Leto XXII., St. 36
Ljubljana, sreda 12. februarja l»ti
Cena i Din
Upravnisivo. LjuDljana, Kji&fljeva b — reJefOD štev. 3122, 3123, 3124, 8125. iVM. Inserauu oddeieK: Ljubljana, Beien-burgova ul. — lel. 3492 ln 3392 Pouruznica Marit>or: Grajski trg
«_ 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. za v oditi: LJub-Uana št 17.74».
dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din.
(Jrednlfttvo t Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg tt_ i, telet od št 2455, Celje, St*ossmayerJeva ulica štev I, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Afriška bojišča
Medtem ko mednarodni opazovalci v obeh vojnih taborih in v nevtralnih državah veliko ugibljejo o nadaljnem vojnem razvoju, se dogodki na afriškem bojišču razvijajo z nepričakovano naglico v smislu angleških načrtov. Prvotno se je zdelo, da zasledujejo Angleži s svojim nenadnim prehodom v ofenzivo samo neposredne in omejene vojne cilje, kakor zavarovanje Egipta in Sueškega kanala. Potek vojnih operacij pa jim je omogočil pomembnejše uspehe, ki se kažejo med drugim v prehodu v splošno ofenzivo na vseh posameznih afriških bojiščih.
Zaradi boljšega pregleda želimo čita-teljem najprej prikazati poglede nevtralnih vojaških strokovnjakov o razpletu angleške ofenzive v Afriki, nato pa dodati še italijansko mnenje o tem. Kakor so nevtralni vojaški opazovalci lansko pomlad priznali nemškemu vojnemu vodstvu izredno spretnost, načrtnost, pogumnost in odločnost v izvedbi njih operativnih načrtov na evropskem zapadu, tako ne prikrivajo sedaj tudi svojega občudovanja angleških uspehov v Afriki, ki da so ovrgli legendo, »da je Anglija stara država in domovina starega naroda brez življenjske in odporne sile«. Pa tudi znani italijanski publicist Ansaldo. direktor livornskega lista »U Telegrafo«, je pretekli teden posvaril italijanski narod pred zmanjševanjem vojaškega pomena britanskega pohoda v Afriki
Nihče ne more na drugi strani podcenjevati italijanskega odpora proti angleškemu prodiranju, kajti italijanske oborožene sile. ki so bile same na sebi precej številne, so se morale porazdeliti na najrazličnejša bojišča ter se upirati sovražniku v izredno težkih okoliščinah spričo svoje skoro popolne odrezanosti cd matične zemlje. A tudi angleške obkrožene sile so se morale na sredo-zemsko-afriškem bojišču močno porazdeliti, ako so na primer hotele istočasno voditi ofenzivne akcije na zapadu, v Libiji, ter daleč na jugu, iz Kenije proti Abesiniji in Somaliji. Od Kaira v Egiptu je sedaj skrajno zapadno bojišče oddaljeno blizu 1500 km, medtem ko znaša zračna razdalja do južnega bojišča v Keniji preko 3500 km. Vojaški strokovnjaki pišejo, da zahtevajo pomembnejše strateške akcije na tako velike razdalje, med katerimi se povrhu raztezajo v glavnem le puščave, uporabo najmodernejših obveščevalnih sredstev, brez katerih si jih sploh ni mogoče zamišljati.
Pa tudi posamezne operativne edini-ce, kakor na primer one v Eritreji ali v Abeseniji, imajo povsod opravka z ogromnimi razdaljami, ki se ne dajo meriti z evropskimi merili. Angleške oborožene sile, ki operirajo v Eritreji, imajo pred seboj bojno področje, ki sega nekako od Kerena na severu pa do ceste Gallabat — Gondar, kar znaša preko 400 km. Ker so te sile sestavljene le iz malo divizij, je med posameznimi * operativnimi edinicami precej lukenj, ki onemogočajo ustvaritev enotne fronte. Se težja pa se zdi v teh okoliščinah ita-lijcinska obramba, odnosno umik, ki mora biti po načrtu izveden vedno tako, da nima za posledico prehude razpršitve sil. Ker pa se mora umik, zlasti po neposrednih borbah, ravnati predvsem po smeri nasprotnega predora, se dogaja, da se morajo Italijani proti svoji volji umikati v jugovzhodni smeri proti Abesiniji — na škodo zavarovanja italijanskega položaja v Eritreji, ki ima svoje odporno težišče nekako na črti Asm ara — Massaua.
Druga smer angleškega prodiranja je nekoliko bolj na jugu na črti Gallabat — Gondar, med Eritrejo in severno Abesinijo. Ta smer prodiranja je za splošni razvoj dogodkov manjšega pomena, važna pa je zaradi tega, ker se po angleškem poročanju prav tu zbirajo glavne sile »abesinskih rodoljubov«. V Eritreji sami pa prodira na jugu (ob meji z Abesinijo) še tretja kolona pri kraju Om Ager, a je navezana na sodelovanje s skupino, ki je prodrla do kraja Barentu, medtem ko je tu spet navezana na ono, ki je prodrla v smeri na Agordat. Znatno naprej se je pomaknila kolona, ki operira v ravni črti proti Asmari s končnim ciljem Massauo ob Rdečem morju. Tu je pričakovati najsrditejših bojev, tem bolj, ker imajo Italijani v Rdečem morju tudi nekaj svojih pomorskih edinic, zlasti podmornic in manjših ladij. V tej fazi pa utegne poseči v borbo tudi kolona, ki napreduje sedaj proti Gondarju, ker bo imela verjetno nalogo, da prepreči, da bi italijanske čete, ki se sedaj umikajo v Abesinijo, vpadle Angležem v desni bok v borbi za dostop do Rdečega morja. Dobre ceste, ki so jih tu izgradili Italijani, utegnejo napadalcu olajšati njegove operacije.
Angleško prodiranje v Abesinijo in Somalijo na jugu, iz Kenije, izvajajo za sedaj, kakor sledi iz poročil, ie manjši oddelki, vendar pa so tudi ti prodrli že precej daleč na sovražno ozemlje. Oči-vidno so tudi italijanski oddelki tu bolj redki. Toda Angleži pričakujejo tu večjih ojačenj iz notranjosti Afrike, zlasti iz Južne Afrike. Seveda gre tudi tu za %ek> obsežna bojišča, katerih razdalja
Bolgarija v ospredju
Stališče bolgarske vlade glede na bližajoč! se veliki spopad med obema vojnima taboroma vzbuja trenutno glavno zanimanje evropske javnosti
London, 11. febr. s. (Columbia B. S.) V merodajnih angleških krogih so danes izjavljali, da bo Anglija, enako kakor z Romunijo, prekinila tudi z Bolgarijo diplomatske odnošaje, čim bi se na bolgarskem ozemlju pojavili uniformirani nemški vojaki s pristankom bolgarske vlade.
Poleg Anglije so prekinile diplomatske odno.šaje z Rumunijo tudi emigrantske vlade Norveške, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Poslaniki in osebje poslaništev teb držav, 30 po številu, bodo zapustili Rumunijo istočasno z angleškim posla, nikom ter osebjem angleškega poslaništva in konzulatov.
Posebna ladja, ki bo odpeljala angleške in zavezniške diplomate iz Rumunije bo pdplula iz Konstance najbrže v petek zvečer ali v soboto zjutraj. Računajo, da bo imela na krovu približno 150 potnikov.
Zastopniki opozicije pri Filovu
London, 11. febr. s. (Ass. Press) Današnji angleški listi se obširno bavijo s položajem v Bolgariji.
»Times« poroča, da je napravil Churchillov govor globok vtis v vseh bolgarskih političnih krogih. Čeravno je bolgarska cenzura najpreje zadržala popolni tekst Churchillovega govora, je bila bolgarska javnost vendarle informirana o vsebini govora.
Včeraj so predstavniki vseh bolgarskih opozicijskih skupin posetili ministrskega predsednika Filova. Prvič se je ob tej priliki zgodilo, da so bolgarske opozicijske skupine nastopile solidarno. Predstavniki opozicije so prosili ministrskega predsednika za informacije o bodoči zunanji politiki, zlasti v zvezi z nemškimi vojaškimi pripravami v Rumuniji. Poslanci so ob tej priliki predložili Filovu tudi besedilo Churchillovega govora. Izrazili so željo, naj bi se Bolgarija ne zapletla v nobeno vojaško akcijo niti aktivno niti pasivno. Prav tako so izrazili željo, da naj bi dal ministrski predsednik zagotovilo, da Bolgarija ne bo v nobenem primeru prekini, la diplomatskih odnošajev z zapadnimi demokracijami. Kakor poročajo, je skušal ministrski predsednik Filov predstavnike opozicije v svojem odgovoru pomiriti, ni pa dal nobenih jasnih izjav o bodoči bolgarski politiki ter je Ie zagotavljal, da ne bo Bolgarija napravila nobenega napadalnega koraka proti kateri koli svoji sosedi.
»Daily Telegraph« pravi, da se ni posrečilo doseči, da bi Bolgarija v svojih obrambnih ukrepih sodelovala s Turčijo in Grčijo. List dolži bolgarsko vlado neodločnosti. - 'V ?» 7 t *\j v - « I ~
< »
V ,	i
Odpoklic romunskega poslanika iz Londona
London, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Rumunska vlada je danes od po klicala celokupno osebje svojega poslaništva in konzulata v Londonu.
VVashington, 11. febr. s. (Ass. Press.) Angleški veleposlanik lord Halifax je izjavil v zvezi s prekinitvijo angleško-ru-munskih odnošajev snoči novinarjem, da se Anglija v odnošajih z Rumunijo najbrž ne bo ustavila samo pri prekinitvi diplomatskih stikov, temveč bo izdala še nadaljnje ukrepe.
Rim, 11. februarja. AA. (Štefani) >Po-polo dl Roma« beleži odpoklic britanskega poslanika iz Bukarešte v zvezi z novim rumunskim režimom. Naj London navaja kakšnekoli razloge za odpoklic svojega poslanika, v vsakem primeru pa drži, da je Romunija na strani držav osi in da bo na tej strani ostala do konca, to se pravi do zmage, kar je tudi London to stvar končno le razumel.
Sofijski uradni krogi o položaju
Sofija, 11. febr. s. (Columbia B. S.) V bolgarskih uradnih krogih izražajo danes mnenje, da je kriza na. Balkanu za trenutek odstranjena. Pomlrjenje je po mnenju bolgarskih krogov nastopilo zaradi uradnega demantija bolgarske vlade, ki pravi v zvezi z govorom angleškega ministrskega predsednika Churchilla, da ni nobenih nemških vojakov v Bolgariji. Ta demanti je bil objavljen po zelo dolgi seji bolgarske vlade, ki je sama odobrila besedilo demantija.
Opaženo je bilo tudi, da je Bolgarska telegrafska agencija danes objavila z dovoljenjem cenzure popolni tekst Churchil-
znaša 800 km na abesinski in 700 km na somalijski strani.
Italijanski listi sedanjega razvoja dogodkov na afriških bojiščih ne prikrivajo. Opozarjajo pa, da ne more biti niti govora o kakem presenečenju za italijansko vojno vodstvo, češ da so bili »britanski napori proti italijanskem imperiju in kolonijam že v celoti v naprej predvideni«, kakor je te dni zapisal milanski list »Corriere della Sera« na uvodnem mestu. Edino, kar Italijani znabiti še domnevali, pripominja
j lovega govora, vključno mesta o Bolgariji. ' Današnji bolgarski listi objavljajo Churchillov govor v celoti.
Nemška letala na poti čez Madžarsko
New York, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Iz Budimpešte je prispelo davi poročilo, da je bilo na poletu preko Madžarske opaženo zadnje dni in davi večje število velikih nemških letal za prevoz vojaštva. Letala so najbrž na poti v Rumunijo ali Bolgarijo. So to letala, kakršna so Nemci uporabljali na Norveškem in Nizozemskem tudi za spuščanje padalcev.
Madžarska vlada je pred nekaj dnevi prepovedala pošiljati inozemskim novinarjem iz -Madžarske vse informacije vojaškega značaja, zato so poročila o poletu nemških transportnih letal preko madžarskega ozemlja prispela iz Madžarske po ovinku.
Budimpešta, 11. febr. s. (United Press) Okoli 60 velikih nemških vojaških transportnih letal je danes preletelo Budimpešto v južnovzhodni smeri.
Grčija bo prekinila odnose z Rumunijo?
Bukarešta, 11. febr. p. Po prekinjenju diplomatskih odnosov med Anglijo in Rumunijo se je zvedelo iz poučenega vira. da vpliva angleška vlada tudi na grško, naj bi sledila njenemu primeru in prav tako prekinila diplomatske odnose z Rumunijo.
Transcontinental Press poroča, da je angleška vlada opozorila grško, da ogražajo v Rumuniji zbrane nemške čete predvsem Grčijo, ki mora zato odgovoriti s prekinje-
njem diplomatskih odnosov z Rumunijo. Grška vlada v tem pogledu še nI ničesar sklenila.
Nadalje poroča Transcontinental Press«, da je grška vlada pozvala družine članov grškega poslaništva v Sofiji, naj odpotujejo iz Bolgarije v Grčijo.
Nemci zanikajo
Basel, 11. febr. j. (Un Press). Berlinski dopisnik lista »Basler Nachrichten < doto-ča. da v nemškem zunaniem ministrstvu Drei ko slei kategorično demantiraio. da bi se nemške čete nahaiale v Bolgariji. Berlinsko časopisje danes ne onvnia odpoklica angleškega poslanika iz Bukarešte.
»Times« o stališču Sovjetske unije
London, 11. febr. j. (Ass. Press.) Današnji sTimes« se bavi z naglim dozorevanjem položaja v Bolgariji ter izraža dvom, da bi bila Bolgarija še kaj dolgo pripravljena kljubovati nemškim zahtevam. Edino zaslombo nudite danes Bolgariji Turčija, katere stališče je ostalo neizpremenjeno trdno, ln pa Anglija, ki pa z Bolgarijo ni vezana s kako vojaško pogodbo Zelo težko umljivo pa je stališče Sovjetske Rusije, ki Bolgariji, po vseh znakih sodeč, ne bo pomagala, ako bi nemške čete prestopile bolgarsko mejo. Vse informacije o ponovnih razgovorih zastopnika Kremlja v Sofiji ki naj bi bil Bolgariji ponudil pomoč za primer napada, so se izkazale kot netočne. Mnogo bolj utemeljena je sodba, da je Skušal nasprotno bolgarsko vlado prepričati, da se od Rusije ne sme nadejati nikake pomoči.
Posvetovanja v Ankari
Ankara. 11. febr. s. (Col. B. S ) Angleški veleposlanik Knatchbull-Hughessen je včerai dve uri konferiral s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Domnevajo. da se je razgovor nanašal na razvoj dogodkov v Rumuniji in Bolgariji.
Carigrad. 11. febr. s. (Columbia B S.) Po tukajšnjih informacijah 90 vsa angleška poslaništva na Balkanu dobila navodila. da naj bodo pripravljena. da vsak trenutek vse poslansko in konzularno osebie zapusti balkanske države in odno-tuie v Turčijo. Baie so nekateri angl*ki diplomati balkanskih držav že poslali svoje rodbine v Carigrad. Angleški državljani prihajaio vsak dan trmoma iz raznih balkanskih držav v Carigrad.
Ankara. 11. febr. j. (Un. Press.) V merodajnih turških krogih dvomijo, da bo imel govor angleškega premierja Churchilla. v kolikor je bilo iz njega čuti svarilo Bolgariji, kak vpliv na b doče bolgarsko stališče. V Ankari so z velikim zanimanjem sprejeli na znanje o življenjski sili strnjenega evropskega jugovzhoda ki bi skupno s podporo britanske mornarice in letalstva lahko uspešno kljuboval načrtu kogar koli, ki bi skušal svojevoljno izpreminjati sedanji položaj na evropskem jugovzhodu Zal pa je — tako sodijo v Ankari — bolgarska politika premočno pod vplivom revizionističnih zah*ev zlasti. v kolikor se tičejo izvojevania dostopa na Egejsko morie V merodajnih krogih v Ankari so vrh tega mnenja, da organizirani evropski jugovzhod, naslonjen na Veliko Britanijo, ne bi našel ruskega odobravanja, ker vsi zn^ki kaž^io, da Rusija trenotno ni pripravljena vojaško pomagati niti Bolgariji niti kaki d nagi državi za primer, da bi bila katera izmed njih napadena.
eslatiek Franco-Mussolini
Po fraicssklh in portugalskih vesteh se bo vodja Španije sestal tudi z maršalom Petainom in vodjo Nemčije, Hitlerjem
London, 11. febr. j. (Un. Press.) Angleški vojaški strokovnjaki za'rjujeio da vse bolj narašča verjetnost da bo mral nemški kanceiar zaradi nevzdržne angleške ofenzive v Afriki pospešiti pričetek svoje spomladanske ofenzive. Po mnenju angleških vojaških strokovnjakov bo morda Nemčija že v bližnjih dneh udarila v enem ali drugem delu Evrope.
Iz Lizbone so danes prispela v London Sporočila iz privatnih in službeno nepotrjenih virov iz Madrida o nameravanem sestanku generala Franca in šoanskega zunanjega ministra Suneria z Musrolini-jem V angleških vojaških krogih ne izključujejo tudi možnosti, da bo Nemčija poizkušala morda prehod preko španskega ozemlja. Nemško vztrajanje na tem da pritegne Francijo k aktivnemu sodelovanju. tolmačijo v Londonu na ta način. da Nemčija še zmerom upa. da ii bo francoska vlada prepustila B:zerto in morda tudi francosko mornarico za nadaljnje operaeije v Sredozemlju.
Vichy, 11. febr. i. (Havas). Španski po-
slanik nri francoski vladi v Vichyju. Le-querica, je zapustil Vichy in pri Port Bou-ju prestopil špansko mejo. kjer se bo. kakor zatrjujejo v tukajšnjih poučenih krogih, sestal z generalom Franeom in španskim zunanjim ministrom Serranom Su-nerjem. Po nadaljnjih informacijah iz isith krogov bo poslanik Lequerica verjetno spremljal šefa španske vlade in zunanjega ministra preko Francije v Italijo. kjer se bosta Franeo in Suner sestala z Mussolinijem. Glede vesti o nameravanem sestanku med generalom Franeom in maršalom Petainom ni mogoče na mero-dajnem mestu dobiti službenega potrdila.
ženeva, 11. febr. br. (SDA.) Na poti iz Španije v Italijo, kjer se bo sestal z Mussolinijem, je potoval danes general Franeo s svojim spremstvom čez francosko ozemlje, italijansko mejo je prestopa zvečer pri Mentonu. Kakor poročajo iz Vichy-ja, se bo general Franco na povratku iz Italije sestal z maršalom Petainom, ki je nocoj že odpotoval iz Vichyja ter bo v četrtek pričakoval generala Franca v
bližani italijanske meje. Sestanku bo prisostvoval tudi podpredsednik francoske vlade in zunanji minister admiral Darlan, ki je prav tako že nocoj zapustil Vichy.
Vichy, 11. febr. p. Po zanesljivih informacijah se bo general Franco po se tanku z Mussolinijem na italijanski revleri sestal z maršalom Petainom bržkone v četrtek v Montpelieru.
United Press poroča, da obstoja med generalom Franeom in generalom Petainom že dalje časa veliko osebno prijateljstvo. Maršal Petain ie bil. kakor je znano. Francov profesor v francoski vojaški šoli za SaintCvr. Prijateljstvo se je poglobilo posebno še v času. ko je bil maršal Petain francoski poslanik v Španiji.
Lizbona, 11. febr. p. V Lizboni krožijo verzije, da bi se imel general Franco sestati tudi s kancelarjem Hitlerjem. Gre za tako zvano pasivno voino sode1ova",1e Nemčije in Italije s Španijo zaradi napada oso-vinskih sil na Gibraltar.
Daiinesežne prfpraoe Japonske
Nemčija skuša pridobiti Japonsko za vojne operacije v južnem dela Pacifika, ki naj bi se pričele istočasno z nemško ofenzivo v Evropi
Šanghaj, 11. febr. j. (Un Press). Dipflo-matski sof rudnik Fergus J. Ferguson takole presoja polo-žaj na Daljnem vzhodu:
Vsd znaki kažejo, da sii Nemčija na vso moč trudi, da bi prido-bila Japonsko za napadalne akcijo na Daljnem vzhodu, ki naj bi se pričela istočasno z nemško pomladanske ofenzivo v Evropi. Izredni govori japonskega zunanjega ministra Macuoke fcakor tudi stališče, ki ga je zavzel japonski parlament, kažejo 9kupaj z naglim zbiranjem jajx>nskih sil na Daljnem vzhodu, da se Japonska pripravlja na odločilna dejanja. Tudi japonska prizadevanja glede nagle ureditve odnošajev s sovjetsko Rusijo kažejo v to suner.
Problematično je. kaj utegne Japonska s kako vojaško akcijo doseči, toda neproblematično je, da bo vsaka taka akcija izredno riskantna. Japonska je doslej spretno izrabljala v svoj prid spor med Francosko
list, je to, da je Anglija v ta namen »postavila v borbo skoro vse razpoložljive sile«. Italijanski listi pa obenem zagotavljajo, da se bo položaj, ki utegne biti še slabši, bistveno spremenil, čim bodo z vso težo svojih oboroženih sil nastopili Nemci, in sicer z direktnim udarom proti Angliji, kakor to na primer napoveduje glavni fašistični organ »II Popo-lo d' Italia« in kakor na to namigujejo tudi drugi italijanski listi, ko vlivajo italijanskemu narodu zaupanje v gotovost končne zmage.
Indokinc in Siamom. Najprej je z orožjem podpirala Siam, dočim je zdaj obema državama naglo vsilila premirje in celo že pogoje bodočega miru. Na mirovnih raz-gorovih v Tokiu ji gre sedaj te še za ta, da bi dobila od obeh držav čim največ mornariških in letalskih oporišč za svoje bodoče akcije, ki bodo nedvomno stremele za tem, da razširi svoj vpliv tudi na južni dd Daljnega vzhoda. Japonska poskuša torej z vso odločnostjo uresničiti svojo tezo, da je edino ona poklicana na vodilno mesto na Daljnem vzhodu. V teh stremljenjih Nemčija Japonsko z vsemi sredstvi podpira, žefleč jo zaplesti z Anglijo in Ameriko na južnem delu Pacifika v oboroženi spor, čeprav je jasno, da Nemčija Japonski ne tri mogla pomagati, ako bi se v tem prostoru res pričelo oboroženo lazračunavanje.
Trenutno si Nemčija najbolj prizadeva doseči sporazum med Japonsko m Rusijo, da bi imela Japonska tako proste rake za pričetek borbe za nadvlado v južnem Pacifiku. Na Japonskem so sicer zmerni krogi proti sleherni taki prenagljeni akciji, žal pa nimajo več ko prav skromen vpliv na razvoj položaja.
JajM>n£ko-sovjet*ka
trgovinska pogajanja
Rim, 11. febr. AA. (Štefani) »Popolo di Roma« piše o začetku trgovinskih pogajanj med Japonsko in sovjetsko vlado in pravi, da Je to vate dogodek v zvesl m
splošnim popuščanjem napetosti med obema državama. Tako so se razblinili razni upi, da se bo z morebitnim sovjetskim pritiskom lahko zmanjšal pomen japonskega pristopa k troavezL
Avstralija računa
z vojno z Japonsko
MeJbourne, 11. febr. a (Reuter) Vodja avstralske delavske stranke Curtin je svaril danes na nekem zborovanju avstralsko delavstvo, da hI bilo napačno misliti, da je s sedanjo svetovno konstelacijo že Izpopolnjena lista sovražnikov angleškega Imperija. Curtin ni hotel Imenovati imena nobene države, namignil pa je jasno, da misli na vstop Japonske v vojno. Dejal jo, da je os BerMn-Rim-Tokio realnost, s katero je treba računati Avstralija se mora pripraviti, da bo v primeru potrebe nudila dovolj odpora vsakemu poskusu vdora ali napada
Prihod novega japonskega poslanika v Washington
Washlngton, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Davi je dospel v Washington z vlakom H San Frančiška novi japonski veleposlanik admiral Nomura. Na kolodvoru ga je pozdravilo celokupno osebje japonskega veleposlaništva, Id šteje okoli 100 uradnikov. Nadalje so bili navzoči zastopniki nemške-ga tn italijanskega veleposlaništva ter ameriškega zunanjega ministrstva.
Prediranje v Tripolitanllo
Angleški motorizirani oddelki n aglo prodirajo
morski obali
Kairo, 11. febr. (Reuter) Angleške motorizirane edinice nezadržno napredujejo ▼ smeri proti Tripolisu. Od 960 km dolge poti, ki jo morajo edinice angleške armade prevaliti do tega središča italijanskega kolonialnega imperija v Afriki, so prve mehanizirane edinice doslej absolvirale že pri. bllžno tretjino poti. Od dneva do dneva postaja vse bolj jasno, da iščejo Angleži odločilnega spopada s preostalimi silami italijanske severnoafriške armade. Zavzetje vojaškega mesta E1 Agheile znači, da so angleške čete po zavzetja Bengazija prodrle že nadaljnjih 288 km v jugozapadni smeri.
Kairo, 11. febr. s. (Reuter) Poveljstvo
angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Libija: Prispele so informacije, da je ujeti general Tellera, poveljnik 10. italijanske armije, podlegel poškodbam, ki jih J* dobil v boju južno od Bengazija.
V Eritreji, Abesiniji in Italijanski Somaliji se operacije na vseh sektorjih še nadalje razvijajo ugodno.
Kairo, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Z bojišča v Libiji danes ni poročil o novih angleških vojaških operacijah. Verjetno je vrhovno poveljstvo^ sklenilo privoščiti po zavzetju Agheile kratek oddih angleški vojski, ki"je že 60 dni skoro neprestano v bojih.
