Año (Leto) XVIII (13) No. (štev.) 45
DE. IGNACIJ LENČEK:
ESLOVKNIA LIBRE
Cerke® Irt socialno vprašanje	t
(Uvodne misli iz govora na 9. socialnem dnevu dne 12. novembra v Bs. Airesu)
CERI STALINIZMA
i.
Letošnji socialni dan ima značaj poziva, pobude: „študirajmo kat. socialni nauk“!
čeprav je bil ta predmet socialnega , dne izbran že pred okrožnico Mater et Magistra, je vendar kakor odgovor na papeževo vabilo in naročilo. V encikliki pravi Janez XXIII.: „Želimo, da bi ljudje ved#o bolj in bolje spoznavali socialni nauk Cerkve. Predvsem pozivamo katoliške šole, vseh vrst in stopenj, še prav posebno semenišča, da ga kot za vse obvezen predmet sistematično učijo in proučujejo. Vpelje naj se tudi v poide ¡krščanskega nauka po župnijah in v laičnih apostolskih organizacijah. Razširjajo naj se z vsemi modernimi sredstvi: v dnevnem časopisju in periodičnem tisku, v znanstvenih in poljudnih publikacijah, v radiju in televiziji. K razširjenju kot. soc. nauka morejo mnogo doprinesti lailki, ne le s tem, d’a ga sami dobro poznajo in po njem uravnavajo svoje delovanje na časnem področju, ampak tudi s tem, da posredujejo drugim njegovo vsebino in moc“ (IV, 3).
To so resne besede — in zahtevne. Papež pričakuje od nas temeljito in podrobno poznanje kat. socialnega nauka, globoko segajoče socialne vzgojenosti in neprenehnega prizadevanja, kako uresničiti zahteve soc. nauka v lastnem življenju, v življenju poedincev in narodov.
Gre za to, da temu pozivu sledimo! Ko bi vsi katoličani sledili papeževim naročilom, bi imelo to za nas in ves i danes tako razrvani svet neizmerljivo velik pomen: kat. soc. nauk bi se res razširjal in bi izžareval po vsej zemlji; v teoriji in praksi bi kazal vsemu svetu, kako na njem, in le na njem, slonita urejeno družbeno sožitje v resnici, pravičnosti, ljubezni in miru, ter prava zasebna in socialna blaginja narodov in človeštva. Treba je le, da smo vsi katoličani o tem res notranje prepričani in za razširitev in ohranitev katoliškega socialnega nauka resnično zavzeti; iz takšnih neštevilnih plamenčkov bi zaplapolal ogenj, ki bi zajel ves svet in ga združil v edini pravi koeksistenci: v pravičnosti in ljubezni.
A žal ni tako. Katoliški socialni nauk leži zakopan v okrožnicah, pismih, nagovorih — in počiva v miru. Bogate ideje, ki bi pravilno in življenjsko podane, zgrabile svet in 'ga vodile ilo tisto malo sreče, ki nam je na svetu dosegljiva, samevajo zapuščene. Tu in tam jih kdo boječe in skromno omenja, in se skoro opravičuje, da jih spravlja na dan, kakor bi šlo za nekakšen luksus in ne za misli, ki jih svet tudi danes — in posebno danes — krvavo potrebuje za svojo rešitev in za svoj obstoj. Vse premalo je med nami socialne apostolske dejavnosti, premalo navdušenja (navdušenja nas jd že kar sram), ker ni živega, eksplozivnega prepričanja, j tega pa ni predvsem, ker ni zadostnega | poznanja katoliških socialnih idej, zah- • tev, načrtov, «rešitev.
V to mrtvilo je posegel Janez XXIII. s svojo okrožnico, da bi nas čim več zbudil in nagnil k študiju katoliškega socialnega nauka, k socialnemu apostolatu in delu.
2.
Dve vprašanji se nam takoj stavita: Zakaj naj študiramo socialni nauk — in — zakaj naj študiramo prav sera nauk Cerkve. To zadnje le je pravzaprav téma mojega referata,
I. Zakaj naj študiramo socialni nauk, t. j. se zanimamo za sodobna, danes pereča socialna vprašanja in za njih rešitve ?
1. Najprej so danes socialni in gospodarski problemi v središču splošnega zanimanja, tako teoretično-znanstve-nega kot praktično-političnega. Vzhodni in zahodni svet, ki si tako nevarno stojita nasproti, ,se borita med seboj ne le za politično in gospodarsko nadmoč, marveč tudi za realizacijo svojih idej o človeku, življenju in družbi, ki tvorijo najglobljo osnovo za reševanje konkretnih socialnih in gospodarskih vprašanj. Tudi v poedinih državah se morajo politiki baviti prvenstveno s socialnimi in gospodarskimi problemi in
programi; zahteve po vedno višjih plačah, stanovanjska stiska, stavke, pritisk gremijev in podobnega več teži danes ne Samó argentinsko javno oblast. Kdor torej hoče «razumeti in presojati današnje življenje in svetovno ter državno politiko, se mora spoznati v osnovnih socialnih naukih in tudi v konkretnih aplikacijah teh naukov na poedina vprašanja kakor jih n. pr. Janez XXIII. v svoji okrožnici navaja.
2.	Dalje govori papež o vedno večjem „podružbenju“ vsega našega življenja, to se pravi: .Sami smo vedno bolj pod vplivom družbe, vedno bolj odvisni od nje. Mnogo tega, kar je bilo prej na ramah poedinca ali družine, je prevzela za nas država. Družba posega globoko v naše življenje. Problemi družbe so tako naši problemi, zadevajo nas same, bolijo nas osebno — zato smo tudi osebno zainteresirani na pravilnih rešitvah v smislu javne blaginje, ki je pogoj zasebne. Prizadevati si torej moramo za čim večjo izobrazbo na tem področju.
3.	Iz tega vedno širšega in globljega podružbenja celotnega življenja pa sledi še tretje: vedno več je ljudi, ki prevzemajo več ali manj odgovorna mesta v družbi: v politiki, gospodarstvu, upravi, javnih napravah, šolstvu itd. — za katera zahteva samostojno zadostno znanje družbenih načel in problemov, ki naj po njih, odgovorno, in ne slepo, vrši svojo službo. Na drugi strani pa imajo, prav radi iste ozke povezanosti v družbi, naša dejanja tudi družben pomen, odmev v družbi, imajo tudi družbeno odgovornost, v večji meri kot prej. Naša osebna gospodarsko ali socialno kriva ravnanja dejansko vplivajo, čeprav sv. morda v neznatni in nezaznavni meri — kvarno na gospodarski in socialni položaj družbe, katere udje smo. Poznati moramo torej ta položaj in vedeti tudi, kako nam je ravnati, da 'ga ne ‘slabimo, ampak boljšamo: t. j. poznati moramo socialna načela in soc. dejstva.
t
4.	Da moramo stalno se zanimati za socialna vprašanja in za odgovore na-nja je dalje vidno iz dejstva, da se stari problemi neprenehno s časom in položajem spreminjajo in se pojavljajo novi. Živimo v izredno naglih časih; vedno novi izumi uvajajo vedno nove spremembe, čez noč se porajajo novi problemi. Okrožnica MM našteva celo vrsto sprememb na gospodarsko-tehnič-nem, na socialnem in političnem področju, ki so tako spremenile družbeni položaj v zadnjih 20 letih, da je bilo treba napisati novo socialno okrožnico. Jasno je tako, da nam je potreben nov študij novih, Sodobnih, nas zavedajočih oblik soc. vprašanja.
5.	Končno se mi zdi potrebno poudariti še eno: gotovo je, da so zavedni komunisti zelo dobro podkovani ne le v svojih gospodarsko-družbenih načelih, marveč tudi v podrobnih ' odgovorih na podrobna vprašanja in v napadih na krščanski nauk o človeku in družbi. Za f našo lastno notranjo trdnost in zvesto- I bo je potrebno zanesljivo znanje komunističnih zmot in krščanske resnice, da | moremo samozavestno in pogumno zavračati zmotna načela in rešitve — ter hraniti in širiti svoje; sicer nas popade čut manjvrednosti, bojazljivosti, malodušja; molčimo, ker ne vemo, kako ugovarjati, čeprav smo prepričani, da ni res; človek, ki ni trden v znanju, ni samostojen: pusti se vplivati in voditi , od drugih, kakor masa, ki ne misli več s svojimi možgani in ne stoji več na svojih nogah, ampak sledi kričačem, agitatorjem, — navadno najbolj glasnim, rdečim. Tako leze človek, počasi, korak za korakom, ne da bi se dobro zavedel v tuje, zmotno prepričanje, ne le na ekonomsko-socialnem področju, marveč tudi v svetovnem nazoru sploh v materialistično prepričanje, kjer ni prostora za vero in Boga. Kdor pa je trdno podkovan v soc. nauku Cerkve in notranje prepričan o moči krščanskih socialnih idej, bo sa;m trdno stal, bo podpiral druge v idejni borbi, bo apostol socialnega nauka Cerkve — v smislu besed kard. Caggiana 29. oktobra letos v Mar del Plati: „Combatir el comunismo, pro-
Hruščev je. zaključil svoj tretji in sovjetske KP dvaintrideseti kongres v Moskvi. Udeleževalo se ga je ok. 5000 delegatov: sovjetski poslanci, razne delegacije iz najoddaljenejših krajev države ter delegacije komunističnih strank satelitov in svobodnih držav.
Letošnji kongres sovjetske KP je imel nalogo odobriti načrt, ki ga je izdelal izvršni odbor KP, po katerem naj bi ZSŠR v naslednjih 20 letih dosegla in presegla življenjsko raven ZDA in se spremenila v raj pravega komunizma. Doslej da se sovjetski državljani nahajajo še vedno v dobi prehodnega socializma.
O tem 20-letnem gospodarskem načrtu je bilo na kongresu malo razpravljanja. Podrobnosti tega načrta so tako delegati kakor ostali sovjetski državljani izvedeli že iz vrste dolgih, suhoparnih člankov v sovjetskem časopisju. Izid glasovanja je bil tudi že vnaprej določen, kakor so vsa glasovanja v sovjetskem parlamentu: vsi s.o glasovali za vse, kar je predlagal odn. sklenil Stalin in glasujejo za vse, kar predlaga odn. «sklene sedaj Hruščev.
Letošnji kongres sovjetske KP ne bi bil posebno zanimiv za svobodni svet, če ne bi Hruščev presenetil sovjetskih državljanov z novimi napadi na Stalina, njegove sodelavce in s splošno obsodbo celotne Stalinove dobe komunizma v ZSSR. Prav tako ne bi bil posebno zanimiv, če se ne bi na njem ponovno razgalil idejni spor med Maocetungovo Kitajsko in Kremljem, pa tudi trenutna osamljenost rdeče Kitajske v tem sporu z Moskvo. In še ne bi bil kongres za zunanji svet posebno zanimiv, če ne bi Hruščev na njem brezobzirno dokazal, da mu je malo mar sovjetskega in svetovnega javnega mnenja, ko je napovedal in dal izvesti atomski poskus s 50 megatonsko bombo.
Na letošnjem kongresu je Hruščev dokončno, vsaj tako trenutno izgleda, obrnil zadnjo stran zgodovine stalinizma. Sovjetski državljani so šele letos izvedeli za obsodbo, ki jo je Hruščev izrekel nad svojim vzornikom Stalinom že leta 1956. Stalin je iznenada postal iz očeta domovine, z vsemi superlativi okinčanega vodje svetovnega komunizma navaden morilec, mučitelj in krvnik tisočev in tisočev sovjetskih državljanov. Kot neko čudovito odkritje je Hruščev omenil tudi Stalinove morije v njegovem najožjem sorodstvu. Naprtil je Stalinu in njegovim pomagačem krivdo za vse grozote, -ki so jih morali sovjetski narodi prestajati doslej, niti z besedico pa ni omenil koncentracijskih taborišč. Tega ni mogel storiti, ker jih tudi sam ni odpravil. Stalinove krvave čistke so bile za Hruščeva na let. kongresu največji kamen spodtike v obsodbi stalinizma. Sokrivi teh čistk v vrstah Stalinovih najtesnejših sodelavcev so bili tudi vsi že od Stalina likvidirani .in pa še sedaj živeči, toda Hruščevu nasprotni partijski veljaki, Molotov, Kaganovič, Vorošilov in drugi. Popolnoma pa je Hruščev pozabil nase in na svojio vlogo, ki jo je kot „krvnik Ukrajine“ — tako so ga na-zivali — igral pod, Stalinom. Zamolčal je, da je mogel on, kakor so mogli od njega sedaj obsojeni še živeči privrženci Stalina, preživeti Stalinove krvave čistke prav zato, ker so tako zvesto hlapčevsko izpolnjevali njegove ukaze za preganjanje in grozodejstva nad sovjetskim prebivalstvom. Toda danes je Hruščev absolutni gospodar v ZSSR in se je zato. moral Stalin še iz groba v mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi preseliti v rušo znotraj kremeljskega obzidja. Molotov pa se je moral vrniti z Dunaja v Moškvo in v pozabo.
Rdeča Kitajska hoče in poskuša hoditi svojo pot komunizma. Maocetung se je proglasil za edinega pravega tolmača leninistične m stalinistične biblije in je svojemu oprodi čuenlaju naročil, naj to jasno pove na kongresu v Moskvi. Spor s Hruščevom je Čuenlaj
zavil v obrambo Albanije, ker ji Hruščev očita, da hodi po poti stalinizma, se pravi vzporedno z rdečo Kitajsko. Ker pa rdeča Kitajska danes še ne more — in bo minulo še mnogo let, da bi mogla — hoditi svojo pot komunizma, povsem neodvisna od ZSSR, je na kongresu ostalo samo pri besedah. Do popolne ločitve komunističnih duhov je še daleč, če j'e sploh mogoče govoriti o ločitvi. Kakor v Moskvi, tako je mogoče tudi v Pekingu vsak trenutek obrniti nov list zgodovine.
Zahodni svobodni svet je z zanimanjem zasledoval notranje prerivanje komunizma na kongresu. Izvajal je različne zaključke za nadaljnji razvoj komunizma znotraj in zunaj železne zavese. Ni pa tudi sedaj znal vsaj propagandno izkoristiti tega prevala v komunističnem bloku, kakor tudi ne grožnje Hruščeva s 50 megatomsko bombo, s katere eksplozijo je tako povečal radioaktivno nevarnost za ves svet. Hruščev je brez premisleka prelomil besedo, ki jo je pred tremi leti dal Amerikancem in vsemu svetu, da z atomskimi poskusi ne bo nadaljeval vse dotlej, dokler ne bo dosežena popolna kontrola nad izvedbo razorožitve. V nekaj več kot enem me-
BUENOS AIRES.
16. novembra (noviembre) 1961
seču je dal razstreliti nad trideset atomskih bomb različne sile, med njimi dve superbombi, eno trideset in eno petdeset megatonsko. Ker bombe ;s tako uničevalno silo nimajo nobenega taktičnega pomena, pač pa sarmo in izključno ustrar-hovalni namen, je razvidno, da je dal •Hruščev izdelati in razstreliti 50 megatonsko bombo samo iz propagandnih namenov. Njegovi zahtevi tako vojaško ničvredne bombe se niti sovjetski generali še manj sovjetski znanstveniki niso drznili ugovarjati.
Udeležence na kongresu je Hruščev taka zamrežil z obsodbo stalinizma, a sporom z rdečo Kitajsko in s 50 megatonsko bombo, da so pozabili na odnose ZSSR z zahodnimi zavezniki. Spretno jim je prikrival zavezniško odločenost v obrambi svobode zahodnega sveta, katere najbolj izpostavljena predstraža je danes zahodni Berlin. Sovjetsko prebivalstvo na splošno je še vedno ostalo nepoučeno o tem, da se je na Zahodu ustvaril skoro neprodoren obrambni zid svobode in demokracije proti nadaljnjemu prodiranju komunizma izven meja železne zavese in da je prav ta zid eden glavnih vzrokov, da je val nasilnosti Hruščeva udaril navznoter ZSSR in nje-linizma.
Rfovi predlogi glede Berlinu
Iz Moskve so v zahodne prestolnice prišla poročila, da je Hruščev spremenil svojo politiko do Berlina. Sedaj izjavlja: Sovjetska vlada je pripravljena sporazumeti se z Zahodnjaki o novem statusu Zahodnega Berlina, kateremu naj bi bila zagotovljena svoboda in svoboden dohod z Zahoda, šele ko bi bil ta sporazum podpisan, naj bi se med ZSSR in zahodnjaki začela pogajanja glede suverenitete Vzhodne Nemčije. Kot zadnji korak naj bi prišlo na vrsto vprašanje mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo.
Doslej je Hruščev zahteval, da je treba najprej skleniti mir z Vzhodno Nemčijo. Na podlagi te mirovne pogodbe naj bi se potem razpravljalo o položaju Zahodnega Berlina. Za zahodnjake je to pomenilo priznanje Vzhodne Nemčije pred kakršnim koli sporazumom glede položaja Zahodnega Berlina. Prav tako je to. stališče Hruščeva pomenilo za zahodnjake opustitev sleherne misli na združenje obeh Nemčij, misel, ki je popolnoma nesprejemljiva zlasti za Adenauerjevo vlado.
Pogajanja med zavezniki in Moskvo glede Berlina in Nemčije so bila zadnje tedne na mrtvi točki. Zavezniki so odločno pokazali Hruščevu, da so si v Zahodnem Berlinu postavili gotove cilje, od katerih ne nameravajo popustiti, niti ne za ceno vojne. Zato «se je Hruščev potuhnil in sedaj išče poti, da bi z novimi političnimi zvijačami prišel do
svojega cilja, ki je izgon zaveznikov iz Zahodnega Berlina.
Tako je dal razširiti poročila, da bi se rad sestal z Adenauerjem. Adenauerju je za njegovo zmago na volitvah poslal „prisrčne“ čestitke.
Zahodne zaveznike je Hruščev hotel pridobiti tudi tako, da na kongresu sovjetske KP v Moskvi ni preostro napadal zahodnjakov niti ne njihovega stališča glede Berlina.
Adenauer je Hruščevu na čestitke odgovoril s kratko zahvalno brzojavko in takoj objavil, da namerava odpotovati v Washington na konferenco s Kennedyjem. Zaslombo za svoje razgovore s Kennedÿjeip je dobil Adenauer s programom štirih točk, ki so ga izdelali evropski socialistični vodje, ki so se pred dnev zbrali na tajnem zasedanju v Bruslju pod predsedstvom belgijskega Spaaka in v katerem glede Berlina zahtevajo: 1. Svoboden političen in gospodarski obstoj Zahodnega Berlina,
2.	Svoboden dohod do Zahodnega Berlina, 3. Zavezniško kontrolo nad vsemi sredstvi dohoda v Zahodni Berlin in 4. Svobodo političnih institucij za Berlin.
V teh točkah je obsežen tudi zavezniški in Adenauerjev program za Zahodni Berlin, ki ga bo moral Hruščev odobriti, če bo hotel začeti in dokončati pogajanja z zavezniki glede te kritične točke spora med svobodnim Zahodom in komunističnim Vzhodom.
I Z
TEDNA
poniendo y viviendo el ideal catolico.“ Boj med svetovnimi nazori se bije danes y veliki meri na področju socialnih in gospodarskih naukov ter gibanj in tu jih bo treba izvojevati z orožjem znanja, prepričanja, vneme in borbenosti.
Castrova vlada je objavila, da bo v! bodoče smatrala, da uživajo politično; zaščto tujih držav samo tisti Castrovi; politični nasprotniki, ki bodo na, privatnih stanovanjih tujih diplomatskih pred-' stavnikov, ne pa v uradnih poslaniških in konzularnih poslopjih. Ameriške države, ki imajo s sedanjo Kubo še diplomatske stike, smatrajo gornjo odločitev kubanske vlade za grobo kršitev mednarodnih določil o podeljevanju zaščite preganjanim političnim osebnostim ter so zaradi tega vložile proti kubanski vladi najodločnejši protest.
V Ekvadorju je vojska odstavila: predsednika dr. Velazca Ibarra. Nje-: ?ovo mesto je prevzel levičarsko usmerjeni Caarlos, Julio Arosemena,
Dr. Angel Migueo Centeno, drž. podtajnik v min. za zunanje zadeve in bogočastje, ki je bil šef argent. delegacije; pri zadnjih slavnostih v Vatikanu ob proslavi 80-letnice rojstva sedanjega papeža, je v Rimu izjavil, da je imel z Vatikanskimi osebnostmi razgovore, da bi se odnosi med državo in Cerkvijo še bolj poglobili, čeprav so že sedanji zelo dobri. Dejal je, da so se zadevni razgovori vršili v zelo prijateljskem razpoloženju, nadaljevali se bodo pa p0 njegovem referatu vladi. Tuje agencije «so v zvezi s tem poročale, da bi v Vatika-
V TEDEN
| uu radi videli, da bi se bodoči odnosi j med' argentinsko vlado in kat. Cerkvijo ' uredili s konkordatom in bi tako pre-nehal patronat argent. vlade nad kat. Cerkvijo, ki argentinski vladi omogoča, da lahko vpliva na imenovanje novih škofov. V Vatikanu izjavljajo, da so države tako pravico imele v starih časih, s sedanjim časom pa da niso več v skladu.
Na Portugalskem so imeli v nedeljo poslanske volitve. Opozicija se jih ni udeležila, ker je njenih 59 kandidatov umaknilo isvoje kandidature z izjavo, da pod sedanjim stanjem na Portugalskem ni zagotovljena svoboda volitev. Komunisti so pozivali ljudstvo, naj se upre ter zruši vlado dr. Salazarja, ki je na oblasti že 32 let. Volitve so potekale v miru. Do incidenta s smrtnim primerom je prišlo samo na enem mestu.
Angleška kraljica Elizabeta II. je na obisku v novi afriški državi Ghana.
Poslanska zbornica Zvezne republike Nemčije je potrdila že četrtič dr. Adenauerja za zahodnonemlškegaf kanclerja. 'V njegovi novi vladi je zubamji minister dosed. notranji minister Ger-hard Schroeder, ki bo dr. Adenauerja spremljal tudi na njegovem potovanju v ZDA na razgovore s Kennedyjem dne 20. in 21. t. m.
