Primorski
neviuk
Poštnina plačana v gotovini fn __ rrrw 1.
Abb. postale I gruppo ti6Ha i U lir
GOSPODARSKI MINISTRI NAPRAVILI OBRAČUN LETA 1970
TEŽAVE IN NERAVNOVESJA V ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU
Boljši obeti za letošnje leto ■ Minister za šolstvo Misasi o šolskih reformah
TRST, nedelja, 3. januarja 1971
Leto XXVII. St. 2 (7790)
sko izmenjavo z ZDA in drugimi deželami. Po mnenju ministra za zunanjo trgovino je treba vse te negativne pojave pripisati proizvajalnemu zastoju in neučinkovitosti trgovinskih struktur, ki se ne znajo včasih zadostno prilagoditi obstoječemu stanju.
Za šolskega ministra Misasi ja pa se leto 1970 na šolskem področju zaključuje z zaostritvijo šolskega vprašanja, kot prvenstvenega vprašanja vsedržavne politike. Minister ugotavlja, da se je lansko leto zaključil prvi večlet-
RIM, 2. — Ministri za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti, za zaklad Ferrari Aggradi, za finance Preti, za zunanjo trgovino Zagari in za šolstvo Misasi so napisali za letno prilogo gospodarsko finančnega lista »Sole - 24 ore» »Panorama economico. članke, v katerih so orisali gospodarska, valutna, finančna, zunanjetrgovinska in šolska vprašanja v preteklem letu.
Minister Giolitti pravi, da se lahko smatra, da je kriza gospodarskega načrtovanja z začetkom letošnjega leta v glavnem pre-jnostena. Pri tem ugotavlja, da je bila ta kriza dolga in je postavila v dvom učinkovitost gospodarskega načrtovanja v Italiji. Toda v letošnjem januarju, ugotavlja Giolitti, bodo na razpolago prvi osnutki razvojnih načrtov, v katerih je zapopadeno bistvo nove načrtovane dejevno-*ti. S tem se bodo lahko začela posvetovanja o posameznih temah s predstavniki delavcev, proizvajalnih kategorij in deželnih uprav.
Minister nato opozarja, da bodo te posvetovanja lahko zavlekla postopek dokončnih sklepov, da Pa je to nujno potrebno, ker tnora načrtovalna dejavnost vsebovati vse zahteve proizvajalne dejavnosti države.
Zakladni minister Ferrari Ag-gradd pa pravi v svojem članku, da so leto 1970 označevale nekatere pomanjkljivosti. Zakladni minister trdi, da so težavna pogajanja za delovne pogodbe ob koncu leta 1969 ter nadaljnji' spori v podjetjih povzročili «dejansko praznino v proizvodnji, kateri se je nujno pridružila tudi praznina na področju reform in hranilnih vlog zaradi prevelikega pritiska javnega sektorja na finančni trg.*
Glede vladnega konjunktumega dekreta pa Ferrari Aggradi ugo-tevlja, da zbuja dekret določeno zmedenost zlasti v gradbeni industriji zaradi postopnega usihanja prehodnega zakona in pomanjkanja nadomestljivih ukrepov, kar lahko povzroči zmanjšanje te dejavnosti. Zakladni minister nadalje ugotavlja, da je Italija že desetletja priča kako milijoni državljanov zaradi pomanjkanja dela potujejo v inozemstvo. «Danes, ko smo uspeli vzpostaviti enega °d najbolj učinkovitih proizvajalnih ustrojev na svetu, bi bilo absurdno, če bi ga ne popolnoma izkoristili in še hujše, če bi kompromitirali njegovo skladno in redno izkoriščanje. Zato obstajajo pogoji za krepitev gospodarstva in za omikan napredek naše države.»
Tudi finančni minister Preti trdi v svojem članku, da je bilo 1970 izredno težko za Italijo, ki je ntorala »amortizirati* gospodarske učinke iz tako imenovane »vroče jeseni*. Napeto stanje, nadaljuje minister, ki je označevalo notranje popraševanje skoraj skozi vse tete, je povzročilo težave likvidnosti v mnogih podjetjih in težave državnemu zakladu. To stanje je doseglo najbolj nevarno raven v zvezi z inflacionističnim pritiskom V a.ygustu, ki je bil za 4,7 odst. večji kot v istem mesecu leta 1969. v ten položaju, nadaljuje mdni-
5	u se. ie znašla v velikih težavah tudi davčna uprava, ki je z °dooritvijo sindikalnih zahtev, vzporedno z naraščanjem narodnega dohodka, odobrila davčne o-tejšave za delavce.
Nato Preti poudarja, da je davčna reforma v letu 1970 na-PJavila odločujoči Korak naprej.
«Ce bi ne prišlo do vladne krize zaradi ostavke poslanca Rumor-ja. bi poslanska zoomica med 14. in 23. julijem gotovo odobrila davčno reformo*. Jb zaključku svojega članka finančni minister trdi, »da se leto 1970 lahko označi kot leto priprav in Perspektive uresničevanja davčne reforme, ki bo omogočila Italiji, da bo lahko računala na bolj pravičen in napreden davčni sistem*.
Nič bolj optimistično ne označuje preteklo leto minister za zunanjo trgovino Zagari, ki pravi, da so težave in neravnovesja označevala »nedavno povečanje naše trgovine z inozemstvom*. Minister Zagari ugotavlja, da je bil v prvih desetih mesecih 1979 pri-tounjkljaj trgovinske bilance izredno visok. Uvoz je narasel za 20.9 ndst. in znašal skupno 7.682,5 mi-pljrde lir. Izvoz pa je znašal
6	850,9 milijarde lir in je zabeležil 11,2 odst. povečanja v pri-m^javi z letom 1969. čeprav je treba ugodno oceniti povečanje Kvoza za več kot 11 odst., pravi minister, obstaja še vedno vi-seka razlika med uvozom in izvo-zorn, ki j ene smemo podcenjevati.
Se posebno minister Zagari o-Pozarja na poslabšanje trgovinske izmenjave z Evropsko gospodarsko skupnostjo, na povečanje pasivnega salda z državami s področja svobodne izmenjave in z •jEjodnoevropskimi državami, ka-Midi na nezadovljivo trgovin-
ni načrt za razvoj šolstva in da se letos začenja drugi načrt. Misasi podčrtujejo, da je treba odpraviti prevelike zamude na področju šolskih gradenj, ker je treba po napovedanih načrtih v prihodnjih 7 letih uporabiti 1850 milijard lir za univerzitetne gradnje. Osnovna vprašanja, ki danes povzročajo vsa neravnovesja, so v univerzitetni reformi, v koreniti preureditvi višje srednje šole, sistema izpitov in ocenjevanja učnih uspehov, zlasti v pričakovanju obveznega šolanja do 16. lete, polni in dejanski pravici do študija ter demokratični udeležbi vseh prizadetih v življenju šole. Minister Misasi je prepričan, da bo že v tem letu odobren zakon o univerzitetni reformi.
TRST V LEDENEM OKLEPU
Snežni zameti, burja, na cestah ledena prevlekla. Tako se nam je predstavilo, z vso zimsko krutostjo, novo leto 1971. Vendar se, kljub burji, ki je brila preko zamrzle kraške pokrajine in sredi tržaških ulic, ni ohladilo praznično vzdušje v domovih in vaseh. Mraz prazni ceste in povzroča velike nevšečnosti, toda druži ljudi v bolj pristnem vzajemnem odnosu, tudi ko tujec tujcu pomaga porivat! avto po zaledenelem asfaltu. Na sliki: ledena prevleka po tržaškem nabrežju

Zaradi zrušenja železne ograje pri izhodu iz igrišča
66 mrtvih in 90 ranjenih v Glasgovvu po nogometni tekmi Rangers-Celtic
Večina žrtev umrla zaradi zadušitve pod ogromnim kupom človeških teles - Sožalja kraljice Elizabete in papeža Pavla VI.
GLASGOVV, 2. — 66 mrtvih in kakih 90 ranjenih, je krvavi obračun tragedije, ki se je odigrala danes v poznih popoldanskih urah v Glasgovvu ob koncu nogometne tekme med tamkajšnjima ekipama »Rangers* in «Celtic». Ko je množica Igralcev zapuščala igrišče, se je pod težo ljudi zrušila železna ograja ob stopnišču, tako da je na desetine ljudi padlo nekaj metrov niže na drugo skupino gledalcev, ki so prav tako odhajali iz stadiona.
Neki policijski agent je pove-
dal, kako je prišlo do nesreče: ko se je velika množica ljudi poganjala po stopnicah, da bi med prvimi zapustili igrišče, je nekdo sredi množice zgubil ravnotežje in padel na tla. Tisti, ki so mu sledili, so se spotaknili vanj, tako da se je ustvaril pravi kup človeških trupel, ki so pritiskali ob železno ograjo. Ta se je pod veliko težo zrušila, ter potegnila za sabo veliko ljudi. Kot rečeno, so ti padli na druge ljudi, ki so se na spodnjem stopnišču podajali proti vratom igrišča.
Pretresljiv podatek je povedal neki policijski funkcionar: večina žrtev ni umrla zaradi poškodb pri padcu, pač pa zaradi zadušitve pod ogromnim kupom človeških teles. Identificiranje trupel je izredno težavno, ker so skoraj vse žrtve imele strgane obleke ter so pri padcu zgubile osebne dokumente. Žrtve so skoraj vsi moški med 20. in 30. letom starosti.
Prvo pomoč ranjencem je nudilo kakih šestdeset bolničarjev, ki so jih škotske oblasti najne-
Šest zunanjih ministrov o perspektivah za leto 1971
Izjave Tepavca, Kirschschlagerja, Harmela, Baševa, Lunsa in Manescuja beograjskemu radiu
(Od našega dopisnika)	skem področju med Vzhodom in Za-
____	„ n ..	... . | hodom in do večstranskih razgovo-
BEOGRAD, 2. Zunanji ministri 0 vprašanju varnosti in razoro-Avstrije, Belgije, Nizozemske, Bol- atve
garije, Romunije in Jugoslavije o-cenjujejo v novoletnih izjavah za radio Beograd kot najpomembnejša dogodka v preteklan letu, ki sta najbolj prispevala k popuščanju napetosti v Evropi, sporazuma Zahodna Nemčije s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Ministri izražajo upanje, da se bo lani za početo ugodno ozračje nadaljevalo v letošnjem letu.
Po mišljenju državnega čajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Mirka Tepavca so v prteklem letu, kot prejšnja leta, odnose v Evropi o-bremenjvali blokovski odnosi in vojaška žarišča v drugih krajih sveta. Tepavac izraža upanje, da se bo tudi letos nadaljevalo ugodno ozračje preteklega leta in da se bo program pomirjevanja v Evropi uresničil ob spoštovanju načel neodvisnosti in suverenosti vseh evropskih držav in izvajanju politike dobrega sosedstva, ki naj temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju.
Avstrijski zun. minister Kirsch-schlager izraža upanje, da bo v letošnjem letu mogoče nadoknaditi to, kar bi morali doseči v lanskem letu, t. j. ustvarjanje trdnega ozračja zaupanja in sodelovanja, ki naj se iz politike dobrega sosedstva razširi na celo Evropo.
Belgijski minister Pierre Harmel je posebno poudaril pozitivno delovanje neuvrščenih in nevtralnih držav v preteklem letu. Po njegovem mišljenju je v preteklem letu mnogo držav zavedlo važnosti evropske varnosti. V svetu je prišlo do zbli-žanja pogledov o perspektivah konference o evropski varnosti. Harmel je izrazil zaupanje, da bo v letošnjem letu prišlo do tehtnejšega sodelovanja predvsem na gospodar
Bolgarski zunanji minister Ivan Bašev je prav taki. izrazil upanje, da bo v letošnjem letu prišlo do intenzivnejših priprav za sestanek evropske konference o sodelovanju in varnosti, kar bo omogočilo še bolj normaliziranje odnosov med evropskimi državami z različno družbeno ureditvijo na načelih enakosti, nevmešavanja v notranje zadeve, spoštovanja suverenosti in integritete. Bašev je poudaril odločnost bolgarske vlade, da nadaljuje s politiko miru, razumevanja in konstruktivnega sodelovanja.
Nizozemski zunanji minister Joseph Luns je podobno kot belgijski zunanji minister poudaril važnost razširitve in nadaljnjega razvoja organizacije skupnega evropskega trga in upanje, da se bo v letošnjem letu nadaljeval proces popuščanja. Luns je izrazil zaupanje, da bodo razgovori štirih velesil o Berlinu uspešno končani in da se bodo odnosi med Vzhodom in Zahodom, glede katerih ima Jugoslavija posebno mesto, uspešno razvijali.
Romunski zunanji minister Corne-lio Manescu je prav tako izrazil upanje, da bo napredek, ki je prišel do izraza s skupnimi napori v odnosih med evropskimi državami v letošnjem letu, pospešil sklicanje konference o evropski varnosti. Sedanje politično stanje v Evropi zahteva, po mišljenju Manescuja, povečanje dvostranskih stikov in prehod na večstranska posvetovanja za praktične priprave splošne evropske konference o evropski varnosti, v kateri bi enakopravno sodelovale vse evropske države.
B. B.
stile na igrišču v primeru, da bd prišlo do incidentov. Rešilni vozovi sj začeli prihajati neke liko pozneje ter so si morali utirati pot med množico, ki je počasi zapuščala igrišča, ne da bi se zavedla tragedije. Večino trupel so položili kar na robu igrišča, medtem ko so ranjence po-spremljali v bližnje bolnišnice.
Tekmi med «Celticom» in «Ran-gersom*, ki se je zaključila z neodločenim rezultatom 1:1, je prisostvovalo 80 tisoč gledalcev. Zaradi tradicionalnega nasprot-stva med obema ekipama je bilo vzdušje med gledalci napeto, vendar ni prišlo do incidentov, kot se je v preteklosti pogosto-ma dogajalo. Za rivalstvom med ekipama se skrivajo tudi politični in verski razlogi: »Rangerse* podpira namreč protestantsko prebivalstvo Glasgovva, medtem ko katoliška manjšina navija za »Celtic*. Mnogo katoličanov prihaja tudi iz Severne Irske, da bi prisostvovalo «derbyju» v Glas-gowu.
Britanski ministrski predsednik Edward Heath je odredil preiskavo o nesreči. Tako Heath kot kraljica Elizabeta sta poslala so-
žalne brzojavke. Sožalje nadškofu v Glasgovvu je poslal tudi papež Pavel VI.
V zgodovini britanskega nogo meta je do podobne nesreče prišlo 9. marca 1946 v Boltonu, kjer je 33 oseb zgubilo življenje, okrog 400 pa jih je bilo ranjenih. V istem igrišču Ibrox v Glasgovvu, kjer se je danes zgodila tragedija, sta že leta 1961 dve osebi umrli, ko se je zrušil zaščitni zidek.
Zgodovina svetovnega nogometa pa pozna še hujše tragedije: najbolj pretresljiva je bila tista, ki se je zgodila 23. maja 1964 v Limi med tekmo Peru-Argentina. Ko je sodnik razveljavil zadetek
PRIMORSKI DNEVNIK	
Nova prodajna cena	za Jugo-
slavijo od 1.1.1971	
posamezna številka	80 par
mesečna naročnina	14 Ndin
letna naročnina	140 Ndin
krajevne ekipa, je prišlo do splošnega pretepa in panike, ki je povzročila 320 mrtvih in skoraj tisoč ranjencev.
23. junija 1968 so v Buenos Airesu po tekmi River Plate-Bo-ca Junior nekateri navijači prižgali ognje na igrišču: gledalci so mislili, da je pnslo do požara, ter se zagnali proti izhodom. V gneči, ki je nastala, je bilo 80 oseb ubitih, 150 pa ranjenih.
Nečloveško ravnanje z obsojenimi Baski v zaporu v Burgosu
MADRID, 2. — šestim baskovskim rodoljubom, ki jih .je vojaško sodišče v Burgosu obsodilo na smrt, španska vlada pa nato pomilostila, so prepovedali, da bi se v zaporu sestajali s svojci ali z branilci. Razlogi tega ukrepa niso znani, kot tudi ni znan rok trajanja ukrepa.
Branilci obsojencev so povedali, da so razmere, v katerih živijo obsojenci v zaporu v Burgosu, skrajno neugodne. Temperatura je preteklo noč padla na deset stopinj pod ničlo, okna zapora, ki je brez ogrevanja, pa nimajo šip.
Danes se je medtem zvedelo, da je španska policija uvedla nadzorstvo nad vsemi telefonskimi razgovori, ki so jih imeli Špan ski in tuji časnikarji, ki so prišli v Burgos, da bi prisostvovali procesu. Policija sama je to sporočila španskemu časnikarju Eduardu Cataniji. dopisniku lista »El Correo Espanol*. ki izhaja v Bilbau. Časnikarja je policija odvedla na zasliševanje na policijsko postajo, kjer so ga držali približno štiri ure. Cataniji so očitali, da se je med telefonskim razgovorom »neprimerno izrazil* o civilnem guvernerju Bur-gosa.
Predlog za leto 1971
Naši bralci se morda še spominjajo imen, priimkov in ostalih podatkov vseh 28 antif'š<stov območja predvojne Julijske krajine ki jih je Posebni jasioi.čni t, uu-nal obsodil na smrt in ki so bili tudi ustreljeni. V članku, ki je vseboval vse te podatke, je bilo sicer rečeno, da bomo zvedeli do podrobnosti za vse procese pred tem tribunalom šele čez 20 oziroma 25 let, ko bo potekel zakonski rok za vpogled javnosti v arhiv italijanskih vojaških sodišč, arhiv, kamor spada po vojni tudi arhiv fašističnega Posebnega sodišča. Kljub temu pa že danes lahko s skoro popolno gotovostjo trdimo, na podlagi podatkov, s katerimi javnost že sedaj razpolaga o smrtnih obsodbah omenjenega sodišča, mimo njegovega arhiva, da je zelo verjetno omenjena številka — 28 na smrt obsojenih in nato tudi ustreljenih — po veliki verjetnosti dokončna, in sicer: iz Trsta 4 (Bidovec, Marušič, Valenčič, Tomažič), z območja današnjih občin Ilirska Bistrica 9 (Bobek, Čekada, Dolgan, Frank, Gržina, Hrvatin, Rojc, Vičič ml, Žefrin), Postojna 6 (Vadnal, Bele, Hreščak, Kauža, Srebot, Vičič st.). Reka 4 (Miloš, A. Zaccaria, E. Zaccaria, Albahari), Tolmin 2 (1-vančič, Kos), Ajdovščina 1 (Rušt), Pazin 1 (Gortan), Pulj l (Graka-lič).
Če je torej skoro gotovo, da so ti podatki dokončni, je prav, da se v prvih dneh novo -a tet'' ,071. ko začenjamo Slovenci razpravljati tudi o tem, kaio bomo p, o slavili 30-letnico ustanovitve slavne Osvobodilne fronte slovenskega naroda, vprašamo, ali se je narod, za katerega so vsi ti našteti sinovi darovali že pred sp'ošno vstajo primorskega ljudstva svoja mlada življenja (najstarejšrmu je bilo 40 let, najmlajšemu pa niti 20), četrt stoletja po dokončni zmagi nad nacifašizmom njihovemu spominu in žrtvi dostojno oddolžil. Odgovor m to vprašanje, žal, še ni povsem zadovoljiv, zakaj le neledteri izmed njih so trejeli najvišje zasluženo priznanje (Gortan Tomažič), za pet Slovencev, izstrel jenih 25. avgusta 1942 pri Rimu, pa so bili še’e konec lanskega leta prvič objavljeni osnovni podatki, medtem ko bo točno in popolno besedilo obtožnice in razsodbe znano šele, ko bo omenjeni arhiv dostopen tudi za vso javnost.
Zato smo mnenja, da bi bil povsem logičen predlog, naj bi slovenski narod vsaj ob letošnji 30-letnici OF poskrbel, da bi tudi vsi ostali zgoraj našteti obsojeni in ustreljeni antifašisti, ki najvišjega priznanja še niso preje’i, bili takega odlikovanja deželni ne glede na njih narodnost. Med njimi je namreč kar 21 Slovencev,
...................................
INTERVJU PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE JAPONSKEMU ČASOPISU
Kosigin o razvoju odnosov mod Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko
Del intervjuja posvečen položaju v Indokini in krizi na Bližnjem vzhodu
MOSKVA, 2. — V preteklem letu je bilo storjenih nekaj korakov na poti normalizacije sovjetsko - kitajskih odnosov, za dosego katere pa so potrebna prizadevanja obeh vlad. To je o-srednja točka intervjuja, ki ga je predsednik sovjetske vlade Kosigin dal japonskemu listu »Asahi Shimbun* in ki obravnava tudi
niiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiimimiiiiiiiiiuiiifimviiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiitimnmiiHimii
PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ V NEW Y0RKU
Izjave predsednika ZAR
KAIRO, 2. — Danes, pred prihodom v New York odposlanca Združenih narodov veleposalnika Jarringa, ki je zadolžen, da vodi posredna pogajanja med Arabci in Izraelom za dosego miru na Bližnjem vzhodu, je predsednik ZAR El Sadat sprejel stalnega zastopnika ZAR pri OZN Zayata, ki se pripravlja, da odpotuje v Nevv York. Včeraj pa se je Za-yat dolgo razgovarjal s predsednikom vlade ZAR Favzijem. V Kairu so izjavili, da se bo Za-yat takoj po prihodu v New York sestal z glavnim tajnikom OZN U Tantom, nakar bo na razpolago Jarringu za morebitne razgovore.
V Kairu so sporočili, da bo Zayat obrazložil Jarringu stališče ZAR glede razgovorov z Izraelom ter pogoje Egipčanov za rešitev spopada na Bližnjem vzhodu. Te pogoje je v prejšnjih dneh in danes obrazložil predsed
nik ZAR El Salat. Na tiskovni konferenci je El Salat dejal, da ZAR ne bo zagotovila spoštovanja prekinitve ognja po zapadlem roku, če ne bo prišlo poprej do točnih obveznosti o umiku izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja in do uveljavitve resolucije varnostnega sveta o miru na Bližnjem vzhodu.
