angelsko godbo. Vonj prekaša vse druge občutke: če bi živ človek poduhal le šnolcc tega vonja, koj bi omedlel. In ne duliti lc cvetje in sadje, nego duhtijo neizrečeusko lepo tudi telesa svetu kov po samem balzamu in bizamu. Kako diši balzam, nc vem, bi-zam pa mi jc strahovito zoprn, ne vein, kaj bom storil! Okus najboljših in najslajših jedi in pijač, da je vedno v ustih in triu, svetnikom da je celo obljubljeno vino, seveda ne čez mero, Vse telo da je polno slasti, dtug dru-j gemu gledajo v srce in se neizmerno l.u-I bijo in objemčkajo m poljubčkaio, vmes pa skačejo iu plešejo in sc zabav ajo vsak : po svoje. Vse te popisane radosti pa da so le kapljica iz neizčrpnega morja nebeških j sladkosti. | Tolikšne to torej grozote pekla, ki čakajo grešnika, tolikšne lepote nebeškega raja, ki so nam obljubl.ene! Pa se mi zdi in me živo boli v srce, da jih je mnogo in premnogo, ki se no brigajo nc za pekel, ne za raj. Bojim se, da nimajo prave vere! Ce bi le desetino verjeli tega, kar stoji zapisano, bi živeli čisto drugače. Ce bi verjeli, kaj bi j:m bil ta svet! Figa figasta bi jim bil in plesnjiva! Toda jim ta svet ni figa! Zakai jim ni figa? Ker ne verujejo v pekel in v nebeški raj, ne verujejo vanj. ne verujejo! Le za prosvetno stvar jim jc briga, za stranke, za skrinjice in banke, za režime in pokojnine, za tarife in trafike, republike in razl.kc in same take Bečk mcruosti. Ker ne verujejo! Ce bi verjeli, tnar b! Jim bili režim! In stranke in vse! V puščavo bi ili, ka-kor so hodili prvi krist anl, častili bi ljubega Boga in jedli suhe kobilice. Ali pa bi živeli, kakor pripoveduje blaženi Beda, da ic živel TmUeUnus, ki uut je bito tenčno naznanil točke. Pa ne samo njegovi bivši, ampak tudi v drugih celicah. Oblasti si belijo glavo, kako se ie mogel Izredna lepotica, nahajala tudi dva njegova tajnika in trije lakaji. La Forge je vedel, da si bo kmalu pridobil zaupanje ta človek izprehajati po zaporih, ne da . in pri.atcljstvo najbogatejših bankirjev in bi ga kdo opazil, in sploh, kako se je mogel oddaljiti iz «sobe>, ko jetničarji vendar vsak h!p pokukajo skozi linico na vratih v tudi ponoči razsvetljeno celico. V danem primeru so pazniki pri zaslišanju odločno izjavili, da so vsakokrat videli aretiranca v njegovi celici, sicer bi Vendar takoj javili njegov beg. Naj si bo že tako ali tako, dejstvo je, da se gospod Lerot zopet svobodno Iz-prehaja po bulvardih Pariza, najbrž.e preoblečen. Ni izključeno, tako računajo Pa-rižani, romantični, kakor so, da se ta mrcina nemara potepa po mestu včasih tudi s svojim pravim obrazom, kot da se Be bi prav nič zgodilo in da mu nihče ma svetu nima vzroka kaliti državljanske svobode! Komaj se je novi Lupin dostojno zahva- lMarlnnmrn*lr I pilprpr in P°dietjih na Dunaju, kjer se je seznanjala uaaporociLK L.eoerer m z mo*kimit ki jih je potcm i7.rab!)aia, njegova žena nesli v Pariz, kjer so jih gec'ogi pr sta pravi par. Oba sta namreč nosila! X Hud trraz na Kavkazu. Na Kav. kmalu premagani, nakar se bo zopet vrnil v svojo domovino, da zasede prestol kot kralj bogate ruske države Transkavkazije. Pri nekem draguljarju v Nizzi si je pregnani vladar naročil celo prekrns-no kral evsko krono. Plačal seveda ni | nič ne njemu, ne drugje, vsi njegovi upniki so se tolažili, da pridejo tudi za pregnanega kralja boljši *asi Pred štirimi led- pa sta dospela v Nizzo iz Pariza dva detektiva: imela sta nalogo, da aretirata 321ctncga Viktorja la Forgeja, bivšega natakarja hotela •Continental, v Parizu. Vest o aretaciji ki je imel nalogo iztrebiti komuniste v v sebi zločinska nagnenia. Vloge v živ-lknz.u in [KtsebnovTranskavkazi.fi se e zapadncitt delu Madžarske. Tudi Ledere Ijcnju sta si razdelila tako, da je žena [hijavil izredno hud mraz. Str-žni vj. je načeloval malemu oddelku, s katerim vabila moške in jih mamila z navidezno | harfi ogr^tjo železniški promet. Naje iskal komuniste. Svojo službo je zlo- liubcznUo, mož pa je med tem koval na-j ravnost siloviti orkani onemogočaj! rabljal na najbrezvestnejši način. Za kiepc, kako jih pošlje po najkra.ši poti 'ad.iam, .da bi mogle nastopiti pot pre-komunista je kratkomalo proglasil vsa- na oni svet. kogar, kdor mu ni bil simpatičen, pa tudi vsakogar, ki jc imel kaj premoženja. Pustil iih je pomoriti, sam pa si je prilastil njihovo premoženje. Ker pa to itikvlzito-rično postopanje ni bilo tako enostavno, se je poslužil svoje žene, ki ie ba.ie velika krasf tica in ki je Izvabila žrtve v svoje mreže. Čim pa jo je kdo obiskal na domu. lil za gostoljubnost v državnem »hotelu ; kralja Transkavkazije se je bliskoma j se ni več vrnil. V takratnih izrednih časih za brezposelne«, že je po petih dneh sto- I razširila po mestu in povzročila zlasti v ril zopet nekaj velikega. Naznanil e «Excclsioru* s pismom, da bo malo obiskal trezorje Banqtie de Commeroe, kjer je bil poprej uslužben. 2al pa se je pismo iz neznanih vzrokov zakasnilo iu je prišlo v uredništvo po že izvršenem vlomu. Ko je drugi dan obvestila redakcija policijo, je bilo že nekaj jeklenih preJalč-kov banke z dragoceno vsebino za nekaj stotisočev frankov olajšanih. Pri preiskavi so ugotovili to-le: Popoldne ob 6., tik pred zatvoritvijo banke, sta prišla v men alnico dva delavca, ki sta itnela na glavi čepice znane vrstah njegovih upnikov ogromno pan;ko. Skoda, ki jo trpe upniki, ki so dobivali naslove »vitezov, in »ministrov, kral e-vine Transkavkazije, presega več milijonov frankov. Preiskava kriminalnih uradnikov v Parizu in v Nizzi je ugotovila, da je prišel v roke policije eden največjih in nai-opasnejših pustolovcev današnjih dni. Viktor la Forge jc sin nekega pariškega trgovca, ki je umrl že pred 2u leti in zapustil svojemu sinu znatno premoženje. Po smrti očeta je sinko živel razkošno in kmalu zapravil vse premožen e. Začel si ni bilo mogoče dognati ničesar in mogoče bi ostali vsi umori in do 12 Jih je znanih doslej — za vedno prikriti, ako ne 'ti prišla zločinska zakonska dvojica povodom umora klubasičar.a Koudelke v roke policije. ' d - *. -Vi •• • • ; Spcdicijske tvrdke v Parizu, z velikan- , je izposojati velike vsote in kmalu nato sk iii zabojem, katerega sta oddala v shrambo. Zaboj so prenesli v jekleni prostor. Ko je drugi dan zjutraj hotel last izginil v svet. Po nreteku dveh Ict se je zopet vrnil v Pariz in vstopil kot natakar v službo pri hotelu .Continental.. Bil je nik nekega jeklenega predalčka dvigniti kmalu aretiran radi tatvine, a posrečilo svojo imovino, je opazil s strahom, da ; se mu je pobegniti iz policijskih zaporov. je ni več. Pač pa so našli v predalčku vizitko veselega vlomilca. Policija sklepa, da je moral biti v omenjenem velikem zaboju skrii Lerot, ki je ponoči zlezel iz Leta 1919. st je la Forge zopet pojavil v Parizu in se izdajal za tajn ka velike brazilijanske banke. Opeharil je vnovič celo vrsto lahkovernih ljudi. Kmalu nato svo.cga zapora in se mirno lotil odpi- j je odšel v London, kjer se je seznanil z ranja in izpraznjevanja Jeklenih predalč- : glasovitim pustolovcem Maranotn Devv- kov. Ko so kmalu po 8. uri prišli delavci po zaboj, so z njim odnesli ženijalnega vlomilca in njegov plen, skim V njegovi družbi je la Forge izvršil v Londonu več drznih vlomov. Londonska policija je dolgo zasledovala vlomilce in Gospod Lerot, čigar plen cenijo doslej j za njimi izdala tiralico, ni pa sc ji po- Gustav Lederer. Mladost nadporočnika l edererja tako stiašna kakor prostost M'ci Sdivvar-zove, vendar tudi on nima čiste vesti. Lcdcrer izhaja iz dobre rodbine. Njegov oče je bil izvrsten kroiač. ki ie vzgajal svoje sinove zelo dobro. Selc kot oficir sc ie Gustav Lederer izpridil in pod vplivom svoje žene je postal zločince. X Eksnedielia v notranjost Brazilije Polkovnik Fnvvcett. član Angleške in Nowyorske geografske družbe, pripravlja viliko ek«|iedii'ijo v neznano no-Mici Lederer. tranje«t Brazilije. M.-d drugim hoče do- prinesti dokaz, da ni »nmo ob Kvfraht, Počcfn!ca vseh umorov je bila baje ampak tudi v notran-osli Brazilije tekla ko Kaspijskega morja. Po zadnjih ve-stoli je zmrznilo na I fi»> 1'udi in v«{ tisoč glav živiio. V bližin? Nuke se tioile krdela volkov, antilop, divjih merja-rev in drnae z ver ja 11. ki sta jih zima in rrlfid prisilila v bližino ljudL Pravijo, da se je pri Lervkorauu pojavil lev. ki dela veliko škodo in je že raztrgal več oseb. Bn> je ušel iz nekega cirkusa iti se klati po Transkav-kaziji. X Zaklenjena nemška imovina v Nov; Gvineji, bo, kakor je te dni izjavil avstrrlski ministrski predsednik i Bruce, v kratkem prodana na javni I dražbi, ako se dotlei ne sklene prodaja ]s kfkim konzorcijem. X Goreč pamik. Italijanski parnifc »Barbnriao* je prišel v pristanišče Port Said ves v ognju, ki je izbruhi.il v trebuhu ladje in se naglo razširil tudi na ostale dele pamika. »Barba-riga* so potopili v Zunanjem pristanišču do poveljniškega mostu v inurje m tako na mah po-jaMli ?«ožar. Skoda " znaša mnogo milFonov lir. X Obračun z Osendovvskim. Berlinski geograf profesor Penek izjavlja v »Deutsche Litcratrrzeitung*. da je 0«ehdoWskega knjijru »Živali, ljudje in bogovi* roman brez prave vrednosti. Pravi, da je preračunal pot Osen-dovvskega in pri;el do zaključka, da je [MijKilnoma nemotroča. zlasti kar se ti"e kra!ev in pa hitrosti. Verjetno je le, da jp 0«nntlowski odpotoval sredi januarja 1021 s spremljevalk iz Koso-gola v Uljastttaj, da bi monLa prišel v Indijo. V rija-utnju ie najbrže prebil ostanek rime in je |>otem šel spomla-li v Drčo. Profesor Penck pravi, da I Ita dobrih pet milijonov frankov, je po-j srečilo zločincev dobiti v svoje roke. La > Ledcrcrjcva žena Miti, rojem Selivvarz, zilelka Človeštva. Popolnoma neznano ,n inpd Osoniiow=ki ori pisati iu svoje- rini nrod b - t L-1 o<.<-. _______ t _ P,____ t _ i_____ ».. _ ____..t • < j A, i -. ' • bankirji. Ko je napravil ogromno dolgov, je seveda tnui Španiji dal svoje slovo. Vrini se je v Pariz in se seznanil s plesalko Klementino Faknppa, s katero jc nato pobegnil v Nizzo, kjer je tako prozaično dovršil svojo romantično in pustolovsko kari..ero. Polet preko Sahare slal pred kratkim svojemu osebnemu gla-• Forge Je končno zapustil svojega lova-j doma s Štajerskega, hči železniškega ču-silu «.fIxeelsioru» dolgo Izj pravi, da hoče izvesti mov, in sicer pri osebah ki jih z imenom nav policija popolnoma brez temu zlikovru Lupin se naravnost norčuje iz redarjev, ki ga tako vneto iščejo. Enemu najbolj znanih pariških fotografov je poslal Arsčne svojo sliko s pozivom, naj napravi po njej razglednie-e, pa ne morda le par, ampak na tisoče, ker jih bo dosti šlo. In fotograf, ki ni na glavo padel, se je nemudoma odzval prijaznemu pozivu in napravil na desettisoče razglednic s sliko Lcrotovo, pod katero se ie nahajal njegov lastnoročni podpis »Arsčne Lupin !!.», Pariz je bil takorekoč poplavljen z razglednicami s sliko mladega Victorja Lcrota z monoklom. Gotovo je ni niidinete, ki si ne bi kupila slike kavalirskega vlomilca. V par dneh je vsa zaloga razgiedn'c pošla in fotograf je izdal nove. V kratkem času si je napravil z razglednicami ženijalnega in tako prijaznega vlomilca majhno premoženje. Lerot je star danes 28 Ict iii je prav fletkan dečko. Vse kaže, da svoj poklic, ki si ga je sam izvolil, res ljubi. Za svojo popularnost t»~—o PO Hit 'i v konceritraei.i-ka deklica in .ie znala nastopati ter si pri-j taborišča. M15 pa jih je nastopilo isUi dobivati zaupanje. Zato sc ji .ie obnesla \ poj na podlagi sodniške razsodbe. O-l skoro vsaka započeta akcija. Slti/.ili je teh ii.teriranrev jih jc 40 delavcev, ■za blaga niJarko v raznih kavarniških 23 rj pripadnikov meščanskih slojev. IT % kmetov, 2 <7r špekulantov in fl protirevoliieijonarjpv. V teh šte- ...V. ^' -i■ j---''t-' ■■ s- m ^am m^t MM9S ^mi". Š . V- . i- • 1SijHBBBKS&i'.ftifr Kra^j Transkavkazije Pred porotnim sodiščem v Nizzi je bil te dni obsojen na 15 iet ječe svetovni pustolovec Viktor la Forge, ki je več mesecev vlekel za nos vso Nizzo. Dospel je v Nizzo jeseni lanskega leta. Nastanil se je v elegantnem hotelu iu živel pravo grofovsko živi.cuje. Viktor la Forge se jo Izdajal za kralj Transkavkazije, ki je kot pregnanec mo- | ral iskati zatočišče v tuj'ni. V njegovem llangi in nazaj. V sob do sta se dvignila [lobočnik Besin. Spremstvu sta se poleg žene, ki jc bila,dva aoroplana Roland - 0'airos in .lean-| IB X Amer"l'i za ■vojne zrakoplove. Drugi vodja letaNkesra urada v Wa-shingtonii. ircnoral VV. Mitchell. je izjavil te dni pred parlamentarnim od-lion m -n zrflkoplovbo. da bodo v bodoči vo;tii I ombe iz zrakonlovov lahko v najkrajšem ča-u jiotojiile vse ame-vilkah niso v[>fštevani oni nesrečneži, | ri-ke dreadnougbte. Zadostovalo bi. da ki so jih sovjetska oblastva obs0li'a na bi sovražnik izdeloval nekoliko večje prognnnstvo v Sibirijo in katerih je , bombe, kot so bile v svetovni vojni v mnocro tUr-fov. nibi. Po nicrovom mnenui ja treba v X Voj-e 5rfve._ Modrarodnl delovni vr^ti b^raditi močno brodovje tira l je iz ln! statistiko o udeležbi |h> edinih držav na svetovni vojni. Na prvem mostu stoli Franciia. k? ie mobilizirala 40-3 % svojega prebivalstva. Na drugam moetu stoil NemČiia z 30-R % in potem Avstrija z '24-n % vsega svoiova m o-k °ga problval-tva. 01 svojega za aktivno vojaško službo snosobnegn nro'ivalstva jo mobilizirala 11'ranei'a eelo 50-4 "Z. Tmli sr1" le šte ! vPi mrtvih in pmrrešanih «to?i Frnneija ion v na prvem mr-^tit, Nomoi >a z 3. 0.9 ^ drifoni. AngMta je izgubila le 51 efr 7e'IinV"e države ee'o «P.'nn o' 0-2 ta'-o da prideta na s'o padlih 3 ali pogrošaoth Francozov le dva Ame-__ rt*ana. Tipli kor sP tii"e voinih invali a lov. z?v>.'irr>e Franera z 11-2 % prvo š 111 Noei^ttj, c 7-5 ^ drito-o m "sfo. X Meteorji v Sahari. 