Dopisi. Iz Savinjske doline. (Labkoveraost.) Svet je daadaaašaji pola zvijače ia goljufije, tako da, človek akoro ne ve, ali bi verjel, ali ao, kar ae mu pripoveduje. Pripoveduje se pa tudi daaašaje dai skoro toliko laži, kakor re8- nice, pa tudi tieka se dandanaanji laž, tadi po aekaterih časaikib se dokaj aeresaice ia krivice bere, osobito po aemčurakih. Nekaj čaaa sem sliši ae med priproatim kmečkim ljudstvom govorica, da rajai cesarjevič Rudolf že živi ia kot priprosto oblečea ia aepozaan človek po avetu hodi ter ljadstvo ^razglibuje", da bo po tem cela Avstrija eaaka v bogaatvu, da ae bi bilo ne velikega bogatiaca, pa tudi ae velikega siromaka. Ne ve se še prav aič, kdo da je prvi to med svet poalal; pa veadar, kakor vaaki laži prerok, kr kako aealaaost v svet kvasi, ae najde kakšaih bedakov, da mu verjamejo, tako je aašel tudi oa maogo takšaih prismakajeacev, to pa večiaoma, kakor sem prej rekel, lemedpriprostim aeakim ljudatvom, da mu verujejo ia to aeumaost dalje ia dalje pravijo. Mnogo je ae naaireč med ljudatvom aeukib ljudi, kateri aikedar aobeaega časopiaa v rokab aimajo, malo tudi drugib kajig preberajo ia toraj aič druzega ae vejo, kakor kar med seboj izvejo. Ia je tudi še daadaaašaji takih. ki nič brati ae zaajo. Taki ljudje si maogo reči med aeboj pripovedujejo, ae vedoS, ali je resaica ali ae, ia ce kakšaa aovica pride med svet, tedaj jo taki bitro dalje ia dalje razaeaejo ia tako še maogo krat, kakšaega učenega eloveka premotijo, da jim aa prvi bip verjame. Dragi bralci moji, ki to berete, morebiti ate že tadi vi sliaali kaj o tem; ako ae pa aiste, če vam začae kateri takib labkovernežev, kaj tacega pripovedovati, povejte mu, kar ae vam zdi ia ga podučite, da aebo takib aeslanosti verjel in jib dalje pravil. Ce vam pa ae verjamejo, tedaj še jim pa po8mebnjte; kajti maogi 80 tako trdoverni ia trdobučai, aaj jim človek pravi ia jib podučuje, kakor boce, vedao le svojo trdijo ia trobijo. To 80 pa večiaoraa le taki, ki aikdar nio ne berejo ali pa še brati ae znajo. Iz Podčetrtka. Zopet je amrtaa kosa doapela eaega v aajboljšib letib svoje dobe, že krije gomila nam dragega Fraaca Jeraja, tapecirarakega mojstra, siaa vpokojeaega aadučitelja Matija Jeraj v Braslovčab. Letošajo zimo je še v Braslovčab v različaib prostorib pomagal v gledališčih igrati, je k temu tudi vse prostore večjidel aam okiačal, ali žali Bog, se pri tej priložaosti prebladil ia je ysled tega jetiko dobil. Ce tudi so si zdravniki prizadevali ajega ozdraviti, bilo je veadar vae zastoaj! Bolaa se je pred petimi tedai preselil k avojemu svaku, nadučitelju Slemeaaeku v Podčetrtek, da bi tamkaj okreval, ali človek misli, Bog pa obrae. Našel je tamkaj vei-ai počitek, po devet-meaečai mučai bolezai je dae 18. oktobra t. 1. sprevidea a av. zakrameati za umirajoče mirao v Gospodu zaapal. V torek smo ga apremili k večaemu počitku. Bil je raajki dober katoličaa ia zveat aarodajak, zaradi tega obče spoatovaa. Ce tudi v Podcetrtku aepozaaa, je bila vdeležitev pri pogrebu vendar brojna. Nagrobnico so mu zapeli g. šolski vodja Zemljič s svojimi pevci in malo katero oko je brez solz ostalo. Bodi mu zemljica lahka! Iz Celjskega okraja. (Stroški.) Davkoplačilcem bi se zamogli žepi nekoliko zakrpati in treba bode gledati na to, da se stori kaj v tem oziru, sicer obnemoremo, kajti stroški so previsoki in v časih nepotrebni. Tako n. pr. semtertje pri razširjevanji šol. Meni se dozdeva, da ga ni povsod potreba. Temu se da drugače pomoč-i. Slabotni otroci niso v stanu brez največega truda do- in popoldne v šoli zdržati. Popoldne zehajo in dremljejo eden za drugim ter zaspijo, če se njim ne pripoveduje kaka povest, ali če se ne poje ali telovadi. Ni čuda, saj še odrasli si radi počijemo. Menda bi se za večo brihtnost in zdravje otrok^bolje skrbelo, ko bi imeli poldnevni poduk. Če smo se poprej, tega še ni tako dolgo, kaj naučili, ko smo po pol dneva v šolo hodili, ali ni tudi zdaj to mogoče, po nekaterih krajih tudi potrebno? Skušnja nam potrjuje, daje. Na nekaterih shajajo ž njim, zakaj torej po drugod ne? Kar je najpotrebnejše, tega bi se naj naši otroci učili. Ker pa je vsega preveč, zato se nobenega ne privadijo posebno dobro. V šolska naznanila poglej in vidiš tudi pri učencih, ki v višje razrede že več let zahajajo, dolgo vrsto slabib. redov: komaj zadovoljno (kzd.) in nezadovoljno (nzd.) Manj reči tedaj učiti in tiste natančneje! Ko bi se po pol dneva učilo, to bi še bilo dobro za davkoplačilce. Potreboyalo bi se veliko manj, v časili jako dragih novih poslopij, pa tudi potnih stroškov k zunanjim šolam. V novem času so jeli fantiče in dekleta loeevati ter so za dekleta že tu in tam posebua šolska poslopja. Kjer se to lahko, naj se izgodi, je dobro. Malo pa pomaga fante in dekleta v posebne šoie ločevati, dokler se krčme, plesi, koncerti množijo ter se premalo pazi, kod in s kom se odrasla mladina shaja. To so vam pač hujši viri malopridnostij Iz Šmarijskega okraja. (Kraj ceste.) Smarijčani so se že zbudili, da vejo, kod jim lehko zemlja kaj vrže. Taki lepi dve vrsti sadnega drevja se vlečete od trga do Zupančičeve gostilnice, da jim gotovo lepih desetakov vržete. G-ola rebra pa kažejo kraji za cesto od sv. Vida proti Celju. Koliko dobička bi neslo, ko bi se nasadilo drevja, postavim od sv. Vida proti Grobelnemu, ali od ondi naprej mimo sv. Ahaca, mimo Bezovja blizo Sentjurskega trga, in zopet na oni strani na večih krajih proti Teharjam. Poskusite !