lm,11 T rrrrfrtttCT«^
SPOMNITE 1E
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM BAROM l


k«
AMERICAN IN SPl^ /REIGN IN LANGUAGE i TLY
RISKft
DOMOVINA

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 182
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVI11
Trst mora ostati svoboden, pravi Connally
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
TRETJI NAPAD NA AME-RIKANCE. — V bližini Dober-dobskega jezera je bil 11. avg. zjutraj izvršen tretji napad na ameriški vojaški avtomobil. Kraj napada je blizu usodnega mesta na državni cesti Gorica-Trst, kjer je bil 18. julija iz zasede ustreljen neki ameriški vojak, dva druga sta bila pa težko ganjena. Poročali smo že o ogorčenju, ki ga je ta podli napad Povzročil v deželi. Dne 1. avgusta so prav na tem mestu nezna-111 zločinci napadli nekega britanskega podčastnika in njegova [šoferja, ki sta pa k sreči utekla smrti pod točo krogel.
Tržičem in Doberdobom strogo preiskavo in zaprle večje število oseb. če so našli prave krivce, ne vem.
Vse pošteno slovensko ljudstvo pa iskreno želi, da bi zasledovanje imelo poln uspeh. Sedaj trpi vse ljudstvo radi nekaterih komunističnih banditov. Obupen je položaj, v katerega so Slovence pahnili kruti dogodki zadnjih let. Oni v Titovini trpe pod krvoločno diktaturo. Tam pri vas v Ameriki, kakor beremo, so Slovenci mnogo izgubili na ugledu, ker so se dali omrežiti od brezvestne Osvobodilne fronte, ki ni v resnici nič drugega kot poslu-
11. avg. je strel zadel levo šna dekla rdečega nasilja, in se sprednje kolo avtomobila, v ka- bore skupaj s komunisti proti terem se je neki vojak 88, divi- zamisli zapadne demokracije in Zlie peljal sam proti Gorici. Vo- za zmago totalitarističnega ko-je vozilo takoj obrnil in se munizma. Tu v Julijski krajini °dpeljal nazaj proti Trstu. K so nam "tovariši" s priležni-Sreči ni bil ranjen. Pristojne štvom italijanske in slovenske °blasti z vnemo iščejo zahrbtne trobojnice zapravili narodno zločince.	I čast, s svojo podivjanostjo so
Pred nekaj dnevi so napravili nas spravili ob dobro ime, s stra-°ddelki vojaške in civilne polici- hovanjem ljudstva pa dosegli, da Je na tem kraškem področju med	(Dal]e na 2 strani)
Mladeniči, ki so
stari 18 let, se
na-> registrirajo
„ Uradniki za obvezno voja-0 službo opozarjajo mlade-lllce, da se morajo registrirati svoji naborni komisiji na isti dan, ko dosežejo 18. leto starosti. Nekateri mislijo, da se jim ni treba registrirati, ker •1e kongres sprejel postavo, da se ne kliče v armado nikogar do 19. leta. Toda'vsak se mo-registrirati, čim doseže 18.
leto. ni.
sicer zapade občutni kaz-
Uusche bo pomilostil JOO bivših kaznjencev, ki so"
v vop
Columbus, O. — Ohijski gu verner Frank J. Lausche bo Pardoniral 100 bivših kaznjen ki so častno služili v zadnji vojni in ki so bili takrat na Paroli, s tem jim bo odvzeto ^sako nadzorstvo od strani drenih oblasti in bodo zopet 8v°bodni državljani.
Guverner je rekel, da se bo Pogledalo vsak slučaj posebej
Mr. Grdina bo šel kazat slike na Willard
Po več letih se nudi lepa pri ika slovenskim farmarjem na Willardu in okolici, da bodo videli zopet lepe premične slike iz stare domovine, iz Clevelanda in od drugod. V ta namen sta določena dva dneva in sicer v sredo in četrtek, 25. in 26. septembra. Najmanj dva večera bo vzelo, predno bo mogel Mr. Grdina okazati vsaj svoje glavne in ajbolj zanimive slike.
Naj nihče od Willardčanov ne zamudi te prilike. Tudi drugo-rodce bodo gotovo zanimale naše slike, vzete iz slovenskega domačega življenja. Le povabite jih, naj pridejo gledat slike tista dva večera, jim gotovo ne bo žal.
Mr. Grdina in ostala družba odpotuje iz Clevelanda v nedeljo 22. sept, in v pondeljek ali torek bodo že na zelenem in prijaznem Willardu, če spotoma ne izgube osnika, kakopak. Na svidenje, jim kliče Mr. Grdina in ostala družba.