Pričakujejo, da bodo sedaj v kratkem vojaške operacije v Eritreji zavzele večji obseg. Z zavzetjem Merse Takala. K.1 ga je javilo včerajšnje angleško vojno poročilo, so dobili Angleži v roke važno pristanišče ki je samo 230 km oddaljeno od Masaue. Verjetno se bo angleška vojna mornarica takoj pričela posluževati tega novega oporišča, da bo lahko uspešno podpirala angleški) kopno vojsko, ki bo najbrž pričela ob obali dalje prodirati proti Masaui. Prav tako bo najbrž zavzetje mesta Karore povzročilo, da bo nastala v Eritreji še druga nova fronta. Karora leži 50 do 60 km od obale v notranjosti ter vodi od tam cesta v Eritrejo proti jugu. Gotovo se bodo Angleži poslužili te ceste za nov prodor proti jugu.
London, 11. febr. s. (Reuter). Informacijski urad generala de Gauilleaa javlja:
Svobodne francoske čete so, predirajoč od
Čada v Francoski Ekvatorialni Afriki s podporo svobodnega francoskega letalstva, izvedle nove uspešne operacije v južni Libiji. Motorizirana francoska kolona pod poveljstvom polkovnika Ledlerca je osvojita več oaz v bližini oaze Kufra Dne 7 .t m. so francoske čete po zelo uspešnem letalskem bombardiranju vojaških objektov v naskoku zavzele rtailijansko letališče v tem predelu. Sovražnik je utrpel velike žrtve na moštvu in materialu. Operacije svobodnih francoskih čet se še nadalje razvijajo zadovoljivo.
General Bergonzoli
o padcu Bengazija
Kairo, 11. ieoi. s. Uieuler; Ujeti italijanski general Bergonzoli je dopisniku agencije United Press izjavil, da so Angleži osvojili Cirenajko zato, ker je bila njihova vojska močnejša nego italijanska in ker so pokazali večjo odločnost Bergonzoli zanika poročila, da bi bil izpred Bar-die pobegnil in pravi, da je noč in dan hodil po postojankah okoli Bardie, ki bi jih moralo braniti vojaštvo, a jih je našel zapuščene. Glede bojev južno od Bengazija pravi Bergonzoli, da je imel nalog, da s svojo vojsko prodre za vsako ceno. Res je poskusil dva velika protinapada, ki pa sta se oba ponesrečila Predal se je šele, ko so imeli Italijani municije samo še za pol ure borbe.
Podvigi angleških letal
Kairo, 11. febr. s- (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: V noči od nedelje na ponedeljek so bombniki vojnega letalstva izvedli nov močan napad na Calato na otoku Rodu v Do-dekanezu. Vrženih je bilo več ton bomb na letališče in razpršena letala na letališču. Med zgradbami in letali je bilo povzročenih več požarov. Ugotovljeno je da je bilo 10 sovražnih letal sigurno uničenih, več drugih pa poskodvanih.
V Eritreji so včeraj anglefikl bomniki napadli koncentracijo sovražnih motornih vozil pri Asm ari. Nadalje so bila bombardirana skladišča v nekem gozdu pri Korenu. Popreje so bombardirala angleška letala tudi železniško progo v bližini Kerena. Južnoafriški bombniki so bombardirali oddelke italijanskega kolonialnega vojaštva z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami.
Dne 7. t. m. so južnoafriška letala v strmoglavnem poletu uspešno napadla več mostov na cesti, kakor tudi neki ponton-ski most pri Dolu v Abesiniji. Prav tako so bombardirala letališče v Ferantiju v Abesiniji ter uničila več hangarjev.
Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh operacij.
Italijansko poročilo
Nekje v Italiji, 11. febr. AA. (Štefani) Službeno poročilo št 244 glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi:
Severna Afrika; Nič novega.
Vzhodna Afrika; Delovanje topništva pri Kerenu. V Zgornjem Sudana so naše čete na desni strani reke Omo odbile sovražnikove napade, ki so bili podprti s tanki. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove čete.
Ponoči so sovražnikova letala na več krajih v Siciliji in v južni Italiji zmetala nekaj bomb, ki pa so povzročile majhno škodo v okolici Avelina, kjer računajo, da so štirje mrtvi in več ranjenih. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražno letalo pri Batipagliji. Posadka letala se je s padali rešila in je bila ujeta.
K napadu na Genovo
London, 11. febr. s. (Reuter) Admiralite-ta javlja, da je po podatkih, ki so bili sedaj pregledani, povzročilo obstreljevanje Genove po angleški vojni mornarici, veliko škodo v naslednjih objektih: bencinskih skladiščih, suhih dokih, v katerih je prostora tudi za popravilo oklopnic, v pristaniških napravah v notranji luki, v Ansal-dovih tvornicah strojev, v elektrarni, v An-saldovih tvornicah električnega materiala in na tovornem kolodvoru. Bombardiranje je trajalo eno uro. Vidnost med bombardiranjem je bila dobra.
Pariz ni zadovoljen
Pariški tisk naglasa, da rešitev krize v Vichyju nI dokončna in da je Lavaiov vstop v vlado nujno potreben
Clermont-Ferrand, 11. febr. AA. (Havas) Stališče francoske vlade ostane nespremenjeno: lojalnost do zmagovalca in lojalnost do Evrope, pravi »Temps« v svojem komentarju o zadnjih političnih dogodkih v Franciji. Z dostojanstvom in častjo nadaljuje maršal Petain z obnovo domovine. Vprašanje osebnosti ni važno v tej težki dobi naše zgodovine. Flandjjii se je umaknil s svojega mesta iz višjega interesa in zato bo Francija znala t*> njegovo dejanje ceniti. Za Francoze pa, ostane dolžnost: popolna disciplina m popolno zaupanje v šefa države. Francosko edinstvo je tu in mora tudi ostati.
Pariz, 11. febr. & (Ass. Press). Tukajšnji francoski listi, ki so pod nemško kontrolo, izražajo dangs nezadovoljstvo z nedavno spremembo v francoski vladi v Vichy-ju. »L'Oeuvre« pravi: Ničesar ne moremo reči proti osebi admirala Darlana. Darlan je skoro edini predstavnik volje lojalnega sodelovanja z Nemčijo v Vichyju. Bolje pa bi bilo, če bi bil Laval takoj prevzel v svoje roke upravo francoske države. List pravi dalje, da Petain ne bi smel biti več predsednik francoske vlade. Laval da je zate odklonil vstop v vlado, ker ni smar tral, da bi biilo mogoče zasigurati sodelovanje z Nemčijo, ne da bi dobil v to svt-ho neizogibno osebno avtoriteto. Rešitev krize v Vichyju, pravi list, ni niti dokončna niti popolna. Nadaljnji razvoj je odvisen od tega, če bo pokazal admirali Darlan modrost s tem, da bo pripravil Lavalu vrnitev v vlado.
Ustavni akt o novi
Darlanovi funkciji
Vlchy, 11. februarja. AA. (DNB) Besedilo ustavne listine št 4. z dne 10. februarja, s katero se admiral Darlan postavlja za naslednika maršala Petaina kot poglavarja države, pravi:
Ml, maršal Francije in poglavar francoske države odrejamo na podlagi zakona z dne 10. julija 1940:
čl. 1) če bi mi bilo iz katerega koli razloga pred ratifikacijo nove ustave po narodu preprečeno izvrševanje dolžnosti poglavarja države, tedaj bo admiral Darlan z vsemi pravicami prevzel izvajanje teh dolžnosti.
Čl. 2) Če bi bilo admiralu Darlanu lz katerega koli razloga preprečeno izvajanje dolžnosti, tedaj ga bo nadomestila osebnost, ki jo bo ministrski svet določil z večino glasov. Dokler ta oseba ne bi bila izbrana, bo njene dolžnosti opravljal ministrski svet
Ukaz o organizaciji francoske vlade
Viehy, 11. februarja. AA. (DNB) Maršal Petain je podpisal in objavil naslednji ukaz o organizaciji in sestavi francoske vlade:
čl. 1) Državni tajniki, ki bodo imenovani z ukazi, imajo ministrske pravice. Vsak minister je dolžan nadzirati in vzpo-rediti delavnost gotovega števila državnih tajnikov. To pooblastilo je predvideno z ukazom ln se nanaša na izvajanje načelnih sklepov ter na one sklepe, ki se nanašajo na splošno politiko vlade.
Čl. 3) Ministrski svet tma^seje pod predsedstvom državnega poglavarja, nadome-stuje ga pa lahko podpredsednik. V tem primeru mora podpredsednik predložiti državnemu poglavarju poročilo o posvetovanju ministrskega sveta. Državni tajniki se
tudi lahko udeležujejo sej ministrskega sveta, kadar se razpravljajo vprašanja, ki se nanašajo na njihove resore.
čl. 4) Konferencam ministrov in državnih podtajnikov predseduje podpredsednik. Člen. 5) Predsedništvu vlade se priklju-
či generalno tajništvo za informacije, tisk in radio.
čl. 6) člena 3 in 4 zakona z dne 6. septembra 1940. o organizaciji vlade se ukinjata.
čl. 7) Ta ukaz bo objavljen v uradnem listu kot državni zakon.
Podaljšanje premirja s Siamom
Hanoi, U. febr. j. (Havas). Generalni guverner francoske Indokine admiral De-coux sporoča, da je bilo z današnjim dnem premirje med Francosko Indokino in Siamom podaljšano za nadaljnja dva tedna.
Pospešena organizacija ameriške obrambne slie
V par mescih bo imela Amerika poldrag ml&ijon vojakov — Letalska proizvodnja presega pričakovanja Še vedno grade nove tovarne
New York, 11. febr. j. (Ass. Press). Po službenih podatkih, ki jih je snoči objavi-io ameriško1 vrhovno vojno poveljstvo, znaša številčna moč ameriške kopne vojske trenutno 800.000 mož, do konca junija pa se bo povečallo na 1,417.000 mož. Seveda pa bo dokaj časa trajalo, predno bo mogoče po izobrazbi in opremi to armado tako izvežbati, da bo enakovredna elitnim armadam drugih držav. Z vso naglico se zdaj grade potrebne vojašnice in je bil prvi del gradbenega načrta v določenem času izvršen. Vse vojašnice bodo pozidane verjetno do 1. maja.
Letalska sila Zedinjenih držav se prav tako naglo izpopolnjuje in znaša trenutni prirastek števila pilotov letno 7.000, ki pa se bo že do konca marca dvignilo na 12.000 pilotov. Tovarne za proizvodnjo vojnega materiala, ki so trenutno v gradnji, bodo velljale 1.3 milijarde dolarjev, nadalje je bilo odobrenih za povečanje proizvodne kapacitete Chyslerjeve tovarne v Detroitu 20 milijonov, za Dupomtovo municijsko tovarno ter za Herculesovo municijsko tovarno (prva v Indiani, druga v Virginiji) skupaj 110 milijonov dolarjev Produkcijska zmogljivost ameriških letalskih tovarn je znašala v januarju 900 do 1000 vojaških letal, kar pomeni, da je proizvodnja narasla dokaj višje, kakor jo je predvideval Knudsen v decembru lanskega leta, ki je ocenili januarsko proizvodnjo na skupaj 700 do 800 letaL
Willkiefev govor v senatu
Washington, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Pred zunanjepolitičnim odborom senata so danes podali svoje izpovedi k zakonskemu osnutku o posojanju vojnega materiala Angliji predsednik Harwardske univerze Connand, newyorški župan La Guardia, ki sta se izrekla za pomoč Angliji, nato pa Wendel Willkie, za čegar poročilo je vladalo največje zanimanje. Občinstvo je naravnost oblegalo kongresno poslopje. Vsi prostori v dvorani so bili oddani in so morali postaviti več rezervnih sedežev za neštete interesente. Willkie se je izjavil prav tako za sprejetje zakona, vendar s spremembami. Predvsem je predložil, da naj bi bila pomoč v posojanju vojnega materiila omejena samo na Anglijo, Ki' sko in Grčija Dalje naj bd bila za pooblastila Rooseveltu določena časovna meja in izločena vsa ona pooblastila, ki dajejo predsedniku prevelika polnomočja. Spremembe v zakonskem osnutku so potrebne zato, da bo prejela Anglija pomoč čim-preje, ker jo nujno rabi. Zedinjene države naj bi dobavile Angliji vsak mesec po 5 do
10 rušilcev, ki bi bili popravljeni ali izdelani v ameriških ladjedelnicah. Ameriška pomoč Angliji mora biti učinkovita, kajti neučinkovita pomoč bi dala Nemčiji prav tako povod za poznejši napad na Zedinjene države kakor učinkovita pomoč. Pa tudi s tako pomočjo bo trajalo še nekaj časa, predno bo Anglija dosegla letalsko premoč.
Zapora dobroimetij
okupiranih držav
Washington, 11. febr. j (Ass. Press). Ka-koT je bilo že javljeno, pripravljajo v finančnem ministrstvu zakonski načrt, po katerem naj bi se proglasila zapora nad dobroimetji gotovih držav, ki so pod kontrolo. Nemčije. Po cenitvi ameriškega finančnega ministrstva bi na ta način zamrznilo v celoti za 4369 milijonov dolarjev tujih dobroimetij v Ameriki, od tega 1596 milijonov, pripadajočih t;stim državam, ki so deloma ali popolnoma zasedene od Nemčije, z izjemo 29 millijonov. pripadajočih Letonski. Estonski in Litvi, ki so bile vključene v sestav Sovjetske unije. Vrednost zamrznjenih kreditov drugih držav. ki bi jih zadela ta uredba, znaša: za Francijo 1593, za Ho-landsko 1619, za Dansko 92. za Norveško 175, za Belgijo 760, Luksemburg 48 m Rumunijo 53 milijonov dolarjev.
Zagsmatna smrt generala Krivickega
New York, 11 febr. j (Ass Press). Samuela Ginsburga, bivšega šefa sovjetske tajne policije, ki je bil v Zedinjenih državah znan pod imenom general Krivicki, so našli včeraj v njegovem stanovanju v hotelu »Bellevue« v New Yorku ustreljenega. Ginsburg-Krivicki je 1. 1937 padel pri sovjetskih oblastih v nemilost in je po begu v Ameriko eden izmed sodelavcev ameriškega odbora za nadzorstvo nad delovanjem neameriških državljanov v Zedinjenih držav (DIES). V tem svojstvu je Ginsburg-Krivicki nedavno odkril prevratno delavnost komunistov v Zedinjenih državah. Preiskava je dognala, da je Ginsburg-Krivicki napravil samomor. (Krivicki je spisal znano knjigo »Bil 6em v Stalinovi službi«, v kateri silno kritizira sedanje razmere v Sovjetski uniji in hudo napada Stalina, Op. ured.)
Postani in ostani član Vodnikove druibel
Silovit napad na Hannover
V noči na torek so angleški bombniki izvršili doslej najhujši napad na Hannover, bombardiran pa so tudi razne vdorne Inke v Franciji, Belgiji in Holandiji
London, 11. febr. j. (Reuter.) V noči od ponedeljka na torek so močne skupine angleških bombnikov v več ločenih skupinah napadle vojaško važne cilje v severni Nemčiji, kakor tudi invazijske luke v zasedeni Franciji. Poglavitni napad je veljal izredno važnemu nemškemu železniškemu križišču in industrijskemu središču Hannovru. Ko so se angleška letala vračala od napada, je v Hannovru ter na okolišnem industrijskem področju divjalo toliko požarov, da ni bilo mogoče vseh prešteti. Komunike angleškega letalskega ministrstva označuje napad kot izredno silovit. S prometnega stališča je Hannover posebno ranljiva točka v nemški železniški in cestni mreži, ker se tam križajo vsa glavna pota med severovzhodno, severno ter zapadno Nemčijo. Navzlic dokaj neugodnemu vremenu so angleška letala izsledila določene cilje ter zlasti severne, južne in zapadne mestne predele obsula z zažigalnimi bombami. Sled-Č požarom, ki so se zmerom bolj širili, so naslednji valovi angleških bombnikov zlahka našli svoje cilje ter jih z dobrim rezultatom obeuli z rušilnimi bombami najtežjega kalibra. Nad 90% angleških bombnikov, ki so bili določeni za ta napad, je zadelo svoje cilje.
Medtem ko je trajal napad na Hannover, so manjše skupine drugih angleških bombnjkov napadle naprave petrolejskih rafinerij in tankov, kakor tudi doke v Rotterdamu. Tudi tu so izbruhnili veliki požari in so nastale eksplozije. Nadalje so angleška letala napadla še več ciljev v severozapadni Nemčiji in dve letališči na Holandskem, bombniki letalskega poveljstva pa so v nočnih urah ponovno uspešno bombardirali luko Boulogne, ki je bila napadena tudi že v ponedeljek podnevi. Letala obalnega poveljstva so bombardirala Cherbourg in Ostende, kjer so prav tako zanetila velike požare.
Komunike letalskega ministrstva o teh razsežnih napadih minule noči se zaključuje z uerotovitvijo, da se le štiri ški bombniki z vseh teh poletov niso vrnili. K včerajšnjim dnevnim napadom komunike dodatno ugotavlja, da so bila v okviru zračnih borb med napadalnimi akcijami na Boulogne, Calais in Dunkerque sestreljena le tri angleška borbena letala, toda nobeno bombno letalo.
London, 11. febr. s. (Ass. Press) Danes podnevi so angleški bombniki ponovno napadli nemške luke ob francoski obali Kanala. Ze dopoldne so angleška letala nad nizkimi oblaki preletela Kanal pri Dovru. nakar Je bilo slišati s francoske obale eksplozije iz smeri od Dunkerquea. Malo pred 17. uro so se napadi ponovili; eksplozije so tokrat prihajale iz smeri Boulognea in okolice.
Angleške vojne ladje
bombardirale Ostende
London, 11. febr. s. (Reuter.) Admira-liteta je objavila nocoj naslednji komunike: Edinice vojne mornarice so danes v zgodnjih jutranjih urah bombardirale od Nemcev zasedeno pristanišče Ostende. Salve granat so zadele med pristaniške naprave. Povzročenih je bilo mnogo požarov. Naše edinice niso pri tem utrpele niti žrtev niti Škode.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 11. febr. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Oborožena ogledniška letala so metala
bombe na pristaniške naprave nekega mesta na angleškem vzhodnem obrežju. Preteklo noč so bojna letala napadla britanska letališča ter pri tej priliki uničila 11, hudo poškodovala 6 sovražnikovih letal, ki so bila razvrščena na tleh. Miniranje pristanišč se je včeraj nadaljevalo.
V Sredozemskem morju so bili izvedeni uspešni napadi nemškega letalstva na vojaške naprave na Malti in na neko pristanišče v Cirenajki. Nemško letalstvo je izvedlo ogledniške polete nad Sueškim prekopom. Pri tem letalskem delovanju sta bili potopljeni dve britanski trgovski ladji.
Sovražnikova letala so v spremstvu lovskih letal včeraj podnevi poskušala napasti zasedeno ozemlje in prodreti v kraje na obrežju Kanala. Lovski oddelki in protiletalsko topništvo so takoj stopili v akcijo. Razen nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom je bila povzročena le neznatna škoda v stanovanjskih delih mesta. Pri tej priliki je sovražnik zgubil 6 letal, tri pa je zbilo protiletalsko topništvo. Snoči in preteklo noč je sovražnik ponovno skušal izvesti podoben napad, pa tudi tokrat brez uspeha. Britanske vojne ladje, ki so preteklo noč streljale na francosko obalo, je streljanje obrežnih baterij prisililo k umiku.
V noči med 10 in 11. februarjem je sovražnik metal bombe na 9 krajev severne Nemčije, med njimi tudi na Hanover. Vržene so bile v glavnem zažigalne bombe. Nastali požari so bili hitro pogašeni. Vojaškim objektom ali napravam za vojno gospodarstvo ni bila povzročena nobena škoda. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih med civilisti. Nočna obramba se je izkazala kot zelo učinkovita. Nočna lovska letala so zbila 3, protiletalsko topništvo pa 4 britanska letala. Pomorsko topništvo je zbilo na za-padni norveški obali eno sovražnikovo letalo.
Včeraj in preteklo noč je sovražnik izgubil 33 letal. Dve nemški letali se nista vrnili domov. Podpolkovnik Melders je zabeležil svojo 56. letalsko zmago.
Akcije nemških letal
Lond°n 11. febr. j. (Ass. Press.) Nemško letalstvo je preteklo noč omejilo svoje napade zgolj na obalni pas -vzhodne in jugovzhodne Anglije. Bombe so bile vržene na razne industrijske objekte, skladišča in privatna poslopja- Nekaj napadov je bilo izvršenih tudi na zgradbe na posameznih letališčih v tem pasu. Napadi so bili le manjšega obsega ter nikjer ni bila povzročena znatnejša gmotna škoda. Tudi število človeških žrtev je malenkostno.
London, 11. febr. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški nočni lovci v dveh letalskih bitkah nad vzhodno angleško obalo preteklo noč uničili dva sovražna bombnika tipa Heinekel. Oba bombnika sta se po boju z angleškimi lovci spustila nizko nad morsko gladino ter pilota oči vidno nista imela več kontrole nad aparatoma.
Izgube na morju v tednu do Z. februarja
London, 11. febr. s. (Reuter) Admirali-teta javlja, da je bilo v tednu do vključno 2. februarja potopljenih v pomorski vojni 11 angleških trgovinskih ladij s 40.429 tonami, 3 zavezniške ladje s 13.872 tonami in 1 nevtralna ladja z 2962 tonami. Skupne izgube znašajo torej 15 ladij in 57.263 ton. Izgube so manjše nego tedenski popreček v dosedanjem poteku vojne, ki znaša nekaj nad 60.000 ton. Tedenski povpreček izgub v januarju je znašal samo 34.000 ton, povpreček v decembru pa 68.000 ton.
Letalski boji v Albaniji
Tako italijanski kakor tudi grški letalci razvijajo
N®kje v Italiji, 11. febr. AA. (Štefani) Službeno poročilo št. 244 glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi;
Grško bojišče: Delovanje patrol in topništva. številni oddelki našega letalstva so živahno bombardirali ceste, skladišča, pomorska in letalska oporišča, železniške postaje in naprave. Na letališču Janine so bila poškodovana in uničena razna letala. V spopadih, do katerih je prišlo pri teh ofenzivnih dejanjih, je bilo v plamenih zbi-tih 12 sovražnikovih leJtaL
Rim, 11. febr. AA. (Štefani) V zvezi s spopadom, do katerega je prišlo med italijanskim oboroženim pontonom in majhnim vlačilcem na eni strani in neko sovražnikovo podmornico na drugi strani na srednjem Jadranu in katerega omenja uradno poročilo 256, poročajo listi, da je bila sovražnikova podmornica večkrat zadeta s topovskimi strelimi z pontona in da se je zaradi tega najbrže potopila
Atene, 11. febr. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 107. glavnega stana grške vojske pravi:
Cez dan je bilo nekaj krajevnih spopadov, ki so se uspešno zaključili. Naše letalstvo je sestrelilo 3 sovražna letala. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
Poročilo ministrstva za notranjo varnost z dne 10. februarja pravi, da so sovražna letala letela nad notranjostjo države- Metala so bombe na Vološ, kjer je bilo zelo malo žrtev med civilnim prebivalstvom. Prav tako pa so bombe padale v okolici Janine, kjer je bilo ranjenih nekaj oseb, škoda pa nI velika. Letala so bombardirala tudi Prevezo, kjer ni bilo niti škode niti žrtev, Lerino, kjer je bilo le malo žrtev in nobene škode in neko mesto v zapadnem Peloponezu, kjer ni biLo nobene žrtve in je stvarna škoda majhna.
Atene, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Danes je italijansko letalstvo obnovilo na bojišču v Albaniji napade večjega stila na grške postojanke, zlasti v sektorju pri Te-peleniju. Grki javljajo, da so napade odbili ter zopet sestrelili štiri italijanska letala. Posadko enega Izmed sestreljenih letal, tri-motornega bombnika, so Grki ujeli.
Grki javljajo dalje, da so na severnem sektorju bojišča izvedli presenetljiv napad na italijanske postojanke in pregnali Italijane iz njihovih položajev na neki 2000 m visoki gori.
Atene, 11. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja:
Angleški bombniki so napadli Tepelemi ter Je mesto zaradi učinka angleških bomb pričelo goreti.
Velika skupina italijanskih letal, v kateri je bilo 10 bomnikov tipa S 79 in 20 lovskih letal CR 42, je včeraj poskusila napasti mesto Janino v Grčiji. Italijanska letala so bila prestrežena od angleških lovcev, ki so sestrelili dve sovražni letali, več pa poškodovali. Sedaj je ugotovljeno, da so bila v letalski bitki nad Klisuro v nedeljo uničena tri nadaljnja italijanska letala.
Vsa angleška letala so se vrnila s teh operacij nad Grčijo in Albanija
Vlak z nafto v ognju
Caribrod, 11. febr. p. Na bolgarskem ozemlju se je snoči ob 23.35 pripetila strašna železniška nesreča. Med postajama Dragomanom in Caribrodom je 1 km daleč od naše meje na bolgarskem ozemlju skočil s tira tovorni vlak št. 139, ki je vozil rusko nafto, namenjeno za Nemčijo. Nafta, se je vnela ter so se proti nebu dvigali ogromni stebri dima in plamena. Pri tej nesreči je izgubilo življenje 8 bolgarskih železničarjev, ki so živi zgoreli. Njihova trunla so bila tako ožgana, da jih niso mogli spoznati. Ogenj je uničil lokomotivo in 36 vagonov. Nepoškodovani so ostali samo trije vagoni, ki so obtičali na progi. Ostali vagoni so se prevrnili v prepad ter so se zlivali potoki goreče nafte v Nišavo.
Izselitev Nemcev iz Rusije
Berlin, 11. februarja. AA. (DNB) Pred dnevi je prispel prvi transport s 527 Nemci iz Kovna, ki so se vrnili v Nemčijo. Preseljevanju Nemcev iz okolice Kovna se nadaljuje. Včeraj je skupinski vodja Lorenz šel čez nemško-sovjetsko mejo, da bo organiziral nadaljnje prevoze Nemcev.
Trgovinska pogajanja
Belgije in Rusije
Moskva, 11. febr. s. (Columbia B. S.) Semkaj je danes prispela belgijska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev trgovinske pogodbe med zasedeno Belgijo in Rusijo. Delegacijo tvori 5 Belgijcev in 3 Nemci. Na kolodvoru so sprejeli delegacijo zastopniki ruskega ko-misariata za zunanjo trgovino in nemškega veleposlaništva.