Polttien«
emigracija
Jugoslovanskemu komunističnemu režimu je politična emigracija vedno ¡bolj nadležna. Rad bi se je znebil za vsako ceno, ker mu meša račune s tem, ko neprestano odkriva njegove prave cilje in opozarja na neiskrenost njegovih izjav glede mirnega sožitja narodov, s katero vara demokratski svet, ker takozvane nevezane države samo dovaja v blok držav s komunističnim sistemom. Zlasti mu »je pa politična emigracija na poti, kadar zapadni svet opozarja na njegovo naivnost pri podeljevanju pomoči Titu in njegovemu režimu, s katero na eni strani samo utrjujejo svojo komunistično oblast nad narodi Jugoslavije, na drugi strani pa porablja to pomoč za širjenje komunistične propagande v svetu in za rušenje demokratičnega sistema.
Zato je vse poizkusil, da bi politični emigraciji, če je že uničiti ne more, vsaj onemogočil njeno delo. Ni uspel. Zato je ubral drugo taktiko. Začel je vabiti domov, ker da se nikomur ne bo nič zgodilo, če se pa že ne mara odločiti za vrnitev v domovino, naj vsaj naveže stike z jugoslovanskimi diplomatskimi predstavniki ter z njimi uredi svoj odnos do domovine.
V Svobodni ¡Sloveniji smo opozarjali na te najnovejše vabe, ki jih je na emigrante pred časom naslovil vrhovni šef komunistične policije Aleksander Ran-kovič. Opozorili smo jih, da je končni cilj komunistov tudi s t0 najnovejšo vabo in predlogom samo, da bi dobili vpliv tudi na politično emigracijo, da bi jo dobili pod svojo 'kontrolo.
O Rankovičevih vabah političnim emigrantom so pisali tudi ostali emigrantski listi narodov Jugoslavije v ZDA, Kanadi, po evropskih državah in v Avstraliji. Vsi so istega mnenja, kakor smo ga povedali mi v Sv. Sloveniji. Pravijo, da smatrajo za svojo dolžnost, da politične emigrante opozore tudi na nevarnost, kateri bi se izpostavili, če bi nasedli Rankovičevim ponudbam.
Rankovič v svojem zadnjem pozivu vabi politične emigrante iz Jugoslavije, da naj urede svoj odnos do Jugoslavije a tem, da se na titovskih diplomatskih predstavništvih vpišejo v knjige državljanov Jugoslavije. Na osnovi tega vpisa jim bodo titovci izstavili jugoslovanske potne liste, s .katerimi se potem lahko vrnejo domov za stalno. Tistim pa, ki bi ne hoteli ostati doma in bi se hoteli vrniti na sedanje bivališče, ponujajo turistično vizo, da bi se doma na lastne oči mogli prepričati o napredku pod 'komunisti. Komunisti pravijo, da bi se taki „turisti“ po obisku domovine lahko vrnili nazaj v inozemstvo.
'S takšnimi ponudbami in predlogi prihajajo komunisti pred politične emigrante. Navaden človek niti ne pomisli, s kako rafiniranimi zanjkami prihajajo nadenj z njimi. Kajti na jasnem si je treba biti, da s trenutkom, ko se politični emigrant iz Jugoslavije vpiše na titovskem poslaništvu ali konzulatu za državljana FLRJ in sprejme jugoslovanski potni list, izgubi položaj političnega izseljenca in s tem tudi zaščito države, ki ga je sprejela. Lahko se zgodi, da bi moral potem znova sam prositi izseljeniške oblasti za dovoljenje, da mu kot rednemu državljanu komunistične Jugoslavije dovolijo nadaljnje bivanje v državi.
Tisti emigrant, ki bi s turistično vizo FLRJ potoval v domovino, se izpostavlja prav taki nevarnosti. Kajti „turistično vizo“ dobi samo, če se prej vpiše v knjigo državljanov FLRJ. To je isto kot zgoraj. Izgubi položaj političnega emigranta, ker je postal državljan FLRJ. Če bo tak „turist“ potoval v Jugoslavijo z jug. potnim listom, in se bo hotel vrniti nazaj v deželo, v kateri živi sedaj, se mu prav tako lahko zgodi, da bo moral kot jugoslovanski državljan prositi najprej za vseli-tveno dovoljenje, a od vselitvenih oblasti ga bo kot državljan države s komunističnim sistemom težje dobil. Ne smemo pozabiti tega, da je bila za vsakega političnega emigranta pri podelitvi vse. litvenega dovoljenja nujno potrebna izjava in zagotovilo emigrantskih narodnostnih skupin, ki so delale na emigraciji političnih beguncev, da prijavljenec za vselitev ni komunist.
To pojasnilo se nam je zdelo potrebno. Vsak pa naj sam premisli, ali mu kaže, da izgubi značaj političnega izseljenca ali ne. Prepričani smo, da si je ogromna večina glede tega na jasnem.
O cveti mladinski dan v Buenos Airesa
Nedelja, dne 5. novembra je bil v Buenos Airesu dan slovenske mladine. Osrednji slovenski mladinski organizaciji, Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza, sta priredili že tradicionalni mladinski dan. Letos je bil že deveti. Kot prejšnji, je bil tudi ta na slovensiki pristavi v Moronu.
Vsakoletna novembrska mladinska prireditev je nekaka revija mladine slovenske demokratske izseljenske skupnosti. Je njeno javno poročilo in pri-
kaz tihega, vztrajnega dela med letom na duhovnem in telesnovzgojnem področju.
Če so bile prejšnji mladinski dnevi dobri, moramo za letošnjega reči, da je bil zelo dobro in skrbno pripravljen. Na zavidni višini. Je pričal, da se tako v vodstvu obeh mladinskih organizacij kakor med članstvom zavedajo resnosti in važnosti nalog za pravilno usmerjanje rasti slovenske mladine v slovenski demokratski izseljenski skupnosti.
DOPOLDANSKA PRIREDITEV
Deveti mladinski dan slovenske demokratske mladine se je začel že dopoldne z mašo. ,Ob enajsti uri jo je imel dr. Alojzij Starc. V pridigi je razvijal misli o potrebi pravega duhovnega življenja zlasti pri mladini, od česar je odvisna časna in večno sreča posameznika in celote. Sv. daritev je spremljalo ubrano ljudsko petje.
Mladinsko zborovanje
Po maši je bilo mladinsko zborovanje. Začel ga je predsednik Slovenske fantovske zveze Jernej Tomazin. Toplo je pozdravil zbran0 slovensko mladino in ostale rojake. Poudaril je, da je slovenska mladina začela deveti dan z mašo, ker hoče, da je vse njeno delo, vsa njena rast ter razvoj pod božjim varstvom.
Zbor fantov pod vodstvom pevovodje Franca Malovrha je zatem zapel štiri narodne. Dokazali so, da s,e lahko „postavijo“ tudi s svojim zborom.
Slovenska srednješolska mladina je nastopila z zborno recitacijo Župančičeve pesmi Z vlakom. Podajanje je pričalo o močnem doživetju.
Da slovenska dekleta znajo lepo zapeti, so potrdila tudi na mladinskem dnevu. Pod vodstvom svoje pevovodki-nje gdč. Anke Savellijeve so zapele venček narodnih tako lepo, da jih jte bilo res prijetno posldšati.
Vse nastopajoče so navzoči nagrajevali za lepo podane točke s ploskanjem in odobravanjem. Iskreno se jim j’e zahvalil tudi predsednik SFZ Jernej Tomazin.
Govor Milana Magistra
Besedo je povzel g. Milan Magister. Imed je slovenski mladini miselno bogat govor.
V	njem je med drugim izvajal naslednje:
„Biti mlad pomeni, nikdar biti na koncu, vedlni videti pred sabo nove zemlje, zmeraj dosegati nove cilje. Po tej misli se ravnamo, ko praznujemo vsako leto za letom mladinski dan. Le s. tem dokazujemo vsakokrat življenjsko silo v združenju Slov. dekliške organizacije in Slov. fantovske zveze.
Življenjska sila človeka obstaja v njegovem hotenju po življenju, telesnem in duševnem zdravju in delavnosti. V organizaciji vladajo ista načela. Organizacija mora imeti voljo do življenja, dela in biti mora zdrava.
Volja je ena najodličnejših lastnosti človeškega, bitja. Po njej se loči od živali, katero vodi nagon. Kadar človeka mine volja do življenja, stori samomor in samega sebe uniči. Isto se zgodi z organizacijo, ako člani, ki tvorijo telo organizacije, izgube voljo, da bi bili združeni v organizacijskem telesu. Organizacija umira in končuje svojo pot.
Volja članstva je motor organizacijskega življenja. Volja članov pa zavisi od nagibov, ki morajo temeljiti v cilju. Mladinski organizaciji imata krasen cilj: slovenskemu dekletu in fantu olajšati bodočnost z vzgojo v krščansko-sloven-ski misli. Lepota cilja je tista, ki vžge mlada srca, da ga dosežejo. Lepota cilja tudi poziva, da ga ocenimo in spoznamo, kakšno vrednost predstavlja za nas same. Bolj drag nam je, več smo pripravljeni žrtvovati zanj. S tem tudi ocenjujemo samega sebe: ako nam ta cilj kaj pomeni, ne moremo tega zakriti in se to pozna v naši pripravljenosti do dela zanj; ako nam pa ni dosti zanj, tudi naše navdušenje zanj ob tem splahni, človek ocenjuje cilje in cilji vrednotijo človeka.
V	tem cilju je treba najti znova in znova voljo in navdušenje za naše delo. Ta cilj je treba prižgati na visoki gori, da . ga bo videl vsak fant, vsako dekle, zakaj na nas je vrsta, da preprečimo pojave, o katerih vsak dan beremo v časopisju: kraje, ropi, uboji, nemoralnost mladostnikov, če v naši skupnosti teh pojavov še ni, ni rečeno, da v bodoče ne bi mogli biti. Da jim že vnaprej za-branimo vstop, to je namen naših organizacij. In naj kdo ¡reče, da to ni vzvišen cilj, vreden našega žrtvovanja!
Organizaciji naj storita vse, da ta cilj predočit« članstvu in slovenski skupnosti v vsej jasnosti, kajti kjer je megla, je vedno tudi možnost nesreč. Kolikor bolj 6© blešče v soncu vrhovi, tem lepši je pogled nanje, bolj nas mičejo, lepša je pot do njih.
za vrhove, Zakaj naj poprej, če
ki
bi
pa
organizacijah za-vrh, ki je vreden
Več je vrhov v našem življenju, a vedno je le eden najvišji — naš Bog. Nikdar naj se zgodi, da bi nam ga oblaki zakrili, da bi imeli za najvišje vrhove druge, ki so veliko nižji.
Isto velja v organizacijskem življenju. Kadar je glavni cilj zavit v megle, se nam zde drugotni cilji važnejši in pozabimo na resnični najvažnejšega. Zgodi se potem, da usmerimo delo in napore organizacije v smer, ki je jalova, nekoristna, 'ki obstane nekje v sredi, za katero ni bilo potrebno toliko naporov, toliko žrtev. Zakaj bi nosili s seboj plezalne vrvi dostopni brez njih? pripravljali na pot treba ?
Smotrna delo v hteva, d'a se izbere dela, da se t,a vrh ohrani v luči in svitu, da se vse delo usmerja k njemu, ne pa trati čas z drugiihi postranskimi vrhovi. Da se tega zavedamo, je velikega pomena. Ne mislimo, da s tem, da se imenujemo katoliški, ne moremo delati v nekatoliškem smislu. Hudič najraje napada svetnike. Torej smemo misliti, da mu tudi katoliške organizacije vžigajo pogubne strasti. Ve namreč, da je tem večja njegova zmaiga, čim večjo trdnjavo zavzarpe. V organizacijah dosega to tako, da začmi cilje, prižge nove varljive luči, podpihuje prepire, ustvari neslogo, podžiga skrajnosti, obljublja svobodo, neti nepokorščino, navaja k popuščanju in nastavlja skušnjave lahkega življenja.
Čas je dozorel v dejstvo, da imamo v slovenski skupnosti že 6 skupnih domov. Razveseljivo in srečno dejstvo. A vsaka sreča je odvisna tudi od človekove pameti.
Naši organizaciji sta bili do sedaj večinoma središčni, t. j. njihovo članstvo je bilo povezano v eno samo celoto. A zdaj je prišel čas, ko se začenjajo ustanavljati odseki, kar je bilo predvideno že v nazivu Fantovska zveza ob ustanovitvi: zveza odsekov. To so -srečni trenutki, ko takorekoč iz ene družine nastaja več novih, a ta sreča mora ostati-vnaprej samo tako, da se bodo te nove družine imele za del velike, ki jih je priklicala v življenje. Veje morajo ostati na deblu, da bodo one same in deblo rasli, kajti drevo brez listov in vej se posuši, prav tako pa tudi list in veja, ki odpadeta od drevesa.
Upamo, da bodo naše domove obogatili tudi mladinski odseki, obenem pa bosta organizaciji bolj vraščeni v slovensko stvarnost in potrebe skupnosti. Prav tako pa bo povezava med odseki dobavljala sok odsekom in slovenskim domovom.
Obletnice naših organizacij in mladinski dnevi dokazujejo, da zmagujejo tisti, ki se ne nehajo boriti, ‘ki vztrajajo v bitki, čeprav je težja in težja.
Položaj naših mladinskih organizacij je tak: starejši odhajajo, mlajši popri-jemljejo; prvi s spomini, drugi z načeli, a oboji v istem duhu. Sadovi tega duha bodo vidni šele v bodočih letih, kakor vidimo danes sadove dela naših, naj-veičjih mož, ki ¡so slovenskemu narodu ustvarjali svobodo, kulturno samozavest, zasejali vero in voljo živeti.
Poslanstvo mladinskih organizacij je isto — nadaljevati v novih časih z novimi sredstvi to, kar so stari predali mladim. Ako bodo le-ti spali na lavorikah in napore zmanjševali namesto množili, navdušenje gasili namesto podžigali sedli kraj poti, ne da bi se dvignili — zbogom slovenski narod! Zakaj si se trudil, da si otroke rodil, zakaj si sanjal o 1 bodočnosti, ko pa ti je mladina oipa-gala ob prvi preizkušnji.
Bog in vi ne dajte, da bi te besede kdaj postale resnica!“
Navdušeno pritrjevanje je pričalo im. potrjevalo, da slovenska mladina ne bo nikdar dopustila, da bi se to s slovenskim narodom zgodilo, ker hoče živeti, se razvijati vedno naprej in pripravljati lepšo bodočnost sebi in svojemu narodu.
TELOVADNI IN ŠPORTNI NASTOPI SLOVENSKE MLADINE
Popoldanski spored 9. Mladinskega dneva je res prijetno presenetil vse, ki se niso ustrašili težav zaradi železničarske stavke in prihiteli na Pristavo, že iz sporeda samega, ki ga je pripravila naša mladina iz Adrogueja, Lanusa, Morona, Ramos Mejie, San Justa in San Martina, je mogoče videti, da se je za ta svoj praznik dobro pripravila. Veliko število točk, pri katerih so nastopali najmlajši, ki šele spoznavajo, kaj vse more nuditi telovadba, pa do starejših, ki so doživljali že doma uspehe na telovadnem in športnem polju, je dalo gledalcem obilo prilike, da so nagradili nastopajoče z obilnim ploskanjem. Z veseljem moramo ugotoviti, da je ta letošnji mladinski dan s telovadnim nastopom znova poživil delo naše mladine in za našo mladino. Pod veščo roko izkušenih in priznanih vaditeljev ter z novim navdušenjem pri mladini bomo mogli dočakati še kaj večjih in zahtevnejših nastopov. Delo sicer ni lahko in ne bo; toda če bodo tako mladina kot starši uvideli in spoznali, da so telovadba in športne igre, kljub vseon pridobitvam tehnike, ki nudi lahkotno zabavo, še vedno najboljša in najbolj zdrava zabava — tako za telo kot tudi za dušo, potem cilj ni tako odmaknjen: Pritegniti čim več mladine k aktivnemu sodelovanju v naših mladinskih organizacijah. Izkušeni in priznani telovadci in športni delavci pa naj po svojih močeh posredujejo mladini svoja izkustva in znanje, še nadarjen dober samouk bo težko dosegel nadpovprečne uspehe; vaditelj pa more, čeprav morebiti ni bil ravno kak vrhunski športnik, dobro voditi k upehom. Zato pa gre velika pohvala vsem, ki se ukvarjajo z mladino v mladinskih organizacijah in po naših Slovenskih domovih. Tako neutrudljivi Avgust čop že dalj časa vadi otroke iz Morona v osnovah telovadbe. Kažejo se že uspehi: Otroci kar radi prihajajo k telovadbi. V Lanusu je celo laže — slovenska naselbina je strnjeno naseljena in ni posebnih transportnih težav; pa tudi drugod se ustvarjajo pogoji za resno in načrtno delo. K lepemu uspehu nedeljske prireditve je v veliki meri prispevala ga. Iva Vivod, ki je pred kratkim pričela z načrtnim delom pri ženski mladini, včlanjeni v SDO.
Telovadili nastop je odprl predsednik SFZ J. Tomazin, ki je pozdravil vse nastopajoče in gledalce. Takoj nato so strumno prikorakali na igrišče nara-
ščajniki iz Slovenske vasi v Lanusu pod vodstvom Jožeta Čampe in zelo enotno izvajali svojo prosto vajo. Za njimi so pozdravili gledalci naraščajnice iz San Justa, ki so pod vodstvom gdč. A. Mehletove prikupno izvajale simbolično vajo „Sijaj, sijaj sončece“. Pod očetovsko roko g. čopa so nato naraščajniki iz Morona in San Justa predvajali svojo prosto vajo.
Zanimanje med gledalci se je nato obrnilo k drogu, kamor je pripeljal g. Čop četico orodnih telovadcev: R. Kurnika, Vodnika, Berčiča (iz Lanusa), Vrečarja in Javorška. Kljub temu, da se je videlo, da jim manjka treninga in da imajo nekateri za telovadca nekoliko „kile“ preveč, so vendar pokazali na tem orodju, kakor potem še na bradlji in na konju, da imajo še precej rutine. Tako ni manjkalo veletočev, stoj in saltov in tudi razovke. Tudi g. Čop je dokazal, da telovadba ohrani človeka prožnega in da zanj še sedaj veletoč ne dela težav. Ugajal je tudi mladi Berčič, ki ima vse pogoje za odličnega orodnega telovadca. Obilen aplavz pri vsaki vaji je pokazal, da Slovenci cenimo orodno telovadbo.
Spored je tekel hitro naprej, kar je tudi dokaz, da je bilo vse dobro pripravljeno. Ploskanje orodnim telovadcem se še ni poleglo, ko so prišla na igrišče dekleta iz Lanusa pod vodstvom gdč. Milke Burja in prav dobro in lepo izvedle prosto vajo. Za njimi je gdč. Urbanijeva privedla naraščajnice iz Lanusa, ki so izvajale simbolično vajo prav tako kot one iz San Justa na besedilo Sijaj, sijaj sončece. Po nastopu orodnih telovadcev na bradlji, so sledile vaje deklic iz Morona z žogami. Že zamisel sama kakor izvedba je navdušila gledalce, še bolj pa rajalne vaje mladenk iz Morana in Ramos Mejia v narodnih nošah. To že ni bila več samo rajalna vaja ampak kar pravi plesni folklorni nastop. Obe točki je pripravila ga. Iva Vivodov«.
Naralščajniki iz Morona so nato pokazali, da se že spoznavajo tudi s telovadnim orodjem: pokazali so, koliko so spretni pri preskokih čez konja; za njimi pa so še člani pokazali na istem orodju nekaj vaj in preskokov.
¡Sledile so tekme v odbojki. Tako so najprej najmlajše iz San Justa in Morona pokazale, da bodo Sčasoma začele igrati odbojko zares. V tekmi članic med Moronom in Ramos Mejio so zmagale prve v 11:15, 16:11 in 15:8. Že
ARGENTINA
Ko to pišemo, imamo v Argentini še vedno železničarsko stavko. Že pol meseca traja. Se pa vedno bolj krha in ruši in vedno več železničarjev se vrača na delo. število stavkujočih se je od začetnih 89.46% znižalo na 71.74.
Tudi od glavne delavske konfederacije proglašena splošna stavka prejšnji teden ni uspela. Oblast je zagotovila varnost tistim, ki so že siti stavk in ne marajo več slepo slediti navodilom politizirajočih voditeljev sindikatov, in so redno prihajali na delo. Da so pa to lahko storili, so poskrbele privatne prevozne družbe s svojimi številnimi vozili, pa tudi država, ki je na področju Vel. Buenos Airesa uvedla posebne prevozne službe z velikimi omnibusi vzdolž vseh prog. Ti omnibusi vozijo še sedaj. To nalogo je prevzelo posebno poveljstvo za koordiniranje dela in varnosti. Za izvedbo zaupanih nalog je razpolagalo z 20.000 možmi varnostne službe.
V dneh od CGT proglašene* splošne stavke je v državi delalo 68% delavcev. Stavka je bila popolna samo v težki industriji ter v grafičnih podjetjih v Buenos Airesu. Zato listi v Buenos Airesu niso izhajali. Največja lista La Prensa in La Nación sta mogla pripraviti sam0 izdaji na 4 straneh. Prodajali so ju v centralnih poslopjih.
Prejšnji petek zvečer je govoril argent. narodu predsednik dr. Frondizi. V svojem govoru je znova poudaril, da vlada od ¡načrta za modernizacijo železniškega prometa in za znižanje deficita drž. železnic ne bo odstopila, kajti to ni kaprica kake osebe, ampak nujna zahteva države. Zato bo vlada v celoti izvedla svoj obnovitveni načrt. Predsednik je naglašal, da so bile sedanje žel. proge v Argentini zgrajene za Argentino, ki je ni več, sedanja Argentina ima s svojim naravnim bogastvom povsem nove zahteve po graditvi novih železniških prog, ki bodo prepletle in povezale vsa gospodarska središča v državi.
Poveljstvo za koordiniranje in varnost dela je pod vodstvom šefa zvezne policije mornariškega kapetana Vaz-queza začelo obnavljati Železniki promet že v dneh od CGT proglašene splošne stavke s strokovnim osebjem, s katerim razpolaga. Po železnicah na področju Vel. Bs. Airesa vozi vsak dan več vlakov. Vlaki so pa začeli odhajati iz Bs. Airesa tudi na daljše proge v notranjost države. Enega takih vlakov, ki je vozil iz Bs. Airesa v prov. Sta. Fe, je prejšnjo soboto v kraju Laguna Paiva v prov. Sta Fe napadlo okoli 3.000 žel. delavcev. Vlak, ki je bil sestavljen iz dveh furgonov in 6 osebnih vagonov, so najprej obsuli s kamenjem, nato pa z zažigalnimi snovmi. Policija, ki je spremljala vlak, je nahujskano množico skušala razpoditi s solzivim plinom. Ker so delavci kljub temu še naprej napadali vlak in ga nato tudi zažgali, je morala odgovoriti z orožjem. Zlasti potem, ko so začeli žel. delavci nanje streljati ter metati bombe tipa Molotov. Policija, ki je vlak spremljala, je kmalu dobila pojačanje ter iso železničarje pregnali, množica je pa kljub temu zasedla bližnjo žel. delavnico. Zaradi tega dogodka je železniška uprava vse Železnike delavnice po državi močno za-stražila z oddelki orožnikov.
rezultat sam kaže, da so bile moči izenačene in se utegne zgoditi, da bo prihodnjič rezultat obraten. Obe ekipi pa morata še precej vaditi, toda za začetek sta pokazali kar dovolj.