7a lniič «o se nost velikanski. Več teh ogromnih kamnov, ki so padli z nebes, so pre- zrakopiovov, ki bi z uspehom klui«>-\ali vsem vremetiskim nepriliksm. To «e da napraviti, ako stavi parlament uradu za zrakoplovbo to leto le fiolo-vico kr<> vcruj mi, t Nekega dne sen b:!a končno vendar- si misliš, da mi je ta edini po-zadoščal. Etienne rne je hotel za-in nekaj reči, toda mene je bilo strah njerrovij umazanih prstov, da a hitel kakor so me *. slila šoti se. t'a bi nresenelila svoie^a Toda, prevarala se ^cd: v rteljr:", kakšn >/" r' ' m j It. --io in veš. k"ko ?e t gospodarstvo vlada v njem in r.a kaj je moj rr.o! zone! lotil dela in hodil I a h ko si predstavljaš moj prihod in drago dete, kaj ti Povedala sem mami, kar sem ravno-Brez težkoč sem našla glavni vhod, kar videla in kako je stala tam tista ,.'.1 k r. "'nit«* yalo. Atphonse Daudct: v v. i ii j propaUca in v kak. ni obleki. Potem ?e*n ki ie napori rrosim ie, teruj mi, ce tu rnr.io. sama pi poaai v marmor|u usn raiui crfret, s&."j pa ie lrrel zenr l OTiisli, draera —......" ..... '------ s kakšno težavo in s kakšnimi nr!o slutila te stvari, nikdnf ne bi d-»li k: spreleti telo, kakor hitro ga proslo moja prijaleijica. velika ženska stoii i Medtem je prifel tudi Etienne. Bil ji se mi je posrečilo, da sem se po- roke kiparju. Gotovo da ne! Povedati obj?me zrak; dalje fine gube plašča, pred njini na a odru. In k^-o je ves začuden in mi hote! z dolgim govo .— j. . luijuivt atin ui aia uo- maauu ma iu uiouu. J«*-, iut(,i(aid( juh na 1 ' si, i i - i | u lepilu ec^l- | ' . . 11:- \'l.,li lil IIIH ar ilove posaniezaili uaietaikov, skoro vsi norela za to zvezo. Saj on je bil takoiia zauplijvo odgovorila: „To mora nega blata, njeni čevlji s pošvedranimi krat za vselej izjavila, da nočem imeti Po slovanskem svetu j nizacija. Na programu je bilo čitanje ori-' Klara Zetkin in ekademlk Oldcnburg. ' ginalnih dei, ki so imela vsa revolucijo- Splošno pozornost jc vzbudil Martysov narno nit. Občinstvo je bilo nenavadno nastop, ki je poživljal v svojem govoru f£asarykovo društvo zajf ki je dosegel s svojo zadnjo zbirko jak hrupno ln je utihnilo le ob počaščen ju učiteljstvo k "mednarodni edinosti. sociologi© Včeraj se je vršila v Pragi velika in važna skupščina, ki bo zapustila v če« škem kulturnem življenju globoke braz« de. Sestali so se čiani društva za sociolo« gijo na Karlovi univerzi. Na zbor so pri« hiteli univerzitetni profesorji in socio« logi iz vseh dežel češke domovine, števil« ni politiki in publicisti. Novo izvoljeni a. Tudi Peter kfička je pokazal, da w lepo napreduje. Starejša generacija vidi v _ ^ j uspehu Gu.etnega Sove' dokaz, da ne mo« Praga. 13. jsnuarja. rc:0 un;čiti resničnega pesnika nobeni programi in nobene nove direktive, pa najsi bodo še »ko zapeljive. C '-sbeno delovanje se je v prošlem letu sukalo na Češkem največ okoli Sme« tanoVe proslav . Za nekatere ta proslava pomenila afrimacijo nacionalizma in tradicionalizma, po drugi strani pa je iz-vala Ijtite napade na vse novejše smeri predsednik prof. dr. Foustka, ki je otvo« ■ v češki umetnosti. Treba je povedati ril zborovanje, je v svojem govoru pou« j resnico, da je nova interpretacija Smeta, slavnega pesnika revolucije (-j-) Brjusova, dnevnemu redu so govorili tudi predsed* o katerem je govoril predsednik vseruske nik sovjetske vlade Rvkov, Zinovjev, organizacije v precej zmedenih stavkih. Lunačarskij, Bukarln in Čičerin. Kongres Končno je prišla na vrsto improvizacija po bo trajal šest dni. besedah: Leningrad, Trockij komsomol itd. j Obletnica Ljeninove smrti. Ob ob'et« Posebno znan je danes v Moskvi pesnik niči Ljeninove smrti namerava izdati Damjan. Bedin, sledi mu Bezimeuski i državna založba v Moskvi 2500 raznih drugi. G. i knjig o Leninu. Vsega bodo razdelili --| 25 milijonov knj:g. Jubilejni Izdaja Le« Učiteljski kongres na Ruskem. V mo« ninovih knjig bo obstoja a iz 30 knjig skovskem gledališču je bil otvorjen v j in ho izš;a v 10.(V!<| izvodih, torek prvi ruski sovjetski učiteljski kon«' Spomenik I."alnu. Dne 21. t. rn. se raz« gres, ki se ga udecžujc nad 1600 dele« piše v Moskvi prvi nitcčaj za o s m, rek ga tov iz vseh delov Rusije in ostalih spomenika Leninu, ki !>o sta! na Rdečem darjal, da je z ustanovitvijo društva za j novih oper pokazala, da so konservativni sovjetskih republik. Pozdravne nagovore j trgu v Moskvi. Novi spomenik bo na» sociološke vede uresničena žc stara že«! elc-icnti težko dostopni modernemu poj« so imeli med drugimi: Kalinin, Kamenjcv, j domestil začasni mavzolej, fja čeških znanstvenih krogov. Sociolo« ! movaniu režiserskih in dirigentskih na« _I__ ško društvo bo razvilo v vseh strokah movanju režiserskih in dirigentskih na« log. Režiser Pujman in dirigent Ostrčil kjer se pojavljajo *>cla:na vprašanja, ž«.; nista imela lahkega dela, pohvaiita pa se vahno delovanje :n bo vplivalo v tem po« j |ahtco oba z odličnimi uspehi, kakršni so giedu tudi na državno zakonodajo. ! ze!0 redek pojav v današnji dobi, ko Univ. prof. dr. Edvard Chalupny, ki drvi umetnost preko starih, pozitivnih je nato dobil besedo, je dejal, da si je pridobitev v novi čas, ki nima niti točno društvo po vsej pravici nadelo ime pre«; opredeljenih smcrnic. zidenta Masarjka. On je bil, ki je uve« j Na giasbenem polju je treba omeniti del v češkoslovaško javno življenje siste« Sc veIik uspeh mednarodi.ih svečanosti v iravstvo Kaj je preMajenje? Moja jepreMada \ prešla! Hitro in sigurno odstranijo io izvrstne A S p tablete I v vneti sluznici hitro množe in napadejo I organizem. Vsled prehlajenja vneta sluz-Ce hočemo odgovorili nn to vprašanje "ica nima moči, da bi se borilai proti in ugotoviti, kaj je prav za prav bistvo bakterijam. Zato čutimo pri prehlajenju prehlajenja, si moramo pomagati nekoliko mnoge bolezni, ki j.h .mamo ud, sicer v f J ' normalnem stanju skoraj vedno v u.-.ili ali nosu, ne da bi nam povzročale bo- s fiziologijo. Dum spiro — spero, so go- matično sociologijo. Moral se je za svo«; prag5 ter jubileine proslave mojstrov .,. Hihnm je cilje trdo boriti in je imel krute na« j 5,asbe Dvof,ka, Bloudeka in sodobnega i J™?1 h»f» v nli2 k? I lečine. sprotnike ne le med tujejezičnimi Nemci, Leo?, Janaeka> terena so proslavljali ^S^m za taSei I Vsi vemo, da niso vsi ljudje enako pod- ampak tadt med mlaenejsi.m češkuni, posehno v Brnu it! na Moravsken, ! turo našega tele^ Ta tem^eMtu^mora ; vrženi prehlajenja: nekateri bolj. drugi biti stalna Ker smo pa često izpostavljeni manj AH to, kar ve ma okdo, je da, ,e zunanji temperaturi. ki se često spre- ««• in ista oseba ob razhn.hčas.hraz-nunja je povsem naravno, da bi vplivala 1 Podvržena prehl jenju Za ta pojav slednja na temperaturo našega telesa, ki .mamo teoretično razlago, fa nas pa v bi se spreminjala paralelno z zunanjoi predmetnem primeru ne zanimatoli^ temperaturo V takem primeru bi naš Vsakdo P? mora vedet., da se u.ru en , organizem ne mogel pravilno funkcijo-:«™* laze prehladi nego spočiti, kar niroti. Ce hoče normalno delovati, mora velja tudi za sedeče ali stoječe na enem j imeli stalno temperaturo; za to ima naše mestu kdor se giblje, n, tako podvržen, telo svoj lastni regulator - kožo in pod- Polnjenju kakor oni, k, stoj al. sedi., kožno maščobo. Ce je zunanja tempera- se *h v lahkI elementi. Zunanji minister dr. Bcneš je občnemu zboru poslal pismo, v katerem pravi, da želi tudi sam vsaj teoretično sodelovati pr: organizaciji, ki je za bodočnost ČSR tsiko velikega pomena. Zborovalci so sklenili izdajati posebno sociološko bib« liotcko, v kateri izide kot prvi zvezek projektiranih spisov Masarvkov «Priroč» nik iz sociologijo«. Evo, kako so Čehi agilni. Jugosloveui si jih lahko postavimo za vzgled marljivosti in podjetnosti. Iz čeikega kulturnega življenja Praga, v polovici januarja. En sam pog'cd na kulturno bilanco starega leta 1924. nam kaže, da se je češka znanost v tem letu bavila z zgodo« vinskimi in kulturnimi temami. V na« sprotstvu s tetn pa je treba ugotoviti, da je češka literatura obdelovala večinoma politične in socialne probleme. Ta pre« porod je bilo najbolj občutiti v romanu, ki -j je skušal na moč približati sodob« nemu češkemu človeku. Pisatelj Karel Čapck je dal v svojem romanu «Krakatit» študijo kinematograf« skega nemira in nervoze današnjega časa. Drugi romansijer je Karel Sedima, pisec ro...^na «Divji element*, v katerem je efektno opisana usoda ljudi v zvezi z ,, ,. v i ** i-ri «.1 maniš prepih Ali poles utrujenosli na- oh adi. Nasprotno pa se odteka kri ou . « ' j1 - ' . .,.„.' .-i . •• m r„ „„„„„!., s opi v organizmu eesto kolebanje bodisi, koze k notranjim organom, če je zunanja J* ,f> . i. temperatura nizka. Tako ostane naša no-^ ^ Tpl,!°m f^T "T f \ tranja temperatura normalno stalna. I™** potov:h ' Krvna telesca v koži in v podkožnih 'aktorjev, k. povzročajo, dajennš organizem zelo dovzeten za prenlajenje. plasteh opravljajo to svojo regulalivno funkcijo dobro in pravilno samo pod po- G':edališče, glasba is por zila v Moskvi V Moskvi delujejo sledeča gledališča: Bolšoj, Eksperimentalni, dva državna aka-demična teatra (Mali T. in T. Safonova), Meierholdovo. gledališče, teatr F Revolu- Kdo še ni doživel, da je postal brez vsa- j kega zunanjega vzroka naenkrat zelo gojem, če so elastični in vajeni tega dela, iUM ,, -„,,„„ , „tP1, f , , . . . ,„ ,___n c,„,; slabo razpoložen, duševno in fizično utru- tako rekoč vzgojeni za to vlogo. Z::to stari .. . '___- — „ „„ v^ojem ljudje s trdimi arterijami zelo težko regu lirajo svojo temperaturo, kar velja tudi za one ljudi, ki niso vajeni večjih atmosfera ih sprememb. Poznamo pa še drugi faktor regulacije temperature. To je podkožna maščoba. Slabotne, suhe ljudi skoraj vedno zebe. Regulacija naše telesne temperature je pa odvisna tudi od tega, kako reagira jen ali potrt in razočaran v vsem. kar ga obdaja? Isto razpoloženje, samo v drugi obliki, se pojavi pri človeku često tudi ; glede podvrženosti prehlajenju. Kakor pri vsaki bolezni, velja ludi pri prehlajenju princip, da je previdnost več vredna nego lečenje. Kdor se varuje sam, mu ni treba, zdravniške pomoči. Da obvarujemo telo prehlajenja, se Ko- čije, Ermitaža, Akvarium in dolga vrsta koža na zunanjo temperaturo. Važno je, ramo primerno oblačiti. To pa se ne po veličastno Krasoto prirode. Pisatelj Ca« I klubskih odrov. Prinašajo dela iz domače da-li je vsa koža ali pa s: mo en del pod m:ni- da moramo pozimi na vleči nase pek » Chod pa je podal v romanu «Yi!em i in svetovne literature, ker jc šovinizem re= 1 vplivom zunanje temperature. Koža ne par kožul ov ali tri do šhn tople srr.jce. Rozpuč» naturalističen prikaz češke so« ! volucijske dobe že zaspal. Boljševiki so reagira, to se pravi, se ne krči in ne raz- 'e treba utrdili in naučili, da rea- dobnosti. 1 morali ravno v umetnosti zopet priznali teza. če ie samo neznaten de! kože izpo- f^1"2 M zunanje atmnsferne vplive. Za Gledališka produkcija kaže, da češki j objektivno merilo. cOgjegint, . delu teles", • temveč običajno v drugih Klubski cdri prinašajo soeijalne dreme organih. Vsak človek ima svojo slabo severnjakov Pri ruskem talentu za igral- stran — loeus minoris resfelenliae — iu sko umetnost je pač razumljivo, da imajp tu se običajno pojavijo tudi posledice preti odri veliko vzgojno vrednost. Občinstvo hlajenja. Tako dobe n. pr. eni od pr-rhla-se povsod vede zelo mirno. Pisatelji pridno jenja v nogah bronehit, pnrvmonijo ali prevajajo, oziroma prenavljajo prevode, plevrit, drugi cl vobol, tretji bnlcčine v ker lastne revolucijonarne literature še križu, četrti pa vnetje sluz.;:is v grlu ali niso ustvarili. . nosu — kašelj, nahod, ansiao itJ. Pri Udeležil sem se večera r sem jo videla pri oni ogabni tncdelkL i-0 ida šem vsa zardela. Potem pa je on že na vseh koncih in krajih urejal ogrinjalo _ toda saj io ie precej postranska ?tvar. Ltienna je moj domislek tako razveseli', da me vse ostalo ni več vznemirjalo. Samo lo ie pomisli, moja draga prijateljica, da razumevanje.., perature. Temperatura na površini zemlje se gifcije med 4-60° C in —70" C. v našem podnebju pa med -j-35° C In —22» C. Tem šzpremembam temperature se moramo prilagoditi g primerno obleko in svrhi odgovarjajočo uporabo sUuiovanskih prostorov. Porabljene edinice toplote nadomeščamo v telesu s hrano. Ker izgubimo pozimi več toplote kakor poleti, bi morala teii našega telesa poleti prav za prav naraščati, pozimi pa se zmanjševati. Navadno pa je ravno narobe, ker imamo poleti manj apelita. Potrebno edinice toplote nam daje zmes približno 100 gramov beljakovine, 30 gramov masti in 600 gramo- ogljenih hidratov. Razea temperaturo pa vpliva na naše telo tudi vlažnost in pritisk zraka. Znano je, kako neugodno vpliva na organizem vlažna obleka ali vlažni čevlji, prepih al! močan ve!er. Naglo naraščanje ali padanje temperature je pel, da ima okrogla lica. govorim | nagrado za najprlljubljenejsega radio-podrobno o izredno posrečeni kompoziciji i umetnika, in Snodgrass je bd z ogromno ne nagleda nikoli do sitega...