Vremenska napoved
Zemunska: Dedno oblačno vreme. Tu pa tam jutranja megla. Toplota so ne bo znatno spremenila.
Beli in zdravi zobje
SARG°y KALODONT
pi-oti zobnemu kamnu
' ..	. -V;;'--	'. •- * •	'	: >« *• '•
Vtisi z našega južnega Jadrana
La^lja ^Neznani junak4', ki jI poveljuje kapetan Turnšek, čisti morje
Letošnje starinske svečanosti v začetku februarja so tudi mene privabile v Dubrovnik in Bfko Kotorsko Izkoristil sem nato še priiko, da ob iščem Bud vo. Kaj vas utegne najbolj zanimati o življenju na našem južnem Jadranu? Lepo ie zdaj tam doli, že se je zbudila pomlad. Polno je krasnega ze'enja m ob jasnem vremenu prigreva so'nce kakor bo pri nas grelo šele aprra ali maja. Toda v skladu z nemirnimi časi je tudi razpoloženje našega Jadranskega morja. Lcto:nji viharji so bili zlasti konec januarja in v začetku februarja prav močni. Naš ladijski premet se vrši podnevi. Bilo je treba tako ukreniti zavoljo popolne varnosti potnikov in tovora. Podnevna vožnja nikakor ni nevarna, zato je odveč bojazen plašljivcev, ki se ustrašijo vsakršne novice o kaki slučajni eksploziji in že menijo, da bodo poslej kar dan za dnem eksplodirale mine ali torpeda tik pred našiimi jadranskimi letališči. Tak strah je docela odveč. Ravno v pomirjenje javnosti naj povem, kar sem videl na lastne oči v Budvi.
Kapetan dolge plovbe g. Franjo Turnšek, poveljnik ladje »Neznani junak«, ki čisti morje na južnem Jadrana
Kakor je »Jutro« obširneje poročalo, |e nenavadne razburkano morje konec januarja odtrgalo v Otrantskem prelivu in ob albanski obali nekaj min. Ker teče zalivski otok ravno ob naši obali, prinese vsak nevšečni plen ob naše bregove. In tako so priplule tudi nesrečne mine pred Budvo, kjer so nekatere eksplodirale. Vsekakor je škoda občutna, do podrobnosti pa jo ocenjuje posebna komisija Penzion bratov Rajkovičev je najhujše prizadet, da v njem ne bo mogoče bivati, preden ne bo docela obnovljen. Pač pa se je dobro obdržal moderno in čvrsto zgrajeni novi hotel »Avala«. Preplah prebivalstva je bil izpočetka razumljivo velik. Toda zadnje dni se je razburjenje že docela poleglo. In to upravičeno, kajti naše pomorsko oblastvo je brž ukrenilo potrebno, da se nevarne mine po'.»vi jo in onesposobijo. To več ali manj tvegano delo opravlja skrbno in ja-ko uspešno ladja »Neznani junak«, ki je priplula s Sušaka in zdaj dan za dnem kri-žari pred Budvo in globlje do meje.
Ko sem govoril s prebivalci Budve, so mi prav veselo zatrjevali, da je poveljnik na »Neznanem junaku« moj ožji rojak. In res imel priliko kmaJlu spoznati vrlega poveljnika. To je kapetan dolge plovbe g. Franjo Turnšek, doma iz Rečice ob Savinji. Je oden izmed najodličnejših pomorščakov našega trgovskega ladjevja. V slovenski javnosti je že znan po nekaterih sestavkih, ki jih je objavil v »Jutru«, pa tudi po predavanju v ljubljanskem radiu. Objadral je domala že ves svet, potem je bil nekaj časa dodeljen ladjevju na Ska-darskem jezeru, a ko si je v domovini zdravstveno opomogel, so mu poverili sedanjo odgovorno nalogo, da čisti s svojo posadko morje pred Bud to. Imel je že doslej prav lepe uspehe. Polovil je vrsto min, nekaj pa jih je potopil. V kolikor se namreč mine ne dajo poloviti in jih bolj kaže potopiti, jih je pač treba obstreljevati, dokler ne eksplodirajo, ali dokler se ne potopijo. Vsaka mina ima namreč precej praznote, da lahko pilava po morju. Cim pa je prazni del preluknjan s kroglo in vdore voda vanj, se mina potopi na morsko dno. Razumljivo, da si je kapetan Franjo Turnšek pridobil z dosedanjim svojim delom simpatije m hvaležnost vseh Budva-nov. Želimo mu še mnogo nadaljnjih uspehov!
Kulturni pregled
Kakor kaže, bo na južnem Jadranu letos se kolikor toliko opravka. Bili sem v Budvi prav tisti dan. ko je neka tuja trgovska ladja komaj ušla sovražni podmornici. Oba torpeda sta namesto v ladjo treščila v skalovje pri Petrovcu pod Budvo in eksplodirala s silnim tru.ščem. Ker ni bilo nadaljnjih poročil o kaki nesreči, upamo, da je zasledovana ladja »Santa Chi-ara« srečno prispela do albanske obale, kamor je bila s tovorom namenjena.
Zadnji čas je spet nekoliko premirja, a v nedavnih burnih dneh je morje naplav-
ljalo poleg min, sodov m reševalnih par
sov tudi precej mrličev. Prebivalstvo našega južnega Jadrana ima vojne dogodke vse bliže pred obličjem kakor mL Celo pastirji s hribov so prav točno poučeni o dogajanju na kopnem in na morju. Kdor pozna Budvo in ostale kraje na naši južni rivieri, odkodbr je kdaj odnesel najlepše, idilične spomine, odpotuje tokrat s krep-kejšimi vtisi in doživljaji. Spozna ostrino pomorske vojne, odnese pa tudi utrjeno zavest, da naš Jadran ni od nikogar več ogrožen.	A. Z.
Narodno delavstvo na Jesenicah )e zborovalo
Bilanca o kulturnem, strokovnem in socialnem delu
deti, da je podružnica uvaževan činitelj v organizacijskem sistemu in redu jeseniških tovarn. Mislimo, da vodstvo moderne tovarne v taki delavski organizaciji vidi
Jesenice. 11. februarja
V nedeljo je bil redni letni občni zbor jeseniške podružnice Narodne strokovne zveze. Udeležba na občnem zboru je bila kljub snočnji nedelji in mnogim športnim prireditvam ter zaposlitvi v tovarni izredno lepa in proti vsem pričakovanjem velika. Občnega zbora so se udeležili delavci ne samo z Jesenic, temveč tudi iz bližnjih in oddaljenejših vasi, znamenje, kako delavci visoko cenijo in uvažujejo svojo strokovno organizacijo. Vesel pojav na občnem zboru je bilo dejstvo, da so se ga udeležili v zelo velikem številu zlasti mlajši delavci, ki hočejo ob vsaki priliki pokazati, da smatrajo resno strokovno delo v svoji delavski organizaciji za nujno potrebo časa. Tako je bil občni zbor te velike organizacije narodnega delavstva tudi po zunanji sliki izraz izredno velike resnosti in delavske zavednosti in živa slika delavskega ponosa.
Poročila funkcionarjev so povedala, kako vsestransko delovna je bila podružnica in njen odbor v preteklem letu. Upravni odbor podružnice je sprožil mnogo koristnih predlogov, ki jih jz vodstvo tvarne že uvaževalo mnogo pa jih je še v študiju. Ob vsaki priliki in pri vsaki stvari je videti, da je podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah vodilna organizacija v tem industrijskem okraju. Vse pomembnejše zaščite v delovnem razmerju so plod prizadevanj in truda funkcionarjev Narodne strokovne zveze. Kolektivna pogodba je doživela mnogo izpopolnitev pogodba je doživela mnogo dobrih korektur. Razvito je športno življenje, izvedena je pomoč v slučaju brezposelnosti, nova moderna bolnica bo živa priča, kako skrbno narodni delavci pazijo na vse potrebe pravne, socialne in zdravstvene zaščite delavcev. Iz poročil smo mogli vi-
ri obro jamstvo za uspešno ureditev vseh problemov, ki jih prinaša čas. Narodno delavstvo na svojem vsakoletnem občnem zboru polaga račun o svojem kulturnem, socialnem in strokovnem delu. Ta račun je krasen in obsežen. Za te uspehe ima nedvomno prve zasluge predsednik podružnice tov. Tine Zupan, kateremu z ljubeznijo in tovariško uvidevnostjo stoje ob strani ostali odborniku Najpopolnejšo moralno zaščito pa vodstvu pdružnice nudi celokupno članstvo s svojo discipliniranostjo in s svojim globokim razumevanjem važnosti in nalog in narodne delavske organizacije ki pozna samo en cilj: zaščito delovnega človeka in preko njega razvoj gospodarstva naroda in države.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Tine Zupan, za I. podpredsednika tov. Jože Piber, za H. podpredsednika tov. Mirko žnidar. Nadaljnji odbor je v glavnem ostal neizpremenjen, sestavljen tako, da more vanj vse delavstvo brez razlike nazorov imeti najpopolnejše zaupanje. Prepričani smo, da bo ta odbor v tekočem letu dobro razumel posebnosti časa in znal v pravem času storiti to, kar bo potrebno za zaščito delavstva.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi podpredsednik osrednje Narodne strokovne zveze, ki je podružnici k njenim uspehom iskreno čestital. V svojih daljših mislih je podpredsednik tov. dr. Bohinjec iznesel nekaj najvažnejših pogledov na sodobne potrebe delavcev in podčrtal zgodovinsko nalogo, ki jo ima organizirano delavstva v teh viharnih dneh.
Preplah gostov na svatovseini
Nevarnosti obolenja za steklino
Ljubljana, 11. februarja
V vasi Drenovcu so na neki svatovščini poleg drugih kuharskih dobrot jedli tudi gosjo juho. Na nesrečo pa je gos ugriznil stekel pes in ko se je to zvedelo med svati, je nastal med njimi velik preplah. Mnogi so začeli tožiti o bolečinah v želodcu. Zadeva je bila naznanjena zdravstvenim oblastvom. Po njihovem strokovnem pojasnilu, da povzročitelj stekline ne prenese višje toplote kakor 60 stopinj in da torej gos, ki jo je ogrizel stekel pes tn ki so jo skuhali, ne more biti vzrok te bolezni, se je razburjenje med prebivalstvom poleglo. Ker se v naših krajih pogosto pojavlja steklina, objavljamo nekaj podatkov o razvoju in zdravljenju te nevarne nalezljive bolezni.
Kakor je znano, se steklina prenaša na ta način, da obolela žival z ugrizom v okuženi slini prenese doslej neznano klico v organizem. Pred 60 leti je Pasteur prvi ugotovil, da je steklina nalezljiva bolezen, ki jo povzroča neki neznani virius in ki se naseli v možganskem staničju in vsem živčnem sistemu. Ce pregledamo mozek od stekline umrlih ljudi ali živali, vidimo majhna telesca, za katere mislijo, da so povzročitelji stekline. Emulzija iz takega mozga, Id jo vbrizgamo zdravi živali v mozek ali pa tudi v mišičje, povzroči steklino. To je očiten dokaz, da možgansko tkivo na steklini obolelih vsebuje povzročitelja te bolezni.
Najčešče se povzročitelj stekline nahaja v veliki količini v slini obolelih ljudi in živali, pa tudi v drugih žlezah. Včasih se nahaja tudi v krvi. Ugotovljeno pa je, da se ne prenaša s krvnim obtokom, pač pa po živcih, kajti če podvežemo živec, ki vodi žlezo v slinovko okužene živali, povzroči-
te
telj stekline ne pride v slino, dočim zgodi, če podvežemo žilo.
Z mnogimi poizkusi je ugotovljeno, da povzročitelj stekline prenese zelo nizko temperaturo. Za visoko toploto pa Je precej neodporen tn pri 60 stopinjah je že uničen.
Kolikor je rana od ugriza stekle Hvali
večja in bližja mozgu, toliko večja je verjetnost, da bo ogrlzeni obolel na steklini. Medtem pa bodi povedano, da vsak ugriz ne povzroča bolezni. Doba obolenja traja navadno od 2 tednov do več mescev po ugrizu. Znaki bolezni se pojavijo često že tedaj, ko je rana že popolnoma zarasla.
Da kdo oboli za steklino, je potrebno, da okužena slina pride skozi ranjeno kožo do živcev, po katerih povzročitelj stekline dospe do mozga. Bolnik v začetku Izgleda potrt in melanholičen. Po preteku nekaj časa pa postane razburljiv, trpi na nespečnosti in nima več teka. Temperatura se počasi dviga do 38 stopinj. Pojavijo se krči v mišičevju požiralnika. Ti krči so posebno močni, kadar bolnik zagleda vodo ali sliši šum curka pri pipi. Po nekaj dneh bolniki postanejo nemirni, trgajo s sebe obleko, lomijo predmete, ki jim pridejo pod roko in grizejo sebe in druge.
Kadar se steklina že pojavi, bolniku ni več pomoči, ker sigurnega zdravila za to bolezen še ni. S cepljenjem proti steklini se sdcer uspešno preprečuje izbruh bolezni, to pa se mora zgoditi čim prej po ugrizu stekle živali, na vsak način pa še preden se pokažejo prvi znaki stekline.
Umrljivost za steklino je znašala preden so uvedli cepljenje 47 do 50 odstotkov. Sedaj znaša samo en odstotek. Po statističnih podatkih se je za steklino zdravilo od leta 1919 do 1929 66.732 oseb, od katerih jih je umrlo samo 141.
Pri Zoltanu Csukl
Nemalo razveseljivo je dejstvo, da so se
jugoslovansko-madžarski kulturni stiki v
zadnjem času vidno poživili in to predvsem na literarnem področju. Madžari so dobili v prav dobrem knjižnem prevodu dr. A_ Pavla dvoje Cankarjevih del in nekai pesniških prevodov, Jugoslovani pa pred vsem prevoda (srbskega in slovenskega!) nesmrtne Madacheve »Tragedije človeka«. Mimo tega sta pred nedavnim začeli izhajati tudi »Jugoslovansko-mad-žarska revija« in »Delszlav-Magyar szem-le«, reviji, ki odpirata novo stran v knjigi j ugoslovansko-madžarskih kulturnih odno-šajev.
Urednik obeh revi i je g. Zoli&n C suka. znan kulturni delavec in inicijator na poliu medsebojnega zbližanja. G. Csu-ka prav dobro pozna jugoslovanske prilike. sai ie rojen Banatčan in ie do leta 1933. bival v Novem Sadu kot madžarski novinar in urednik leposlovne madžarske revije »Snop«.
Ko sem ga obisleal v njegovi uredniška sobi — v stari palači na enem naipromet-nejših budimpeštanskih trgov — me je prijazno ogovoril — srbski.
Na vprašanje o početkih intenzivnega madžarskega upoznavania iug-slo-an^ke kulture in oa o tem. kalco ie prišlo do-osnovanja obeh revii. ie g. Csuka povedal:
— Delo za intenzivno medsebojno kulturno spoznavanje se ie pričelo že v »L£-thataru« (Obzorjih), manjšinski kulturni jviji. 19. dec. 1936 se ie organiziral pod djem »Lcithatarjevega« sotrudniškega
kroga jugoslovanski literarni večer v Budimpešti. na katerem sta posebno na topila srbsJca književnika Todor Manojlovič in Svetislav Petrovič. Mimo tega uspelega večera, ki ga ie prenašal bud mpe-štanski radio, bi omenih predvsem glasbeni koncert (v Budimpešti) pod vodstvom dirigenta beograjske opere g. Ma-tačiča. Zdi se rmi. da je bilo to 1. 1938 ...
•., - -. - ^	n«* '•»vn- do izda-
janja »Jugoslovanske- madžarske revije«.
—	Dovolite, kake naloge bi oa naj imela ta revija?
—	Cilj te revije je: zbliževanje s Srbi, Hrvati in Slovenci, skrb za madžarsko-jugoslovansko upoznavanje.
—	In »Delszlav magyar szemle« (Jugosl. Madž. revija v madžarščini)?
—	Ta je le del »LathatAra«; namenjena je madžarskemu občinstvu. V njej so večji del članki, ki se tičejo jugosl.-ma 'ž zbližanja in ki so svoi čas zavzemali prostor v »L&thataru«.
G. Csuka mi je potem pripovedoval, da je bilo sprva delo za zbližan:e izredno težko, pozneie pa ie postalo lahko, zakai madžarski narod goji do jugoslovanskega simpatije.
Ko sem ga vprašal o stikih s Slovenci in o informirani u o niih kulturi, mi ie odgovoril. da se je v tem pogledu doslej napravilo v obeh revijah prav malo in da je to storil izključno dober poznavalec slovenske kulture dr. Pavel. Zeli pa. je dejal, da bodo v omenjenih revijah Slo-
venci ne samo zastopani, temveč da bodo tudi sodelovali.
—	Pa Vaše delo in načrti v bodočnosti? — sem ga povprašal.
—	Srdelujem pri prevajanju srbskih del, ki bodo v kratkem času izš a. (nekatera so že stavljena!) v seriji 12 jugcslov. prevodov v znložbi Madžarske vseučiliške tiskarne: prav tako mi je poverjen p evod nekaterih krajših srbskih leposlovn h del. ki bed ? izšla obenem s hrvaškimi in s'o-venskimi v sklopu »Antologije« sve'ovne književnosti, ki jo pripravlja bndirrpe-štanska založba »Athenaeum« Ob vsem tem na misMm na organizacijo madžarskh knjižnih večerov v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani.
V pozni p:polodanski uri me je petem tudi opozoril na nedavno izšlo št. »Jugosl. madž. revije«, v kateri je bi! ob:avlien prvi knjižni članek v slovenskem jeziku (dr. Pavlovo poročilo o slovenskem p e-vodu Maddcheve pesnitve?). Ob koncu živahnega ra^agania oa ie izrazil predvsem željo da bi se delo na madžarsko-jugoslovanskem kulturnem zbližanju — posebno zdai — kar naib"li ukoreninilo in nadaljevalo tudi v slovenskem sre^ š-u.
F. Sebjamč
Simfonični koncert v Mariboru
Za letošnji simfonični koncert, ki je bil 5. februarja v Sokol ski dvorani, st je izbral orkestralni odsek Glasbene matice v Mariboru naslednja dela: Webrovo uverturo k operi »Oberan« (ne iz »opere«); Mendels-sohmov violinski koncert v e-molu; Schu-bertovo nedokončano simfonijo v h-molu; Borodinovo »Stepno skico« in Baranoviče-vo »Kodo« (Svatovac) iz baleta »Licitarsko
Praktična oprema kuhinje in kopalnice
Domač Izum o najcenejši napeljavi vode
Ptuj. 11. februarja
Mnogo se je že čitalo o različnih inštalacijah in napeljavah z mrzlo in toplo vodo v kopalnice in kuhinje. Najstarejša teh napeljav je, da priteka voda v kopalnico iz krajevnega vodovoda, v kopalnici pa je peč, ki ogreva vodo v banji. Kjer pa nI krajevnega vodovoda, se morajo ljudje posluževati studenca na ta načan, da postavijo na podstrešju primeren pločevinast rezervoar in črpajo s pomočjo električnega pogona iz studenca vodo na podstrešje, od tod pa teče voda po razpel javi.
Da bi prišlo gretje vode za kopalnico cenejše, so zadnja leta začeli inštalirati poseben kotel tik stropa v kopalnici. Skozi kotel so napeljane železne cevi v kuhinjski štedilnik, po katerih naj bi prihajala toplota za gretje vode v kotel in odtod topla voda v kopalno kad. Vse to se do sedaj ni prav dobro obneslo, ker se voda v kotlu prepočasi in premalo segreje. V mrzlih zimah pa često vsa inštalacija zamrzne in se tako ne more kopalnica večkrat vso zimo uporabljati. Tudd popravilo takih inštalacij je zelo nehvaležen posel.
Gospod Bibič Franc na Bregu pri Ptuju je izumil boljši način napeljave, s katerim se lahko človek izogne vsem neprijetnostim. Napravil je v svoji hiši na prav enostaven način napeljavo za mrzlo vodo v kuhinji in kopalnici. V kuhinji je napravil posebne vrste štedilnik, iz katerega teče topla voda v kopalnico. S tem je dosegel: L stroški naprave so neverjetno nizki, ker
odpade električni pogon in vsa komplicirana jn druga inštalacija, kakor tudi rezervoar za vodo v podstrešju; 2. nemogoče je, da bi v tej napeljavi zamrznila voda, pa če je še tako ostra zima. Mrzla in topla voda teče skozi eno pipo; 3. pri napravi izostanejo vsa popravila, atoo Je v začetku napravljena dobro; 4. voda v kopalnici se lahko segreje v teku četrt ure in, če se toplota ne prekine, tudi v kratkem času zavre, brez nevarnosti kake eksplozije kotla, ker ima para svoje posebno izhodišče; 5. štedilnik v kuhinji kuha in peče izredno dobro, istočasno pa greje kopalnico ter vodo za kopel in za pomivanje v kuhinji ter se da z lahkim pritiskom na gumb štedilnik popolnoma odcepiti od kopalnice in od nevidnega kotla; 6. toploto obdrži kotel in štedilnik ves dan in vso noč, brez večje uporabe kurjave kakor je to potrebna za kuhanje. Prijetno je posebno to da vsako jutro, če je zima še tako ostra, dobiš v kopalnici toplo vodo, če je bilo prejšnji večer v štedilniku malo kurjeno; 7. za napeljavo zadostuje enostaven studenec, kar je najcenejše. Uporablja pa se lahko krajevni vodovod.
Izum Je preizkušen v stanovanju višjega uradnika preko leta in ztme in se je zelo zadovoljivo Obnesel. Naprava je priporočljiva posebno tistemu, ki namerava graditi novo hišo. Koristno bi hilo, da bi se kateri mlajSL gradbeni strokovnjak zavzel za ta Izum ter ga v javnosti razširil v prid ljudstvu, ker se g. Bibič zaradi starosti ne namerava s tem dalje ukvarjati.
Dve sliki iz Celfa
Foto: Pelikan, Oelj«.
ztetia slovenskih smučarjev a gosti: zastopnik ministra vojske in mornarice brigadni general Parae (drugi od desne), desno od nJega celjski župan dr. Vorftič, levo predsednik SZSZ m p. tsbksz, poleg nJega predsednik vodstva Jože ©inkovic.
SZSZ v teka na 18 km Tone Rorin-ger, San jeseniškega Bratstva, ki Je pretekel progo v odličnem časa 1:11:47 pred Senovo tn Robnikom
(<0tta|to tudi članica na T. strani v športni rabrUd!)
srce«. Prva tri dela so povprečnemu ljubitelju glasbe dobro znana. Po svoji serloz-nosti pa ne spadajo dela tega programa (razen zadnjega) v okvir »popularnega« koncerta, kakor smo čitali na reklamnih plakatih in sporedih. Sicer se pa naziv »popularni« pri simfoničnih koncertih nikoli ne nanaša na vsebino programa, temveč le na nizko popularno vstopnino (n. pr. italijanski popularni koncerti!).
Osrednji točki sporeda sta bili Mendels-sohnov koncert in Schubertova simfonija. Obe deli sta po svoji časovni odmaknjenosti in mnogoštevilnih izvecbah povprečnemu glasbeniku že popolnoma dognani umetnini- Izvajalcu ne nudita več nobenih zavozljanih problemov, ne v zunanje tehničnem in ne kempozitornem pogledu. Gradnja teh del je današnjemu človeku absolutno prozorna, zato utegne izvajalca in poslušalca zanimati le še individualna stran glasbene interpretacije. Mendelssoh-nov koncert je eno njegovih najodličnejših del (!) in že cela desetletja med violinisti najbolj priljubljen. Smoter vsakega kon-servatorista srednje stopnje je prav ta koncert, ki sodi med najlepše glasbene tvorbe te vrste (Mozart, Beethoven, Čajkovski j, Brahms in Paganini). ne pa najtežje (!). O tehničnih težkočah tega koncerta bi bilo danes, pri današnjih glasbenih zahtevah, odveč govoriti. Ta koncert, ki je pred leti veljal za violinista kot nekoliko »trši oreh«, pomeni danes na polju violinske tehnike pravo igrač kan je. Pač pa nudi v pogledu interpretacije, po svoji mu-zikalni globini, tudi velikemu violinistu še vedno obsežno polje glasbenega izživljanja — Koncert je izvajal ob spremljevanju orkestra domači violinist g. prof. Tara« ljanec, doKaj šib*«. Boriti se Je moral predvsem z intonančnimi in tehničnimi težkočami, ki jih prav za prav v tem delu niti ni. Izbral si je mnogo prepočasen tean-
po, kar velja v enaki meri za L in IEL stavek. Ce bi človek ne gledal dirigenta, bi mislil, da Je solist spregledal »alla bre-ve« L stavka. Delo izvedeno v tako okorno počasnem tempu nj moglo pričarati pred nas vse one mladostne, ognjevite nežnosti, ki jo to delo vsebuje, zato je izvedba MendeJssohnovega koncerta napra^ vila vtis dolgoveznega muziciranja. Solist g. prof. Poljanec razpolaga s šibkim tonom in zato ni čuda, da je izstopal le na posameznih mestih, ker ga Je orkester v celoti prikrival, čeprav si Je mnogo prizadeval, da bi s svojo spremljevalno funkcijo ostal v ozadju- želeli bi, da nam orkestralni odsek Glasbene matice v bodoče preskrbi violinske soliste iz LJubljane, Za-greba ali Beograda (Rupel. Topolski, Mi-hajlovič i. dr.).
Mnogo nam Je pa nudil orkester s svojo lepo izvedbo Schubertove simfonije. Dirigent je dObro pojmoval slog tega dela, ki stoji na razpotju klasika in romantike. Morda Je dirigent na nekaterih mestih delo preveč prepustil svojemu romantičnemu razpoloženju. Dirigent je obvladal delo v vsakem ozira tn ga postavil pred nas v lepi celoti. Izvedba Schubertove simfonije je predstavljala umetniški višek tega koncerta. Kakor za Webrovo uverturo, tako zaslužita tudi za izvedbo tega dela dirigent in orkester vse priznanje. — Borodinova »Stepna skica« pa zopet ni uspela tako, kakor Je zamišljena. To je ilustrativna mu-zika, ki zahteva v pogledu delikatne in-strumentadje predvsem prvovrstnih lesenih pihal. Brez prvovrstnega orkestralnega aparata je seveda tudi vsaka pomembnejša in prepričevalnega graduacija zelo otežkočena. Pač pa Je Ob koncu močno vnelo Baranovičevo »Kolo«, ki ga je moral orkester ponoviti.
