Cenjenim sotrudnikom in naročnikom.
imamo sicer navade, da bi vsakega pol leta ali celo ob četrtletju vabili na naročbo ali pa opominjali naročnike za plačilo; tudi danes nam ni to na mislih: pac pa nam teže srce druge stvari, o katerih se nam je pomeniti s cenjenimi naročniki.
Neki prijatelj našega lista je sebi v zabavo preračunil natančno, da imata naši letošnji dve poli skoro toliko gradiva kakor lanske tri. Potemtakem se je list res dokaj razširil in pomnožil. Pa — kdo bi si bil mislil, da nam bo tudi v večjem domu nedostajalo prostora, kakor ga je poprej r Sicer moramo izrekati najlepšo zahvalo blagim sotrudnikom, in jo izrekamo tudi iz dna srca, da nas zakladajo z gradivom, a hudo nam je, da ne more vse priti na vrsto tako ali v takem redu, kakor si žele sami. Neizrekljivo hudo nam dene to, da si utegne ta ali oni misliti: Uredništvo ne mara za spis, zato ga odklada. Slišali smo že prav hude pritožbe. Tudi naročniki menda tu in tam poprašujejo, zakaj se spisi nepretrgoma ne nadaljujejo.
Zato ob začetku drugega polletja udano prosimo cenjene sotrudnike in naročnike, naj blagovoljno potrpe. Nekateri si žele več zabavnega berila, drugi več poučnega, kakor nam naznanjajo. Uredništvo mora torej hoditi po srednji poti. Mnogo priznavanja si pridobiva list s tem, da obširneje opisuje slovensko domovino. A na drugi strani je težava, da ni po volji Štajercem, Primorcem in Korošcem, če se bavimo s Kranjsko. Iz te zadrege ali težave si res ne moremo pomagati. Nikakor ne moremo ustreči vsem slovenskim deželam in mestom ob jednem. Toda obetamo trdno, da bomo opisovali polagoma vso slovensko domovino in podajali slike iz vseh krajev. Vsi kraji, kjerkoli se govori naš mili slovenski jezik in bivajo naši rojaki, dragi so nam j e d n a k o. Tudi imamo že spise in slike iz raznih krajev, ki pridejo na vrsto. Toda zaradi hitrejšega napredovanja ne smemo krčiti in krajšati spisov. Saj je naš ponos v tem, da vemo tudi o manjših mestih, katere znamenitosti imajo, zlasti pa, kakšna je njih zgodovina.
Jako veselo znamenje je, da se med nami čimdalje bolj vzbuja zanimanje za domovino in   za  domače  kraje.   To   bode   utrjevalo  tudi
narodno zavest, to bo že mladini vsajalo ljubezen do doma in njegove svojine. Saj se je doslej prav v tej stvari zgodilo pri nas mnogo premalo. Vemo natančno, kako je s Franko-brodom ob Menu (Trankfurt am Main), koliko je star, kaj je s hišo Gothejevo, kaj z ,Rathhaus-om' itd.: o domačih mestih smo vedeli malo, ker razven nekaterih knjižic ni nihče vnemal v nas ljubezni do domoslovja. Upamo, da se to preobrne, in naš list ne bo poslednji, ki bo imel na tem polju zaslug. Urednik je pošiljal prošnje na vse strani, jemal fotograiično orodje pod pasho ter hodil delat slike; prijatelji so mu pomagali, in sedaj se gibljemo, hvala Rogu! Naše slike in naši opisi prehajajo tudi v druge slovanske liste, in tako nas spoznavajo naši bratje. Torej pomagamo po svoje, da gre Slovenec na dan.
Morda se nam bodo smejali cenjeni naročniki, a ne moremo drugače, kakor da potožimo: Premalo prostora je še vedno v listu, premajhen je. Zdi se nam kakor zdrav dečko: oče mu da narediti hlače, pomerjene prav na obilno plat. A — hitro so mu premajhne, zakaj dečko urno raste. Če se bodo dragi naročniki zanimali za naše delo še bolj, Če nas bodo podpirali naši prijatelji izdatneje, zlasti, če se bo vnemala naša mladina za prave vzore in se bolj poprijemala lista, prikrojili mu bomo še večjo obleko, t. j., pritaknili še kako polo.
Sicer pa — za sedaj bodimo zadovoljni s tem, kar imamo ! Od našega malega naroda, ki se bori na vse strani z neugodnostmi, ne smemo zahtevati preveč. Poudarjati pa smemo, kar smo že omenjali: Narod, v katerem Čitajo list, kakor je „Dom in Svet", prav navadni ljudje, kmetje, posli, delavci, staro in mlado: tak narod ni zaostal v omiki. Če nima politične veljave, ima pa duševne darove in sile, ki bodo le rastle in se množile, kakor mu bomo razširjali obzorje.
Kakor smo se ob novem letu ozirali z veseljem na povečani svoj list, tako se oziramo danes, sredi leta, z veseljem na milo slovensko domovino, ki je pokazala prav v tem letu že marsikak lep pojav. Proti našemu namenu .je govoriti o vseh veselih pojavih ¦ tega leta, a to se nam zdi gotovo, da se jasni na slovenskem