*. Današnja > barv in gestavi razpoloženih toalet sploh, ! večino glasov izvoljen za enajpopular- moda pa smatra Coethev ideal za grd in ki odgovarja vsaki želji, okusu, priliki,! nejšega brezžičnega godbenika v državi neapetilen! In predpisuje modnim damam starosti in ceni! Obžalovati je samo, da j Missouri*. Seveda je srečni jetrn* doba tPilules Apol!o», ki jih izpremene v suhe je podjetje tako stisnjeno v tesnih prosto- tudi precejšnjo nagrado. ali graciozne paže & La Mozartov ; rih. Ako bi bili modeli razstavljeni v več- ' Za SnrKlgrassa se že zdaj, ko je on se . Zakaj danes mora biti i em lokalu tedaj bi Me prišli do svoje res- ■ v ječi, tepejo številne ameriške radio-ženska mršava, kakor je včasih morala nične in popolne veljave. B—k. j koncertske družbe, ki bi ga vsaka rada jeno peč. mode hrepenele po bujnosti, zakaj nežnost in suhost sla bili splo5no smalrani za ne-vabljivi. Takrat je vladal še ;h re«. prav „dovoljivo j Takrat so dame po celih sodrih upo- j razvija, sem bil prepričan, da bo moja rabljale tCreme kalodea* in cPilules i tadovedrost tudi na tem obisku poplača-I orientalesj. da bi so kolikor možno pri-! na. Pa se res nisem motil, [bližale orijentalskemu idealu, ki je tem! To ,-e jo,-),,- p^-j v f,;. je do- j zapeljivejši, čim težji je. Makarl La Kaul-Laf:e podjetje tudi v tej stroki naprari-j bach sta slikala pompozne ženske, ki so j j0 p0tezo po veliknmeslnem vzorcu, ker se zdele lem lepše, čim robustnejše inj;e ve!ikl modr.i sa'or,i in aeijeji velemest | polnokrvnejše so bile. In ves svet je šel j ^ fa(I!, ^ prireja jo v svojih prosto-;.a njima in je o.bt?c«l»', ki kakor znano bazira aa kombinacijah pik in črt in ki jo posiušatt-Ij s:trnsvn akustičnim po!om. T O'ia pri prenosu brezžičnih brzojavk nastanejo parazitski toki, ki pogosta onemogočijo razumevaš'« brzoj:-.vke, vsled t erafija do danes še ni mesla. ki jI po njeni pomembnosti pri-toji. t ri omenjenih rad'o-telegrafskih poskusih v S!rasbour;u pa jo baje neki Charles VVrdan. rodom iz Sa-voje, iznašel nKČiri, po katerem je mogoče brez motnje in urno brzojavljatl brezžičnim potom. V čem obstoja Verdanova iznajdba, nem li.-.'i. iz katerih vest posnemamo, ne pov-1o Poudarjajo pa, da bodo po novem Izginile vse motnje pri brezžičnem prenosu znakov. V kratkem nameravajo izvršili So odločilne poskuso med Nico in Ajaeciom. Merodajnl krogi so prepričani, da bo Vordanova iznajdba popolnoma izpodrinila kable, kajti Verda-nov aparat je razmeroma cenen, podmorski kabli pa pogoltnejo za izvršitev, polaganje in zlasti vzdrževanje težke 6to- in stomilijonske vsote. i v/A v*,* fesar brezžič.^ Cas za rtokonravanie lisie ie 4o. ;la«pel ie popolutmit svež atrltmis crlstal ia braotna prest. 763»,» ,,SAN!TASM, Ce!f© 60, Oslo iJociače obJeke bogatih parižank Kraljica toalet Pred nekoliko tedni je umrla v Londonu guspa Sinith-Wilkonson, dama. ki jc že pred tremi leti dnn za dnevom presenečala svojo okolico 7. najdivne.iPimi toaletami. Neprestan) jc menjavala kožuhe, obitke, nogavice, čevlje in seveda tudi nakit, brez katerega ni bila nikoli. Vse te predmete ie dobavljala kar na debelo iz Pariza. Njen ugled v modnih krogih je bi! tolik, da so bil medni časopisi tako-rekoč njen monopol. V javnosti so jo poznali pod različnimi imeni: eni so jo imenovali »Kraljico toalet., drugi «Ala-dinovo princezinjo*. tretji »Grofico Monte Ciiristo*, četrti »cesarico dijamantov. itd. Splošna sodba je bila, da je njena toaletna garderoba na popolnejša in najbogatejša ne le v Angliji in na kontinentu, temveč sploh n2 vsem svetu. Življenje gospe Smith-VViikonson pa je bilo poleg vsega zelo nenavadno In jo .ie obdajala vsega zelo nenavadno in jo je obdajalo z ntko posebno zagonetnostjo, kf je povzročala, da se je njen ugled dvignil do nerazumljivega spoštovanja. Gospa Smith-VVilkonson je bila v svoji mladosti trgovka. Poročila ;e nekega hotelirja v Nottinghamu In jc začela podjetje samostojno voditi. Mož je kmalu umrl 2n ker jI vdovski stan ni prijal, se je omc- j žila drrgič, topet z bogatim podjetnikom. ' A tudi drugi zakon ni trajal dolgo. Mož je umrl in gospa je obvdovela v drugič. Pariški krojači so jo kmalu obkolili. Klanjali so se ji in hvalili njeno zunanjost ter opevali njena nclepa lica. To je dami Po shojeni drugem možu je podedovala i tako laskalo, da je v par dneh naročila toliko imele, da js nakupila polovico za tristoti seč frankov novih toalet. Za akcij zdravilišča v Mahlocku. Umela le; 10 milijonov frankov pa je kup la ogili-! zelo spretno trgovati. Akcije ie plačala j co, ki je po sporočilu izvirala od slare po 2 Šilinga, prodala pa jih je za enajst-1 plemenitaške ob'telil. Se več denar a pa i kratno ceno, po 33 šilingov. Imetje sc ji j ie izdala za briljantnl dladem. ki je ne-i jc množilo kar samo od sebe. Ko s! je tako opomogla, da j! nI bilo i vtč treba skrbeti za vsakdanji kruh, Je zapadla čudni muhavosti, v kateri so videli ljud.e žc pojav abnormalitcte. Vdova se je zajela nepopisno drago oblačiti. Kupovala je najdražje obleke. Najboljši krojači v Parizu In Londonu so šivali samo zanjo. Krojaški mojster Rčvllle je n. pr. sam napravil zanjo nad 700 toalet. Krojači pa so Imeli z damo strašno dosti opravila: vdova le namreč bila dc-I beluhasta, majčkena, zalita. V obraz ni I bila niti najmanj lepa. Nosila je velike naočnike, kar jo je napravljalo še gršo. Kmalu pa se je nasitila londonskih kro-! jaških mojstrov in se je odpeljala v Pa-i rlz, da si ogleda tamošnje modne salone in dragotinarske trgovine. Vse časopisje je pisalo o tem potovanju. List! so re-producirali n eno sliko, seveda olepšano. poldrugi milijon frankov. Klobukov je imela toliko, da Jim nihče ni vedel števila Toda v Parizu si ie nabavila še eno pokrivalo Iz peres naierdke ših bra-zlljanskih rajčic. Plačala je zanje celih stotisoč frankov. Ko se je gospč zdelo, da je nakupila dovoli toaletnih predmetov, se je napotila nazaj v domovino. Nastanila se ie v londonskem hotelu «CIaridge», kjer se je razkazovala v trofejah pariške ekspedi- Zemljepisna imena so se v fcvropi po vojni tako spremenila, da imajo celo ve» ščaki pravi križ ž njimi. V novo ustanovljenih slovanskih državah (Jugoslaviji. Češkoslovaški, Poljski; so spet prišla do veljave pristna stara domaČa imena ia potuičena so izginila: Laihach, Agram, Briinn, Krakau itd. so izginili, na njih mestu so Ljunljana, Zagreb, Brno, Krakov ... Za nas Slovane, ki stno bili is od prej navajeni na ta imena, to ni nič čudnega, a predno st bodo Francozi, Američani, Avstralci, Angleži itd. navadili na neva imena, bo trajalo še doka leta. i Da so vsled opustitve potu čenih imen nastale marsikatere zmešnjave, umljl-vo. Tako .ie n. pr. nika Francozinja leta ' 1919. potovala iz Reke v Split. Bila jc na Reki napravila poznanje s častniki ameriške eskadre in jim večer pred odhodom povtdala, da odprtuje naslednji dan v Split Častniki so obžalovali, da se morajo ločiti, ker tudi njih ladja odjadra naslednje jutm. a nc v Split, temveč v Spalato. Lahko si predstavi a-mo n:ih začudenje, ko so čez dva dni v splitski Inki srečali svojo znanko. — Torej vendar niste šli v Split, ampak ste prišli sem. — Kako to? Saj ste vi prišli v Split! Tako so se prerekali, dokler niso slednjič spoznali, da je Spalato Split. Nekatera mesta so pa v zadnjih letih večkrat menjala svoje ime, tako je postal Petcrsburg začetkom vojne Petrograd tn danes se zove Leningrad. Kdo ve, za koliko časa? Od 1. januarja imamo novo evropska prestoKco. imenuje se Oslo. To je ime glavnega mesta Norveške, ki se e piei imenovalo Kristijanija. Oslo je bilo prvotno ime tega mesta. Star! kronist Sakso Gratnmatieus nam javlja, da je bil ustanovitelj mesta Oslo (Anslo ali Anseclo-civitas) danski gusar. Najprej Je bila to naselbina gusarjev, ki so živeli od ropa. Pozneje se ie mestece razširilo, sprejelo v svoje okrilje pol.e-delce, mornatje ln trgovce in začelo je z nekdanjo lastnno turških sultanij. Trgovci, krojači ln draguljarji so jo neprestano obletavali in ona ,im je dajala , procvilati. naročila. Sv. Olai je mestu spreobrnil h kršdan. To življenje ji je sčasoma začelo pre- ; »tvu in prebivalci so strmoglavili soho sedati. Virvstva je bila sita ia zgodilo svoje boginie Oallveige, ki je bila baje iz se jc, da »e Je zaljubila v mladega moža,! z!ata, ln požgali so staro Odiaovo sve-k! je bil po poklicu plesni učiieli. Najprej ■ tisee. ga je aduptirala, ker je bil mnogo mlajši j L. 1577. je Oslo štelo sedem tisoč prcM-koč pripada! ruski vladarski dinastiji Ro- od nje, pozneje pa se je poročila z njim.; valcev in bilo na vi. zgoraj spodnji rob r ave 20 vin: 25 rin. ista. spodaj zgornji rob okrove 40 vin.; 40 vin. kakao-barve na helem papirju. radostjo pozdravlja« ki naj bi se vršil o velikih počitnicah v I jevo idejo, ki hoče uporabiti svoj rotor 1 cej zanimamo ter ■ Krao;u. Zborovanje naj bi bilo združeno i ne samo pri ladjah, ampak tudi pri aero- mo Narodni biok, dobro vedoč. da so v z razstavo in predavanji, ki naj bi po- i pianih, kjer nai bi posle; odpadel dose- njem zastopane tud: nase Kmečke tez* ista. desno b spodnjim robom vijoličaste 60 vin.; cinohrovordeča na sivkastem, pivniku podobnem papirju. zob5anc 11 na levi z zgornjim robom rožnate 30 vin.: opekastordeča na debelem sivka-stem papirju, ob levem robu spodnji rob 30 vin. rožnate, rezana; modra ta belem papirju, zobčana 11%, nn levi zgornji rob vijoličaste 3 vin.; rožnata na belem papirju, zobčana 11 (D, na levi desni rob rdeče 1 K; rjavkasteoranina na sivkastem. pivniku podobnem papirju, »občana, 11 V,. na levi spodnji rob rdečkastovPoličaste 3 vin. Cele trolne po'» dunajskega knVpotiska: 1. zrrorai 200 komador rjave 20 vin., ped to 200 komadov živozelene 5 vin. in pod to 200 komadov opekastordeče 10 v., na. belem neperforiranem papirju: 8. levrt 100 komadov na glavo postavljene rdeče 1 K. v sredic 100 komadov medlomodre Pn vin. in n-* desni 100 komadov riavkastordeče 5 K. nezobča-ni beli papir. Ta pola je posebno važna radi tega. ker dokazuje, da so (10 vinarske in 1 krorvske znamke tako imenovanega drntreva ljtiblianskesra knusrotiska prav za prav duna;ski knjigotlsk, kar velja tudi za 50 vinarsko. Po seznamu ie lahko rekonstruirat: vse mojroee kombinacije tromih pol. a to zabavo rad: omejenega prostora prepuščam zbiralcem, katere prosim, da mi v svrho rada!jnj;h Stud'} pn?!je:o na o®ied svoje znrttnkp t obeski, posebno rabljena in na celih pismih. Vrnem jih nepoškodovane ♦akoj. A-nte Gaber. SKtlbUV priC-lMIJC/J UapClUlIJU. HLl/.i II v »...i. I-------- . laboratoriju v Gdttlngenti, kjer proučuje- ob zatonu svojega lažnivega prijatelja že jo nemški učenjaki vprašan.e, se bavijo »z pietete razobesil na župnisču črno za- če dobiti. Vzrok temu je deloma zaeetniški nlv0 naših zbiralcev, ki res težarnib raz- ..v....... ---------- ........-------------- . . , . lik še n« ločijo in r.e poznajo njih vred- tudi francoski, angleški, ameriški ln tao-i stavo, da izve vsa fars, da je bil zaprt nosti, deloma pa malomarnost stare'Sih i zemskl strokovnjaki s tem problemom. eden največjih škodljivcev in hinavcev liubiteliev k! domače ».naroke mnogo ' Telefonski kabel med Dunajem in lin- j kmečkega stanu. Drugič kaj več, ker ima» premalo proučulejo in jih neopravičeno dimpcito. Pri ruzpravi o proračunu tr- mo še nekaj gadov v naši občini, ki so zanemarja V). Če bi temu ee bilo tako. ■ govlnskega ministrstva v madžarskem zelo iakomni po našem denarju in nis» bi naše redke znamke ostale doma in b!; parlamentu je imei v pondeljek trgovinski vredni jugoslovenskegs somca.^ minister Valko govor v katerem je izja- I I. slovenski fllatelistlčnl t-on"res. V novoletni številki »Balkan.Kolektor.il>. glasila filatelističnepa krožka v Kranju, objavlja sr. Josip Sprbpc poziv k sklVanin I. slovenskega filatelistične, ki je Imela , V četrtek dne 15. t. m. je bil dobro 32 strani, bi se na tem orjaškem rot. cij ! uspel sestanek volilccv Narodnega blo« skem stroju natisnila niti v pol ure. bo-, ka v Litiji, na katerem je poročal tudi žična s 24 stranmi pa v dobrih 20 mi- srezki kandidat dr. Joža Bohinjec, ki je nutah. žel za svoja izvajanja viharno odobra« vanje. Kakor nam poroča io iz oko':cc, se je Kremžar ▼ dneh do 19. dcc. ponu« jal volilcem trebevelske cbčinc. Poleg klerikalcev poskušajo pri nas svojo sre« čo tudi republikanci. Zanje ugitira po Steklo bodočnosti V zadnjih letih je prišlo v Ameriki In na Angleškem v promet sleklo, ki je proti izpremembam v temperaturi zelo sebno A. Hauptman. Tudi g. dekan moč« odporno. To steklo dobimo, ako na pod- i no pritiskajo za klerikalno škrinjico, a !agi analize zmešamo 80 delo* peska, 16 ljudje ne gredo več na lim in se klcri« delov žganega boraksa in 4 dele kaolina ter !o zmes topimo v prav vročih pečeh. Pogoj, da poskus uspe, je prav vroča peč. Pod sivkasto žiindro dobimo prozorno, zelenkasto in gipsasto maso, ki ne kaže, ko smo zmes naglo ohladili, nobenih razpok. Tako steklo se dd najrazličneje uporabili. Ker je proti toploti skoraj neobčutljivo, se lahko iz njega izdeluje kuhinjska posoda. V Ameriki imajo n. pr. že steklene lonce, kožice, ponve itd. To posodo s precej debelimi stenami laiiko brez kalne vrste vedno bolj redčijo. ZAGORJE. Sokolsko društvo ▼ Za žveplo, ker sc jim sline cede po izgubije« nem štirimiiiionskcm profitu, katerega jim je preprečila sedanja vlada in pri ka« tereni bi kapitalistično klerikalno podjet« je na račun države zaslužilo za evoj vo--lilni fond. Pika. BELA KRAJINA. Pred vojn< »e J« pri nas začelo že nekaj šol podirati, ker so razni klerikalni krajni šolski sveti nemarjali svoje dolžnosti in so mogoč« mislili, da ne bo potem več Soic v kraj«, če se poslopje podre. Po vo;ni se je y par krajih na energičen pritisk učitelj« stva nekaj popravilo, vendar so danes š» šole, k! nimajo svojega vodnjaka, vrtovi brez ograje, oziroma z jako pomaniklji* vo. Potrebna bi bila železna roka, da nt vse te nedostatke odpravila. Učitelj, ki pride na deželo, naj ims vsaj dostojno stanovanje in pitno vodo, to je paff naj« manj kar more kot človek zahtevati, si manjka potem še eno in drugo. Ven* dar je čudno, da se za službovanje v Be* li Krajini oglašajo tako redki učitelju I Mogoče je pri tem, da manjka mladim učiteljem idealizma, aH pa so razmero v krajih res take, da ni mogoče vztrajati? Bela Krajina potrebuie danes predvsem idealno « požrtvovalnih in gospodarsko r.aobražcnih učiteljev, ki bodo skrbeli za povzdigo zanemarjenega gospodarstva, ker ie izseljevanje danes skoraj nemogo« čc. Kjer teh ni, naseda ljudstvo demago* škim hujskačem, ki ga spravljajo v pra« past. MOZIRJE. Šolsko vodstvo ee na »pri« srčne iše zahvaljuje gospodu Antonu Mi« klavcu, sodavičarju v Mozirju, g. Josipu Kostanišcku, trgovcu v Mozirju in gosp. Franc Lcskovšku, trgovcu v Mozirju, zat velikodušni dar v znesku 1100 Din, ka-tc-eea so blagovolili nakloniti revnim šolskim otrokom tukajšnje osnovne iol« ob priliki neke kazenske poravnave. SLOVENJGRADEC. Na Sv. treh kra« ljev dan so imeli tukajšnji nemškutarji v gostilni Eichholzer sestanek, na kate» rem so sklenili, da pri občnem zboru ga« gorju ob Savi priredi v soboto dne 14. «i'neg» društva pomečejo iz odbora vse februarja 1925. v Sokolskcm domu veli ko predpustno mažkerado z bogatim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen /a sanacijo prizidka pri Sokolskcm do« mu, se prosi tukajšnja narodna in sosed« nja Sokolska društva, da se ozirajo na to prireditev ter se iste polnoštevilno udeleže. MIRNA. Da se bližajo volitve, se pri Orjaški tiskarski stroj Strojna tovarna Kdnig & Bauer v \Vurz-burg-Zeilu je pred kratkim izgotovila b2je že udomačila. 