Orkester, katerega Je dvignil njegov di-Id tako lepe višine, je tadi na tem
DomaČe vesti
Dve pismi
Prejeli smo dve pismi, ki se nanašata na današnje skrbi s prehrano. Prvo pismo se gjasi: »Nekje v okolici Ljubljane je imel občinski odbor sejo, na kateri je razpravljal o zimski pomoči Neki odbornik je predlagal, da bi se ubožni družini, kateri je zmrznil ves krompir, vrnila potrebna količina tega prepotrebnega živila. In brž se je oglasil drug občinski mož:
— Takemu ni treba pomoči, ker je sin na aJutrom naročen, takemu naj da kak pri jateI j nacional ist.
Vprašam, ali je naročnina na »Jutrom in narodna zavednost v današnjih časih res taka pregreha, da zavoljo nje nisi vreden potrebne podpore. Ali je to prava ljubezen do bližnjega?« Drugo pismo pa se glasi: »Gospod urednik, ali se Vam ne zdi, da v Jugoslaviji krušnih kari ne bi bilo treba če bi bilo več smisla za skupnost in požrtvovalnost, več stvarnega patriotizma, več pravega človeko- in bratoljubja, več dejamskega krščanstval
Jugoslovenke so nekdaj slovele po svoji srčnosti, danes, so se naše gospodinje po kazale zelo plašijive. Pa tudi možje so to bitko zgubili! Kaj mislite kako bomo prestali še vse ostale velike in usodne dni, če ne bomo spregledali in se zavedli ob dvanajsti uri?
Rodoljub z dežele.«
9grazf * slepe miši
tepravi <. siaOuvidnum vm Hi skozi tžvi/eo/8.

Zato raje nosita tako/ očala od
* Priznanje orožnikom. Komandant dravskega žandarmerijskega polka je pohvalil zaradi hvalevrednega službovanja kapetana I. stopnje Gustava Kržišnika, nadalje narednika Ivana lijaka in Karla Falkusa. Pohvala je objavljena v januarski številki »žandarmerijskega Vestnika«. Komandant dunavskega žandarmerijskega polka je med drugimi pohvalil žan-darmerijske narednike Ivana Skrila, Mel-hiorja Mikšo in podnarednika Karla Okorna. Komandant zetskega žandarmerijskega polka je pohvalil narednika Franca Košaka, komandant vardarskega žandarmerijskega polka pa je pohvalil narednika Ivana Kneza, podnarednika Vincenca Kračuna in kaplarja Alojza čoka. Komandant beograjskega žandarmerijskega polka je pohvalil narednika Cirila Kemperleta in kaplarja Karla Artička.
» prvi oficir, ki je padel t Balkanski vojni 1912, je bil artilerijski poročnik, čet-niški vodja Milan Popovič. V njegov spomin objavlja »Politika« obširen spominski članek, naglašujoč, da je Milan Popovič s svojo smrtjo započel krvavo in herojsko listo srbskih oficirjev, ki so paddi v vojnah od 1912 do 1918- Milan Popovič je bil zgleden oficir. Opolnoči 15. oktobra 1912, štiri dni pred srbsko napovedjo vojne Turčiji se je pričela krvava bitka na Merdarjih. Deli srbske vojske so se spopadli z Araavti, bitko so pričeli če trnki kapetana VojeTan-koeiča. Ker je bil Tankosič nujno poklican v armijski štab, je poveril četo najstarejšemu vodniku, Milanu Popoviču. Četa je pogumno nadaljevala boj in so Arnavti slednjič dvignili bele zastavice. Bitka je bite. prekinjena. Poročnik Popovič je skočil iz rova, da objame voditelja Arnavtov, b katerim je bil dober znanec Iz prejšnjih skupnih četnišklh borb. Toda, ko ga je ar-
SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI
V ZAGREBU, ZELENGAJ 37, telefon štev. 96-44 in 96-45
Zdravi vsa organska in funkcijonalna živčna obolenja in mirne psihoze. Insu-Hnske in kardiazolske kure, malarija, trajno spanje, elektro- in hidroterapija, kure odvajanja od alkoholizma in narkomanije, psihoterapija-Sanatorij vodi dr. Djuro Vranešic. Pobližja pojasnila v prospektu-
navcski voaja poijuDu, je pormu popovicu nož v trebuh, neki srbski vojak pa je takoj nato ustrelil Arnavta. Nadaljevalo se je krvavo klanje, v katerem je padlo mnogo srbskih četnikov m vojakov pa tudd Arnavtov. Srbi so se morali umakniti, na bojišču pa je umiral Milan Popovič mu-čeniške smrti. Polne 4 dni je nato trajala ponovna borba srbske vojske na Merdarjih Ko so junaške srbske čete zlomile odpor, so našli truplo Milana Popoviča »Vedno prvi!« je bilo njegov geslo. Merdarskemu vitezu, kakor so poslej imenovali Milana Popoviča, je srbska vojska ob pokopu izkazala največjo čast.
•	Nagrobna plošča kraljice Teodor©, matere carja Dušana, je bila za časa okupacije Skoplja v svetovni vojni odstranjena s cerkve sv. Dimitrija. Zdaj je stalni turistični odbor Skoplja obenem z upravo muzeja Južne Srbije sklenil, da se plošča spet vzida na starem mestu. Skoplje, ki je bilo prizorišče velikih zgodovinskih dogodkov, bo poslej dobilo vidne znake po mestu, koderkoli so se odigravali kaki znameniti dogodki v srbski starejši ali novejši zgodovini. Tako bodo označena naslednja mesta: kraj. kjer so Turki usmrtili sloveče-ga vstaškega vodjo Karpoša; dalje kraj. odkoder so Turki za vlade kraljeviča Marka leta 1392 prišli zavzet Skoplje. Posebna plošča bo kazala kraj, od koder je avstrijski general Piccolomini opazoval požar Skoplja. katero je dai sam zažgati ob umiku leta 1589 Posebno vidno bodo označena mesta, kjei je kralj Peter leta 1912 sprejel Skoplje v svoje varstvo in kjer je regent Aleksander leta 1918 po zmagoviti solunski ofenzivi vkorakal v mesto Izmed ostalih krajev in objektov ki imajo bolj kulturni pomen. bo predvsem obeleženo gledališče. Ohranjena bo ulica pri Kuršum-lijhanu s pločnikom, koder Je nekoč drrža-la glavna karavanska cesta. Pod Dušanovim gradom bodo obeležili kraj. kjer so našli zob nosoroga, ki živi danes samo v Afriki Prav tako bodo označili najdišče pri vasi Nerezih, kjer so odkrili grobišče mastodontov.
•	Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je v torek opoldne odpotoval v Rim Kakor pravijo zagrebški dnevniki, je njegova pot v zvezi s kanonizacijo blaženega Ivana Taviliča in z evharističnim kongresom, ki bo letos junija v Zagrebu Nadškof dr. Stepinac bo povabil v goste posebnega pa-^eževega odposlanca.
*	Zamenjajte kovance po 0.50, 2 in 10 din. Blagajne Narodne banke in državn h finančnih ustanov bodo soreiemale stare kovance do 0.50 in 2 din zaključno do 16 t. m. stare srebrne kovance do 10 din oa zakllučno do 28 t m Po tem roku se navedeni kovanci ne bodo mogli več zamenjati.
*	Otvoritev pos^jališča Kočna. V nedeljo, 16. februarja, bo otvorjeno po prihodu vlaka št. 914 ob 14.25 med postajama Jesenice in Dobrava Vintgar novo postajališče Kočna. V Kočni bodo imeli redni postanek sledeči vlaki smeri Jesenice—Bistrica Boh. Jez-: vlak št. 930 ob 6.8, vlak št. 914 ob 14.25, vlak št 918 ob 22.23 ter sledeči vlaki smeri Bistrica Boh. jez.—Jesenice: vlak št. 911 ob 5.22, vlak št. 915 ob 13.37 in vlak št. 919 ob 19. 42. Odprava potnikov ln prtljage iz postajališča Kočna se bo vršila v vlaku.
*	Ukrepi za zboljšanje poi°ža.ja dimnikarskih pomočnikov. Na prošnjo organizacije dimnikarskih pomočnikov je razpisalo Mestno poglavarstvo v Ljubljani za 11. t-m. prvo poravnalno razpravo. Zastopniki dimnikarskih pomočnikov so zahtevali, da se urede delovni pogoji z enotno kolektivno pogodbo ter draginji odgovarjajoče zvišajo dosedanje plače za vse pomočnike na območju dravske banovine. Zastopniki delodajalcev so izjavili, da je zvišanje plač odvisno od zvišanja dimnikarske tarife ter ne more biti govora o višjih plačali, dokler se jkn tarifa ne poviša. Ker presega spor območje mestnega poglavarstva, bo Mestno poglavarstvo odstopilo zadevo v reševanje kr. banski upravi. Enako se bodo zastopniki pomočnikov obrnili na kr. bansko upravo za nujen razpis pogajanj, ker ogroža stalno naraščajoča draginja zlasti obstoj starejših dimnikarskih pomočnikov z družinami, pa tudi dohodiki jnlajših pomočnikov
niso zajcostni.
*	Zveza siovensKih skavtov. Na seji Zvezne uprave 8. t. m. je odložil vse funkcije v Zvezni upravi in izstopil iz Zveze slovenskih skavtov g Ivan Tršek.
•	Umet. slikar H. Smrekar naznanja, da Je do nadaljnjega prekinjeno razpošilja nje knjige Andersenove pravljice navadne naklade, prvič, ker tiskarna pogodbe ni izpolnila, kakor bi bilo potrebno, drugič zaradi ponovne težke slikarjeve obolelosti. Prav tako je do nadaljnjega ustavljeno razpečevanje iste knjige luksuzne (po nazivu bibliofilske) naklade.
•	Bal°n je paoei v Bosni na tla. Kakor poroča »Politika« iz Banjaluke, so prebivalci Cazina opazili v nedeljo opoldne v višini kakih 2000 m velik, siv balon, ki ga je veter nesel od severa proti jugu. Kmalu so ga izgubili izpred oči. balon je Izginil v oblakih. Cez čas pa so prebivalci vasi
Marini Dolovl v cazinskem okraji opastU, I da pada balon na bližnje njive. Kmetje *> poprijeli za vrvi, neki mladenič pa Je prereza! debelo platno ta balon je padel na zemljo. Takoj Je prihitela orožnifika pa-trola. V balonu niso našli nikaklh Inštrumentov. Prepeljali so ga v Cazin.
•	Sčitasta uš grozi uničiti sadjarstvo drinske banovine Skodljivka ki ie Dred leti napravila za nekai milijard din škode. se ie SDet Doiavila V 12 srezih drinske banovine se ie zplo razmnožila in napadla že 3 milijone dreves. Letos napada tudi mlaiše nasade in bo boi nroti njej težek
•	10-dnevna stavka iganiepivcev. V
mestecu Zavidoviču v Bosni 9o imeli originalen štraik Ker so tamošnii eostilni-čarii sklenili zvišati ceno žsania od 3 na 4 din za deci so se žaanieoivci takoi uor-li Sklenili so da toliko časa ne bodo hodili v gostilne dokler ne bodo znižali cen žf?aniu Ker so ostale gostilne orazne so njihovi lastniki ueodili svojim eo^tom
Prodajati so začeli žsanje do stari, ceni
•	Avt°mobilska nesreča pri Jelenju. Avtobus, ki vzdržuje redno zvezo na cesti med Sušakom in Jelenjim je pri Dražicah treščil v mizarja Ratomira Jurettča ki je stopal po cesti. Odbil ga je vstran, da je luretič dobil hude poškodbe po glavi in životu, šofer je ranjenca takoj prepeljal v bolnišnico na Sušaku. Toda ranjenec je v teku noči izdihnil.	„
•	Dimnikarja *ta umorila gospodinj«. V predmestju Osjeka, v Retfali, je bil nedavni večer izvršen grd, za vraten zločin. Dimnikarski pomočnik Franjo Jager je bil uslužben pri vdovi Anastaziji Jelušičevi. Ker je menil, da ima vdova mnogo denarja, se je dogovoril s tovarišem Franom Račkim, da spravita vdovo s sveta. Ponoč: sta jo napadla s sekiro in Jo t desetimi udarci ubila Ko sta preiskala posteljo, sta našla 9000 din. Jager je vzel pet tisočakov, Rački pa štiri. Vse sta razmetala, toda drugega plena nista našla. Po zločinu sta se peljala vsak v svoj kino. Po odkritju umora je sum takoj padel na oba pomočnika in Jager je zločin kmalu priznal. Pokojna Anastazija je bila stara šele 37 let. Mož ji je umrl .že pred 10 leti. otrok ni imela, zato je lahko živela prav gosposko in to je spravilo JSgra v zmoto, da se je nadejal velikega plena.
•	Z drevesa je padel in se uML Pri gradnji unske proge je bil med drugimi zaposlen delavec Voiko Kovačevič Povzpeti se je moral na neko drevo. Ko Je bil že visoko na drevesu, je omahnil in padel v prepad Tovariši so se morali precej truditi. da so prišli do trupla, ki je bilo močno poškodovano.
Resolucija Društva medicineev v Ljubljani
Slovenski mcdicinci, zbrani na svojem članskem sestanku 8. februarja 1941, so glede na izpopolnitev medic'nske fakultete sprejeli naslednjo resolucijo:
1.	Otvoritev pomanjkljivega petega in šestega semestra otežkoča študij slovenskim medioncem, zato zahtevamo provi-zorije. ki bodo omogočili začasno otvoritev sedmega in osmega sempstn r tovilom, da se krediti za izgradnjo institutov in klinik nemudoma odobre.
2.	Zahtevamo, da se vse akcije ki se vodijo v smislu postopne izgraditve medicinske fakultete koordinirajo, da se osnuje medic^ko-k^n čni kolegij, v katerega prideio tudi delegati Društva medicincev, ki bodo študente snroti informirali o poteku njihovih prizadevanj.
3.	Z^htevSmo razpis štipendi^ev za iz-šolanje slovenskih znanstvenikov ki naj zasedejo stol'ce na iznopolnieni fakulteti
To resolucijo so poslali dekanatu medicinske fakultete v Ljubi lini. rek*oratu univerze kralja Aleksandra T., ministru prosvete g. dr. Kreku ministru g. dr. Ku-lovcu, banu dr. Natlačenu. županom vseh slovenskih avtonomnih mest. vsem gg. profesorjem in docentom medicinske fakultete v Ljubliani. tovarfkim društvom v Zagrebu in Beogradu, Savezu m°dicl-nara Zdravniški zbornici. Slovenskemu zdravniškemu društvu v Ljubliani. Kirurškemu društvu o?t"lim organizacijam zdravnikov v državi in tisku.
ZIMO
IZ LASTNt PkEDILNICt kupite na|cen e|E pri žima GO5 PO^ VETC K A c .
koncertu popolnoma zadovoljeval in čeprav se v svojih zadnjih koncertih ni mogel še dvigniti na kvaliteto izvedbe Dvofakovih »Plesov«, nam zapušča vedno zadovoljiv vtisk. Na tem koncertu so se odlikovala posebno medena pihala (zlasti še rogovi!), medtem ko lesena pihala niso bila vedno v intonančnem skladu- Izmed godal so se odlikovali posebno čelisti, ki so v lepem skladu s kontrabasi nudili že zvočno posebnost.
O dirigentu g. kapetanu Jos. V. Jiranekn ki njegovemu dirigentskemu talentu sem že večkrat pisal in bi nerad zopet to ponavljal. Naj navedem samo še to. da si orkestralni odsek tega dirigenta šteje lahko ▼ veliko srečo.
Dvorana je bdla nabito polna občimstva. Tudi v tem pogledu gre orkestru in dirigentu veliko priznanje, ker sta s svojim neumornim in požrtvovalnim delom, s svojimi lepimi simfoničnimi koncerti privabila mariborsko občinstvo zopet v koncertno dvorano.
Prof. Karol Pah°r
ZAPISKI
ING CHEM. J TURK, »O RASTLINSKI, LJUDSKI IN ŽIVALSKI PREHRANI« Knjižica sedaj že pet let pokojnega slovenskega kemika, ki Jo Je izdala Vodnikova družba med svojimi rednimi publikacijami je izšla ob pravem času. Zaradi velikih zapletijajev, ki so nastali pod vplivom vojnih razmer v našem gospodarskem življenju, je postalo vprašanje prehrane
eno najvažnejših javnih vprašanj, ki ne zanimajo samo odgovornih oblasti, marveč tudi vsakega posameznika. V normalnih časih se to vprašanje regulira tako rekoč samo po sebi, brez očitnih posegov oblasti in drugih činiteljev- Kdor dela, si lahko zasluži tudi potrebno hrano. Mnogo bolj zapleteno je vprašanje osebne prehrane tedaj, ko tudi za prisluženi denar ni mogoče dobiti zadosti živil. V tem primeru nastaja zlasti za starše problem, kako s skromnejšimi sredstvi in z manjšo količino hrane prehraniti otroke in sebe
Knjižica, ki jo je spisal inž. Turk v času, ko se je vojno gospodarstvo že močno odmaknilo m ko še ni bilo na vidiku gospodarstvo v času nove vojne, sicer ni namenjena za izjemne razmere, kakor so današnje, vzlic temu bo prav sedaj dobro rabila vsakemu čitatelju. Iz nje bo dobil globlje poglede ne samo v življenje narave, kjer so take tesno spojeni človeški interesi z rastlinskim in živalskim svetom, marveč tudi v bistvena vprašanja človeške prehrane, ki jih je treba tem bolj poznati, čim bolj je problem prehranjevanja v ospredju.
Knjiga ing. chem. Jakoba Turka je razdeljena takole:
V prvem delu razpravlja pisec o nekaterih činiteljih, ki so posebnega pomena za življenje. Sem sodijo zrak. toplota ta svetloba, voda ln vitamini. Vitaminska razpredelnica nazorno izpopolnjuje piščeva poučna tn jasna izvajanja. V času. ko se polaga tolika važnost na vitamine, bo ta
pouk dobro rabil tudi vsakemu preprostemu človeku V drugem poglavju obravnava pisec rastlinsko prehrano ter razpravlja najprej o rastlinskem življenju in njegovem pomenu za nas, nato o rastlinski prehrani vobče in slednjič o gnojenju kulturnim rastlinam ter o gnojilih.
Pcsebno poučen bo zlasti za širši čita-teljski krog oni del te koristne knjižica, ki se bavi z ljudsko in živalsko prehrano. Tu so med drugim zanimiva izvajanja, o katerih osnovnih pojmih človeškega živeža, o pripravljanju človeškega živeža in jedi, o prebavi použite hrane, o načinu, Kako posrka in porabi telo porabljeno hrano o količini potrebne hrane, o anlmalnih in vegetabilnih živilih ter o poživilih Prav tako podrobno in v danem obsegu temeljito je pisec obdelal živalsko prehrano. Tako razpravlja o navadnih ali grobih krmilih. o domačih in tržnih močnih krmilih, o krmnih soleh, o živilskih krmnih praških in slednjič o načinu krmljenja. Izvajanja so opremljena z ilustracijami in z nazornimi prikazi, ki dajejo knjigi še bolj koristen značaj Ne dvomimo, da je izmei mnogih tisočev članov Vodnikove družbe njih največji del s hvaležnostjo uvrstil to drobno, vendar pa tehtno knjižico med tiste priročnike, ki naj bi bili v sleherni hiši. Knjige takega značaja pač nimajo aamo enoletnega pomena, marveč se k njim vračajo čitateljj vedno znova, kadar iščejo pouka v vprašanjih, ki so tako blizu vsakdanjemu življenju.
b— P®z4v lastnikom vozil. Uprava policije ▼ Ljubljani peniva lastnike avtomobilov, avtobusov, motociklov, kočij in bici-klov, da čim prej prijavijo svoja vozila za leto 1941 in da pravočasno plačajo takso na svojo vozniško izkaznico v kolikor to namreč letos še niso izvršili- Rok za letno prijavo vozil ta za plačilo redne takse je samo do 28. t. m. Po tem času t j. od l. marca dalje bodo morali zamudniki plačati Se kazensko takso po tarifi 100 zakona o taksah Prijave za bicikle pa se sprejemajo na vseh postajah tuk. policijske straže samo do 18. t. m.
u— Nov grob. Po dolgi bolezni je dotr-pela ga. Ana Stuchly roj. Maschke. Pogreb rajnke bo v četrtek ob pol 15. iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Blagi gospe naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim svojcem pa Izrekamo naše Iskreno sožalje.
u— Razstava Frana Kl®menčiča v Jakopičevem paviljonu bo odprta še do vključno nedelje 16. t. m. Vsem ljubiteljem lepih slik priporočamo obisk razstave
Za doma kuhano milo
prodaja lužni kamen in ostale dodatke
drogerija Kane
Ljobljana — Židovska al. L Preizkušeno navodilo na razpolago
__ Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Danes ob 20. bo pokazal svoje barvne posnetke pod devizo »Izbor planinskega cvetja« univ asistent g. Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga prof Beta Hudalesova d— Članski ses^ek Lovskega društva Ljubljana bo v petek 14 t. m. ob 20 uri v gostilni t ^inkole« Poljanska cesta, z namenom, da se sestavijo za občni zbor. Id bo 17 t. m., predlogi glede izpopolnitve društvenega odbora, članov zvezinega odbora in namestnikov ter delegatov in namestnikov za glavno skupščino Zveze. Pridite, važno! Odbor (—)
u— Rezervne podoficirje vabimo, da se polnoštevilno udeleže tovariškega sestanka, ki bo v soboto 15. t. m. ob 20 url v salonu gostilne »Mrak« na Cesti 29. oktobra. Na tem sestanku bo predaval univ. profesor g. dr. Miroslav Kasal o vlogi modernega utrjevanja v današnji vojni. Pododbor.
Steklenice, Franc J osel pollitrske, kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, židovska uL 1.
u— Filharmonična družba v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 10. marca ob 18. uri v Hubadovl dvorani Glasbene matice v Ljubljani, Vegova ulica. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi sprememba društvenih pravil.
u— X. reprezentančni ples tehnikov pripravljajo slušatelji tehniške fakultete Univerze kralja Aleksandra I. Desetič se bodo predstavili ljubiteljem tehniških plesov s svojimi organizatoričnimi sposobnostmi, ki so vedno navdušile obiskovalce, da so odnesli s prireditve najlepše spomine in trden sklep, da bodo ponovno poplačali trud mladega inženjerskega naraščaja s svojim posetom. Za letošnjo prireditev, ki bo v soboto 15. t. m. na Taboru, vlada veliko zanimanje, kljub temu, da smo letos že imeli priliko pozabavati se na reprezentančnem plesu gradbenikov, ki je bila letošnja prva prireditev naših tehnikov. 2e na tem plesu smo se prijetno zabavali. Vendar pričakujemo, da bo jubilejni ples prekosil vse prireditve te vrste po svoji tehnični izvedbi, kakor tudi po številu gotsov. Izvedeli smo, da pripravljajo dekoracijo arhitekti iz šole g. prof. Plečnika in upamo, da bodo tudi tokrat dokazali svoj sloves in nas bodo prijetno presenetili s svojo umetnostjo. Nadalje pripravljajo tudi novost, ki je do sedaj še nismo imeli prilike opaziti na naših prireditvah Da bo presenečenje popolno, hranijo prireditelji skrivnost v največji tajnosti. — Rezerviranje miz na naslov: ZSKTF — Tehnika, Aškerčeva 11, telefon 47-41.
u— Higienski napredek Ljubljane. Glede higienskih razmer v Ljubljani je bilo že veliko pritožb. Lanska stavbna sezona je mnogo pozornosti posvetila higieni, o čemer priča nekaj številk. — Razmeroma veliko število je bilo zgrajenih v letu 1940.
kopalnic: 238. Vseh novih stanovanj je
lo 376, kar pomeni, da Ima približno dve tretjini novih stanovanj kopalnico. Naša doba bi seveda zahtevala v vsakem stanovanju kopalnico, kakor kaže, pa se tudi temu približujemo. Pač pa je bilo zgrajenih kar 464 stranišč, to je 88 več kakor pa novih stanovanj, pa zaradi tega, ker je bilo zgrajenih več enodružinskih hiš, v katerih se nahajajo stranišča v vsaki etažL Ponekod so stranišča tudi v kopalnicah. Malo pa je novih pralnic ki jih je bilo zgrajenih 96. Vzrok je pomanjkanje prostora, ker uporabljajo tudi kleti za stanovanja. Novih umivalnic je 30. Mnogo je bilo zgrajenih tudi shramb 396. 339 novih drvarnic dokazuje da ima skoraj vsako novo stanovanje drvarnico, dočim jih stare hiše sploh nimajo. Sob za služkinje je bilo zgrajenih 61, kar pomeni da ima pri novih stavbah približno komaj vsako šesto stanovanje sobo za služkinjo. Novih predsob je 384, kar je tudi veliko število, kleti za 85. Sušilnic za perilo pa je samo 5, spet zaradi pomanjkanja prostora. Dve novi stanovanjski hiši imata centralno kurjavo, ena pa etažno centralno kurjavo. — Napredek na higienskem polju je viden tudi pri prizida-vah ln prezidavah, s katerimi je bilo pridobljenih 29 stanovanj z 88 sobami, po večini v podstrešjih. Novih kopalnic je tu 31. Napravili so jih z uvedbo vodovoda v stare hiše in z izpeljavo kanalizacije. Novih sodobnih stranišč je bilo napravljenih 74 novih pralnic 9. Prizidave ln prezidave so Izvršili večinoma nižji slojL
Iz Kranja
r— Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe, bo danes zvečer ob 20. uri 30 minut v dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu so najnovejše skladbe naših domačih skladateljev, ki jih bo izvajala priznana pianistka ga. Marta Osterc-Valjalo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Hlebša. (—) _
Naše sledališče
DRAMA
Sreda, 12.: Krog s kredo. Red A. Četrtek, 13 : Othello. Red B. Petek, 14.: zaprto. (Generalka). Sobota. 15.: Zaprta vrata. Premiera. Red premierski.