Egiptovski predsednik je obtožil ZDA in Izrael, da nočejo sprejeti in uveljaviti resolucije varnostnega sveta in da hočejo, da bi prekinitev ognja ob Sueškem prekopu postala stalna, medtem ko je ZAR odločena preprečiti te naklepe in prisiliti nasprotnika, da začne z resnimi pogajanji. Poleg tega je El Sadat izjavil, da bo bodoča bitka s sovražnikom »integralna bitka*, v kateri bo vsak egiptovski državljan o-pravil svojo nalogo in dodal, da 'e bolj častno umreti v boju I kot pa se predati ZDA ir. Izraelu.
položaj v Indokini ter na Bliž njem vzhodu.
«Tudi v najbolj kompleksnem obdobju — pravi med drugim Kosigin — med najmočnejšim poslabšanjem sovjetsko - kitajskih odnosov, je Sovjetska zveza ostala zvesta načelom svoje politike, ki stremi k zopetni vzpostavitvi dobrososedskih odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko*. «V preteklem letu — je nadaljeval — so bili storjeni nekateri koraki na poti normalizacije teh odnosov: obe stremi sta si izmenjali veleposlanike, sporazumeli sta se o razširitvi trgovinske izmenjave, trenutno pa vodita v Pekingu pogajanja na ravni vladnih delegacij.*
Kosigin dalje trdi, da SZ dala vrsto dokazov dobre volje, da bi prišlo do ureditve vseh odprtih vprašanj na temeljih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja ter ob upoštevanju zakonitih interesov obeh strani. »Kljub temu — je dodal sovjetski ministrski predsednik — je normalizacij odnosov med SZ in LR Kitajsko lahko samo rezultat ustreznih akcij obeh držav. To bi bilo v skladu z interesi splošnega miru in varnosti narodov Daljnega vzhoda ter boja proti imperialistični agresiji.*
V zvezi s položajem na indo-kitajskem polotoku je Kosigin izrazil trdno prepričanje, da niti razširitev vojne niti »vietnamaza-cdja» ne bosta prinesli Američanom končne zmage. »Končno bodo morale ZDA umakniti vse svoje čete iz Južnega Vietnama. To je neizogibno*. Sovjetski premier Je nato nadaljeval: »Boj proti ameriški agresiji na azijskem Jugovzhodu je stvar, ki zadeva vse
narode, kajti imperialistična agresija, pa naj se pojavi kjerkoli, pomeni grožnjo za mednarodno varnost in za neodtujljivo pravico vsakega naroda po neodvisnem razvoju.* Kosigin je potrdil predloge Hanoja in južnovietnamske revolucionarne vlade za rešitev spora ter izrazil prepričanje, da bi bilo mogoče premakniti pariška pogajanja z mrtve točke, ko bi Američani te predloge proučili s čutom odgovornosti .
Kosigin se je nato vpračal, kaj sploh drži Američane v Vietnamu. »Po mojem — je odgovoril — prav nič, razen želje nekaterih krogov v ZDA, da bi ohranili na oblasti v Južnem Vietnamu lutkovni in protiljudski režim ter da bi se posluževali Južnega Vietnama kot svoje operativne baze.* Poudaril je tudi, da je SZ pripravljena tudi v bodoče prispevati k mirni rešitvi, ki mora biti v skladu z zakonitim interesi in željami narodov Indokine. Zadnji del intervjuja japonskemu listu je Kosigin posvetil položaju na Bližnjem vzhodu ter v tej zvezi poudaril potrebo po popolnem izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN 22. novembra 1967. De jel je tudi, da ne more biti pravičnega in trajnega miru brez osvoboditve vseh zasedenih arabskih ozemelj. Predsednik Sovjetske vlade je ugotovil, da sta tako ZAR kot Jordanija izrazili pripravljenost, da spoštujeta resolucijo, da pa izraelska obstrukcija o-nemogoča vsakršni napredek. »Brez dobave orožja in brez ameriškega denarja — je dodal — bi bil napadalec že zdavnaj prisiljen omiliti svojo vojnohujška-ško vr '.-mo.*
ki tega priznanja še nimajo in mnenja smo, da ne more biti u-temeljenega vzroka, da takega priznanja ne bi prejeli.
Mnenja smo tudi, da bi morali gornjim imenom dodati, ob tej priliki, vsej slovenski javnosti še tri dobro znane žrtve fašističnega Posebnega tribunala, ki so: Anton Gropajc iz Drage, Slaivko Škamperle iz Trsta in Adolf Uršič prav tako iz Trsta.
Stalne grožnje s smrtno obsodbo (pod prvim tržaškim procesom) t katero so Gropajca ustrahovali so tako pretresle njegove živce, da se je nekega dne leta 1930, ko se je vračal od zasliševanja v svojo celico v rimskih zaporih Regina Coeii vrgel s četrtega nadstropja stopnišča in obležal mrtev na tlaku. Mladi Slavko Škamperle — pa je napravil samomor v tržaških zaporih, da bi se rešil mučenja med zasliševanjem pred drugim tržaškim procesom 1941. A-dolf Vršič pa je med zasliševanjem pred drugim procesom zblaznel, tako da na koncu procesa ni bil več prisoten, a je bil kljub temu obsojen na 30 let ječe, kjer je kmalu umrl.
Zdi se nam tudi umestno pripomniti, da bi bilo pravično če bi občinske uprave občin na območju katerih so rojstni kraji u-strejenih antifašistov, poskrbele da se z njim imeni poimenujejo nekatere ulice, kolikor še niso, predvsem pa da se — vedno ob letošnji 30-letnici — v zidave njih rojstnih hiš vzidajo ustrezne spominske plošče.
Kot dnevno glasilo Slovencev v Italiji smo ob tem razmišljanju in predlaganju do’žni opozoriti v prvi vrsti tržaško občinsko upravo, da so v Trstu rojeni dovolj znani ustreljeni antifašisti: Tomažič, Bidovec, Marušič, Valenčič tor rrei omeniva Sk"mperle in U. šič, ki ?a-; užiji bodil spou in-Sice plošče na nišah. Kjer so se rodili, bodisi poimenovanje kakšnih primernih ulic po njih imenih. Dodajamo, da je v Trstu rojen tudi Tone Tomšič, ki je bil po obsodbi pred italijanskim vojaškim sodiščem ustreljen kot talec v ljubljanski gramozni jami leta 1942 in ki bi tudi zaslužil, da mu tržaška občinska uprava vzida vsaj spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Rojanu. Podobna pripomba velja tudi za dolinsko občinsko upravo, pod katero spada Draga, ki je rojstna vas nesrečnega Antona Gropajca.
Če se pri nadaljnjem razmišljanju o dolžnem priznanju, ki ga dolguje narod sinovom za njihovo žrtev, ki so jo dali zmagi, omejijo samo na žrtve fašis ične-ga Posebnega tribunala, potem moramo v isti sapi povedati, da je bilo obsodb mnogo več (knjižica o Auli IV. vsebuje vse podatke) in da je med njimi več primerov takih antifašistov, ki so bili obsojeni na smrt v odsotnosti (na pr. Janko Premrl Vojko, Franc Maslo) in so kot partizanski borci pozneje padli v boju s sovražnikom. Drugi so po preslanih borbah listali žiin še nekaj let, nekateri pa še živijo in marsikateri nosi zasluženo najvišie odlikovanje. Prav pa bi bilo, da bi prav letos v prvi vrsti borčevske organizacije z obeh strani meje (ANP1 s te strani, ZZB pa z one) razmislile o umestnosti predloga, da bi najvišje odlikovanje prejeli prav vsi tisti antifašisti, med katerimi je fašistični Posebni tribunal izrekel smrtno obsodbo.
Omejili smo se tokrat na žrtve fašističnega Posebnega tribunala, toda dolžnost omenjenih organizacij je, da bi skušale izkoristiti sedanje dobre medaržavne odnose ter da naj poskušajo — kolikor še niso — doseči vpogled v arhiv vojaških sodišč pred zakonskim rokom, ter poskrbijo za objavo zadevne dokumentarne knjige, tako da bodo lahko vsi, ki so žrtvovali svoja življenja, prejeli zasluženo priznanje. Iste organizacije pa naj bi v tem letu hkrati poskrbele za spomenik vsem padlim med NOB, ki ga še nimajo. Tak spomenik * najvišjim odlikovanjem bi pa prav gotovo zaslužil prvi padli slovenski primorski partizan — samorastnik. ki je padel nekje m Dolenjskem že v mesecu maju 1941 — niti en mesec po ustanovitvi O-svobodilne fronte slovenskega naroda; to je dobro znani, naš primorski rojak iz bližnjih Senožeč: Danilo Zelen.
Končno naj zaključimo ta svoj predlog z znano ugotovitvijo modrega zgodovinarja in politika, ki je upravičeno dejal: tNarod, fci ,xe zn častiti, ceniti in spoštovati žrtev svojih zaslužnih sinov ter žrtev, takih sinov niti vreden ni.»
V nobenem primeru pa se ne bi smelo zgoditi, da naši potomci ne bodo našli imen pred fašističnim posebnim tribunalom na smrt obsojenih in ustreljenih slovenskih primorskih antifašistov v Slovenskem biografskem leksikonu, kjer danes žal zaman iščemo imena voditeljev tolminskih puntarjev Golje, Gradnika in drugih .,.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZAČELA SE JE PRAVA ZIMA: PO SNEGU BURJA IN POLENCA
Včeraj na Tržaškem ni snežilo, nastale pa so težave zlasti na podeželju zaradi zametov in poledice
Vesti iz raznih vasi ■ Mrtvilo na mejnih blokih * V nekatere kraje niso vozili avtobusi Veliki zameti in zaprt promet na cestah onstran meje - Kako je na Koprskem
Najprej sneg, potem burja. Tako imamo pravo zimo, nekateri pa napovedujejo, da hujše bo še prišlo. Ko smo pred dnevi gledali po televiziji in brali v časopisih, kako je pošteno zamelo v Turinu. Milanu in drugod po Italiji, smo hvalili naše podneb.je. Nekateri so mislili, da bo šlo kar tako še naprej, v skrbeh pa so bili trgovci, ki prodajajo drva. Tudi zimska oprema za avtomobile, snežne gume, verige itd. ni šla od rok, včeraj pa .je vse povpraševalo po verigah za avtomobile. Seveda, brez verig nisi včeraj prišel daleč iz mesta. Ko je predsinočnjim ponehalo snežili, se .je oglasila burja, ki .je razsajala ves dan in .je nekoliko polegla šele sinoči okoli polnoči.
Največje težave so nastale na Krasu, nekoliko manj v Bregu, še najmanj pa v Mtijsltih hribih.
Sinoči smo telefonirali na obmej -ne bloke in v razne vasi. da bi zvedeli, kako je na našem podeželju.
Z obmejnega bloka na Pesku so nam sporočili, da je pravo mrtvilo, mraz in huda burja. Le redki drzneži gredo z avtom čez mejo, toda le do Kazine, nato pa se morajo vrniti. Čez blok sta šla ves dan le dva avtobusa v Jugoslavijo, eden pa se je vrnil že s Kozine. Na jugoslovanski strani so zaprli bencinske črpalke, ker pač ni bilo odjemalcev, in zaradi burje.
Z bloka pri Fernetičih so nam sporočili, da je prišel iz Jugoslavije samo en avtobus, da je zelo malo prometa, da ni nobenega jugoslovanskega avtomobila, Tržačani pa gredo le do Sežane. Mrzlo je, vendar ne piha huda burja.
S kraških vasi, oziroma kraških gostiln, so nam prijazno odgovorili, sporočila pa so bila skoraj vsa enaka: burja, led, zameti itd.
Medja vas: Precej snega, piha ostra burja, zameti, noben vaščan ni šel na delo, ker cesta ni prevozna. Odrezani smo od sveta, veže nas le telefon.
Trnovica: Sneg, burja, led. Vožnja z avtomobilom le če imaš verige.
Šempolaj: Avtobusa ni bilo. Burja, mraz in zameti. Vožnja z avtomobili le z verigami, toda zelo otež-kočena. Šoferji si morajo sami pomagati in odmetavati sneg. Temperatura —6 stopinj.
Prečnik: Zameti, burja, mraz. šoferji, čeprav z verigami, si iščejo lepšo pot kar po gmajni.
Mavhinje: Led, burja in mali zameti. Cesta prevozna z verigami. Avtobus ni vozil.
Salež: Burja in precej visoki za meti. Vožnja z avtom le z verigami. Avtobusa ni bilo. Nevarno, ker je pod snegom led.
Zgonik: Zelo lep pogled na belo kraško pokrajino. Ne sneži, toda burja, zameti in led na cestah. Nobenega avtobusa. Le redki posamezniki si upajo z avtom na cesto, toda le z verigami.
Padriče: Vozil je le avtobus C iz Trsta, toda samo za Padriče in Trebče. Močna burja, zameti in led. Pokrajinsko cesto so dopoldne nekoliko očistili, potem so rekli delavci, da morajo v zgoniško občino, kjer je še hujše.
Gropada: Burja, led. Avtobusa ni bi'o, niti avtomobilov.
Repen: Burja, zameti in led, sploh ni bilo avtobusa. Prišli so le redki avtomobili z verigami.
Nabrežina: Glavna cesta očiščena, burja in nekaj zametov, toda potrebna je previdna vožnja.
Prosek - Kontovel: Ves dan burja, ki nanaša sneg. Avtobusi so vozili, avtomobili tudi, toda le z verigami in zelo previdno.
Repen tabor: Mraz, burja in zameti ter led na cesti. Nobenega avtobusa in le redki avtomobili z verigami. Temperatura —7 stopinj.
Bazovica: Burja, poledica, zameti. Iz Trsta je avtobus vozil samo do Bazovice. Redki avtomobilisti z verigami.
Boršt: Burja in poledica. Avtobusa ni bilo. Nekateri vaščani niso šli na delo v mesto.
Dolina: Poledica in burja, vendar ne huda.
Mačkovlje: Burja nanaša sneg, cesta prevozna samo z verigami.
Ricmanje: Led, burja ne prav hu-
da. Vožnja le z verigami.
čampore: Nekaj burje, malo snega. Cesta prevozna.
Iz Kopra so nam sporočili naslednje vesti:
Slabo vreme na Primorskem se nadaljuje. Danes je ves dan pihala močna burja in povzročila velike zastoje v prometu. Vse ceste so namreč poledenele in cestna podjetja jih niso v stanju učinkovito čistiti, ker veter znova in znova nanaša sneg. Zato so začasno zaprte za ves promet ceste Kozina -Reka, Divača - Senožeče, Senožeče -Sežana, Sežana - Divača, Hrušica -Col, Mrzli Log - Log pod Mangartom, Idrija - Vojsko, Nova Gorica -Lokve in Col - Predmeja. Predstavniki cestne službe so po telefonskem razgovoru povedali, da ne morejo odgovoriti, kdaj bo spet vzpostav-
ljen redni promet na glavnih cestah Koper - Ljubljana, Koper - Reka in Trst - Ljubljana.
Kaže, da so najslabše razmere na cesti Kozina - Reka, ker so zlasti na odseku od Obrova do Šapjan veliki zameti in so po cesti križem kraiem vozila, ki jih je presenetilo slabo vreme, zaradi česar je zelo otežkočeno delo za čiščenje ceste.
Tudi na drugih cestah lahko pride vsak čas do zastoja. Goriški avtobus, ki je včeraj ob 18. odpeljal iz Ljubljane, je prispel v Novo Gori-m šele danes ob pol treh zjutraj Pot skozi zamete v Vipavski dolini mu je utiral čistilec novogoriškega cestnega podjetja.
Na slovenski obali so prav tako vse ceste poledenele. Čeprav so jih čez noč posuli, se promet le počasi odvija naprej, ker burja odnaša pe-
sek. Težave imajo tudi pešci, saj so ulice po mestih prav tako poledenele.
Nasvet voznikom. Vozite previdno in počasi. Kdor želi na Kras, naj ne gre brez verig. Odložite izlete od Kozine in Sežane naprej.
Darila za slepe otroke
Tudi letos so na pobudo trgovcev in kramarjev, ki imajo svoje trgovine in stojnice na pokritem trgu v Ul. Carducd, postavili božično drevesce, okrog njega pa so uredili prostor m zbiranje daril za slepe otroke zavoda Rdttmeyer. Darila, ki jdh bodo prispevali trgovci, kramarji in drugi meščani, bodo podelili slepim otrokom v nedeljo, 10. januarja.
NmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiimiimiuifimiiimitiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimiAiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiu
VČERAJ IN DANES V GREGORČIČEVI DVORANI
Zasedanje odbora za zaščito ogroženih jezikov in kultur
Danes bodo na vrsti v glavnem problemi slovenske skupnosti v Italiji
Federalni- odbor za efcnično-jesd-kovne skupnosti in regionalne kulture v Italiji, ki je sekcija Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDI/3M), je za včeraj in danes sklical svoje drugo zasedanje, na katerem so v ospredju vprašanja, ki se tičejo slovenske skupnosti v Italiji. Poleg sedanjega zasedanja je bdlo pred dvema letoma v Spetru Slovenov. Tokrat se zasedanje vrši v našem mestu in sicer v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa in je bdlo sklicano v nekakšen odgovor na fašistične izgrede v lanskem decembru, v Spetru Slovenov pa je odbor sklical zasedanje v znak podpore najbolj zapostavljenemu delu slovenske skupnosti v Italiji.
Nenavadno hude vremenske razmere so preprečile nekaterim članom vodstva, da bi prišli na zasedanje, južnotirolski poslanec Die-tel pa je svojo odsotnost upravičil z boleznijo. Kljub temu je bil včerajšnji del zasedanja živ in zanimiv. Dr. Gustavo Bura.tti je najprej prikazal namene organizacije in poudaril, da je njihova organizacija sicer poldtična, da pa se noče vezati za stranke, ker noče biti od njih kondicionirana, pač pa sprejema v svoj krog vse kulturne organizacij« in posameznike, ki se ukvarjajo s problemi ogroženih jezikovnih skupnosti in njihovih kultur. Ker temelji organizacija na nadstrankarski osnovi, nima finančne podpore strank, zato je malone stalno v finančnih težavah in se sedaj trudi za to, da bi prišla do pomoči iz skladov UNESCO.
Dr. Buratti je nato na dolgo govoril, kaj je tajništvo federalnega odbora napravilo v zadnjem času za to, da bi tudi dežele z navadnim statutom vključile v svoj statut člen, M bi zagotavljal obrambo morebitnih neitalijanskih jezikovnih skupnosti v Italiji, ki jdh je, kot je pozneje nazorno prikazal, kar cela vrsta. Poudaril Je, da so tl napori tajništva ponekod naleteli na razumevanje in prinesli ustrezne rezultate, drugod pa na nerazumljiv odpor, vendar se more v splošnem reči da se je problem marsikatere Jezikovne skupnosti v Italiji premaknil z mesta, ponekod pa so se jezikovne in nacionalne skupnosti na osnovi teh pobud sploh prebudite, oziroma se začete prebujati,
Nato Je prikazal tudi glavne jezikovne in nacionalne skupnosti v Italiji, začenši s provansalsko in fTancosko-provensalsko skupnostjo, ki naseljujeta gornje dete alpskih dolin od Ligurije pa do Doline Aosta, nato je prikazal razne nemške otoke In otočke- v Dolind Aoste, v okolici Veroelllja, spregovoril je o dveh večjih nemških otokih blizu Verone in Vicenae ter o neznatnem
nemškem otočku «Gdazza», ki je značilen po tem, da se je tam o-hranll najbolj arhaični nemški jezik. Z naštevanjem nemških jezikovnih otokov in nemško govoreče etnične skupnosti je nujno prišel do juanotirolske dežele, kjer zasledimo poleg nemško govorfeče večine v bocemski pokrajini tudi veliko Nemoev v tridentinski pokrajini, poleg njih pa veliko področje, naseljeno z Ladincd. Za slednje je tudi v tem primeru značilno, da jdh razni zakoni in statuti ter celo mednarodne pogodbe delijo kar na več delov, na del, ki je vsaj kolikor toliko priznan in zaščiten ter na del, ki nima nobenih pravic. Mogli bi reči, da je z njimi nekako tako, kakor s Slovenci na Tržaškem in Goriškem ter s Slovenci v Beneški Sloveniji. Govoril je tudi o Furlanih, ki prav tako spadajo med La-ddnoe, nato pa prikazal, kod vse žive na Apeninskem polotoku albanske jezikovne skupnosti, ki so raztresene tudi po Siciliji, medtem ko najdemo hrvatsko jezikovno Skupnost živo te v treh občinah v Abrudh, dve grški jezikovni skupnosti pa v Apulli.
Slovenska manjšina v Italiji včeraj nd prišla na vrsto in se bo o njenih problemih govorilo danes, ko bo govor o Slovencih in nedavnih fašističnih demonstracijah ter o problemu ljudskega štetja.
Zasedanje, M ga je vodil Boris Pahor ln ki so se ga udeležili poleg že omenjenega dr Buratti ja, še senator Giuseppe Maria Siibille iz Piemonta, Provansalec Osvaldo Oois-son ter Ptah, ki tudi prihaja iz Piemonta, so pozdravili v imenu Sindikata slovenskih šolnikov dr. Franc Škerlj, Filibert Benedetič v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze, prof. Samo Pahor v imenu Narodne ln študijske knjižnice, inž. Josip Pečenko v imenu Socialistične stranke Italije, dr. Drago Štoka kot deželni svetovalec in član Slovenske skupnosti, Pertot Stanko v imenu Slovenske levice, poslanec Albin Škerk pa v imenu tržaške federacije KPI.
Kakor smo že omenili, se bo zasedanje nadaljevalo danes dopoldne.