-o-
Japonski zdravnik je obsojen pa smrt
šanghaj. — Joichi Kuvašima, !n Pardonirani bodo le tisti, ki japonski zdravnik v zloglasnemu |majo dober rekorld in ki so ^ ujetniškem taborišču v Mukde-častno odpuščeni od arma-' nu, je bil obsojen na smrt od e-	j ameriškega vojaškega tribunala.
__o__! Spoznan je bil krivim, da je bil
*am je tukaj dobro, zato se kriv smrti mnogih ameriških vo-
P«I V8AKI PRILIKI SPOMNI- i . .
_mo na begunce	jcuvuv.
Je do gotove meje
poštena
Cincinnati, O. — Neka ženska je pozabila v restavraciji svoja očala. Dala je oglas v čaSopis, naj bi ji pošten najditelj očala vrnil. Pa jih ne bo dobila več nazaj. Neka ženska ji je namreč telefonirala, da je očala našla, pa ker njeni hčeri ta. ko lepo pristoje, jih bo kar obdržala. "To vam povem," je rekla ženska," da ne boste trosili denarja z oglaševanjem."
-o-
Jugoslovani dolže ameriške vojake, da so surovi i njimi
Ameriški brigadir pa trdi, da ni nič resnice na tej trditvi
London. — Belgrajsko časopisje poroča, da je izročila jugoslovanska vlada Zed. državam noto, v kateri protestira zaradi surovega postopanja ameriških vojakov ob času, ko so aretirali C jugoslovanskih vojakov 9 sept. v Trstu.
Ameriški brigadni general Gaither zanika, da bi imela ta obtožba kako podlago in da ni ameriško vojaštvo v nobenem slučaju grdo postopalo z Jugoslovani.
Tistih 6 jugoslovanskih vojakov je bilo aretiranih potem, ko je bila vržena v njih bližini v Trstu bomba in pri Jugoslovanih so našli tudi ročne granate.
Belgrajski radio je trdil, da so ameriški vojaki Jugoslovane preklinjali in da so rabili tudi grde izraze napram jugoslovanski armadi.
Belgrajski radio je dalje trdil, da so ameriške vojaške oblasti zaprle tudi nadaljnih 5 jugoslovanskih vojakov, ki so hoteli zvedeti o usodi onih šestih aretiranih vojakov. Jugoslovansko časopisje zahteva eksemplariČno kazen za tiste ameriške vojake, ki so zakrivili ta "neodpusten čin" napram jugoslovanski vojski.
-o-
OPA je ukazala stare cene restavracijam
Washington. — OPA je včeraj ukazala restavracijam, da morajo nastaviti cene od BO. junija za jedila, kjer je meso glavna jed. To pomeni nekako 10% znižanje v cenah.
Od 9. sept. naprej so bile cene jedilom v restavracijah zamr-
V državnem oddelku so hudi vetrovi radi deželne politike
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Predsednik Truman je napravil največjo poiomijo v zgodovini
Washington. — Hud boj je v delu med državnim tajnikom Byrnesom in med tajnikom trgovskega oddelka, Henryem Wallace zagovarja milejšo .politiko napram Rusiji, zlasti da se ji da proste roke v vzhodni Evropi ter da se Zed. države ne zamešajo preveč v angleški imperij. Wallace zagovarja ravno nasprotno onemu, kar zagovarja tajnik Byrnes, ki govori v imenu ameriške vlade. *
Cirkus se je pričel zadnji četrtek, ko je imel trgovinski tajnik Wallace tozadevni govor v New Yorku ter tam izjavil, da je predsednik Truman njegov govor že vnaprej odobril. Tedaj je vstal velik vihar v naših vodilnih krogih, ker so bila s tem Odri. nekako spodnešena tla tajniku Byrnesu. Predsednik Truman je bil prisiljen nekaj napraviti in zato je izjavil v soboto, da je pač dovolil tajniku Wallace-u govoriti, da pa ni 'odobril njegovih besed, ki jih je 'spregovoril v New Yorku. Truman je rekel, da še vedno stoji za zunanjo politiko Zed. držav, kot jo vodi državni tajnik Byrnes.
Toda, če je Mr. Truman res dovolil, da sme Wallace govoriti kar hoče, bo ta, ki je znan levičar, še naprej zagovarjal ravno nasprotno politiko, kot jo vodi Byrnes in to bo povzročilo veliko zmešnjavo pri vladi, ki bo v za-ismeh celemu svetu.