Za zaključek je sledila tekma v odbojki med moštvom iz Adrogueja in SFZ Morona. Obe moštvi sta bili zelo pomlajeni, vendar ni bila zaradi tega igra nič manj zanimiva; da, bila je zelo napeta od začetka do konca. Obe moštvi sta pokazali precejšnjo mero viigranosti, odlično prstno tehniko in požrtvovalnost. Gledalci so navdušeno spremljali razvoj tekme in navijali zo svoje „barve“. Rezultat igre sam pove, da sta bili obe moštvi izenačeni, in če bi zmagalo moštvo iz Adrogueja, bi bil rezultat tudi pravilen, če bi bil možen v odbojki neodločen rezultat, bi še najbolj odgovarjal dogodkom na igrišču. Sreča pa je bila naklonjena moštvu ¡SFZ Morón: 15:12, 12:15, 20:18. Za SFZ Morón so igrali Vivod, Kralj, Mehle, Mežnar, Modic, Selan in Poglajen, za Adrogué pa Troha, Vivod II., Sušnik, Žakelj I. in II. in Jarc. Tekmo je sodil Bine Magister. Po nastopu se je gledalcem mredstavil novi slovenski orkester Triglav, ki ga sestavljajo brata Benedičič, brata Grom in Kunčič in poskrbel, da so prišli na svoj račun tudi plesalci. Za pijačo in jedila je tudi bilo poskrbljeno, saj so dekleta in fantje gostom pridno stregli.
Henry Taylor
„Proti pomori Jugoslaviji4*
130 Sabre-jetov, naših modernih vojaških zrakoplovov, ki jih hoče Tito, in vežbanje njegovih rdečih letalcev v Te-xasu je zopet kakor adagio v deželo sanj.
iS	tem enostavno kopičimo še več izgube na vrh vse polomije s pomočjo Titu v znesku dveh tisoč milijonov dolarjev denarja amerikih davkoplačevalcev, ki smo mu ga že poslali. To znaša pet krat toliko kot zaslužimo na leto pri izvozu našega tobaka, ki je med najboljšimi artikli, ki nam služijo dolarje v inozemstvu. Dajali smo dolarje, kjer bi smeli dajati le desetice.
Resnična važnost vse te reči je vsekakor v tem, da osvetljuje potrebo po temeljitem pregledu, reviziji in takojšnjih spremembah celotnega našega programa zunanje pomoči
Tito, ki je zaklet komunist, prav gotovo ne misli, da bi se kdaj beril na naši strani; nič bolj, kot je kdaj mislil znani zlikovec John Dillinger sodela-vati s FBI. če bi res prišlo do vojne in bi se Tito pojavil izza svojih južnih okopov, bi mi bili lahko srečni, če ne bo uporabil našega orožja za napad na Italijane.
Da more človek soditi zapravljanje in nič vredno tratenje denarja naših davkoplačevalcev, mora iti v Jugoslavijo. Sicer je nemogoče verjeti kolika polomija je to. Tu je največja dežela na Balkanu. Nekaj večja je, kot new-yorška država in Pennsylvania skupaj. Po prirodi je t0 eden najbogatejših evropskih vrtov.
Jugoslavija ima velike množine lesa za izvoz. Dalje ima velike naravne zaklade boksita, kakršni so redki v Evropi in dragoceni za svet, ki potrebuje aluminij. Ima dalje premog, železo, zlato, baker, cink in dokler ni bilo Tita, je bila tudi med največjimi izvozniki žita. Dežela je normalno 80% poljedelska.
Če upoštevamo sedanjo zboljšano tehniko rudarjenja in druge nove tehnične pripomočke, je sedanje uboštvo Jugoslavije, dejansko le revščina, ki jo ustvarja Titov komunizem. Če nameravamo podpirati ta sistem vse naše življenje, lahko kar vržemo našo državno blagajno v Atlantski ocean, pa bo opravljeno.
Po ruskem vzorcu — v Stalinovem sistemu se je Tito naučil vsega kar zna — je razdelil Jugoslavijo na šest „neodvisnih republik“.
Množice komunističnih delavcev in partijskih uslužbencev dobe prvi delež amerike pomoči. V eni sami skupini, ki dela načrte v Beogradu, so pred nedavnim našteli 148 delujočih direktorjev tega urada in nad dve sto bivših direktorjev, ki še vedno prejemajo plače. Mi podpiramo več kot štiri milijone titovskih uradnikov, ki prejemajo plače kot delavci za partijo.
Tito troši največ za vojsko. Takoj za njo pa pridejo vladna poslopja. V Beogradu je ta gradbena vrtoglavica sama sebe zgradila v polom petsto tisoč milijonov dolarskih investicij, ko se je njegova obširna zbirka „belih
slonov“, ki sestavljajo njegov „novi in večji Beograd“, začela pogrezati.
Ta ogromna poslopja, ki sličijo berlinskemu Stalin Allee, naj bi bila sprejela 60.000 vladnih uradnikov in njihovih družin, skupno okoli 180.000 ljudi.
Tito sam je izbral stavbišče med rekama Donavo in Savo, v predmestju Zemun. Toda v peščenih tleh so se poslopja malo pred vselitvijo začela nagibati in pogrezati kot veliki železni čebri, če jih postaviš v maslo.
Ali pa vzemimo velike delavnice za električne dinamo stroje, Litostroj, severno v bližini Ljubljane. Ko je ta pošastna spaka bila končno gotova, je njenih 1400 delavcev proizvedlo po eno kompletno aparaturo turbin na vsake dve leti. Vsaka stane 50 krat toliko, kolikor bi bil Tito plačal, če bi bil iste stroje kupil v Italiji, Švici ali pa v Združenih državah.
Komunisti vedno hočejo industrializirati vsako deželo, pa naj bo industrializacija še tako neprimerna. Po njihovem je osnovno to, da so tovarniški delavci najbolj pripravne množice za njihovo nadzorstvo, najlaže jih je obvladati. V tem Se ločijo od kmetov.
Tako je tudi Tito gradil po političnih vidikih propagandne tovarne, brez ozira na resnične potrebe. Take tovarne so po celi Jugoslaviji: za optične predmete, instrumente, tekstilije, foto-grafične potrebščine in druge. Vsaka je kronana z veliko neonsko razsvetljeno rdečo zvezdo in geslom, „Živio Tito“.
Ta lažniva industrializacija je napravila dvojno škodo dobremu, pridnemu prebivalstvu (in ameriškim davkoplačevalcem). To je namreč pripeljalo na tisoče kmetskih delavcev v mesta. Veliko jih je tam brez dela, namesto, da bi pridelovali hrano. Osnovni vzrok, da se Jugoslavija mora ponovno obračat: na nas prošnjo za žito, je v tej komunistični zmedi in ne v ujmah. Edina lakota, ki jo Titovo ljudstvu čuti, je lakota po svobodi. Kajti komunizem ne dopušča udeležbe na bogastvu, dopušča le udeležbo v uboštvu.
Kljub vsemu Tito obvladuje vojsko, tajno policijo in preskrbo s hrano. To so tri osnovne klasične potrebe vsake diktature.
Zato lahko molze Jugoslavijo za komuniste in ostane na oblasti. Med tem pa sam živi v neizmernem veličastju in objestnosti, kakršne ni kazal poprej nikdar niti najbolj divji balkanski kralj.
(Cleveland Press, 25-X-1961).
Xl7. Kongres Mednarodne unije
v v
krseanskik demokratov v Eiuzernn
V dneh od 12. do 14. oktobra se je v Luzernu v Švici vršil 15. kongres Mednarodne unije krščanskih demokratov.
Odlično organizirani kongres je namesto predsednika Mednarodne unije in belgijskega min. predsednika Theo Le-fevrea, ki se odprtja ni mogel udeležiti in je na kongres prišel šele naslednji dan, odprl generalni tajnik švicarske konzervativne krščanskosocialne stranke dr. Martin Rosenberg, ki je navzoče delegate opozoril, da so se prav v Luzernu delegati evropskih krščansko-de-mokratskih strank sešli pred 15. leti in tam dali spodbudo za ustanovitev sedaj močne in vplivne kršeansko-demo-kratske unije. 15. kongresa se udelu-žuje kakih 200 delegatov iz 22 držav, med njimi vodilni evropski politiki, ki nosijo odgovornost ne samo za posle lastnih držav, ampak sega njih vpliv preko lastnih drž. meja. Te, vse ostale delegate, med njimi predstavnike begunskih strank iz držav za- železno zaveso ter predstavnike raznih evropskih ustanov, kakršne so Evropski svet, Premogovna in jeklarska skupnost in Skupni evropski trg, je dr. Rosenberg iskreno pozdravil, nakar je kongres po pozdravnih besedah predsednika švicarske konservativne krščanskosocialne stranke dr. Tenchia in nizozemskega ministrskega predsednika De Quaya, začel s svojim delom.
Krščanske demokratske stranke so v mnogih evropskih državah že dolga leta odgovorne za vodstvo državnih poslov, kar prinaša nevarnost, da bi v svdjcm vsakdanjem političnem delu mogle pozabljati na duhovne osnove krščansko-demtokratske politike. Zato si je 15. kongres kot glavno temo svo-
jih razprav izbral prav to temo, ki jo je temeljito obdelal generalni tajnik Mednarodnega kriščansko-demckraitične-ga študijskega in dokumentacijskega centra v Rimu dr. K. Hahn iz Nizozemske. V svojem predavanju je krščanskim strankam pokazal novo in za evropske narode izredno važno nalogo, da se namreč v času splošnega izenačevanja, demoralizacije in materijalizacije zavzamejo za prvenstvo duhovnih, svetovnonazorskih vprašanj in višjih nematerialnih vrednot. Kot razlog za potrebo po močni ideološki usmerjenosti in jasnosti je navedel kritično in deloma nezainteresirano stališče mlade generacij te, duhovno borbo s komunizmom in pa širjenje krščanske demokracije preko evropskih meja, zlasti v države Latinske Amerike in Afrike. Če se hočemo zoperstaviti komunizmu, nam je potrebna vseobsegajoča duhovna, zamisel, bistveno drugačna predstava človeka kot osebe, družbe gospodarskega in socialnega sožitja in osnovnih vrednot življenja. V Afriki in Latinski Ameriki je krščansko - demokratsko gibanje že opravilo vzgledno pionirsko delo in tu gre za to, da tem državam pokažemo, kaj je krščanska demokracija, kaj je ustvarila in kaj si postavlja za cilj, da bi tako ustvarili resnično alternativo materialističnemu komunizmu. Središče krščanske demokracije je človek. Krščanska demokracija je politično gibanje, ki izhaja iz človeka in - služi človeku. Krščanska demokracija hoče ustvariti človeško družbo, ki bo posamezniku omogočila popolni in svobodni razvoj svoje osebnosti in nobena gospodarska, davčna, poljedelska ali šolska politika tega o-snovnega načela ne sme spregledati. Predavatelj je nato obširno govoril
o človeški družbi, kakršno si na osnovah krščanstva zamišlja krščanska demokracija, in o načelih krščansko-de-mokratične kulture, gaspodarsko-social-ne in mednarodne politike.
Poročilo o mednarodnem političnem položaju je podal francoski parlamentarec in tajnik Mednarodne unije krščanskih demokratov Jean Seitlinger iz Pariza. Zaradi vse premnogih žarišč sedanje svetovne poltike se je referent omejil na štiri vprašanja, s katerimi Se bori sedanja mednarodna politika: na evropsko integracijo, na berlinsko krizo, na krizo v Združenih narodih in na razvoj mladih, izvenMokovskih držav.
Čeprav so se kongresa udeležili tudi zastopniki afriške in latinsko ameriške krščanske demokracije, je le bil kongres predvsem evropskih krščanskih demokratov. Zato je razumljivo, da je veliko pozornost zbudil referat predsednika izvršne komisije Skupnega evropskega trga prof. Walterja H.allsteina 0 evropski gospodarski skupnosti. Rimska pogodba, s katero je bil ustanovljen Skupni evropski trg, je že rodila bogate sadove v gospodarskem in političnem življenju Evrope. Pripomogla je k resnični solidarnosti v Evropi. V prvih štirih letih skupnega evropskega trga se je trgovina med šestimi članicami podvojila, silno pa so se dvignile tudi investicije. S povezavo prej ločenih trgov, z racionalizacijo, specializacijo in koordinacijo se je povečala konkurenčna sposobnost gospodarstva držav članic. Vsega tega niso dosegli s pritiskom, marveč s carinsko unijo, ki se naj vse bolj razvija v gospodarsko unijo, ki naj končno omogoči svobodno premikanje kapitala in delovno sile. Končni rezultat naj bo popolna stopitev sedanjih gospodarstev posameznih članic. To povezovanje po-sameiznih narodnih gospodarstev pa je bistveno politični proces. Gospodarska politika ni nobena tehnika ali teorija, ali ideologija, ampak realna politika in celo bistveni del današnje državne notranje politike. Gospodarska politika skupnega evropskega trga nujno vodi k politični solidarnosti in v danem trenutku nas bo dovela tudi k skupni zunanji, kulturni in celo obrambni politiki. Skupni evropski trg kot tesno povezana celota pa ni odtrgan od zunanjega sveta. Tudi skupni evropski trg je živa politična zveza, ki se mora sporazumeti z drugimi političnimi skupinami in z njimi skupaj živeti. Skupni evropski trg se noče izločiti iz večjih političnih povezav in ni nikako zanikanje večjih organizmov. Skupni evropski trg noče gojiti nikakega evropskega egoizma. Ko bo evropska integracija izvedena, bo veliko doprinesla k dobremu redu v svetovni politiki. Rešiti moramo še težka vprašanja. Eno izmed njih je vprašanje poljedelstva in njegovih previškov. Toda največja nevarnost je komunizem. Za boj proti njemu se mora Evropa pravilno organizirati. Glas Evrope se mora slišati na velikih mednarodnih forumih. Zato pa se morajo zastarele oblike prilagoditi zahtevam atomske dobe in svet trpi, ker Evropa še ni močan, združen faktor.
V debato, ki je sledila tem trem glavnim referatom je poseglo mnogo
govomikoiv, med njimi tudi zastopnik krščanskim demokratov v Venezueli M. Turron vn predsednik Krščansko-demo-kratske stranke v Argentini M. F. Ra-mos Moji a, ki sta se oba pohvalno izrazila o solidarnosti med krščanskimi demokrati samimi in med krščanskimi demokrati in mainjrazvitimi državami sveta, ki jo je kongres pokazal.
XV. kongres Mednarodne unije krčanskih demokratov je zaključil njen predsednik belgijski ministrski predsednik Théo Lefèvre, ki je ponovno opozoril na glavne nevarnosti, ki sedaj grozijo človeštvu — od motenj v zvezi z Berlinom in novih jedrskih poskusih do komunistične infiltracije na afriški in južnoameriški kontinent. Ob koncu svojega govora je pozval vse krščanske demokrate in vse ljudi dobre volje k splošni svetovni solidarnosti, ki naj sega preko meja jezika, kulture, rase in verskega prepričanja.
Kongres je sprejel resolucijo, ki pravi med drugim:
„Kongres ugotavlja, da je edina učinkovita alternativa komunistični ideologiji in njeni zahtevi po svetovni nadvladi politika, ki izhaja iz krščanske odgovornosti.
„Kongres poudarja, da more samo politika, ki spoštuje človeško osebnost in v enaki meri brani svobodo in socialno pravičnost, uspešno nastopiti proti izzivanju komunizma“.
„Kongres ponovno izjavlja, da vsakemu narodu priznava pravico do samoodločbe in do svobodnega oblikovanja svojega državnega in družbenega življenja. kakor zaheva listina Združenih ■narodov“.
Kakor prejšnjih kongresov, se je tudi tega kongresa udeležila delegacija Slovenske ljudske stranke, člani delegacije ,so tudi to priložnost uporabili za sklepanje novih poznanstev. Novim prijateljem so mogli tolmačiti stanje v domovini in tudi položaj slovenskih narodnih manjšin, Zlasti na Koroškem.
Po kongresu sta je vršila še sestanek Mladinske organizacije Mednarodne unije krščanskih demokratov in seja Kulturne komisije Unije, na kateri so delegati poročali o šolstvu v svojih državah. Deltegat Slovenske ljudske stranke je ob tej priložnosti očrtal položaj šolstva v Sloveniji pod sedanjim komunističnim režimom in ga primerjal » položajem pred vojno.
L. M.
VENEZUELA — KUBA
Venezuela je na neprestana kubans-ska izzivanja in žalitve odgovorila s prekinitvijo diplomatskih stikov s to komunistično deželo. Tako je postala že enajsta ameriška država, ki je prekinila diplomatske 'stike s Castrovo Kubo. Pred njo so to storile ZDA, Honduras, El Salvador, Guatemala, Haiti, Nicaragua, Paraguay, Peru, Dominikanska republika in Costa Rica. Ekvatorska republika je pod prejšnjim predsednikom dr. Velascom Ibarrom proglasila kubanskega predstavnika za nezaželeno osebo. S Kubo 'pa vzdržujejo redne diplomatske odnose še naslednje ameriške države: Argentina, čile, Brazil, .Meksiko, Ekvatorska republika, Uruguay, Ko-' lumbija in Panama.
Rudolf Smersu
SÎIwwiisIsîi legffjp.
In Sajetov „Belogardimem^
V	letu 1951 je Franček Saje napisal debelo knjigo „Belogardizem“. Ta knjiga je leta 1952 izšla v drugi dopolnjeni izdaji.'Tej knjigi bi morala slediti knjiga „Domobranstvo“, toda do danes še ni izšla. Zanimivo pa je tudi to, da so „Belogardizem“ doma potegnili iz prodaje.
V	„Belogardizmu“ je skušal Saje dokazati protinarodni in izdajalski značaj slovenskega odpora zoper komunizem na eni strani in „čisti“ protioku-patorski in narodno osvobodilni značaj partizanske borbe. Ko je knjiga izšla, so razni kritiki izrazili mnenje, da je sicer Saje v svoji knjigi nagrmadil obi-
lo gradiva, da pa bo pazni in objektivni bralec kljub raznim ponarejenim in neverodostojnim listinam vendar mogel izluščiti marsikatero za komuniste neprijetno resnico. Morda je v tem vzrok, da ni izšlo „Domobranstvo“ in da je bil „Belogardizem“ vzet iz prometa.
Ko danes nekateri iz politično strankarskih razlogov tajijo sploh obstoj Slovenske legije ali jo enačijo z Mihaj-Jovičevimi četniki ali celo s „črno roko“ in ji odrekajo vse zasluge v slovenski protikomunistični borbi, potem je prav, 4& pogledamo kaj piše o Slovenski legiji eden hajbolj zagrizenih piscev zoper vse, kar se je med revolucijo Sloveniji postavilo komunizmu po robu. la obširnega poglavja, ki nosi na-
slov „Slovenska legija“ in se nahaja na str. 146 do 170, .naj navedem nekaj najbolj značilnih odstavkov, ki naj pokažejo po ustih nasprotnika, kdaj je nastala in kaj je bila Slovenska legija.
Saje pravi: „Slovenska ljudska stranka je dne 29. maja 1941 osnovala Slovensko legijo. Za vodjo SL je vodstvo SLS določilo Rudolfa Smersuja, ki so mu pomagali dr. Albin šmajd, ing. Jože Sodja, kaplan Andrej Križman, Slavko Češnovar, kasneje kaplan Frane Malovrh, kaplan Tone Duhovnik, dr. Ludvik Puš, Milan Finec, Milko Pirih, Iv0 Kermavner in kaplan Henrik Goričan. Ti ljudje so predstavljali mladinsko organizacijo Slovenske ljudske stranke, klerikalno Kmečko zvezo, zeleno Zvezo združenih delavcev, ki je bila slovenska veja Cvetkovičevega Ju-gorasa in Zvezo fantovskih odsekov ali tako imenovane slovenske fante.“
Ta Sajetov odstavek je točen razen v datumu (stati bi moralo aprila 1941) in v trditvi, da je vodstvo SLS ustanovilo SL. 'Ustanovile so jo na svojo pobudo slovenske katoliške mladinske organizacije, o čemer je bil obveščen dr. Natlačen. 'Ne omenja pa Saje na tem mestu, da je bil takoj po ustanovitvi povabljen v odbor SL tudi zastopnik slovenskih visokošoTcev, članov akad. kluba „Straže“ g. Franc Časar, ki se je ali sam ali pa po zastopniku udele-
ževal sej in dela SL vse do svoje tragične smrti (v septembru 1943).
Saje nadaljuje, da je vodstvo SLS začelo organizirati v glavnem člane Katoliške akcije in funkcionarje klerikalnih društev v skrivne trojke. Vaške trojke so bile podrejene občinskim trojkam, te okrožnim vodstvom in končno glavnemu vodstvu legije, člani SL so morali priseči takole:
„Jaz N. N. prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom od danes dalje zvest član Slovenske legije, katere namen mi je znan, da se bom boril in delal po svojih močeh v njenem okviru in po njenem programu za svobodo in samostojnost slovenskega naroda, da bom navodila, naročila in povelja vedno, točno izvrševal, da ne bom nikoli izdal njenih tajnosti, njenega obstoja, njenega dela in njenih članov. Zavedam se, da me čaka božja kazen in maščevanje naroda, če bi to prisego prelomil. Tako mi Bog pomagaj!“
Za tiste, ki dvomijo v obstoj Slovenske legije, bo morda važno opozorilo „Slovenskega poročevalca“ z dne 23. septembra 1941, ki ga Saje navaja na str. 148 in se glasi: „Slovenska legija — žalostni ostanki, ki jih zbirajo bivši voditelji bivše JRZ — to so sile, ki jih petokolonaši in narodni izdajalci postavljajo nasproti OF. Z njimi hočejo v korist italijanskih (in s tem tudi nemških) okupatorjev razbiti borbeno enotnost slovenskega naroda...“
Dalje navaja Saje izjavo Franca Pelka, da je bil že koncem 1941 član SL. še bolj zanimivo je pričevanje
Franca Preglja, ki ga navaja Saje, d'a so že v začetku 1. 1942 v Novem mestu tvorili Slovensko legijo: Weble, dr. Kalan, Pelko, Mihevc, Pavlič Jože in Benedičič.