Študentje iz Koroške v Trstu in Gorici
Danes bodo dopotovali v Trst slovenski študentje celovške gimnazije. Dalj časa so se pripravljali na predstavo medvojne drame »DNEVNIK ANE FRANK«. Do zdaj so jo na več krajih po Koroškem igrali, V teh dneh pa, ko imajo počitnice, so se odtočili in prišli tudi v Trst
Zaradi poledice se Je marsikateri pešec znašel na tleh. Zato M bilo priporočljivo, da pločnike očistijo nevarne ledene skorja
Novoletna poslanica predsednika Ribezzija
Predsednik deželnega sveta Ribeza! je ob novem letu naslovil na prebivalstvo Furlandje-Julijske krajine običajno novoletno poslanico po raddu. Ob tej priliki je govornik naglasil, da tako deželne kakor tudi javne in deželne organe čakajo še številna nerešena vprašanja, katerih se bo treba lotiti s skupnimi prizadevanji, zavedajoč se neizbežnega truda, dela in žrtev. Prof. Ri-bezzd je v poslanici omenil tudi nedavne dogodke v Španiji, Leningradu in na Poljskem ter jih obsodil kot »Izzivanja demokratične Evrope«. Na koncu je govornik pozval vse narode, naj se oprimejo demokracije kot edinega sredstva za dejanski napredek človeštva. Govornik je ob zaključku zaželel vsem dežetanom, izseljencem in prebivalcem sosednih dežel mnogo uspeha v novem letu.
Lanski promet v luki presegel 27 mil. ton?
Po prvih cenitvah neuradnega značaja naj bi blagovni promet v tržaški luki v lanskem letu pre segel 27 milijonov ton. (V letu 1969 je promet dosegel 23,719.487 ton). Lani se je povečal zlasti dovoz surove nafte za naftovod Trst-Ingcl stadt in za manjši naftovod Trst-Dunaj. Znatno se je povečal tudi dovoz surovin za železarno Italsi-aer pod Skednjem. Raže pa, da se je tudi tradicionalni »trgovski* promet občutno povečal, in sicer po omenjenih cenitvah za okoli 10 od sto v primeri z letom 1969.
Znatno večji promet kakor v letu 1969 pa so zanesljivo zabeležili na ronskem letališču. V letu 1970 so letala pripeljala in odpeljala skup ■ no 119.000 potnikov, medtem ko so jdh našteli prejšnje leto 65.000. K tolikšnemu razvoju prometa je pripomogla vzpostavitev novih dnevnih zvez z notranjostjo Italije in pa številni čarterski poleti iz Skandinavije in drugih evropskih predelov med poletno turistično sezono. V tekočem letu naj bi letališče dobilo prvo redno zvezo s tujino, in sicer z Zagrebom. Po tej prvi zvezi prideta na vrsto še redna zveza z Beogradom in pa zveza z Duna jem.
Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 6. strani
PROSVETNO DRUŠTVO «PRIMOREC» IZ TREBČ
priredi v dvorani prosvetnega društva v Trebčah dne 9.1.1871 ob 20.30 ln 10.1.1971 ob 17. uri
VOKALNO
INSTRUMENTALNI
VEČER
s sodelovanjem Dorine Kante — itaadljansfce prvakinje na harmoniko, mešanega pevskega zbora «Primorec» iz Trebč, ansambla «Miramar» večkrat nagrajenega na raznih tekmovanjih in domačega instrumentalnega «Tria».
Dirigenta:
Oskar Kjuder in Cezar Možina.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «TABOR»
— OPČINE
želi svojim članom, vsem vaščanom ter bratskim prosvetnim društvom, športnim in ostalim organizacijam, uspešno novo leto 1971.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju
vabi v petek, 8. januarja ob 20.30 k predavanju
STODEVETDESET LET ŠKEDENJSKE ŠOLE
Predava prof. Samo Pahor
Naročniki! Bralci!
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Poravnajte celoletno naročnino že sedaj !
Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prejme v dar slovensko knjigo.
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 950 Ur.
in Gorico. Na največ ji oder sicer ne morejo, zato pa bodo igrali danes dvakrat: ob 17. uri na odru Marijinega doma v Ul. Risorta, zvečer ob 20. uri pa na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Slovenski tržaški študentje oenimo deto naših stanovskih tovarišev in vse igralce v našem mestu prav toplo pozdravljamo.
Prihodnji teden bodo koroški študentje obiskali Goriško in nastopili trikrat. Kljub burjl in snegu želimo gostom prijetno bivanje med nami.
Tržaški študentje
fililillllliilininmiiilliiiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiunitimiiiHiiiitiMiiiiiiiniimtiiiiifiii,11111111111,iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuii
NOVOLETNE SOCIALNE NOVOSTI
Pokojnine povišane za 4,8 od sto Stanarine zamrznjene za 3 leta
Sklep o pokojninah je avtomatičen zaradi prilagajanja draginji Zamrznjen je stanarin pa vsebuje «dekret* a konjunkturi
Pokojnine, ld jih izplačuje ustanova INPS so od predvčerajšnjim, se pravi od novega leta dalje, za 4,8 odstotka višje. Povišek je avtomatičnega značaja in se računa na osnovi Brodoliniijevega zakona o povišanju pokojnin v skladu s povišanjem življenjskih stroškov.
Povišek je sklenil minister za delo Donat Cattin na osnovi primerjalnega računa o indeksih življenjskih stroškov od julija 1968 do junija 1969.
Koliko znaša povišek? Računajo, da bo vsak upokojenec prejel približno 1.200 lir pokojnine več. 4,8-odstotni povišek pomeni namreč 480 lir za vsakih 10 tisoč lir pokojnine. Jasno pa je, da prejemajo tisti, katerih pokojnina gre v sto-
tisoče, znatno več. So, recimo, državni funkcionarji ali visoki uradniki, ki prejemajo starostno pokojnino v višini nekaj stotisočakov. Zanje bo povišek, ki je odstoten, med 10 in 18 tisoč lir. Zato se nekateri, ki takih pokojnin ne uživajo, upravičeno sprašujejo, zakaj odstotno povišanje. Mar bi zavod INPS, odroma ministrstvo za delo in _ socialno skrbstvo, ne odredili »številčnega* poviška, se pravi diferenciranega poviška, ki naj denar, s katerim razpolaga država, razdelili bolj pravično in povišali predvsem minimalne pokojnine, ki so za dostojno življenje premajhne. Jasno je, da se bo redkim upokojencem, ki uživajo nekaj sto tisoč lir mesečne pokojnine prav
Včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 3. januarja
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 9.47 — Lu. na vzide ob 11.03 in zatone ob -.
Jutri, PONEDELJEK, 4. januarja
ANGELA
Vreme včeraj: najviSJa temperatura —1,5, najnižja —3,2, ob 19. uri —2,2, zračni tlak 1006,3 pada, veter 46 km severovzhodni, sunki burje 114 km na uro, vlaga 48-odst„ nebo 8/10 pooblačeno, morje razgibano, tempe, ratura morja 8,8 stopinje,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2, januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
Umrli so: 1 dan star Dennls Pltte-ri, 62.1etn! Carlo Viti, 15 ur star Luca Finetti, 75)etna Cisco Maria, 81-Ietni Giuseppe Makovec, 86-letnt Mario Ce. riani, 46-letna Eleonora Pantarotto, 71 letni Carlo Sik, 92.1etni Matitia Pettl-rosso, 59-letna Anna Rumer, 68.1etni Mario Taucer, Baletni Glorglo San. drln, 68.1etnl Giacomo Morassl, 77. letna Elvira de Baselll, 68-letna Giu-seppa Saltta por. Dragovlna, 73.1etnl Pino Glussi, 67-letna Maria Ielercich vd, Tomasi, 69-letna Dorotea Palma Petrič, 19-letna Ester Kozman, 59-letn! Giovannl Brecelj, 68-letna Elsa de Por. tada, 77-letnl Mario Gropaiz, 70-letna Giulla Vouk por. Zidar.
Oklici: tiskar Livlo Salata In uradnica Tiziana Sulini, delavec Lulgl Farrugglo In gospodinja Janet Can. qulnl, aranžer Francesco Cantatore In uradnica Loredana Fachln, vratar Ro. mano Drozlna In trg. pomočnica Lilia. na Corossi, geometer Ferrucclo Silil In uradnica Lucla Catta, trgovec VIncen.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Vlaje XX
TEL. 96-301 Settembre 16/111
zo Salta In uradnica Silvana Bettln, sel Dorlano Pison ln frizerka Gabriel, la Sermltz, tehnični uradnik Augusto Diqua! in trg. pomočnica Gianfranca
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
fotografski material
Trat, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijatelje dn znance naprošamo da nas obiščejo
Rustia, bolničar Ello Salamone In u. radnlca Mariagrazla Deodato, šofer Oreste Granato in blagajničarka Na. dla Zennaro, delavec Giuseppe Švara In gospodinja Maria Salvi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmettl, Borzni trg 12; Centauro, Ul, Rossettl 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; San’Anna, Ko. lonkovec 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 19.36	do	8.30)			
Biasoletto, Ul. Roma 16;			Davanzo.		
Ul Bemini 4; Al	Castoro,		Ul. Cava-		
na 11, Sponza, Ul.	Montorslno			9 (Ro	
J»n).					
LOTERIJA					
BARI	n	30	53	55	51
CAGUARI	89	58	80	5	47
FIRENCE	12	58	63	88	30
GENOVA	77	75	28	71	79
MILAN	2	84	1	42	71
NEAPELJ	41	34	62	47	71
PALERMO	4	25	16	30	17
RIM	53	3	79	58	19
TURIN	27	62	23	28	43
BENETKE	67	86	44	45	43
ENALOTTO					
12 1	2 1 X	1	X 1		2 X	1
Kvote:	12 točk -		■ 3.122.000;			n
točk — 150.000; 10 točk -			■ 15.000 ilr.		
malo poznalo, če bo njihov povišek majhen, medtem ko bi se nekaj tisočakov poviška minimalnih pokojnin poznal.
Povišek pokojnin je, seveda, izredno velike važnosti za naše mesto, kjer je število upokojencev IN PS nad 75 tisoč.
Nekaj deset tisoč je tudi stanovanjskih upravičencev, katere zanima vest, da s 1. januarjem 1971 začne veljati novo »triletno zamrz-njemje* stanarin, ki ga predvideva gospodarski »dekret*.
Novi »dekret* je glede stanarin še širši, kot prejšnji zakon št. 833 iz leta 1969. Ta je namreč predvideval »zamrznjenje* stanarin v stanovanjih do pet koristnih prostorov, če je »indeks naseljenosti* ena aii več o6eb za vsak prostor. Sedaj se je ta indeks znatno znižal in je 0,75. To pomeni, da stanuje lahko v petih prostorih tudi štiričlanska družina.
»Dekret* za stanarine, ki je začel veljati 1. januarja, določa tudi, da se »zamrznejo* proste stanarine na višino januarja 1967. Če pa so bale stanarine določene že prej, se ne smejo povišati za več kot 5 odstotkov.
Kar zadeva izgon iz stanovanja pa določa »dekret*, da smejo stanovanjski upravičenci, točneje — najemniki, prositi pretorja za odlog, ki sme bilti dolg tudi trideset mesecev.
Računajo, da je to koristen rok do dne, ko bo uveljavljena stanovanjska reforma.
Prepovedi voženj težkih tovornjakov za leto 1971
Znano .je, da je v nedeljah in praznikih, v glavnem, prepovedano kroženje po državnih cestah tovornjakov z več kot 50 stotov blaga ali lesa.
Ministrsvo za javna detla je 16 decembra lani izdalo odlok, v katerem omen,ja nekaj primerov, ko je vožnja po državnih cestah dovoljena tudi za tovornjake z več kot 50 stotov blaga v določenih dneh
Vsled tega odloka je tržaški pre fekt odredil, da .je dovol.jena vožnja takih tovornjakov v naslednjih dneh: 6. januarja, 19. merca, 20. maja, 2. junija, 1. novembra. 4 novembra, 8. decembra.
Pač pa je prepovedana vožnja za omenjene tovornjake od 9. do 20. ure v naslednjih dneh: vse nedelje. L januar, 12. april, 1. maj, 10. junij, 29. junij, 14. avgust, 25. de cember.
rriapevajto za ljoIo-apcoenik v Cerknem !
Nazionale 14.30 »La carica del 101», Walt Disneyev film. Technicolor.
Eden 14.30 «Le copple», Monica Vittl, Alberto Sordl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 1430 »Brancaleone alle cro-ciate«, Vittorio Gassman, A. Celi, B. Lončar.
Grattacielo 14.30 «La priona notbe del dott. Danieli industriale, coi com-plesso del giocattolo«. Lando Bur. zanca, Katla Christlna, Saro Urzi. Prepovedano mladini pod 14, letom.
Ezcelsior 14.30 «Vamos a matar com-paneros«, Franco Nero, Tomas Mil-lian.
Hltz 14.00 »La moglie del prete«, Soha Loren, Marcello Mastroianni Technicolor.
Alabarda 14.30 «C’č Sartana ... ven. dl la pištola e comprati una bara«, George Hilton, Erika Blanc. Film vvestern. Colorscope
Fllodrammatlco 15.00 »Le svedesl sl confessano e .. .», Anne Nord, H. Gustafsson. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «Quando le donne ave. vano la coda«, Senta Berger, Glu. liano Gemma. Prepovedano mladi, ni pod 14 letom.
Crlstallo 15.00 «11 prete sposato«, Ros. sanna Podesta, Lando Buzzanca. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 14,30 «Venga a prendere 11 caffč da noi», Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 14.00 (oContestazione generale«, Vittorio Gassman, Nino Man. fredl, Alberto Sordi. Technicolor.
Vittorio Veneto 14.00 «MASH», Do-nald Sutherland. Elliot Gould. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 14.30 «>E venne 11 tempo dl uc. cidere«, Jean Sobieski, Anthony Ghidra. Technicolor.
Impero 15.00 «Topolino story». Walt Disney. Technicolor,
Astra 14.30 »I glrasoli«, Soha Loren, Marcelio Mastroianni. Technicolor,
Abbazla 14,30 »I bucanieri«, Yul Bryn-ner, Charlton Heston, Claire Bloom.
KINO »IRIS* PKOSIK
predvaja danes ob 16. uri Oi-nemasoape barvni briljanta! ffilm:
LTNAFFERRABILE INVINCI-BILE Mr. INVISIBILE
Igrajo: D. Gones, G. Maschdn, I. Sahaener
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri barviti avanturistični film:
LA TENDA ROSSA
Sindikat slovenske šole sklicuje za jutri, 4. januarja 1971 ob 18. uri sestanek upravnega in pomožnega osebja na slovenskih šolah. Sestanek bo na sedežu sindikata.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST • Ulica F. Filzi (t. 10 ral. 38101/38045
opravila vse bančne posla
kupuje tufo valuto
Včerajšnji odkupni devizni tečaji:
Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Dinar
620,— 590,— 1 475,— 142,— 110,— 12,-172,-170,— 23.80 42,—
PREMOŽNA DRUŽINA iz Verone išče za gospodinjsko pomočnico dekle, ki ljubi otroke. Lastna soba in vse udobje. Dobra plača.
Saigaro, Via C. Betteloni 19 37100 Verona
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Napovedana predstava «Moč uniforme«, ki bi morala biti danes v Nabrežini, zaradi slabega vremena odpade.
Gledališča
Mali oglasi
■CITROENI — mehanična delavni, ca Samarlttant In Mlceo ln prodaja nadomestnih delov lil. Hlttmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl po-Iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA/ Ste osamljeni, pogrešate toplih besed m družine? Se želite izogniti avanturam neresnic, ln izkoriščanju, neugledne mu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. Pie-teršnlkova 24 a.
Premožna družina išče gospodinjsko pomočnico s priporočili, ki ima rada otroke. Zelo ugodni pogoji. Plsa. tl na: Cassetta 345 SPI, 26100 Vicenza.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes s pričetkom ob 16.30 bo v gledališču Rossettl ponovitev Brechto. ve komedije »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«, v kateri nastopajo Tino Buazzelli, Corrado Pani in drugi Igralci torinskega gledališča.
Jutri bodo igralci počivali, predstave pa bodo ponovno pričeli v to-rek zvečer in jih bodo nadaljevali do nedelje, 10. januarja. Pri blagajni v Pasaži Protti so danes na razpolago rezervacije za predstave do petka 8. januarja.
AVDITORIJ
Danes bo v Avditoriju predstava otroške povesti »Dogodivščine Fiordl. nanda«, ki jo je napisal Furio Bor. don. Nastopajo igralci stalne gledališke skupine »Gledališče za otroke« v režiji Francesca Macedonija. Scene je pripravil Marino Sormani, kostume pa Sergio d’Osmo. Igro bodo ponavljali do Treh kraljev. Vstopnice po 300 lir za otroke in 500 za spremljevalce so na razpolago v Pasaži Protti.
Razstave
ŽIVA PRIRODA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava in trgovina troplč. nlh, sladkovodnih ln morskih rib, eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk). Odprto 'vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13, ure ter od 16. do 20. ure. Zares spele, takulama razstava.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20,30 uri odborova seja. Prosimo, da se odborniki seje točno’ in polno, številno udeležijo.
Razna obvestila
Danes, 3. januarja bodo v Tr. stu gostovali slovenski študenti iz Celovca. Igrali bodo »Dnevnik Ane Frank« ob 17. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta In ob 20. uri v Mari. jinem domu pri Sv. Ivanu.
Darovi in prispevki
Vesela družba ki je silvestvorala «Pri županovih« v Padričah, daruje 20.000 lir za športno društvo «Gaja»,
Namesto cvetja na grob tete Marije Grgič darujejo Milka, Zdenka in Stanka 2.000 lir za prosvetno društvo «Slovan» in 2.000 lir za športno diru-štvo «Gaja».
V	spomin pok, Marije Žagar vd. Grgič darujejo Grgič Rafael Ij500, Žagar Josip 1.500 in Grgič Oskar 1.500 lira za p. d. »Slovan«,
V	počastitev spomina pok. Šantle Tončke Godina, daruje družina San-cin . Marija, Sida in Vinko 2.500 Ur za p. d. Ivan Grbec.
V	spomin na pok. Pranja Kodriča daruje družina Sancin . Marija, Slda In Vinko 2.500 lir za p. d. Ivan Grbec.
Ob spominu na nepozabne starše Alojzije In Stefana Godina, darujejo hčerke 3j000 lir za p. d. »Slavko Škamperle«.
Ob 8. obletnici tragične smrti sina Julija Colauttija darujejo mati in sestri 5.000 lir za p. d. Primorec in 5.000 lir za SD Primorec Iz Trebč Dr, An. ton Barbiš iz Genove daruje 20,000 lir za Dijaško matico In 5.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico.
Namesto cvetja na grob strica Matije Petarosa darujejo nečak Pepi in družina 10.000 lir za prosvetno društvo »France Prešeren« v Bol.iuncu
ZAHVALA
Vsem, ld so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago ženo in mamo
Pierino Cerkvenič por. Furlan
se iskreno zahvaljujemo.
Družina Furlan
Trst, 3. .januarja 1971
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ld so sočustvovati z nanti ob Izgubi naše drage mame ta none
Marije Žagar por. Grgič
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin in Jo spre* miti na zadnji poti.
Družina Milan Grgič
Padriče, 3 januarja 1971
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, Id so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
IVANA SARDOČA
Posebna zahvala dr. De lani ju, g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ta vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.	DRUŽINA SARDOČ
Slivno, 3. Januarja 1971
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mma ln nona
IVANA ZOBEC vd. PETRINJA
Pogreb bo Jutri, v ponedeljek, 4. t.m. ob 15. url na pokopališču v Kopru.
Žalujoči: sinovi Danilo, Peter in Slivo, hčere Marija, Nada in Slava, snahe, zet je, vnuki, pravnuki ln drugo sorodstvo.
Koper ■ Celje - Trot - Izola - Klanec, 3. Januarja 1971
GORIŠKI DNEVNIK
GORIŠKA TRGOVINA V NOVEMBRU
NEDEUA, 3. JANUARJA
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijske oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Bach; 10.45 Za dobro vodjo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Rin-garaja; 11.50 Vesele harmonike;
12.00	Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj in zakaj: 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska igra; 17 30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika;
19.00	Lahka glasba; 19.30 Filmska g'asba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v umetnosti; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 14.00 «E1 Campanon*.
PONEDELJEK, 4. JANUARJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.30 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.30 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 2145 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.45 Puccini; «La Boheme*.
Dobri rezultati maloprodaje po zaslugi jugoslovanskih kupcev
Vloge po raznih denarnih zavodih so dosegle okrog 84 milijard lir ■ Podatki o izvozu in uvozu s Slovenijo
PROGRAMA RADIA KOPER NISMO PREJELI.
PROGRAMA RADIA KOPER NISMO PREJELI.
nacionalni program
8-00 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bongiomom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče;
12.29	Hit Parade 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popevke; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.31 Spored s P. Villaggiom; 18.io Nedeljski koncert, 19.30 Lahka glasba; 20.25 Oddaja z Ginom Bra-mieiijem; 21.20 Koncert; 22.10 Lahka glasba z Dunaja.
II.	PROGRAM
8.30,	13.30,	19.30	Poročite;	8.40
Plošče;	9 35	Veliki	variete;	11.00
Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 16.00 O-parna glasba; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za	začetek;	11.15
Orgle;	11.50	Folk.	glasba;	12.20
Čajkovski; 13.00 Melod ama; 15.30 Radijska igra; /7.05 Jazz; 17.30 Plošče; 19.15 Večerni koncert;
21.30	Radijska priredba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.25 Ha y dno vi kvarteti; 10 20 Mojstri mterpretadje; 11,05 Medigra; 12.30 Plošče resne glasbe; 14.10 Sodobna ital. glasba; 15.30 Simf. glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17 00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za obroke; 8.57 Glasbena medigra; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.00 še pomerite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pojavljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Lepe melodije; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta;
17.30	Radijska igra; 18.40 Griegov! motivi; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razgled-oo?’ HH-Od «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ital. televizija
11.00	Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Risanko; 12.55 Dan po Canzondssimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ijetijska oddaja; 15.00 Šport; 10-45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Komike; 19.00 Dnev-"tk; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike: 20.30 Dnevih1’ 21 00 «Vojna in mir* — film; ^20 Športna nedelja; 23.00 Dnev-
II. KANAL
18.00	Neapeljske pesmi; 21.00
99	2L15 Glasbeni spored;
«• 15 Filmi 70.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 13.15 Hit Parada, 13.45 Sop-.ed s C. Villo;
14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 od prejšnjega oktobra.