-o-—
Ford avtomobili bodo za 6 odstotkov dražji
Washington. — OPA je včeraj dovolila Ford Motor Co., da zviša ceno novim avtom za 6% in sier za modele Ford, Merury in Linoln. Odredba je stopila takoj v veljavo. Te cene bodo v ve. ljavi samo do 15. marca 1947, potem bodo pa zvišane, ali pa znižane, kakor bo položaj v deželi.
S tem je dobila Ford Motor Co. že peto zvišanje od leta 1942. Te nove cene zadenejo samo nove izdelke, ki so bili dani v prodajo od včeraj naprej.
-o-
Ruske knjige prepovedane v amer. zoni
PARIZ. — Ameriški senator Tom Connally je včeraj odgovarjal ruskemu komisarju Molotovu z izjavo, da mora mirovna konferenca ustvariti iz Trsta v resnici svobodno državo, neod- baroka visno od Jugoslavije in Italije in-brez vsakih tajnih pridržkov.
"Napravimo iz Trsta simbol miru in varnosti," je urgiral senator Connally.
Senator ki je načelnik senatnega odseka za tujezemske zadeve, je izjavil, da tržaška država ne sme biti samo država na papirju.
"Biti mora prava država, s svojim lastnim karakterjem, svojo lastno močjo, svojo lastno neodvisnostjo," je izjavil senator.,
' "Ta svobodni teritorij ne sme biti lutka Jugoslavije na eni.sporoca rojakom glede posilja-strani, niti Italije na drugi. Obe, Jugoslavija in Italija morata j "Ja paketov v Jugoslavijo, da sprejeti naš odlok v dobri veri. Biti ne sme nikakih tajnih pridržkov."
Skoro v vsem svojem govoru je odgovarjal komisarju Molotovu, ki je v soboto stavil gotove predloge glede Trsta in katere je jugoslovanski podpredsednik Edvard Kardelj danes ponovil.
Kardelj je govoril eno uro ter izjavil, da skušajo zapadne države potegniti težak železen zastor okrog Sredozemlja.
"Svetovni' mir je prav pred našimi durmi, prav tukaj na naših mizah," je poudarjal senator Connally. "Trst ne sme postati drug Danzig. Biti mora prost vsakih intrig in zarot."
Senator je imel spisan v svojem govoru sledeči stavek, "Mi ne smemo dopustiti drugo Sarajevo." Toda tega stavka pred zbornico ni prečita!, ki se nanaša na umor v Bosni, ki je zanetil prvo svetovno vojno
Mrs. Filomena Sedej iz 713 E. 160. St. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Danica S. Kompara z Mr. Ralph Do. lesom iz 539 E. 115. Et. Glede paketov domov—
Steve F. Pirnat, ki ima svoj urad na 6516 St. Clair Ave.
je poštna uprava spremenila določbe glede teže paketov. Mr. Pirnat je prejel od pošte opozorilo, naj rojakom svetuje, da skušajo omejti težo paketov za Jugoslavijo na 11 funtov. U-radno glede tega sicer še ni nič, toda pošta lahko vsak čas spremeni ali omeji težo na 11 funtov in samo en paket na teden. Obisk iz Iiarbertona—
Včeraj sta nas obiskala prijazna Mr. in Mrs. Fred Udo-vich iz Barbertona. Mudila sta
Ruski komisar Molotov je odgovarjal državnemu tajniku Se v Cleveland« po opravkih
Byrnesu, ki je izjavil nedavno v Stuttgartu, da vzhodne nemške meje še niso končnoveljavno določene. Molotov je rekel, da so bile
Trinajsta obletnica-
V sredo ob 8:15 bo darova-
te meje določene za stalno v Potsdamu in da so te meje ob reki: "a v cerkvi sv. Vida maša za
pokojnega Johna Widervol v spomin 13. obletnice njegove smrti.