Visoka pesem materinske ljubezni, ki je zmožna najtežjih žrtev, je kitajska igra »Krog s kredo«. Glavni vlogi bosta igrala fearičeva in Jan.
Dramatik Praga je orisal v svoji sodobni igri »Zaprta vrata« prvi duševni konflikt osemnajstletnika iz dobre imovite družine, ki zasluti, da ni sin očeta, čigar ime nosi. Duševna borba matere in njegovega pravega očeta, preden razkrijeta sinu resnico, Izpolnjuje dejanje. Psihološko fino izdelani liki matere, sina, očeta in drugih oseb. so vrednost igre. Igrali bodo šaričeva, Levar-jeva, Gregorin, Hran, Kralj, Presetnik, Kaukler ln Praprotnikova. Režiser M Skr-binšek. Godi se v vili Ippoiita Quercete v okolici Vareseja.
OPERA
Sreda, 12.: Hlapec Jernej. Red sreda. Četrtek, 13.: Ples v maskah. Red četrtek. Petek, 14. ob 15.: Vesele žene vvindsorske. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 15.: Ples v maskah. Izven,
Predstava Izvirne slovenske opere »Hl*-pec Jernej«i ki jo je komponiral Matija Bravničar in za katero je napisal libreto Ferdo De lak, bo drevi za red sreda. Glavno vlogo Ima v operi zbor, ki je pomnožen m ga je naštudiral Rado Simoni ti. Glavne partije bodo peli Lupša, Jerneja, Franci Gostačevega, Marčec gospodarja, Zupan župana, M. Sancin jezičnega dohtarja in Anžlovar župnika. Opero bo dirigiraj kar pelnik N. štritof. Režiser ln govornik C. Debevec. Inscenicija po zamisli režiserja CL Debevca tnž. arh. E. Franza.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 12.: zaprto. (Gostovanje v Oeljn). Četrtek, 13.: Sumljiva oseba. Red C.
Objave
Sklad prof dr. Gr»šlja. Gosp. Ivan Je-lačin Je daroval za sklad prof. dj-. Pavla Grošlja ob obletnici smrti za slovensko znanost zaslužnega pokojnika 1000 din. Denar naj se dvigne v blagajni »Jutra« s pobotnico.
Železničarji — poborniki za naš Jadran
Preteklo leto se je z njihovo pomočjo okrepilo ob morju
27 otrok
Ljubljana, 11. februarja
V prostorih železniške direkcije je bil včeraj VII. redni letni občni zbor Jadranske straže Ljubljana-železnica. Zborovanje, ki ga je namesto odsotnega predsednika ravnatelja inž. Rudolfa Kavčiča vodil po-slevodeči predsednik dr. Leon Dekleva, je bilo zelo dobro obiskano, zborovalci pa so bili prav zadovoljni z delom, ki ga je krajevni odbor v preteku poslovni dobi opravil.
Glavno poročilo o tem delu je za prisrčnim pozdravom zastopnika oblastnega odbora Viktorja Pirnata in krajevnega odbora Ljubljana-mesto polkovnika Viktora Kristana in splošnim poročilom poslevode-čega predsednika podala zelo izčrpno tajnica krajevnega odbora gdč. Lina Fetticho-va. Na žalost je morala ugotoviti, da je število članstva v preteklem letu v primeri s prejšnjim letom zelo nazadovalo. Kot vzrok tega pojava je navedla številne upokojitve in premestitve članstva na druga službena mesta — člani sami od sebe niso izstopali — pridobivanje novih članov, ki bi nadomestili odhajajoče, pa se je v dar našnjih težkih časih izkazalo za dokaj težavno vprašanje. Vendarle upa odbor, da bo kmalu mogel zbrati v svojem krogu tradicionalni »tisočak«. Najagilnejša med sekcijami je bila sekcija za vzdrževanje glavne proge v Ljubljani, ki je pridobila največ novih članov.
Glavna skrb letošnjega odbora je bila kot vedno posvečena vsakoletni nalogi pridobivanja prispevkov za letovanje in njegova organizacija. Kljub krizi in splošnemu varčevanju pa je odbor le nabral okrog osem tisočakov, ki so omogočili skupini 27 otrok tritedensko letovanje v domu Kola Jugoslovenskih sester v Bakarcu.
Druga pomembna prireditev odbora v preteklem letu Je bil šestdnevni izlet po morju, katerega se Je pod vodstvom inž. želenka ta njegovega »pomožnega štaba« udeležilo 30 dečkov in 30 "deklic, prav to-
likšno število kakor v prejšnjem letu. Odbor Ima upanje, da bo mogel tudi leto« vzdržati pri tej stari praksi prirejanja Izletov za mladino, seveda v kolikor ne bodo razne karte in splošna podražitev prisilno omejile njegovih načrtov.
Krajevni odbor je Jadranski dan proslavil skupno s krajevnim odborom Ljubljana-mesto, priredil pa je tudi dve poučni predavanji, ki sta privabili toliko poslušalcev, da so do kraja napolnili predavalnica Upoštevaje težke čase ta življenjske razmere pa je odbor na svoji zadnji seji sklenil obdarovati tudi nekaj najpotrebnejših nižjih ulužbencev ta delavcev z manjšimi zneskL Obdarovanih je bilo 16 oseb v znesku 50 do 100 din.
Tajnica je poročala §e o notranjem delu, ki ga je opravil odbor: uredil je kartoteko članstva, večkrat pretresal tekoče posle na sejah, v splošnem pa vendarle nI bil preobremenjen z delom, zato je tajnica svoje poročilo zaključila z upanjem, da se bo še nadalje žrtvoval za skupne ideale in dlje Jadranske straže.
Nadalje so poročali še blagajnik Martin Krivic in v Imenu nadzornega odbora dr. Mavri, ki je celemu odboru predlagal raz-rešnico. Sledile so volitve, v katerih so bili izvoljeni v krajevni odbor Inž. Rudolf Kavčič ter za razne oddelke ln edinice inž. Anton Ozvald, Martin Krivic, Ignacij Irklč, Ivan Gerželj, Janez Košir, Srečko Razpot-nik, Lina Fettichova, inž. Vladimir Rot, inž. Franc Slana, Jože Skuhic, Malči Osredkarjeva, Ivan Pleša, Alojzij Golob, Alojzij Bajec, Vinko Furlan, Franc Dovč, Milan Strniša, Ivan Batista in Aleksander šafar. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Ae dr. Anton Mauri, Josip Hvala, inž. Ivan Gllha ln dr. Ivan Merslavič.
Na kraju zborovanja Je bila zaradi zagotovitve bodočega letovanja in izleta skle-njana ustanovitev -posebnega fonda, nadalje pa je bilo še govorjeno o splošnem zavarovanju dohodkov za
Iz Cella
e— Gosp. Aleksej K. Sokolov, direktor iroportnega odseka trgovinskega predstavništva v Beogradu. je te dni zapustil Žalec in odpotoval v trgovinskih zadevah v Zagreb. V hmeljskih zadevah ga nadomestku je v Žalcu g. Golubov, transportni ekspert beograjskega poslaništva SSSR.
e— Umrla je v ponedeljek v Novi vasi pri Celju 63-letna žena cinka rniskega vratarja Roza Kortarjeva.
e— Druga uprizoritev burke s petjem >Habakuka se prične drevi ob 20. v celjskem gledališču. Tudi za to predstavo so vsii sedeži razprodani. Predstava je izven abonmaja.
e— Občni zbor SK Jugoslavije v Celju bo 16 t. m. & pričetkom ob pol 9. dopoldne v kllubovi sobi v Delavski zbornici v Celju.	' (-)
DR. ALFONZ KUNST
tpecijalist za bolezni zob in ust, ZOPET EEDNO ORDINIRA — Celje, Aleksandrov trg 6.
e— Smrtna nesreča na železniški progi.
Pri železniški čuvajnici v Tremerju med Celjem in Lahkim se je zgodila v ponedeljek popoldne železniška nesreča, ki je terjala človeško življenje.- Progovni delavci, med katerimi je bil tudi 28-letni Jože Ve-trih iz Lokrovca pri Celju, so čistili sneg s proge. Okrog 15. je privozil iz Celja tovorni vlak, iz nasprotne smeri pa brzi vlak. Vetrih se je umaknil tovornemu vlaku in Mi naslonil na ročaj lopate V tem je privolil brzi vlak. Lokomotiva je treščila v oporišče lopate in odbila Vetriha, ki je od-letel v velikem loku na nasip ob Savinji in si pri padcu prebil lobanjo na temenu. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in ga kmalu spravili k zavesti. Odnesli so ga v čuvajnico, kjer se je spet onesvestil in pol ure pozneje izdihnil. Po komisijskem ogledu trupla in ugotovitvi dejanskega stana so prepeljali Vetrihovo tru-
Elo v mrtvašnico na okoliško pokopališče, jer bo danes popoldne pogreb. Vetrih zapušča ženo in enega nespreskrbljenega ocroka. Pokojni je bil marljiv mož in skrben družinski oče Bodi mu ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
r- r
* _
.4
4
i.
j -- T •» V.
f	4
_	♦	A
» . . » )
e— Nepošteni posli. Celjsika policija je aretirala 31-lestnega Franca P. z Dola pri Hrastniku, ker se je klatil okrog in izvab-
DLN DEN DIN DIN DIN
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 11. februarja DIN 100.000.— Št. 3002 47711 DEN 80.000.— St 27621
50.000.— št 5395 81429 84491 30.000,— št. 14024 24.000.— št. 93052 20.000.— št. 5532 77845 82524 16.000.— št. 31454
PO DIN 10.000.— 6148 14511 29030 36314 51496 53840 67144 77711 77843 91036
PO DIN 8.000.— 4254 20083 31558 34214 36912 42666 52398 61890 63749 64778 70597 84298 89614 90802 97605
PO DIN 6.000.— 5568 6743 10414 19363 22506 25046 29677 29702 32812 34866 36241 50008 62831 65659 67390 72249 73931 75784 84747 93527 96723 PO DIN 5.000.— 2297 4841 5283 6533 6748 17417 18656 22243 24879 28984 33071 33246 37693 41351 47234 49108 51381 52350 62281 63901 67167 69285 72386 74668 75427 82679 83642 85239 99208
PO DIN 4.000.— 1829 3834 3886 4585 4906 8849 11742 1A?29 18050 19353 22468 23196 25596 27581 31057 31108 35714 41773 41898 53353 57460 57773 58009 63324 63480 64047 70222 70517 71876 73101 78359 79253 81535 81754 86341 88391 91742 91767 93414 98682
Nadalje je bilo Izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, eventuelna pomota ni Izključena Prihodnje žrebanje bo jutri 12. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« na] srečke takoj predložijo v Izplačilo.
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.
ljal ljudem denar. Med drugim « je na
Teharju izposodil od svojega prijatelja Martina Jevniška 400 din vredne gojzeri-ce in jih prodal, denar pa zapravil. Are-tiranca so izročili sodišču.
e— Tuje ga vina se mu Je zahotelo. Na okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjali 27-letni Franc Šinko s Ponikve, ker je s ponarejenim ključem odprl gostilno Mihaela Vajsa in odpeljal 150 1 vina. Sinko je bil obsojen na 3 mesce strogega zapora, e— Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. j Ciril Pušnik, uradnik apnenika v Pečovni-i ku pri Celju, 100 din namesto cvetja na
' grob g. Jožeta Šparhakla.
{
Iz Maribora
a— Zlata svetinja. V znak priznanja za požrtvovalno delo v okviru vzvišenih idealov Rdečega križa je bil od.ikovan •saravnik dr. Korenčan v Mariboru z zlato svetinjo RK. Iskreno čestitamo.
a— Priznanje in počastitev. Ruška gasilska četa je izročila ravnateljema gg. A. Krejčiju ter inž. Maderju umetniško izdelani diplomi častnega članstva v znak priznanja za njune zasluge za razvoj ruškega gasilstva. Odlikovanja pa so prejeli Franc Repolusk, E. Dolinšek in A. Novak.
a— Nove odpovedi. Ob sobotnem izplačilu je spet prejelo pri tukajšnji Maribor-skJ tekstilni tvornici odpoved več delavcev in delavk Odpoved se utemeljuje s pomanjkanjem surovin.
a— Poštena služkinja. V Cafovi ulici je našla služkinja Marica Erker dragocen z.at prstan, ki ga dobi lastnik na po-!iciji.
a— Gledališke novice. Jutri v četrtek »Sumljiva oseba« za red C — V kratkem bo Prešernov večer in Dremiera Parmo-vih »Caričinih Amaconk« — V proslavo ! 401etnice Daneševega umetniškega odr-! skesa delovania bo uorizonen Gogoliev »Revizor«, pri katerem bo slavljenec sodeloval.
a— Rodbina v boju proti tuberkulozi.
C tej tem t* predaval drevi v materinskem tečaju v dvorani Ljudske univerze ?? pr'če*kom ob ?»i. uri upiavnik mariboi-ske splošne bolnišnice g. dr. Fr. Radšel.
a— Zveza Maistrovih borcev sklicuje dne 12. t a v gostilniških prostorih Narodnega doma tovariški sestanek. Da vzbudimo z medsebojnim kramljanjem spomine preteklosti." vabimo vse one tovariše borce in neborce. ki so se na kakršenkoli način v letih 1918-1919 udeležili akcij za osvoboditev naših severnih meja.
a— LondOnski p»kt. O tei temi bo predaval drevi ob pol 20. uri v dvorani po-breškega kima Prof. Bučar iz Ljubljane. Sokol Maribor II. vabi svoje članstvo in prijatelje, da se udeležijo nocoišnieea predavanja ZKD.
a— Matična vest. Drevi ob 20. tiri redna vaia orkestralnega odseka v običajnih prostorih.
a— Literarni večer v Ljudski univerzi.
V petek 14. t. m ob 20. uri bo v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu literarni večer članov . Literarnega k'uba v Ljubljani. Svoja dela bodo brali Cam-pa. Dular. Kastelic. Magajna. šali in Vi-potnik.
a— Iz Vinarske in sadjarje Sole. V
ponedeljek 3. marca bo v prostorih tukajšnje Vinarske in sadjarske šole enodnevni tečai o trsni rezi v vinogradu. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen. Trajaj bo od 8 do 12 ln od 14 do 18. Za hrano f^krbilo tečajniki sami.
a— Kriminal. Aretiran ie bil neki Franc čekon iz dravograjske okolice, ker je osumljen v zvezi z obnovljeno preiskavo o svo-iečasnem dvojnem roparskem umoru v Cer-nečah nri Dravogradu, ko sta bili najdenj mrtvi 501etna posestni ca Kvasnik Ivanka ter 431etna Marija Meh. Preiskovalni sodnik ga zasliSujf. — Vlomilci stikajo po mariborskih podstrešjih. S podstrešja v Krekovi ulici št. 19 je izginilo perilo, ld je last inž Adolfa Cimermana ter inž. Viljema Mastna.
a— Krad«l je, da bi si kupil živila. Pred
tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil obsojen 311etni pekovski pomočnik Franc Bro^tnjak iz Studencev pri Mariboru na mesec dni zapora, ker je 19. oktobra 1940 ukradel Juriju Kodriču v Pečkah 2277 din gotovine Pri razpravi je zatrjeval, da je ukradel denar, ker si je hotel z njim kupiti živila. Soobtožena je bila njegova žena. ki je bila obsojena na globo 300 din, pogojno za leto dni.
Sospedaritve
Ustalitev cen
Ze prejšnji teden smo poročali o ukrepih, ki Imajo namen izvesti ustalitev sedanjih cen. V tej zvezi smo poročali o akciji, ki jo pripravlja Narodna b3nka z namenom, da se doseže stabilizacija notranje vrednosti našega dinarja, pa tudi o ukrepih novega ministra za prehrano in oskrbo dr. Protiča, ki je odredil, da ban-ske uprave začasno ne smejo Izdajati nobenih odobritev povišanja cen po čl. 2 zakona o kontroli cen. Glede na prepoved samostalnega zvišanja cen za kontrolirano blago so banske uprave objavile opozorilo, da je že pri nakupih blaga treba računati z novim stanjem in z ustavitvijo izdajanja dovoljenj za povišanje cen Po opozorilu ki je bilo objavljeno, je ta prepoved izdajanja dovoljenj izdana »začasno«. Kakor se zdi, ministrstvo za preskrbo in prehrano ne namerava razveljaviti tega ukrepa. Včeraj je izdalo naslednje sporočilo:
Ministrstvo za preskrbo ln prehrano sporoča vsem trgovcem na veliko in vsem
uvoznikom, naj nikar ne kupujejo od domačih proizvajalcev ali pa iz inozemstva blaga po višjih cenah, kakor so današnje, ker jim ne bo dovoljeno povišanje njihove dosedanje prodajne cene, razen v izjemnih In skrajno upravičenih primerih.
Istočasno je ministrstvo za preskrbo in prehrano izdalo naslednje oopzorilo: Opaža se, da se številni proizvajalci (predelovalci), veletrgovci in trgovci na drobno ne drže obstoječih predpisov o kontroli cen in zahtevajo, odnosno računajo višje cene, kakor so one. ki so jih pristojne oblasti določile, odnosno maksimirale. Opozarjajo se vsi pridelovalci, proizvajalci in trgovci, da se morajo držati določenih cen in Vseh drugih predpisov. Vsi tisti, ki se ne bi točno ravnali po predpisih, bodo najstrožje kaznovani. Prav tako bodo kaznovane po zakonu vse osebe, ki širijo neresnične vesti v zvezi s kontrolo cen ln o nadaljnjih odredbah glede cen na splošno, kakor tudi glede cen posameznih predmetov.
Nas lanski izvoz lesa
V prvem polletja je znašal izvoz gradbenega lesa 722 milijonov din, v drugem
polletju pa le 425 milijonov
Medtem ko smo lani v prvem polletju imeli sijajno izvozno konjunkturo za les, se je situacija z vstopom Italije v vojno bistveno spremenila, ker so nam bila z razširjenjem vojne na Sredozemsko morje na mah zaprta vsa prekomorska tržišča, zlasti v Severni Afriki in v Levantu ter v zapadnih in prekooceanskih državah, če so celotne številke o izvozu v lanskem letu ugodne, je to pripisati predvsem znatnemu izvozu v prvem polletju.
Gradbeni les
Gradbenega lesa smo lani izvozili 100.055 vagonov nasproti 101.141 in 80.582 vagonov v prejšnjih dveh letih. Navzlic nekoliko manjši količini kakor v prejšnjem letu pa se je vrednost Izvoženega gradbenega lesa dvignila na 1147 milijonov din nasproti 853 in 676 milijonom v prejšnjih dveh letih.
Od celotne vrednosti Izvoza v višini 1147 milijonov je odpadlo na izvoz v prvem polletju 722 milijonov ali 63%, na izvoz v drugem polletju pa le 425 milijonov ali
37%.	. . ,
Zaradi sprememb, ki nam jih je prinesla vojna, je prišlo tudi do znatnih sprememb glede izvoza v posamezne države. Izvoz gradbenega lesa v Italijo se je dvignil na 440 milijonov din nasproti 265 milijonom v prejšnjem letu, tako da je šlo lani v Italijo 39% vsega našega izvoza gradbenega lesa. Tudi izvoz v Madžarsko se je povzpel
na 187 milijonov din (prejšnje leto 89), izvoz v Nemčijo pa na 145 milijonov din (84). Zaradi večjega izvoza v prvem polletju se je povečal tudi izvoz v Francijo na 57 milijonov (5). V Albanijo smo izvozili za 49 milijonov din gradbenega lesa (22). Najobčutneje je nazadoval izvoz v Anglijo, kamor smo izvozili le za 46 milijonov din gradbenega lesa, medtem ko je v prejšnjem letu znašal izvoz 97 milijonov, v letu 1937 pa celo 180 milijonov. V Grčijo smo izvozili za 34 milijonov (46), v Ceško-moravsko za 34 milijonov (20), v Švico za 29 milijonov (25) in v Argentino za 25 milijonov (45).
Drva, oglje in pragovL
Izvoz drv je bil zlasti v prvem polletju izredno velik, medtem ko so bile v jeseni uvedene omejitve. V celoti smo izvozili 21.480 vagonov drv (prejšnje leto 12.681, leta 1938 6927) v vrednosti 60 milijonov din nasproti 29 in 17 milijonom v prejšnjih dveh letih.
Nadalje smo izvozili 2319 vagonov oglja (prejšnje leto 2320) in 409.000 železniških pragov (984.000). Vrednost izvoženega oglja je znašala 19 milijonov (15), vrednost izvoženih železniških pragov pa 38 milijonov (53).
Celotna vrednost našega izvora gradbenega lesa, drv, oglja in pragov je lani zna. šala 1264 milijonov d:n nasproti 949 milijonom v prejšnjem letu.
Kmetijske zbornice hočejo pobirati posebno takso na kmetijske pridelke
Izrršilni odbor Državne zveze kmetijskih zbornic je imel večdnevno zasedanje. O rezultatih tega zasedanja je bilo sedaj izdano poročilo, ki pravi med drugim, da je izvršilni odbor izdelal podroben načrt za financiranje kmetijskih zbornic z uvedbo takse na izvoz m odkup določenih kmetijskih proizvodov. Načrt bo dostavljen kr. vladi s prošnjo, da se pobiranje take takse določi s posebno uredbo.
Kakor je znano, pobirajo sedaj kmetijske zbornice za kritje svojih izdatkov posebno doklado na zemljarino (v dravski banovini se pobira 5% doklada na osnovni davek zemljarine). Iz objave, ki jo je izdal izvršilni odbor Zveze kmetijskih zbornic, ni razvidno, ali je uvedba takse mišljena tako, da se istočasno opusti pobiranje dosedanje doklade. Sicer pa smo mišljenja, da se v prometu s kmetijskimi proizvodi že itak pobira dovolj raznih davkov in pristojbin m bi se s pobiranjem posebne takse za kmetijske 7bornlce promet s kmetijskimi proizvodi Se na novo obr-menil.
Nadalje pravi poročilo, da je lzvrSllni odbor kmetijskih zbornic razpravljal o raz-
I nlh aktualnih vprašanjih, katerih rešitev i naj bi se pospešila na pristojnih mestih. Tu gre predvsem za reorganizacijo predpisov glede popisa prebivalstva (ljudskega štetja) s posebnim ©zlrom na pop;sova-nje podatkov s področja kmetijstva. Nadalje je razpravljal o potrebi spremembe lovskega zakona, o potrebi Izdaje uredbe o obvezni ureditvi gnojničnih jam in dajanju olaišav pri gradnji betonskih gnoj-n:čnih jam. Končno ie razpravljal o vprašanju prehrane m oskrbe pasivnih in de-ficitnih krajev, ki jih je treba oskrbeti z zadostnimi količinami živil. Prišel je do zaključka, da je treba ustanovam, ki ao ustvarjene za oskrbo, staviti na razoola-go potrebna denarna sredstva za nabavo živil, zlasti za kraje, kjer se je zaradi dolgotrajne zime pojavilo pomanjkanje živil.
Za tsovečanje naše kmetijske proizvodnje
Da bi se posejala čim večja površina zemlje in bi se doseglo povečanje proizvodnje rastlinskih in živinskih proizvodov, je imel minister za kmetijstvo dr. Branko čubrilovič konferenco z načelniki kmetijskih oddelkov banskih uprav ter ministrstva za kmetrjetvo. V svojem govoru je
minister poudaril potrebo, da n čim prej in po načrtu poveča rastlinske in živinske proizvode, ki se morajo prilagoditi današnjim izrednim razmeram. Na podlagi ix-nešenih pobud je kmetijski minister naročil kmetijskim strokovnjakom, naj s povečano aktivnostjo napravijo vse potrebno, da bi pomladi posejale vse razpoložljive površine zemllje. Povečati je treba zlasti proizvodnjo onih pridelkov, ki 9lužijo za prehrano prebivalstva in vojske. Ves aparat kmetijske službe se mora prenesti na teren, in mora biti med seboj povezan in čim bolj aktiviran. Vse proste površine zemlje, tako na podeželju kakor v mestih, naj se zaseiejo z onimi kulturami, ki najbolje ustrezajo posameznim krajem. Pri tem naj se pravočasno zagotovi čim boljša donosnost take v kvalitativnem kakor v kvantitativnem pogledu Kmetijski minister je razen tega dal pobude za zboljšanje živinoreje in za izpopolnitev veterinarske službe. Na konferenci je bilo pripravljeno gradivo za širšo konferenco,, ki je sklicana za 13. t. m Na tej konferenci bodo sprejeti sklepi za organizacijo tega važnega dela.
Zahteve trgovcev
Centrallno predstavništvo Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije je na podlagi razprav na sejah 6., 7. in 8. t. m. v Beogradu sprejelo naslednjo resolucijo, kjer ugotavlja da uredba o pobijanju draginje m brezvestne špekulacije in uredba o kontroli cen nista dosegli svojega namena, to je ustavitve in preprečenje draginje Z izvajanjem teh dveh uredb pa so povzročene trgovskemu stanu nepopisne težave, nepopravljive krivice m preganjanja, od česar trpi največjo Škodo pravilna preskrba potrošnikov. Zato naj se izda uredba, s katero bi se bolj enostavno reguliral problem cen na temelju dnevne nabavne cene poleg priznanega kosmatega zaslužka, kar bi omogočilo trgovcem preskrbe potrošnikov. Občinskim aprovizaci-jam naj se prepove trgovanje ter se jim dovoli samo izvrševanje nadzorstva nad pravilno razdelitvijo pridobljenega blaga za potrošnike. V kolikor pa bi te aproviza-cije same izvrševale nabave in razdelitev blaga neposredno potrošnikom naj opravljajo to izključno po nabavni ceni ob kritju sitvarnih režijskih stroškov Najodloč-nejše smo proti nameravanim prispevkom iz državne blagajne potrošniškim zadrugam zaradi prodaje blaga državnim uslužbencem po nižjih cenah, kakor so tržne cene, ker bi to billa nezadostna pomoč uslužbencem, našim gospodarstvenikom pa bi povzročilo ogromno škode Državnim uslužbencem se da pomagati samo s povišanjem plač
Trgovstvo smatra, da bi bilo treba načrt o ustanovitvi izvozniških m uvozniških za-jednic odstaviti 2 dnevnega reda,, ker obvezna združenja, gospodarske zbornice in zveze kot organizacije interesiranih gospodarstvenikov lahko izpolnijo naloge, ki bi jih prevzele zajednice. Trgovstvo obžaluje, da zveze trgovskih združenj in njih centralno predstavništvo tudi tokrat niso bile povabljene na konferenco, ki je razpravljala o tem vprašanju.	^
V interesu vsega našega gospodarstva zahteva trgovstvo, da se iz vrst aktivnih gospodarstvenikov ustanovi že z ustavo predvideni gospodarski svet, ki bi stalno s svojimi nasveti podpiral resorne ministre pri vodstvu zdrave gospodarske politike v naši državi
Gospodarske vesti
= Carinska prostost za uvoz 1200 vagonov sladkorja za Pogod. Poročali smo že, da je dobil Pogod oblastveno dovoljenje, da uvozi 1200 vagonov sladkorja lz Inozemstva. Ta sladkor je že kupljen in bo v kratkem uvožen. Na predlog finančnega ministra je sedaj ministrski svet izdal odlok, po katerem ie Pogod pri uvozu teh 1200 vagonov sladkorja oproščen plačila uvozne carine.