V	preteklem mesecu novembru so v maloprodajni trgovini na Goriškem ugotovili po podatkih trgovinske zbornice večjo prodajo v primeru s prejšnjim oktobrom Temu so zlasti pripomogli praznik republike v Jugoslaviji, ko so kljub slabemu vremenu odjemalci z druge strani meje preplavili goriške trgovine in so med drugim pokupili, prav zaradi dežja, tudi vse razpoložljive dežnike. V novembru so zaključili tudi sezonske razprodaje, pač pa se je v normalnem obsegu nadaljevala prodaja na obroke.
V	okviru videmskega sporazuma za maloobmejni promet so v novembru zabeležili zmanjšanje uvo za, ki je dosegel 240 milijonov (v oktobru 330 milijonov); po drugi strani pa se je povečal izvoz v Slovenijo na 305 milijonov ter se tako za 266 milijonov lir povečal
Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 13.45 Ekonomska panorama; 19 00 Kulturne aktualnosti; 19.30 Neapeljske pasmi; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Simf. koncert; 22.05 XX. stoletje.
II.	PROGRAM
8.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročite; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Telefonski pogovori;
12.35	Alto gradumento; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vsa, toda o vsem; 15.40 Popoldanska oddaja;
18.45	Popevke; 19.02 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21 00 Kvizi narobe; 21.30 Pevac v množici; 22.00 Beethoven; 22.40 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Klavirske skladbe; 15.39 Berlioz; 17.20 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Radijska igra.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.05 Nabožna glasba; 10.10 Beethoven; 10.20 Ravel; 11.00 Medigra; 12 00 Folk. glasba; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Simf. glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 S pevcema M. Malus in V. Vuko-vom; 10.15 Pri vas etena; 12.10 Dušan Kostič: Črnogorska suita;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13 30 Priporočajo vam...; 14.10 Lahka glasba; 14.35 Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Poje zbor »Svobode* iz Domžal; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.35	»Iniema 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Henčka Burkata; 20.00 Giordano: «An-dre Chenier*; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih — agronom;
13.30	Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kuhuma oddaja;
19.45	športni dnevnik in kroiike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «Amerikanec v Parizu* — film; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21 16 Ekonomska panorama; 22.05 Beethoven.
Uvozili smo: sveže mleko, goveje in prašičje meso, konje za delo in za čakol, divjačino, krompir, drva in industrijski les ter razne lesne izdelke.
Izvozili pa smo predvsem: riro-gerijsko blago, tekstilne izdelke, e-lektricni material, higienske in sa nitame naprave, avtomobilske nadomestne dele, kmetijske stroje in pritikline, cement, plastične izdelke, gradbeni material in gradbene potrebščine, pisarniške potrebščine in razne industrijske izdelke.
V istem mesecu je pristojni urad trgovinske zbornice izdal tudi številna izvozna dovoljenja odnosno potrdila za izvoz blaga v razne evropske in izvenevropske države za skupni znesek 65 milijonov hr. Izvozili smo:	slaščiče, blago iz
plastičnih mas, parkete, električni material, industrijske hladilnike, tekstilne stroje itd.
Kar se tiče hranilnega poslovanja so ob koncu septembra dosegle vloge pri poštni hranilnici na Goriškem 10.5 milijarde lir od tega nad polovico v poštnih bonih. Pri
raznih bankah in hranilnicah pa I so vloge vseh vrst dosegle nad 73 milijard lir; od tega so znašale vlo ge zasebnikov in zasebnih podjetij nad 50 milijard lir.
V oktobru .je bilo na Goriškem protestiranih 55.846 menic, zavrnjenih pa 169.379. Novembra so proglasili tudi stečaj enega podjetja.
Na splošno je bilo torej po teh podatkih tudi položaj v trgovini zadovoljiv, saj je na splošno izkazoval napredek v primerjavi s prejšnjim mesecem. Isto lahko trdimo tudi o ostalih hranilnih vlog.
Tiskovna konferenca dr. Ciana
KD bo tudi lotos nadaljevala -s politiko leve sredine
Pokrajinski tajnik KD za Goriško dr. Cian je včeraj dopoldne sklical na sedežu stranke tiskovno konferenco, na kateri je zbranim novinarjem najprej voščil srečno novo leto. Nato je na kratko poročal o lanskem delu stranke in o političnem položaju na Goriškem ter na politiko levega centra. Kar se tiče programa za delo v letu 1971 je dr. Cian poudaril, da nameravajo delovati s politiko levega centra, kateremu bodo dali še več pozornosti in ga skušali še bolj utrditi tudi tam, kjer se lani to ni zgodilo.
Omenil je nato razdelitev pokrajine na razne okoliše, ki bodo povezani tudi z okoliši sosednih pokrajin. Tako na primer naj bi uredili skupni okolji za Krmin, Manzan in Čedad.
Glede urbanističnih načrtov se bodo ravnali po navodilih in sklepih, ki jih bo sprejete deželna uprava. Pri javnih delih bodo nadalje raz delili načrte, ki so bili sprejeti v začetku 1970 ter tako glede cest kot drugih infrastruktur s posebnim ozirom na avtoport in na novi mejni prehod pri Štandrežu. Govoril je tu-
di o izvajanju gospodarskega - industrijskega programskega načrta, ki ga je izdelala krščanska demokracija in katerega bodo tudi letos nadaljevali.
Na mednarodnem področju so se ohranili dobri odnosi z Jugoslavijo tudi po odložitvi obiska predsednika Tita v Italiji, ker sta obe strani pri tem prispevali da ni prišlo do skalitve v sodelovanju. Končno je še omenil, da bo morda že januarja pokrajinski kongres krščanske demokracije in da bodo na tem izvolili novo vodstvo stranke na nov način in po spremenjenih metodah
iiimiiiiiimmmiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiHiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SNEŽNEM METEŽU IN BURJI
CESTE NA VIPAVSKEM IN PO SOŠKI DOLINI
Cesta Gorica -Most na Soči - Idrija • Kalce prevozna z verigami - Odprta je tudi cesta iz Gorice do Razdrtega - Zaprti sta cesti čez Črni vrh in na Lokve
JU«. TELEVIZIJA OD 3. DO 9. JANUARJA 1971
9n nnNE^rJA’ 3’ ianuaria J0.00, 22.05 Poročila; 9 30 Pet
po domače; 9.35 Kmetijski H.00 Otroška matineja; 12.30 TV kažipot; 16.20 Festival
pLle?U: 17’30 Kratek Lltn; 17.45 Preteklih 305 dni; 18.30 »Mestece fcytoo» — ser. film; 20.35 »Levi-9?«**“ humar-: 21.20 Videofon; ^‘•35 športni pregled.
PONEDELJEK, 4. januarja 2205 BO0<Mla: 11.45 in /4.15 Slalom za ženske; 17.40 Lut-'n yna oddaja; 18.00 »Zgodbe o tuktuju* - mlad. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Karavana — reportaža; 19.05 Mladi za mlade; 20.35 ■Jp)warcL »Temna hrastovina* ~ “ drama.; 21.25 Slamnata štrena, pomladne duri — iz cikla Živa dediščina.
TOREK, 5. januarja . 20.00, 22.45 Poročite; 17.50 De °°k in sonce — pesmi Srečka Kosovela; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Samantha Sang v studiu 14; 19.00 Mozaik; 19.05 O-8enj, ki se ne bo razplamtel — ob Mednarodnem letu izobraževanja; io T* ^Soja za življenje v dvoje; /“■40 Sestava in tehnična izpeljava slovarja; 20.35 Joy, ubogo dekle T an2- film; 22.15 Nokturno — A?ton Repnik; 22.30 Smučarska ti>-A tekmovanja na Pohorju — reportaža.
SREDA, 6. januarja 2000 Poročila; 12.55 Bischofsho-Smučarski skoki; 17.55 »Ča-jy*na piščalka* - ser. film; 18.15 ^Hk; 18.30 Zabavna glasba; 1J-05 Kratek film; 19.20 Po sledeh napredka; 20.35 Monitor; 21.35 »Zgodbe za vas* - ser. film; “ 00 Jazz, ob koncu poročila. ČETRTEK, 7. januarja 20.00 Poročite; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 »Ve-in!LPustolovščina* — ser. film; jo.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse Jndjenje v letu dni — ser. odd.; 20.35 A. Maroddč: »V pasti* —
odd. Mali oglasi; 21.25 Kulturne diagonale; 22.10 Kara jan predstavlja. ob koncu poročite.
PETEK, 8. januarja 20.00, 22.25 Poročite; 17.45 A. Lindgren; »Erazem in potepuh*; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz; 19.00 V leto 1971; 20.35 Sto tisoč dolarjev na soncu* — franc. film. SOBOTA, 9. januarja 20.00, 23.15 Poročite; 16.40 Ob-zo nik; 16.55 Turopoljska svatba; 17.20 «Ivanhoe» — ser. film; 17.45 in 18.40 Državno prvenstvo v košarki; 19.20 S kamero po svetu;
20.35	Zabava vas Rachel Welch;
21.35	«Svet, v katerem živimo* — ser. film; 22.05 »Nepremagljivi* — ser. film; 22.55 TV kažipot.
Kot smo že poročali, je nenaden snežni metež z burjo in mrazom presenetil številne turiste, ki so silvestrovali po raznih goriških postojankah, in smučarje, ki so odšli na smučišča na Goriškem. Pa tudi druge avtomobiliste so presenetili zameti, lri jih je nakopičila burja v najbolj izpostavljenih krajih.
Po podatkih, ki nam jih je posredovala milica iz Nove Gorice, je bila včeraj odprta za promet cesta iz Gorice do Ajdovščine, dalje proti Vipavi in proti Razdrtemu pa je bila zaprta od 8. do 15. ure. Šele potem so jo odprli za avtomobiliste, ki so bili opremljeni z verigami. Cesta od Ajdovščine proti Colu in Črnemu vrhu je polno zametov visokih po nekaj metrov in verjetno bo tudi danes ves dan zaprta. Cesta iz Nove Gorice proti
Lokvam je bila včeraj popoldne odprta do Nemcev. Dalje proti Lokvam se trudijo, da bi jo čimprej očistili, česar pa sinoči še niso mogli doseči. Tamkajšnji cestar Cene je izjavil, da takega neurja z zameti in burjo še ni doživel.
Cesta po Soški dolini je bila že včeraj prevozna do Mosta na Soči in dalje proti Tolminu tja do Bovca. Seveda morajo imeti vsi avtomobili verige. Tudi z Mosta na Soči proti Idriji in do Kalc je bila prevozna za avtomobilski promet z verigami, V Zali obstaja nevarnost plazov.
V teh dneh so na novogoriškem področju zabeležili šest prometnih nesreč z dvema težjima in enim lažje ranjenim. Materialna škoda znaša okoli 16 tisoč novih dinarjev. Cestna uprava in milica se trudita, da bi promet čimprej normalizirali.
Nov upravni odbor mestnega podjetja za elektriko, plin in vodo
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so izvolil/ nov upravni odbor mestnega podjetja za elektriko, metan, vodo in avtoprevoze. Nov odbor so izvolili po sporazumu med političnimi strankami. Za predsednika bo dr. Marino Marini (KD), za njegovega namestnika dr. Štefan Bukovec (PSI), za odbornike pa Alfredo Morselli (PSU), dr. Lu dano Luciani (PRI) in Mario Sa racino (KD); namestnika odbornikov bosta Albin Šuligoj (SDZ) in Rodolfo Malknecht (KPI).
V upravni odbor bosta tokrat pri šla prvič dva someščana slovenske narodnosti:	dr. Štefan Bukovec
član socialistične stranke, ki bo po vsej verjetnosti imenovan za podpredsednika in učitelj Albin Šuligoj, član slovenske demokratske zveze, ki je bil izvoljen za namestnika odbornika. Prejšnjemu odboru je načeloval odvetnik Catul-lo Gianastasio.
•iimiiimiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimnniiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiniiiiiiiimmmuumiHi
ZADNJA SEJA V PREJŠNJEM LETU
Pokrajinski odbor obsodil procesa v Burgosu in Leningradu
V kratkem prične delovati pokrajinski konzorcij za subnormalne otroke • Odobrili so številne sklepe v zvezi z javnimi deli
»Pokrajinski odbor obsoja protidemokratična procesa v Burgosu in v Leningradu ter represije na Poljskem,* je rečeno v resoluciji, ki jo je odobril pokrajinski odbor, ki se je sestal v sredo popoldne na redni seji pod vodstvom podpredsednika pokrajinske uprave Marka Waltritscha. V začetku se.je je podpredsednik omenil zadnje zunanjepolitične dogodke, katerih smo bili priča v teh dneh. Istočasno je pokrajinski odbor še enkrat izrazil obsodbo zadnjih provokacij desničarskega značaja, do katerih je prišlo v zadnjem času v naši državi. V resoluciji .je tudi beseda o odporniškem gibanju.
V ostalem so odborniki razpravljali in odobrili številne sklepe. Odbornik za javna dela Tacchinardi .je predlagal nekatera javna dela v zvezi s turističnimi cestami, odbornik Waltritsch je predlagal vrsto sklepov, ki se tičejo pokrajinskega osebja, odbornik Bottegaro pa sldepe, ki so v zvezi s podporami socialno ogreženim osebam.
Odbornik Bottegaro je tudi poročal o intenzivnih pripravah za začetek dela javnega konzorcija za subnormalne otroke, v katerem so elani pokrajinske uprava, goriška ter tržiška občina. Konzorcij bo pričel v kratkim z delom in bo osredotočil do sedaj samostojne pobude, ld so nastajale le tu pa tam. Nedvomno bodo vanj pozneje pristopile še druge javne ustanove.
Odbornik za finance Lodi je predlagal vrsto sklepov, ki se tičejo nakupov razne opreme, odbornik za zdravstvo Perisdn pa nekaj predlogov, ki se nanašajo na umobolnice in na druge pokrajinske zdravstvene ustanove.
Sejo je zaključil podpredsednik Waltritsch z voščili za napredek in razvoj celotne posoške skupnosti v letu 1971.
Urnik m«jnih prehodov januarja na Goriškem
Poveljstvo obmejne policije v Gorici je tudi za leto 1971 Izdelalo urnik poslovanja obmejnih prehodov na Goriškem. Za januar velja za posamezne prehode na tem področju naslednji umik; (prva številka
velja za odpiranje, druga pa za zapiranje prehoda);
Mimik 7 — 18.30; Jenkovo, Ceglo, Števerjan, Solkan I in Miren ob 6.30 - 19; Plešivo 6.30 - 19; Podsabo tin 6.30 — 18; Rafut 7 — 18; Šem peter 6.30 — 19.30; Devetaki 6 — 18; Jamlje 6.15 — 19. ura.
Na prehodih Jenkovo, Plešivo ih Ceglo zapirajo pred prazniki eno uro pozneje. Ob nedeljah odpirajo nekatere prehode zjutraj eno uro pozneje.
Vodstvo posojilnice v Sovodnjah sporoča, da bo njen urad odprt za stranke tudi v sredo, 6. januarja, in sicer od 9. do 12. ure.
Predsednik društva «0ton Župančio-o prosvetnem delu v Štandrežu
Danilo Nanut izraža željo, da bi se javno življenje v vasi lepo razvijalo - Odgovor o uporabi župnijske dvorane
Predsednik prosvetnega društva »Oton Župančič* v Štandrežu tov. oanilo Nanut nam je poslal v objavo naslednje pismo:
»Naše društvo je v preteklem letu imelo vrsto uspelih prireditev na prosvetnem in na družbeno - športnem področju. Naš dolga leta delujoči pevski zbor je z uspehom nastopal, v zadnjem času pa je zelo povečal število pevcev in v novi postavi bo kmalu nastopil. Priredili smo julija uspeli avtomobiliski rally, v septembru je žel veliko uspeha mladinski šahovski tečaj. Sodelovali smo pri prvomajski štafeti ob 25-letnici osvoboditve, dali smo pobudo za počastitev spomina doinaeih padlih v narodnoosvobodilni borbi ter sodelujemo pri akciji za poštar vitev spomenika padlim partizanom iz Štandreža.
V našem društvu so se ustanovile različne delovne skupine, med temi tudi dramska, ki je z velikimi napori in tudi uspehom v zelo kratkem času naštudirala in postavila na oder zahtevno ljudsko igro »Mi-klova Zala*. To je naše društvo z uspehom igralo že pred dvajsetimi leti. Zaradi tega je bilo tudi razumljivo zanimanje domačinov in publike iz Gorice ter iz drugih krajev na Goriškem za nastop sedanje dramske skupine. Ljudje so kar trikrat do konca napolnili prosvetno dvorano v Gortci in bili navdušeni nad nastopom naših i-gralcev.
Zakaj so nastopili v Gorici in ne doma, v župnijski dvorani, ki bi bila lahko tudi za našo igro primerna? Marsikdo v Štandrežu nam je postani! vprašanje in naš odgovor je
Dvakrat sem, ob soglasju vseh članov in odbornikov našega društva, domačega župnika zaprosil za dvorano, v kateri bi uprizorili *Mi-klovo Zalo*. Prvič po telefonu, drugič iz oči v oči. To sam tudi priznava v dopisu v zadnjem Katoliškem glasu. Obakrat sem dobil negativen odgovor. Nekdo se skuša danes izmikati, kot da ni bilo moč določenih stvari urediti po telefonu. Nisem za birokratske postopke uradnega značaja in dandanes po telefonu opravljamo zelo važne posle. Torej bi bil možen, po mojem, tudi telefonski domenek, župnikov odgovor pa je bil obakrat jasen, negativen: razočaral nas je, ker smo menili, da je dvorana uporabna za vse Štrandrežce, saj je skoro vsa vas zanjo prispevala.
V	omenjenem članku v Katoliškem glasu je tudi govor o sodelovanju obeh vaških društev pri prazniku špargljev. Tudi mi smo bili in smo za tako skupno sodelovanje (pripomnil bi, da so ob proslavi 100-letnice člani našega društva nosili najtežje in glavno breme), vendarle ob popolni enakopravnosti dela, dolžnosti in pravic ter odgovornosti vseh sodelujočih društev, ne da bi hotel v zunanjosti blesteti sam s tako skupno manifestacijo.
V	začetku svojega pisma sem na kratko omenjal naše uspešno delovanje v prejšnjem letu. Pri tem svojem delu smo imeli podporo velikega dela štandreškega prebivalstva, marsikomu pa niso bili naše delo in uspehi všeč. Odtod tudi nekaki slabo uspeli poizkusi zafrko-vanja v nekem domačem lističu.
bil zelo enostaven: zaprosili smo za , Ta zavist se je torej pokazala bo-dvorano, pa je nismo dobili. To se j diši ob problemu uporabe prostora ni pripetilo prvič, kajti podoben ne-1 za uprizoritev Miklove Zale* kot gativen odgovor je naše društvo tudi ob priliki šahovskega turnirja, dobilo že prej, ko je hotelo na j ko so nekateri znani *neznanci* svoj, samostojen način, proslaviti skušali na vse mogoče načine od-
100-letnice domačega Bralnega društva.

NA SILVESTROV VEČER V TRŽIČU
Štirje nočni vlomi v odsotnosti gospodarjev
Tatovi so odnesli denar In dragocenosti za poldrugi milijon lir
Na Silvestrov večer ob prehodu Iz starega v novo latov k» j« mnogo ljudi bilo laven doma na večanji ali na zabavi, so izkoristili vtomild

LTV/1-:
KI DNEVNIK
NA VPOGLED DO 3. JANUARJA
Spisek davčnih zavezancev za odmerjenje družinskega davka
Po 5 milijoiov obdavčljive vsote, na kar bo vsak plačal 583.032 lir davka, imajo na spisku davčnih zavezancev za odmerjanje družinskega davka, ki je še danes dopoldne na vpogled v občinski palači: industri-
iiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiifiiimmMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiiiiiiiiiiifHiiiiii*
jec Albert Narciso, trgovec Anco-jcuzzi Walter, Martellani Egidio, na-na Cesare, An toni ni Elena por. Ga- meščenec Matteucci Mario, Meloni
Snežna odeja nad parkiranimi avti v Trstu
brielli, zdravnik Bais Dario, zdravnik Bel Sasso Elio, zdravnik Biagini Sergio, operater Bidoli Vittorio, trgovec Borghetti Augusto, inž. Braun Atto, gradbenik Buffo FiJippo, Cae-nazzo Luigi, Cappellari Enzio, geometer Cardea Ugo, trgovec Caval-lar Alfonso, zdravnik Ceretti Fer-dinando, časnikar Ceschia Luciano, nameščenec Chiara Giovanni, nameščenec Collino Dario, trgovec Conti Dino, nameščenec Cordelal Arman-do, posredovalec Crem Leonardo, geometer Crescia Adone, odvetnik De Ferra Giampaolo, prodajalec Del Rossi Giuseppe, gospodinja Delte Toffola Irma por. Chersd, zdravnik Donini Francesco, lekarnar Du Ban Masslmlliano, trgovec Ebner Oscar, trgovec Facchmi Anacleto, zdravnik Favotti Luigi, gradbenik Fazazri Mario, zdravnik Fior Rena to, mdustrijec Fogazzaro Pietro, u-radnik Fonda Paolo, industr. Frau-sin Giovanni, zdravnik Funti Fulvlo, operater Giannoni Renato, zdrav nik Giovannini Luigi, trgovec Ke-dros Cleobulos, avtoprevoznik Ko-bee Albino, avtoprevoznik Kobec Gioacchino, nameščenec Latkovich Raimondo, gradbenik Lionettl Vin-cenzo, zdravnik Maggi Achille, grad benik Mallardi Albino, zdravnik Manna Antonio, zdravnik Manha Enzo, nameščenec Marchi Bruno, nameščenec Marchi Walter, zdrav
Odkriti štirje mladoletni tatiči
Nekaj dni pred prazniki smo pisali o napadu dveh mladih neznancev na najstarejšega goriškega ben-cinarja, 73-letnega Guida Petiari-nija, ki so mu iztrgali pred njegovim domom torbo z dnevnim izkupičkom 100 tisoč lir v gotovini in drugimi vrednotami. Pisali smo nadalje tudi o avtomobilu, ki je bil ukraden in so ga potem tatovi pustili v Ul. Faiti.