6krbi postavimo k ognju. V nji lahko ku- j nas najbolj pozna v cerkvi. Župnik in hamo in pečemo. Ker je ta posoda zelo 1 kaplan rohnita samo še v «Domo!jubo< lepa, ni zdravju nevarna in se jo zelo'vem. žargonu. Enkrat čez liberalce, po. lahko čisli, ima na vsak način prednost pred železno in emajlirano. Vrhu vsega tega sa ta poso.ia ue razbije, tudi če pade ca tla. Da nimamo pri ncs 5e steklene kuhinjske posode, je največ krivo valutno vpra- tera po naprednem časopisju in zopet čez • videl, da ima večino, stavil občini takoj predlog, da se s pomočjo občinskega pre« moženja sezida klerikalna obrambena kula, oziroma katoliški dom in sicer pod sledečimi pogoji: 1.) Občina da stavbi« šče. 2.) Vrhutega ves potreben material, kolikor bi se ga pač rabilo iz zgradbe »tare šole in še 100.000 K gotovine, zat® ; pa bi občina dobila le majhno sobico za občinsko pisarno. Seveda, klerikalni od« borniki so bili takoj za predlog, a nafi napredni možje se odločno upirajo temo cc. to pripomore ie spovednica. Zadnja škandaloznemu sklepu. Napravljena sta ?e dva priziva od strani naprednih od« 200.000 izvodov lista na osmih straneh ali 96 straneh, natisne stroj v eni uri skoraj 17.000 izvodov. Pri obsegu časopisa nad 32 strani mora teči stroj malo počasneje. Ker doslej pri nobeni rotaciji ni moglo llčanstvo in protiverstvo, čeravno je mož storil samo svojo dolžnost. Iskreno M TRŽIŠČE PRI MOKRONOGU. Lepo, skoro pomladno vreme je privabilo na« , 5e skrbne gospodarje v vinograde, kjer ______ _ Lanski izam!. Londonski patentni j se koplje, obrezuje in urejuje prva naj zahvaljujemo našim vrlial naprednim od urad objavlja, da je bilo leta 1524. prijav- I potrebnejša dela. Vino iz naših goric se ; bornikom. da znajo tako energično bra« ljenih na Angleškem nekaj nad 30.000 prav lahko proda, saj je »Malkovčan. ■ niti naše interese in nas varujejo pred bornikov, eden pa od davkoplačevalcev, ker se sklep gnusi tudi klerikalnim pri« stašem. Kar verjeti ne morejo, kako na« ptko so napravili, da so volili taka može. LTpamo, da bo veliki župan ugodno reSil pritožbe. Smarski dekan je pred nekaj dnevi ostro napadel enega naiih napred« nih odbornikov, očitajoč mu protikato« steči na enem valjarju več kot 200 metrov , izumov. Večina se jih nanaša na izpopol- : pri gostilničarjih la pivcih na najbolj, repotrebnimi davki. Zato tudi vemo, ko« papirja, ne da bi se pretrgal, so na tem ; nitev brezžičnega brzojava in telefona. : šem glasu. Vse se veseli, kadar pride mu bomo dne 8. februarja zaupali nešo stroju namestili posebno napravo, ki omo- j' Flclinerjev rotor na letalih. V letal- | »tovornik., ki odmakne prccejšnjo zalo. . kroglice. Le kandidatom Narodnega blo« goča do 350 metrov na minuto. Yaljar ■] skih krogih se zelo zanimajo za Fkttner-' go iz zidanice. — Tudi za volitve se pre« > kal * Tedenski borzni pregled Zagreb, 17. januarja. V efektih je bila ves teden tendenca nespremenjena. Posamezni bančni papirji •o beležili še precejšen promet. Nekaj večje zanimanje je bilo za Eekomptno in Ljubljansko kreditno. Oba papirja sta nekoliko poskočila. V industrijskih papirjih j« bil promet minimalen. Poskočili sta Trbovlje in Gutmann, Slavonija je osla-fcela. Zanimanje za dinar na zunanjih borzah je »rajala dalje tudi ta teden. Po mišljenju borznih strokovnjakov se bo dinar za enkrat stabiliziral na sedanji višini. Potemtakem je dinar tekom meseca januarja dosegel k.mčnl porast za preko 89 točk. to je od 7 60 na 8.40. Vesti, da je la porast izvirat iz kakršnekoli akcije finančnega ministrstva ali Narodne banke, so popolnoma netočne, tembolj, ker gre prizadevanje s-mega finančnega ministra za tem, da se dinar po možnosti za sedaj stabilizira, ker sedanji tečaj še kolikor toliko odgrvarja potrebam izvoza. Na zagrebški borzi je za časa hitrega porasta dinarja vladala popolna neori-jenfiranost. Kupci so zaradi povoljnih teža je v povečali svoje povpraševanje, toda tudi prodajalci so se prizadevali rešiti se Ua.leg iz bojazni pr»d nadalinim skokom, fiim je dinar v Curihu prenehal hitro ska nem gospodarstva ni pripetilo nič, kar bi upra videvalo stalno slabljenje lire. Trgovinska bilanca Italije se je celo zbolj-Sala, vsota od bank z* predujeme državi izdanih tiovčatiie se je zmanjšala, državni proračun kaže izboljšanje, industrijska kriza po malem ponehava, kar je razvidno iz nazadovanja števila nezaposlenih. Gospodarsko torej padec lire ni utemeljen, zato se ne da drugače razlagati kakor z nezaupanjem v Mussolini-jevo umetnost državnega knnil.vetija, kakor smo že gori omenili. V početku fašistovske dobe se je videlo, da bo Mus-solini pametno vladal, saj je zunanji svet kolikor toliko ugodno tolmačil udu-šenje komunističnega gibanja brez krvi. Izjave, ki jih >e dajal takrat Mussolini. so hPe simpatično sprejete in so mnogo obetale. Zato je tudi bila takrat lira čvrsta. Toda ved"o nasilnejše metode fašistov, neupoštevanje pametnih ugovo- tudl na tem polju. Treba mn le le zaro- toviti potrebna sredstva in druge pogoje. Država sama bi morala izdatno prispevati k takemu pospeševanju našega kmetijstva. Naše kmetijske šole še dolgo ne zadostujejo potrebam naše agrarne dežele. Preveč je mladine, ki ostaja danes brez vsakega strokovnega pouka. Poleg teh zimskih tečajev, ki bi se morali prirejati po vseh važnejših krajih naše dežele, bi se morale uvajati tudi kmetijsko-nodolievalne šole. Tukaj je šolski voditelj v prvi vrsti poklican, da stori prve korake. Pičlo je danes število tistih učiteljev, ki so se lotili tudi tega prosvetnega dela za našo kmetsko mladino. Poglavitni vzrok tej neljubi prikazni pa tiči le v tem. ker manjka a prlori potrebnih gmotnih sredstev. Tudi v tem oziru bo morala država ob dobri volji prizadetih lokalnih korporacij priskočiti s potrebnimi prispevki. Na vsak način bo treba zopet rov s strani opozicije, umor Matteottijev. aktivirati tndi km,liiske tciale za ljudsko velik« konipcijske afere, ki so jih nasil-; učitelJslvo, da se usposobi za vodstvo no prekrili, manjšanje števila fašistov-, takih ,t4ajev. Važno e in potrebno, da ti skih prijateljev so do dobra omavili ino-j tcča:i, kl J0 po vojni ponehalt. zopet oži-zemsko zaupanje v državo in njeno va- j v6 jn dj ge 73ciovol)ujemo s tem, kar se luto. Mussolini. ki je obetal postati re- je na tch teč-jjh doses!o in kar se še da šitelj domovine, e šel predaleč. | zanaprej doseči. Na Štajerskem v Avstriji Kako se bo lira v bodoče razvijala de|uje danc<. nad ^ kmetijsko-nadalje- je težko sklepati S padanjem denarne vrednosti se je povečala draginja, in tn povzroča nezadovoljstvo in nove napetosti, kar bo zadrževalo gospodarsko sa- kafri, so prodajalci kakor običajno, po. nacijo, Iti je doslej' vendarle napiedo-stsdi gospodaril položaja ter so vze'i sv0. : vala. je blago s tržišča in ponuja'i maniše ko. ličine po visokem tečaiu. Ves teden ie reševala položaj Narodna banka: z'*«ti velja to za drugi borzni dan tc« tedna ko je Narodna banka izdatno interveni« rala v vseh devizah ter je samo ta dan vrgla na trg za preko 19 milijonov dinar, jev deviz, čeprav se ie zadnje tri dni stabiliziral dinar na višini 8.10, se pro» d.iialci še vedno drže precej rezervirano, dočim ie dnevno povp-a?evan:e precej veliko. Toda Narodna banka stopi vedno ▼ pravem trenutku v aVciio ter on^-nogi. čs neopravičeni skok tečaiev. Tako e tudi veersi oh pofetku sestanka bi'o na tržišču ze'® malo blag«, g ko'ikor ca ie Mo. se je ponuja'o po visokih tečajih. Potem ko je začela intervenirati N«rod* a« hanka, so š'i zanio tndi privatni za. Vprašanje kreditov za naše obrtnike Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ie prejela od podružnice Nj rodna banke v Ljubljai i obvestilo, da sme podružnica v »mislit člena 24. bančnih pravil o kreditiranju in eskor,-tirnnju dovoliti malim obrtnikom menično p<.soii'o, katero sme znašati za enega f.lirtnika največ 5000 Din. Posojila so namenjena malim obrtnikom in se bi k lo dajala le proti menici s tremi podpisi Za ta mnloobrt.ua posojila je pri podružnici v Ljubljani na razdrla go vs«>ta po! miliionn dinar Vv. t>ri r>< valnih šol in imajo voditelji enako pred-izobrazbo, kakor se e dosegla n. pr. pri nas na Grmu. Na Češkem jih je pa še več. Tudi pri nas ni treba takega mrtvila glede kmetijskega pouka na ljudskih šolah, kakor za sedaj opazujemo. Naše merodajne rMasti so poklicane, da se zganejo in da skrbe za potrebna sredstva. Po dmgi strani se moralo pa lokalni faktorji zavzeti za to vprašanje in ga morajo dovesti do ugodne rešitve. Danes je treba tudi za našega kmetovalca ve* storiti kakor svoj čas. če hočemo da ostane zadovoljen na svo i grudi. Vedno in povsod se govor, o važnosti kmetskega stanu ln o potrebi izdatnejšega pospeševanja, v resnici pa ostane vse le pri besedah in se veliko premalo dela in premalo stori v prilog kmetskega stanu. R. Vinski sejem priredi vinarska zadruga «s. 15 v« »on« 660. PfreM: balki, 5 va go nov 175. Tendenca čvrsta. pustila z« preko 6 točk, to je od 256 na 248 5 in to pod vplivom svojega medna« rodnega oslabljeni. Promet je ta te-'en bi! zelo velik: v to. rek ie dosegel višino preko 25 milijonov dinarjev, do*m se je osta'e dni giba! okrog !4 do 17 milijonov dinarjev. V današnjem svobodnem pro. druge pošlVio iružniei v Mariboru pa 2,00.0(10 Dio. vodi, radi česar so se začetni zakliučki i Posojilo moreVi doh:ti samo obrtniki, tekom borze povrnili na višino predhod. ki so naimanj tri 'eta samostojni. Tru- nega dne. Deviz« n« Italijo je včerai po. silcem se lwi obrniti s pismeno prošnjo ., , . , . . , . • • po prihodu vlaka, na pristojno bančno podružnico. v oro : v ' .... . ■ .„.,„ .„__ „ .... ,. , .... . , , - i Na poskusnio in prodajo bodo samo za- Snji je navesti oznako obrt, ,ri ol kdaj i £ ljutomerska vina letni se obrt izvršuje, po.,.s premožen-ketrn J 1 ^ ,903, in 1924 vseh vrst. sfaMs. zaVai se potreh>,e bo od,»lagati v treh enakih mesečnih obrokih, rač'1Tiano ol prvotne vsote. Novo po«o:ilo se ne da. dokler ni pu-Ttalijanska Pra ki je že lani v drugi polnoma odplačano prvo ]K)sojilo. polovici leta stalno nazadovala. ,e zaWa zadnje dni rapidno padati, dasi se je bila prve dni t. 1. zopet nekoliko popravila. Tako se ;e 'z alovil načrt, ki ga ie imela z liro faSistnvska vlada ob nastopu kon- , cem lets 19??. Takrat so trovorili fašsti, vito- Na vscm teritoriju Slovenije delujejo lju'omerski'1 vin. Kdor hoče iti v gorice, v'a bedo "rr. spravili na višino francoske-! danes samo tri kmetijske šole nižje kate- so mu vodniki in tudi vozovi na raz-ga franka, ln res je takrat epočetk* ka- *or!ie, namesto da bi jih imeli trikrat polago. zala lira čvr«točo, toda ko so se v drugi loliko. In kolikor vemo, se še te šole bo- I _ Železniške zveze so zelo ugodne. Vlak polovici lanskega !-t» začele pojavljali ■ Jujejo s takimi težkočami, da je zavrto pride v Središče ob Dravi okrog pol 11. •če f«š:stcv»ke vlade in so vsako uspešnejše delcvan e in vsak raz- dopoldne in nekoliko po 4. popoldne zopet 337J — 342.5 ia Praga 187 — 1881 Nazadovanje Jire dan na razpolago svoj« vina v z .družni centralni kleti. Poskusila se bo-lo lahko najfinejlia vina iz Jeruzalema, Vinskega vrl a, K.-jžarja, Koga, Gomile, Brebrov-nika, Ilovca. Železnih dveri ild. Zalo se vljudno vatijo vsi vinski interesenti, trgovci in gostilničarji s prošnjo, da počakajo z nakupom novih vinskih zalog, dokler se ne prepričajo o izvrstni kako-Našc kmetijsko šolstvo je premalo raz- vosti in primernih cenah naših domačih Kmetijski tečaji po dežeb" Povpreč-i tečaii Švica New Vork t polovica 1921 401.00 22 95 Julij 422.^9 23 27 avgust 425.20 22.65 september 430.64 2281 oktober 440 K5 22.99 28. novembra 445.14 23.04 80. decembra 465.® 1 23 92 15. januarja 472.00 21.47 18. januarja 474.00 24.55 resnejše težke?« notranje fcapaf«sti postajale vedao več e,: mah enega ali drugega zavoda, se se «anj» « liri razprl'!«. Notranje co-1 za- izdatnejši pouk ljudstva zunaj po spodarske pritike ne kaže,o tolike?« bolj- j deždi je premalo skrbljeno. Dobili smo žanja dn bi netran« pol'tiSna kriza ne sicer okraine ekuno ne, ki pa tudi ne mo-vplivala neugodno na inozemsko ocen e- rejo razvijati svojega delovanja, ker jim vanje lire: haš zadaje dni. ko se .i« itali- nedostaia potuhnili sredstev za potovanje Jaifska opori«,"vi okrepila z izstopom treh P° dotičnih okrajih. Taka služba zahteva ministrov iz Mussolinijevera kabineta in , mnogo več dela, kakor ga more.o danes Bo se začele politične prilike ie posebno opravljati naši okrajni ekonomi. Zahteva ostriti, j« lira rapidno padla. j Pa tudi razumevanja na strani gospodar- Večje nazadovali« lire sploh se epa.