= Iz Francije je prispela nova pošiljka avtomobilskih gum, predvsem za tovorne avtomobile in avtobuse. Od te pošiljke, ki šteje 2200 gum, bo dobila banovina Hrvatska 640 gum.
= O uvozu sončičnega semena i« Bolgarije so v teku pogajanja med našimi in bolgarskimi predstavniki. Za kompenzacijo bomo dobavili Bolgariji bakreno gali-co. Z uvozom bolgarskega semena bi se krila preostala potreba naše industrije jedilnega olja.
Borze
11. februarja
Na ljubljanski in beograjski borzi je bilo danes povpraševanie za grške b-ne po 38. Tečai i na svobodnem trgu so ostali nespremenieni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri čvrsti tendenci povpraševanje oo 481 (v Beogradu je bil promet oo 479). Do zaključka je prišlo le v delnicah Trboveljske Po 400.
DEVIZE
LJubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 _ 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kJiring: Berlin 1772 — 1792. Solun 38 den.
Curih. Beograd 10. Pariz 8. London 16.15. New Yark 431. Bruselj 69. Milan 21.75. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Storkholm 102.6250. Oslo 98.50. Ko-benhavn 83.50. Sofiia 4.25. Lisabona 17.27 Budimpešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.1250.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481 den.. 4% agrarne 55 den.. 4*/» severne agrarne 56.50 den.. 6°/t begluške 86.50 den.. 6°/o dalm. agrarne 82 bL, 6°/« šumske 81.50 bi.. TU stabiliz. 97 den.. 7*/« invest. 101 dem, 7°/« Seligman 102 den., 7% Blair 101 den., 8°/» Blair 107 den.; delnice: Narodna 7050 den. PAB 210 den., Trboveljska 400 — 402 (400).
Beograd. Vojna škoda 478 — 479 (479) 4°/o severne agrarne 55.50 den.. 6*/« begluške 85.50 — 86 (85.50), 6°/o dalm. agrarne 80.50 — 81 (8(fbo — 81). 6V0 šumske 79.75 — 80.50 (80). 7*/o stabiliz. — (97) VU invest. 101 den.. 7*/o Seligman 103 den.. 7*/» Blair 101 den.. 8•/• Blair 106 den.. Narodna banka 7000 den.. PAB 214 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 11. februarja. Začetni tečaji: pšenica za mai 81.25. za julii 75. za sept. 75.375: koruza za maj 61.125. za julij 61.125. za sept. 61.
+ Winnipeg. 11. febr. Začetni tečaji: pšenica za mai 78. za julij 79.625.
+ N^vosadska blagovna b°rza (11. t. m.) Tendenca nerpremenjena- Oves: baški, sremski in slavonski 405 — 410 Ječmen; baški in sremski 550 — 560. Koruza: času primerno suha z 22% vlage franko vagon ali šlep 216 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 dinv. umetno sušena koruza s 140/« vlage 250 din Mo«a rfranko vagon ali šlep v dunavski baneK vini): pšenična »Ogg« in »Os« 723: 70% preseiana pšenična moka 358: 85°/« enotna pšenična moka 382.25: nepreseiane ošenična moka 351- preseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14°/» vlage 321 preseiana koruzna moka lz času Drimerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi ffranko vagon ali šlep dunav-ska banovina) pšenični 200 koruzni e kalmi 150 bre? kali 70. Fižol: baški in sremski 610 — 620.
Iz življenja na deželi
MOKRONOG. Te dni jemlje od nas slovo naš dobri, vsem priljubljeni banovinski zdravnik gospod dr. Skulj Stane. Kaj z njim izgubimo, vemo le njegovi pacientje.
Ko gre od ust do ust vest, da je na lastno prošnjo prestavljen v Kranj, obžalujemo vsi to novico. Nad 12 let je vršil med nami zdravniško službo v splošno zadovoljstvo. Marsikomu med nami je s svojo vestnostjo in požrtvovanjem in znanjem rešil življenje. Marsikomu je s hitro ugotovitvijo bolezni bolezen že v kali zatrl in ga tako rešil dolgotrajnega bolehanja. Ni zdravil samo z zdravili, zdravil je tudi s svojim vplivom, ki ni svojstven vsakemu zdravniku Vsako uro se je radevoljno in z veseljem žrtvoval za bolnika ne glede na to, če ga je bolnik honoriral ali ne; bogatemu in revežu je bil v žrtvovanju enak Vsi, ki smo kdaj pri njem iskali zdravniške pomoči, se poslavljamo od njega s težkim srcem in se mu naj topleje zahvaljujemo za vse, kar je storil za nas; obenem mu iskreno želimo, da bi bil na svojem novem službenem mestu zadovo-
ljen.
Iz Ptuja
j— Mestno kopališče ne bo obratovalo od 13. do 26. februarja, ker se tam montira nov parni kotel in se preurejajo notranji prostori.
j— Za 7,218.977 d«n tobaka so Ptujčani Spremenili v dim v preteklem letu. Največ so seveda pokadili cigaret Drava in sicer 12,938.560 kosov ter 12.924 kg tobaka za pipo. Potrošnja tobaka se je zvišala v decembru za 250.000 din več ko leta 1939. Tudi pri pijači niso Ptujčani šte-dili. Povprečno je vsak prebivalec Ptuja spil za okrog 700 din alkohola ali skupno za 4,250.000 din. Vina se je stočilo v mestu 2.106 hI, piva 958.15 hI, špirita 8.22 hI, žganja 48.68 hI, likerjev 9.31 hI, ruma 7.12 hI ter 85 1 šampanjca.
j— Zvočni kino bo predvajal danes tn jutri ob 20. uri francosko dramo »Mesto greha«. Za dodatek zvočni tednik.
j— Vlom v župnišče. V pisarno župni-šča sv. Petra in Pavla v Ptuju je vlomil neznan vlomilec ter odnesel iz ročne blagajne okroglo 1200 din gotovine.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 zvočni film »Črna ekstaza«. Prvi ekspedicijski film iz dosedaj nepoznane Afrike. Tajinstveni verski obredi, življenje črnih plemen, afriške džungle. Predigra prekrasen glasbeni in pevski film »Zelena umbrija«. Mladinska predstava danes ob 16. uri. Znižane cene 3 in 4 din. (—) n— Podmladek Jadranske straže na dri. realni gimnaziji v Novem mestu bo priredil v Sokolskem domu 24- marca Jadranski večer a pestrim programom. Na sporedu so simbolične telovadne točke dijakov in dijakinj, nastop gimn. pevskega zbora pod vodstvom g. prof. Juvanca, tenorista sedmo-šolca Suteja, odličnega kvinteta višješolcev. Nastopil bo tudi g. prof. Vilko Rus, brat g. Marjana Rusa, slovitega pevca dunajske drž. opere, ki bo s svojimi odličnimi pevskimi točkami pripomogel jadranskemu večeru gimnazijske mladine do posebno sijajnega moralnega uspeha. Popoldne ob 15. tal b omladdnska predstava, zvečer ob 20. uri pa za meščanstvo. Ker je čisti dobiček namenjen za ekskurzijo dijakov na Jadran v počitnicah, prosi podmladek novomeška kulturna društva, da ne prirejajo v tem času svojih prireditev. Cuvajino nade morje!
R
I
Sreda, 12- februarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Harmoniko igra g. Edvard Kovač. — 14: Napovedi, poročila.
—	17.30: BI zet: Arležanka suita (plošče).
—	18: Razlika med značaji (g. dr. Stanko Gogala). — 18.20: Pevske vaje: Pojte z nami (vodi g. Luka Kramolc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g- Vilko Ukmar}, v 2. odmoru: Napovedi, poročila.
Be°grad 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Plošče po željah. — 20.30: Pester spored. — 22.15: Ples. — Praga 19.55: Simfonični koncert — 22: Češka glasba. — Sofija 20: Schumanova glasba. — 20-50: Komorni koncert. — 22.05: Bolgarska glasba.
—	Berlin 19.25: Zabaven večer. — 21.15: Orkester in solisti — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Zbor in orkester. — 20.30: Komorna glasba. — 21.15: Zvočna igra.
Dežela stepe in peska
Visoka planota Cireaalka — Flora in favna ter prebivalstvo Libije
Z bojttča pri Kereoa
Cirenajka, ki so jo Angleži sedaj že skoraj popolnoma zasedli, je visoka planota, ki jo režejo globoke soteske. Po svoji flori pripada popolnoma Sredozemskemu morju. »Macchia«,
nizka, grmičasta goščava,
ki je pogost orna neprodirna, in pravi gozd z visokimi brini, cipresami in dobi označujeta pas, ki obsega kakšnih 5000 štirja-Ikih kilometrov. To so edini gozdovi, ki Jih je videti ob obali Sredozemskega morja od južnega Tunisa do Sirije. V notranjosti dežele
prevladuje stepa,
ki je le del ogromnega libijskega stepnega ozemlja ki je s svoje strani spet nadaljevanje »mavretanske« stepe. Edino bogastvo ljudi, ki prebivajo v tej stepi, je živina, ki jo vodijo od pašnika do pašnika. Največje so črede ovac ln koz, v cirenaj-skem zaledju pa
gojijo tudi velblode, konje in v manjšem obsegu govedo.
Prebivalstvo Cirenajke sestoji iz podobne mešanice ljudstev, kakršna je značilna za vso Severno Afriko. Arabci, ki cenijo njihovo število na kakšnih 80.000 duš ln jezikovno ter kulturno
arabiziranl Berberci,
ki Jih je kakšnih 100.000, predstavljajo večji del prebivalstva. Berberščino govore le še majhna plemena, število prebivalcev, ki govore evropski jezik, so Italijani pred nekoliko leti cenili na 10.000. Večinoma so to seveda Italijani, vendar je prištetih po vsej priliki kakšnih 4000 cirenajskih Židov, ki govore
Italijanski aH španski.
Ostali Evropd so sami katoliki, domačini pa skoraj brez izjeme mohamedancL
Italijanski vojaški avtomobili v zaledju pri Kerenu, kjer se vrše zdaj hudi boji
Pristanišče v Genovi
Svetovno zgodovino so prespali
Stara ribiška skrinja med lovom na polenovke
I priklonil in je zašepetal, kolikor je le najglasneje mogel: »Kolibri, Kolibri. . . igračka!« Zaman, — odgovora ni bilo. Tedaj se je Kuzma Vasiljevič vzravnal, uredil j uniformo, in jo je še nekoliko počakal, je čvrstih korakov pristopil k oknu ter začel s prsti bobnati po šipi. Nejevolja in jeza sta se dramili v njem. Zbudil se je častniški ponos. .Kolikšna neumnost! — je moral razmišljati. — Za koga me pa prav za prav imajo? če ne gre drugače, bom pač začel s pestmi udrihati po vratih, potem mi bo morala odgovoriti. Stara bo to seveda čula . . . čeprav! Jaz nisem kriv...-Naglo se je obrnil na petah. . . Vrata so zdaj bila napol odprta.
20.
Kuzma Vasiljevič se je takoj podal po prstih v skrivnostno sobo. Kolibri je ležala na divanu, oblečena je bila v belo oblekco, speto s širokim rdečim pasom. Smehljala se je brez glasu, toda prisrčno, dolnji del obraza je pokrivala z robčkom. Njeni lasje so bili tokrat spleteni v dve veliki kiti, prepleteni z rdečimi trakovi. Na njenih drobnih prekrižanih nogah so bili včerajšnji čeveljčki. Toda njene nožice so bile gole. če si jo opazoval, si moral nehote pomisliti, da ima oblečene svilene nogavice. Divan je bil danes drugače postavljen kakor včeraj: porinili so ga bliže k steni. Na mizici je stal na kitajskem podstavku trebušast poslikan kavnik, poleg pa sladkorna doza iz brušenega stekla in dva majhna krožnika iz sinjega porcelana. Blizu tam je bila katara; z velike prižgane sveče se je dvigal sivi dim kakor ozek oblak.
Kuzma Vasiljevič se je približal divanu in se sklonil čez Kolibri. Preden pa mu je uspelo reči vsaj besedo, je že iztegnila
Prisluhnila je. Kuzma Vasiljevič se Je vzravnal in vprašal: »Emilija?«
»Ne.c
»Kaj drugega?«
Kolibri je skomignila z rameni.
»Ali sploh kaj čuješ?«
»Nič ni.« — In spet je kakor ptička sklonila glavico, ki je bila nekoliko jajča-sta. Imela pa je lepo zatilje ln so Jo krasili kodrasti lasje prav tam, kjer so se pričele kite. Kolibri se je spet skrčila.
»Nič nI.«
»Nič! Ali lahko zdaj?«
Kuzma Vasiljevič se je spet hotel približati dekletu, ali tisti trenutek je umaknil roko. Na njegovem prstu so izstopile krvave kaplje.
»Kakšna neumnost je pa spet to!« Je vzkliknil in otresal prst.« Povsod te vaše nesrečne igle! Za vraga, kakšna igra je pa spet to!« je pristavil, ko je ugledal dolgo zlato lasno iglo, ki jo je Kolibri počasi vtaknila nazaj v pas. To je vendar pravcato bodalo, to je bodica . . . da, da, pravcato želo in ti si osa, da, ti si osa, razumeš?«
Primera Kuzme Vasiljeviča je bila dekletu očitno zelo všeč. Začela se je silno smejati in je nekajkrat ponovila:
»Da, jaz znam vbosti. . . znam vbosti.«
Kuzma Vasiljevič jo je gledal in pomislil: smeje se, toda njen obraz je še vedno žalosten. . .
»Poglej, kaj sem ti prinesel!« je glasno pristavil Kuzma Vasiljevič. Vzel je darilce lz žepa in je z njim pobingljal v zraku. »Poglej vendar. . . ali ti je všeč?«
Ravnodušno je pogledala in rekla:
»Oh! Križec! Tega ne nosimo.«
»Kaaaj? Ne nosite križa? Mar al 2idl* nja?«
ln konvoje ter so jih vsako krat prisrčno pozdravljali. Niti od daleč niso slutili, da Angleži francoske ladje ta čas lovijo. Toda za staro ribiško skrinjo se nihče ni zmenil.
Vitamini za francoske otroke
Francosko naučno ministrstvo je spričo težav s prehrano, zavoljo katerih trpijo otroci, odredilo, da se bodo vsem otrokom med šestim in petnajstim letom dajali vitamini. Gre za bonbone, ki vsebujejo istočasno vitamine A, B in C. Dobivali jih bodo trikrat na teden, in pri tem ne bodo delali med otroki nobenih izjem.
Prekinjeni odnošaji med Anglijo in Rumunijo
v libijski Zapadnl puščavi nedaleč od IIMjsko-egiptske meje je Se vedno ▼ italijanskih rokah, čeprav odrezana od svojega zaledja
Ivan Turgenjevj
Zgodba poročnika Jergunova
Kaj vse se je dalo sklepati iz tega! Ali je mogoče, da gospodinja ni nič vedela? In dekle. . . kdo je to dekle ? Da, le kdo in kaj je! Očarljiva Kolibri, »igračka« in »punčka«, mu ni šla iz glave. Nestrpno je pričakoval naslednjega večera, čeprav se je naskrivaj skorajda bal »igračke« ln »punčke«.
18.
Naslednji dan se je podal Kuzma Vasiljevič pred kosilom na trg in je v neki stojnici kupil po odločnem barantanju zlat križec na žametastem traku. Pri tem je razmišljal: Dasiprav Kolibri poudarja, da ne mara darila, je vendarle predobro znano, koliko so vredne take besede, če pa je naposled v resnici tako nesebična, — Emilija gotovo ne bo zavrnila darilca. To so bila premišljevanja našega nikolajevskega Don Juana, ki takrat najbrž sploh še ni imel pojma o tem, kak je bil pravi Don Juan in zakaj so ga ljudje ohranili v spominu.
Ob šestih zvečer se je Kuzma Vasiljevič natančno obril, potem pa je dal poklicati znanega brivca, ki mu je moral lase pošteno maziliti in nakodrati. Brivec je opravil svojo nalogo s posebno vnemo. Ko je bilo lepotičenje opravljeno, je Kuzma Vasiljevič oblekel novi vojaški suknjič, ki ga je bil krojač pravkar prinesel. Vzel je psnjene rokavice v desnico, oškropil se je
z dišečo vodico in zapustil stanovanje. Tokrat si je dal Kuzma Vasiljevič mnogo več opravka z vnanjostjo kakor prejšnje dni, ko je obiskoval svojo sladko Emilijo. Ne morda zato, ker bi mu bila Kolibri bolj všeč kakor Emilija, marveč zato, ker mu je bila »igračka« mnogo bolj zagonetna, nekaj takega, kar je moglo nehote zganiti tudi počasno domišljijo, lastno mlademu poročniku.
19.
Madam Friče ga je sprejela natanko tako kakor včeraj in je vnovič razlagala, da je Emilija odšla za kratek čas v mesto in da ga prosi, naj počaka. Kuzma Vasiljevič je prikimal v znamenje svojega pristanka in se je vsedel. In spet se je ma-džm Friče smehljala, — se pravi, pokazala je svoje rjave sekalce, nakar je odšla. Tokrat mu ni ponudila čokolade.
Kuzma Vasiljevič je uprl svoj pogled v skrivnostna vrata. Ta pa so ostala zaklenjena. Najprej je dvakrat pokašljal, da bi tako opozoril: prišel sem! . . . Toda vrata se niso premaknila. Pridržal je dih in poslušal . . . Toda čuti ni bilo niti najmanjšega šuma, še manj kak ropot. Bilo je, kakor da je vse naokrog izumrlo. Kuzma Vasiljevič je vstal in se je na prstih približal vratom; — ko jih je s prsti zaman otipaval, je poizkusil odriniti jih s kolenom. Tudi to ni pomagala Naposled se je
Oaza Džaratrob
Pustolovski roman
na goreči ladji
Pisana vojska generala Wawella
je velike važnosti, da razpolaga general Wawell z mnogojezično vojsko, v kateri se borijo poleg Angležev Avstralci, Palestinci, Clprioti, Egipčani, Sudanci, Kongoj-ci, Indijci, Abesinci m celo kapski zamorci.
Kar se tiče Abesincev, ki se borijo v teh vrstah, so jih morali najprvo popolnoma Izšolati za moderno vojevanje. Kmalu potem, ko je Italija stopila v vojno, so Britl v Nairobiju sestavil prvi bataljon »polka etiopskih beguncev«, ki mu je načel oval neki Škot Ta si je kot raziskovalec Sahare pridobil mednarodno ime. Njegov polk je sodeloval pred vsem pri čiščenju severno zapadne Kenije.
Sir Reginald Hoare, angleški poslanik v Bukarešti, ki je po nalogu iz Londona zahteval vrnitev svojih diplomatskih listin
Hladnokrvnost angleških mornarjev je rešila ladjo in
I0.000 ton petroleja
Vsak se še spominja pogube, ki je lani
5. novembra zadela malo angleško pomožno križarko »Jervis Bay«. Nič manj nego 38 tovornih parnikov so zaupali v Ameriki zjiščiti te male ladje in ko je začela neka nemška vojna ladja iz velike daljave streljati v konvoj, se ji je »Jervis Bay« vrgla kakor zvest pes čuvaj naproti ter pritegnila ves ogenj nase, dokler se ni njenih 38 varovancev razbežalo na vse strani.
Nekaterim teh tovornih ladij pa so bili Nemci vendarle posvetili zadosti pozornosti. Med njimi je bil tudi petrolejski parnik »San Demetrio«. Na tem parniku je nastal silen požar, tako da je kapitan moštvu zapovedal, naj se vkrca v čolne. Ene-
Kraljiea med otroči«
Angleška kraljica Elizabeta na obiskn pri otrocih, ki so jih Izselili Iz Londona
ga teh čolnov Je vodil drugi častnik Haw-kins. čolni so se kmalu razguhili na širni morski planjavi, po kateri pa je vihar podil visoke valove. Po dveh nočeh divjega guganja na valovih in upanja je Hawkip-sov čoln naletel na starega znanca, bil je to parnik — »San Demetrio«. Parnik se ni bil potopil in je še vedno goreL Olje je pokrivalo vodno površino vsenaokrog. Končno se je morje malo pomirilo. Nekateri Izmed 16 mož v rešilnem čolnu so bili ranjeni, deloma tudi težko ranjeni. Ni bilo lahko, povzpeti se s pomočjo vrvi na krov gorečega parnika. Na njegovi krmi so se dvigali visoki plameni, v sredini je ladja žarela. Poveljniški most in vse, kar je spadalo k njemu je bilo uničeno, tako kompas, radio, morske karte in druge reči. V ladijskem trupu je stala voda meter visoko, lz njenih bočnih odprtin pa so se izlivali v valovanju curki petroleja v morje, tako da je hila nevarnost ognja še večja. Toda šestna j stori ca mož je po mnogour-nem delu spravila stroje v tek, potem se je borila 20 ur z brizgalnami proti ognju. Uspelo ji je, da ga je ukrotila.
Takrat je bil parnik kakšnih 700 milj od Irske obale. To je pa bilo tudi vse, kar so možje vedeli. Zvezda Severnica, sonce, mesec in star otroški atlant so jim bili edina pomagala. V strojnem prostoru je umrl eden izmed težko ranjenih mož. Do svoje smrti je neutrudno delal. Bil je to mazilec strojev Royle. Teden dni je vozil »San Demetrio« proti vzhodu, potem so zagledali irsko obalo in kmalu nato neko angleško vojno ladjo. Domov so pripeljali 10.000 ton petroleja, poleg ladje, ki jo je bil nje kapitan smatral že za izgubljeno. Med potovanjem so živeli od same čebule in krompirja. Ognja si niso upali zakuriti, temveč so si kuhali skromno jed nad vročo cevjo stroja. Zastava »San Demetria« je stvar, za katero bi se lahko tepli še drugi ljudje, ne samo zbiralci spominkov. Toda petnajstorica mož, ki je preživela te strašne dni, se ni tepla zanjo, soglasno so jo priznali Rossu Prestonu, edinemu Američanu med posadko, ki se je dal najeti v Novi škotski, ker je mogel le na ta način postati sobojevnik britske vojne sile.
Nemajhno presenečenje Je doživela posadka francoskega ribiškega parnika »Con-ceptlon Immaculate«, ko se Je po desetmesečni odsotnosti vrnila v domače pristanišče St. Malo ln so jo tam sprejeli nemški uradniki. Ladja je zapustila St. Malo lani v marcu, tri mesece pred nemško-francoskem premirjem, da bi ob Novi Fund landlji lovila polenovke. Od tistega časa je bila njena posadka brez vsake vesti iz domovine, ker ni imela na krovu nobenega radijskega sprejemnika. Na poti domov so francoski ribiči srečavali britske vojne ladje
Če še ne veš, izv^"
da je Bengazi oddaljen od Catanie 775 km, od Tripolisa 650, od rta Bona v Tripo-lisu pa celih tisoč km;
da je avstralski min, predsednik Men-zies te dni obiskal avstralsko suhozemsko vojsko in vojno mornarico v Aleksajndriji;
da je francoska vlada zvišala vojaško plačo kolonijskim četam v Francoski Afriki;
da bodo v Angliji letos spomladi preorali in zasejali vsak košček razpoložljive zemlje, kmetovalcem pa je za pomoč pri svojih delih na razpolago 80.000 traktorjev.
VSAK DAN ENA
- i, j__ i_ j -rn-TTT M iT jffTii n 1 ■i»l»'ITi ha*
roko in je, še vedno se smejoča v robček, zasadila svoje drobne, ostre prste v njegove lase ter mu je mahoma razmršila vso skrbno urejeno frizuro.
»Kaj pa to?« je vzkliknil Kuzma Vasiljevič, kajti — odkrito rečeno — ta nespodobni sprejem mu nikakor nI bil všeč. »O, zlomek!«
Kolibri je odstranila robček z obraza.
»To ni bilo dobro; tako je bolje.« — Nekoliko se je vzravnala na divanu ln pritegnila nožice. »Sedite. . . tam!«
Kuzma Vasiljevič se je vsedel na odka-zano mesto.
»Zakaj se pa tako daleč umikaš?« jo Je vprašal po kratkem premoru. »Mar se me bojiš?« Kolibri se je skrčila m ga pogledala postrani.
»Ne bojim se. . . ne.«
»Ne bodi tako vzdržna in trmasta!« jo je začel poučevati Kuzma Vasiljevič. »Upam, da se spominjaš, kaj si mi včeraj obljubila: da me boš poljubljala.«
Kolibri je z obema rokama objela svoja kolena, položila glavico nanje in ga vnovič pogledala postrani.
»Spominjam se.«
»Nu, torej, besedo je treba držati.«
»Da treba je.«
»Torej. . .,« je pričel Kuzma Vasiljevič in se ji približeval.
Kolibri je zdajci razrešila eno svojih kit, z njo je oklenila svoja kolena naenkrat pa ga je z njo udarila po roki.
»Kar mir, moj gospod!«
Kuzma Vasiljevič se je zmedel.