Včeraj .je goriška kvestura sporočila, da so priprli mladoletnike
v starosti od 17 do 19 let. ki so odgovorni za Čelo vrsto tatvin in drugih prestopkov, ki so se pripetili y zadnjih tednih v Gorici ter 'Ji vso .javnost.
silira prijavila sodišču 19-letnega G.M. iz Gorice, 18-letnega D.C., ki je bil rojen v Šempetru pa sedaj živi v Gorici, 17 letnega F.R., ki je bil rojen v Migliardino Mur-ge v Južni Italiji pa sedaj živi z družino v Gorici ter 17-letnega M L. iz Gorice. Prvi in tretji sta obtožena tudi napada na bencinaria Pellarinija, čeprav tajita to dejanje.
Policija je prišla na sled štirim tičkom na podlagi podatkov, ki jih je dal neki mestni stražnik in nekaterih zasebniki. Na osnovi tega sodelovanja, ki naj bi se vzdrževa
10	tudi v bodoče, se ie končno poli dji posrečilo priti na sled krivcem, pa čeprav sprva ni30 imeii skoraj nič podatkov, odnosno sledov Za njimi.
Kot smo že omenili so vsi prizna
11	tatvine razen napada na priletnega bencin ar ja, ker so ukradli avto, š katerim so se vozili, se jim bo težko posrečilo odvrniti krivdo za ta napad, ki je za G.M. in F.R. najbolj obtožilen.
________ _____	_	v uc
v Tržiču za «ototefae po nekaterih [razburili vso .javnost. Tako ie kve
vilah«.
Tako so obiskali stanovanje OH-viera Camaličha v Ul. Pandama 22, kjer so razbiti steklo na verandi, vdrli v spailnico in odnesti za okoli pol milijona draguljev ter 100 tisoč lir V gotovini.
Drugi obisk je bil namenjen viti v Ul. Puccano 38, kjer so iz stanovanja EgidSa Brezze odnesli za 400 tisoč lir dragocenosti.
Vdrti so tudi v vito v Ul. Pucd-no 41, kjer so iz spalnice Antonia Copriveza odgasti zbirko srebrnih In zlatih kovancev v vrednosti pol milijona tir ter še 30 tisoč lir v gotovini.
V Ul. Pomziana 17 so vlomilci zaman stikati po stanovanju Luciana Paoluzzija ter so ga morati zapustiti praznih rok.
Vse štiri vlome so prijaviti policiji v Tržiču, ki skuša najti sled za nepovabljenimi nočnimi gosti.
vrniti dekleta in fantiče, da bi sledili temu turnirju, ki ie imel talil šen uspeh.
Zaključujem z ugotovitvijo, da delujeta v vasi dve prosvetni društvi. Naše je bilo pa zadnji vojni prvo in dolgo let edino v vasi, sedaj deluje zelo uspešno. Mi upoštevamo obstoj drugega društva, želimo pa da bi tudi drugi spoštovali naše delo. Nisem si želel polemike, sprožili pa so jo drugi. Želel bi, da bi se ne nadaljevala. Zaradi tega želim, da bi se prosvetno in sploh javno življenje v štandrežu lepo razvijalo v novem letu ob sodelovanju vseh dejavnikov v vasi brez nepotrebnih in škodljivih polemik.*
KLUB «SIMON GREGORČIČ« v GORICI vabi na
LITERARNI VEČER
na katerem bodo s svojimi deli nastopiti zamejski pesnita. Večer bo v društveni dvorani na Verdijevem kozzu štev. 13 v petek, 8. januarja ob 20.30.
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimnmiiiiiinii
Berhto, zdravnik Messineo France sco, gradbenik Mirelli Mario, urad nik Mizzan Giorgio, trgovec Mocher Mario, Moncini Alessandro, cvetličar Morandi Aldo, nameščenec Mo-vio Silvio, uradnik N app Federico, uradnik Nordio Sergio, zdravnik Okoren Rafael, trgovec Paschi Leo, Pecchieti Orteisia por. Dobrillovich, zdravnik Perkan Bogomir, nameščenec Pierotti Oreste Piero, Pini Mario, zdravnik Pollanzi Diego, zdravnik Premuda Bruno, inž. Prešel Da rio, uradnik Princivalli Romeo, geometer Riccesi Ennio, trgovec Rioea Silvio, zdravnik Rolli Rinaldo, Romeo Filiberto, uradnik Rosani Car-lo, uradnik Rosner Carlo, industri-jec Rossignoli Franco, trgovec Ru-stia Silvio, Sabia Michele, docent Servello Antonio, uradnik Sgublni Mario, inž. Spadiglieri Italo, zdravnik Stinco Giuliano, nameščenka Stock Maria Luisa por. Melli, posestnica Stokelj Adelia por. Ta-chauer, zavarovalec Szalai Ladislao, zdravnik Tamaro Menotti, industri-jec Tassi Paolo, gospodinja Tonco-vich Caterina vd. Gerdol, zdravnik Torrenti Giorgio, zdravnik Vaccari Claudio, geom. Vento Italo, zdravnik Verginetia Attdlto, zavarovalec Vianello Bruno, gradbenik Vivan Pietro, zdravnik Viviani Vladimito, Zaonlin Guerrino, gradbenik Zar Roberto, posestnik Zeppi Stelio in
Včeraj-danes
KULTURNO DRUŠTVO «IVAN TRINKO*
V ČEDADU
priredi
v gredo, 6. januarja 1971 ob 13. uri v gledališču «A. Ristori* v ČEDADU
tradicionalni
DAN EMIGRANTA
Spored:
GOVORI
NASTOP PEVSKEGA ZBORA RECANJ IZ LJES POD VOD STVOM RINA MARKIČA RECITACIJE OTROK NASTOP SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKE STOKE «MOC UNIFORME«
nik Marchio Bruno, uradnik Mar- uradnik Zerial Mario.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 27. decembra do 2. jehhafja 1971 so bili v občini Gorica 33 rojstev, 17 mrtvih, 3 oklici in 33 porok.
ROJSTVA: Ivan Battistella, Francesco Tomasin, Marco Lupieri, Monica Bertot, Sabrina Tomasin, Federico Visintin, Andrea Verdind, Mi-chela Okroglič, Roberto Geromet, Stefano Harland, Andrea Stroppolo, Giampaolo Scallettari, Giulia Bas-sanese. Rob trto Lango, Dean Stek ar, Daniela Picech, Annalisa Mrak, Monica Marin, Paolo Modari, Michele Toso, Anna Fabbris, Andrea Buset-to, Mauro Befivenuto, Sabrina Gior-gini, Ivonne Tartul, Annališa Ba-racco, Carlo Ghidini, Ivana Cervai, Roberto Lastella, Emanuela Gorian, Franco Moimas, Robert Borghes, Valentina Bercoco.
SMRTI: 2 uri star Marco Lupieri, gospodinja 32-letna Michelina Tomasi, upokojenka 86-letna Maria Mo-deato, uradnica 56-letna Marta Černe, mlekarica 70-Ietoa Maria Tinta, 69-letni Guido Glsmondo, Monica Bertot, gospodinja 83-letna Giusep-pina Godina vd. Simonit, upokojenec 76-letni Giuseppe Sacilotto, električar 68-letni Francesco Gomišček, upokojenec 68-letni Giovanni Bidut, upokojenka 88 letn aOlga Delmestri
vd. Fiate, upokojenec 69-letni Giuseppe Visintin, 73-letna Genoma Ni-coheh, 84-letna Ernesta Lodigiani vd. Tacchinardi, 43-letna Elda Fu-glteto por. Romano, 92-letna Argia Lepre vd. Bombi.
OKLICI: arhitekt Roberto Busilini in profesorica Mariarosa Di Dato, bolničar Domenic Černigoj in bolničarka Giuliana Batti, karabinjer Pietro Franzi in delavka Maria Grazia Batti.
POROKE: študent Lino Urdan in uradnica Bantuzza De Tomasi, uradnik Carlo Alberto Garuti in prodajalka Claudia Ungaro, slaščičar Luciano Mauri in študentka Elisabetta Gorjup, študent Alfredo Pcrian in prodajalka Rosa Striolo, znanstveni sodelavec Marjan Bregant in uradnica Elda Montabone, mehanik Mario Podbršček in študentka Maria Vinti, pleskar Aldo Abate in frizerka Lucia Delich, gradbeni tehnik Davide Nasci in uradnica Ines Mi-ljavec, tekstilni delavec Luigi Ferrara in uradnica Marcella Marchig, uradnik Andrea Fantin in šivilja Bruna Grusovin, študent Emilio Radetu in študentka Miryam Leban, tehnik Nereo Marizza in pletilja Laura Lozei, industrijec Gianni Mauro in urednica Katia Rivoit.
Ljudska prosveta
Dijaki Slovenske gimnazije v Ce-lovcu bodo gostovati, na povabilo ZSKP, z igro ((Dnevnik Ane Frank*.
V župnijski dvorani v Doberdobu bodo nastopiti v torek, 5. januarja ob 20. uri, v Katoliškem domu v Gorid v sredo, 6. januarja ob 16. uri, v famd dvorani istega dne ob 20. uri.
VERDI: 15.00 »Al sddo di tutte 1* bandiere*, ameriški barvni film,
CORSO:	ob 15. uri «Non č pili
tempo dl eroo, M. Caine, ameriški barvni film.
MODERNISSIMO:	ob 15.15 «La
oollera del vento*, M. O. BucceL la in T. Hill; italijanski tenema-skopski film v barvah. Jutri lstt film ob 15. uri.
VITTORIA: 15.00 «Le tigri di Mom-pracem*.
CENTRALE:	15.15 «Cin<jue dlspe-
rati, duri a morire*, C. Baker, A. Kord. Kinemaškopski film v barvah
Tržič
AZZURRO:	14.00 «11 prete sposa-
to», Lando Buzzanoa in Rosanna Podeste. Kinemaskpp T barvah.
EXCELSIOR: 14.00 «M.A.S.H. se ne frega*, filmska komedija. D. Sutterland, v barvah.
PRINCIPE:	14.00 «Ninl Ttrabu-
sdb», M. Vitti, G. Motchin.
SAN MICHELE: 14.00 «Sfida sutia pista di fuoco*. Barvni fitin.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorid je danes ves dan in po-noči dežurna lekarna D'UDINE, Trg sv. Frančiška 5. Tei. 2124.
V	TRŽIČU
Danes ves dan In ponoči je t Tržiču dežurna lekarna «A1 reden-tore» dr. De Nordis — Via Rossei-i ti 28 — 72340.
IZREDEN RAZVOJ CIVILNEGA LETALSTVA!
V 10 letih se je promet povečal
od 140 na 300 milijonov potnikov
Y te številke niso vključeni podatki iz Sovjetske zveze in socialističnega sveta nasploh - V minulih 10 letih so družbe porabile 20 milijard dolarjev za nakup letal, v prihodnjih 10 letih pa bodo porabile v iste namene 70 milijard dolarjev
Ko je neki francoski komentator razlagal uspehe in neuspehe komaj minulega desetletja je med drugim rekel tudi naslednje: »Zadnje desetletje je bilo odločilno tudi za prodor letalstva*. Ker je res zanimivo, kako se je v preteklem desetletju letalstvo razvilo, se bomo pri njem ustavili in navedli nekaj podatkov, ki jih je posredovala mednarodna organizacija civilnega letalstva. Žal ne veljajo ti podatki za ves svet, ker ne veljajo za socialistični svet, kjer so posebno važni podatki o sovjetskem letalstvu, za katerega je znano, da je zelo močno, saj je že pred petimi leta prepeljalo samo v notranjem prometu nad 50 milijonov potnikov. Ker razpolagamo samo s podatki za ostali svet, se bomo omejili na tega.
Nobenega dvoma ni. da so reakcijska letala približala ne • samo velika središča posameznih celin pač pa tudi celine same. Celo pomorski promet se je na račun letalstva umaknil precej v ozadje To velja še posebej na nekoč najbolj prometnem morju, na Atlantiku med Evropo in Severno Ameriko. Zato pa je prišlo na prvo mesto letalstvo, katerega promet se je v zadnjih desetih letih večal za približno 18 odst. na leto.
V desetletju 1960—1970 so letalske družbe zahoda in ostalega sveta, razen socialističnih dežel, potrošile za nakup letal 20 milijard dolarjev, kar je okoli 12.500 milijard lir. Vse letalske družbe razpolagajo trenutno s približno 4000 letali in helikopterji in pri vseh letalskih družba je zaposle-
Nekatera velika letališča so podobna velikanskim parkiriščem
ndh okoli 700.000 delovnih moči.
Z razvojem letalskega parka in same aeronavtike je povezan letalski promet nasploh. In narobe. Po proračunih strokovnjakov je v komaj minulem letu potovalo z letali že okoli 300 milijonov potnikov, seveda če ne upoštevamo letalskega prometa v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in v drugih socialističnih deželah. V letu 1969 so potniška letala prepelja-
la 258 milijonov potnikov, leta 1968 so letala prepeljala 208, leto prej 187, leta 1966 so prepeljala 158, pred petimi leti, torej leta 1965 pa 141 milijonov potnikov. Kakor vidimo se je v petih letih število potnikov podvojilo.
V desetih letih se je močno povečala tudi tako imenovana komercialna brzdna letal, ki je 1960 znašala 360, lani pa že nekaj nad
AfoP
\co\ekcV\e \esen
za	1070
in	'V
<\<ov
po l80'8'	.
sncnh cenah

Atov
ve\i\co zn
cen v v** \rgov'n®
\ian\e
drop
v 'i drop
cen1
trgovine drop
Tr>t - Ul. Dani* 12 S Gorica • Korzo Italia 82 S Pordenon • Drevored Coisettl 14 S Videm - Ul. Vittorio Venelo 6
600 km na uro. Prav tako se je močno povečalo število mest oziroma sedežev v letalih: od 56 v letu 1960 na lanskih 106. Manj pa se je povečalo poprečno število potnikov na polet in sicer od 36 v letu 1960 na 55 v lanskem letu. Deloma tudi na ta račun se je v zadnjih letih zmanjšal tudi čisti dobiček družb, kajti v komaj minulem letu je bil čisti dobiček vseh letalskih družb manjši kot je bal pred petimi leti, ko so letalske družbe prepeljale za 50 odst. manj potnikov kot lani. Sicer pa to potrjujejo naslednji podatki: leta 1964 so letalske družbe imele 360 milijonov dolarjev čistega dobička, naslednje leto se je čisti dobiček povzpel na 547 milijonov, 1966. leta na 670, naslednje leta na 570, leta 1968 je padel na 430 milijonov dolarjev, medtem ko je leta 1970 znašal komaj 335 milijonov dolarjev.
Pri tem se logično postavlja vprašanje, kako to, da se pri vedno večjih brzinah in vedno večjem prometu čisti dobiček iz leta v leto krči? Odgovor je zelo enostaven:	Vedno manjši dobi-
ček je posledica cele vrste razlogov, med drugim stalnega višanja cen letal, višanja cen rezervnih delov, višanja plač in neštetih drugih stroškov, med drugim tudi zavarovanja. In medtem ko strošiki neprestano rastejo, so se tarife iz leta v leto nižale. Seveda je temu kriva predvsem konkurenca in mnogi se bodo še spominjali, kakšen odmev je v svetu imelo veliko znižanje tarif, ki ga je uvedla neka znana letalska družba.
Sicer pa je znano tudi to, da je pred dvajsetimi leti, to se pravi v prvih letih po vojni, potovar lo z letali zelo malo ljudi in da so se potniki z letali smatrali za nekakšne junake. Pozneje se je število potnikov sicer večalo, vendar je potoval z letalom le premožnejši svet. Šele v zadnjih letih postaja letalski promet resnično množičen, rekli bi »ljudski* promet, saj potujejo posebno s charter poleti mnogi preprosti delovni ljudje na počitnice na primer iz severnih dežel Evrope na Sredozemlje. Z druge strani pa je znano tudi, da mnogi delavca, Id prihajajo na kratek obisk v domovino, prihajajo tudi z letali.
Če veljajo tako pozitivni podatki za preteklost, za minulo desetletje, kaj bo šele v prihodnjem desetletju, do leta 1980. Poglejmo, kaj o tem menijo izvedenci: H pravijo, da bo desetletje, v katerega smo te dni stopili, zahtevalo od vsake letalske družbe izreden napor, kajti le izredni napori bodo omogočili družbam, da se bodlo ohranile. Jasno, da ne velja ta grožnja velikim družbam, ki imajo 'tako rekoč monopol nad posameznimi zemjjepdsmimi predeli ali nad najboljšimi linijami. Propadle bodo manjše družbe, ki ne bodo zdržale pritiska velikih.
Do leta 1980 bodo morale letalske družbe potrošiti za nova letala okoli 70 milijard dolarjev, to se pravi kakih 43.000 milijard lir. To je strahotno velika številka, ki se da razlagali z dejstvom, da prihajamo v obdobje, ko bodo prišla v poštev potniška letala	z	dva in tudi trikratno
zvočno brzino. Čez leto ali dve pride	v	promet	sovjetsko	potni-
ško letalo «TU-144» z 2500 km brane na uro, nekaj pozneje pride v promet franoosko-hritanska »Concorde* s skoraj 2000 km brane na uro, okoli leta 1976—77 pa pride	v	promet	ameriško	letalo
s trikratno zvočno brzino. To letalo gradi družba Boeing.
Nagel	porast	civilnega	letal-
stva se pričakuje tudi v nerazvitih deželah Azije in Afrike, ki se s precejšnjo zamudo vključujejo v to tako imenovano mednarodno delitev dela. Seveda je za te dežele hud problem, kako priti do letal, ko pa je znano, da so modema letala sicer vedno bolj popolna, vedno bolj nagla, vedno bolj vama itd., hkrati pa tudi vedno bolj draga.
Za konec še dva podatka: ob koncu lanskega leta so zabeležili v letalskih družbah Zahoda promet 300 milijard potniških kilometrov, ob kancu nastopajočega desetletja, pa bo najmanj štirikrat tolikšen promet, torej že 1200 milijard potniških kilometrov. Podobno kot piri železnici, računajo da bo (udi pri letalstvu vedno več tovornega prometa, ki bo nekoč prevladal nad potniškim.
NEW YORK. 2. - V Floridi so skoraj dokončali gradnjo novega zabavišča «Disneyland>, ki si ga je leta 1966 zamislil sam Wait Disney. Novo zabavišče bo začelo delovati jeseni leta 1971. line novega zabavišča bo «Disney Warid» (Disneyev svet) in se bo raztezalo na ozemlju 15.000 ha ob jezeru Buena vista, nedaleč od Cape Kemnedy. Samo zabavišče bo seveda stalo na treh hektarih zemlje, toda vse naokoli so zgradili motele in gostišča. Do leta 1980 bodo imeli vsi ti hoteli zmogljivost 27 tisoč sob.
KRIŽANKA
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 12
ABCDEFGH I J K L M N
					■								
					■								
						B					B		
													
													
■■								BB					
				BB								BB	
													
			■							■			
		■											
								A					
								■					
VODORAVNO: 1. muslimanska vera — iglavec, ki raste samo v Jugoslaviji, 2. tvegana napoved — epilepsija, božjast, 3. bikoborec
—	svod nad nami — kratica podjetja Elektromontaže, 4. zver iz rodu mačk — čudovita alpska dolina pod Triglavom — oče, 5. kratica za «akademski klub* — modni naziv za zelo kratko žensko krilo — drobna ptica pevka, imenovana tudi kraljiček, 6. eden od planetov — ime hrvatskega pisatelja Kovačiča, 7. značilna slovenska pokrajina — z mečem oborožen bikoborec, ki ima nalogo ubiti bika, 8. zanikano nasprotje (slogovni okras) — reka v severni Irski, ki se izliva v zaliv Do-negal — slovenski tednik, 9. ime ameriške filmske igralke Gardner
—	časopisni oglas, inserat — katran, 10. glasbena nota — latinsko ime za rastlino .ianež — vnov-čitev, prejemki v gotovini, izkupiček, 11. vnetje sklepov — glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais, 12. otok blizu Sar-
dinije — začetek dirke.
NAVPIČNO: A. največjd jugoslovanski polotok — tnalo, B. miren, ravnodušen človek — mehiški slikar, eden oci tvorcev modeme mehiške umetnosti (Diego, 1886-1957), C. švedsko moško ime — čista bombažna vlakna — av-
tomobilska oznaka Trsta, D. pozdrav starih Rimjalnov — važno živilo — otok v Maledivih, E. popularni ameriški filmski igralec (Dean) — čreslovina (strojilo), F. departma in reka v severozahodni Franciji — ime švedske filmske igralke Ekberg, G. okrajšava za «opus» — keltsko ime za Irsko — osje gnezdo, H. priimek dveh velikih nemških pisateljev — praoče starega bolgarskega kraljevskega rodu — avtomobilska oznaka Sarajeva, I. sodobni ameriški dramatik (Clifford) — nedra, J. popust pri prodajni ceni — sladek južni sad, K. ime jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca Andrica — moško ime — žival, ld živi pod zemljo, L. oziralni zaimek — ime francoske filmske igralke Karine — teža embalaže, M. sol ocetne kisline — obrtnik lesne stroke. N. madžarski pesnik (Laszlo, 1703-64) — vodilni slovenski pianist in klavirski pedagog (Anton).
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. obris, 6. arak, 10. Obrazi, 11. porok, 13. presto, 14. Ankaran, 16. Ra, 17. Toledo, 19. Ana, 20. Als, 22. asi, 23. Split, 25. Horac, 28. Taine, 30. no, 31. prisebnost, 34. I(van) T(avčar), 36. enota, 37. Varna, 40. Minsk, 42. Ito, 44. kal, 45. ata, 46. skakač, 49. KK, 50. Moravia, 53. Amelda, 55. velar, 56. apetit, 57. Kirk, 58. sirek.
Veljaven od 3. do 9. januarja 1971
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Vaši napori bodo rodili bolj pičle rezultate, če ne boste upoštevali nasvetov sodelavcev. Ne bodite nekritični do nekaterih sorodnikov, ker so često zainteresirani. Tudi' neka oseba, ki se vam prilizuje, nima čistih načrtov. Glavobol.