ža Jev, ki morajo sporazumno in prijateljsko izza počela novembra. Nastopna tabela podpirati upravičene težnje okrajnih eko-nam kaže zelo na-orno naraščanje deviz- nomov, ki merijo na pospeševanje duma-nih tečajev na tržaški borzi: čega kmetiistva. V zadnjem času je začela Kmetijska družba s pemoč o državnega prispevka prirejati dvodnevne in tridnevne kmetijske tečaje po deželi. Teh tečajev se imajo udeleževati pred vsem odrastii kmeiskl mladenči, ki nimajo prilike obiskovati kmetijske šole. Vel:ko se ne dd obdelati v dveh ali treh dneh, vendar imajo dobiti vsaj nekoliko vpogleda v zahteve naprednega kmetijstva. Dosti je, da se ilm vzbudi potrebni zmisel za svoj pcklic in potrebno zanimanje za uspešnejši napredek Kakor vidimo sta se ti dve devizi,v "i in drugi kmeti ski stroki, v Trstu od prve polovice 1024 do 16. i Seveda ie treba organizacijo kmetij-t m. znatno podražili. V enaki ai»ri so ske" Pouka čimdalje bolj razširiti po poskočili v tem čas,, tečaii dru^h de- vsei deželi. Nujno se priporoča, da vPe-viz tako Pariz od 118 "S aa okror liujemo po deželi večmesečne zimske te-133.5«, London od f>ao~7 na okrog podobno kakor se vrše sedaj gospo- ■o , ... /lin' o L i r a A > 5 i ToL-ft odhaja. Vinski interesenti se prosijo, da javiio takoj svoj pril,od po dopisnici na nas'ov: — Sv. Bolfenk pri Središču. Centralna klet, kjer se bo vršil 20. t. m vinski sejem, je ob vel ki cesti 20 minut od kolodvora v Središču. IG 115.62. Deviza Beograd je poskoči'« v Trstu od povprečno 26.00 v početku 1. 19?«. aa 26.n0 koncem in ni a 1924, dalja dinjski tečaii za kmetska dekleta. Take teča,e bi laiiko vodili naši okrajni ekonomi, ki imajo pozimi dosti časa za to. na 89 50 dne 16 t m. V drugi polovi-, Kajpada bi se morali zganiti vsi poklicani el 19?t do 16. t. m. je torej porasla de- činitelji, da se vpeljejo taki tečaji. Kme-vira Beograd v Trstu za 49 odstotkov, tijske podružnice, fospodarske zadruge. Ta porast je pa zate »ako ogromen, ksr krajevne posojilnice, županstva, okrajni poleg pada«', lir« bil dinar ves čas Šolski sveti, župnl uradi, vse bi morale' m^dna-odno čvrst. I vzajemno podpreti take prireditve. V Tržni rreor^d LJUBLJANSKI TRG. Cen» slanini ia jajcem nlžie. — Zelenjava v cen! čvrsta. Trg « stalno zadostno obložen z hla-gom. Včeraj so bile nastopne cen«: (Jo-ved:n» 20 do 25 Din. teletina 25 do 27 svinjsko meso 25 do slanina 27 do 30 dinarjev. Slanine je bilo ziasti obMno na trgu. radi česar so ji cene padlo. Kran1-«ke klehase se prodajajo po 5 do 10 Din za komad. Penitnine je bil« včeraj malo. Kokoši so se trgovale po 30 do 50 Din komad. Dredno 10 se pocenila jajca, ki so so včeraj prav lahko dobi!» po 1.25 Din komad. V gp'oštiem se prod a «'o po 1.25 do ? Din komad Mleko ?.50 do 8 50 Dia liter, sirovo maslo 50 do 60 Din kg. Zelenjava in povrtnma sta v ceni čvrsti. Čebul« 3 Din kg. češenj 0.50 do 1 Din rlaviea: karfiio'« 10 do 12 Din kg: solata: rdeča 1 Din merica, rumen* 1.50 Din merica: motov:!ec 1 do 1.50 Din merica. Jalv>rka so se proda ala po 2 do 7 Din kg po kakovosti: limone 0.50 do 1 Din komad: dateljni 25 Din kg. Krompir se je trgoval po 1 50 do 1.75 Din kg. MARIBORSKI TRO. Ces« mesa ia mas'i Ra-a^nvale. — Krma »e j« pedrafila. Tržni dan 17. t. m. Je bil s svinjino do- — PomanPran!« s-*l v Stovenpl. V Sloveniji s« ka»« ?« izza |«««ni I. I9?l. olič,it"o pomanjkanje soli. Na intervencijo Tr?rov?ke in obrtniške zlvirnic« v I.Mtbliani je monopolna uprava naročila •Hadiščn v Snnin. da takoj po^lj« skla-d'J?u v L:ii!>ljsni potrehro množino soli. V cel^m ie aviz;rapib ?0 vagonov, od katerih d»spe prva po3!':ntev (8 vagonov) ž« ?0. ». m. v T.jubliano. — Plačila Iii^cslovecs^e vlade želez-n'*t't d-iižhl Donava - Sava - Jadran. 7. D"naia poročajo: Donavsko - savska . :adr«nska ž«l«zn;5t» dnižh* obiavlia: Kakor 7n«no ie j»«ros!ov«nska vlada v i,leeembru p'ai*ala komit«ju oUlcacionar-iev vso'o. s katero ie poravnala doljr z* 7*dn'-a četrtletja 19?1 v viJmi 4 3*0 000 7latTh frankov Oh priliki bivanja jugo-sl-ren«' e?a finap?ne»ra p,inl«»ra dr. Sto-jadinovič« so se vriili v Parizu razgovori s komitejem oh'.** c ion* r V v. pri f*-mer je hi^oslovenski finančni m;n:ster podal nastopne iziavp- 1. r Ivdoče sp bodo plačevali kvartalni obroki, ki o "«č"':h tvomic v Srhiij. tvorni"« n®ni« v Niški Ran'i. ustanovitev Industrijske prometne b«nVe v Nišu. je odpovedal« delo tvorm delavcem ter ho n«tavila ol,-at. Industrijska prometna bank« v Ni'n. kj je lastnica te tvornice. »e na- ,ha:a v poravnalnem postopanj. 0'avna pada. na katero so se upniki opirali, je bila fori imenovana tvomlca. — Re'orma rar!os* e statlstiVe. Iz Reo 5r«da poroda io; Oen«ral"i direktor carin je že več mesecev na delu pri reformiranju statisfjl-« našeca izvo7« in uvot«. da podatki n« bodo »amo zanesljivi, temveč t»di preglednejši. = Pcravnal-a rrstoranla. V por«vn«l-ni zadevi zanu«čir>e po pokojrem Vinkn Vajd'ču v Kranju je poravnalni narok, določen za 19. proornici v Ljubljani na vpogled — »Aktirelnl IcduStriVVI problemi,*. Pod tem naslovom je izsl« » izdaniu r«dakciie »Pankarstvat aktuelna pubii-kaciia z zanimivimi del; izpod peres* S. D. Alezandra. predsednika Pokra:in-«ke rve-e indnstrijcev v Zagrebu, dr. Fr. Windischeri«. podpredsednika Cen-»raJe industrijskih korporacij, M. Azeln-da. general"ecra direktorja N'ar,>dne mlinske ind,istri>. ing. .larpiesa Kei«sa. ge-npraipe^a direktorja 7ag'el,ike delniške tvornice likeriev, ing. F.mila Stocka, d rektor« d. d. >Split«, In-dn«, ril« portland«ke?a ceme-ta. ing. V«l,-os|->va Piln«la ?en. direktorja Osi-leSke livarne železa ter tvo-mice stro;ev. inir. Pavla Frema. gen. direktorja D. d. 7a ind u stri Vi fe'eza v Zenici. Karia ota. gen. direktorja Konjske industrijske družbe. M lana Miliča. gen. direktor-F.ksportn« in importne d. d.. .IuM.1 Vala. voleindustnica, Josipa Sc'aka. rii-rektor""« šumskeg-a koncema Hrvatske eskomptne banke ing. .lo«ipa Onderj. d;re!.toria Zagrel.fle deln:ške tvornic« papiria itd. — Cena 50 Din. Naroda se pri adm;nis»r«ci,'i »Pa"karstva« v Zagrebu, Maro7sl-a ulica 80. ^ Poda!Jar'e !ta!i;ans'lh Izvoznih žafran. Iz Rim« poročajo, da je izvorna zabrana za pšenico, pšenico moko, 7drob in ž^to turščico podaljšana do 30. innlla 1925. — rorast hmel^Ih cen v češkoslovaški. tz 7-atc« poroča "o 7 dne 14. januarja. da so 7adnje dni cene bmelr. skokoma porasle in dosegle -,9rt9 Kf za 50 kg. l astniki zahtevalo do 50C0 Kč zs 50 kr. Povpraševanje ;e bilo močno, a ponudb malo. ker seveda tndi zaloge pri prodi,e»nt;h niso več velike. — Ra7«'ava tn lednih izdef-ov v RHa-nu. ^a mednarodnem \-7or?:riem velesej- m v Mi'anu od Ig. do 27. aprila t. L ho poseben oddelek »a razstavo mlegnih i7delkov. Tndi na lanskem ve1os«jmn se :e vr£:la ra'stava mlečnih izdelkov, ka-tpr« so s* udeleži'« skoro vse pvropske in južno ameriške države. Ker ni bila lansko le-i zastopana n.ai* m!el:ar«ka Indnstriia. po7'va naš "en. konzulat v Milann. da bi se naši industrije! udeležili razstave v čm večjega številu. — Vrrašanie revizije francosko češko-s'ovaš'-e trgovinske pogodbe. Ker bo Francija glede n« poga:anja z Nemčijo povišala svoie minimalne rarinft. smatra • Prarer Presse«. da ni zaradi tega izključena tudi revizU* Čcskoslova^ko-franco-ske trgovinske pogodil. S lcrvavečim srcem ;av.jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je vsemojočni poklical k sebi nišo md v»e IjubPeno in dobro soprogo, mamico, hčerko, sestro, teto in svakinjo, gospo Marijo Simončič ki je v soboto, ob 15. uri po kratki mučni bolezni v 51. letu svojega živijenja, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula P igreb nepozabne in srčno ljubi ene bo v pondeljek dne 19. Januarja 1925., ob 16. uri nopold e iz h že žalosti Resljeva cesta šte/. 27 na pokopališče k Sv. Križu Sv. maša zadušnica za blagopokojno se bo brala ▼ župni cerkvi Sv. t^eiriu Blagopokojno pri loroeamo v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 17. januarja 1925. Zalojoče rodbine z vsemi sorofrftl. Zanimiv je pojav padanja itali'anske vsakem glavarstvu imamo danes okraj- j fcro preskrbljen, kajti s-me slanlnarjev j lir«, ker s« vendar v julijanskem narod-1 nega ekonoma, ki j« poklican, da deluje i je bil« 82. Zaradi tega s« tudi cm« pad-1 • i. •• .«, Vv « * * £ v- *{.. MkI ^ i, Mh - ALEKSANDER. DUAAS . rv (LA-DA/AE DE-AON^OkEAU) 48 Ta trenutek se cdpro vrata in nad siopnicaroi se pojavi Diana, lepša kot kdaj prej, smehljaje se. čeprav ni pričakovala, da zagleda svojega očeta. Pri pogledu nanjo pa starec zakriči in iztegne roke, in Diana, ki je že pohitela, da se mu vrže v naročje, se prestrašeno ustavi, kakor da je dobila povelje. Starec na zaječi: „Moj bog, Diana živi! 2ivi!" Bussy podpre starca, da mu ne pade. „Joj, gospod de Bussy!" viče Diana in hiti po stopnicah nasproti, ,,povejte mi, kaj je očetu! ' „E, gospod baron vas je objokoval mrtvo!" „Kako, in ni kdo ga ni obvestil, nikdo mu pojasnil?" „0 ne, nikdo, niti gospod de Bussv sam!" vikne starec med smehom in jokom. ..Nehvaležnež!" pravi le-ta. ,.Da, da, prav imate..pravi nesrečni starec, „ta prizor mi je nagrada za vse prestano... Toda..." vpraša, kakor d-> se je spomnil druge opasnosti, ,r.. rekli ste mi nekaj tudi o gospei de /.'.onsoreau. Kje je ona?" .,Oh, oče moj!-' zašepetn Diana. Bussy zbere vso svojo moč in mirno odgovori: „Ona je pred vami, in grof de .Monsoreau je vaš zet..." „Kako? Grof de Monsoreau je moj zet, in vi vsi skupaj ste me pustili v negotovosti? Zakaj tako?" „Jaz sem se bala pisati, oče, i?, strahu, da bi pismo padlo v prinčeve roke," pojasnjuje Diana. Enzven tega sem pa bila prepričana, da veste vse." ».Ničesar. Pa v kakšni nakani ali nameri in zakaj so bile vse te tajnosti tako potrebne?" „0, oče, s;'mo razmislite!" klikne Diana. „Zakr.j vas ni obvestil, da je cn moj soprog?" Baron zadrhti in neprestano mrmra kakor da mu ie nerazumljivo: ..Gospod de Monsoreau moj zet. Moj zet." „Ne čudite se," odgovarja Diana, z glasom nežnega očitka, niste mi li sami zapovedali, da moram tako storiti?" „Da, če bi te on rešil!" „No, pa on me je rešil vojvode!' odgovarja Diana, toda ne veselo, marveč s tolikim trpljenjem, da je kar odjeknilo v starcu. „Rešil me je vsaj sramote. Nesreče ne." „Pa zakaj je dopustil, da verujem v hojo smrt in da toliko trpim?" vprašuje starec. „Zakaj je dopustil, da umiram obupa, ko bi mi ena sama beseda vrnila življenje!" „0, tukaj se krije še neka druga podlost!" vzklikne Diana. ,.Oče moj, vi me ne bcsie več zapustili, in gospod de Bussy, vi me vzamete v zaščito, jeli?" ,,Gospoda moja," pravi mladi plemič in se nakloni, „jaz nimam pravice, vsaj sedaj ne več, da bi se mešal v vaše rodbinske zadeve. Ko sem videl neobičajno obnašanje in mahinaciie vašega gospoda soproga, sem se moral ponuditi za branitelja. Tega sem našel v osebi gospoda barona de Meridora. Vi ste sedaj pri očetu, in jaz se umikam." „Prav ima," pravi starec žalostno. „Gospod de Monsoreau se je bal jeze vojvodove, in gospod de Bussv se ga prav tako boji." Bussy je razumel pogled Diane pri teh besedah, nasmehne se in pravi: ..Oprostite mi, gospod baron ,neobičajno vprašanje, katero vam stavim, oprostite mi je z ozirom na mojo nakano, da vam storim uslugo. Gospod baron, izvolite vprašati gospo de Monsoreau, ali se čuti srečno v zakonu.'.' Diana sklene roki in vzdihne. To je bil edini odgovor, katerega je mogla dati. Bil je dovolj jasen. Oči starega barona se napolnijo s solzami. Spoznal je, da je njegovo prijateljstvo z grofom de Monsoreauom prineslo nesrečo njegovi hčerki. „Je-li res, da ste dali ali obljubili roko svoje hčere Monsoreauu, ne da bi vas bila k temu prisilila lokavost ali prevara?" »Obljubil sem, pod pogojem, da jo reši." „Zares jo je rešil. Tedaj vas ce trebam več vprašati, smatrate li, da je vaša beseda obvezna ali ni?" „Zakon veli za vse in posebno za plemiča, da drže dano besedo. Gospod de Monsoreau je po njegovih lastnih besedah rešil življenje moje hčere, moja hči torej pripada gospodu de Monsoreauu." „Tako je. Vidite, gospa, da sem imel prav, ko sem rekel, da nimam tukaj ničesar več opravit'. Gospod baron vas daje gospodu de Mcnsoreauu, a vi sami ste mu obetali, da mu poklonite samo sebe, čim zagledate svojega očeta pri sebi živega in zdravega." „0h, ne parajte mi srca, gospcd de Bussy!" vikne mladenka obupno. „Moj cče ne ve, da se jaz tega človeka bojim, da ga mrzim, da se mi gnusi! On misli da je ta človek moj spasitelj. Jaz pa pravim, da je moj krvnik!" „Diana! Diana!" vikne starec. „Saj te je on rešil!" „Da, plemič! Rešil jo je," vikne Bussy, ki se sedaj ne more več zadrževati, „tešil jo je, to je res, ali mislite li, da je življenje, za katero jo je rešil, manj opasno kakor popreje? Ne vem še vsega točno, gospod baron, ali to vem, da je tukaj po sredi še neka tajnost, za katero nisem izvedel dodobra. Slutim, ""a sem bil jaz na njegovem mestu, besedo vam dajem, da bi jo bil tudi rešil, ali drugače, ne pa za plačo ali nagrado, in zlasti ne za tako drago. Ona naj bi vsaj smela sama odločati!" „Ljubil jo ie," pravi Meridor turobno, „in ljubezni morda smemo oprostiti..." „Pa jaz?" vikne Bttssy. „Ali sem jaz mari..." toda pri tem opazi, da je zinil morda preveč. Zato umolkne. A Diana ga je vseeno dobro razumela, morda bolje, kakor če bi bil stavek dokončal. Pogleda ga žarko in vdono. Zardi, potem stopi k njemu in ga prime za roko. „Brat moj, in rešitelj moj, in vi, oče moj. Zaklinjam vaju, ne pustita me." Bussy stisne lepe roke Diane in vsa njegova vznemirjenost se je na mestu razblinila kakor m:'ia n". majskem solne«. ..Ako me tako pozivate, gospa, petem d-bfo. Prevzemem, kar želite od mene. Preden potečejo trije dnevi, da dosežem vojvodo, ki se, kakor čujem, s kraljem nahaja na romanju v Chartres, boste slišali o meni, ali pa se ne zovern več Bussy." Potem se približa Diani, in z opojnostjo, ki ga je v njeni prisotnosti spreminjala v plamen, jej zašepeta: „Torej smo zavezniki nasproti gospodu de Monsoreauu. Spomnite se, da vam ni on pripeljal vašega očet3, kakor je bilo dogovorjeno. Ne bodite verolomni!" Potem stisne Bussy baronu zadnjič