Gg. Weble Demetrij in Benedičič Miha sta- v Argentini; dr. Kalan Zdravko je v Združenih državah Severne Amerike. Vsi ti in še nešteti drugi morejo pričati o tem, ali je Slovenska legija obstajala in kako je delala, morejo pričati tudi to, da SL ni bila identična s četriiško organizacijo, ki je imela svoje vodstvo in svoje edinice, da pa je bila z njo po vrhovnem vojaškem poveljstvu povezana in v prijateljskih odnosih.
Saje navaja tudi to, da se je iz raznih najdenih listin in pri zasliševanjih ugotovilo o Slovenski legiji tole: da je
n.	pr. v št. Petru pri Novem mestu organiziral SL v jeseni 1941 Franc Rataj; da je v škocijanu pri Mokronogu že leta 1941 SL organiziral župnik Ignacij Škoda; da so že poleti 1941 v št. Jerneju pod vodstvom kaplanov Kastelica in Moharja, župnika Cerkovnika in Karla Jordana (biva v Argentini) zbirali orožje in sestavljali trojke SL; da se je našel zapisnik sej SL iz meseca junija 1941, ki ga je napisal Kranner Martin (sedaj profesor v Gorici); da je Maks Cankar dne 18. maja 1942 pred' partizanskim sodiščem izpovedal, da ga je Jakoš Jože že pred enim letom pridobil za Slovensko legijo.
Dalje navaja Saje na str. 155 izjavo pok. kaplana Malovrha, da se je v Ljubljani vključil v Slovensko legijo in
da je bil povezan s Smersujem Rudolfom, ki mu je dajal naloge za pota na deželo. Dalje navaja Saje besede metliškega prošta Klemenčiča, da je bil razen kaplana Malovrha najmarljivejši kaplan Tone Duhovnik, ki je bil skupaj z Malovrhom v vodstvu SL.
Saje prinaša na str. 156 in 157 poročilo kaplana Toneta Duhovnika o mreži zaupnikov Slovenske legije if* prve polovice leta 1942. Ta mreža obsega Notranjsko in Dolenjsko. V poročilu je navedenih 61 občin in 132 oseb, ki so tvorile to mrežo in ki so pozneje skoraj vse sodelovale pri organizaciji vaških straž.
Dalje citira Saje „Svobodno Slovenijo“ z dne 22. novembra 1941, v kateri so voditelji Slovenske legije v uvodnem članku „Slovenci!“ razglasili svoje načrte; potem citira „Svob. Slovenijo“ z dne 22. maja 1942, v kateri so objavljena navodila Slovenske legije.
Na str. 162 in 163 pove Saje, da je SL ustanovila tudi dekliško in študent-sko> legijo (za srednješolce).
Na podlagi vsega gradiva, ki so ga komunisti med revolucijo in pozneje našli, je napravil Saje na str. 165 zaključek, v katerem je opisano delo posameznih odbornikov v Slovenski legiji. Za podpisanega navaja, da je Tazen vodstva Slovenske legije imel v svojih rokah tudi organizacijski referat za vaške straže.
Potem pravi Saje na str. 169, da je vrhovno vodstvo SL izdalo ukaz za splošno mobilizacijo članov SL in za
odhod v vaške straže in je pridno »e-
V
Mogeiena proslava slovenskega narodnega praznika v Kanadi
Praznik rojstva slovenske narodne svobode 29. novembra so letos proslavili z lepo proslavo tudi kanadski Slovenci. Z njo so se pridružili vse-m demokratskim Slovencem, razkropljenim po vseh kontinentih, ki so se na enak način spominjali največjega zgodovin-
skega dogodka v slovenski narodni in politični zgodovini, ter s tem potrdili voljo in odločnost dela za ponovno pri-boritev te svobode slovenskemu narodu in za njegovo osvoboditev izpod komunističnega jarma.
ZBOR ODLIČNIH GOSTOV
Mogočno proslavo je pripravilo Slovensko krščansko demokratsko društvo v Torontu. Bila je pa na sam narodni praznik dne 29. oktobra ob 5 popoldne v cerkveni dvorani na. Avenidi Manning. Je bila to prva prireditev, s katero so se predstavili slovenski krščanski de-mokratje v Kanadi ne samo slovenski javnosti v tej državi, ampak tudi kanadskim oblastem, diplomatskemu zboru in predstavnikom drugih narodnih skupin. Kajti na proslavo so prišle odlične osebnosti. Tako J. Yaremko, minister za imigracijo v ontarijski vladi
in tajnik te province, Arthur Maloney, narodni poslanec kot zastopnik zvezne kanadske vlade, Paul F. Hellyar, biv. minister in sedanji poslanec, I. Morton, poslanec. Torontski župan je bil nujno zadržan. Na proslavi sta ga zastopala občinska svetnika Harold Man-zies in Fred Beavis z gospo. Srbsko narodne skupino je na proslavi zastopal Bora Gragaševič, češkoslovaški narodni odbor pa Joseph Brousek. Proslave se je udeležil tudi vicekonzul ameriškega konzulata v Torontu I. Murphy z gospo.
ZAČETEK PROSLAVE IN POZDRAVNI NAGOVORI
Proslavo je začela godba slovenskih fantov na' odru, ki je bil ves okraišen z zelenjem in cvetjem ter slovenskimi in, kanadskimi narodnimi zastavami. V ozadju odra je bil razpet velik zemljevid sovenskega ozemlja, pred njim so pa bili razvrščeni fantje in dekleta v slovenskih narodnih nošah. Fantje so udarno zaigrali kanadsko državno himno. Ko se je navdušenje poleglo, je povzel besedo dr. Srečo Pregelj ter je najprej v angleščini, zatem pa v slovenščini pozdravil navzoče odlične goste, predstavnike slovenskih društev in organizacij ter kulturnih jn gospodarskih ustanov in zbrane številne rojake, nato pa pojasnil pomen 29. oktobra za slovenski narod.
Po njegovem govoru so fantje zaigrali slovensko narodno himno Naprej zastava Slave; nato so pa izrekli pozdrave k slovenskemu narodnemu prazniku navzoči odlični gostje. Vsi so v svojih 'pozdravnih besedah najlepše govorili e Slovencih in jih pohvalno omenjali kot najbolj konstruktiven element nove domovine. Tudi nad borl*> Slovencev za svobodo so izrekali svoje občudovanje in izražali željo, da bi slovenski narod čimprej znova zaživel v resnični svobodi in demokraciji.
Ognjevit govor je imel tudi predstavnik srbske narodnostne skupine v Kanadi, Bora Dragaševič, v imenu če-hoslovaškega narodnega odbora je pa izrekel čestitke Joseph Brousek.
PISMENE ČESTITKE
Iz urada ministrskega predsednika za Ontario:
Dragi g. 'predsednik!
Kanadčani so v zadnjih letih zvedeli mnogo o Slovencih, ki so ena izmed večjih narodnosti, ki sestavljajo Jugoslavijo.
Pred zadnjo vojno je Mio malo Slovencev v Kanadi. A tisti, ki so Mii, so opozorili Kanadčane na mali slovanski narod in na vlogo, ki jo je igral za časa slovanskih narodnostnih gibanj v bivši Avstro-0grški.
Zaradi političnih sprememb, ki so nastale med zadnjo vojno v Jugoslaviji, je mnogo tisoč Slovencev odšlo v druge dežele in kakih 15 tisoč jih je prišlo v Kanado. Danes je v Kanadi kakih 22 tisoč Slovencev in od teh jih je 8 tisoč v Torontu. Ne more se zanikati, da povojno emigracijo nd splošno in slovensko še posebno sestavljajo zelo izobraženi, politično in etnično zavedni posamezniki. Večina izmed njih se je takoj prilagodila kanadskemu načinu življenja in doprinaša svoj delež k izgradnji svoje nove domovine.
Srečen sem, da morem ob US. obletnici, ko je Slovenija proglasila neodvisnost, izraziti pozdrave vlade Kanadčanom slovenskega rodu. V dobro se jim šteje, da proslavljajo ta praznik, ker je dobro, da se spominjajo zemlje svojega rojstva. Vem tudi, da istočasno znajo ceniti prednosti in možnosti, "ki jih imajo v novi deželi upanja ‘in miru; in to pomeni mnogo v tem raz-rvanem svetu.
Vaš
Leslie M. Frast.
Telegram iz Winnigpega:
Resnično mi je žal, da se ne morem udeležiti proslave slovenskega narodnega praznika, ker se nahajam v zapadni Kanadi. Oba, moja žena in jaz, se zavedava pomembnosti tega praznovanja za svobodni svet in vam želiva obilo uspeha.
Amy and Andy Thompson, član parlamenta.
Predsednik kanadske liberalne stranke:
Slovensko krščansko-demokratsko društvo v Kanadi praznuje letos „Dan slovenske neodvisnosti“ v ozračju velike napetosti, ki jo povzroča Sovjetska zveza z eksplozijami svojih jederskih bomb.
V teh časih morajo svobodni narodi sveta vzporediti moč moralnih principov, da se javno mnenje upre temu dejanju napadalnosti in prepreči atomski požar.
Vem. da bodo vaši člani, ki so že toliko žrtvovali v borbi za mir, na ta važen dan darovali posebne molitve za mir in svobodo.
Moje najboljše želje Vam vsem,
Lester Pearson,
vodja liberalne stranke za Kanado GOVOR PETRA MARKEŠA
Po pozdravnih govorih predstavnikov kanadskih oblaasti in ustanov ter zastopnika Srbov, Čehov in Slovakov ter potem, ko so prebrali pismene čestitke, je godba najprej zaigraala tri narodne, zatem pa je stopil na oder g. Peter Markeš.
V slavnostnem govoru, polnem lepih misli, je med drugim poudarjal naslednje:
„Danes bi morali slovesno pritrka-vati vsi zvonovi po naši zemlji pod Triglavom. A oni molčijo. Ker molčijo, bi se morali Slovenci po vseh svobodnih zemljah zbirati na- slavnostna zborovanja v svojih okrašenih narodnih domovih v senci slovenskih zastav.
Slovenski narodni praznik je danes. Pred 43. leti je naš narod vstal, vstal enodušno; stopil je na lastno pot; odvrgel je s pleč nemški jarem rekoč: V družini narodov ni prostora- za gospode, ki ukazujejo, in hlapce, ki naj samo ubogajo. Člani družine narodov smo si enakopravni.
Ko praznujemo slovenski narodni praznik, se ne oziramo na tisto, kar mu je sledilo, ker ne proslavljamo kakih političnih potez ali tvorb, ki so nastale na razvalinah prve svetovne vojne. Zato tudi naša proslava nima političnega pomena ali vsebine. Pred očmi imamo naš narod iz leta 1918, njegovo enodušnost, s katero je hotel osvoboje-nje in ga pozdravljal, njegovo skoraj tisočletno voljo v vztrajanju; proslavljamo narodovo afirmacijo, s katero je dokazal svojo samobitnost in zrelost.
Pravijo, da Slovenci nimamo zgodovine. Res, od Borutove Karantanije, od Kocljeve Panonije, od 18. marca 1414, ko je slovenski svobodnjak ustoličil zadnjega koroškega vojvodo, je dolga doba in slov. zgodovina v tej dobi komaj vidna. Ni slovenskih vladarjev in vojskovodij v njej, ni slov. plemstva. Tudi ni slovenskih nasilstev nad sosedi.
Je pa nekaj drugega v tej dobi. To je slovenska zemlja in naš človek na njej, zavest svobodnjaka v njem, slovenska beseda in pesem med' ljudmi, želja ,po izobrazbi in nezlomljiva volja po- samoohranitvi ter težnja po svobodi. V zavesti ali poddzavesti je skozi ta stoletja tlel ogenj, da bi narod na svobodnih večah izbiral sam svoje predstavnike in si volil postave in da bi po svojih svobodnjakih ustoličeval vojvode. Dokaz teh svobodoljubnih teženj so borbe našega človeka proti turškim t roparjem, kmečki upori in terjanje pravic. Prvin narodne samo-
stavljalo spiske častnikov, ki so odhajali na postojanke vaških straž; da je bilo 85% komandantov vaških straž članov Slovenske legije in da je SL poslala skoraj celotno svoje članstvo v vaške straže. Slovenski legionarji so bili prvi, ki so vstopili v te novoustanovljene edinice in so postali hrbtenica vaških straž.
Toliko za danes. Lahko bi navedli še ogromno citatov iz Sajetovega „Belogardizma“, iz katerih bi se videlo, da je bilo skoraj vse delo v vaških stražah delo Slovenske legije.
Še to naj omenim, da so s Slovensko legijo sodelovali tudi visokošolci, člani akademskega kluba Straže, kar sem že zgoraj omenil. Tudi Saje govori o tem na str. 145, kjer govori o „Stražarjih“ in pravi, da so ti v „sodelovanju s Slovensko legijo vneto organizirali belogardistične oddelke in postali komandanti nekaterih belih postojank“ (t. j. vaških straž).
Gornji podatki so vzeti iz knjige, ki jo je napisal komunist Franček Saje, ki gornjih podatkov o Slovenski legiji gotovo ni napisal iz simpatij do slovenskih legionarjev.
Te vrstice naj služijo v odgovor na članek „V obrambo resnice“, ki ga je v. „Slovenski poti“ (leto IX, štev. 1-2) napisal g. Lojze Ilija. Moj stari znanec g. Ilija je zaradi nepoznanja razmer med vojsko in revolucijo v takožvani Ljubljanski pokrajini napisal v omenjenem Članku nekaj tako krivičnih sodb o
Slovenski legiji, da sem smatral za potrebno, da navajam Sajeta, ako že ne verjame svojemu staremu soborcu iz starih orlovskih časov.
'Objektivni zgodovinar bo moral ugotoviti, da je imela SL pri ustanovitvi in delovanju vaških straž največje zasluge. SL je delovala že pri ustanovitvi ;prve vaške straže na št. Joštu, o čemer more pričati v US živeči ustanovitelj te prve postojanke g. Jakob Žakelj. Prav tako pa je SL sodelovala pri ustanovitvi skoraj vseh nadaljnjih vaških straž in skoraj vsem tem je tudi preskrbela poveljnike, kar Saje pravilno ugotavlja. Podpisani sem osebno na-straže, o katerih pravi g. Ilija, da so prosil več desetin slovenskih izobražencev, da so kot častniki vstopili v vaške bile zaničevane in od nikogar priznane. Škoda, da g. Ilija ne pove, kdo jih je zaničeval in zamolčal.
G. Ilija pravi, da „nas je zdaj g. Smersu presenetil z imenom ‘Slovenska legija* in brani njeno čast“. Morda sem presenetil g. Ilijo, ostalih protikomunističnih borcev gotovo nisem presenetil, ker vsi Slovensko legijo dobro poznajo (saj celo pesem poje: Legijonarji, domobranci...). Danes še živi vrsta prič, ki so bili ali že leta 1941 navzoči pri ustanovitvi SL ali pa so pozneje z njo sodelovali. Naj navedem samo nekaj imen: ing. Jože Sodja, župnik Andrej Križman, Slavko Češnovar, dr. Ludvik Puš, Ivo Kermavner, dr. Ciril Žebot, Slavko Skoberne, Demetrij Weble, prof. Pavle Verbič, dr. Ludvik Leskovar, zdravnik dr. Janež, Jenko Jože, Bene-
dičič Miha, Berlot Viktor, Bitenc Stanko, prof. Grum Janez, Novak Zdravko, Urbančič Tone in še nešteti drugi.
G. Ilija pravi dalje, da podpisani danes imenujem majorja Bitenca za vrhovnega poveljnika Slovenske legije. Ne morem se načuditi temu nepozna-nju naših razmer doma. Danes menda ni Slovenca, ki bi ne vedel, da je major Mirko Bitenc postal v oktobru 1943 (po prihodu iz Ujetnitva) vrhovni poveljnik Slovenske legije in da je v Ve-trinju izdal naslednje povelje (objavljeno v knjigi „Vetrinjska tragedija“):
„Poveljstvo Slov. legije poziva vse svoje člane, da sd javijo pri kapetanu Žitniku radi vstopa v Slovensko narodno vojsko. Vstop v SNV je za članstvo SL obvezen. Prijava danes popoldne od 14. do 18. ure.
Poveljnik, polkovnik Mirko S. Bitenc 1. r.“
Dočim na eni strani g. Ilija ne pozna SL, pa ji skuša na drugi strani naprtiti odgovornost za „črno roko“. Morem slovesno izjaviti in sem pripravljen. to izjavo tudi s prisego potrditi, da vodstvo Slovenske legije ni imelo zveze s „črno roko“ niti ni njenega delovanja odobravalo.
Prepričan sem, da bo g. Ilija, ki sem ga vedno poznal kot poštenega človeka, spoznal, da je napravil Sloven-sk legiji veliko krivico, gotovo zaradi nepoznanja razmer. Tudi sem prepričan, da se bo sedaj o teh razmerah bolj natančno informiral in krivico popravil.
bitnosti čas ni mogel uničiti: slovenski človek jih je ohranjal iz roda v rod,
čemur se pravi čudež zgodovine, in ta čudež je pripomogel, da ' je bil prvi „29. oktober“ sploh mogoč, da so tedaj te prvine mogle slaviti zmago.
Za ta čudež slov. zgodovine se imamo zahvaliti knezu Borutu, ki se je po zmagi nad Obri odločil za zapadno orientacijo. Slovensko Karantanijo je priključil nastajajoči skupnosti zapad-nih krščanski narodov. S pokristjanjenjem so Slovenci obranili svojo državnost, socialno strukturo, pravno samobitnost in zagotovilo svojega obstanka, obstanka, ki je brez lastne državne tvorbe pripeljal do 29. oktobra 1918.
To, je prava vsebina slovenskega narodnega praznika, ko so slavile zmago prvine slovenske samobitnosti po skoraj 1000 letnem molku. Zaradi te vsebine ni čudno, da danes zvonovi v Sloveniji žalostno molčijo. Verujemo pa v zvestobo- mnogih; očetje in matere na
skrivnem govorijo svojim sinovom in hčeram. Zopet se ponavlja: iz roda v rod, ust do ust gre izročilo, v srcih tli in čaka trenutka. Stari habsburški prestol se je zrušil in narod je vstal; komunizem se bo zrušil in narod bo zopet vstal in prišel bo nov „29. oktober“.
Toda, če Slovenija danes molči, naj govorijo slovenski svobodnjaki v Kana-» di, Ameriki, Argentini in drugod. To je še poseben imperativ danes, ko peklenske sile komunizma hočejo zadušiti vsako sled svobode po vseh zemljah sveta. Zato govorimo našim otrokom; zopet naj se ponavlja: iz roda v rod, od ene narodne proslave do druge dvigajmo plamenice slovenskih svoboščin. Naj tudi drugi narodi in njih predstavniki vidijo, da smo ljudje polni domovinske ljubezni, moralnih principov, krščanske miselnosti in demokratičnega naziranja. S proslavljanjem našega narodnega praznika se torej uvrščamo v svetovno fronto svobode.
Prosmo Vsemogočnega, naj “poveliča naš svet in odreši naš rod“. (Pregelj). Nam samim pa velja: „'Svobodo znani-mo in vriskajmo v poldan, ljubezen častimo za praznik svečan...“
Izvajanja g.Petra Markeša so zbrani gostje in rojaki sprejeli z navdušenim odobravanjem.
Tudi fantje-godci so z odlično podanimi točkami, ki so razodevale melodioznost slovenske narodne glasbe, sprožili val navdušenja. Prav tako so pa tudi vsi hvaležne sprejeli zanimiva in tehtna izvajanja profesorja V. Jelinčiča o zgodovinski poti Slovencev ob pojasnjevanju s skioptičnimi slikami zemljevidov.
Mogočno proslavo je zaključila godba z udarno koračnico.
Pismo župnika Zaletela
Dragi rojaki!
Zopet sem doma na Koroškem. V Argentini pa sem preživel med vami tako lepe ure, tako smo se zbližali, da se spodobi, da vam s Koroške pozdrave pošljem. Tako vsaj veste, da sem se živ in zdrav vrnil domov, Bogu hvala!
Ko sem prihajal v Argentino in ko sem odhajal, je bilo silno slabo vreme. Vmes pa hvala Bogu skoro samo lepo vreme in veliko lepega, veselega in koristnega- Zelo sem zadovoljen, da sem prišel na obisk.
V	letalu KLM, s katerim sem se odpeljal iz Buenos Airesa v Brasi! in je prišlo iz Santiaga, je bilo ogromno tihotapskega blaga. Cariniki so v Sao Paulo odkrili 700 zlatih ur, 5.000 navadnih ur in 700 radio-transitorjev japonske znamke v vrednosti 40 milijonov cruzeiros. Lastnika pa niso dobili. Jaz gotovo nisem bil.
V	Sao Paulu sem bil le 4 dni, vsekakor premalo*. Le desetino tega, kar sem bil v Buenos Airesu-
Z letališča Voroccpos sem se z „ja-tom“ odpeljal v Evropo. Nekaj ur preše je v Brazilu zgorelo neko „jato“ letalo. Da ne bo kdo mislil, da sem v Argentini obogatil, naj povem, da sem poleg dragega prevoza z „jatom“ le za aktovko plačal 63 dolarjev. Na letališču so jo stehtali in ker sem imel v njej le diapozitive-barvne slike, je bila zelo težka in sem moral plačati, kar je preko dovoljene teže 20 kg. Salamensko drage so torej moje slike!
Nekaj čez polnoč smo «odlete: iz Rio de Janeira, ob petih (po vaši uri ob dveh) popoldne smo bili že v Parizu- Vmes ■ smo obstali v Dakarju v Afriki in v Madridu. Leteli smo v višini 12.000 m s hitrostjo 1.000 km. Bila
je mirna vožnja, le nad Pireneji je razsajal vihar in nas premetaval'.
Iz Pariza sem se peljal pravtako z „jatom“ v Monakttvo in potem z letalom prav v Celovec. V soboto, 30. septembra, sem bil že doma. Že v Argentini sem dobil sporočilo, da bom najbrže prestavljen, pa je ostalo pri starem in sem torej v Vogrčah v Podjuni.