Sorodnike išče—
Franko Celin, kolar v Petrovi ni št. 37, okraj Jaška na Hr-
, vatskem bi rad uvedel za na-
NOVI GROBOVI za igrišče in
A„tonOven	park v slovenski
Po dolgi bolezni je umrl v naselbini okrajni bolnišnici ,A»t«n Oven,I Mestni odbornik 23. varde,' . . T . . . ^ , star 65 let. Doma je bil iz vasil E(lward j. Kovačig in Mr. Anton sl°v. Sv*k* Jo'sl,,a	d°-
Osredek, fara Rob, odkoder je Grdina se mnogo trudita, da bi ma 0strca pn Kostanjevici prišel v Cleveland pred 46 leti. mesto pričelo z gradnjo parka1" za sesJ"cno * ™nces Štokar, Bil je član društva Carniolai in otroškega igrišča na bivših doma 17' Orehova P" Kostanje-Tent 1288 Makabejcev.	prostorih East Ohio Gas Co.I™1' Z^ita naj se pri Fran-
Tukaj zapušča soprogo Louisa, Park in itfrišče bi zayzemalo 2 ku Markusijj, 3847 W. 140. St. stanujoč na 6112 St. Clair Ave. !llfrJ1 ,pm,i(1 in si(W mfi,i fil. in Cleveland, Ohio, ali pokličeta
in več drugih sorodnikov. Po-
akra zemlje in sicer med 61. in 62. cesti. Park in igrišče bo na-
OR 9610.
greb bo v četrtek zjutraj ob 9 iz, pravljeno na tak način kot je finančni direktor umrl
Zakrajškovega pogrebnega za voda v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Joseph Miklavčič
Včeraj zjutraj je nagloma umrl Joseph Miklavčič ^ < na dav5n0 veijavo.
let, stanujoč na 15416 Daniel i__
Ave. Rojen je bil v Burdine, Pa.!XT. , .	..
V Cleveland je prišel pr ed 2i|ratner ftirDy je proti,
Kirkland park koncem 49. ceste' JosePh T- Sweeny, cleveland-v 10. vardi, ki je zares lep. ,slti finančni direktor od Lausche-.
Za ta park je vse pripravi je-'tov« administracije naprej, je no, samo 4 parcele mora mesto! včera-i zvečer nagloma umrl v še kupiti. Mesto se zdaj pogaja Lakeside bolnišnici. Bil je star z lastniki, ki zahtevajo več kot 64 let- Ko Je bil leta 1941 Lau-pa hoče plačati mesto z ozirom sehe Prvič izvoljen za župana, je
vprašal okrajne komisarje, naj
Berlin. — Ameriške vojaške znjene na one, ki so bile v velja- obiasti s0 prepovedale vse časo-vi koncem tedna 31. avgusta. To pise> revije in knjige, ki so pisa-je bilo prej, predno so stopile v ne ^ sovjetskem duhu, v ameri-
°troci so zasedli bus, ki jim bil prepovedan od oblasti
veljavo nove cene za meso.
Poljedelski urad priznava, da je splošno pomanjkanje mesa po deželi in da bo preteklo več ted-!
ški zoni.
eti. Tukaj zapušča žalujočo so-,^ jjj se gradiIo barake
trogo Antonette roj. Praznik,!	°
očeta Josipa, tri brate, Edward, jZft Veterane Ernest in Elmer, 5 sester, Mrs. I West Park, O. Helen Murzyn, Mrs. Margarette| mund C. Kirby, župnik fare Ma
Skufca, Mrs. Mildred Pelko, Mrs. Marie Batic in Gladye. Mati mu je umrla maja meseca letos.
Bil je član društva Strugglers št. 614 SNPJ.
Pokojni je igral na banjo v Jankovičevem orkestru, ki je napravil več slovenskih plošč. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9
mu "posodijo" komisarja Swee-nya. Res so mu ga dali in od takrat je bil Sweeny vodilna sila v mestni hiši. Nanj se je naslanjal župan za nasvete in mestna zbor-i niča je vedno upoštevala njego. Rev. Ed- v a priporočila.
-o--/
rijinega Oznanenja na zapadni r. fl.-.-k	„„
130. cesti v West Parku, je re-	Udrii	M
bodoči bombniki bodo nosili seboj
. Kenneth Square, Pa. — Otro- ne da bi jih policija preganjala, nov, predno se bo položaj izbolj-1, judi bojna letala za varstvo
11...	...	• i »1	...........V i _	«1 Tnl^Xfln«« Mnn.Min/lnin r\/\l 1 /i I
katoliške farne šole sv. Patri- čeravno je bilo zraven več stra
šal. Istočasno napoveduje polje-1 delski oddelek višje cene za mleJ
185 po številu, so pokazali žnikov. kakemu odboru, da njih starši župnik Michael A. Crane je iz- ko in mlečne izdelke za to jesen
Washington. — Vojaški inženirji prerokujejo, da bodo
Vu	-	x • •	i bodoči veliki bombniki zgraje-
avno tako plačujejo davke kot javil, da starsi teh otrok prav ta- m zimo.