BIK (od 21. 4. do 20. "N 5.) Če računate z ve-f	likimi	rezultati, bo-
ste razočarani. V na-\. J sprotnem primeru pa boste zadovoljni, kajti vse vam bo šlo prav. Tudi v ljubezni boste srečni in vaša sreča se bo prenesla na vašo družbo. Pazite, da se ne prehladite.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Neki nesporazum bo treba čimprej razčistiti. V poslih ali na delu vse v najlepšem redu. Neka negotovost bo imela hujše posledice. V ljubezni boste doživeli majhno razočaranje, ki vam	ne bo škodovalo.	Neko-
RAK (od 23.	6.	do
/ S 22. 7.) Če se ukvar-AOA jate s trgovino, ne ( vBv J b°ste zadovoljni, to-
V	'' i* J da računajte z mrt-
vim tednom. Vaš u-stvarjalni duh bo našel drugačen izhod: stranske dejavnosti. Zadovoljstvo v družini bo nadomestilo	neko	čustveno praznino.
LEV (od 23.	7.	do
\	22. 8.) Včasih	se	tu-
f	\	di v poslovnem	živ-
I	I	ljenju izkažejo	pra-
V	J	va prijateljstva.	Le-
^' po bodo sprejeli vaše predloge. Bodite odločni glede	nekega	načrta. Ne bi	bilo
vredno, pokvariti neko prijateljstvo. Zadoščenje v družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čim bolj i boste dosledni tem I bolje boste uspeli. Konkurenca bo huda, zato zaslužki ne bodo veliki. Zaman boste čakali neko vest o prijatelju. Tudi ljubljena oseba se bo držala nekoliko ob strani. Zdravje ni najboljše, vendar brez skrbi.
ste si darilo
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Okolje bo vplivalo na vas in na vaše početje. Ne bi bilo napak, če poveste tudi svojo. Prijatelji se bodo tokrat izkazali. Potrebna bo potrpežljivost z osebo, ki vas ljubi in ki kaže veliko nerazpoloženje. Zdravje perfektno.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Potrebovali boste veliko dobre volje, da bi pravilno rešili nekatere zapletene zadeve. Nepričakovano srečanje ali obisk. V čustvih bodite bolj u-ravnovešeni, kajti sicer se bi znalo kaj porušiti. Zdravje v redu.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Reagirati bo treba na podtikanja, ki bi vas lahko veliko stala. Pričakujte darilo, ki ga tako želeli. Največje bo izraz velike ljubezni. Zdravje dobro.
___ KOZOROG (od 21. 12
\ do 20. 1.) Razsodnost i k j še ni vse. Pogum tu-1 di ne bo zadoščal. '*	“j/ Zlezli ste v razme-
----' re, iz katerih vam
ne bo lahko. Drugič več treznosti. Tudi ljubljena oseba vam lahko pomaga. Prehladili se boste, vendar ne bo hujšega.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dolgi napori se bodo začeli čutiti in potreben bi vam bil počitek, ki si ga pa ne boste privoščili. Oporo iščite med svojci. Ljubljena oseba vam bo s svojo ljubosumnostjo pokvarila razpoloženje. Brez skrbi bodite za zdravje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neki prija-, telj vas bo tokrat potegnil iz težav. Ne Ur J računajte, da se bo ^ to ponavljalo v bodoče. Razmetavate s sredstvi, nato pa morate plačati račun z obrestmi. Ne bodite ljubosumni na osebo, ki vam je često v pomoč. Glavobol.
ste, venuar
CIRIL GALE
DESPERADO J0A0UIN MURIETTA
VLADIMIR HERCEG
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiaaiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiisiiiiiitiiivtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianai
L
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
Pred začetkom prvenstva dečkov
V torek in sredo
prvi letošnji Borov turnir
Turnirja se bodo udeležile štiri ekipe
tTrofeja sv. treh kraljev* bo prva manifestacija tega leta, ki jo bo pribilo ŠZ Bor s pokroviteljstvom košarkarske deželne zveze. Zveza in Waška društva so z veseljem sprejmi to Borovo pobudo, kajti vsi so mnenja, da se posveča mladinski košarki premalo pažnje. Najmlajši v bistvu igrajo le med prvenstvom, nato pa se zanje tekme končajo. Jnnnir pa je še posebno dobrodošel, ker je nekaka generalka pred pr-venstvoim dečkov, ki se bo začelo že Prihodnji mesec. Turnir bo namreč Pokazal moč ekip, in torej tudi moč Bora in Poleta, ki se bosta udeleži-'* tega turnirja in nato prvenstva.
Letošnjega turnirja se bodo udeležile naslednje ekipe:
Pallaoanestro Saba Unione Sportiva Servolana ŠD Polet ŠZ Bor Spored
* torek, 5. 1. 1971 ob 15.45 Bor - Polet ob 17.00 Servolana - Saba v sredo, 6. 1. 1971 °b 10.00 finale za 3. in 4. mesto ob 11.15 finale za 1. in 2. mesto °b 12.15 nagrajevanje Vse tekme bodo v telovadnici v Dlici Caravaggio 4.
V sredo se bosta v predtekmi, in sicer ob 9. uri, pomerili drugi ekipi Bora in CS Intemazionale. Tako bodo imeli tudi igralci druge Borove ekipe možnost, da se perd prvenstvom pomerijo z močnim nasprot-mkom in preizkusijo svojo moč.
b. L
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 3. januarja 1971
NOGOMET
MlADINSKO PRVENSTVO
10.30 v Padričah
G*ia — Edera
PRVENSTVO ZAČETNIKOV
15.00 v Trstu, stadion «1. maj»
R*paria Pio XII. — Breg
KOŠARKA
moška d liga
10.00 v Thieneju
Thiene — Bor
Narasčajniska liga
10.30 v Trstu, stadion «1. maj»
®°r — Lloyd Adrlatico B
NAMIZNI TENIS
MOŠKA c liga
NOGOMET
DANES V NASI DEŽELI
Odpovedan« tekme
Deželni odbor Italijanske nogometne zveze .je sporočal, da danes, zaradi neuporabnih igrišč, ne no v 1. in 2. amaterski ligi v naši upravni deželi nobene prvenstvene nogometne tekme.
Na Goriškem, pa so odpovedali srečanja tudi v vsen ostalih ligan.
športna redakcija našega dnevnika je prejela od naših društev vrsto novoletnih voščil. ŠZ Bor nam je voščil z voščilnico, na kateri je bila slika prve košarkarske ekipe tega društva
Ob 10-letnici VŠTK v Ljubljani
Letos so podelili prve tri diplome magistrov telesne kulture ■ Učiteljev telesne vzgoje na terenu je še vedno premalo
V preteklih dneh so v Ljubljani svečano proslavili desetletnico ustanovitve Visoke šole za telesno kulturo. Ob tem jubileju je primemo, da se malo bolj podrobno seznanimo, kako je prišlo do njene ustanovitve.
Dolgo vrsto let so poučevaH m slovenskih šolah telovadbo učitelji, ki niso imeli zato zahtevno vzgojno — pedagoško delo ustrezne kvalifikacije. Ni potrebno posebej poudariti, da smo na tem važnem področju občutno zaostajali za razvojem p svetu. Na Dunaju so u-stanovili 1871. leta stalne dveletne tečaje za tiste študente, ki so želeli izpopolniti svoie znanje tudi v tej pedagoški stroki Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je bo-

Totocalcio v krizi
Kdo bo prispevul sredstva za italijanski šport?
Italija je ena redkih dežel na svetu, kjer šport za vlado ndti ne obstaja. Ni na primer ministrstva za šptort, ki bi vse urejevalo in prispevalo iz državne blagajne, temveč le olimpijski odbor CONI, ki svoj proračun gradi na športni stavi Totocalcio Italijani zaigrajo v pričakovanju trina.jstice vsako leto zelo veliko število milijard lir od katerih si CONI obdrži 9 odstotkov za vzdrževanje same organizacije Totocalcia, 38 odstotkov razdeli med srečne dobitnike, 2G,5 odstotkov si vzame država, prav toliko p>a ostane za delovanje CONI, oziroma raznih športnih zvez.
Podatki iz prvih 15 tednov stav sedanje nogometne sezone kažejo, da zanimanje za to stavo upada. Kljub temu, da tekme lige obiskuje večje število gledalcev (to gre na račun uspeha Italije na zadnjem svetovnem prvenstvu), sta bili v prvih 15 tednih Totocalcia razdeljeni med igralce kar približno dve milijardi lir manj, CONI pa je za svoje športno delovanje zgubil že dobro poldrugo milijardo lir.
Če si Totocalcio ne bo opomogel, bo ob koncu sezone CONI za svoje športno delovanje prejel približno štiri milijarde in px>l lir manj, državna blagajna pa prav toliko. Za državo ta udarec le ne bo tako hud, za CONI pa bo pip menil smrtno nevarno rano. Izguba bo seveda še večja, če bo nogometno prvenstvo nezanimivo.
Zavedajoč se nevarnosti, ki mu preti, je CONI že zaprosil finančno ministrstvo za zvišanje mini malne stave od 150 na 200 lir. Trenutno bo ta ukrep, katerega je ministrstvo že odobrilo (ni pa -še stopil v veljavo), zavrl upadanje I prejemkov CONI. pojav pa bo kaj ”[Kmalu prišel ponovno na dan, ker
de krize. Zaradi posnan.ikan.ia sredstev bo najprej opešal amaterski in podeželski šport, kasneje pa bo postal zaradi upadanja množičnosti slab tudi amaterski.
- lin -
10.30 v Nabrežini
Sokol — Rangers (Vidom) a,"niMuiimi|||"||t||||||||||||||||..
se bo število igralcev prav zaradi njega še za nekaj skrčilo, splošni padec kupne moči lire pa bo vedno bolj požiral proračune športnih zvez.
V primeru, da CONI ne bo našel primerne rešitve za Totocalcio že za prihodnjo sezono (ali tudi prej), grozi italijanskemu športu doba hu-
NOGOMET DANES
Monza - Catanzaro: Giunti Palermo - Arezzo:Canova Piša - Perugia: Lazzaroni Reggina - Novara: Ciacci Temana - Livorno. Porcelli
A SKUPINA
C
16. KOLO
Alessandria - Padova:	Menegali
Monfalcone - Derthona:	Scolari
Parma - Verbania. Sgherri Pro Patrda - Solbiatese:
Busalacchi
Rovareto - Lecco: Benedetti Sottomarina - Legano: Mascali Trento - Seregno: Abati Treviso - Udinese: Crista Trdestina - Piacenza: Govema Venezia - Reggiana: Levrero
Vse evropske enajsterice so polno zaposlene s tekmovanjem za evropsko prvenstvo narodov. Vseh e-kip, ki nastopajo, je 32, razdeljene pa so v 8 skupin.
Tekmovanje je za sedaj šele na začetku, zabeleženih pa je bilo že nekaj presenečenj.
V prvi skupini je na primer Češkoslovaška v prvi tekmi s Finsko le izenačila in isti uspeh je imela precej čislana Bolgarija proti Norveški v drugi skupini-. Rezultsia 1:1 sta izsilili tudi nepomembna Malta proti Grčiji in Turčija proti močni Zahodni Nemčiji.
Jugoslavija je v sedmi skupini začela zadovoljivo. Na poti do finala p« jo čaka borbena ekipa Vzhodne Nemčije. Na zadnjem turnirju je Ju-
NA ZLATI LISICI
Italijanke v Mariboru
4. in 5. januarja bo v Mariboru tradicionalno mednarodno žensko smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu, veljavno za zlato lisico. Italijo bo na tem tekmova nju zastopalo sedem smučark in sicer:	Clotilde Fasolis, Roselda
Joux, Anahid Tasgian, Klena Ma-tous, Lidia Pellissier, Sandra Tiez-za in Maria Roberta Schranz.
Vendar še ni gotovo, če bodo Italijanke lahko prispele v Maribor.
Zaradi snežnih zametov je bila sinoči namreč prekinjena železniška zveza med Trstom in Ljubljano, tako da sta ostali blokirani v Trstu tudi reprezentanci Francije in Švice.
Danes bodo zato vse tri reprezentance skušale doseči Maribor preko Vidma, Trbiža In Celovca.
MniiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimrMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiitaiiti
Natečaji SINIT
ob 25-letnici obnovitve društva
Ob priliki praznovanja 25-letnlce obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledgpe.natečaje:	» A ..T
1.	NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM
Forniafin uporabljeni material sta "poljubna.
2.	NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO
(Flora, favna, pokrajina itd.). — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata delca*.
Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne.
3.	NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO
Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film.
Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8-milimetrski, tipa single 8 (ne pa super 8), dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi napisi, na filmu samem mora biti razvidno ime snemalca. Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu, ali s spremljavo posnete muzike na magnetofonskem traku. Posameznik lahko sam poskrbi za dostavo magnetofona na dan predvajanja, ali pa dostavi samo registrirani trak. Kdor Ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak, ki mora biti skrbno zavarovan v. primerni škatlici. — Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagrajevanja.
4.	LITERARNI NATEČAJ POEZIJE
katerega tematika je narava na splošno. — Poezija ne sme presegati 1 tipkane strani z razponom 2,5 cm med vrsticami in robom 3,5 cm. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega inštrumenta.
5.	MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIVI
Format, barve, uporabljeni material so poljubni. — Natečaja se lahko udeležijo osnovnošolski otroci (tu sta dve kategoriji: 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred) in dijaki nižje gimnazije.
Rok predložitve razpisanih natečajev je sobota, 6. marca 1971. Točen kraj in način predložitve posameznih del kakor tudi seznam nagrad, bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem časopisju.
evropski pokal narodov
Kdo bo naslednik Italije v letošnjem prvenstvu?
V teku je še prvi del tekmovanja - Italija je praktično že v četrtfinalu - V. Nemčija nevaren nasprotnik Jugoslavije
goslavija prav v finalu po dveh dramatičnih srečanjih klonila pred Ita lijo, za prvo mesto pa je proti Sa vjetski zvezi igrala in izgubila tudi v prvi izvedbi tekmovanja. Vsaj tradicije Jugoslaviji ne manjka!
Italija v šesti skupini verjetno ne bo imela težav na poti do četrtfinala. Skupaj z »azzurri* nastopajo še skromni Irci, Švedi in Avstrijci. S prvimi ni treba resneje računati, Avstrijce pa so Italijani premagali že na Dunaju. Švedi bi morali po vsej logiki izgubiti vsaj eno tekmo proti Italijanom, medtem ko so morali eno točko že prepustiti Ircem.
Prvi del tekmovanja se bo zaključil 10. novembra 1971, prvo povratno kolo, ki bo medtem že skoraj v celoti odigrano, pa le mesec dni kas neje. četrtfinalni del bo v prvih treh mesecih leta 1972, finalni pa spomladi istega leta v državi, ki jo bodo določili šele na podlagi ekip, ki bodo do tega cilja prišle.
V številkah je trenutno stanje pr venstva tako:
L SKUPINA ČSSR - Romunija Wales - Romunija Romunija - Finska Wales - ČSSR ČSSR - Finska Finska - Wales Lestvica:
Romunija	3
ČSSR, Wales in Finska	1
2.	SKUPINA
Madžarska - Bolgar. 19. 5.71 25. 9.71 Francija - Bolgarija 10.11.71 11.12.71 Bolgarija - Norveška 1:1	9. 6.71
Madžarska - Franc. 24. 4.71 9.10.71 Norveška - Madžarska 1:3	27.10.71
Francija - Norveška 3:1	8. 9.71
Lestvica:
Francija in Madžarska	2
Bolgarija in Norveška	1
3.	SKUPINA
Lestvica:
Belgija, Portugalska,
Škotska 2
Danska		0
6. SKUPINA		
Švedska - Italija	9. 6.71	9.10.71
Avstrija - Italija	1:2	27.11.71
Italija - Irska	3:0	9. 5.71
Švedska - Avstrija	26. 5.71	5. 9.71
Irska - Švedska	1:1	0:1
Irska - Avstrija	30. 5.17	10.10.71
Lestvica:		
Italija		4
Švedska		3
Irska		J
Avstrija		0
7. SKUPINA		
V. Nemč. - Jugosl.	9. 5.71	16.10.71
16. 5.71 14.11.71 0:0	24:11.71
3:0	22. 9.71
21. 4.71. 27.10.71 1:1	16. 6.71
26. 5.71 13.10.71
Anglija - Grčija Švica - Anglija Malta - Anglija Grčija - Švica Malta - Grčija Malta - Švica Lestvica:
Švica
Grčija in Malta Anglija 4. SKUPINA Sov. zv. - S. Irska Sov. zv. - Španija Ciper - Sov. zv. Španija - S. Irska Ciper - S. Irska
12. 4.71 1.12.71 13.10.71 10.11.71 3. 2.71 12. 5.71 0:1	12. 5.71
1:1
1:2
18. 6.71 21. 4.71
4
1
0
«Azzurri» doma
AX.lf3JL
12. KOLO
- H. Verona: Morvti '-agliari - Torino:	Bemardis
•fuventus - Lazio: Vacchini anerossi V. - Foggia: Mofcta J^an-Catania: Francescon r0*148 - Napali: Gonella Vf^Pdoria -Inter: R. Lattanzi arese - Fiorentina: Picasso
blica
16. KOLO
Atalanta - Taranto: Bianchi -Mantova: Toselli »J*00 ■ Cesena: Barbaresco It/nS®686 - Casertana: Michelotti JWot*ena - Brescia: Acernese
Španija - Ciper Lestvica:
Španija in Sovjetska zv. Ciper in Sev. Irska 5. SKUPINA Belgija - Škotska Belgija - Portugal.
Belgija - Danska Portugal. - Škotska Škotska • Danska Danska - Portugal.
22. 9.71 13.10.71 30. 5.71 27.10.71 1:3	7. 7.71
3:0	10.11.71
3. 2.71 9. 5.71 nedol. dat. 9. 5.71
3. 2.71 10.11.71 17. 2.71 21.11.71 2:0	26. 5.71
21. 4.71 13.10.71 1:0	9. 6.71
0:1	12. 5.71
Nizozemska Jugosl. 1:1	4. 4.71
Luksemburg - Jugosl. 0:2	27.10.71
V. Nemč. - Nizozemska 1:0	10.10.71
Luksemb. - V. Nemč. 0:5	24. 4.71
Nizozem. - Luksemb. 24. 2.71 17.11.71 Lestvica:
Vzhodna Nemčija	4
Jugoslavija	3
Nizozemska	1
Luksemburg	0
8. SKUPINA
Poljska - Z. Nemčija 10.10.71 17.11.71 Z. Nemčija - Turčija 1:1	25. 4.71
Albanija - Z. Nemč. 17. 2.71 12. 6.71 Poljska - Turčija HlkwW Poljska - Albanija 3:0 Turčija - Albanija -8*4 Lestvica:	** Skl
Turčija Poljska
Zahodna Nemčija Albanija
2
1
0
- lin -
Športni večer v Prosvetni dvorani
Športno združenje «Dom» priredi v soboto, 9. januarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 družabni večer, ki je namenjen vsem, ki so sodelovali v lanski štafeti ob 25-letnici osvoboditve. Vabljeni so predstavniki vseh športnih in prosvetnih društev, ki so sodelovali na tej prireditvi. Ob tej priložnosti bo v dvorani pripravljena razstava slik te manifestacije, vrteli bodo tudi film, ki so ga snemali ob tisti priložnosti.
Italijanska reprezentanca v smučarskih tekih se je vrnila iz Skandinavije v domovino. Na Švedskem pa so ostali še Kostner, Primus in Darioli, ki bodo pred povratkom nastopili še na nekem tekmovanju.
Italijanski reprezentanti bodo o-pravili prvi pomembnejši nastop na domačih tleh 31. januarja v Son-driu, kjer bodo nastopili tudi najboljši tekači Sovjetske zveze. Finske, Norveške, Švedske, Nemčije in ČSSR.
re malo slovenskih študentov obiskovalo te dveletne tečaje. Pr'’0 kadrovsko šolo smo Slovenci dobili leta 1946, ko so t’ Ljubljani ustanovili Zavod za fizkulturo. Kot vsak začetek, je bil tudi ta zelo težaven in obenem skromen Najprej je bila srednja šola za telesno vzgojo in kasneje triletna višja šola v starem telovadnem domu na Taboru. V letu 1966 pa je bil spre ■jet zakon o ustanovitvi Visoke šole za telesno kulturo. Tako je bilo potrebno v kratkem času nadoknaditi veliko zamujenega in kolikor toliko stopiti v kore8 z drugimi deželami, v katerih so delovali inštituti za telesno vzgojo pri univerzah ali kot samostojne šole že veliko let poprej.
Učiteljski zbor matične pedago ške ustanove za telesno vzgojo in šport se je formiral delno iz strokovnjakov. ki so imeli razen visokošolske diplome še dolgoletne, pedagoške, trenerske, tekmovalne in druge izkušnje
Šola je dobila 1964. leta nore ustrezne prostore na Kodeljevem in s tem so bili dani še boljši po-goji za delo profesorjev kot tudi slušateljev.