Poleg lepih vtisov sem prinesel s poti tudi kakih 600 barvnih slik, da- bom sedaj po Koroški kazal slike iz Južne Amerike in torej seveda tudi o življenju Slovencev v Argentini. Zanimanja je že veliko. . ri
Od mnogih se v hitrici nisem mogel posloviti, naj mi o-proste! še bolj rad bi se mnogim zahvalil za tolikšno pozornost in ljubeznivost -in za vse usluge. Med najlepšimi spomini so obiski pri slovenskih šolskih tečajih. Darila otrok — Bog jim povrni! — me bodo vedno spominjala nanje. Posebna zahvala tudi nekdanjim faranom Trnovčanom, ki so mi ob slovesu pripravili tako presenečenje!
Naj' ob tem p|ozdravu še enkrat spomnim; naj bo povezava med vami in Koroško predvsem potom Mohorjevih knjig. Ob stoletnici Slomškove smrti naj bi vsi, ki Slomška častijo, podprli njegovo ustanovo, ki nam pomaga ohranjati najdražjo doto, materino besedo. Za otroke pa posebno priporočam knjigo: „Mojca bere“, ki jo. je lani izdala Mohorjeva družba. Dobite jo v Dušnopastirski pisarni.
Prisrčen pozdrav vsem, s katerimi smo se spoznali osebno ali po slikah naše Koroške: Roža, Ziie in Podjune, kjer škofu Rožmanu zibka tekla je; tega kraja jaz pozabim ne!
Vinko Zaletel
DR. KOMAR NA DRUGEM SESTANKU ARGENTINSKIH KAT. VODITELJEV
V Buenos Airesu so s,e v času od 2. do 5. novembra sestale odlične osebnosti argentinskega katoliškega tabora. Je bil to že II. sestanek odnosno posvet in izmenjava misli kat. voditeljev o perečih vprašanjih sodobne družbe. Na njem je vidno sodeloval tudi Slovenec dr. Milan Komar, -redni vseučiliški profesor na katoliški univerzi v Buenos Airesu.
Na dnevnem redu so bili naslednji referati: Ideje na svetu, Mednarodne politične sile na svetu, Ideje v Argentini, Gospodarsko-socialni položaj na
svetu, Vprašanja Južne Amerike, Politične sile v Argentini itd.
Dr. Milan Komar je imel referat o Idejah na svetu. Iz njegovega govora je objavil izvleček med drugim veliki buenosaireški jutranji dnevnik La Na-cion, kar gotovo potrjuje dejstvo, da so bila tudi tokrat izvajanja našega rojaka temeljita, zanimiva in sodobna ter so ga znova pokazala kot moža, ki povsem obvlada svojo znanstveno stroko. K uspehu, ki ga je dosegel tudi na II. sestanku kat. voditeljev, mu iskreno Čestitamo.
KAJ PRAVITE?
Dragi gospod urednik!
Ob nedavnem obisku pri nekih znancih sem videl čudovito lepo fotografijo-razglednico Ljubljane, ki so jo svojci teh znancev poslali v pozdrav iz domovine. Znanci so mi rekli, naj razglednico pogledam tudi na drugi strani. Tam pa sem z začudenjem bral, da -je razglednica „Izrada Putnik-Za-greb Foto-slušba“ in pa .„Tourist Office Putnik, Zagreb, Jugoslavia“, ob tem pa zaščitno znamko Putnik Zagreb.
Ker sta na razglednici dve znamki
po 15 dinarjev, na katerih je za dvajsetletnico vojne prikazana podoba moža z dvignjenimi rokami, sklepam, da ta mož predstavlja slovenske fotografe v domovini, ki s0 se vdali v usodo in „digli ruke od švih zemaljskih vlasti“, kakor so nekoč med vojno govorili.
Res ne razumem, da v Sloveniji ne bi bilo več fotografov, in še manj razumem, kako da v Sloveniji ne znajo delati več razglednic, ko smo vendar v „stari, gnili Jugoslaviji“ bili svetovno priznani mo is tri v fotografiji.
Kaj pravite, gospod urednik ?
PAVLE RANT
Deveti socialni dan v Argentini
Stalni odbor za socialne dneve v Argentini je letos pripravil že deveti socialni dan. Bil je v nedeljo, 12. nov. t. 1. v Slovenski hiši. Začel se je z mašo, ki jo je imel g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem govoru je razvijal misli o pomenu socialnih dni in pokazal, kako je Cerkev vedno dajala pobude za pravično ureditev odnosov in razdelitev materialnih dobrin med ljudmi.
Zborovanje samo je pa začel predsednik stalnega odbora za prirejanje socialnih dni Avgust Horvat. Po pozdravu vseh, ki so prišli na socialni dan, je povedal, da je med letom iz zdravstvenih razlogov odstopil dosed'. predsednik stalnega odbora za socialne dneve Janez	Majeršič. Pet	let	je	vodil ta
odbor ih	pet socialnih dni	je	bilo pod
njim. Zahvalil se mu je	za	vse delo, ki
ga je tu	opravil, zlasti	pa	že	prej do-
ma, kajti Majeršič spada med stare borce za uveljavljenje krščanskih socialnih načel v privatnem in javnem življenju. Želel je samo, da bi med rojaki našel veliko posnemaleev.
Avgust Horvat je tudi povedal, da je tajniško mesto v odboru za socialne dneve prevzel Stanko žužek iz mlajše generacije, zatem pa komemoriral smrt biseromašnika Antona Merkuna, ki je bil vnet Krekovec in ni samo neprestano
širil krščanskega socialnega nauka, ampak ga tudi uresničeval.
V	nadaljnjih izvajaanjih je naglašal, da je bila doma pred dobrimi 60 leti prava pomlad. V smislu določil papeških socialnih okrožnic je bilo vse na delu, da je z njihovim duhom preobrazilo slovensko domačijo ter ljudi. Vsem je bil;, znan socialni nauk Cerkve. Potreba po poznanju tega nauka je v izseljenstvu še večja. Zato tudi to vprašanje na dnevnem redu devetega socialnega dne.
V	predsedstvo zborovanja so bili zatem 'izvoljeni: predsednik Aleksander Majhen ter gdč. Mija Markež, Maks Osojnik in Stane žužek.
Glavno predavanje na devetem socialnem dnevu je bilo poverjeno vseuč. prof. dr. Ign. Lenčku z naslovom „Cerkev nas uči in mi jo moramo; poslušali“. Kakor vsa njegova predavanja, je bilo tudi to skrbno pripravljeno, jasno, pregledno, polno lepih in globokih misli, s katerimi je obravnaval zaupano mu vprašanje. Začetne misli njegovega predavanja objavljamo na uvodnem mestu.
V	nadaljnjih izvajanjih je prikazal, kako je Cerkev od Kristusa naprej učila vernike določen socialni nauk. Učila ga pa vedno kot Cerkev, t. j. od Kristusa ustanovljena Mati in učiteljica. Cerkev ima nalogo in dolžnost učiti. Tej
ZBORNIK „SVOBODNE SLOVENIJE" ZA LETO 1962
JE ŽE V TISKU
Obsega 256 strani in se tiska na najfinejšem papirju. Bo lepo ilustriran ter opremljen. Vsebinsko za dosedanjimi ne bo nič zaostajal, po mnenju tistih, ki njegovo svebino že poznajo, je pa celo bojatejši.
Gradivo ZbomikaHKoledarja je razdeljeno na naslednja poglavja:
I. DOKUMENTI — RAZPRAVE — PRIČEVANJA
Dr. Milan Komar ima uvodno razpravo Drevo kot simbol. Morda je to najboljša stvar kar jih je sploh doslej napisal iz naše izseljenske problematike I. A. je prispeval razpravo „Jugoslovanska gospodarska edinost“. Kdor je bral njegove dosedanje stvari v Zbornikih, bo z zanimanjem bral tudi to in bo laže zasledoval gospodarski razvoj Jugoslavije. Dr. Miha Krek v razpravi „Usodna pomlad 1941“ objavlja večini slovenskih izseljencev še neznane uradne nemške in italijanske dokumente, ki se nanašajo na prevrat leta 1941 v Beogradu, na napad nacistov in fašistov na Jugoslavijo ter na sporazum med Hitlerjevimi nacisti in dr. Paveličevimi ustaši prvo leto vojne v Zagrebu o preselitvi 260.000 Slovencev; Dr. Jakob Hoptner — Amerikanac je napisal študijo „Jugoslavija—nevtralec: 1937“. V njej razglablja o smernicah tedanje jugoslovanske politike; Dr. Ignacij L e n Če k seznanja rojake z zadnjo papeško socialno encikliko v temeljiti razpravi „Socialna okrožnica Janeza XXIII. Mater et Magistra“; Dr. Pavel Krajnik, odličen poznavalec vzhodnih vprašanj, objavlja razpravo „Bodoči vesoljni zbor — nov korak do zedinjenja“; Mariin žekar je bil med vojno član Slovenske legije in domobranski častnik. Na dfenuncijacijo komunistov so ga gestapovci zaprli in z ostalimi odpeljali v taborišče Dachau, od tam so ga komunisti potem, ko so prevarili Amerikance, z majorjem Peterlinom, Križem in ostalimi odpeljali v Ljubljano. V letošnjem Zborniku objavljamo prvi del njegovega pričevanja, ki je grozoten prikaz grozodejstev, ki so se dogajala v tem taborišču trpljenja in smrti. Prav tako pa opisuje tudi nasilno vrnitev iz Dachaua v komunistične zapore v Ljubljano in nečloveško mučenje pod komunisti kot začetek priprave na znani božični proces leta 1945 v Ljubljani; Dr. Tine Debeljak je napisal lepo spominsko razpravo „Ob stoletnici smrti Tarasa Ševčenka, pesnika svobode“. V njej je pokazal na zveze Slovencev z Ukrajinci ravno preko Ševčenka; Dr. Ludovik Puš, tajnik CDUCE, popisuje „Deset let dela Krščanske demokracije v zamejstvu“.
njeni dolžnosti pa odgovarja v nas obveznost njen nauk sprejeti in ga v življenju uresničevati. Zatem je pobijal nazore tistih, ki trde, da se učeča avtoriteta Cerkve razteza samo na religiozno in duhovno področje in da nima pravice, ne poslanstva, ne avtoritete, učiti, soditi, zahtevati kaj na pospodarskem in socialnem področju. Na tem stališču je bil v času papeža Leona XIII. gospodarski liberalizem, pozneje pa so to pravico Cerkvi odrekali in ji odrekajo razni totalitarizmi. Ista miselnost je pri komunistih. Proti takim zmotnim nazorom so veliki socialni papeži zadnjih desetletij znova in znova poudarjali pristojnost Cerkve na gospodarskem in socialnem področju. Zatem je poudarjal, da je res poslanstvo Cerkve nad-zemsko, t. j. voditi ljudi k Očetu, v zveličanje, a tja vodi ljudi, ki žive na zemlji in med tem, ko žive na zemlji. Pot k Očetu vodi skozi naše zemsko življenje in Cerkev nas v tem zemskem življenju vodi k Bogu. Bog sam pa je razodel, d'a je ta pet le ena: da vse svoje življenje uravnavamo po božji zamisli in volji, t. j. da so vsa naša zavestna, svobodna in odgovorna dejanje, na katerem koli področju našega udejstvovanja že, tudi na gospodarskem, socialnem, tehničnem, političnem itd. v skladu z božjo voljo, in ne v opreki z njo. Kaj pa je v skladu Z božjo zamislijo in voljo, nas uči Cerkev in sicer za vsa področja našega življenja. Tako ima Cerkev pravico, dolžnost in avtoriteto tudi na gospodarskem in socialnem področju učiti, avtoritativno razsojati, ne kaj je gospodarsko pravilno, pač pa kaj je v gospodarstvu nravno pravilno, nravno dobro, v skladu s pravičnostjo in ljubeznijo.
V nadalnjih izvajanjih je predavatelj lepo prikazal, kako je Cerkev vedno to nalogo vršila od svoje ustanovitve do najnovejših časov. Povedal, kako se je Cerkev vedno prizadevala za nravno obnovo ljudi, brez katere praktična rešitev socialnih problemov ni mogoča, pokazal tudi na veliko vlogo Cerkve v teoretičnem reševanju soc. problemov. Ni samo zgradila splošno teorijo pravičnosti, ampak jo skuša tudi aplicirati na vedno se menjajoče časovne in krajevne razmere. Za zaključek pa zgoščeno podal razvoj kršč. socialnega nauka v Cerkvi, nato pa še enkrat poudaril na dolžnost poslušati nauk Cerkve in po njem živeti. To je storil z besedami: „Kaj nam je storiti? študirajmo socialni nauk Cerkve, posebno, kakor je podan v sodobni okrožnici Mater et Magistra, pa bomo vedeli, Cerkev nas uči in kaže pot našemu delu. Treba je le prisluhniti — in začeti.“
iZ navdušenim odobravanjem so navzoči sprejeli lepo podano predavanje ter so bil govorniku hvaležni za lepe misli, ki jim jih je povedal.
Skrbno je bilo sestavljeno tudi predavanje Franceta Perniška. Imelo je
naslov „Kaj nas uči nova okrožnica Janeza XXIII. Mati in Učiteljica“. V njem je podal glavna določila te zadnje papeške socialne okrožnice.
iP0 odmoru je imel Rudolf Smersu še tretji referat „živimo po socialnem nauku Cerkve“, nakar so bile sprejete resolucije IX. socialnega dne.
RESOLUCIJE IX. SOCIALNEGA DNE
1.	Reševanje socialnih in gospodarskih problemov zavzema v sodobnem življenju izredno važno mesto. Na tem področju ¡se danes odločajo boji med različnimi svetovnimi nazori, ki so idejna podlaga konkretnih rešitev.
2.	Načelna regitev osnovnih socialnih problemov je samo ena, kot je resnica le ena. Pot do nje nam kaže Cehkev.
3.	Cerkev ima pravico in dolžnost učiti vernike tudi na socialnem in gospodarskem področju, zato so verniki dolžni poslušati njen nauk, prevzeti ga in se ravnati po njem.
4.	Katoliška Cerkev je za reševanje socialnih problemov že veliko storila. Nova socialna okrožnica papeža Janeza XXIII. Mater et Magistra je ponoven dokaz zato.
5.	Ne more biti sodobnega katoličana, ki ne bi poznal socialnega nauka Cerkve. Poznanje tega spada nujno k izobrazbi sodobnega katoličana.
6.	Slovenci v izseljenstvu bomo zato v bodoče še bolj smotrno študirali socialni nauk Cerkve in skušali nadomestiti, v kolikor je bilo morda zamujenega v zadnjih letih.
7.	Organizacijam in društvom se priporoča, da ustanovijo posebne stalne krožke za študij socialnega nauka Cerkve in sodobnih socialnih problemov. Kjer to ni mogoče, naj se organizira vrsta predavanj, ki bodo obravnavala ta vprašanja.
8.	Posebno skrb posvečajmo socialni vzgoji mladine. Zato mladinskim organizacijam še posebej priporočamo, da se zanimajo za socialni nauk Cerkve, ga študirajo in širijo med članstvom in v okolju.
9.	Vsem članom slovenske skupnosti priporočamo, da so naročeni vsaj na eno revijo ali časopis, ki redno obravnava socialno vprašanje v luči socialnega nauka Cerkve.
10.	Slovenske časopise, revije in knjižne založbe prosimo, da objavljajo tudi članke in razprave socialne vsebine oziroma, da sociološka dela vključijo v vrsto svojih izdanj.
11.	V nobeni družinski knjižnici naj ne manjkajo socialne okrožnice papežev in knjige, ki obravnavajo katoliški socialni nauk.
Z IX. socialnega dne sta bili poslani pozdravni pismi predsedniku NO za Slovenijo dr. M. Kreku in buenoaire-škemu nadškofu kardinalu Caggianu.
NOBENE POMOČI TITU ZA KOM. PROPAGANDO
, V ameriškem senatnem pododboru za notranjo varnost so preteklo soboto proučevali poročilo, v katerem stoji, da jugoslovanski maršal Tito uporablja .ameriško pomoč za financiranje prpti-zahodne kampanje med nevtralnimi nabodi.
„Če naj bi bila preteklost dokaz za to,“ je izjavil predsednik senatnega pododbora za notranjo varnost, senator James O. Eastland, „potem nimamo nobe-.nega zagotovila za to, da Jugoslavija ne bo 130 reakcijskih letal, ki smo jih prodali njej, predala gotovim neopredeljenim državam v korist mednarodnega komunizma.“
„Mnogo denarja in materiala, ki ga pošiljamo Titu,“ je nadaljeval senator Eastland, „konča v tlkzv. nevtralnih deželah. Tito opravlja svoj posel v svetovni rdeči propagandi v teh državah in nedavni dogodki v OZN in na beograjski konferenci so dokazali, kako koristna je ta kampanja za komunistično gibanje.“
Eastland je svojo izjavo podprl s 387 strani dolgo študijo, ki jo je za pododbor pripravil dr. Karel Zalar, bivši pugoslovanski diplomat, ki sedaj deluje v washingtonskl kongresni knjižnici.
Zalar zavrača teorijo, da je Jugoslavijo možno pridobiti za Zahod in trdi, da je samo po sebi umljivo, da se bo Tito v slučaju vojne boril na strani med-parodnega 'komunizma.
, Tito je jetnik komunistične ideolo-.gije in nima možnosti, da bi iz nje pobegnil,“ trdi avtor študije. „Njegov komunizem ne bo nikdar mogel preživeti, če se bo posrečilo uničiti svetovni komunizem.“
Op. ur.: To novico je objavila ameriška tiskovna agencija AP, ki dodaja še naslednje:
San Diego, Kalifornija: Varnostna obalna služba opozarja vse prizadete, da ne bo dovolila poskusa blokiranja jugoslovanske trgovske ladje M. B. Gun-dulič, ki bo tja priplula prihodnji torek. Na to ladjo bodo naložili tovor reakcijskih letal in jih odposlali v Titovo Jugoslavijo, akcija, proti kateri najodločneje nastopa skupina, ki si je' nadela ime „Patriots Unlimited“.
V pojasnilo še tole: 130 reakcijskih letal, ki jih sedaj ZDA pošiljajo v Titovo Jugoslavijo, so po izjavah ameriških strokovnjakov za ameriške oborožene sile že zastarele in jih je bil zato Eisenhower pripravljen prodati Jugoslaviji. Tozadevna kupo-prodajna pogodba, sklenjena med ZDA in Jugoslavijo, je bila podpisana še pod Eisen-howerjevo vlado, Kennedy pa stoji na stališču, da morajo ZDA, kljub spremembi vlade in v zvezi s tem svoje zunanje politike, vse sklenjene pogodbe vestno izpolniti. ‘Zato ta zakasnela od-pošiljka zastarelih ameriških reakcijskih letal v Titovo Jugoslavijo.
n. NAŠA BESEDA IN PESEM
To je poglavje slovenskih zamejskih pisateljev in pesnikov. V njem so objavljene naslednje črtice, novele in povesti: Vinko Beličič — Šolski izlet; Lev Detela — nova slovenska pisateljska moč v zamejstvu — Prebodena tišina.; Ivan Korošec — Dragica; Marijan Marolt — Majda zaide med mobilizirance; Lojze Novak — Skrivnost trenutka in Zdravko Novak — Tri dobra luda. Pesmi so pa prispevali: Marijan Jakopič, Milka Hartman* Vladimir Kos, Humbert Pribac in Slavko Srebrnič.
III.	V SPOMIN NAŠIM MOŽEM
V Zborniku-Koledarju novo poglavlje. V njem so objavljeni naslednji spominski članki: B. R.: Pred sto leti je umrl A. M. Slomšek; P. Odilo, OFM: Gregorij — škof dveh kongresov; Joško Krošelj: Dr. Korošec v skrbi za izseljence; Kk: Dr. Kulovcu v spomin; M a r i j an Marolt: Dvajset let po smrti ljudskega bana; Dr. Filip Žakelj: Slovenski duhovnik Lambert Ehrlich (20. letnica njegove smrti); isti pisatelj: Katoliški laik Ernest Tomec (20 letnica njegove smrti)1; Dr. Alojzij Kuhar: Msgr. Franc Gabrovšek (doslej še ne objavljen Kuharjev govor ob Gabrovškovi smrti pred 10 leti); i Franc Permišek: Ravnatelj Marko Bajuk.
IV.	POGLED V DOMOVINO
Prav tako novo poglavje v Zborniku-Koledarju za leto 1962.
V	njem je najprej J. Kr. opisal zgradbo sedadnje oblasti v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo. Med drugim navaja in opisuje vse okraje v Sloveniji in občine, zadnje ljudsko štetje itd. Temu sledijo pisma in poročila oseb, ki so živele v Sloveniji vec let pod 'komunističnim režimom in so pobegnile v svobodo. Iz teh pisem spoznamo sedanje življenje v Sloveniji, tako kmečkega prebivalstva, vseučiliških študentov, verske razmere itd.
V. IZSELJENSKI LETOPIS
To zaglavje skuša biti vsako leto ogledalo življenja in dela slov. izseljencev v svobodnem svetu. Tudi za leto 1962 bo tako. Saj so v njem objavljeni članki, iz katerih je razvidna delavnost in stremljenja Slovencev v Čilu, Brazilu, Venezueli in Kanadi. Prispevki p. Bernarda Ambrožiča iz Avstralije, so vsako leto v Zborniku nad •' vse zanimivo branje. Zato boste gotovo z zanimanjem prebirali tudi njegov letošnji prispevek „O črnih Kranjcih v Avstraliji“. Rojaki po svetu vedno pozorno spremljajo borbo Slovencev za, njihove pravice na Koroškem in v Italiji. Ti so prikazani v članku Ivana Vodovnika pod naslovom „Za narodne pravice koroških Slovencev“ in Goričana pod naslovom „Goriška in Primorska, v luči dogodkov zadnjega leta“. XY pa je prispeval poročilo o nastanku „Mladinskega doma na Škorklji v Trstu“. Zdravko Nou v a k nadaljuje z objavljanjem „Knjižne izdaje zamejskih Slovencev“.
V	zaglavju je končno popisana tudi kulturna delavnost Slovencev v Argentini. Pavle Fajdiga nam popisuje nastanke slovenskih domov v Berazate-guiju, San Justu, San Martinu in Ramos Mejii. Maks Jan v Lanusu in Rudolf Hirsfchegger v Menidozi. Pavle Rant je v šest pisem zajel slovensko izseljensko problematiko v Argentini. V tem zaglavju je prikazana tudi „jelena oaza“ v Adrogueju — lO-letnica ustanovitve škofovega zavoda, opisana proslava papeških socialnih okrožnic, zlatOmašniški jubilej prelata Omana; v Clevelandu, prof. Božo Bajuk pa je popisal zadnje dneve svojega očeta, ravn. Marka Bajuka. Opisan je tudi obisk dragega gosta iz Koroške, g. župnika Vinka Zaletela Slovencev y Južni Ameriki in njegova srebrna maša v Argentini.