(lruei in da imajo prav take pra- ko plačujejo šolski davek v vsoti	j • i
kot drugi otroci.	$5 na leto, kot vsi drugi, torej; V prihodnjem kongresu
, šolski odbor je namreč začet- so njih otroci prav tako upravi-' bo dosti veteranov , S Sole naznanil, da šolski bu- čeni do javnega prevoza kot Washington. _ Obe, demo- jtil in^zopet_vzel V^i^prav S1 ne bodo več prevažali v šolo otroci drugih šol. Vrhutega pa kratska in republikanska stran- tako, kot je to z nosnu lewi na
^ iz šole otroke katoliške šole katoliški starši prihranijo dav- ka trdita, da bo v-novembru iz- mo£u,
Patrik« šolski odbor ie no-	____________voljenih mnogo veteranov zadnje Ta bojna letala bodo služila
Od 96 bombniku za varstvo, ce bi ga
; bo letala lahko poljubno spu-
lcel, da se bo z vso silo boril pro. BjmeSOVO politiko ti temu, da bi se zgradilo barake
za veterane na zemljišču pri Washington. — General Mark Brookpark Rd. in 130. cesti. Fa- Clark, načelnik ameriške okupa-ther Kirby pravi, da bi bilo to cijske armade v Avstriji, stoji žaljenje veteranov, ki so zaslu- trdno za politiko državnega taj-žili kaj več kot pa skrpucane ba- nika Byrnesa, ki gre za bolj od-rake. Father Kirby je že dobil ločnim občevanjem z Sovjetsko iz Svetkovega pogrebnega zavo- 1,000 podpisov in podporo vseh Unijo. Clark je izjavil, da bodo da v cerkev Marije Vnebovzete' civičnih organizacij proti temu Zed. države obdržale svoje čete v in na Kalvarijo. Naj počiva v projektu. Rekel je, da če ne bo Avstriji, dokler ne bodo razlike
ničesar dosegel pri mestu in z Rusijo uravnane, okraju, bo šel pa v Washington. Napram časnikarjem ni hotel Okraj je kupil to zemljišče z besedo povedati, če odobrava nalašč za to, da bi se tukaj zgra- govor trgovinskega tajnika Wal-dilo zasilna stanovanje za vete- lacea ali ne, ki je zadnji teden za-rane, ki nimajo svoje strehe, govarjal mehkejšo politiko na-Okraj bi dobil od države $1,000,- pram Rusiji. Toda dal je razu-000 za pomoč k temu projektu, meti, da stoji neomajano za po-Ti projekti morajo biti potem litiko, kot jo vodi državni tajnik odstranjeni do decembra 1951. Byrnes. Rekel je, da boljše izhaja z Rusi v Avstriji, če je na-Pismonoša je zmetal pram njim odločen.
5,000 pisem proč	-o-
P i 11 s b u r g h, Pa. — Edwin Gen. Pattona častijo v Shriver iz Washington, Pa. star	Franciji	x
18 let, ki je raznašal pisma v
predmestjih, je v zadnjih dveh Nancy, Francija— Ko so pre-
mini, preostalim sožalje. -o-
slovenski begunci vas _prosijo pomoči!
pravi, kvečjem do 1,600 milj vožnje, dočim bombnik lahko leti do 10,000 milj. Zato so bi-ni tako, da bodo lahko s seboj j H bombniki, ki so leteli na ve-nosili bojna letala. Bombnik liko daljavo, brez varstva boj-
nih letal in zato ji'h bodo v bodoče veliki bombniki vozili kar s seboj.
Bombnik je namreč zgrajen
Patriv- 4 lsVi nHhnr ip no ------------------- *	"i	voljenih mnogo veteranov zadnje Ta oojna iexaia duuo siuzna, samo za metanje bomb in ka-1 mesecih zmetal nad 5,000 pisem bivalci province Lorraine pra-
Itlicul "el sto policijo da na i kol)lačevalcem v Pe1111^1™1^1 ali prye svetovne vojne. Od 96 bombniku za varstvo, če bi ga dar ga obkrožajo sovražna proč. Rekel je, da si je s tem olaj- znovali 2. obletnico osvoboditve, to odločbo izsili	letno najmanj $34,000,000, ker senat0rjev jih bo od 35 do 40 ve- napadli sovražni letalci. Tako j bojna letala, kise krečejo po- šal breme. Postavljen bil pod so počastili spomin ameriškega
Šolaru°soS1 ameriškimi zasta- vzdržujejo svoje lastne šole. Ako teranov in od 435 poslancev, jih varstvo so imeli bombniki tudijljubno v zraku, jim je predan' $1,500 varščine in se bo moral generala Pattona s tem, da so Vami v roki korakali do čakajo- bo zdaj šolski odbor napravil kak bo od 200 do 240 veteranov trdi- ^ zadnji vojni, toda le na krat-'na milost in nemilost, če nima zagovarjati pred federalno sod- prekrstili eno izmed ulic v "uli-čih busov in jih veselo zasedli, drug korak, še ni znano.	| jo politikarji.	jko daljavo. Bojno letalo na-|za varstvo svojih bojnih letal, | nijo.	ca Pattonove armade."