»Kakšne oči ima to razbojniško dekle!« si je mrmral. Z dvignjenim glasom pa je pristavil: »Ampak, zakaj si me torej povabila?«
Kolibri je Iztegnila vrat kakor ptica. ,,
II
Največje Italijansko pomorsko mesto Genova Ima prostrano pristanišče z veliko ladjedelnico. V mirnem času je bila luka polna velikih ladij
Voda podira hiše
V jugovzhodnem madžarskem mestecu Stolni Beligrad (Szefces Fehervar) je voda izpodkopala temelje 200 hiš, ki so se zrušile. Prebivalci so se pravočasno izselili.
Kako pripravljajo Angleži afriško vojsko za njene
naloge
Za vse operacije, ki jih vodi general V well na frontah, ki so tisoče kilometrov oddaljene druga od druge, so v njegovem glavnem stanu organizirali poseben oddelek, ki proučuje podnebne ln zemljepisne prilike ob raznih frontah m odreja uporabo čet v skladu s temi razmerami. Pri tem
ANEKDOTA
Ko je bila Argentina še španska kolonija, so ob rečici Lujanu, nedaleč od Buenos Aiiresa, odkrili okostje ogromnega predpo-topnega megaterija. Kraljev namestnik je dal dragoceno okostje skrbno zaviti in ga poslal kralju Karlu m. v dar. Vladar pa tega darila ni bil posebno vesel- Namestnik se je v pismu sicer zahvalil, pripomnil pa je, naj bi v bodoče tako čudne živali pošiljali v Španijo — žive...

Posledice telovadbe pri gosoodu obilnega obsega.	(»Judge«)
BELEŽKE
Zahteve Hrvatske delavske zveze v Zagrebu
Na občnem zboru Hrvatske delavske zveze v Zagrebu so sprejeli tudi celo vrsto resolucij. V peti resoluciji ugotavljajo zbrani delegati, da še vedno ni izvedena razu ev Osrednjega urada za zavarovanje f ivcev in ustanovljena samostojna, avtonomna centrala za socialno zavarovanje delavstva in nameščenstva v banovini Hrvatski. Delegati zahtevajo v resoluciji takojšnjo likvidacijo in razdelitev premoženja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, sicer bodo vsi zaupniki Hrvatske delavske zveze pri posameznih Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev podali ostavke na svoje položaje-
V	osmi resoluciji pozdravlja Hrvatska delavska zveza »vse slovenske in srbske narodne delavske sindikate tn jim želi čim več urpehov pri njihovem delu v korist 5'o venskih in srbskih delavcev. Hrvatska
!< i avska zveza je pripravljena podpreti v ako akcijo srbskih in slovenskih narod-r h delavskih sindikatov, ki stremi za iz-noljšanlem socialnega položaja srbskih in slovenskih delavcev.«
Resolucija žal ne pove, koga smatrajo v Zagrebu za »slovenske in srbske narodne delavske sindikate« s katerimi so priprav-nenl sodelovati. Morda mislijo v Srbiji na Jugoras, v Sloveniji pa na njegovo slovensko podružnico Zvezo združenih delavcev? Morda mislijo vsaj v Sloveniji na Narodno strokovno zvezo in Jugoslovansko strokovno zvezo. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se zagrebški gospodie o tem vprašanju rralo bolj točno izrazili.
Inž, Košutis proti komunist om m frsikovsem
Poročali smo že o govoru podpredsednika Hrvatske seljačke stranke, senatorja nž. Avgusta Košutiča. Govor je bil zelo ohšire;n m se je v njem dotaknil govornik cele vrste vprašanj. Poeebno poglavje e posvetil marksističnemu udeistvovanju med hrvatskim delavstvom. Uvodoma je dejal, da »so sami voditelji socialistične Zveze delavskih sindikalnih organizacij predlagali n-en r?.zpust. Utemeljevali so ga s tem. da nimajo več dovolj članstva, ki bi plačevalo članarino in da so delavski sloji v Srbiji zapustili marks:stično Ideologijo. V banovini Hrvatski je bil razpust socialističnih strokovnih organizacij samo formalnega pomena, ker se je delavstvo pridružilo Hrvatski delavski zvezi, ki je likvidirala komunistične in socia-list;čne organizacije. Hrvatsko delavstvo e danes imun;zirano pred vplivi marksizma, in komunizma. Mi Hrvati ne polemizi--amo s tujimi ideologijami. Naj ostanejo tam. kjer so se rodile. Nam niso potrebni tuii nasveti, kako naj uredimo svoje življenje. Mi si bomo znali urediti naše razmere že tako. kakor bo to najbolje prija-lo naši narodni duši in našim potrebam. Hrvatski narod bo znal sam Izvesti svoje socialne reforme brez tujih navodil.«
Senator Inž. Košutič je nato ostro napadel komunistične rovarje in jih opozarjal na prilike v krajih, kjer vladajo njihovi prijatelji. Nič manj ostro pa ni napadel tudi hrvatske frankovce. ki jim je očital, da prodajajo hrvatski narod in ga ponižujejo v očeh civilizirane Evrope. »Morda nekateri mislijo, da je mogoče nekatere med nami kupiti. Vse je mogoče. Dobe se edno ljudje, ki so pripravljeni za plačilo tiskati in razpečavati ilegalne in protina-rodne letake, ali celo služiti z revolverji in bombami v rokah. Kdor pa misli, da je s takimi prodanimi dušami kupil milijone hrvatskega naroda, se hudo vara.c
Občina proti Sokolu
Poročali srao ža o seji občinskega sveta v Novi Gradiški, Da kateri je sklenila večina občinskih odbornikov odvzeti sokol-skemu društvu v mestu Sokolski dom, ker je bilo zemljišče, na katerem stoji, svoje-tlasno poklonjeno Sokolu. »Sokolski glas-nik« posveča temu sklepu dolg članek z zelo zanimivimi podatki. Zemljišče je podaril Sokolu leta 1931 občinski svet, v katerem je bilo dve tretjini hrvatskih občinskih svetnikov. Zemljišče cenijo danes strokovnjaki na kakih 50.000 din, Sokol Nova Gradiš! ta pa je vložil za zidanje svojega doma 960.000 din. Od tega je dobil od Imovinske občine, v kateri je 40 odstotkov Srbov, 100.000 din, od banske uprave v Zagrebu 25.000 din, od Saveza SKJ pa posojilo 150.000 din, 685.000 din pa so zbrali člani Sokola v Novi GradiškL Dom stoji dobro leto.
Sedaj ga hoče odvzeti občina Sokolom, ki so dobili od nje borih 50.000 d^n vredno zemljišče, d očim je nedavno podarila društvu Hrvatski narodni dom svojo hišo, ki jo cenijo na milijon din. Imovinska občina je darovala za razne hrvatske ustanove milijon in pol dinarjev, dočim je dala za Sokola vsega skupaj 100 000 din.
V	zvezi s sklepom občinskega sveta v Novi Gradižkj se je javila pri banu dr. šu-bašiču deputaeija Srbov iz novogradiškega sreza in mu izročila posebno spomenico. Spomenica najodločnejše protestira proti sklepu občinskega sveta in zahteva, da banska oblast razveljavi sklep občinskega sveta, ki so ga izsilili ekstremni frankovski elementi. Protestno spomenico so podpisali vsi predsedniki občin s srbsko večino, vse pravoslavne cerkvene občine in vsa nacionalna in jugoslovenska društva v novogra-ddškem srezu.
Pritožbe proti oddajani beograjskega radia
Beograjski radio ima smolo s svojimi oddajami. Nedavno je izzval burjo protestov med muslimani v Bosni in Hercegovini, češ, da je žalil njihova verska čustva in da jih ponižuje kot »Turke«. V njihovem imenu sta protestirala celo reis el ulema Spaho in nrnister dr. Džafer Kulenovič. Sedaj pa se ogla:ajo vojvodinski Bunjevci in protestirajo proti »Bunjevskim večerom« v beograjskem radiu. Pravijo, da iznaša beograjski radio na teh večerih neresnice o Bunjevcih in da govore na njih razni politični špekulanti. »Bunjevci protestiramo proti temu d« se nas predstavlja svetu preko beograjskega radia kot kullturne siromake istočasno s cigani in njihovo godbo.«
Novo pojmovanje lastnine v Italiji
Poročali srno že o reformi civilne zakonodaje v Italiji. Te dni ie službeni list italijanske vlade objavil k prvi še tretjo
knjigo reformiranega civilnega zakonika, ki govori o lastnini Lastninska pravica je v novem zakoniku dobila novo definicijo. V nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem lastninske pravice kot osebne in absolutne pravice kakršno je po francoskem zakoniku prevzel tudi italijanski civilni zakonik iz leta 1865. je sedaj ta pravica prilagojena določbam »Karte dela«, ki sicer priznava »zasebno pobudo v proizvodnji kot najbolj učinkovito in koristno sredstvo v interesu naroda«, obenem pa nalaga lastnini dolžnost dela. ugotavlja odgovornost lastnika nasiproti državi in mu Doveria nalogo, da s proizvajanjem novih dobrin veča skupno gospodarsko moč naroda. Lastninska pravica, kakor jo pravno označuje novi civilni zakonik, ie opredeli an po Mussolinijevih besedah z dne 17. januarja 1934: »Korporaciiski red spoštuje načelo zasebne lastnine. Ona dopolnjuje človeško osebnost. Ona ie pravica. toda tudi dolžnost. Ni torei pasivna, temveč aktivna lastnina, ki ni omejena samo na uživanje sadov bogastva, marveč jih še nadalje razvija, veča in množi.•< Novi italijanski zakonik pojmuje torei lastninsko pravico kot pravico in dolžnost obenem, v sorazmerju z njeno socialno funkcijo, ki ie pogoj njenega priznanja.
Berlin o odnošajih s Francijo
Nemška polslužbena agencija za inozemstvo »Les Nouvelles d'A11emagne« objavlja naslednji redakcijski komentar k nem-ško-francoskim odnošajem:
»Nemško-francoski odnošaji 90 še nadalje v stanju negotovosti, ki je nastopilo pred kratkim s povsem nepričakovano spremembo v vladi. Sedenji položaj označujejo ostri napadi pariških listov proti oklevajoči politiki vichyjske vlade. Neki pariški list postavlja že alternativo: Vichv ali Francija! Drug; komentarji opozarjajo, da bi utegnila vsa ta čiščenja in pranja veljati več ko zgubljena vojna.
Navidezno je pariška kritika pozitivna in osebna. Dejansko pa izhaja ta zaskrbljenost iz spoznanja da se skuša vzpostavitev odnošajev dobrega sosedstva med Francijo in Nemč-io, kakor je bila zamišljena o prilliki sestanka mod maršalom Petainom in Hitlerjem, zamenjati s politiko starega stila, ki io označujeta nejasnost in negotovost. V pogledu oseb izražajo pariški listi mnenje, da bi navzočnost nekaterih ministrov v vichyjski vladi ne sinela tvoriti nikake cvire za nemško-fnancosko sodelovanje.
V Berlinu nadaljuje nemška agencija,, na splošno ne izrekajo svojega sitališča glede notranjega razvoja v Franciji, čeprav v nemških krogih resno računajo s posledicami, ki bi jih notranja nasprotja utegnila imeti glede na usmeritev francoske zunanje politike. Te posiledice pa so predmet najresaiejše pozornosti. Zato smemo domnevati, da Berlin skrbno beleži komentarje pariškega tiska o vichyjski politiki.«
»Nemški vojni stroj pripravljen"
Hitlerjev namestnik Rudolf Hess je imel v nedeiljo o priliki zaprisege novih oikrož-nih voditeljev v Spodnji Šleziji večji govor v Vratislavi (Breslau), v katerem se je dotaknil tudi zunanjepolitičnih vprašanj. Izjavi! je med drugim:
»Zgodovina bo ožigosala one, ki so pre-
poslala xx namakanje!
To je tudi najboljši dokaz, koliko nesnage odstrani iz perila čez noč 2enska hvala. Drugi dan je delo že napol opravljeno, poleg tega pa smo si prihranili tudi mnogo mila.
ŽENSKA HVALA
dobro namočeno« napol opremo l
vzeli nase ogromno odgovornost za ta, da padali prevečkrat. Seveda se je tekmova-so pahnili Evropo v to vojno in ki so ob- nje silno zavleklo, vseeno pa moramo gra-
1 ________,,	■*.., . .,	MalrnfAvif. flinlf M ATI ar^AV Ul
enem za leta odložili izvedbo Hitlerjevih načrtov za mirno ureditev sveta. Angleži so časovna razdobja, ki so sledila med poljsko, norveško in zapadno vojno, označili z besedo »odmor«. Oni torej imenujejo »odmor« čas. v katerem nismo porazili nobenega nasprotnika. Temu odgovar-
jati postopanje nekaterih funkcionarjev, ki večkrat niso dopustili prepotrebnega popravljanja doskočišča zaradi pomanjkanja časa in gre marsikateri padec tudi na ta račun, najbrže tudi NovSakov pri rekordnem skoku 35 m, kjer je po doskoku obstal in ga je šele v prehodu vrglo v sneg, s če-
zu, nobenega nasprotnuca. i emu oagovaj- me~ s, je avil Acer preCej verjetno pr-jajoce smatrajo tudi sedanji razvoj za »od- yQ mes^o! mor« — namreč za »odmor«, dokler ne pri- ' dejo še sami na vrsto. Oni pa so trdno prepričani, da se v tem »odmoru« pri nas vse giblje: vojaško, politično in gospodarsko smo izvedli največje priprave. To zimo ne trde, kakoT lansko leto da smo svoj čas prespali. Večina Angležev smatra dejstvo »odmora« za zelo dovoljiv odmor. Teden za tednom, dan za dnem, da. uro za uro gre med tem bitka proti Angliji dalje. Naši letallci pa izpopolnjujejo s tem le »odmor«, da ne bi oni tam v Angliji pozabili, da so tu tudi še nemške podmornice, kajti — kakor je rekel vodja — podmorni-ška vojna. kakoT sii mi to podmorniško vojno predstavljamo, se bo začela pomladi. Tudi »odmor« je torej deloval za Nemčijo, naj cn' tam gori lažejo, kolikor hočejo, da bi to prikrili. Mi to bolje vemo. Oni so mogli doslej le okušati vs«, to, kar se bo se zgodilo po »odmoru«. Sicer pa oni sami to dobro vedo, saj sami pišejo, da je »naj več j' vojni stroj vseh časov že pripravljen za odločilno bitko.« In mi vemo, da bo ta stroj vodil in poživljal nemški vojak. V mirnem zaupanju je za tem ogromnim strojem nemška domovina, pripravljena kakor nikdar poprej, da tudi s svoje strani stori vse, kar je treba storiti za izvojevanje končne zmage.«
Iz prosvetne službe
Beograd, 11. febr. p. Premeščeni so učitelj Viljem Medard lz Žuzma v Hotič, učiteljica Marija Ditrih iz Kočevske Reke v Dobrepolje, učiteljica Frančiška Udovič iz Krope v Dobravo, učitelj Just Martelanc iz štrekljevca v Mirno peč.
Odvzeto državljanstvo
Beograd, 11. febr. o. Z odlokom notranjega ministrstva je odvzeto na podlagi čl. 33 zakona o državljanstvu Ivanu Lech-nerju, roj. t Felingu, občina Marija Trost, in pristojnemu v Apače, naše državljanstvo.
še nekaj tehničnih in splošnih pripomb k dvodnevnim prireditvam v okviru I. zleta slovenskih smučarjev
(Zapiski iz beležnice našega poročevalca na celjskem zletu)
Smučarski zleti so prav gotovo ne samo širokopotezne športne, ampak tudi pomembne propagandne manifestacije, že v teh nekaj letih, od kar jih imamo tudi pri nas, so njih veliki pomen pričeli spoznavati in priznavati tudi že mnogi izmed tistih, ki prav za prav niso športniki. Šport, in posebej pa še smučanje, si bolj in bolj utira pot med široke narodne sloje, pa tudi v delovni spored ali pa vsaj med zanimivosti upravnih in političnih oblastev, korpo-racij in zlasti pa v najvišje vodstvo naše narodne vojske. Vse to je jasno pokazal
tudi celjski zlet minulo soboto in nedeljo.
★
V glavnih zletnih dnevih je bilo mesto v zastavah. Vse ulice so bile polne smučarjev v slikovitih dresih in menda tudi Celjani sami tiste dni niso bogvekaj upoštevali svojega »civila« — saj je res vse Celje bilo čisto smučarsko. Ko je v petek zvečer po mestu korakala povorka smučarjev — v kateri pa je bilo kaj malo smučarjev tekmovalcev, pa več vojakov, gasilcev, skavtov in obveznikov telesne vzgoje — je na celjskih ulicah in pozneje pri otvoritvi zleta pred magistratom bila tolika množica ljudi, da so mnogi domačini trdili, da jih ni bilo toliko niti pri največjih in najpomembnejših narodnih manifestacijah. Tudi pri tekmovanjih samih — pri teku na 18 km, pri produkciji drsalcev ln zlasti pri skokih, je bilo toliko gledalcev, kakor jih ne premore, ali vsaj do danes pri teh prireditvah ni pokazala niti štirikrat večja prestolna Ljubljana!
*
Slovenska zimsko športna Zveza, ki je bila prireditelj ln glavni organizator zleta, je pri vsej svoji marljivosti in bogatih izkušnjah, ki si jih je bila nabrala že na treh izletih gorenjskih smučarjev, napravila v organizaciji eno veliko napako: precenila je svoje moči in tako se je zgodilo da je v nedeljo popoldne vsa stvar nekoliko iztirila. Zanimivo je bilo, da je od prve zletne prireditve, teka na 18 km, ki je bil v vsakem oziru pripravljen in organiziran vzorno, bolj in bolj popuščalo, kar pa je pri številu razpoložljivih sodelavcev na eni in pri ogromnem tekmovalnem programu na drugi, pa še pri velikem Številu nastopajočih tekmovalcev na tretji strani povsem razumljivo, ko sta za vse skupaj vendar
bila na razpolago samo — dva dneva!
★
Posebno simpatično treba, pozdraviti nastop tekmovalcev zagrebškega Haška, ki so bili edini neslovenski udeleženci na zle-
tu. Sicer pa je udeležba bila iz vseh slovenskih krajev dovolj velika. Zanimivo je v bilanci celjskega praznika dejstvo, da so doslej vedno nepremagljivim Gorenjcem stopili enakovredno ob stran »negorenjski« klubi, zlasti mariborski in ljubljanski. Morda najbolj nepričakovano ln mislim, da smem reči. najbolj nezaželeno, je zlasti prišel poraz Gorenjcev v njihovi najbolj sigurni domeni, v alpski kombinaciji, kjer se je na nevtralnem celjskem terenu pokazala vidna premoč najboljših mariborskih tekmovalcev. — V teku na 18 km so med prvimi desetimi samo trije tekmovalci, na prvem, drugem in petem mestu, ki so tekmovali za gorenjske klube, vse drugo pa je razen Mariborčana Fanedla, ki je bil deveti, pobral SmK Ljubljana! Prav tako imamo med prvimi klasičnimi kom-binatorci samo troje Gorenjcev, prvaka, tretjega in petega, proti vsem pričakovanjem pa tudi troje Kamničanov. še eno prav pomembno zmago so — gotovo neradi! — morali Gorenjci prepustiti tokrat domačinom: orjaški Ljubo Knop je v slalomu juniorjev sigurno izvojeval edino zmago za Celje, zato pa so bili v mladinskih ln juniorskih tekih gorenjski šolarji
prav tako sigurni zmagovalci!
★
Posebno zanimivo je »narodnostno« vprašanje bilo pri skakačih. Na prva tri mesta so se plasirali trije tekmovalci — ljubljanskih klubov, ki pa so vsi trije — pravi Gorenjci! šele četrti je bil »popolni« Gorenjec Novšak, nato pa spet dva Ilirijana ln eden tekmovalec »Ljubljane«. Kakor so v teku triumfirali tekači SmK Ljubljane, so skoki bili pravi triumf Ilirijanov. Zanimivo je, da je »gorenjski« Ljubljančan Pri-bošek čisto Izpadel iz konkurence za boljša mesta.
★
Skoki so sploh bili zletna prireditev, za katero je, razumljivo vladalo največ zanimanja in je najbrže tudi krepko sanirala zletno blagajno, žal skakalnica ni bila taka, kakor bi bilo želeti. Konstruktivni napaki, da nalet in doskočišče ne ležita v isti osi ln da dolžina mostu najbrže ni bila najsrečnejše izbrana, se je pridružila Se velika pomanjkljivost, da ni bila zadostno pripravljena ln razen vsega tega Se po toplem opoldanskem solncu razmehčana. Med ogromnim številom tekmovalcev — prijavljenih je bilo 89, nastopilo pa jih je morda kakih 20 manj, je bilo seveda tudi precej manj sposobnih, ki so na težki skakalnici
vo mesto!
Pri skokih mladine'in juniorjev smo poleg nežnih »angeljčkov«, ki bo previdno zaplavali z mostu na doskočišče, videli tudi nekaj prav velikih mojstrov, ki niti po dolžinah skokov niti po stilu niso mnogo zaostajali za seniorji. Značilno za prilike, v katerih nastopajo mnogi naši najmlajši športniki je ne le to, da oni ne poznajo hickory smučk, različnih lakov in kompliciranih maž itd., ne le to, da so mnogi tekmovali še v soboto na Gorenjskem, potovali ponoči v Celje, kjer so v nedeljo na-I stopili, nekateri Se dopoldne v teku ali v 1 slalomu, popoldne pa v skokih in zvečer že zopet odpotovali v skrajni kot gornje savske doline, temveč tudi, da je po več skakačev Imelo — samo ene vezave, ki jih je skakač po skoku hitro moral dostaviti svojemu tovarišu na vrhu naleta, da je mogel še ta čez skakalnico.
★
Ob 18. uri napovedana razdelitev daril ln razglasitev rezultatov, se je morala zakasniti, ker komisija za izračunavanje rezultatov ni mogla obvladati pravočasno vsega ogromnega posla. No, tudi ta ceremonija je bila še pravočasno opravljena, da so tekmovalci in funkcionarji še mogli dospeti na kolodvor — utrujeni sicer od vseh naporov tekmovanja, od dela ln mnogih, premnogih skrbi ln brig, pa vedri ln zadovoljni, da so doživeli športni praznik, ki bo gotovo v zdodovini našega smučar-stva ln športnega življenja sploh ostal dolgo zapisan na vidnem mestu, ki je bil učinkovita manifestacija zdravja, sile in udarnosti slovenske mladine v prijaznem štajerskem Celju!	—
Beležke iz domačega vira
Celje, 10. februarja
Prvi zlet slovenskih smučarjev, ki ga je s pomočjo Celjanov organizirala mlada SZSZ na Jesenicah, je pokazal, da je bila zamisel prireditve dobra. Ce imajo drugi večji narodi svoje vsakoletne zimske igre .n prireditve, zakaj se ne bi tudi pri nas enkrat na leto zbrali k slovenskim zim-skosportnim Igram! Temelj je bil v teh dnevih položen. Dokazali smo, da smo tudi mi zmožni organizirati velike športne prireditve v enem kraju. Priključiti bi bilo treba smučarskim tekmam Se drsalno tekmovanje in morda še turnir v hokeju na ledu, tako da bi se vsako leto enkrat sestali vsi zimski športniki Slovenije ln skupno manifestirali za plemenito športno idejo.
Dve stvari sta, ki ju je treba omeniti Cisto posebej, če pregledujemo vrste tekmovalcev, ld so nastopili v teh zletnih dnevih. V mislih imamo zmedo in negotovost, ki je nastala med tekmovalci v zvezi s skoraj istočasnim odhodom najboljših predstavnikov te panoge na mednarodno prireditev v Ga-Pa. V tem pogledu bi morali vsi odločujoči faktorji odločati roko v roki, predvsem seveda tako, da bi zaradi tega ne imela škode niti domača prireditev niti priprave za nastop tekmovalcev v tujini. Drugo, kar smo opazili, je bila odsotnost tekmovalcev SK Ilirije, ld na zlet ni poslala svojega zastopstva — baje zaradi finančnih težkoč. Koliko je to točno, nI znano; res je, da Je odsotnost Ilirijan-skih tekmovalcev vzbudila različne komentarje, tembolj, ker so stroške za udeležbo na zletu zmogli Številni drugi, mnogo manjši in bolj oddaljeni klubi. S posebnim veseljem je bila med prireditelji sprejeta odločitev ministra za prosveto. da je lahko srednješolska mladina sodelovala pri teh tekmah in so imeli nastopajoči tekmovalci — gimnazijci v soboto prost dan. želeti je samo, naj bi ta odločitev veljala stalno za vsa tekmovanja ali pa vsaj prispela pred prireditvami dovolj zgodaj, da bi bili srednješolci o njej lahko pravočasno obveščeni.
Da je potekla prireditev v najlepšem redu, je pač zasluga funkcionarjev zveze. Za tehnično delo pa gre priznanje smučarskemu odseku SPD v Celju, ki je prevzel to važno nalogo in jo Izvršil glede na obseg prireditve, prav častno. Vse proge so izbrali in pripravili Celjani, ki jim je zadnje dni priskočilo na pomoč tehnično vodstvo zveze. Celjani so pokazali, da so izvršili prevzeto nalogo v popolnem redu ln v zadovoljstvo vseh tekmovalcev, tako da ni bilo v tem pogledu nikake kritike, vsaj ne med tekmovalci.
Izredno zanimanje za to prireditev je pokazala naša vojska in komandant mesta Celja g. polkovnik TomaSevič je skrbel za vse, za kar so ga prosili, ln je del svoje ljudi na razpolago, kjer koli so bili potrebni. Njemu gre posebna zahvala, ker je rešil prireditelje iz marsikatere zadrege.
Veliko nalogo so izvršili skavti Mrko-njlčevega stega, ki so bili vse dni prirediteljem na razpolago. Za njihovo požrtvovalno delo vse priznanje!
Tudi stanovanjska oskrba ln prehrana tekmovalcev ln drugih gostov Je bila v redu, za kar so poskrbeli celjski gostilničarji in hotelirji. Večina tekmovalcev Je pre nočevala na skupnih ležiščih, ostali pa po hotelih in zasebnih stanovanjih.