BRALI SMO
SVETOVNA RAZSTAVA KNJIG BREZ SLOVENSKE LITERATURE
Naš tednik — Kronika z dne 2. novembra o svetovni razstavi knjig — t. j. o „Knjižnem sejmu“ v Frankfurtu
poroča naslednje:
Knjižni sejem v Frankfurtu je največja knjižna razstava na svetu. Njegov pomen narašča od leta do leta. Med letošnjimi slovesnostmi velja omeniti počastitev državnega podpredsednika Indije, filozofa Sarvepalli Radakrshnana z mirovno nagrado v cerkvi sv. Pavla. Pravico do razstavljanja imajo samo založbe, poleg tega so dopuščene tudi ta-kozvane „nacionalne“ to je kolektivne razstave narodov oz. držav. Na letošnjem sejmu je bilo 1900 razstavljalcev od tega 1140 iz 31 tujih držav in sicer: Argentine, Avstrije, Belgije, Brazilije, Cejlona, Kitajske (Formosa), Danske, Finske, Francije, Velike Britanije, Indije, Izraela, Italije, Japonske, Jugoslavije, Norveške, Kanade, Libanona, Mehike, Norveške, Poljske, švedske, Švice, Španije, Južne Koreje, Južne Afrike, čehoslovaške, Madžarske, Sovjetske zveze in Združenih držav. Tako lahko rečemo, da so bili zastopani vsi pomembnejši kulturni narodi po knjigah v lastnih jezikih. Kljub udeležbi Jugoslavije pa knjig slovenske literature nisem mogel zazreti, kot da bi bili Slovenci narod brez književne umetnosti, narod brez lastne proze in poezije.
Jugoslavija je zastopala s 4 razstavami. Stojnica št. 707 je nosila naslov „Izdavačko preduzece Jugoslavija“: Tu si videl politično in propagandno literaturo, nekaj jugoslovanske graafike in nekaj publikacij Leksikogr, zavoda v Zagrebu, Slovenske knjige ali grafike ni bilo. Druga, stojnica je bila kolektivna razstava jugoslovanske knjige, bila
je to štev. 427 „Bücher aus Jugosla-vien“. Vsega skupaj so razstavili 125 knjig, med njimi sledeče (po mnenjn razstavljalcev) najboljše in najbolj značilne publikacije zadnjega leta: 26 žepnih slovarčkov, 21 turistične literature (vodiče, karte), 15 grafik narodnih noš južnih krajev, 10 Srbskohrvatskih pravopisov, 13 komadov srbske in hrvatske beletristike (in sicer izključno nekvalitetne), ostali del so bile knjige za praktične potrebe, vključno modo. To razstavo je v imenu Društva jugosl. založnikov organiziralo zagrebško podjetje Mladost, ki ima menda monopol na take prireditve. Ti gospodje gredo leto za letom na razne mednarodne razstave, pa vendar niso utegnili ali niso hoteli si ogledati razstave drugih narodov, da hi videli in se naučili kaj spada na mednarodno razstavo knjig.
Sorazmerno dostojna je bila razstava, ki jo je organizirala Založba Jug. akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ta je razstavljala izključno publikacije vseh treh akademij, izmed 131 del je bilo 21 publikacij Srbske akademije, 16 publikacij Slovenske akademije, večino pa so tvorile publikacije Jugoslovanske akademije v Zagrebu, torej praktično hrvatske. Toda tudi ta izbor slovenske znanstvene knjige je bil v primeri z dejansko razpoložljivim materialom zelo boren: Zbornika in nekaj tehnike, reprezentativnega dela ni bilo niti enega.
Že pred dvema letoma je pisatelj Grün v ljubljanskih „Razgledit“ ožigosal izključitev slovenske knjige iz mednarodnih sejmov, njegov glas, pa je. ostal glas vpijočega v. puščavi. Lani in letos se je v Frankfurtu ponovilo isto.
KOROŠKA
Mohorjeve knjige za leto 1962 so naslednje: Koledar, večerniška povest Lojzeta Ilije „Gospod Šimen“ I. del, „Koroški Slovenci“ pok. Fr. Erjavca 7. zv. „Fatima“ pok. Srečka Zamjena in knjiga „Auschvritz“.
Na mednarodni festival kratkome-tražnega filma v Oberhausenu v Zahodni Nemčiji sta povabljena dva kratka filma proizvodnje „Viba-film“ iz Ljubljane, Bevčeva „Cesta“ in Pogačnikova „Sestra“. Pogačnikovo „Sestro“ je nato povabil na gostovanje tudi mednarodni festival kratkega filma v Londonu, zatem pa še mednarodni festival kratkega filma v Toursu iz Francije. r,VAV.vnvv,v=v.%v.w.w,v.
Zakaj slovenske založbe ne nastopajo samostojno ?
Mednarodne razstave so pomembne, iker predstavljajo ustvarjalno delo genija naroda v določenem razdobju, zato je treba razstavljati taka najboljša dela. Tak izbor pa zmorejo le strokovno usposobljeni ljudje, ki vedo, kaj je knjiga in njena funkcija v kulturi. Poleg tega pa je potrebno, da na, tako razstavo pošljejo kot predstavnika človeka, ki je kulturno zadosti razgledan, da more obiskovalcu tolmačiti kulture in knjino proizvodnjo svojega naroda. Gospodje, ki so razstavo organizirali, so morda dobri strokovnjaki za prodajanje knjig, prav gotovo pa ne vedo, katera je najbolj pomembna in značilna knjiga ža kak narod. Če bi to vedeli, bi razstavili vsaj Andrica, Andrica v Frankfurtu ni bilo, čeprav je že več let svetovni tisk o njem pisal 'kot pisatelju, ki ima največ ¡zgledov za Nobelovo nagrado. Res jo je teden dni kasneje dobil. To dejstvo priča o kulturni ravni razstavljalcev, k: so na odlično mesto postavili, „remek-delo“ z naslovom; „Kako treba, da se žena dobro odjeva“.
Proti potvarjanju dejstev
lioneeri pevsit&tfa sham „Gallus“
Glasilo Krščanske demokratske zveze za Srednjo Evropo „Christian Democratic Review“ je v letošnji januarski številki objavilo članek Evgena Hinter-hoffa z vtisi, ki si jih je nabral na obisku v sedanji Jugoslaviji. Kot marsikateri drug inozemski časnikar, je nasedel komunistom tudi ta in je v članku objavil trditve, ki nikakor ne odgovarjajo pravemu stanju pod komunisti doma. Tako navaja, kako so cerkve lepo ohranjene, polne vernikov. Skratka: verska svoboda je doma, ker da je ostala „svoboda vere neokrnjena“.
Te trditve omenjenega časnikarja so med političnimi emigranti iz Jugoslavije vzbudile veliko ogorčenje. Zlasti med Slovenci, ki so se čudili, kako je moglo tako neresnično poročilo objaviti glasilo krščanske demokracije. Zato je tajnik Kršč. (demokratske zveze za Srednjo Evropo, dr. Ludvik Puš, napisal za „Christian Democratic Review“ odprto pismo kot odgovor na netočen prikaz položaja kat. Cerkve pod komunisti. V njem med drugim zavrača Hinterhoffo-ve napačne trditve z naslednjimi dejstvi:
„V čem je svoboda vere? Ali samo v svobodnem bogoslužju? Če bi bilo tako, bi imel pisec prav v kolikor govori o polnih cerkvah. Pa še v tem primeru bi ga jaz rad opozoril na obvestilo, ki sem ga pravkar prejel iz povsem zanesljivega vira v Jugoslaviji in
se dobesedno glasi: ....Mnogo je ljudi,
ki še izpolnjujejo, svoje verske dolžnosti, pa le na skrivaj: ponoči in skrivoma s,e poročajo, tekom noči dajejo svoje otroke krstiti in v temi prihajajo k nočnim mašam...“ Čudno je, čemu skrivaj, če je pa svoboda vere ostala neprizadeta ?
In še drugo vprašanje! Ali ne vsebuje verska svoboda mnogo več kot le udeležbo pri bogoslužju? če velika večina staršev ni zadovoljna z brezversko vzgojo in marksističnim poukom v šolah, zakaj jim ni dovoljeno imeti zasebne šole z verskim poukom? če bi Cerkev rada izdajala versko čtivo, zakaj so obsežne škofije v deželi brez vsakršnega verskega tiska? Ali more kdo govoriti o neokrnjeni verski svobodi tam, k jed vladajo take razmere?
Trdno sem prepričan, da nikdo ne more vztrajati pri trditvi, da je verska svoboda ostala neokrnjena in da je brez-verstvo le še prazna rečenica v deželi, kjer se poroke in krsti izvršujejo v temi in kjer o verskem tisku, zasebnih šolah z verskim poukom, cerkvenem premoženju in podobno ne more biti govora.
Ali smem tedaj, na podlagi teh maloštevilnih pa nespornih dejstev, izraziti svoj velik dvom v objektivnost in resničnost Hinterhoffovih trditev glede verske svobode in brezverske usmerjenosti jugoslovanskega režima? Kako je mogoče po vsem'tem zanesti se na resničnost ostalih trditev o položaju v Jugoslaviji, ki jih iznaša avtor članka, ki tako nepravilno piše o verski svobodi v tej deželi?“
Dr. Pušev odgovor Hinterhoffu je glasilo Krščanske demokracije objavilo s pripisom, „da je Evgen Hinterhoff vnanji sodelavec lista Review in njegov članek o Jugoslaviji razodeva njegove osebne vtise in presojo ter v nikakem
pogledu ne predstavlja mnenja in pogledov urednika ali izdajatelja lista, ki je Krščanska dem. zveza za Srednjo Evropo.
Hinterhoff je na dr. Puševo odprto pismo odgovoril in se skušal braniti. List Review je njegov odgovor objavil samo v kratkih izvlečkih, pač pa je natisnil še celotno dr. Puševo protestno pismo uredniku revije, dr. Bogomiru Bunža v Parizu.
V	tem pismu tajnik GDECE dr. Puš protestira proti objavi Hinterhoffovega članka takole:
,.če je g- Hinterhoff hotel vnovčiti svoj spis nekomu, naj bi bil izbral kak angleški laboristični list, ki sledi politični liniji pok. Bevana. Jasno je, da so njegovo potovanje v Jugoslavijo pripravile ondotne komunistične oblasti, kakor je razvidno iz dejstva, da so mu ondi dali priložnost imeti predavanje na Institutu za zunanje zadeve v Beogradu. Kot takega so ga obkrožile osebe iz vladnih krogov in ga nagnile in usposobile pisati o važnih zadevah javnega življenja v tej deželi na način, ki bo v skladu s komunistično propagandno linijo. Pod Vašim okriljem je opravil naravnost odlično delo v tej smeri. Govori n. pr. o verski svobodi, komunistični moralni pravici do vodstva dežele (potem ko je bil umorjen Mihajlovič, mnogo drugih gverilcev in stotisoče nedolžnih ljudi), o popolnih parlamentarnih ustanovah, kjer ne more biti sprejet noben zakon brez vročih debat (ne omenjajoč, da so debaterji samo komunisti in njih priprežniki), o Titovi nesporni želji, da ne išče vodilnega mesta v nobeni mednarodni grupaciji (kar je enostavno smešno!) in tako dalje. Vse to prikazuje v splošnih (generalnih) potezah in napravlja vtis, da so te stvari kratko malo resnične.
V	imenu in zastopstvu moje stranke in mojih rojakov v begunstvu in v domovini ostro protestiram pioti objavi Hinterhoffovega članka v listu Review . in Vas smatram odgovornega za veliko j napako. Jugoslovanski komunisti bodo ; sedaj srečni: treba jim bo le ponatis- < niti nekaj stavkov iz Hinterhoffove štorije, pa bodo pomirili podjarmljene narode v Jugoslaviji naj bodo srečni, da lahko žive pod komunizmom, ki ga tako zelo poveličuje celo ‘klerikalni’ begunski list katerega izdaja mednarodno ‘klerikalno’ gibanje v katerem sodelujejo tudi Slovenci. Nič zato, če so ugotovitve napačne — javno jih je priobčil list, brez pripombe glavnega urednika, ki predstavlja svetovno krščansko demokracijo.
... Prosim Vas, da priobčite v prihodnji številki Vašega lista priloženo odprto pismo uredniku, ki obravnava le en sam predmet: svobodo vere. Na ta način bodo bralci opozorjeni, da ni vse zlato kar so našli v Hinterhoffovem članku. Upam tudi, da bo g. Hinterhoff sam spoznal, da ni zdravo govoriti o komunistično vladani deželi in njenih notranjih zadevah (celo če je njen komunizem ‘obrobnega značaja’ — marginal brand —) v posplošenih izrazih o vsem, kar mu pride pod pero, ne da bi prišel v nevarnost, da ga bodo obtožili neresničnega poročanja. Končno sem prepričan, da v bodoče ne boste dali v tisk vsega kar Vam poročajo o svojih opazovanjih ‘misijonarji’, ki jih
Bil je v nedeljo, 12. novembrt, v zavodu Marije Pomočnice, Yapeyu 132, Buenos Aires, popoldne ob petih. Trajal je eno uro in pol.
Slovenska pesem ima v tujini zelo velik pomen. Živo nas spominja na domovino, na njeno slavno in bogato preteklost. Združuje nas z njo. Odkriva nam njeno lepoto, njeno bogastvo, njene radosti in bridkosti.
Pevski zbor „Gallus“ se tega dobro zaveda. Vztrajno in tiho goji slovensko narodno in umetno pesem. S svojimi koncerti, ki jih prireja v tujini, nam ne odkriva samo lepote naše pesmi, ampak tudi poživlja, poglablja in utrjuje našo narodno zavest.
Za ta njegov koncert je posebno značilno, da je poleg mešanega zbora nastopil tudi moški in mladinski zbor. Sodelovalo je 18 pevk, 18 pevcev in 32 otrok. V mladinskem zboru imeja veliko večin0 deklice.
Spored koncerta je bil lepo izbran in pester. Po živahnem Prelovčevem „Pozdravu“ je mešani zbor zapel resno, otožno Adamičevo pesem: „Ptički lepo pojo...“ Pesem je lepo zvenela, četudi je ena izmed težjih in zahtevnih Adamičevih skladb. Opozorila nas je na rojake v domovini, ki imajo težko žalostno življenje, ker pogrešajo svobode.
S svojo „Bariloko romanco“ nas je pevski zbor spet postavil v Argentino. Peljal nas je v njen najlepši del — v bariloške gore, kjer pojo svojo veličastno pesem vetrovi in divjajo viharji. Njen skladatelj J. Osana lepo izraža v svoji skladbi „šumenje in bučanje vetrov“. „Bariloško romanco smo poslušali z velikim zanimanjem in iskrenim duhovnim užitkom.
„Himna svobodnih Slovencev“ je mogočna, težka, moderna skladba neznanega skladatelja. Vendar, če se ne motimo in če nas ni varalo uho, je nekoliko podobna prejšnji skladbi. Tudi njeno lepo, živahno besedilo je mnogo pripomoglo, da je himna dosegla uspeh. Zbor jo je tako lep0 zapel, da jo je moral ponoviti.
Po štirih pesmih, ki jih je zapel mešani zbor zelo dovršeno, je nastopil moški zbor. Zapel je: Ipavčevo „Zvezdo“ in „O mraku“, potem pa še dodal: „Oj, rožmarin“. Moški zbor nas je s svojim zelo ubranim petjem osvojil in zelo ganil. S pesmijo „Iz stolpa sem mi zvon doni“ nas je živo spomnil na domovino
smatrate umestnim pošiljati v naše domovine, ne da bi se pri tem poslužili pravice urednika, da izloči ugotovitve dvomljive vrednosti in resničnosti. Če bi pa v kakem primeru ne bili na jasnem blagovolite predložiti zadevni članek skupini dotične prizadete dežele. Na ta način bodo izostali tako nesrečni primeri kot je sedanji, kar bo koristilo našim dobrim odnošajem in bo prav tudi za Unijo.“
Tako je dr. Puš nastopil proti potvarjanju resnice o položaju pod komunisti doma ter opozoril urednika glasila Kršč. dem. zveze za ¡Srednjo Evropo ne ¡samo na njegovo pravico, ampak tudi dolžnost, da iz člankov, ki prikazujejo stanje narodov pod komunističnimi režimi izloči vse, kar bi ne odgovarjalo resnici in bi samo predstavljalo spretno zamaskirano komunistično propagando.
in na življenje, ki ga je imela, dokler, je bila svobodna. Pesem „O mraku“ so morali ponavljati.
Veseli smo bili tudi mladinskega zbora. Predstavil se nam je s svojo himno, ki jo je uglasbil J. Osana. Zbor je svojo himno lepo in prisrčno zapel. Postavil se je tudi z Bajukovo „Srce je žalostno“ in Tomčevo „Sonček čez hribček gre“. Ko .smo ti dve pesmi poslušali, nam je bilo žal, da nista bili daljši.
Mali pevci so potem zapeli še živahno, zelo razgibano Simonitijevo mladinsko skladbo: „Prišla je miška k miški v vas“, Savinovo „Stari Medo“, Simonitijeve „Gosli“ in „Cvilimožek“ ter Adamičevo „Jurjevanje“. Spremljava na klavirju je petju najmanjših pevcev dala še večjo polnost in živahnost.
V	zadnjem delu koncerta nam je mešani zbor zapel Bajukove „Svatovske pesmi iz Cerkelj na Gorenjskem“, Bajukovo „čukovo ženitev“, Pavčičevo „Narodno napitnico“ in Schwabovo „Sonček moj“. Pod vodstvom dr. Save-llija je mešani zbor vse te pesmi zelo ubrano in dovršeno zapel. Schwabovo „Sonček moj, ki je zelo zahtevna skladba, je moral ponoviti.
V
f Bi§eromasnik
V	zadnji izredni izdaji Svobodne Slovenije smo poročali, da je v Clevelandu v ZDA umrl biseromašnik Anton Mer-kun. Dočakaj je visoko starost 85 let.
Pogreb je bil v soboto 4. novembra. K zadnjemu počitku so ga položili na duhovniškem oddelku pokopališča Sv. Križe v zahodnem delu Clevelanda.
Do pogreba je pokojni Merkun ležal najprej na mrtvaškem odru v župnišču sv. Marije Vnebovzete, v petek popoldne pa so ga prenesli v župnijsko cerkev. Sem so ga prihajali kropit rojaki, prijatelji in znanci. Pevci pevskega zbora Korotan so mu zapeli v slovo žalostinko.
Dne 4. t. m. so se začele pogrebne slovesnosti ob desetih dopoldne. Duhovščina je odpela najprej žalostinke in molitve, nato pa je pokojnikov gostitelj njegov nečak g. župnik Matija Jager ob asitenci gg. Viktorja Cimpermana ter Raymo da Hobarda imel slovesno pogrebno mašio. Med njo je imel pridigo msgr. Matija škerbec. Opisal je pokojnikovo življenjsko pot in njegovo delo kot duhovnika in javnega delavca. Zlasti njegovo pridnost in neutrudnost pri delu je poudarjal.
Pogrebni maši in obredom v cerkvi je prisostvovalo 6 prelatov in nad 25 duhovnikov ter veliko vernikov. Večino med njimi .so imeli rojaki. Po cerkvenih obredih v cerkvi so možje dvignili krsto ter jo ponesli do avtomobila, zatem se je pa razvil lep mrtvaški sprevod. Do groba na pokopališču sta spremila pokojnika g. župnik Matija Jager in njegov kaplan g. Jože Godina.
Tako se je zaključila življenjska pot zanimive slovenske osebnosti.
Delovanje pok. Merkuna je bilo vsestransko. Kot vnet Krekovec je neumorno delal na širjenju zadružne misli, na ustanavljanju prosvetnih društev in graditvi prosvetnih domov, podpiral slovenske srednješolce in visokošolce, širil eirilmetodijsko idejo in trezncstno gibanje, pospeševal duhovno in kulturno rast naroda na najrazličnejših področjih, v letih pred vojno pa zlasti veliko delal na širjenju zdravstvenih zadrug
Zelo lepo je zvenela tudi zadnja narodna pesem: „Tam u dolu“, ki jo je za slovo zapel mešani in mladinski zbor „Gallusa“.
¡S tem koncertom je pevski zbor „Gallus“ počastil tudi spomin velikega Slovenca Marka Bajuka, ki je slovensko pesem navdušeno širil doma in v tujini, petindvajsetletnico smrti skladatelja Emila Adamiča in 130-letnico rojstva skladatelja dr. G. Ipavca in pisatelja Franceta Levstika, ki je napisal pesmi: Gosli in Cvilimožek.
Obisk bi bil gotovo mnogo boljši, če bi železničarji ne stavkali. Vsi pa, ki smo se mogli koncerta udeležiti, moramo priznati, da se nismo kesali, da smo prišli. Vsem prirediteljem koncerta in vsemu pevskemu zboru smo hvaležni za duhovni užitek in za lepo nedeljsko popoldne, ki so ga nam pripravili.
Tujina nas trga od domovine. Slovenska pesem, narodna in umetna, nas združuje z njo. Naša mladina bo ostala zvesta narodu in domovini, če bo znala peti naše slovenske pesmi. Zbor „Gallus“ si je zagotovil bodočnost, ker ima svoj mladinski zbor. Zato, naša pesem, brate druži, domovini vsak naj služi! Cenimo, spoštujmo in ljubimo v tujini našo slovensko pesem!	1—ar
Anton Merkun
in ustanavljanju hiralnic. Mnogo se je zavzemal tudi za varstvo obrtnih vajencev in sploh širil dobrodelnost. Pri vsem tem obširnem delu pa vedno pisal članke v razne katoliške liste in revije. Izdal je tudi vrsto brošur in knjig.
Pok. Merkun se je močno zanimal tudi za .slovenske izseljence po svetu. Bil je prvi slovenski duhovnik, ki je prišel med slovenske izseljence v Argentino. Pa vrnitvi v domovino je podal pravo sliko življenja in razmer, v katerih so morali tedaj živeti slovenski izseljenci. Zato je tudi njegova zasluga, da je za njim prišel v Argentino prvi stalni slovenski izseljenski duhovnik pok. Jože Kastelic.
Delo pok. Merkuna je tako vsestransko, da zahteva temeljite ¡obravnave ter študija. Med slovenskimi izseljenci se bo gotovo našel kdo, ki bo to delo opravil.