i
L
I
K' »MERISKA DOMOVINA, SEPTEMBER 17, 1946
't "AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto »7.00; ca Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto (8.00. Za Ameriko pol leta $1.00; u Cleveland In Kanado po potti pol leta (4.50. Za Ameriko četrt leta (2.50; aa Cleveland In Kanado po pofitl četrt leta (2.75. Za Cleveland In okolico po r&xnaialcih: celo leto (7.00. pol leta (4.00. četrt leta (2.50. Pommesna Itevllka stane B centov.
SUBSCRIPTION RATES: United State* (7.00 par year; Cleveland and Canada by mall <(8.00 per year. U. 8. (4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall (4.50 for 0 months. U. 8. (2.50 for S months. Cleveland and Canada by mall (2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier (7.00 per year. (4.00 for 0 months, (2.60 tor I months. Single copies 6 cents each.	_
»wmwrn iniifiiTiwnyiTwmrmwfT]
BESEDA IZ NARODA
min.........
Javno vprašanje rojakomda se me zfloti-mi je folž
r	nost, da pobegnem, ce pa to ne
Slovencem
Entered u second-class matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1878._____
No. 182 Tues., Sept. 17, 1946
Kongresni odsek o Jugoslaviji
Mrs. Frames P. Bolton, kongresnica iz 22. ohijskega okraja j a bila s kongresniki: Thomas Gordonom, Joseph *	R n ter jem in Karl Mundtom — poslana od poslanske
zbornice v Evropo, da tam pregledajo razmere ter o tem zbornici poročajo. To so ob, vrnitvi tudi storili in v naslednjem. prinašamo v prestavi njih- poročilo glede Ju-:	goslavije.
r	i.
Obiskovalec Jugoslavije v oktobru 1945 je imel priliko, 'da si je na lastne oči ogledaHaboratorij Balkana, ki je blju-val iz sebe vojno in prekucije že od nekdaj.
Od vseh balkanskih držav je Jugoslavija danes morda najbolj tipični teren, s katerega se lahko opazuje puljenje in pritisk v vsaki balkanski deželi. Tukaj lahko najdeš mo-narhiste, komuniste, konservativce, liberalce in takozvane demokratične partije, razdeljene v pol ducata strank. Tukaj človek lahko opazuje, kako se je komunizem dvignil med vsemi malimi strankami, najbolje organiziran in najbolj aktiven ter kako je s silo, močjo in pravcatim terorizmom prišel do kontrole vlade.
V	Jugoslaviji so nam mornariški, vojaški in državnega oddelka opazovalci povedali, da so razmere, ki jih bomo videli v zvezi s komunističnimi aktivnostmi približno iste, kot prevladujejo v Bolgariji in Romuniji. Toda nekateri naši opazovalci so izjavili, da so te razmere v Jugoslaviji slabše, kot so v Bolgariji in Romuniji. Drugi zopet pravijo, da so prav take. Toda videti je, da obstojajo iste komunistične aktivnosti v vsaki teh dežel in da se razvijajo po istem vzorcu približno enako v Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji.
V	Jugoslaviji vlada maršal Tito s svojimi uradniki prav tako, kot vladajo možje v Kremlju Rusijo. Tito ima mogoče 15 do 19 odstotkov mestnega prebivalstva za seboj, od 5 odstotkov in manj po vaseh in po deželi. Z armado od 700,-000 do 800,000 mož ter močmimi oddelki čet, korakajoč s strojnicami po ulicah Belgrada ter postavljenih pred javnimi poslopji kot straže, mu je mogoče vzdrževati red in sebe na poziciji.