roko in odhiti iz sobe. IV. KAKO SE JE R? VT GORENFLOT ZRUDTL. IN KAKO SO GA V SAMOSTANU SPREJELI. Prijatelja Chieoia smo zapustili v začudenju in občudovanju nad trdnim spanjem in zdravim smrčanjem nijmeea brrta Goren-ilota. Gostilničarju je mpravil znak, naj se oddalji, in mu zunaj priporočil, r.rj Gorenflotu nikar ne peve, da je on, Chicot, ponoči odšel z njegovo haljo in se pravkar vrnil. Potem se je vrnil k fratru in se nekaj časa rnslajp.l nrd njegovimi brezzveznimi besedami, katere je izgovarjal v srni in ki so bile vzete iz njegovega govora, pripravljenega za opatijo, za sestanek, ki je že prešel. Včasih pa so se nanašale na pijačo in jedačo sli na dekleta in latinščino. Spanje debelega f rs trn ie bilo tako trdno, da mu je Chicot mo?ei za silo ~o|-et obleči haljo, ne da bi se bil pijtnec prebudil. Sele, ko ga je Chicot izmotal co mize, je priče! pijanec besedičiti: „Brr! Zebe me! Ta mraz ne bo dopustil, da bi grozdje dozorelo letos I" Poiein je nadaljeval, ko ga je Chicot odeval: „Vi poznate mojo gorečnost, bratje. Vse za cerkev in za vojvedo de Guisa!" Ko je Chicot videl, da se bo pijani menih kmalu zbudil, ga je zopet položil na zemljo in se vlegel v njegovo bližino ter se poivoril, kakor da spi tudi on ž njim. Res je Gorenflot postal nemirnejši, prenehal je z brbljanjem, potem pa je naenkrat sedel ter se pri tem iztežka oprl z roko ob tla. Ta operacija se mu je po daljšem trudu izborno posrečita. Toda sedaj vzklikne Gorenflot: „Parbleu! Dan je že. Svetel dan! Zdi se mi, da sem to noč ostal tukaj!" Sedaj se mu naenkrat nemilo posveti, in menih bridko za javka: „0h, opatija... oh, oh...!" In Gorenflot se ozre po sobi in po navidezno spečem Chicotu, ki prične ta čas trdno vleči dreto. „Lepo je, če si pijan!" filozofira Gorenflot in ogleduje Chicota. „Kako je siečen, kako mirno spi! Seveda, on se ne nahaja v mojem položaju. Kaj bi bilo, da ga prebudim in da ga vprašam za njegovo mišljenje? On je človek, ki zna dobro svetovati!" ,.Ne," nadaljuje Gorenflot, a Chicot je tačas vse glasneje vlekel 1 svojo dreto, ,,ne, tega ne smem. Preveč bi dobil moči rad menoj, i če mu to izdam. Tudi si bom brez njega izmislil kaj dobrega, da bo držalo. Toda jedva, da odnesem noge za7ioni. No. tega se toliko ne bojim, toda tačas bom ob samem kruhu in vodi. Brr! Ce bi imel vsaj kaj denarja, da podkupim brata temničarja..." Ko Chicot zasliši ta samogover, neopaženo potegne svoj moš-njiček z denarjem iz žepa in ga s!:rije pod sebe pod plašč. Ta opreznost se je kmalu izkazala kot izredno dobra. Kajti Gorenflot se je kmalu približal svojemu spečemu prijatelju ia mrmral: ,,Če bi mož bdel, bi mi ne odrekel tohrja, a njegovo spanje mi je sveto, pa si ga vzamem tudi brez izrecnega dovoljenja." Gorenflot poklekne k Chicclu in nežno seže v žep šaljivca, ki ! se še vedno dela spečega. „To je čudno!" pravi. „V žepu ni nič! Morda pa ima shranjen denar v klobuku!" Ko se obrne, je Chicot izpraznil naglo mošnjiček v dlan, prazni mošnjiček pa je vtaknil v hlačni žep. ,.V klobuku ni nič," pravi Gorenflot vedno glasno in v razgovoru s samim seboj. ..Poglejmo torej v hlačni žep. Tam je gotovo kaj. Ti, dobri stari poštenjak, dobro shranjuješ svoj mamon!" In širok nasmeh zablesti na fratrovem licu od ušesa do ušesa. Z roko seže polagoma v Chicotov hl?čni žep, otiplje in izvleče prazni mo njiček in zastrmi vanj: ,.0, Jezus! Kdo bo pa ceho plačal!?" Ta misel je Cerenflota tako prevzela, da je postal mahoma tako trezen, kakor na veliki pelek zarana. S težkim korakom jo mahne naravnost k vratom, stepi sk-zi kuhinjo, ne reče gostil-ničrrju niti besedice in na^lo zaloputne vrata za seboj ter odhiti po ulici. t.^nnitMiMrrnT:i;Mi:ini'iMn:M;iMutniMMiitiMiiiHtiiitHiurnitiniinHtHin!i»MilMtMHiu;illi;mM»iiji anončna ln reklamna dražba s o. z. Contra.a: Ftlijalka: LJUBLJANA OT; BEOGRAD Kongresni irg 3 Kol ar če va 7 Generalno zastopstvo ra Italijo; G. Cehov.n, Trst, Viale XX Settembre 65 Adrese trgovskih, industrijskih In drugin podjetli, garantirano pravilne OgSase po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopise Plakatiranje v Ljubljani, Beogradu in ostalih mestih Jugoslavije, železniško plakatiranje po vseh jugoslov. železniških postajah Kž«ore!;šama Informacije g v Ljubljani kakoi tudi v drugihjugcslovanskih kinematografih trgovskega značaja iz Jugo slavtje kakor tudi iz drugih držav Zastopstvo inisrn. vsieisimov Ljubljana, Prsgs, Liberec, Gradec; prodaja legiUmadi in tozadevne informacije _ ^miHnMin..iiliiiiillliliHii:iiHiiiMiiiuiliiiiiiiuMinuiiulini»iiiniiiiiiuniiiMiiHuiiiuiiiiiiiiiiiiMiinr,? TrgovsM pomočnik ali pomočnica« te sprejm" pi0tj dobri plaei v večjo eksportno hišo. Imeti mora veselje in prakso za rezanje in razpošiljanje vzorcev, razumeti sestavo ilustr. cenika. Ponudbe pod „Ekspor-" na upravo -Jutra". i8-/a V naiširfcih i f le;tnaln;b krogih bo gotovo vzbudila splošno pozornost ravnokar i/.i.-la knjiga Dr. A. GOSAR: SOCIALNA EKONOMIJA 8° stra u i 297 -f- XII. Cena broš. 85 Din, vez i)5 Dih. Spicšua knjižu ca (znanstvena zbirka) zvezek V. Naročila sprejema : 176/a Znica jsnjiprns, Ljubljana, Marijin trg SI. 8. lOC in mladost! ioiro povrne nmo?o preizkušeni «Neokratosin». UporuM;:] / najboljšim uspehom pri slabo-1 krvnosti, Medici. slabih živcih, boje uosti, pri nočnih polucij»h, idzdraženosti, depresiji, sefe-gnaini nevrastem i, onauiji, itn .ntenci, pehanja telesnih m Ol, mržrri, nerizpoloženosti in zoprnosti pri ženskah. Cena zavitka 60 Din. - Razpošilja ga, če se znesek pošlje v naprej (v pi«mil) in 15 Din za pošiljalne etroSke, družba: 6e3ellschaft fiir che.uische und metaliurgisehe Industrien m. b. H. Wlon Xill/2, Wiasgrlilgacs4 Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih in računskih fetrojev .j* rr r"» p m & & LJUBI« J AH A, Ls, iLJ -t.,i.SZL • d.-i« j čelenUurcova ul. 61^ Sprejmem trgovskega potnika iz modne stroke za gospode. R' flektaut mura biti pri 7 po'ter priiiaja jočih odjemalcih »se Jugoslavije duka/.aoo dniiro »peljsn, mora !iit' zmoten renre'entirati svojo hi=i> ua ri»|(1ostojuej=i način ter murk biti d ber in pre>-idt*u pru pod tifro «Tovarna/17». i»Oa j Gledal ščaTdrustveni odri itd. V. S K R U S N Y dekor, cijski slikar Narodnega gled liiča v Ljubljani »prejema naročila 147 * v Knafl:evi ulici (st:karskf »tcl(6) in sliidno iA (inaifoFin) cenejše 7513/a Tovarna diasiad in slada Diastsii najboljše sredstvo za pecivo ter 25 ®/< od konkurence nudi: IU. Z3'»5H5S, d. z o. z., aa- Ravnatelj pisarne z rsestransko trgovsko, sodno, odvetniško ia zemljekniižuo prakso, popolnoma verziran t rseh pisaruinkib posl.b. s poznaojem zakonov ia pristojb u-kib predpi-ov. zelo agilen. perfektea knjigovotlja in samostojen korespoodeot, najboljše reference, žel? odgov rjajoče etilno mesto. CenjeLe ponudbe z navedbo plače se prosijo na upravo «J utra> pod,predstojnik plaara*". Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda iO par. Najmanjši znesek Din 5*—. ŽenUve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega zr.aCaja, vsaka beseda Din l1-. NajmanjJI znesek Din 10*—. Vedno najboljši nakup volnenega Klaga, krasnih vmrcev, za obleke, najbolje rrst platna in šiiona, prebitih otiei. ia »seh vrst manu-fabture nudi trrdka FRANC CROBATH, d. z o z., KRANJ. Sa drobno t Na debelo! Sobo z 2 posteljama ln klavirjem. Iščeta dijakinji za takoj. Pouuiibe ua 'upravo „Jbira" pod zuačko „Munl 553". 12H0 Za pomladansko sezijo M priporočano lo naznanjam občinstvu, da Izdelujem po aelo nlzk Ib cenah vsak-j-vr«tne kroje, kakor: orju-na^ke. gasilske ln tudi vsakovrstne čepice (Športne, gasilske, aokolzke Id druge) — Prevzemam dela tudi od društev In trgovcev. — Autou S o r n, Izdelovanje oblek In raznih 4eple. Kranj, »slove olja. 120» Gostilna mesarija v Krčovlnl 1 Maribor), blizu kolodvora, se ugodno preda. Naslov pove uprava ..Jutra'* T Maribora pod Šifro „Go-stllns ln mesarija". 95- Pekama ▼ mesto. »e samenjs a* pekarno na deželi, oziroma lato vzair.e v naiem. Ponudba pod ..Pekarna e>4" na upr. „Jutra" v Celju. 135S Krojač Pr. 3«h v Lo ga pri Brezovici. sc Tirlrvoroči cenjenemu občinstvu. — Izdeluje objel.e -o Dajnov il modi za |50— ;75 Din. J008 Pohištvo! Vsak, kdor si želi nabaviti krasna ln trpežno raznovrstna pohištvo, naj si blagovoli ogledat! veliko zalogo po najnižjih ccnnh pri Matiji Anrtlovlc, mizsrstvo in zaloga pohištva, Vidovdan-ska cesta 8 ln Kuineaskegn ollca 23. 1293 Pozor T Pozor! Častašk? iu ^rolniki! Izdelujem r*o nntolžjib cenah uniforme po meri. — Imaio vedno v zalegi kumgarn, strdka, b!n*o z.a plašč« ter v»e vojnSVe r r. t rt-M,.' i ne, kakor sabljo, čepire, temjake, avezde, ahselbend-' -je itd. — Cene solidne! Simon Kil-jmanek, LJulr.aiia. Šelenburgova ulica j. 6" Dobro idočo pekarno z Inventarjem, odstonlm za 70000 K. — Ivan Prclčec. Zagreb, TuSkanac ;S. 1343 - ■ -^ ^. ( cš. o '£> > Trgovski pomočnik aa modno trgovino. dob«, izloabetji aranžer in prodajalec, as sprejme takoj. — Plat a pe dogovoru. Pi»uiene ponudbe l uavedoo duseda-nJega službovanja al i pa se osebno prodbtavUI do 30./1. ISZ5. pri tvriikl 13. Vesall-novlč ln koinp., Marlbur — Gosposka ulica 26. 1216 Prodajalka dobro Iztirjena v uianufak- turni stroki, so takoj sprtj- me. — p'.:. a i' pod zna ko ^afiMiJjva 6" na upravo „J utra". 11,5 Moškega zaneslJIvejs, trezmMra, p« možnosti kovinarja, ki se j dobro razum« na bencln-aiotor, iščemo. — Me»to J« »talno, plača dobre, nastop takoj a!l po dogovoru. To-nudbe na ..Publlcltas", d. d., i.lubltana, fcetenburgova ul. Ji. 7/11 — pod JSIfarno" 1140 Raz*ia?aiec priden ln posten, dobi takoj šlužoo. Vprašati je v FJori-tanski ulici 22. ]43| I ___ _ _ _ ferent. eamostojna vdova), pridna Ir. zanesljiva, katera bi nadmrestovala gospodinjo t kuhinji, pri maloštevilni živini in v prostem času Oa vrtu, polju in soslllni.se 'pre"m". Katero veseli hlva-: t.i na zdravem In lepem kra--u nu planinah, kamor zahajajo t-arlstl, naj pošlje ca=-lov na podružnico .Jutra* v CcUu pod »Planinski ra-J" 1331 Natakarico se i?če za gostilno In kavarno T Ljubljani, mu mora snmo-stojna ln ImeM par tisoč K kavcije. — Dobivala bo tudi : nekaj plače, niti mora prl-ikupljlve zunanjosti In spret-j na. Pismene ponudbe s sliko ' na upravo ..Jutra" pod M trn ; ..Čedna 650". 1430 Vajenec za elektrotehnično le mehanično obrt. se ISče. Ponjdbe pod ..T.Jubljana 6l7" na upr. ..Jutra". 1370 Pe'r!e pridno, delavno In polteno, za vsa domača dela, se sprHnoe za samo čez dan. — Naslov pov« uprava „Jui"s" i 133-J j ' Trgovskega . pomočnika sirlln^ira, mlaiSo moč, ki Je verziraa v me*anl stroki ln I učenca l močnega, zdravega. po??enlb ; *tarS»v. sprejo.e takoj P. Koren, preje Sterk, truovina mešan. bla«a r Cluomlju. 10". i | Dobro Iztirjena Šivilja ! z večletno prakso, fell oprav-: 1 Jati t svojo stroko spadajoča dela po hIS.ih. Naslov pove uprava ^Jutra". 133S Trgovski vajenec v dveletno prakso na deželi, iččo v svrho popolnejše Izobrazbe tnpata r Ljubljani. Na hrano In staoovanje no rifeVlira. Porvjdbe pod Slfro ..Treovlna 646" aa upravo ..Jutra". 1<3® Izurjena Šivilja j sprejme delo n® dom In sre : In Ji po blSnh. Naalov pove : uprava ..Jutra". 1357 500 Din nagrade ,1am ilstemn, ki ml preskrbi v LJubljani »t a 1 n o mesto j prodal.ilke t galanterijski i trgovini. Ponudbe sc prosi I na upravo „Jutr»" pod ilfro j i ..Takoj SjO". 137S Prodajalka ; »če službo v Ljubljani pri ! katerikoli stroki — Cenlen« ! poiiJdbe pod ..Pridna 5n" na I upravo „Jutra". l2;S Pletiini stroj 8/30 cm »ov s» prode. Naslev po » uprava „Jutra". 234 Motor na bencin j ,.Benz". l2 UP, pritrjen nt ! močnem železnem vozu — brezhiben, ugodno prode A. Roječ, su Vld-stlčua. 6j2 . Nnrnheršk! hren prvovrstna jabolčna In orehova drevesa ter fliol pre-pellčar, proda po zmernih cenah Sumenjak. Pekre, p. LlaibuS pri Mariboru. S9a Avto dobro ohranjen, ■ 4 sedeži, pripraven za trgovsko potovanje. se takoj k-J p 1. — Ponudbe na naslov: Celje, poštni predal -11. »2SS Instrumente tudi pokvarjene ln viako-vrstne note. kupim. P u ;diw> pod ..Instrumenti" na njiravo .Jutra". H01 t Vodna moč 10 HP se proda na lepem prostore, pripravno ca vsako obrt. — Naslov pove uprava „Ju,pi" r Mariboru pod ^10 II. P.". 1130 Stanovanje Gospodarja d« kleparskemu mojstra stanovanje, naprmvl isli za nagrado vsa kleparska po-' pravila pri hiši. — Ponudb« pod „TakoJ 6i0" na upravo .^JuLra". i&iš Državni uradnik ! e »esiro, ISČe dve prazni alt I eno večjo prazno sobo v pod JI eaakiLj" ..Mlraa etranaa 2". Jil6 Prazna sobica Jedilna soba pravi mahagonl, v najboljšem stanju, se proda. Vpra-Jatl n« Aleksandrovi cesti 2 od |2.—3. popoldne. I-Dd Javna dražba. Prt okr. sodl5č« v Ljubljani bo tlue 24. U m. ob jO. url dop. dra?.!--* v Zfc^r- njih Plrnlčah pri Medv-vlah. i Posestvo obstoji 1* ene ao-s hiže tn 7 parcel. Cena zc:o ugodna. — Kupci, pridite. 1135 : event. tudi v podstreSJn. se !£te za takoj. Naslov pove apravu „Jutra". 1215 Spretna nrcdaiatk?. za slaščičarno — 1 letnim spričevalom, stara |9 let. Išče mesta. Cenjere ponudbe na naslov: Mira Krols. Laj-teršperk 70, pri Mariboru. U»2 Upokojen žeTezrifar IS če kakršnegakoli dela. — Ponudbe na upravo „J-utr»' pod ..Upokojenec". [320 fivllja gre č"vat ra dom obteke, postellno In mo«ko ter žensko perilo — Prijave pod značko ,.Pi uktltns" na upravo „Jutra", |3ll Prodam Toussolnt-Lanirenschetdt piB- j ma (franc.. Hal. In sngl.) ter več franc. knjig. Pisat! na : Ljubljana, Vrhovčeva ul. St. J4/I. levo. >446 Kante za mast in med se prodajo. Naslov pov« upr. ..Jutra". 1459 Težak stroj za vrtanje (Bnhrmnschlne) na ročni ali električni pogon, prode Karel Slnkovvlts^-h. avto-rielina. t Mariboru. Grujska uilca 2. 145" ir Damsko kolo se ktini Ponudbe pod ..Hobro ohranjeno" na upravo ..Jutra". (340 Moška črna suknja ! se proda. Naslov pove upr. j ..Jutra". 