Slovenski izseljenci bodo neutrudnega in za vse diobro vnetega duhovnika, samaritana duhovnega in telesnega življenja, kot so ga nekateri nazivali, ohranili v lepem in hvaležnem spominu.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
V Trstu je umrla v začetku oktobra gdč. Fani Pelan. Imela je lep pogreb. ¡Saj je pa tudi bila znana v Trstu pri vseh narodno zavednih rojakih. V vseh svojih letih se je vidno, požrtvovalno in nesebično udejstvovala za slovenski krščansko in narodno stvar. Podpirala je -vse potrebne, zlasti pa slovensko šolsko mladino. Vsa plemenitost srca je posebno prihajala do izraza v težkih vojnih letih, ko so številni rojaki trpeli po raznih italijanskih taboriščih. Tedaj je sama hodila po teh taboriščih in nosila tja pakete z živili in perilom. Med komunistično revolucijo se ni dala preslepiti od varljivih „osvoboditeljev“. Odločno je stala na protikomunistični strani tedaj in vsa poznejša leta. V povojnih letih je storila mnogo dobrega tudi tistom, ki ,s,o kot protikomunisti ostali v Trstu ter tam delovali za slovensko stvar. Naj počiva v miru!
Gore -- Sjms MMantanas
Izdalo Slovensko planinsko društvo v Buenos Airesu — Uredil Robert Petriček
Po sedmih letih so spet izšle Gore, tokrat v precej drugačni obliki, kot je to bilo 1955. Razlike med obe-ma edicijama je ta, da so bile prve „Gorč“ v bistvu revija v umetniški opremi, te pa so zbirke umetnin v mapi in je tekst le v dveh seznamih: v seznamu umetnin in v seznamu vseh gorniških 'podvigov slovenskih andinistov po 1. 1955. Ta drugi seznam je anonimen, a vemo, da ga je sestavljal neumorni dr. Vojko Arko, ki je že za prvo številko napisal v pripovedni obliki „Dosedanji razvoj slovenskega- amdinizma“, Sedanji seznam je vesten, natančen z najpotrebnejšimi podatki, tudi z oznako stopenj Welzbachove lestvice in: je tako ta prispevek eden najpomembnejših naših letopisov. Že ta seznam je vreden nove številke „Gord“.
Toda vsebina teh „Gorš“ je še neprimerno bogatejša. Prvi številki so bili sicer priključeni številni exlibrisi Bare Remec, izšel je tudi članek o njenem bariloškem slikarstvu, a bila je tedaj edina slovenska umetnica, ki je s svojo umetnostjo poveličevala andinizem. Sedanja številka „Gorš“ prinaša enajst originalnih lesorezov osmih buenosaire-ških Slovencev in 15 originalnih linore-
zov, prav tako osmih slovenskih umetnikov. S svojimi izvirnimi umetninami je zastopanih vsega deset slovenskih umetnikov!
Poleg Bare Remec sta še dva, Gorše in Kramolc, ki sta delala še pred našim odhodom v domovini, sedem pa jih je v tujini, v Argentini dozorelih slikarjev. Niso jih odkrile ravno „Gore“, in je njihova dela že objavljal Zbornik Svobodne Slovenije. A prvič so zdaj „Gore“ poslale v svet njihove originalne odtise v družbi sorodnih del starejših mojstrov. Reči moramo, da se poleg teh starejših, že zdavnaj priznanih mojstrov lepo uveljavljajo, dasi so jim bile postavljene meje glede tehnike in formata, manj glede snovi in predmeta, saj ima SPD v pravilih člen, ki določa, da je naloga društva širiti tudi čut za umetnost in folkloro in tedaj niso bili gorski motivi edina zaželena snov pri tej zbirki.
Ivan Bukovec je pač eden najprid-nejših mlajših umetnikov iz šole Bare Remec in prinaša „Gozd“, „Lame“ in „Jezero Nahuel Huapi“ exlibris „Plavi-ca“. Ker je bil opetovano v Bariločah, smatramo lahko „Gozd“ za izrazit motiv tamošnjih bukovih pobočij — pobočje je tudi na lesorezu vidno — in smo po-
dobne motive že na njegovih razstavah videli. Neko fauvistično brezsenčnost smo lahko videli že na redkih predmetnih slikah njegove zadnje razstave, tembolj je ta očitna na lesorezih, ki so nekaka- belo-črna „projekcija“. Naj-očitnej-ši primerek tega je baš njegov „Gozd“; „Lame“ so zanimivo komponirane, toda tla, na katerih stojijo, so prav tako z belimi, ležečimi vrezi zajeta v kompozicijo. Dosledni realist bi napravil pokončne lise kot rast trave (prim. Kramolca!), v kateri bi se lame pasle. Brez realističnih poudarkov so tudi njegovi hribi in otoki na „Jezeru“; svetlobe in sence niso plod enotnega realističnega, niti naturalističnega gledanja; svetlobe so deloma morda res osvetljave z leve, a so tudi risarski, zelo široki obrisi, pa tudi zarisi večjih kompleksov na senčni strani. Pretežno idealistično dekorativen je njegov linorez.
(Nestor slovenskih izseljenskih umetnikov France Gorše, v bistvu kipar, a vendar kot Meštrovič tudi risar-umet-nik, je prispeval dva- ex librisa. Pač po risarskih ali miselnih spominih iz domovine spominjata na njegova zaglavja v „Ameriški domovini“, sta brez sledov njegove sedanje ekspresivnosti. Prijem gorskih motivov je nekako klasičen: predmeti v ospredju, nato hribi, bel, a močan prehod med hribi in nebom.
SL
Izredno dobrodošla sta linoreza Boža Kramolca, nekdanjega izrednega naturalista. V razmeroma mehkih prehodih belo-čmih kontrastov je še vedno isti mojster kanadskih krajin, kot jih je slikal pred' leti v olju.
Če primerjamo Toneta Kržišnika
Aconcaguo z Bukovčevim „Jezerom“, moremo reči, da se je Kržišnik mnogo bolj oprijel konkretnih hribovskih „polj“; obrisne črte so mu zgolj risarski pripomoček. Isto velja za njegov linolej.
Andrej Makek je poudaril bolj linijo stalnih formacij kot „polja“, kar je morda v zvezi z bližino predmeta. V ex libri-su je te linije še bolj igrivo podal. Zanimiva je primerjava z istim motivom Slovenskega stolpa Bare Remec v prvi številki „Gord“.
France Papež s Potresom v gorah ni hotel podati konkretnega dogodka, niti predmeta, temveč zanimivo abstraktno ■kompozicijo na skale spominjajočih skladov in linij.
Bara Remec v zadnjem času posebno v severnih argentinskih Andih išče apantnih oblik v naravnem in obdelanem kamnu, pa tudi značilnih tipov ta-mošnjega ljudstva, kar ji je že svoj čas na Danskem prineslo občudovanje ta-mošnje kritike. Morda kaže — podobno kot Kramolc — najb*lj v grafikah, da
je izšla iz poimprasionistične šole, kajti nikoli se njeni listi ne postavljajo z ostrimi kontrasti. Mehkoba njenih grafik je pač najboljša prispodoba njenega umetniškega značaja.
Darka Šušteršič je prinesel v argentinsko in posebej v tukajšnjo slovensko umetnost poseben svet sanluiških hribov, dežele prvega Slovenca v tej državi; stilno soroden Kržišniku.
Zelo značilen je Jure Vombergar s svojo folkloristično Rezijanko, ki nas spominja istega motiva v olju na zadnji razstavi umetniške šole. Presenečajo tudi linorezi z značilno arhitekturno gradnjo.
Metka Žirovnik ima strogo in smotrno komponirano krajino San Martina de los Andes in zelo učinkovito prekom-poniran indijanski ornament v linoleju.
SPD skoraj ne bi moglo lepše proslaviti svoje desetletnice uspešnega gorniškega ter umetnostnega in folklornega delovanja kot s to mapo. Da so pa „Go-ré“ tako lepo izpadle, gre poleg Bari Remec, ki jih je opremila, zasluga tudi grafičnemu podjetju Vilka Čeča, ki je lesoreze in linoreze vzorno natisnilo in tako slovenski izseljenski tisk pomnožilo s to edinstveno in po kvaliteti brezhibno edicijo.
Kupcem „Gorâ“ pa bodo v okvirjih listi lahko tudi lep okras njihovih stanovanj.	M. Marolt
OloMjce	iz
Komisije za ustavna vprašanja -v zvezni ljudski skupščini hite z delom, da bi čimprej pripravile vse gradivo za novo jugoslovansko zvezno ustavo. Sodijo, da> 'bodo o. glavnih smernicah, ki naj jih ima nove zvezna ustava, začeli razpravljati še ta mesec v zvezni ljudski skupščini, nato pa bo o njej razprava tudi v javnosti. Sedanji kom. oblastniki doma bi radi dosegli, da bi zvezni parlament začel debato o novi zvezni ustavi že meseca februarja prihodnjega leta. Konec mandata sedanjega zveznega parlamenta bi bil zaključen . s sprejetjem nove zvezne ustave. Vzporedno z novo ustavo bodo objavili tudi nov zakon o volitvah v zvezno ljudsko skupščino. Tudi v tem zakonu napovedujejo spremembe. Nov volilni zakon bo med drugim vseboval tudi določilo, da bodo v zvezni1 parlament prišli tudi delegirani predstavniki komun, organov samoupravljanja in družbenih služb, člani zveznega sveta naj bi po novem zakonu bili samo poslanci in bi morali biti oproščeni upravnih in drugih funkcij.
Vzporedno z zvezno ustavo bodo spremenili tudi ustave v posameznih republikah. Tako so tudi na septembrskem zasedanju ljudske skupščine v Ljubljani izvolili 31 člansko komisijo, ki ima nalogo pripraviti osnutek nove ustave za republiko Slovenijo. V odbor so bili izvoljeni na skupnem sestanku obeh zborov naslednji: predsednik Miha Marinko, tajnik dr. Joža Vilfan, kot člani pa Tone Bole, Rudi Čačinovič, dr. Jože Glo-bevnik, dr. Jože Goričar, Jože Ingolič, Milan Apih, Viktor Avbelj, Majda Bojc, Riko Jerman, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, dr. Sonja Kukovec, dr. Gorazd Kušej, Franc Leskošek, Stane Markič, dr. Heli Modic, dr. Jože Pemuiš, Franc Popit, dr. Miha Potočnik, Mitja Ribičič, Francka. Strmole, dr. Maks Žnuderl, Plinio Tomasmi, Vida Tomšič, Aleksandar Torok, Josip Vidmar, Janez Vipotnik in Boris Ziherl.
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 30. septembra odprli mednarodni sejem gradbeništva. Na sejmu je sodelovalo 462 razstavljalcev iz 14 držav in sicer 379 domačih in 83 inozemskih podjetij. Razstavljalci so pripeljali na sejem 1021 izdelkov. Od teh je bilo 682 domačih in 239 tujih.
Ža Titovega poslanika v Iraku je imenovan Franc Primožič.
Letošnja jesen, zlasti mesec september, je bila zelo suha. Dežja niso imeli že dolgo. Zaradi tega so vode po potokih in rekah zelo upadle. Tako je bilo ne samo v Sloveniji, ampak tudi po vsej državi. Upad vode po rekah je imel za posledico zmanjšanje proizvodnje električnega toka, ter velike težave v rečnem ladijskem prometu. Upad' vode po rekah je bil namreč tolikšen, da je zastal skoro ves rečni promet, kar 'je narodnem gospodarstvu vsak dan povzročalo najmanj 25 milijonov dinarjev škode. V soteski pri Djerdapu je obtičalo v Donavi okrog 200 ladij, pri Tum Severinu na romunski strani pa 150
madžarskih, avstrijskih, češkoslovaških, sovjetskih in jugoslovanskih ladij ter vlači:cev.
imenovanja in premestitve v Ljubljani. Zaradi odhoda na študijsko potovanje je razrešen podpredsednik Okr. ljudskega odbora Jože Jager. Za v. -d. ravnatelja Zavoda za statistiko v Ljubljani je imenovan Peter Dular. Bogdan Javor je razrešen funkcije nač. Oddelka za narodno obrambo OLO. Na to mesto je imenovan podpolkovnik Rudi Lampret. Za direktorja Zavoda za upravljanje zelenega pasu Ljubljane je določen Tone Zupančič, Mimo Zupančič je novi ravnatelj ljmblj. učiteljišča, Peter Petrovič, ravnatelj Tehniške šole za elektrotehniško stroko, ing. Marija Vogelnik je direktorica šole za oblikovanje v Ljubljani, Franček Bohanee direktor zavoda, za prosvetno^pedagoško službo v Ljubljani, Jože Poje je pa imenovan za sodnika Okrajnega sodišča v Kočevju, ing. Marijan Prezelj pa za. predsednika okrajnega sveta za komunalne in stanovanjske zadeve.
V Ljubljani so med trajanjem III. kongresa Zveze slavističnih društev Jugoslavije dne 20. septembra« t.l. pred Ngrodno in vseučiliško knjižnico odkrili spomenike trem slovenskim slavistom dr. Francu Kidriču, dr. Rajku Nahtigalu in dr. Francetu Ramovšu. O njihovem delu so na kongresu imeli referate dr. Bratko Kreft, dr. France Tomšič .in dr. Tine Logar, govor ob odkritju spomenikov je pa imel predsednik Slovenske akadenije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. Doprsne kipe slavistov d'r. Kidriča, Nahtigala in Ramovša je izdelal akad. kipar Boris Kalin.
Umrli sc, V Ljubljani: Marija Žorž, roj. Ferfolja, Franc Bokavšek, Milka
Robida, Stanko Maraš, Rudolf Juvan, magistratni uradnik v p., Ivan Vodišek, zemljiško-knjižni ref. v p., Frančiška Mrak, roj. Zupanc, Tončka Škrbec, dijakinja, Franc Šalamon, Karel Starin, uslužb. Mestnega vodovoda v p., Verica Pavlin, ing. Milica Detoni-Kurent, asistentka, za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s sinom Juretom, Jože Strah, zidar, Berta Harisch, roj.Kriombholz, Marija Gašperlin in Lujo Juricič, usluzb. Investicijske banke v Kopru, Franc Klemenčič, upok. v Kisovcu pri Zagorju, Ludvik Kenda v Šoštanju, 'Rina Beravs, roj. Stanovnik na Jesenicah. Rihard Maršič, tehnični direktor podjetja Hmezad v p. v Braslovčah, Ivan Grošelj, upok. v Kranju, Matija Torkar, upok. v Lescah, Simon Kamnik v Ravnah na Koroškem, Betka Mauri roj. Verbič na Vrhniki, Toni Premk v Litiji, Franc Drolc v Križišču na Hujah, Dušan Beg, prot. v p. v Celju, Martin Cerjak, žel.upok. v Brežicah, Marija Majdič, roj. Ravbar v Podgorici, Amalija Zak, roj. Penik v Šmartnem pri Litiji, Martin Šetinc, poštni inšpektor v p.v Mariboru, Ivan Fidler, uslužb. tovarne aluminijaste posode V Šentjurju pri Celju, Valeria Bernetič, roj. Majer, učit.v p.v Brežicah, Evgen Ivanc, direktor podjetja Žična tkanina v p. v Sodražici, Božo Zabavnik, pečar-ski mojster v Bizoviku, Olga Valič, roj. Brecelnik, uslužb. Mlekarne v Novem mestu, Ana Strniša, roj. Pavlin v Dolenjskih Toplicah, Ivan Gruden, kamnosek v p.v Nabrežini, Franc Hlebs, pos.v Sneberju, Marija Lilija v šempei-tru v Savinjski dolini, Janez Kovič, zel. delavec v Kresnicah, Anton Tozon v Vremah, Viktor Dvarnik, avtomehanik v Bušeči vasi, Jože Pristovec, upok. na Jesenicah, Jože Avsec, žel.upok.v Kresnicah, Ljudmila Klobučar, godbenica v Varaždinu, Lucija Gerželj, roj. Vrhovnik v Zg. Jezernici in Avgust Koprivnikar na Vrhniki.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
D nm v Kordobskih gorah
Slovenska počitniška Jcolonija bo odprta takoj po Božiču. Prosimo sledeče:
1.	Če nameravaš na počitnice, se odloči čimprej in s priporočenim pismom vprašaj na naslov: Dr. Hanželič, San Eštebah, Sierras de Córdoba, če je še prostor.
2.	Naj nihče ne pride brez tega obvestila !
3.	Kdor le more, naj pride že za prvo ali vsaj za drugo polovico januarja; je najbolj toplo in laže «s prostorom. V februarju in za pust na pridejo le tisti, ki prej zares ne morejo. Sporočiti je treba dan prihoda, dan vrnitve in število oseb.
4.	Vozni listek — če le mogoče tudi za nazaj — si kupi že mesec dni prej; najugodneje je potovati z omnibusi: zvečer odpotuješ in izstopiš štiri kvadre od našega doma.
5.	Kolonija se bo zaključila 11. marca 1962.
Na praznik Vseh svetnikov in vernih duš dan so se tudi slovenski rojaki toplo spominjali svojih rajnih. Po raz-
il.h pokopališčih ,so obiskovali njihove grobove ter jih lepo okrasili. Na praznik vseh svetnikov so bile molitve ob štirih popoldne pred jugoslovansko grobnico na pokopališču Ohacariti. (Opravil jih je g. Stanko škrbe z asistenco. Imel je tudi cerkveni govor v slovenščini in kasteljanščini.
Na pokopališču v San Justu je molitve za rajne rojake opravil g. Janko Mernik. Imel je tudi govor. Slovenski pevski zbor je pa zapel več žalostink. Na pokopališču v San Martinu so se rojaki zbrali pred grobom svetnika Škulja. Tu je opravil molitve za rajne g. Anton Smolič, nato pa imel tudi govor. Rojaki so zatem obiskali grob vseuč. prof. dr. Ivana Ahčina in ostale slovenske grobove na tem pokopališču.
Družabna pravda je sploh organizirala, da so člani obiskovali svoje umrle sodelavce po raznih pokopališčih.
PROSLAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA V CORDOBI
Na praznik Kristusa Kralja — v nedeljo, dne 29. oktobra, se je zbrala tukajšnja slovenska skupnost v prostranem Domu šolskih sester na Belgranu, da prisostvuje popoldanski maši ter proslavi praznika slovenskega narodnega osvobojenja. Najprej je bral g. dr. Ca-serman mašo v okrašeni hišni kapeli za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda, nakar smo se pa zbrali v veliki dvorani. Najprej so razdelile deklice Sonja, Marica in Francka slovenske zastavice vsem prisotnim. Tudi prednica šolskih sester si jo je veselo pripela na prsi.
Nato je povzel besedo starosta naše skupnosti, g. Janko Jazbec. V zgoščeni obliki je orisal delo in napore naših očetov in dedov za osvoboditev izpod tujega jarma. „Prav je,“ je poudaril, „da se s hvaležnostjo v srcu spomnimo na današnji dan njihove žilave borbe za dosega enakopravnosti in ohranitev našega nevarno ogroženega rodu. Tudi naš mali, razkosani in borbeni Paro d se je zavedel svojega obstoja, ko so mu močnejši začeli vsiljevati svoj jezik in kul-tudo. Že zgodaj je zaklical Valentin Vodnik svojim rojakom: „Ilirija vstan’!“ In ne Zaman, po njegovih navodilih so se poprijeli zlasti duhovni gospodje po deželi izobraževalnega dela med narodom. Slovenska narodna zavest se je začela buditi in oblikovati, tako da je Zamogel mladi pesnik France Prešeren kaj kmalu izpopolniti Vodnikov klic z nadebudnim zagotovilom: „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!“ Močnejše so razgibali narodne plasti sadovi načrtnega deta velikega učitelja sloven-
skega naroda škofa Antona Martina Slomška. On je tudi ustanovil Mohorjevo družbo v Celovcu, ki je od leta do leta zalagala slovenski narod z novimi knjigami poučne, gospodarske in zabavne, pa tudi nabožne vsebine. Slovenski človek se je začel zavedati, d'a zemlja, ki jo obdeluje v znoju svojega obraza, pripada njemu kot izključno njegova last, ter da jo mora pametno obdelovati in braniti pred tujcem. Tako so učile Bleivveisove Novice ter pripravljale naše ljudi za politično delo in udejstvovanje, a ustanovitelju lista, dr. Ja-nebu Bleiweisu Trsteniškemu, prinesle za taakratne razmere zasluženi naslov očeta slovenskega naroda. Kmalu so se. pojavili prvi slovenski poslanci v drž. sboru na Dunaju. Politično življenje Slovencev, ki so bili razdeljeni na nekoliko dežela, se je v glavnem gibalo v dveh različnih političnih smereh, od katerih vsaka je imela en dnevnik in nekoliko lokalnih listov. Izjema je bila na Tržaškem, kjer so vsi Slovenci složno nastopali in imeli neodvisen dnevnik „Edinost“. Nevarnost potujčevanja s severa je močno zajezilo vešče zasnovano socialno gibanje dr. Janeza Ev. Kreka, pa tudi krepko zasidrani telesna vzgoja mladine v sokolskih in orlovskih organizacijah. Najpomembnejša politična osebnost v letih pred prvo svetovno vojno je bil kranjski deželni glavar dr. Ivan Šušteršič. Na čelu slov. večinske stranke je spretno vodil in zastopal slovenske narodne interese v drž. zboru na Dunaju v duhu slov. pol. programa, ki se je ujemal pri obeh političnih stran-
kah s končnim ciljem Združene Slovenije z lastno samoupravo. Burno leto 1908 pa je delovalp na preusmeritev tega našega končnega cilja, kar je imelo za posledico, da je prešlo postopoma vodstvo slovenske politike v roke mlajših sil, od katerih je imenovati najvidnejše dr. Antona Korošca, dr. Janeza Kreka in dr. Gregorja Žerjava. Majniška deklaracija iz 1. 1917 je v glavnem njihovo delo. In tako so 29. oktobra 1918 zazvonili v Ljubljani vsi zvonovi in na Kongresnem trgu je bila objavljena osvoboditev izpod tujega jarma. Žal, da je tretjina našega naroda ostala izven svobodnih meja in bila zatirana od novih gospodarjev. Po drugi svetovni vojni pa smo zopet ob tako težko doseženo svobodo. Upajmo, da ne za dolgo, kajti na laži, prevari in nasilju zgrajena oblast ne more imeti dolgega veka.“
Govornik poziva vse, da „ohranijo neskaljeno zvestobo domovini in slovenskemu Narodnemu odboru, ki mu stoji na čelu požrtvovalni predsednik g. dr. Miha Krek. Naj napori tega odbora najdejo pri vseh zamejskih Slovencih potrebno podporo. Živela Slovenija! Živela Jugoslavija!“
Sledila je recitacija Ivana Preglja: Bog in Slovenija, ki jo je občutno podal Karel Kordiš, nakar so prisotni zapeli „Hej Slovenci“. Potem se je razvila prosta zabava ob slovenskih ploščah. Ob koncu se je g. Bajuk toplo zahvalil pjednici na izkazani gostoljubnosti. Naj bi tej tako prisrčni prireditvi sledilo še več podobnih.	K. K.