K povečanju prazničnega razpoloženja,
ki je vladalo vse tri zletne dneve v Celju, je pripomoglo izredno lepo vreme, ld se je menda hotelo oddolžiti za prvotno odgodi-tev.
Zmagovalci so prejeli lepa ln številna darila, katera so podarili razni predstavniki ln pokrovitelji ter celjski trgovci. Krasen pokal Je podaril minister vojske in mornarice zmagovalcu v klasični kombinaciji. Za zmagovalca v alpski kombinaciji je podaril dragoceno in izredno lepo masivno kovinasto knjigo s primerno gravuro župan mesta Celja. Tudi druga darila so bila lepa in tudi praktična.
Na tekmah na »L zletu slovenskih smučarjev« je nastopilo 365 tekmovalcev. Poleg domačega smučarskega odseka SPD, ki je postavil največ tekmovalcev, predvsem mladine, je bil najštevilneje zastopan Smučarski klub »Ljubljana« z 38 tekmovalci, nadalje so bili močno zastopa^ ni klubi Bratstvo, Gorenjec z Jesenic ln Dovje-Mojstrana. Kot najboljši klub, čigar tekmovalci so dosegli največ uspeha, se je plasiral na prvo mesto SK Bratstvo z Jesenic, ki je dosegel 27 točk, drugI je bil klub Dovje-Mojstrana z 22 in ASK Gorenjec z 18 točkami.
Izmed klubov izven Slovenije, ki so bili povabljeni, se je odzval samo zagrebški HAŠK, ki je poslal 2 skakača in 1 tekmovalca na 18 km ter nekaj mladine pod vodstvom svojega načelnika g. Kalde, da si ogledajo tekmovanja. Prizadevanja g. Kalde, da poveže in poveča športne stike med slovenskimi in hrvatskimi smučarji, je treba toplo pozdraviti.
Razpis
medmestnega tekmovanja v patrolnem teka in alpski kombinaciji za moštva in
posameznike med obvezniki telesne vzgoje
V Izvajanju zakona o obvezni telesni vzgoji in da dobi nekaj vpogleda, koliko so se Obvezniki telesne vzgoje naučili v smučarstvu, je banska uprava dravske banovine sklenila izvesti v letošnji zimi medmestno tekmovanje obveznikov telesne vzgoje lz Ljubljane, Maribora, Celja tn Ptuja, ln sicer v smuškem patrolnem teku in v alpski kombinacij za moštva in posameznike. V ta nam<*n je izdala naslednja dva razpisa:
Banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v izvedbi občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju za nedeljo dne 16. t. m. ob 10. smuški patrolni tek na 6 km. Tekmovanja se lahko udeleže samo patrole, sestavljene iz obveznikov telesne vzgoje iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja, ld so stari manj kakor 20 let. Vsaka patrola šteje 4 člane, od katerih je eden vodja. Patrole startajo skupno v presledkih po 3 minute, v cilj pa morajo prispeti z najmanj 3 člani v razdalji največ 100 m od prvega do zadnjega. Start patrol bo ob 10. pri Celjski koči.
Zmagovalno moštvo prejme prehodno darilo, ld preide v trajno last onega občinskega odseka za obvezno vzgojo, ki si ga osvoji dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Vsi tekmovalci prvih treh plasiran ih patrol prejmejo diplome.
Obenem je razpisano v izvedbi Istega odseka v Celju za dneva 15. in 16. t. m. pri Celjski koči tekmovanje v alpski kombinaciji ta moštvo in posameznike. Možnost udeležbe imajo obvezniki telesne vzgoje z enakimi pogoji kakor pri patrolnem teku. Moštva sestavljajo štirje tekmovalci, od katerih se za plasma vzamejo časi prvih treh najboljših tekmovalcev Istega moštva. Proga za smuk je dolga 1500 m ln ima 330 višinske razlike. Start za smuk bo v soboto 15. t. m. ob 14. na vrhu Tolstega vrha, slalom pa bo v nedeljo 16. t. m ob 14. uri, ln sicer bodo smela tamkaj startati le ona moštva in posamezniki, ki bodo dosegli pri smuku največ 50% slabši čas od najboljšega.
Prijave za obe tekmovanji je treba poslati do danes občinskemu odseku telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju, žrebanje bo v petek 14. t. m. ob 18. v pisarni istega odseka. Tehnični vodja tekem bo g. Pleteršek Ferdinand iz Celja, vrhovni sodnik pa prof. Dobovšek Marjan lz Ljubljane. Rezultati obeh tekmovanj bodo objavljeni v nedeljo 16. t. m. ob 18. v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju, Ko-menskega ulica.
SK Slavlja. D revi ob 20. redna odborova seja v posebni sobi gostilne »Puac na Sv. Petra nasipu 71. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, prosim vse gg. odbornike za polnoštevilno udeležbo. Tajnik.
»Itastrovane sportske novosti« št. 12 so izšle. Vsebina: Gradjanskl je srečen, da je rešil točko proti borbenemu železničarju odn. poročilo o nedeljski ligaški tekmi v Zagrebu s poročili o vseh ostalih štirih tekmah v hrvatski ligi. — Cortina in — Veliki Dol v znamenju uspehov Fincev in Su-šačanov. — Slovenski smučarji so se zbrali v Celju na svojem prvem zletu. — Planica, svetovno središče smuških poletov ima 5 skakalnic, drsališče, kopališče, igrišče za tenis, električno vzpenjačo in progo za smuk. — V Londonu igrajo nogometni Šti-riboj Belgija, Češkoslovaška, Nizozemska ln Norveška. — Atletska zveza je povišala splitskemu atletu Nikoli Despotu zaradi Carigrada kazen na doživljenjsko diskvalifikacijo. — Subotiea bo v kratkem Imela nogometne klube iz štirih nogometnih zvez. Itd. — Vmes je še več drugih zanimivih člankov tn mnogo raznega drobiža, mezne številke so po 1 din.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davita za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro *ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje --ulovov rTViimm-5i znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Službo dobi
Samostojno
gospodinjo
»čem k manjši družini RrMr.lih let. Nastop 25 februarla. Naslov v vseh po«!. Jutra._2967-1
Frizerko
prvovrstno. samostojno mo\ sprejme takoj i\/n-ro Zupane, pole^ kma Moste	2965-1
Išče se
privatna nameščenka ali nameščenec za vse trgovske administrativne posle. Zahteva se sa-ro-Btolno in precizno delo, znanje pisanja na pisal nem stroju, perfektno znanje nemškega jezika in poznavanje italijan-ekeea lezlka. Ponudbe s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slike se vračaju natrag«.
2966 1
Fanta
12—17 let starega, zetra vega. rabim za keglje postavljati, dnevno od 19 do 24. zvečer. Ostalo po dogovoru. Gostilna Poljšak, Smartinska c. št. 22._2963-1
Modistinja -
prodajalka
s? išče za stalno. Salon Seaej - Stmad. Prešernova	2983-1
Kuharico
samo prvovrstno, samostojno. čisto in pošteno k tričlanski družini — sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Plača 700 in trinajsta«.
2981-1
Postrežmca
zanesljiva, pridna in poštena, dobi službo čez dan. Vpraša se lahko vsak aan od 13. do 15. Naslov v vseh posl. Jutra.	2937-1
21 leten fant
zdrav, pošten, išče ka koršnokoll zaposlitev. — Ponudbe pod »Rad de lam« na ogl. oda. Jutra.
2976-2
Krojači!
Prevzamem od Vas kon fekcijsko delo na dom. Poljanšek Slavko, Srednja vas 29. Kamnik. Se-la.	2978-2
Službe išče
Gospodična
z malo maturo ln trg. golo, zmožna stenografije tn strojepisja ter vseh pisarniških del. išče službe v pisarni a!i blagajni. Nastop lahko takoj. PonudSbe na ogl. oddel Jutra pod »Delavna*
2979-2
Frizerka
samostojna moč, išče službo s 15. februarjem. Ponudbe pod »Vestna frizerka« na ogi odael. Jutra.	2959-2
Proijdam
Prodam
malo rabljen, globok otroš/ki voziček, naj no vejši model. Janežič. Staretova 26, Trnovo.
2961-6
Kolesa
1 tricikelj
lahek in močan, do 200 kg nosilnosti, ugodno naprodaj. Mehanična delavnica SuStaršič, Tyr ieva 13, pri Figovcru.
2974-11
Spalnico
v imitaciji orehove ko renine, šperano, 2-krat lakirano. proda Krže pohištvo, Vrhnika. Ogle da se v skladišču. Ljub ljana. Prečna ul. 6. na sproti Mestnega kopali šča._2946-19.
Jedilnico
moderno, dobro ohranjeno. poceni proda ABC. Ljubljana. Medvedova c. št 8 ooieg kolodvora Šiška.	2990-12
Za lastno ceno
prodam 3 spalnice, ker nujno rabim gotovino. Naslov v vseh posl. Jutra.
2986 12
wmm*£
Posojilo
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezglasno zavarovani. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana, Dvor-žakova 8, Iščemo poverjenike.	199-16
Vloge
Kmetske po&oj ljubljanske, večje in manjše zne ske, imam naprodaj.
RUDOLF ZORE,
Ljubljana. Gledal, ul. 12 2985-16
3% obveznice
za likvidacijo kmetskih dolgov, kupimo vsako množino, kakor tudi knjižice LjublJ. krea. banke.
RUDOLF ZORE.
LJubljana. Gledal, ul. 12 2984 16
Kupim
tfii i fi-i-tin
ZLATO
SREBRO - PIBTINO
BRILIPNTE
SMBBBCDE SRFIR3I RU1IHE
BISERE IT.D STARINSKE NAKITU TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHflH STARI*TVRBK« v
J-EBERLE
LJUBLJANO TYRŠEVA 1
HOTEL Nlf SLOH
Pokvarjeno belo ali enotno moko
kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pokvarjena«.	2975-7
Kupujem
krojaške in volnene od padke po najvišjih cenah. R. Višnjevec. Stari trg 15, Ljubljana.
2529-7
Informacije
Ne pozabite,
da vam Je za razne usluge ln pomoč v najrazličnejših vprašanjih na razpolago »Servis biro«, postrežna pisarna, LJubljana, Sv. Petra c. 27-1. Telefon 21-09.
2956 31
Preklic!
podpisar-a Terezija Hočevar, posestnica v Radečah št. 158, Izjavljam, da nisem plačnica za aolgove aH karkoli mojega moža Alojza Hočevar. Radeče, 8. februarja 1941. Terezija Hočevar	29S0 31
Želim udeležbe
pri kaki industrij! aH drugem gospodarskem podjetju z večjo vsoto.
Ponudbe pod »UDELEŽBA« na oglasni odd. »Jutra«.
Brivnica
Belo dobro idoča, se ugodno proda. Oddam jo tudi event. za 3 do 4 tedne na poskušnjo. — Naslov v vseh posl. Juta«.	2968 19
Prostor
za delavnico
premer, 25 kv. m, z in dustrijsklm tokom, od dam. Smartinska c. 20.
2964 19
SUMU
4 krasne parcele
v centru mesta Celja ta koj ugodno naprodaj. — Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod znamko »Krasno«	2988 20
Posestvo
10 Johov s travniki, pol ure iz mesta, ugodno na prodaj. Vprašati Kamni ca 3 pri Mariboru.
2989 20
Lesna industrija,
pozor!
TROSTRANSKI SKO BELNI STROJ za izdelo vanje ladijskega poda je dospel lz Nemčije še po ugodni ceni. Ludvik Iler šič, Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37 54
2464-29
Še po starih
tovarniških cenah
so aoepele STRUŽNICE (Pr&zisions - Drehbanke > 200 x 1000 — 1500 mm z Norton prestavami in vdelanimi elektromotorji ter VRTALNI STROJ, ki vrta do 30 mm z vdela nlm elektromotorjem. — Ludvik nerSič, LJubljana, Cesta 29. oktobra 13 Telefon štev. 37-54.
2465-29
Sobo odda
Gospodu
se odda majhna opremljena soba. Na željo z vso oskrbo. Idrijska 11.
2972 23
Sdbeišče
Iščem sobo
eventuelno tudi s hrano. Ponudbe takoj na naslov Gosposvetska 13, soba 122.	2969-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in vso oskrbo išče gospodična v strogem centru. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj ali pozneje«.	2971-23a
Dijakinja
išče sobo s celo oskrbo pri boljši obitelji. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »V centru-mu« na ogl. odd. Jutra.
2970-22a
Izgubljeno
Na poti
od Resljeve c. do trga sem izgubila zlat uhan. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na ogl. odid. Jutra.
2991 28
Živali
Pes,
krasen volčjak, 5 mesecev star, se proda. Aleksandrova 3. I., levo.
2973-27
ZAHVALA
Za vse izkaze iskrenegja sočutja in sožalja, ki sva jih prejela ob nenadomestljivi izgubi najinega srčno ljubljenega soproga in ateka, gospoda
Detiček Balda
bančnega uradnika
se vsem in vsakomur posebej najtopleje zahvaljujeva. Celje, dne 11. februarja 1941.
Globoko žalujoča soproga in sinček
Zahvala
Ob težki izgubi nepozabnega soproga, očeta ln tasta, gospoda
Josipa Platnena
izrekamo svojo najlskrenejšo zahvalo vsem, ki so a nami sočustvovali, mu poklonili cvetje ter ga spremili na zadnji poti, posebno pa ie gosp. dr. Brandstetterju za njegovo skrbno to izredno požrtvovalno nego ter lajšanje bolečin v njegovi bolezni.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 14. L nv, ob T« vi
v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 12. februarja 1941.
Žalujoče rodbine:
PUATNER, KOS, JAKLIČ
V niartnlh dneh Vas Kozarček
BERMET-VIN A
DDvaruje nrlpe. — Gostilničarji ga tanko oaroče te majhen sodček. — Zahtevajte oovsod le
SEKMET B. MARINKO V A te SREMSKIH RARLOVCEV. Fniška gora.
Bolniška pregrinjala
I	Poseben oddelek:
bano venske Sarajevske
(TKALNICE PREPROG
ZAGREB, Gundnličeva 3. Zahtevajte ponudbe
STRUŽNICO
cca 2—2% m dolžine, 1 m stružne širine, moderno, v dobrem stanju, želimo kupiti. Ponudbe pod »Gotovina« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.
asa
t STROJNA MEHANIKA
dobita takoj mesto v mehanični delavnici v večjem industrijskem obratu. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »769«.
MSERIRAJTE V „JUTRU"!
prehrani
Ljubljana, ll. februarja
Kontrola živilskih zalog se ie pojav.la v Ljubljani s Dre;skavaniem stanovanj, zlasti Da jedilnih shramb, kleti in podstrešij. Menda Da se pojavljajo tudi ljudje ki se le izdaiaio za kontrolorje. Zato opo-zariamo. da sta le ooliciia in prederbo-valni urad upravičena za nadzorstvo živilskih zaloa. K ierkoli se torei oslasi kak tak »kontrolor« zahtevajte od niosa oo-sebno legitimacijo uprave drž policije ali mestnesa poglavarstva. Na tei legitimaciji mora biti črno na belem da ie do-tičnik pooblaščen od uprave drž. policije ali mestneea ooflavnrstva za orei&kavo živilskih zalog Kdor take leritimaciie ne pokaže, ea takoi izrečite ooliciii ali oa ea pridržite v stnovaniu in pošljite po stražnika. V čast liublianskeea orebivalstva Da moramo Dovedati ugotovitev oreskrbo-valneea urada in prehranjevalnega odbora. da ie mnoeo oseb vrnilo krušne karte ali sploh ni zahtevalo, ker imajo doma zaloge moke in drugih racicmiranih živil. S tem ie liublian^ko prebivalstvo soet dokazalo vi<=oko stopnio morale in razumevanje 7a p trebe snlošnosti.
Ravnanje z odrezki krušnih
Mestni preskrbovalni urad je dobil od Prevoda navodila o ravnanju z odrezki krušnih kart in z boni. Kakor je že znano, bodo trgovine in pekarne v bodoče dobivale le toliko moke, kolikor bodo mestnemu preskrbovalnemu uradu predložile od-rezkov od nakaznic za moko in kruh. Trgovine in peka rije zbirajo odrezke in bone za oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. Odrezki za 10 kg moke naj se zavijejo v ovoje kakor denar, manjše odrezke naj pa nalepijo na pole. Skrbeti je treba, da bodo odrezki zbrani v zavoje ali nalepljeni tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda in hitrega poslovanja. Vsaka enota odrezkov, ki predstavlja 10 kg moke, mora imeti pritrjen listek s štampiljko trgovca in označbo števila odrezkov in teže moke, ki jo odrezki predstavljajo. Trgovci in peki jamčijo za to, da so odrezki pravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod dotičnemu trgovcu ali peku ustavil nadaljnjo dobavo moke. Najkasneje do 14. t m. in vsakega naslednjega meseca pa morajo trgovci mestnemu preskrbovalnemu uradu vrniti vse one krušne nakaznice, ki jih stranke niso vzele. Prav tako je do 14. vsakega meseca mestnemu poglavarstvu treba izročiti vse glave kart,
Razno
Moderne kauče
ln fotelje nudi solidno tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
Pridelki
Starega belega vina
nekoliko sto hektolitrov, proda posestvo Janeko vlč, Brdovec, pošta Za prešlč.	2954-33
Fige
za žganjekuno po najnižji ceni prodaja tvrdka Ivan Jelačin, LJubljana, telefon 26-07.	58-33
KLIŠEJE
ENO VEČBARVNE
JOOOOfcAHKA SKPET&A NASIP 23
Nabava železniških pragov iz hrastovega in bukovega lesa
Državne železnice potrebujejo večjo količino pragov iz hrastovega ln bukovega lesa sledečih dimenzij:
2,60—16/26—16; 2,50—15/25—16 ; 2,30—14/22—14;
1,60—14/20—14; 1,40—1318—14.
Vrh tega 15.000 komadov hrastovih pragov dimenzije 1.70—15/25—16.
Ponudbe za vsako količino se lahko dostavijo vsak delavnik ekonomskemu oddelku generalne direkcije državnih železnic ali stavbnemu oddelku direkcije državnih železnic v Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu, taksirane s 10.— dinarji, kjer je možno dobiti tudi tehnične pogoje za prage G. d. št. 53.382/40
Ponudba mora vsebovati točno količino ln cene po dimenzijah kakor tudi to, da bodo pragi ustrezali in da bodo oddani v roku po pogojih G. d. br. 53.382/40 in da je ponu-ditelj pripravljen položiti primerno kavcijo 5% od zneska ponudbe, ako se njegova ponudba sprejme.
Za te dobave veljajo vsi predpisi zakona o državnem računovodstvu.
Iz ekonomskega oddelka generalne direkcije državnih železnic. — G. d. št. 7067/41.
ZAHVALA
Za vse Izkaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
Wirth Franca
kakor tudi za poklonjene vence in cvrtje se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini za spremstvo, gosp. dr. C. Porekarju, častiti sestri Hedvigi iz bolnice Ormož za skrb in nego ob času njegove bolezni. Posebno zahvalo izrekamo gasilnim društvom, mestni godbi in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili v tako častnem številu k njegovemu zadnjemu počitku.
Ljutomer, dne 11. februarja 1941.
Rodbine: WIRTH, KEKNC, ŽITEK, MABUNTJSIČ
Dotrpela je naša dobra, nepozabna mamica, stara mama, sestra in teta, gospa
Ana Stuchly roj. Maschke
po dolgi mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo z Zal, kapelica sv. Andreja, v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 3. pop. na pokopališče pri Sv. Križu. Zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Haj ji bode lahka žemljica.
Ljubljana, 11. februarja 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
ki jih morajo trgovcem oddati kcnsumentl ob prevzemu novih kart za prihodnji mesec
Zadnji dan sa krušne karte
Mestni preskrbovalni urad opozarja vse zamudnike, ki si doslej še niso priskrbeli krušnih kart, da jih dobe nepreklicno samo še danes v sredo 12. t m. dopoldne in popoldne v II. nadstropju Mestnega doma. Preskrbovalni urad mora sedaj naglo napraviti zadnji pregled krušnih kart, da najde tiste, ki so se po večkrat prijavili za karte ali tudi karte po dvakrat in celo po večkrat dobili. Natančno pregledovanje 7U.000 krušnih kart je pa tako ogromno delo, da mestni preskrbovalni urad nikakor ne bo mogel več podpirati malomarnih zamudnikov, ki bi prišli po svoje krušne karte šele v četrtek ali celo pozneje. Seveda mora vsakdo prinesti seboj legitimacijo in sploh dokaze o svoji upravičenosti, da dohd krušno karto. Kdor torej ne pride po krušno karto v II. nadstropje Mestnega doma vsaj danes v sredo 12. t m. popoldne, krušne karte ne bo dobiL
Za revne otroke se je zavzela uprava mestnega preskrbo-valnega urada na svoji ponedeljski seji, ki so se je udeležili tudi zastopniki Združenja trgovcev, zastopniki raznih zadrug in koa> zumnih društev kot predstavniki konsu-mentov, zastopnik delavstva in zastopnice ljubljanskih gospodinj. Ta uprava preskrbo-valnega uraia je soglasno sklenila zahtevati od Prevoda moko za mestne šolske kuhinje in za mestna otreška zavetišča, da od ubogih otrok, ki so doma le redko siti in dobe gotovo premalo kruha, vsaj v šoli ne bo treba pobirati odrezkov krušnih kart za podarjeni košček kruha. Tako zastopniki trgovcev in producentov kakor predstavniki konsumentov so izrazili prepričanje, da bo Prevod upošteval to socialno zahtevo. Ce je tudi slaščičarnam dodelil 8.000 kg in gostilničarjem 10.000 kg moke za oddajo luksuznega peciva in kruha brez kart. Slabo hranjena mladina in reveži po mestnih socialnih zavocih ter bolniki ki nimajo zalog za najhujše čase morajo imeti prednost pred drugim prebivalstvom, člani uprave so se zavzeli tudi za dojenčke, da jim bo nakazano dosti pšeničnega zdroba, in za težake, da bodo dobili obljubljeno dodatno nakaznico.
22.000 kg ješprona
si je mestna občina ljubljanska zagotovila za svoje prebivalstvo in ga že prodaja na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Ta ješprenj je odličen za slavni naš ričet, še boljši pa zato, ker ga mestna občina prodaja po 2 din ceneje kot ga je treba plačati v trgovinah, zato ga pa tudi vsakdo dobi samo 2 kg naenkrat.
Poceni premog
je mestni prehranjevalni odbor priskrbel zlasti manj premožnim slojem ter ima sedaj 75 ton rjavega premoga ali lignita na mestni pristavi, kjer ga vsak Ljubljančan lahko dobi po nizki ceni 12 din za 50 kg. Kdor hoče kupiti ta premog, mora prav tako kakor po krompir v Mestno hranilnico, kjer plača premog in dobi nakaznico, , ki z njo vsako sredo in soboto popoldne do-j bi premog na mestni pristavi v Povšetovi i ulici št. 12. na Poljanah. Vsakdo mora prinesti vrečo s seboj. Da ne bo zmede, opozarjamo, da razen nedelj in praznikov lahko med uradnimi urami vsak dan v Mestni hranilnici plačate premog in dobite nakaznico zanj, premog pa clobite na mestni pristavi samo cb sredah in sobotah popoldne s to nakaznico, če prinesete vrečo s seboj
SOKOL
Smučarske tekme
Sokola v Kranju
Preteklo soboto in nedeljo je Sokolsko društvo izvedlo društvene smučarske tekme dece, naraščaja in članov. V soboto so v Struževem tekmovali najmlajši v tekih. Nastopilo je 51 tekmovalcev moške dece i in 11 tekmovalk ženstke dece. Mlajša de-ca do 9 let je tekmovala na krajši progi in je vrstni red pri moški deci naslednji: 1. Amon Marijan. 2. Omahen Ciril, 3. Andre-jašič Jože; ženska deca: 1. Ažman Mojca, 2 Klemene Eliška. Na srednji progi je tekmovala starejša ženska deca in moška deca začetniki nad 12 let. Moška deca: L Zupan Jože, 2. Cilenšek Jože, 3. Mihel-čič Marijan. Ženska deca: 1. Rotar Majda, 2. Blažon Tonja, 3. Sturm Božiča. Moška deca izvežbani smučarji so tekmovali na 1000 m dolgi progi. L Vršnjak Marijan 4.40, 2. Grohan Stanislav 4.45, 3. Rakove Marijan 5 minut. V nedeljo se je vršil za čLane in naraščaj veleslalom v Sv. Joštu. Proga je bila zelo težka in je od tekmovalcev zahtevala dokaj tehničnega znanja. Rezultati so bili naslednji: člani; 1. Pernuš Jože 2.28, Z Rutar Miloš 231, 3. Luin Slavko 2.45. Starejši naraščaj: 1. Ručigaj Boris 2.13, Z Se^olin Štefan 2.34, 3. Pro&en Ivan 2-52. Mlajši naraščaj: 1. Vozelj Dušan, 2. Jocif Nande (Stražišče), 3. Jocif Miloš (Str.). Popoldan so bile skakalne tekme, katere je Sokolsko društvo Kranj priredilo v korist szimski pomoči Po doseženih uspehih so se člani in naraščaj niki razvretili v naslednjem redu: 1. Ručigaj Boris 217 točk (najdaljši s«kok dneva 26 m)., 2. Ažman Danimir 209 točk, Tome Lu-do 207 točk
Orodne tekme moškega naraščaja v St. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo so se v St Vidu vršile II. orodne tekme mo. kega naraščaja ki so v vsakem ooeledu dosegle leo usoeh. Z vesel iem smo ooazili. da so se pričele točno ob nao- vedanem času. Tekmovalci so orodje dobro obvladali, čeprav se jima ie poznalo, da jim manjka vaj. Prvo mesto ie zasedel Stane Znidar-šič (53.20 točk od 60). drueo Franc 2nidar-šič (48.85). tretje pa Severin Gorkič (48.75) Slednia dva sta stara rivala, ki Dri vseh tekmah prihajata prav blizu drug drugemu. a tokrat se ie sreča nasmehnila 2ni-daršiču. da ie zmasal z razliko 0.10 točke. Popoldne se ie ves naraščaj udeležil čajanke. na kateri ie bil oo uvodnem govoru br. Gregorina zmagovalcu izročen pokal in so bile razdeljene diplome.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.