1432 Izvanretlna prilika ; zrn trir^vc« z vinom, hotettr-; J«, 1 »arnarje, leknruarie Itd. Piola se po zmerni ceni več hI pristnega, starega ■k'»51; ta ..plkollta". Pojasnila In vzorci dne 2|. In 22. Jnn od 2.-3. popoldne v I.tubllnnl. Krakovski nasip It. 6/IL 1824 Prodam malo posestvo , obstoječ« Iz zidane hl.t« t 2 sobama, vežo. kuhinjo. Je-: dllno sh-ambo, drvarnico, {shrambo za Ustje, 2 svinjska hleva, 2 vita In nekaj zemljliča okoli blše s sad-, nlm drevjem. — Vodnjak na dvorišču. Pr.sestvo se nahaja ob glavni ce.*tl, jO minut od postaje Poljčane la so pro-j da ra-ll Izselitve z« 2B.000 i Din. Pojasnila dale Jernej Godec. Spodnje Poljčaue iS. 1323 Stanovanje obstojeC-e Iz 2—3 s< b. kuhinje In prtukllc, [Jtc n-irua »trai.ka. Plača 1000 DId. — Naslov povo uprava ..Jutra" 11»! Za februar ali tal.oj lfičem stanovanje, obsto;t*če Iz 2 »ot (nli oaa velika), kuhinje in prltikllu. — Ponudbe na naslov: Kjano bvetic, tvru<;u Ant. S.:huster, Uestul trg. l3i.'2 Sobo t električno razsvetljava, v MIžini južn. koloJvora, oc-dain dvema zospedi*" nam^, ie\ent. tndi a hrano. Naelov 'pov« uprava ..Jutra". i3b1 MoSko kolo 'znamke ..nOrkopo", dobro j ohranjeno, se pro.la na Go-! sp^svetskl cesti 6/11, dvori««. |429 i Dva šivalna stroja ■ dobro ohranjen«, po nizki ceni prodam. Naslov v u^r. ..Jutra". I44| Posestvo obstoječ« Iz S orr.lov gozda, |0 oralov trsvnOoiv In njiv, v ravainl. lepo tldana hlia, Ule« za tlviiio in blev za lavinje «e poceni proda. — : Pojasnila daje Mihael Solo-bir, trg Ev. Jakob, pošta SL Jurij ob jutnl železnici. 12«0 Stavbi? če v velikosti COO-SOO m' kupim v mestu a!1 najtilM.ji periferiji. Ponudbe ni upr. ..Jutra" pod ..StavblSče" — kjer se Izvs tudi naslov. 1415 St^O SC iščtf če inosoče s posebni:.: vV>-dom. v bližini g.avtu-p.a l:o-loJiora. Prijava na uvr.ivo ..Jutra'* pod „Soba Hb-l". 13|2 Kdcr bi posodil | samostojni gospe 2000 Dtti za dobo 1 meočctv, proti u.e.^eclieuiu povraC-llu — cal pošlje ponudi« pod ..Pnmiti v «ill" aa upravo .jutra". Družabnika ' ill ornžabmco I», em za mojo dubt^Kanusno kavarno J« restavracijo £ iasmo koncesijo. Potruben kapilal naj-uiauje 30.000 Din. Naslov t podružnici ..Jatre** v Mariboru pu4 ..Talioj-lnja zdru-iltev". t-51 Knjigovcdklnja I perfektna — t mnogoletno I prnkro. samostojna kore- rnondentlnja «a nen-5ki. aa-l -rtoSkl lo slovenski Jezik — \ Seli prer:>*nlli mesto. — Po-n-udbe pod rn.»tko „Ptal!«a služba S000" ra u?r Jutra. 132S — I Polteno in čedno dekle ISčcra k molhnl družini za t^ ko| ali e 1. febr.. ki bi , £e znala neka) kuhali In | nnravIJnM druga b!5in deta. I Ne pi>d 20 Irt siaro. V mesto ! na Gorenjskem. Naslov pove uprava ..Jutra". tS13 ! Mizarski pomočnik: prvovrsten, trezen, vajen tudi mizarskih etrojev. se sprejme pr! večjem i-ilzar-skc-ir podjetju na deželi. — . Oženj en I mojstri ki so Ke sam"stoino obratovali, Ir^Rio . prednost. Ponudbe po.1 elfro i„PoStena In urna moč na i upravo ..Jutra". 1367 Ciščefo) Prll:roJeva'ni tečaj »a ženska lr> mnSka oblačila. se priredi v Mariboru v tlekiUkl meWanskl Soli v Cankarjevi ulici 5. V žensk! te"sj se siiicjemajo tudi privatnlce. — Vpisovanje s« vri! v nedeljo 2.r>. Januarja 1B25. od 9 do |2. ure. — Poučevalo se bo vee moderne kroje. — Za ol.llen ot.lnk se pri!" roča Ivan Plzjak, kro-iaSki mojster m 1. nrecljonl-raui slrokovnl učitelj. 13S2 Učiteljica i dale Instrukclje za otnovne I ln mcSčausl.e Sole. Ponudbe pod ..InstrukcIJa' ua upravi .Jutra". ]4i2 Dve velik! picp-o^i 3X4 m, dobro ohranjeni, prodam. Naslov pov« upra*a „Jutra". |«42 Proda se: pljialra miza, nizka or-ara, stol, polit:, ana nilza, gugai-n> stol. cltre In oeksj velikih palm. Naslov pove upr ..Jutra". 1107 Izretlna o't'lka za n a k a p POHIŠTVA t ' Ele^antr*! sobm oprrvo čreSnjoTO, okroglo deto, floo oslho in ra'.no drugn pohištvo ugodno pro.ln Merita Andlovlc, KriževnISka u'!:a 41. |2. 114» 600 sežnjev stas'hiJča med sejmltčem In PeSčenlco, na glavni cesti, z dvema Si-rok I'na frontam« na 2 cesti, prikladno za trguvsko aH , Industrijsko podjetje, se po I usodsl cc.-il proda. Pujas-: r.iia daje: Aoeutura luter-ralssor, Zagreb, Samcilan-ska S. Telefon 21-01. CroJ K 58. 11»1 Pritlična hiša v centrumu Zagreva, « 328 »rinjev dolgim dvoriščen, »e pr,.da Pnjusnl'« daje Ageo-: t-ira Intern.issor v Za--iebu, Samostanska 9. — Telefon •21-8«. Eroj L 17. 1189 Trgovska dvodrnžlnska. se proda u«J-vlfilemu ponudniku. — Hiša leil na glavni cesti, velik 1 vrt, vodovod, vse obgrajeno. Takojšnja uselltev 1 Eksistenca zagotovljena. — Ponudb« pod ..Periferijo Ljubljan«" na upravo ..Jutra". 1243 ; Prostor ra delavnico ■ ISčera v mestu, event. preureditev, prezidavo ali čiščenje napravim na lastne stroške. Ponudb« na upr. Jutra pod ..Selitev 6U0". 13|5 Trgovina z mešanim blagom, na zelo promet nem kraju, se radi preseli've pod ugodnimi po-! goji odda v najem. Ponudbe I pod ..Dober promet" na upr. ! ..Jutra". 12C5 Sobo elegantno opremljeno. e~,» rirano, v predinl mesta, if>,'-o satTiec. Ponudbe pod ,.£oba" lioStnl predal |0|. l3o7 !' '-..uovanje v Mariboru --amenjsm za stanovanje v Ljubljani. Naslov pove upr. „Jutra". 10s6 Šivilja i?če sobo la kuhinjo. Najemodajalca napravi vse zastonj In plava mesečno po dogovoru. — Naslov pore uprava ..Jutra" 1037 Dva gospctla ! se sprejmeta na stanovnnje pri M. Dikii, KrlževnlSka [ulica Il/L 1151 •'čem sobo po možnosti s posebnim vtio-dom In s prlprosto hrano. — Pon-:dbe na upravo ..Jutra" pod značko ..B. 200" na upravo ..Jutra". 1158 Kot dpjžabnik s 300000 Din pristopi« k solidnemu podjetju. lt>-..udbe pod ..Gotovina na rsz-i :>olaso" r,a upravo „Ju;ra'* v Mariboru. 1123 Poj.estnik in obrtnik ' ihie okrog 4000 Dla poeo-Ijlla proti vknjižbi ln dub.-ira ' tbrestlm. Naslov pove opr. _Julru". J126 StavbiSče Zmožno osebo ki bi vodlia trgovino v Zagrebu, se išče. — Potožiti Je 30 000 .-ln iJredn"st imajo aamcl. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „3iuiba 6J5". 1336 Prodajalka vajena Spccerljslce lo mano fakturne stroke, ISče ».••:'!•«• Naslov povo uprava „Jutia" I 1257 Perje Postrežnlca za neke j nr dnevno, se Ifiče. Kotna doln.a, pot V, it. 3o. 1302 Servfrarie? in sobarice aa sexlio ifl2S.. ae ISčeJo v letovišče za prvovrslen ho* tel. Sa:..o dobro kvaltricira-ne, s čedno tn » i titio zutia ti jut jo. na.1 p,.'š|iejo oferte in prepise »pričeval na upr. .Jutra" pod ..Seslja 1U2V. 1275 Hišnik !_ \i teno In 2 otrokoma, želi 'premenltl službo. Izu^en Je Pozort i vrtnar. Služl>o lahko nasldi I i. febr. iP25. Naslov pove i uprava ..Jutra". 12aa I kokoSI«, gos le i« gosji puk Irer račje ,d! Bikova ulica 3. 9£7 PtrfeJtt^a stenc?;raf!rj: In samostclna l:orospo»den-iiojs. se lakot sprejme *a slovensko ir nemško kor,-sp.-ndcnuo. Ponudile na upr. -Jutra*' pod „Saa-.03UM>V' 3 I7fc Perte' tro sprejme V,-' ■drn/l-ta na deželi. 07tra I1'- ni dehre in sn-' ,'e'etne Ni-fti.pl la,:ko takoj. Fisrir.:« ponudbe ..Ilobrs k.ihn- rlca" ca upravo ^Jutra". 11". C Spretna !:yhcic3 M zna deliti penije, »e »prejme :» bol lo reitavra «lto. Nastopi InLRo takoj ali 1. febr Prnudh" na opravo iJutra" pod ; i .'.-o ,.P-ar0i ot Bokarl",-!. Pla-^-o po d-povcT-u. Ponudbe naj sy po-»\i*te na Iskarno Suh« v X.Jutoaeru. 4S3 Prodajalka ' megane stroke, želi prerue niti inealo. - Poi udhe pod ..PoStena S5S" na upr;.ic i „Jutra". 1 123' Prodajalka i za katerokoli stroko. ISčo 1 službo v Ljubljani. Cen ena I ponudbe pod ..Pridna 514" ; na upravo „Jutra". 1218 Prodajalka 2ei| p' ra ;!e*e!1, najraje v bližini LJubllone. Zna tadl Šivati za trgovino. Cenje:e ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro .Zanesljiva 2r.S". i 96'J i______ ! Izurjen kniieovcdia la dober organizator s J prakso želi poldnevue zopo-Islitve. Pon idbe na upravo ,Jul:a" pod ..Cllauelst 076' 1200 i Spretna stenegrafinia Seli svoje mesto premenltl. . Ponudbe os upravo „Ju'ra" ' pod „S;.reli:a 15". 10S4 Absolventinja : efeon. Sole. VI In.n prakso tUfi^alničarke. IS'-« mesta — nnjrsj« na deželi. Gre tudi a nek -i J mes^eev brezplačno 'kot praktlksr-tlnla v pisarno '9-.r-u.lhG re opravo ..Tafra" v Celju pod ..Blagajcičart i 1067 DcicilrJI in krtit.:,rji! Avtomat. 2'2" m vlsrk In 1*30 m sirek, s krasna celo godbo, ki igra |2 slovenskih kon adnv, je po nizki ceni nn^lodaj. latotam se proda tuul 12 novih borovih oken, 2 polken O'25 m in 80 cm že z železiem nabili. Josip Jczernlk, Stob pri Domžalah 1330 Prostovoljna razprodata se vrši Cesta na Rožnik 29. Proda s e ves tvornlSkl Inventur: motor 18 k. a. na sur.ivo olje. dln.rmo motor »s luč t voltometroin. vela 10 m dolga, vrtalni stroj, 1 velika stružnica za železo, več Jcraienle, - brus (Schmlr-relscheihel. vse na pogon, 2 inantSI Splndelpresse, oruare za orodle In razno d.-u?o orodje. Začetek ob ». url. — Kupci vabljeni. l3|7 Šivalni stroj "Slnger". nnjnovejSeg« «1- s"-ma. jako fin. dobro ,hi» n n. te proda za |0 «00 1). Ogleda S" pri Jos. CllenSku, kleparskem mojstru. LnSko. |270 Drva odpadke od narke*ov, dostav-IJa po nizki ceni na dom pamu Inra V. Sca^nettl, za gorenjskim kolodvorom. 1006 Fil3te'i«t!, rezer' Prodnrn veliko, lepo zbirko znamk vs-1-r sveta Vrednost nad 20n C00 Din. Vpra-Sanla na opravo „Jutra" pod ..Velika zbirka". l|63 Le^r, spalnica ootHIrana 'n Jedilnic«, se radl selitve uirrdno proda » Vegovi ulici i0. |33i Solrste vreče (50O komadov) naprodaj v trgovini v Prečni ulici St. s. 1300 Več n*vh mask ■ naprodaj. Naslov pov« npr. j ..Jutra". |39« Morsko travo prlma, dobavi najt-enel« ..Fr etus", Ljubljana, Tat-ar St. 2. 1330 it Milini Kapto!s. s površino 190 kvsdennlb setnjav, s frnnlo 14 m na cesto lo Slrlno 45 -i, se »kur-no s majhno fcISIcs r. 2 s'ai.ora-nji proda za 145.0O0 Din. Pon idbe na: Ageotura lo-termlssor v Zagrebu, Samo-(canaks 9. Telefon 21-64 — ' Bruj M 42. 1185 | V sredini mesta na zelo prometnem prostoru, se odda: 1.) krasno veliko Skladišče; 2.) lepi trgovski 'prostori za Špecerijsko ali . manufnkturno trgovino. — 1 rmiudhe ns upravo ..Jutra" pod ..Prometni prostor 4 59" »71 Eleg. op-emljena soba velika ln lepa. a predsobo In k posebnim vbodom, se takoj oJ i* solidnemu gospodu. — Vprašati pri g. Bratuiu, Sv. Jakoba (Gallusovo) nabrežje St. 7. 1150 1000 Din nagrade dobi oni. ki ml preskrbi do in^rca stanovanj« z najmanj 1 «obo ln kuhinjo. Ponudbe ca upravo ..Jutra" pod «.fto ..llarc 1925". l425 15.000 Din posojila ' ee lSCa za kratko dobo proti dobrimi obrestmi. Ponudo* i ..Varuo 635" na upravo ...Jutra". 1127 Za dobro idoče | cleSti-otchnlčno podjetja ' a rjoderno opremljeno veliko i delavnico, v obmejnem me-: Dravi, se lS'-e stro- kovno Izobražen čruial nik s primernim kapitalom aH pa tud! kunec, kateri bi r>"t ugodnimi pogoji celo pod-jetje h stroji. orudj«ni i^ ilagom (tudi delno) prevzel. Ponudba ne upravo „ J rt rt" : i Marltnpa pod šl/ro „t)go4-i.u prilika". 1|3T T.okal na najlepšem mesta v Beogradu, primeren r. a vsako stroko, se odda. Pisati Je na postni predal *t«v. 61, r,eo-grad. 1147 Lepa soba z vso oskrbo 3e odda 2—3 solidnim gospodom (dijakom). Naslov pove uprava ..Jutra". 1421 Dvonadstropna bi?a j na Prllazn. z velikim vrtom. I stanovanjem Iz 3 »ob In ptl-lllklln v dobrem slanju, sc ' proda' za okoli 700,nno Olit. i Poni'dbe na: Agentura lu-termlssor v Zagrebu, Samo s»anst,o 9 Telefon 21-61. — i BroJ 11 18. 1187 Drsalke št. 24 aH St. 25. dobro rb-a-njens, prodam po zelo n'zkl ceni.— Naslov pove upra\* „Julra". 1376 Nova vila t 2 stanovanll po 4—S sob a kemfortom. velikimi prostori. tako. d« so r slej lahko S velika stanovanja, na najlepftr-m mestu, solidno ln na najmodernejši na"ln I zgrajena, se prod« za s'a!no i ceno 900 Ooo Dltt. Dopisen« i Aventuro Inlertrtssor v Za-i grehu. Samostanska 9. Telefon 21 64. — IlroJ M 43. Ub3 Tr?ovira s pisarniškimi potrebščinami. dobro upeljana, ustanovljena leta 19110., na najiep Sem mestu v Beogradu, s« proda. — Dopise na naslov : Cerovlč-Ajhstel. Beograd — Kralja Milana 81. 1144 Dobro fdoči trjovira . z meSanlm b'agftm, S urs oddaltena od Marll»ora. s« prnda. Ponudbe po.l značko ..Ugodno" na upr. „Juirn" v Mariboru. 1134 Lepa soba » posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo In popolno oskrbo, s« odda dvema gospodoma. Naslov pov« upr. ..Jutra". lil" St.-novanje z 2 sobama In kuhlr.jc. ičie znkonskl par brez otrok. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod iliro ..Stanovanje 64,". ;438 Družabnik nv eprelmo za takojšnjo tr?-deiovarjo peteetovanega, ke,. : vinskega mnozlnskega pted-; meto (Massenartlkel) za vsa Jugoslavijo. Potrebni kapital od 25.000 Din napruj. — Ponudbo na upravo ..Jutra"' pod Slfro ..Izdelovanje 557". 1344 I?čem trgovko ki bt ml -lOBOdHa SOOfl I>m. Ponudbe aa upravo ..Jutra" pod ^ena". 1346 Česar ne vež ,v »emtjeknjlinlti. finančnih, 'davčnih, amcrifiklji za-l,-. aa; ----: Trijt-dstronna hiša Ujodno rrodani; starinsko tritiarnl omaro, starinsko zofo. mizo In dva ptois. Vse v deSrem stanju. Naslov por« oprava , Jutra" l30i . ! šofer '/rafsn m°hanlk. |4če me-r:u prt kakem podjetju sil ' eri kakem prlvatnlkti kot ■ iofe-r. Pour.Ibe pe.d .Strogo ace-stjiv" na upr. ..JUtrs". 711 Salonsko stiUnto In telovnik za manlSe^a go-»poda. prod« P"er Capuder. Dalmatinova ulica. 816 Tovorni avto '.Torino Fiat". 1* HP. 2 toni. reodno proda T. Roječ. 4t. Vld-Stlčna. 618 Lisičje kože In kož« drugih divjačln vedno kupuj« D. Zdravič. trgovina usnja v Liubl ant, Floti lanska ulica štev. 9 1205 Hrastov les paralelno rezan, po zahtevanih dimenzijah, s« kupi proti takojšnjemu pij IU. — Naslov pov« uprava „Jutia"' 1153 Vijačna stiskalnica eno- aH dvoročna (»ln odpr z»e-larm. Ilandsplndelpresae) se ktipl. — Cenjene p,mi'ilbe ss upravo ..Jutra" pod šifro ..Stiskalnica". ]137 Knptm več rabljenih, toda prav dobro rhrsnjenlb prlmožov (Schraabstoeke) ter ravnal-no ploSJo (Richtplatte). — Ponudb« s navedbo tele In cene rs spravo „Jutta" pod „KlJ-u£»i ulčsr*. i347 ponolrr— a v centru Zagreb*, poleg Zrlntevea. neobdav'e-: na. zeto doblčkanosna, lepo in solleluo zzralena. se takoj '■^roda. — Dopise na naslov: Agentura Intermlssnr, Za-rreh «smostnnsi.