+ MATILDA KOGOVŠEK
Kakor smo v izredni številki že poročali, je dne 6. novembra umrla v San Martinu gdč. Matilda Kogovšek, doma iz Rovt nad Logatcem. V San Martinu pa tudi izven njega je bila znana kot izvrstna organistka, ki je izšla iz šole skladatelja iii orglarskega mojstra prošta dr. Kimovca. Organistovski poklic je začela opravljati pri Sv. Katarini nad Medvodami. Kmalu se je vrnila na svoj dom v Rovte, kjer je vodila pevski zbor in orglala dolgo vrsto let, vse do odhoda v begunstvo. Ko je prišla s svojim bratom, biv. okrajnim glavarjem Francem Kogovškom v begunsko taborišče v Senigallijo in Barletto, je tam nadaljevala svoj lepi poklic. In ko sta priromala v Argentino, v San Martin, se je takoj pridružila na novo ustanovljenemu pevskemu zboru kot organistka i«n je pri tem zaslužnem delu vztrajala dolgih dvanajst let. Manjkala je samo osemkrat pri vajah in isamo štirikrat ni mogla priti «k slovenski maši v San Martin. Slovenci iz «San Martina se je bodo vedno spominjali z veliko hvaležnostjo. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. pretekli torek, ko so hvaležni rojaki napolnili cerkev v Chu-rruki, da prisostvujejo pogrebni sv. maši.
Pok. Matilda Kogovšek spada med tiste javne delavce, ki so med slovenskim narodom veliko storili za pevsko Izobrazbo Slovencev. Tudi tukaj se je zanimala za javno življenje; bila je članica Društva Slovencev in naročnica baznih slovenskih časopisov in revij.
Dobri Bog naj pokojnici nakloni večno srečo in plačilo. G. glavarju Kogovšku in vsemu sorodstvu pa izražamo iskreno sožalje.
«Osebne novice
Družinska sreča. V družini Ivana Korošca in njegove žene ge. Pavline, roj. Lovše v Berazategui se je rodila
SLOVENCI
BRAZIL
V	Sao Paulo se je 28. oktobra poročila Ivana Tirbič z Marijem Ferreira. Cerkveni obred je slovesno izvršil g. Alojzij Ilc. Svatba je bila na domu g, Jožeta Mestnika, ker je bila nevesta dolgo let uslužbenka v njegovem pletil-
j nem podjetju Planika.
Na svatbi se je zbralo veliko rojakov iz Sao Paula in Campinas, ki so prepevali čez polnoč. Na svatbi je bil tudi g. Jože Jurak iz Buenos Airesa, ki je isti dan prišel obiskat brazilske Slovence.
G. Valentin Rozman ponovno leži v bolnišnici v mestu Santos.
V	mestu Campinas je Jože Dolenc, poročen z Elzo Brito, dobil prvorojenca Jožefa. Njegov brat Anton, poročen z Marijo Camargo, je pa dobil četrtega otroka Rožo Marijo.
ZDA
Rezervirajte sj Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije za leto 1962 ali pri League of CSA, 238 E. 19th Str. New York, 3, N.Y., ali pa v trgovini F AMILI A, 616 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio.
KANADA
Rezervirajte si naj obširnejšo slovensko knjigo v izseljenstvu Zbomik-Ko-ledair Svobodne Slovenije za leto 1962 pri Slovenski pisarni Manning Ave 613, Toronto 4, Ont.
Prosvetno društvo Baraga je s pomočjo Mladinskega kluba pripravilo slovenskim rojakom prijetno razvedrilo. Na slovenskem letovišču je 24. septembra priredilo vinsko trgatev, na katero je prišlo veliko Slovencev. Pred začetkom družabnega dela prireditve je nastopila prekmurska folklorna skupina z lepim narodnim plesom, ki je žel splošno odobravanje. Družabna prireditev je zatem potekala v veselem razpoloženju in vzdušju.
Otroci slovenske šole v župniji Marija Pomagaj so se zopet postavili. V soboto, 7. oktobra in nedeljo 8. oktobra so nastopili s pravljično igro Frana ' Milčinskega „Zvezdica zaspanka“. Igrali in peli so tako lepo, da je bilo veselje. To pa po zaslugi g. Antona Zrnca CM, ki je za pravljično igro napisal tako prijetno glasbo. Dne 5. novembra so otroci s to igro nastopili tudi v drugi slov. fari v Torontu v župniji Brezmadežne.
Veliko srečo pri lovu sta imela brata Kus in ing. Grmek. Kar dvema losoma so upihnili luč življenja. Del mesa so odstopili župniji Marije Pomagaj za banket, ki ga pripravlja za svoje žup-ljane dne 18. novembra.
Birma v župniji Marije Pomagaj bo letos dne 26. novembra. Slovenskim otrokom ih otrokom vernikov ostalih
Vsah teden ena
DEKLE ZAKAJ S’ TAK ŽALOSTNO
Dekle, zakaj s’ tak žalosano, povešaš mi oči?
Al’ vsahnil ti je rožmarin, al’ nagelj se suši?
Dobiš za nagelj semena, vršič za rožmarin; in drugi ti pognal bo cvet iz novih korenin.
Že drugi ti pognal bo spet tako lepo cveteč, a nikdar več tako lepo, ko prvi bil duhteč.
hčerka. Družino Janesa Kralj in njegove živi jenske družice ge. arice Sucič se je rodil sin Ivan Štefan. Družino Vinka Lazar in njegove žene ge. Zofke, roj. Kavčič v San Miguelu je razveselila hčerka Kristina Marija. Krstne obrede je opravil g. Stanko Škrbe, botrovala sta pa g. Jože Rupnik in njegova žena ga. Milka, roj. Rupnik. Srečnim družinam naše čestitke.
poročila Modic Jože in gdč. Martina Gril Dne. 4. nov. sta pa stopila pred oltar v cerkvi Marije Pomočnice Janez Pustovrh in gdč. Rozka Frontini. Za priči sta bila: nevesti njen brat Blaž Brontini, ženinu pa njegov oče Janez Pustovrh. Mladi par je poročil g. Janko Mernik, ki je imel tudi poročno mašo. ženitovanjsko slavje obeh patov je bilo v Našem domu v San Justu. Obema paroma ob vstopu v novo življenje čestitamo in želimo vso srečo.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta bila krščena Peter Albert Adamič, sin Franca in Marije Močnik; Vinko Viktor Vilfan, sin Franca in Marije Reberšak.
Tar^o^aT^Te^Tn'^ITr^
SVOBODNO SLOVENIJO
PO SVETO
narodnosti bo podelil zakrament sv. birme torontski nadškof kardinal McGuigan
V	začetku oktobra je bil pri slovenskih lazaristih v Torontu na vizitaciji provincial Jugoslovanske misijonske družbe g. Franc Jereb CM. V nedeljo,
8.	oktobra, je v cerkvi Brezmadežne v Torontu maševal in pridigal ter blago-
; slovil novi prapor Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega. Na sestanku tega drulštva je tudi predaval o verskem življenju v Sloveniji.
Ministrantje župnije Brezmadežne — kar 24 jih je — so napravili
9.	oktobra izlet k Niagarskim slapovom. Izletnike je vodil lazarist Sodja.
Prekmursko društvo „Večerni zvon“ je v cerkveni dvorani v župniji Brezmadežne 23. septembra priredilo družabni večer v proslavo petletnice svojega obstoja. Najlepša točka večera so bili prekmurski plesi v narodnih nošah.
Zveza slovenskih protikomunističnih borcev je ves dobiček zadnje uspele družabne pi-ireditve dne 30. septembra določila za podporo domobranskim invalidom in vdovam.
V	župniji Brezmadežne so ustanovili mladinski odsek Marijine legije. Vodi ga gdč. Anica Dolenc, duhovni vodja je pa lazarist Franc Sodja.
Za« Božič bo župnijska cerkev Brezmadežne v New Torontu imela lepe jaslice. Napravil jih je akad. kipar France Gorše iz Clevelanda.
Družinska sreča: V župniji Marije Marije Pomagaj so bili krščeni. Štefan Jože Slokar, sinček Emila in Marije roj. Genorja; Martin Mihael Zver, sin Martina in Marije roj. Šinko; Henrika Ana Golobič, hči Antona in Marte roj. Kelenc; Andreja Marija Basa, hči Danila in Marijane roj. Levec; Avguštin Stegnar, sin Franca in Jožice roj. Penko; Vincenc Janez Korošec, sin Vinka in Marije roj. Ulipi; Andrej Colin Mau-ko, sin Vladimira in Berte Marije roj. Šešerko; Silva Pavla Demčar, hči Franca in Marije roj. Čadež.
V	župniji Brezmadežne pa: Janez Sušnik, sin Jurija in Francke roj. Dolenc; Katarina Križman, hči Ignaca in Zofije roj. Klančar; Brigita Mlakar, hči Lojzeta in Marije, roj. Novak; Irena Ferkul, hči Antona in Mije roj. Kern; Danijela Cvet, hči Jožefa in Ane roj. Lenče; Margareta Jereb, hči Franca in Slavke roj. C vaj nar; Pavel Cerar, sinček Franca in Marica roj. Bas tič.
Poročili so se. V župniji Marije Pomagaj Anton Eržen in Kristina Gorjup; Steve Chanady in Stanislava Nemanič; Stane Pintar in Ema« Kikelj; Ludvik Ženko in Stanislava Šantel; Ivan Franc Adamič in Stanislava Ponikvar; Alojzij Ban in Alojzija Pančur; Alojzij Fujs in Marija Lang; Franc Erjavec in Terezija Zupanc. — V župniji Brezmadežne pa Oton Muršič in Elizabeta Agnew.
Slovenska vas
Za posledicami nesreče je cine 15. t.m. umrl v polikliniki Lanus Rudolf Rozina. Zapušča ženo in 5 otrok, katerim ob tem hudem življenjskem udarcu izrekamo iskreno sožalje.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
OBVESTILA
Šahovska tekma ho v soboto 18. novembra v Slovenskem domu v San Martinu. Pomerili se dosta slovenski šahovski moštvi iz San Justo in iSan Martina. Začetek ob 19,30. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za to kraljevsko igro.
Slomškov dom! Tombola! Ne bodi nor! Kupi si srečko: prvi dobitek „Comedor“!
Slovenci — fantje in dekleta v narodnih nošah — vabljeni na slovesno kronanje Matere božje srečne poti v nedeljo 19. t. m. ob 17.30 v Moronu Po kronanju procesija po moronskih ulicah. Zbiranje fantov in deklet v narodnih nošah ob 16.30 v farni šoli za stolnico. Po procesiji nastopi domačih in inozemskih folklornih skupin. Slovenska dekleta bodo imele 3 točke. Vsi lepo vabljeni, d'a se bo slovenski živelj znova čim bolj uveljali.
Tečaj za srednješolce, ki bi moral biti v soboto, 18. novembra, je prestavljen na soboto 25. t. m. ob isti uri. Sprememba se je izvršila zaradi duhov-pih vaj za izobražence Slomškov dom! Tombola! Prinesi koš: če kupiš vse srečke, vse dobitke doboš
Pozor dekleta in fantje! Kot vsako leto tudi letos naši mladinski organizaciji vabita vso slovensko mladino iz Velikega Buenos Airesa na ialet, ki bo v nedeljo dne 3. decembra v Parque Pereyra. 'Reservirajte si že sedaj to ne-dedljo za izlet. Odbora SDO in SFZ.
Pozor! V nedeljo 3. decembra bo v Slovenski vasi v Lanusu proslava 2. obletnice blagoslovitve cerkve Marije Kraljice.
IV..

!yX##
50 TOMBOL
350.000!
Tombola bo gotovo edinstven dogodek v vrsti teh prireditev. Zlasti slovenska podjetja imajo za to glavno zaslugo. Na prireditvi bomo javnost seznanili z imeni tvrdk, ki so darovale dobitke. Ne zamudite priložnosti in si nabavite čim več tablic. S tem boste povečali možnost, da vas „zadene“ sreča, obenem pa odlično podprli nov dom v osirčju Vel. Buenrta Airesa. Kupujte tablice! Darujte dobitke!
O
t
Slomškov letom ! Tombola ! Sreča te čaka! Kupi srečko: zadene „skoro“ vsaka!
Vse rojake obveščamo, da je mogoče dobitke oddati tudi na tombolski prireditvi. Pri vhodu se bodo v korist novega doma pobirali prostovo.jni prispevki. Vsi udeleženci bodo dobili znake s številkami, ki bodo žrebane isto popoldne. Za žrebe so pripravljeni lepi dobitki.
Starešinstvo Društva protikomunističnih borcev vabi vse borce in prijatelje na predavanje, ki je v sedanji fazi ideološkega spopada med komunizmom in svobodnim demokratskim svetom nad! vse aktuelno: „Pomanjkljivosti protiko-munističke borbe“. Predaval bo inž. Mi-losav Vasiljevič dne 19. novembra ob pol 11 dop. na Ramón Palconu 4158.
Vse gospe in gospodične lepo naprošamo, da za tombolsko prireditev v korist Slomškovega doma darujejo pecivo inga dostavijo na etan prireditve v dom. Glej, Slomškov dom vse ti ponudi: srečk© — srečo — in klobaso tudi!
ZIDARJI: OficMi, meidio oficiali in zidavskil pomočniki, dobe takoj zaposlitev. Plača po dogovoru
Zglasite se:
PEUGEOT, camino Mar del Plata, Km. 36
J’AV.VW.VA’AWASWAW.V.'
Glasilo slovenskih andinistov
GORE
je ravnokar izšlo v reprezentančni izdaji ob 10-letniei Slovenskega planinskega društva. Kupujte
Goré, to edino planinsko revijo v zamejstvu. Podpirajte tiskovni sklad S. P. D. Revijo dobite v slovenskih pisarnah na Ramón Falcón 4158, Capital.
Vsemogočni je poklical k Sebi svojo zvesto delavko, gospodično
MATILDO KOGOVŠEK
ki je bila 12 let naša neutrudna organistka.
Dobri Bog ji bod!i pravični plačnik za Vše opravljeno delo, mi pa jo bomo ohranili v hvaležnem spominu in molitvi za pokoj njene duše.
Slovenski pevski zbor v San Martinu
• NOVA SENZACIJA!
Hladilnik, ki je osvojil slovenski trg v Argentini. Opozarjam vse Slovence, ki še nimajo hladilnika, da se ga sedaj nabavijo za
12.990 pesov
pri
S Prav tako po zelo ugodnih cenah ■
tudi TV aparati in
■
druge potrebščine za dom.
! Cerrito 2245
Lomas del Mirador
TV
aparat
® vreden 40.000.— pesov © samo 2.500 srečk • srečka 100.— pesov © žreb za sv. Tri 'kralje
ŠKOFOV ZAVOD ADROGUE
ŽENINI IN NEVESTE!
Prodno si nabavite pohištvo za svoj novi dom, se zglasite pri
RADOVANU SOBANU Fabrica de Muebles “Los Andes”
Blanco Encalada 261, Villa Madero
Napravi Vam ga solidno,
po zmernih cenah ter
pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
ABOGADO
CARLOS 9. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	1» Dpto D
T. E. 40-7636
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENT INO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenij« za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado# Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-721S
JAVNI NOTAR
Francisco Ranl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Airee
.■.V.V.VV.V.V.W.V.V.V.V.W.W W.WW^V.V^W.V.V.'AV.V.VAV.WÍAWIV.W.V.V.'AVUV
Vse rojake lepo vabimo na vsakoletno
ŽEGNANJE
ki bo v nedeljo, 26. novembra v Slovenski hiši na Ramón Falcónu 4158, Buenos Aires.
.■/.VAVVAVVVV^A^'.WAVAVnV.'VVoV.V.V.VM'j
O
►
O H “ xn U m »-* !
gß
£00
; □
m lomskov m c m	□
Začetek točno ob 15, klicanje številk pa ob 16. Prireditelji bodo storili vse za hiter potek tombole. Po tomboli bo
PROSTA ZABAVA.
V slučaju slabega vremena se bo tombola vršila naslednjo nedeljo!
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU — SLOVENSKA BESEDA
V soboto, 25. novembra, zvečer bo v prostorih Slovenskega doma v San Martinu, na cesti Cordoba 129 (dve kvadri od trga v San Martinu) veliko, tradicionalno
MARTINOVANJE
Vse pjrijatelje Slovenskega doma in Slovenske besede prav iskreno vabimo, da nas ob tej priložnosti obiščejo v velikem številu. Postreženi boste tako kot je v San Martinu že navada.
ZA MIKLAVŽA — NOVA SLOVENSKA MLADINSKA KNJIŽICA
PUŠKIN — PRAVLJICA O RIBIČU IN ZLATI RIBICI
Ilustriral A. Makek. — Prevedel Tine Debeljak
Založila Slovenska kulturna akcija. — Cena 40.— pesov Alvarado 350, Ramos Mejia. — Dobi se pri poverjenikih in po domovih
Dne 6. novembra 1961 je umrla lepo pripravljena na smrt zavedna članica Društva Slovencev
gospodična MATILDA KOGOVŠEK
K zadnjemu počitku so ja položili dne 7. novemba 1961 na pokopališču v San Martinu.
Vse svoje življenje je rajna Matilda Kogovšek delala za večjo čast in slavo božjo z lepo ubrano cerkveno pesmijo. Zato smo prepričani, da jo je dobri Bog nagradil z večnim plačilom.
Nanjo bomo ohranili najlepši spomin v molitvi.
Za pokoj njene duše se bo dne 22. novembra brala sv maša ob 8 v slovenski kapeli.
Društvo Slovencev
V četrtek, dne 26. oktobra, je z močjo zakramenta sv. poslednjega olja stopil pred svojega ljubljenega Očeta
ALOJZIJ GERŽINIc
policijski svetnik v pokoju
Bil nam je nenadomestljiva opora; vzor v družini in poklicu, v notranjem življenju in odnosih do bližnjega.
Priporočamo ga v molitev.
Žena Friderika roj. Kokalj, sinova Alojzij z Marijo, in Leo z Vlasto, vnuki Marika, Teodora, Mitja
Ljubljana, Castelar, novembra 1961.
Odpoklical je Vsemogočni, našo drago sestro, teto in svakinjo
gdč. M A T I L D 0 KOGOVŠEK
bivšo organistinjo in p«SvovWrinjo pri Sv. Katarini nad Medvodami, v svoji rojstni fari v Rovtah nad Logatcem, v begunskih taboriščih v Italiji in slednjič pri. slov. službi božji v San Martinu.
Umrla je 6. novembra 1961, dobro pripravljena za zadnjo uro in je počivala d'o pogreba v svojem lastnem domu na Churruqui.
Pokopali smo jo na sanmartinskem pokopališču dne 7. nov.
Zapustila je v Argentini brata Franceta in Stanislava in v domovini v Rovtah brata Ivana z ženo ter tukaj nečakinji Frančiško in Marijo Kogovšek, slednja poročena Zorec, nečaka Rupnik Stanislava z družino in nečakinjo Terezijo Rupnik ter nečakinjo Frančiško Rupnik por. Oberžan.
Buenos Aires, 7. novembra 1961.
ZAHVALA
Vsem, ki so pokojno Matildo v njeni težki bolezni obiskovali, jo tolažili in ji pomagali, se najlepše zahvaljujemo.
Predvsem iskrena zahvala č. g. Gromu, ki je sestro obiskoval, jo izpovedal in ji podelil Zadnjo popotnico, jo spremil od doma do cerkve, zanjo daroval pogrebno sv. mašo in opravil pogrebne molitve.
Iskrena hvala d'r. Bercetu za njegovo veliko prizadevanje, da bi jo ohranil pri življenju in ji vrnil zdravje.
Najlepša hvala tudi sanmartinski Vincencijevi konferenci za izdatno pomoč.
Zahvaljujeva se iz vsega srca slovenski skupnosti na Ohurruqui za izraze sočutja, udeležbo pri pogrebu ter za venec in cvetje ter podporo.
Zahvala sanmartinskemu pevskemu zboru, kakor tudi Slov. domu v San Martinu ter tovarni PADAM in njenemu osebju za krasne vence.
Prav posebno zahvalo gospodu mayordomu Poliklinike Fr. Kolšeku, ki je sestri oskrbel v tem zavodu posebno skrbno bolniško postrežbo.
Bog bodi plačnik vsem!
Buenos Aires, 7. novembra 1961.
Franc in Stamislav Kogovšek ter ostalo sorodstvo
Naše podjetje ne potrebuje trgovskih oglasov. 90% slovenskih rojakov, ki kupuje pri nas, je naša propaganda. Oglašamo zato, da podpremo slovenski zamejski svobodni tisk. Zato naši oglasi niso prazne besede. Naše ponudbe so prijateljski nasveti. Del našega dubička vedno na razpolago za slovenske kulturne in socialne potrebe. (¡Slovenske radijske oddaje, Socialni fond za potrebne rojake, darila slovenskim domovom in ustanovam znašajo nad pol milijona pesov.) Naše podjetje je Vaše prijateljsko podjetje,_ ki Vam vedno nudi svoj prijateljski nasvet. Ne razmetavajte svojih težko prisluženih prihrankov. Ko se odločite za nakup katerega koli predmeta, ki ga potrebujete za Vaš dom, posvetujte se pri Vašem prijateljskem podjetju, ki Vam
zaupno priporoča najboljše. Obračajte se na
LOJZETA NOVAKA izključno zastopstvo
BUCARI & GALLETTI
Avenida de Mayo 302, E. E.: 658-7083	(Novo ime za BUMAR, isti lastniki, ista postrežba)	RAMOS MEJIA
Nudimo poleg drugih najboljših znamk izdelke R. G A. Víctor Argentina. TV aparate, hladilnike, radie, radio combinado, loščilce, srkalce za prah, mešalnike, pralne in šivalne stroje, estereofonične aparate in vse kar potrebujete za Vaš dom. V kratkem tudi velika izbira porcelanastega pribora, steklenega (kristalnega) pribora najboljše kakovosti kakor tudi kuhinjske
posode in jedilnega pribora v jeklu (acero inoxidable).
Vse to po najboljših cenah in tudi na dolgoročno odplačevanje. Zaupajte nam Vaše možnosti in Vam bomo ustregli.
G. Lojze Novak sporoča cenjenim odjemalcem, da je sedaj na Razpolago v trgovini vsako sredo, petek in soboto-

——