Glede študijskega programa VŠTK pripravlja strokovnjake z višjo, visoko in specialistično izobrazbo na področju telesne kulture. Pri formiranju študijskega programa pa se šola iz leta v leto izpopolnjuje in se poskuša čim bolj približati potrebam in zahtevam današnje mladine. Potrebno je spoznavanje človeka na biološkem, psihološkem in socialnem področju, združeno s spoznavanjem telesnih vaj, športnih zvrsti ter sredstev in metod, s katerimi je treba mladega človeka oblikovati
V preteklosti so kadrovske šole posvečale pozornost samo telesni vzgoji mladine, danes pa ne moremo iti mimo tekmovalnega športa in rekreacije, ki postaja v današnjemu tempu življenja in motorizacije vsak dan bolj nujna in potrebna. Sodobni Studii na VŠTK terja poglabljanja na posebnih področjih biologije, fiziologije, biomehanike, pedagogike metodike, psihologije, sociologije in na številnih prav tako važnih in pomembnih drugih področjih. Izredno širok in zapleten študijski predmetnik vsebuje še teorijo športnega treniranja, fiziologije športa, sociologije športa, športno rekracijo in metodologijo raziskovalnega dela. Z vsem tem pa nismo še zdaleč za jeli celotnega programa študija. Za napredek raziskovalnega dela je celotno učno osebje obiskovalo dve-
za študij na tretji stopnji, ki ga je absolviralo 6 učiteljev in asistentov šole. S tem se je raven študija in znanstvenega raziskovalnega dela občutno dvignila tudi na tem področju, ker dandanes si ne moremo predstavljati niti telesne kulture brez specifičnih raziskav. Doslej so izdali učitelji šole štiri izbomike o znanstvenih raziskavuh, razen tega pa so objavili 51 skrivt. priročnikov in knjig Poleg tega organizira šola vsako leto poletne in zimske seminarje in tečaje, kjer seznanjajo diplomante z novostmi teorije in prakse telesne vzgoje
Za sprejem na VŠTK se prijavi letno od 70 do 100 kandidatov obeh spolov, in moških je navadno dre tretjini. Po sprejemnih izpitih in strogih zdravniških pregledih pa je sprejetih od 40 do 50 slušateljev. Praktičen del sprejemnega izpita vsebuje nastope v štirih atletskih disciplinah in plavanju, kratke vaje na treh telovadnih orodjih, primemo znanje nogometa, košarke, rokometa, in odbojke ter dober posluh za ritmiko Študij traja 4 leta. Po opravljenem izpitu prvih dveh letnikov dobijo slušatelji diplomo učitelja telesne vzgoje in se lahko zaposlijo ko: predmetni učitelji. Po končanih štirih letih pa slušatelji dobijo diplomo profesorja z ustrezno specializacijo. Doslej je diplomiralo na višješolski stopnji 197 študentov, na visokošolski pa 132. Iz teh številk je razvidno, c,a se študentje honorarno zaposlijo še preden dokončajo študij, ker so potrebe na terenu še vedno velike.
Ob priliki desetletnice te strokovne šole je uprava pripravila tudi razstavo strokovnih del in učil ter športne opreme podjetij Elana ir Šport opreme. Posebej so bile razstavljene magistrske naloge, habilitacijska dela učiteljev in diplomska dela študentov visoke šole. Ob delovnem programu proslave so učitelji, asistenti in diplomanti poročali o svojem raziskovalnem c’?-lu. Ob tej slovesnosti je poročalo o svojih delih kar 17 raziskovalcev. Ob priliki tega jubileja smo dobili tudi prve tri magistre telesne kulture v Sloveniji. To so sedanji direktor šole Adi Kl-Ačnik. za »Metode in učinek prilagoditve gibalnih nalog v košarski nekaterim psihofizičnim sposobnostim 'učenca*. Silvo Kristan, za študijo — *Primenjava učinkoovitosti plavanja in korektivne gimnastike pri odpravljanju povečane torakalne krivine hrbtenice*. Redni profesor Jože Šturm pa je dobil magistrsko diplomo za delo tZanesljivost in faktorska struktura 28 testov motorike učencev in učenk nekaterih ljubljanskih osnovnih fol.»
G. F.
letni seminar. Seminar metodolo-512*Me *WWm?,aa ragutovalnega 12 5 71	- a t)omen^ uspešno pripravo
14.11.71 •••*MMiin,»iHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii»|i»inniiimi»mniiiiiiiiiniiiuiniiiiniiiiiiniimiiiiiimiiiiimiiiiiimiiniiin
V* P0 ANKETI AGENCIJE TASS
v
Sesternjev najboljši sovjetski nogometaš
Igralec je že štiri leta kapetan državne reprezentance
MOSKVA, 2. — Tudi v Sovjetski zvezi so, kot drugod po svetu, izvedli anketo, da bi določili najboljšega nogometaša pravkar minulega leta. Anketo je izvedla tiskovna a-gencija Tass, ki je vprašanje, kateri je bil v letu 1970 najboljši sovjetski nogometaš, postavila 104 izvedencem. Skoraj soglasno je prvo mesto pripadlo 29-letnemu igralcu ZS KA, ki je letos osvojila naslov sovjetskega prvaka, Albertu Sester njevu. Zanj se je izreklo 91 glasovalcev, medtem ko mu je drugih 12 prisodilo 2. mesto.
Kot vsi veliki sovjetski igralci, naj omenimo le Leva Jašina, ki je igral 20 let zaporedoma pri moskov skem Dinamu, je tudi Sesternjev igral vedno v istem moštvu, v katerem je danes tudi kapetan.
Izmed velikih podvigov Šestemje-va, čigar visoko raven so priznali tudi na lanskem sevtovnem nogo metnem prvenstvo! v Mehiki, naj o-menimo tekmo z Dinamom, ki je bila odločilna za osvojitev naslova
letošnjega sovjetskega prvaka: srečanje so morali odigrati dvakrat, ker se je prvo končalo z neodločenim izidom. V drugem srečanju je Dinamo 20 min. pred koncem tekme vodil s 3:1. Prav Sesternjev je bil tisti, ki je skupno z branilcem Isto-minom dal pobudo zato, da je ZS KA nadoknadila dva gola in končno zmagala z visokim izidom 4:3.
Albert Sesternjev je tudi kapetan sovjetske nogometne reprezentance od leta 1966 in je z njo odigral skupno 81 tekem.
Znano špansko nogometno ekipo Real Madrid je zametel sneg. Moštvo je namreč potovalo v Valencio, kjer bd moralo odigrati danes prvenstveno nogometno tekmo. Vlak, s katerim .je potovalo, pa so na progi ustavili visoki zameti in vso kompozicijo je skoraj zasnežilo. Z največjo težavo se je kasneje vlak vrnil do nekega manjšega kraja, kjer so se nogometaši zatekli v neki manjši hotel.
Prvi bataljon Istrskega odreda
~ Tej propagandi pa je na našem območju malokdo nasedel. J1® sicer je bila domobranska druščina polna protislovij zelo razrahljana. Slabila so jo tudi njena notranja “~>Protja. Nezaupanje lastnih pristašev v pravilnost politične BosiJ0^6 ^tegardističnega vodstva je Imelo za posledico pote pobege in prebege njihovih pristašev in celo domobranci" oficirjev, kot je razvidno lz dokumentov tako imenovanjSlovenskega narodnega varnostnega zbora Iz poletja 1944. jv>	poletja so med ljudstvom krožile vesti, o teh je
.gi/d&l tudi Stojan Šturm obveščevalnemu centru IO 21. maja Ji ivJ** 80 domobranska policija ukvarja s tihotapstvom, zato ^o Nemci odvzeli pooblastila.
domu *** 1)1111 znaki hitre slabitve in razpadanja izdajalskega timi ranstva Primorskem, zato Je bilo treba z uMnkovi-4itl	udarci proces njegovega razkrajanja še pospe-
zavezniško napredovanje v Italiji, bližajoča se druga (j te zavezniško izkrcavanje v Franciji, ki smo ga vsak rte pričakovali — so nam narekovali še intenzivnejše in učin-Joktih ^ udarc® P° sovražnih vojaških silah ln njihovih ob-
. Naši napadi zlasti proti prometnim zvezam r” namen: l. vezati čam večje sovražne sile r
da ju,
so imeli dvo-na to območje, ^ bi mogel sovražnik uporabiti na svoji fronti v Ita-
liji in proti glavnim silam NOVJ v Bosni; 2. slabiti sovražni okupacijski sistem in motiti ter otežkočati premike večjih sovražnih enot.
NAPAD NA ESESOVSKE OFICIRJE NA KOZINSKEM VRHU
V skladu z našo akcijsko usmerjenostjo so udarne skupine I. bataljona skoraj vsak dan uničile kakšen pomemben objekt, ki je služil okupatorju, hkrati pa uničevale njegovo živo silo in motorna vozila.
Tako je 24. maja 1944 desetčlanska minerska skupina, ki je bila odšla iz taborišča 23. maja, uničila med Klancem in Kozino vodno črpalko, ki je poganjala vodo za napajanje lokomotiv na kozinsko železniško postajo.
Zvečer 25. maja 1944 sta spet odšli lz taborišča pod Slavnikom dve močni udarni skupini v akcijo. Močnejšo, štela Je šestnajst do osemnajst borcev, oboroženo z dvema strojnicama in dvema brzostrelkama ter s puškami, sem vodil sam proti Krvavemu potoku, medtem ko je osem do deset borcev popeljal namestnik komandirja Rudi Mahnič — žito proti Dolini In Miljam pri Trstu.
Posebno uspešen je bil napad, ki smo ga Izvedli na Kozin-skem vrhu (med Krvavim potokom ln Kozino), kjer smo napadli osebni avtomobil, v katerem so se vozili esesovsld oficirji.
Kot Je 30. maja 1944 poročal obveščevalni oddelek OZNA za Slovensko Istro, je bil v napadu ubit major SS, sedem es esovcev pa je bilo ranjenih, kar ni povsem točno, ker jih toliko ni bilo v osebnem avtomobilu, štab IO je poročal tisti dan, da sta bila ubita dva esesovska oficirja dva pa ranjena. Stojan Šturm — Matja pa je poročal s Kozine 28. maja, da je bil ubit esesovski major, ki je bil baje komandant nemške
policije v Trstu. Sicer pa sl poročila o tem, kakšno funkcijo je opravljal ubiti esesovec niso enotna. Njegova vloga še ni povsem pojasnjena.
Nekatera sodobna raziskovanja, ki temelje na podatkih zahodnonemšklh organov za raziskovanje nacističnih protižddov-s kih zločinov, kažejo na možnost, da Je bil ubit visoki esesovski funkcionar, šef urada R-l v Trstu ln Edchmanov poverjenik za uničevanje Zidov ln partizanov v Jadranski operativni coni, in komandant taborišča «Rižama» pri Sv. Soboti v Trstu.
Napad na esesovske oficirje je bil še pomembnejši zato, ker je bil načrtno pripravljen med Kozino ln Trstom, to je na tistem delu ceste Reka — Trst, na katerem so se počutili Nemci vame, saj so bile vsenaokrog njihove močne postojanke, naš dostop pa zelo težaven in tvegan. To je bil eden naših najdrznejših posegov v zgodnjih jutranjih urah v neposredno bližino Trsta. Kolikor se spominjam, so nam obveščevalci pred napadom povedali, da gre za inšpektorja vseh esesovskih policijskih oddelkov v tem delu Primorske. Vedeli smo tudi, da zelo pogosto obiskuje nemške postojanke ob cesti Reka — Trst in drugod.
Obveščevalci so tudi vedeli, da navadno prihaja do Kozine brez spremstva, medtem ko ga na potovanju proti Podgradu spremljajo z oklepnimi ali drugimi vozili. Prav zato smo morah tvegati in ga napasti v jutranjih urah med Bazovico in Kozino, čeprav smo vedeli, da se bomo morah ves dan skrivali nekje med Dolino in črnim kalom ter železnico Kozina — Pulj.
Nemci so izredno hitro In zelo besno reagirali, kar kaže na velik pomen naše akcije. Proti nam so pognali okoli tisoč vojakov, ki so jih pripeljali s tridesetimi kamioni, od Trsta — več kot toliko pa jih je bilo na železniški postaji na Kozini, kjer so bili zadržani zaradi razrušene proge, in tudi te so uporabili v «hajki» proti nam. Kmalu smo se znašli v hudih škripcih, ker so nas videli italijanski financarji, ki so imeli
Izvidnico pri vasi Nasirec, kam se umikamo, ln o tem obvestili Nemce, ld so poslali proti nam tudi izvidndško letalo. Morda nas je rešilo le to, da smo se skrili v hrastovem gozdičku, oddaljenem komaj tisoč metrov zračne razdalje od kraja napada. Takšne drznosti sl fašisti ln Nemci gotovo niso mogh predstavljati, zato tistega gozdička niso predskali.
Nemci in fašisti so se zaradi našega napada maščevali nad prebivalci Beke ln Ocizle, ki so jim požgali vasi in izropali živino. Ljudem na Kozini, v Hrpeljah, Klancu in drugod so grozili z množičnim streljanjem in drugimi represalijami, zato so mnogi pobegnili v Brldne in se pridružili enotam našega odreda.
Dodam naj še, da je šla nemška kolona od Nasirca proti Beki le 30—50 metrov od nas, Iskali pa so nas tudi z izvldni-škim letalom. V primeru, če bi nas bili odkrili, bi bili morali sprejeti boj do poslednjih možnosti in brez upanja na rešitev, kajti možnost za umik smo imeli le proti Ricmanjam in Trstu.
RAZSTRELILI SMO TRANSFORMATORSKO RAZDELILNO POSTAJO
Udarna skupina, ki jo je vodil namestnik komandirja Rudi Mahnič — Žito, je v noči od 27. na 28. maja 1944 minirala in uničila pri Orehu v Milj skem zalivu pomembno transformatorsko razdelilno postajo, ki Je bila le tisoč metrov od nemške in petsto metrov od karabinjerske postojanke. Razstrelitev je imela zelo hude posledice za nemško vojno proizvodnjo, saj so morah zaradi pomanjkanja električnega toka prekiniti delo za tri dni v rafineriji nafte Aquila, železarni in ladjedelnici Sv. Marka Brez luči pa so ostali Koper, Izola, Plavje, Škofije in nemška vojaška bolnišnica «Ospizdo Marino«.
(Nadaljevanje sledi)
L
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul	Montecchi 6/II	Telefon	95 823
_ .	Ul.	sv. Frančiška 20	Telefon	37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, Četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15 500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
3. januarja 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno* upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi.
iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*.
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT • Trst
TRŽAŠKI DNEVNIK
POSLEDICE SLABEGA VREMENA
Veliko padcev zaradi burje in ledu hujših nesreč pa na srečo ni bilo
Težave v pristanišču, na železnicah in v prometu sploh - Obilo dela za gasilce m ostale reševalne službe - Starejši mizar zadet od kapi se zgrudil na pločniku
Zaradi snega, burje In mraza je predvčerajšnjim prišlo do zatrpa-nja prometa in sicer pri Sesljanu in v mestu samem. Pri Sesljanu je obtičalo nad 1000 avtomobilov, del se jih Je tudi zaril v jarke ali pa v zamete, tako da so se morali potniki ob pozni uri zateči v bližnje hotele in celo v policijsko vojašnico. V mestu pa je nenadni metež popolnoma paraliziral promet v središču.
Včeraj pa ni prišlo do podobnih nevšečnosti pri prometu in to iz dveh razlogov: kdor ni imel verig, si jih je nakupil, tako da je prišlo do navala na trgovine z avtomobilskimi potebščlnami, in kdor ni res zelo nujno potreboval avta, je raje šel z avtobusom in avto pustil doma ali pa... v zametu, kjer mu je obtičal predvčerajšnjim. Gasilci, mestni stražniki in uslužbenci avtomobilskega kluba so sicer delovali na vso paro ves dan, da bi pomagali Iz zagate tistim, ki niso mogli dalje ali pa ki so trčili, vendar pa nismo zabeležili hujših nesreč.
Val burje in snega se je hudo znesel tudi nad pešce: ceste in pločniki so postali prava drsališča in
da se Je zavalil na tla. Rdeči križ hrane za številne živali, med kate-
je pripeljal v bolnišnico nad trideset oseb, drugih petnajst pa je prišlo po pomoč v bolnišnico s svojimi sredstvi. Med pešci je bila včeraj tudi edina smrtna nesreča: 70-letnega mizarja Ettore Castagna, stanujočega v Ul. Corridoni 11, je burja vrgla na tla v Ul. Molino a vento. Ko so ga pripeljali v bolnišnico je bil že mrtev. Imel je znatnejše znake padca po obrazu in nosu, vendar pa se zdi, da je umrl zaradi kapi, oz. da mu je postalo slabo zaradi srčne kapi, tako da je padel in nato umrl.
Občinski nameščenci so poskrbeli za ((reševalne vrvi« ob tistih pločnikih, kjer so sunki burje močnejši in to je nekoliko olajšalo pešcem neprijetni posel hoje po mestu, ki v nekaterih točkah spominja bolj na borbo z vetrom ali pa na cirkuške ekviiliibriste.
Cirkusu «Wulber» je včeraj burja zadala zadnji udarec. Že v prejšnjih dneh je veter poškodoval šotore, ki so jih uslužbenci z veliko težavo in ob podpori gledaliških igralcev spet postavili pokoncu. Včeraj pa je burja porušila vse cirkuške napra-
burja je marsikoga tako «sunila», I ve in je tudi začelo primanjkovati
mmiiiiimmiiiiiiiiiiimiilliiHimiiiliiiiiiiiiiiiiiiimuMHumniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiniimiii
Pismo in voščila predsednika Združenja rejcev živali
Predsednik pokrajinskega združenja rejcev živali Ivan Mirko Križ-mamčič nam je poslal naslednje pismo, ki ga radie volje v celoti objavljamo.
»Dragi člani živinorejci. V imenu odbora prosim, da nam ne zamerite, ker se bliža že leto dni, odkar smo preimenovali naše prejšnje združenje rejcev živine sivo - rjave pasme v «Združenje rejcev živali« in ga s tem uradno ustanovili z notarskim aktom, nismo pa do sedaj ničesar objavili o našem delovanju in postopkih za uresničitev naše naloge.
Preveč na dolgo bi morali pisati, če bi hoteli navajati, kaj vse se zahteva za začetek delovanja našega združenja. Naše združenje je od lanskega julija juridčno priznano in je bil odobren tudi statut, pojavile pa so se težave za izredno financiranje, ki ga potrebujemo za nakup opreme in za najem uradnih prostorov, čeprav je to predvideno po deželnem zakonu. Da smo to laiiko dosegli, smo bili v Vidmu na razgovoru z deželnim odbornikom za kmetijstvo odv. Comellijem, ki nas je vljudno sprejel 3. novembra. Razložili smo mu potrebe in težave ter poudarili, da ni pravilno, da ostane združenje rejcev živali na Tržaškem samo na papirju, in da nujno potrebujemo denarna sredstva, ako hočemo postaviti temelje in začeti z delovanjem. Po našem posredovanju je odbornik odv. Comeili pooblastil pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo, da nam nakaže 3.400.000 Idr za najem uradnih prostorov in nakup o-preme. Za naikup opreme uradov nam primanjkuje še približno 1 milijon 500.000 lir.
Precej opravka in skrbi smo imeli pri iskanju primernih prostorov za sedež in uradne prostore našega združenja. Sledili smo oglasom v
časopisih in zaprosili nekatere a-gencdije, da bi imeli večjo možnost izbire. Ker nismo imeti takrat denarja na razpolago, smo zgubili lepo priliko za dve primerni stanovanji, in sicer blizu kmetijskega nadzamištva v Ul. Ghega in v Mi-ramarskem drevoredu. Zdaj smo se odtočili za prostore na Trgu Škork-Ija, in sicer v zgradbi, ki je last Tržaške hranilnice (Cassa di Ri-sparmdo). Potrebna a) nekatera popravila in preureditve, zato smo zaprosili lastnika, naj uredi prostore. Če ne bo prišlo do zaplefc-1 ja jev, bodo uradi in sedež združenja v n. nadstropju, uradno pa bo združenje začelo delovati, vsaj tako upamo, s 1. februarjem. Vsekakor bomo pravočasno objavili vest v časopisih. Vsem našim članom in sploh kmetovalcem želim srečno in uspešno novo leto.
Predsednik
Ivan Mirko Križmaneič»
" !
rimi je nekaj slonov, 12 levov In 20 konj.
Gasilci so morali poseči nad petdesetkrat, večinoma da bi pritrdili majave televizijske antene, napise, dimnike in žerjave. Openske gasilce pa so včeraj zjutraj poklicali na Pesek, ker se j.e v hotelu Touring vnela peč. Na poti z Opčin proti Bazovici so se morali dvakrat ustaviti zaradi visokih zametov in si kar sami očistiti cesto. Skoda v hotelu znaša približno 100.000 lir. Openski gasilci so morali tudi povleč! iz jarka plug, ki je čista cesto pri Proseku in so ga odvlekli do Opčin. Tržaške gasilce pa je poklicala na pomoč porodnica, ki stanuje v Vi-colo delTEdera, kateTe niso mogil prepel jali v bolnišnico zaradi strme poledenele ceste.
V pristanišču so morali gasilci ((Izsušita« motorni čoln finančnih stražnikov, ki ga je razburkano morje delno potopilo.
Razburkano morje je povzročilo precej težav tudi ladjam ob pomolih in v zalivu: vse so očvrstile svoje vezi, pristaniščndkd pa niso delali, ker je delo ob sunkih burje, ki presegajo 100 km na uro, zelo nevarno in ker je burja vzdigovala peno in v kratkem ustvarila skorjo ledu po pomolih.
Tud železniški promet je bdi otež-kočen ves dan. Po prekinitvi prometa v prejšnd noči zaradi ledu, ki je onemogočil uporabljanje kretnic in zametov, ki so ponekod prekrili tire s plastjo, ki je bila nad meter debela, se je včeraj promet začel normalizirati. Vlaki imajo večinoma nekaj ur zamude, posebno velike zamude imajo tisti, ki prihajajo iz Jugoslavije, kjer je zapadlo mnogo več snega kot pri nas.
Oblasti priporočajo vsem avtomobilistom skrajno previdnost, po možnosti pa naj sploh odložijo tudi kratka potovanja in naj se poslužujejo javnih prometnih sredstev. Po trbiški cesti je treba rabiti verige, kajti same snežne gume ne zadostujejo zaradi plasti ledu, ki prekriva to cesto. Po obmorski cesti, ki pelje v Sesljan in po openski cesti ni raba verig obvezna, vendar jo priporočajo vsem tistim, ki nimajo dobrih snežnih gum. Po ostalih pokrajinskih cestah pa je treba rabiti verige, ker jih niso še dobro splužili.