V	Belgradu smo imeli posvetovanje z dr. Sergejčikom, 'direktorjem UNRRA, maršalom Titom, podpredsednikom vlade Edvardom Kardeljem, predsednikom parlamenta Ivanom Ribarjem in njegovim podpredsednikom, Moša Pija-deom; dd. Savo Kosanovičem, dr. Milfhom Grolom, bivšim premierjem, z ameriškim poslanikom Richardom C- Patter-sonom in člani njegovega štaba ter z našimi vojaškimi in mornariškimi atašeji. Bili smo tudi gostje dr. Ribarja pri kosilu v hotelu Majestic, kjer smo stanovali in kjer smo imeli tudi dovoljenje prosto govoriti. Imeli smo časnikarsko konferenco ravno pred odhodom v Budimpešto.
Iz posvetovanja z ruskim direktorjem UNRRA, dr. Sergejčikom in njegovim štabom, smo bili ojačeni v našem prepričanju, da tisti, ki v dovolj velikem sorazmerju ne prispevajo za UNRRA, naj bi ne smeli imeti direktorske pozicije y poslovanju iste. Dalje smo bili ojačeni v veri, ki smo jo dobili pri našem opazovanju na Poljskem, Češkem in drugod, da ima UNRRA veliko preskušnjo v mednarodnem sodelovanju in upravi na račun stradajočih žen in otrok v osvobojenih krajih.
Da so take razmere pri UNRRA je vzrok ta, ker so bili načrti vnaprej narejeni slabo ali nezadostno. Zed. države, na primer, ki same doprinašajo za UNRRA 72 odstotkov vsega relifa, imajo vse premalo avtoritete pri razdelitvi re-lifa, da bi dobili pomoč res ljudje, ki so jo najbolj potrebni.
Zato priporočamo, da kadar bo UNRRA prenehala, naj bi se delila pomoč potrebnim potom posebne mednarodne organizacije, ki bi bila direktno pod oblastjo združenih narodov.
Vsi ljudje v Jugoslaviji so prepričani, da je Jugoslavija upravičena do reparacij od Italije kot tudi od Nemčije. Jugoslovanski uradniki so nam naštevali brez števila stvari, ki so jih Italijani odpeljali iz Jugoslavije tekom okupacije. Zato je dežela povsem upravičena do odškodnine za uropano blago in za vse, kar so Italijani razbili in uničili po Jugoslaviji.
Dalje so nam uradniki v Jugoslaviji dokazovali, da mora pripadati Trst z vso okolico Jugoslaviji. Zanje je to pristanišče najbolj važno za izhod na Jadran, zato Jugoslovani ne morejo zapopasti, zakaj bi bilo dano to pristanišče poraženemu sovražniku in ne Jugoslaviji, ki se je tako junaško borila na strani združenih narodov.
Zaimivo luč na pozicijo maršala Tita nam je dal nek odličen zasebnik v Jugoslaviji, ki nima sicer službe pri vladi. Vprašali smo ga: "Ali je Tito hlapec Rusije, ali samo prostovoljno sodeluje z Rusijo?"
Odgovoril nam je: "Vsakega nekaj! Razumeti je treba, da se je Tito izučil v Rusiji, se je boril v ruski armadi in je dolgo delal v komunistični stranki. Zdaj je postal del ogromne mednarodne kominterne in jo mora ubogati do pi-čice. Ne glede na to, koliko zločinov, je izvršil. Tito mora zdaj naprej igrati svojo vlogo, ker nazaj ne more več. Zato bo igral z Rusi, ker tudi če bi želel sodelovati z zapadnimi demokracijami, je šel predaleč s komunizmom, da bi mogel proč ali nazaj, ker bi bilo eo zanj nevarno.
(Konec jutri.)
"Ak' pa u Kosovo se
zdrav povratim, videt čemo, ko je vera, ko nevera . . ."
Sem jugoslovanski begunec, Slovenec, rezervni oficir in jugoslovanski državni uradnik, star 51 let, od rane mladosti jugoslovansko orijentiran in borec za jugoslovansko idejo. Iz prve svetovne vojske sem odnesel 12 težkih ran, ki me pa niso prizadejale tako, kot minila vojna. Zapustiti sem moral svojo nad vse ljubljeno, težko preizkušeno, v krvi plavajočo domovino, kjer vlada rop, umor in doslej nezapamčen teror, kjer oče ni varen pred sinom, in ta ne pred očetom, kjer mati ne zaupa hčeri, hči ne materi, kjer brat ne pozna brata in sestre, sestra ne svojega1 rodnega brata. Žrtvoval sem tej materi domovini vse dosedanje življenje, poklonil na žrtvenik domovine vse dosedanje življenje, eksistenco, imetje in rodnega ime edinca in stojim v tem tujem sovražnem svetu gol in bos navezan na miloščino, ki jo dajejo zapadni zavezniki, pri tem pa ostal poln vere, da ne bo zmagala laž in prevara in trdno,odločen v borbi za pravico in poštenje žrtvovati svoje borno življenje.