-a 9. Telefon 21-61. — BroJ M 52. 1181 •c radi selitve porini prnda v IjBP^m Vrn1u, 15 minut od dni." Toplin — primerna "a obrtnik« a" Tpnknlenra. l.rp salnl vrt In njiva, prt ht.M Pnnndh* na nnulor: lennrli Gregorčič, Novo ato 114. 1156 Dfifcro ido^a m!e!;?rra 8« taknj prnda z inrentnrj+m I'«;nj'tbe pr»d ..NMfknrna" na upravo „ J utra** ▼ Mariboru. ]45G ?i!o?a rocfHna 1 ?r dvema 1nfc-»?nma, ptnnova-l*> kletjo, ae radi bolezni taVnj ra n»'ko reno orjr.tnni. Zagreb, Tkalčl£«>ra ulica 72. 1451 M!nf"| dlfak »prejtre na hrano tn stanovanje na Ulm»kl cemi!. — Naelor youprav* „Jutra" 1350 Onremljena soba 9 posebnim Thr>dnm tn ele^c-j trPno razsvetljavo, se odda j t bližini bnlnlre. — Naslov pove uprava „Jlitra". |442 Hiša t gospodarskim Tvosioptem v Podenrju pri Kamnik u. se r>o ngodnl ceni prnda. — Naslov pove uprava „Jtit-s" 1124 Pozor t Pozor t Rr?.n;?ri?a In be»onlr»n loksl ter hlev. za vs-il-o ohrt. sredi mesta, se takoj preda. Ponudbe n« : upravo ,.Jutra" v Mariboru 1 pod ..Bran jarlja". 1453 T'sr»vlfa r. ire«->nlm btseem In žva-pifm, ■ keneesllo, na deželi, ee odds. Primerna za kako Invall-tsko vdoro ::l| sa-v-lco Ponudbe ns naslov: Franc P I a h m t ■ 1 k, poSino ležeče Mengei. 1444 Primeren prostor za delavnlen sa mirno In snažno obrt. v prltllčj i aH r I. nadstr . se IS'«. Ponui: « Je poslati ns '".i-iivo ,J-'i, pod „Modn» E60". 1330 Stanovan'e obstoječe Iz 2 sob In kuhinje ; se ISče. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Dom 634 '. 1414 Prazno sn^o v bližini Sv. Jrkoba. HCetn 2 ves dan odsotni osebi. — Ponudbe ns upravo ..Jutra" pod ..Šentjakob". |408 Iščem stanevsnje salmanl snho In kuhinjo, Ka lakoj. Ponudbe pod H." na upravo ..Jutra". i39r če sc ne spoznas ' v raunlh prr.Snjah pri raz« i ličnih otuabtlh aH če potrebuješ posre-lovetija ; ! če kupuje*, ali prodajaš ! nepremičnine In premlinlae, vpraSai. | Zn odgovor sasožl 10 Dla ' aH pošlji v znamkah na naslov : Josip Saje, Ljubljana. 1 ilestel trg 25. 1423 Ljubi ljubi Tem! | Jflsllm nata nod la dan * — 2drav. »rečen! 1449 (tSama» (Cerh.i | Pismo v npravt ..Jutra". — ' N« morete dvlgultlt — Sem. 142S j V svrho ir"opaInitve slovenščine. ISčetn korespon-1 denco z okad. Izobraženim i rospodnm Izven Maribora. — ! Cen lene ponudbe pod Alm» 1 Paski. poMno ležečo Maribor 1138 Dva ml.tda Skrateljčka lellta dopisovanja z dveml enertrlčnliT-a vospodoma. — Dopise na upravo „J«tra" pod Slfro „Peterbatzl'* In ..Clcapetl". I33T Dot'čna dama se odda 2 go»podičnama. — ki Jo Jc grsrvvd v pe*f> rue- — I I.e*") mreml'^"?! soba i Istotam doti več oseh dnbro cno!danšI?o hrano Naslov pove uprav« „Jutrtt" 1397 Tesa5 irč,. -.rlmerno de?o pri kakem l-.--snem pod'etju. Naslov povn Upravo „Jutra". 1452 Tnro .skl valenec ■■frtv !n kr»p»k. I»če tre?tr v trtnvlni — Ponudbe pel ..Vajenec 016" na nprjvo „Jutr»", 1«* Landaner ponolr.ottia nov. prod« po« teno A. Roječ, St. Vid Stična <1B Gonilna Jermena v mani prvovrstni l«de!»vl. »udi n»Jeen«J« Čari Budl-»ehorskv a RShne, t\"len. — Zastopstvo lo zalogi t» Slovenijo: Rudolf DeržnJ, LJubljana, Slomškova ulica It 1. i 526 Oglje bukovo, rttho, vllano, lmplm 60 vsgnnov proti takojšnje-tnu plačila. Ponudbe » ceno na naslov : I. P a I J « v e e, LJubljana, SlomSkova «1. 2|-1406 Kože divjačine: divjih In domačih »»)e«v, lisic, kur, dihurjev, no'hov Itd., kapa j« po najvišjih dnevnih -.-en»h Peler Eemkr, Ljuhljaaa. KrlUvnllka al. it. 7. 13TB "lesarji In pcstilničrrji! Gostiln« In restavracij« na prometnem In Industrijskem kraju v bližin! postale Store — s« proda po solidni cent HISa Je enonsdstropna Ima velike gostilniške prostore, pobe za tujce, vrt za goste, vrt za zelenjavo, hlev ra konje, hlev za svinje, po! rra-t» obdelane zemlje. Rea!na kon'-e»l}a! Kuncu je t^koj p« razpolage sino«iv«nle In nrevzem gestPne NstsneneJ-11 pokoli se Izvedo pri last-ntkih : Psvel ln Ivana Mar-ftt. gostilna tn reatarraclia, .»tor« pri Celja. 9S7 Proda se LPa « staro renovlrsno dobro idečo trgovino. leteč* oh le leznlel v enem mestu Gorenj: sk«. oziroma »kupno » moderno areienlml gospodarskimi poslonjl, sadni vrt, ,-emtJllča. gozdovi, kakor ta-dl živi In mrtvi lnvert»r. — Pismen?, vprašanja pod Slfro OAivniABitn «a „ojj»|B»innM .fJaUa". 1TS je,n doVro vpeljani, v T.tnb-IJanl. se radi d-itžlnsklh razmer, z lnven*nrjem vred. zelo p-Mrn n-o^a Ponudhc »K-d . T-torlna 625" ca nor ..Jutra". 1100 Tr-nvs'ti Io':*d etar. me«aee tr-ro^lne. s noTenjem al! hrez. se r-lda na rlavnt c*»t1. Pnrridbe na unr»vo ...luTra" pod iDa'vo . Predmestje". 1252 Stanovanle v gnterenn rtove MSe, t eno soho In kub*nlo ter velikim vrtom, se odda. Pripravno »a vrtnarja a'l rpokojvnea, ki bi Imel veselje dn vrta. Naslov povo uprava ..Jutra" 1406 Sobo s posebnim vhodom. 2011 mtad samostojen obrtnik sredini mesta. Pnntidlw r.a upravo ...tiitra" pod zopstn ..Februar tS3". i4i5 čer v kavarn! ..Kv-zda" zorll na ..Jutro", se naproša ako ln kedaj je svidenje mogoče. Cenjeni ndtrovor pod ..Radio" na upravo ..Jutra". *.40i Trgovec tS let star. želt porr Mil .Vdu. zv.bto, 7t>a'al3o družico od i7 do 27 let. ki Ima ' !00.000 Dla premožfr.Ja. — Ponudbe a aastovrim l-i sliko oa apr«vo .Jutra" pod Slfro _Mlrusreč-ovlr". i2Si TrrovHa * pisarniškimi in »olsktml potrebščinami, dobro vpeljana, ns prometnem prostor«, •e eKlda. — Tstotam Je tudi dobro vpe!J»n» trafika. — Ponudbe na upeav« „Ju!ra*-pod Slfro „8. P.". 1349 t Stanovanj« s prehrano ličem za dllaka prfr realne rimnazije v LJubljani zs takoj. ozlr. najkatnei« i. febr Ponudb« n» naslov; Milo« Rozin. Trbovlje II. 1351 ; Špecerijska trgovin so velo i.god»« proda. Ponudb« pod ..Trgovina |92S" 1 na upravo ..Jutra". 1409 Stnnover*'e ob»tojefe iz sob« tn kuhinj«, v Novem Vodmn'u, se zame "ja s »nakltia '.;,« tit-jgje. Ponudb« na upravo _Jul»» pod ,X »»akta-. 12i ži Gt dbe na pihala! Pr-o slovert ke inlobne koračnice: „Btagor mu". ..Rodoljubu" — (possne-^:! deli ..Vlgred ee povrne". ,.B!a-«or mu" labk' nadomesti m petje) — 25 gl«»ov 30 »Iu. 8amozaložba Pahor, LJur>-IJaaa, Pražakova ullcc io, t2->5 (Dalje M li. strani J. Doberraan jUtokrviD, S n>.«ecev star, proda. Naslov pove upr. .Jutra". 1453 Izgubila se je trna listnloa z manjšo vsoto ' ženarja Id vciiull.il listinam! — od Jemejeve ulite v 61Ski i ao Itnvsrae ..Evropu". Poatfcc ! r.ajdit<;lj aal oddu listnico t upravi „Juira". Drag spomin! V petelt zvečer ee je na ln Skalila. Po pofti razpošilja lekarna B I u m, Suboilca. Za predpnstne prireditve priporoča po najnižjih cenah vsakovrsten papir v dekorativne cvrha t nn'i'/!>raiiei-ia barvah, g-irlande s motvozom, trpežne, več let uporabljive, lampljončkf r narodnih in raznih drugih barvah, konfeti in serpentine, iosa srečolovo, papirnata aii iz kartona, žaljivo pošto, razpieitniee. lepo sortirane od 25 para naprej in pi-ma, bloke za vatopniee v štirh barvah, blagamlčke bloke, servljete, zar.idi uizke cene primerne za bafete krožnike is lepenke in V vse druge potrebščine trgovina I. Bonač v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6 za prireditve r dobrodelue nameue in društvom popust Specleloo emajliranj« dvokoles v ognju kakor tudi razna kovi-naste predmete, napisne table, postelje, mize, atole itd. Izvršujem vaa pleskarska, iičarsks, sobo- io črkoilikarsks dela po zelo ngodnin cenah Franc Boka! Zgor. Slika 1 Celovška ces t štev. 65 poleg mitnice. Vsaka 6s gospod in js si prihrani čas in denar, ako za či&čcnje par-ketov uporablja .JELKO« Zastonj! Zastonj I Trgovcem Kn^aeijonalnt ceni* „Sre5o-lov" pošlje Puetržin, Vldrm-liiSSo. 1278 Okultni svet Dajemo pomoO v psibiCnlh 3aBonetnoptlb: strašila, zasledovanja. neareina ljubezen. iterverznoatl Itd. — Se-cravl.tamo prvovrstne allke v.na^ola po pisavah in fotografijah. Pln 25. Pismo pod „Uahanara" na upr. .Jutra' SOS Lepiti 100 umetniških razglednic za šaljivo pošto nudi za 25» Din tvrdka M. T1ČAR. Uabijana. Dvokolesa A popolnoma prenovlrajo, emajllrsjo « ognjem, po-nlklajo In shranijo preko ::lme v oskrbo. — ..Tribuna" j F. R. L., Ljubljana, tovarna dvokoles tn otroških vrolfi-kov Karlovgka cesla it. 4. 27883 Lesena baraka flk trafike na drl. kolodvoru v SlSkl, »e proda. — O-Ud a se lahfco v petek in soboto med 3. In o. uro pop. In v nedeljo med 10. in 12. aro dopoldne, 1X51 Ažurira v vseh barvah In pllitra ee ca Bregu it. 2/11. 1089 Vsakovrstne vožnje »1»£tt prevoz pohištva ob prt ! liki selitev, provos premoga ' lesa tn drv e kolodvora alt I od drugod ln vsakovrstne druge voinje. oskrbi to£n<> najhitreje. » oalleo-em r.-n ln po zelo solidnih cenali Komar Lojze. Krakovska ul St 13. Tam se tudi sprejemajo naročila In dajejo potretiue Informacij*. 20821 AUGOLATOR" inhalacijski aparat, najpopolnejše in nenadomestljivo sredstvo za zdravljenje potciin ioha-liranjs. kojega vsi k ne-obhoduo potrenujo. kdor >krhi za svoja zdrav e. Naisigurnejši nsnehi ozdravi lenia pri prehla-ienin, kašlju. oslovskem kašijs, naduhi, colta.6-n-m in bronhialnem katarju, viatnih in pljučnih boleznih, vnetja plju nih konic, posodicah influ-ence, astmi itd. itd. Pri vseh teh 1'olezuih je učinek aoarata preseuet-liiv takoj po uporabi. Zahtevajte takoj brezplačnih prospeUtov ol: Generalnega zastopstva za SHš, J0ZE ČEBULJ, agentu s-komisija. Jesenice na Gorenjskem. II Koliko stara hoče biti žena odloči ona sama s tem, ds svoj obraz neguje sli zsne tmrja. Žena ost-tne vedno mlada, ako ralii Fell rjevo Kisa obratno potnado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, neJno in čisto. 'L\ racionalno uego las naj se nporablja Kisa pomaiia za lase. Knako moški, ki nočejo bili plešasti! Za poizkus i louc ka za 3U iliuarjev, ako se polje denar vnaprej, ali pa dioariev po po vzetju od LKKAUNARIA KUOKN V. *"iXLEIt v SiU UlCi PONJ I, Etzatrg 24 d, Urvatska. 4G,a i Redka priložnost katero lahko i/.nhi vsakito, ki potrelmju različno oianiifaktiirno Idano, in sicer: line kamgarne, različno snkno od 4 i Din navzgor, različno modro in belo koteiiino. Sifone od 14 lliu uav/.gor, vse prvovrstno blago tu/euiskih in inozemtkili tovarn. Pridite in prepričajte sel Blago najboljše kskovost: in po neverjetuo nizkih ceu&h ima v zalogi la Ljubljana Šiška Gorenjsko Sv. Petra c. 23. Celovška c. 2. Srednja vas 2. Opozarjam izdelovalceotilek in krojače ni ojtanke sukna po polovičnih cenr.ti! itn« In vse druge funkcijonelne h24 ia ni zapustila nobenega sporočila poslednje ▼olje. Dediči sodišču še niso vsi znani. Go=p. dr Pavla Panceta, sekundarija v ženski bolnici v Ljubljani, postaji sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino za-se, mora to v ena m leta od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izroiila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasesrla. Dne in2. ^a^uarja, 1925 ob l/, 9. uri d opoldne se vrši na Viču št 22 prostovoljna javna dražba v to zapuščino »padajočih premičnin: 3 krave, mrva, slama, živila, oblaka itd. Izkupilo se mora plačati takoj, zdražbaui predmeti takoj odstraniti. Okrajno so&š.e v Ljubljani, odd. Vili., dne 14. j«nu rja 192 ). kupuje stalno v vsaki množini, in s:cer: pohance, kure za peči. kure in purane, tor jo plačuje po najboljših dnevn li cenah Podeželske odre opozarjamo m najnovejše igre i? zbirke Odsr: Sc^onherr, Zemlja. Življenska komedija, 15 Din, po pošti 75 p več. Svobada-Sovekar, Poslednji moi. Veseloigra. 14 Din, po pošti 75 p več. Linhart, Županova Micka. Komedija. Veseli dsn ali Matiček ie ženi. Komedija. 20 Din, po pošti 1 Diu več, V kratkem izide: Nucič - Gcvefcar, Narodni poslanec. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54. 1 I Čafavec (Mediimurie). Telefon &j, 3, 4. 11/a ULl !o3 L2J r Me ;onlšoo umetno oženje večernih in plesnih toalet z zlatom in s srebrom, i/delovanie vsakovrstnih belih in pisanih vezenin, entlanje, predtiskanje MAT£K, Ljubljana poleg hotela «Štrukeli». Moško perilo, naramnice, kravate i. dr. po izredno nizkih cenah. V v Cenjenim trgnvcrm iu iniln<»riiri>m sc prinnroča solidno domače epert clisko pod et|e ?4-a „JIIG0P0BT" na Sušakv, UskoSka u'ica št. 55, Podrožntol pod etja ra Rakeka ta Jesenicah. I'n»-ema vaakimsto« l ra u spol le. t cai Hijen a i n rskladisrriiia lilaua. Informacij« lir zpl.iiuol Ig.__« ' ■ ■ " ■ Sodelujočega družlienl&a as večjim kapitalom sp ne j m o prvovrstna veletrgovina galanterije, pletenine in drobnarije na debelo v Ljubljani. Tudi "morebitna prodaja ni izključena Naslov pove uprava „Jutra". 129 a 100.000 dinarjev bi vložil bančni uradnik v večje trnovsko ali indnm pr.dm.oi;u ier je prepleteno z zgidovmskimi dogodki on* dube. Prvi del romana je Zel sploino priznanje. Poleg „Sentpelra*' izide ie roman Suženj demona, celo vrsto novel In esejev Ljubljanski Zvon, ki izbija mesečno, velja vse etno s poštnino vred Din 120 - (za Inozemstvo Din 140 —), poluletno Din 60 —, ee naroča pri Tiskovni zadiugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne po&te izbranih vrst \I;ii nainaniam, da sera spričo • ftoj.če nujne potreli« osnoval detajlro rozpoSiJafnlco Io anulešheija tošiisp opemop in Io a gleSfie^a Siuarni^eg] in Hur! nega feoh:a S.rtoTno/.nsnih a jlmljSih znamk Itobavljam ler razpošiljam navedene vrste t plons-iramh »re" h po NI kg na tre krite. s čemir bu, upam, zelo ustreženo zlasti onim, ki n- porelm eio rsgonskih količin naenkrat. Že ilfjmve »»mo, da prejemam t" blago nd rne najrečjib aiigiefkih veletrrdk, irrnči » »sakem o».iru f.a nararnost mil run k»ko>oat. a'snliitnn pris nust in nedosegljiv u- inck imvedenfeti Idaen. One k. nkoreneno uiti- -, pueireilia točna in so idua. Kdor p<»kiisi rn k rt, <>st*no stiildi odiemulec. R:i t ve i ometij neea 'm»m v zalogi la a»eleliki pr»moc znamke «New CiiKtle« za