V dveh se bolje kljubuje močnim sunkom burje
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiininiiiiimiHtiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin
DELO DEŽELNEGA SVETA V LANSKEM LETU
Sprejeli so 60 koristnih zakonov z vseh področij javnega življenja
Svet se je sestal 67-krat - Delo stalnih posvetovalnih odborov ■ Pomembni posegi socialnega značaja
ieželni organi so v lanskem letu •avilii precej dela. Deželni svet je na primer sestal 76-krat ter je teh sejah vzel v razpravo in o-»ril skupno 60 zakonov, izmed ka-ih jih je osrednja vlada zavmi-šest. Deželni svet je nato ponov-razpravljal o štirih izmed 6 žaljenih zakonov, o preostalih dveh :onih pa bo stekla razprava še em mesecu.
>d celotnega števila 60 zakonov je bilo v lanskem letu objavlje-v Uradnem vestniku dežele 51. : zakonov leži trenutno na pultu d osrednjo vlado. Pristojne dene komisije morajo obravnavati zakonskih osnutkov, med kateri-je 9 zakonov in 29 svetovalskih sdlogov.
Ieželni svet je v lanskem letu razbijal tudi' o 8 izmed 17 predlo-tih predlogov; dva predloga sta i sprejeta. Skupščina je nadalje ■avnavala 56 pozivov ter 278 vpra-lj, od tega 211 z ustnim in 67 s menim odgovorom, ter 5 prošenj. Predsednik deželnega sveta in po-nezni odborniki so ustno odgovo-l na 41 pozivov in 146 vprašanj,
na nadaljnjih 62 vprašanj pa so dali pismeni odgovor.
Pet posvetovalnih odborov, ki stalno spremljajo delo deželnega sveta, se je v teku leta sestalo skupno 123-krat. Na vseh sejah so obravnavali razne zakonske predloge in osnutke. Posebna komisija, ki je bila sestavljena nalašč za to, da bi obravnavala zakonski osnutek o spremembah in dopolnilih deželnega zakona št. 33 iz leta 1965 (deželni solidarnostni sklad), pa se je sestala 3-krat.
Kar zadeva snov, ki jo obravnavajo deželni zakoni, o katerih je deželni svet razpravljal v lanskem letu, in ki jih je bilo skupno — kakor omenjeno — 60, jih je 9 s področja kmetijstva, 1 s področja javnih u-prav, 5 s področja industrije in trgovine, 4 se nanašajo na šolstvo, 6 na področje dela, obrtništva in socialnega skrbstva, 8 na področje javnih del, 1 na načrtovanje, 4 na higieno in zdravstvo, 1 na šport, 2 na turizem, 2 na urbanistiko in 12 na razna droga področja, predvsem pa na osebje deželne uprave in nekaterih drugih ustanov.
Posebne omembe je v nizu sprejetih zakonov vredna odredba, ki uvaja posebne olajšave v korist ob činam in pokrajinam, in sicer na osnovi člena 54 deželnega statuta. Pomembna sta nadalje zakon, ki uvaja deželno pomoč za razvoj obrtniških dejavnosti, in zakon za gospodarsko - socialni razvoj Ogleja. Prav tako važni pa so tudi zakoni, ki se nanašajo na izseljence in njihove družine, na ustanovitev posebnega sklada za podeljevanje jamstva malim industrijskim podjetjem pri najemanju posojil, na nove zdravstvene pobude na deželnem področju, na razvoj živinoreje, na kmetijstvo, urbanistiko itd.
Dežela je lani odločilno posegla zlasti na področje javnih del, cenenih stanovanjskih gradenj itd. Posebne norme pa so veljale ribičem, invalidom, slepcem in drugim kategorijam fizično prizadetih de-želanov, tako se je delovanje deželnega sveta v pravkar zaključenem letu praktično dotaknilo vseh najvažnejših vprašanj socialnega in gospodarskega razvoja Furlanije - Julijske krajine.
Otroci iz Gorij so se sinoči vrnili domov
Po enem tednu bivanja na sne gu v Gorjah pri Bledu, se je sinoči vrnila skupina otrok, ki je od potovala 26. decembra na zimova-nje, ki ga je organizirala komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ.
Hudo je bilo včeraj, ko so potovali s posebnim avtobusom zaradi zasneženih cest skoraj ves dan. Najhujše je bilo v Postojni, kjer so bili ustavljeni več kot dve uri. Se veda so bili starši in sorodniki v skrbeh in .jih čakali na sedežu SKGZ v Ulici Geppa, dokler niso prispeli zadovoljni in veseli, sinoči ob 19.30 uri.
Koliko vržejo prometni ti na Tržaškem?
Vsak lastnik avtomobila z evidenčno tablico TS je plačal lani do konca oktobra poprečno po 2.000 lir globe. Prometni redarji so namreč do tistega datuma kasirali skupno nekaj nad 190 miiMijomov lir. Naj-pogostnejši prekršek je ustavljanje vozila na prepovedanem mestu. Za takšno parkiranje so namreč redarji lani vtakniti za brisalce 110.125 plačilnih obrazcev, za nepravilno parkiranje pa nadaljnjih 42.325.
Redarji pa tudi tujcem niso prizanašali: v prvih desetih mesecih leta so turistom in obiskovalcem s tujo registracijo natažiM skupno 18.109 glob, velika večina glob pa je valjajta vozilom s tablico YU. O vnemi, s katero so mestni redarji nalagali globe Jugoslovanom med mrzličnim nakupovanjem ob 29. novembra, smo svoj čas zabeležili tudi precej pikre prlpomlbe posredno prizadetih trgovcev.
prekrški
Deklica in dva dečka povzročili razdejanje v univerzi v Sidneyu
SYDNEY, 2. — Trije otroci, dva dečka in ena deklica, so prejšnjo noč, med igro, vdrli v prostore mestne univerze in povzročili nad 5000 dolarjev (3 milijone lir) škode. Vdrli so v prostore biblioteke in zmetali na tla na kupe knjig, nato pa knjige obrizgali z gasilno peno. Prevrgli so predale z dokumenti in kartončki biblioteke, raz bili več steklenih vrat in se igrali z elektronskimi napravami, ki so se pokvarile.
Polici,ja je desetletnega dečka, njegovo devetletno sestro in še nekega drugega sedemletnega dečka, našla včeraj. Nash so jih pred vsem na osnovi bunk, ki so si jih povzročili, ko so na dvorišču poskusili voziti neki avtomobil in se z njim zaleteli v zid.
BERLIN, 2. — Poljski zunanji minister Jedrychowski bo v kratkem obiskal Nemško demokratično republiko. Sporočilo je dala agencija ADN, ki pravi, da je poljskega ministra povabil vzhodnonemški zunanji minister Otto Win-zer.
V Nici zaplenili 140 kg morfija
NICA, L. — V Nici so zaplenili 140 kg morfija, ki je bail na avtu, ki je prihajal iz Italije, šoferja so nemudoma aretirali. Morfij, ki je bil vreden poldrugo milijardo lir je čisto slučajno našel carinik, ki je pni pregledu vozila, luksuznega a-meriškega aivta libanonske registracije, začutil pod sedežem nekaj trdega.
TEMPERATURA JE SKORAJ V CELI EVROPI POD NIČLO
Izredno slabo vreme karakterizira po vsem svetu novoletne praznike
Zemeljski usad je zasul hotel «La Selva» in bližnjo hišo pri Castellamare di Stobii: dve žrtvi in 15 ranjenih
Beda snežna odeja pokriva velik del Evrope, v mnogih deželah pa je mraz letos dosegel svoj vrhunec.
BRUSELJ, 2. — Celo Belgijo pokriva debela snežna odeja. Ljudje se smučajo po obali ob Severnem morju, po zaledenelih kanalih pa se nekateri drsajo.
LISBONA — Celo v glavnem mestu Portugalske je temperatura padla pod ničlo.
ŽENEVA — Mraz je dosegel letos v Švici izredno intenzivnost. Termometer je padel v Bernu do — 25, v Baslu in Ztirichu do —19, v Chauz des Ponds do —18, v Ženevi do —16, V ((švicarski Sibiriji« Brevine je bila zjutraj temperatura —36.
MADRID — Sneg je pokril celo Španijo. Rekordno temperaturo je doseglo včeraj mesto Teruel z —18,5 stopinje. V mnogih predelih lahko vozijo avtomobili samo z verigami.
PARIZ — Precej kritično je stanje v Franciji, kjer imajo največ težav živinorejci. V preteklih dneh je namreč poginilo že veliko perutnine, hud mraz pa je prizadel tudi velike trope ovac, čeprav posredno. Med ovcami razsaja namreč huda epidemija, kraji zaradi snegp in ledu pa niso dostopni veterinarjem.
Nič manj tragično ni stanje v Italiji.
VERONA — Približno 200 oseb, ki jih je sneg zasul na Silvestrovo,
iiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifnmiiiiiiHHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiminnmiiiiiiuiiiiiimmiiimHiiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiimiii
OSEM KILOMETROV OD LETALIŠČA V TRIPOLIJU
Potniško letalo je strmoglavilo: umrli so vsi potniki in posadka
Med potniki je bil tudi bivši član alžirskega olimpijskega odbora in predsednik alžirske nogometne zveze Mohamed Maouche
KAIRO, 2. — Letalo vrste «co-met* egiptovske letalske družbe »United Arab Airlines* je strmoglavilo danes zjutraj pet minut pred pristankom na letališču v Tripoliju. Potniki in posadka so izgubili življenje.
Letalo je letelo na progi Aižir — Kairo, za nekaj minut bi bilo moralo pristati v Tripoliju. Približno ob treh in pol je bila nenadoma prekinjena radijska zveza. Letalo je bilo oddaljeno približno osem kilometrov od letališča ali pet minut leta. Reševalne skupine, ki so takoj pohitele na kraj nesreče, so našle najprej 14 trupel. Med žrtvami sta bila tudi dva otroka, ki še nista bila stara dve leti. Kasneje je libij-
ska tiskovna agencija sporočila, da so vsi potniki in osebje izgubili življenje, ni pa javila točnega števila žrtev. Govorilo se je o 19 potnikih in sedmih članih posadke, med katerimi naj bi bili dve hostes.
Točne podatke je posredovalo šele zvečer tripolsko letališče: na letalu je bilo samo osem potnikov — vsi arabske narodnosti — in devet članov posadke. Med potniki je bil tudi Mohamed Maouche, član alžirskega olimpijskega odbora in bivši predsednik alžirske nogometna zveze.
Skupina izvedencev se je podala na kraj nesreče, da bi skušala ugotoviti iz razbitin — ki so široko pose-
■iiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiimiiimimiiiiiitiiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
SILVESTROVANJE V JUGOSLAVIJI
Slabo vreme ni skazilo novoletnega razpoloženja
Predsednik Tito je silvestroval v družbi Kardelja, Popoviča in Ribičiča v Beli vili na Brionih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. - Beograjčani so se tudi letos v zelo veselem razpoloženju poslovili od starega leta in pričakali novo leto. Vselo razpoloženje je na ulicah sicer pokvarilo deževno vreme, ki se je obdržalo do zgodnjih jutranjih ur, ko se je dež spremenil v sneg. Pravo novoletno razpoloženje je bilo zato letos za zaprtimi vrati v številnih hotelih in restavracijah in v domovih, kjer je največje število Beograjčanov v krogu družine in prijateljev silvestrovalo. Več desettisoč meščanov je tudi letos izkoristilo tridnevne novoletne praznike za izlete na deželo, k svojcem in pa v inozemstvo. Medtem ko so se ljubitelji starih pesmi in v bohemskem
razpoloženju zabavali v gostinskih obratih stare Skadarlije, je več tisoč mladih v domu mladine ob zaglušljujočih zvokih hipi-glasbe preplesalo noč. V dvorani luksuznega hotela »Jugoslavija* je silvestrovalo več tujcev in zastopniki diplomatskega zbora, tako da je to silvestrovanje poteklo v precej kozmopolitsko ozračju.
Predsednik republike maršal Tito, ki si je za novo leto izmenjal čestitke s številnimi voditelji držav in vlad je s soprogo v spremstvu Edvarda Kardelja, Mi-lentije Popoviča, Mitje Ribičiča in njihovih soprog ter drugih sodelavcev silvestroval v Beli vili na Brionih.
B. B.
jane — vzroke nesreče. Sklepajo, da je šlo za okvaro na motorju.
NEW YORK, 2. - Z današnjim dnem bo iz radijskih in televizijskih programov v vseh Združenih ameriških državah izginila reklama za cigarete in druge tobačne izdelke.
Sklep v tem smislu je, po dolgem boju komisije za zdravstvo v ameriškem kongresu, bil sprejet že lani.
Nasprotniki kajenja beležijo s tem že drugo pomembno zmago v kampanji za ozdravitev tega škodljivega pojava, ki ima v ZDA strahotne dimenzije. Že 1965. so dosegli, da so morali proizvajalci cigaret natisniti na zavojček napis «Pozor, kajenje škoduje zdravju!*
Ko so se pojavili ti napisi je prodaja cigaret upadla za nekaj ne-secev, vendar se je stanje kaj kmalu povrnilo na prejšnje.
Trenutno je radijska in televizijska reklama za cigarete im tobačne izdelke prepovedana v skoraj vseh državah Evrope in v svetu (izjemo predstavlja, med redkimi, Jugoslavija). V Angliji so jo prepovedali leta 1965, vendar narašča potrošnja cigaret vzporedno in sorazmerno z naraščanjem števila odraslih.
Tudi v naaom uredništvu oprojemurao prispevke za šoio-3pomenik v Cerknem
GOSTILNA
«PRI TINETU*
Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju
_
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
Stavka gasilcev v New Yorku
NEW YORK, 2. - Enajst tisoč newyorških gasilcev ne more stavkati, ne da bi kršili zakonov: so namreč javni uslužbenci. Zmenili pa so se, da bodo kljub zakonom izvedli posebne vrste stavko. Vsi so na delovnih mestih, nihče pa ne dela nadur ali posebnega dela. Ljudem pohitijo na pomoč samo v izrednih primerih.
V nadurno delo je spadalo tudi čiščenje snega, ki se je nabral na newyorških ulicah. Ker gasilci niso hoteli delati nadur, je jasno, da niso počistili snega. 31. decembra je zapadla njihova delovna pogodba, 1. januarja so začeli s stavko. New-yorško vrhovno sodišče je izdalo dekret, s katerim je označilo »job aetdon* za ilegalno, gasilci pa so
vztrajali, čiščenja snega so se tako lotili redarji in uslužbenci «sanita-tion department*, to so v glavnem pometači.
Pretekli teden so oblasti ponudile 11.300 gasilcem in približno 30.000 policistom (ki prejemajo letno plačo 11.000 dolarjev ali o-krog 6 milijonov lir) povišek 1.000 dolarjev r roku treh let. Gasilci pa ponudbe niso sprejeli. Gasilski sindikat «Ufa» je sporočil, da bodo gasilci nadaljevali kljub vsem skre-pom in dekretom, dokler ne bo prišlo do konkretne ponudbe za obnovitev in izboljšanje in njihove delovne pogodbe. Ne bodo torej skrbeli za opremo in administracijo,
prva razprava na sodišču zaradi obtožbe ilegalne stavke. Po new-yorških zakonih morajo krčilci plačati zelo visoke globe (do 250 dolarjev), lahko jih pa tudi zaprejo v ječo (največ za en mesec). Tisti, ki so vpisani v sindikat, lahko izgubijo za vsak dan stavke tudi dva dni plače.
* * *
Poleg gosilcev so denes »protestirali* v Nevv Yorku tudi igralci nove glasbene predstave v Broad-wayu «Lovely Ladies Kind gentle-men», ki so se zbrali kljub snegu in mrazu s transparentom pred sedežem časopisa »Nevv York Times*. Protestirali so zaradi «tujega» kri-
je lahko šele danes nadaljevalo svojo -pot, ko je vsaj za nekaj ur prenehalo snežiti.
BELLUNO — Vse češite, ki so v Dolomitih v nadmorski višini nad 500 metrov so težko prevozijive: pokrite so delno s snegom, v večji meri pa z ledom. Težko ali skoraj neprevedljivi so tudi vsi alpski prelazi in prehodi.
BOLOGNA — V skoraj celi Emi-liilj in delu Romagne je sneg dosegel 20 centimetrov višine, v predelih z višjo nadmorsko višino ga je pa seveda precej več.
NAPOLI — V južnih pokrajinah ni dosti snega, že nekaj dni pa vztrajno dežuje. Pri Neaplju j-e dež povzročil nekaj usadov, v Tr / ami-ju pa je voda zahla skoraj celo četrt Palme.
MESSINA — Okrog 45 oseb je bilo ranjenih zaradi zračnega vrtinca, ki je danes zjutraj presenetil prebivalce Messine. Tudi škoda je precejšnja.
* * *
CASTELLAMARE DI STABIA, 2. — Zemeljski usad, ki ga je povzročil dež na pobočju hriba «Pendo-lo», je hudo poškodoval hotel «La Selva pri Castellamare ddi Stabia in bližnjo hišo. Reševalne skupine, ki so takoj prihitele na kraj nesreče, so našle trupla štirih žrtev, ranjenih pa je kar 17 oseb. Življenje so izgubili 11-letna Costanza Fran-cescomd Iz Fiirenz, 28-letnd Antonio Longobardo iz Pompejev, 10-letna hčerka lastnika hotela Susanna de
Luca in 42-letna Luigiia FumagalM iz Firenz.
* *
BEOGRAD, 2. — Sneg, ki je pričel padati na Silvestrovo v skoraj vseh krajih Jugoslavije nenehno pada in povzroča precejšnje težave v vseh krajih Jugoslavije. V Sloveniji je ldjub stalnemu čiščenju cest promet precej otež-kočen. Vsi mejni prehodi razen Be ljaka in Predela, kjer sneg ni očiščen z avstrijske oziroma italijanske strani, so prevozni. Tudi na Vipavskem sneg povzroča velike težave. Prekinjen je promet proti Lokvam, na gornjem Jadranu je snežno neurje skoraj popolnoma paraliziralo promet na področju Velebita in Kapele Na cesti Senj-Lika so snežni zameti visoki tri metre. Preteklo noč je zaradi poledice bil onemogočen promet med Vino-dolskim in Karlobagom. Snežno neurje je zajelo tudi otoke Crez, Krk in celo Rab, ki je znan po svoji blagi klimi. Avtobusi Zagreb-Reka so zaradi snežnih zametov danes bili preusmerjeni skozi Ljubljano. Reka je bila danes odrezana od skoraj .vseh krajev Jugoslavije. Redne, sicer s težavo vzdržane zveze so bile samo s Puljem in Porečem. Telefonske zveze s Karlovcem, Zagrebom, Beogradom, Ljubljano in drugimi kraji so že tri dni prekinjene. Zaradi snega je cestni promet otežkočen tudi po drugih krajih Jugoslavije, posebno v Bosni, Hercegovini in SrbijL
Mlada Nemka — 16-lctna Hildegard Btihler — ki je preživela v Riminiju počitnice, se je za Silvestrovo vrnila na plažo, da bi voščila in izročila darove prijateljem - ribičem. Dekle je odločno topfofc.rvno, saj je dorove izročila oblečena v sam bikini
FILM-FILM-FILM
BEOGRAD, 2. - Od 8. do 16. januarja bo v Beogradu mednarodni kinematografski festival, na katerem bodo vrteli že svetovno priznane filme ki so dobili tudi po več nagrad. Nastopali bodo tako ameriški Altmanov «MASH», angleški Andersonov «1]», italijanski Pe-tri jev 'dndagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto», še ameriški Pollackov «A!i se ne ubijajo tako tudi konji?* ter angleški Reedov «Oliver». Italija bo še predstavila Viscontijev «Caduta degli dei», Fellinijev «Satyricon», De Si-cov rGirasoli», Rosijev rUomini con tro» in Scolov cDramma della Ge-losia»
Poleg festivala samega, ki je v okviru proslav ob 75-letnici iznajdbe kinematografije, bo v istih dneh v Beogradu tudi mednarodni simpozij, katerega tema bo »Umetnost in socialni napredek». Na seminar so bili povabljeni Michelangelo Antoniom, Godard, Agnes Varda, Andrej Wajda, Vilgot Sjomah in mnoge druge znane osebnosti.
4» # *
NEW YORK, 2. — Razmah pornografskih filmov v ZDA bo verjetno v kratkem času povzročil pomanjkanje osebja, oziroma igralcev, ki bi bili pripravljeni snemati take filme. Oseb, ki bi bile pripravljene delati karkoli pred kamero, ni prav dosti. Igralci, ki so specializirani za pornografske filme, snemajo večkrat istočasno do tri filme, kar predstavlja zanje izreden napor. Njihova maksimalna pla-
ča znaša 100 dolarjev dnevno. V New Yorku snemajo sedaj deset pornografskih filmov, za nekatere pa celo več verzij.
* * *
MILAN, 2. — V milanskem gledališču San Marco bo od 7. januarja do 23. februarja festival »/tima z grozljivo vsebino. Vrteli bodo približno 60 filmov, med katerimi tudi nekaj «klasičnih» te vrste.
Prvi dan si bo lahko ogledala dva filma, ki spadata v nemški ekspresionizem: *Kabinet dr. Coli-garija* Roberta Wiena in «Opozortl-ne sence» Arthurja Robensona, ki sta bila snemana leta 1920 oziroma 1922.
* # *
MADRID, 2. — Severnoameriška kinematografska družba «Iber Pro-ductions L(d.» je sporoči a, da bo skušala nakupiti film o ugrabitvi nemškega konzula v San Sebastia-nu Eugena Beihla. Glasnik družbe je sporočil, da so že določeni protagonisti filma in kraj, kjer bi ga lahko snemali.
» * »
FRANKFURT, 2. — Vedno manj gledalcev obiskuje kinematografske dvorane v Vzhodni Nemčiji. Lani je namreč obiskalo kinematografe 100.500.600 oseb, letos pa samo 93 milijonov 300.000, kar pomeni 7 odst. manj. V Vzhodni Nemčiji je 866 kinematografov. Vsekakor bodo v Vzhodni Nemčiji proizvajaj kot do sedaj 18 ali 20 dolgometražnih filmov letno.
priskočili bodo na pomoč le v pri- tik«, Angleža Clivea Barnesa, ki je mero nevarnosti. V ponedeljek bo »preostro* kritiziral prireditev.
OPATIJA
ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER
ODPRT VSE LETO