Po vsem, kar sem imel priliko čitati iz stare domovine sem "izdajalec" in to samo radi tega, ker sem usmeril svoje delo odgovarjajoče položeni prisegi domovini, državi, narodu in kralju, ki nam je simbol uresničenja ideje ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Jako nagla, verujte, prenagla je bila Vaša sodba o nas, ki smo ostali na tej poti.
Laška in nemška okupacija Slovenije, težko je reči, katera od obeh je bila krutejša, me je zatekla v službi prometnega kontrolorja na železniški direkciji v Ljubljani. Za časa okupacije se je razvijal na naših železniških progah, pred vsem na liniji iz Dunaja v Trst, izredno močan promet operativnih vojaških sil osovniških zaveznikov, za Italijo, Afriko, iz Italije na rusko bojišče in obratno, prevažala se je vojna roba iz tovarn na bojišča, nafta in bencin za potrebe v Italiji in na bojiščih. Na svojem službenem mestu sem imel možnost točnega vpogleda v ves ta veliki vrvež transporta za vojsko, kar je bilo drugim očem prikrito. Naravno ne bi zavezniška informativna služba bila vredna svojega slovesa, ako je to ne bi zanimalo in prav nič me ni iz-nenadilo, ko se je nekega dne pojavil pri meni (ne radi mene, temveč radi moje službene funkcije) zaupnik te službe (pred par meseci so ga jugoslovanski komunisti ujeli in ga skrivaj brez sodbe spravili s sveta, radi njegovega delovanja za zapadne zaveznike) in mi kratko brez ceremonij obrazložil, da potrebuje anglo-amerikanska tajna obveščalna služba točne podatke o vseh prevozih na našfh železniških linijah in da se računa z vso sigurnostjo, da bom kot patriot in rezervni oficir storil svojo dolžnost in doprinesel svoj delež k borbi proti okupatorju in skupnemu sovražniku. Navajal je, da se v polni meri zaveda i on i obveščevalna služba vse nevarnosti in rizika takega posla posebno v danih okoliščinah, zato se mi pa prepušča in imperativno nalaga v dolžnost, da sam po sVoji uvidevnosti ta posel organiziram, skrbim z vsemi sredstvi, da ostane vse tajno, da se krijem kakor vem in znam v primeru nevarnosti,
bi bilo mogoče, da se končam in tako preprečim* da bi mogel okupator zadevo slediti. (V to svrho prejeto pištolo so mi zavezniki v begunstvu spravili iz mojih rok.) O obljubah priznanja za to delo molčim, današnje moje stanje dovolj zgovorno priča. -Ne bil bi jaz, ako se temu pozivu ne bi odzval. Organiziral sem obveščevalno službo na železnici in ta aparat je funkcioniral brezhibno do pred zloma Nemčije in tudi, ko smo bili izdani Gestapu in sem moral bežati ter se skrivati je moj aparat delo nadaljeval in ga je dokončala moja žena, tudi železniška uradnica, ki mi je bila ves čas najboljši sodelavec, ter deli sedaj z menoj isto žalostno usodo. Dnevno ob določeni uri je bilo za minuli koledarski dan na določeno mesto dostavljeno na stroj pisano poročilo 8 do 10 strani, v katerem je bil podan natančen pregled vsega prevoženja do slehernega vagona na naših železniških linijah, s točnimi podatki nakladalne in namembne železniške postaje, vrste robe in značaja transporta z značilnimi ugotovitvami pri vojnih transportih. Te podatke se je sporočalo po tajnih radijskih oddajnih postaja'h 'na Allied Headquarters. Moji sodelavci so bili možje na mestu, vsa dolga leta pod najtežjimi okolnostmi okupacije niso klonili in omagali, ponosni so bili na to, da sodelujejo v borbi proti skupnemu sovražniku na strani zapadnih demokratičnih sil in niso se plašili prav nobene nevarnosti, ki jim je stalno pretila s strani laške oz. nemške vojske,* fašistične milice, karabinjerjev, laške policije, laškega uradništva in Gestapa. Pri tem ne smete misliti, da je bil eden ali drugi navedenih okupatorskih organov kaj boljši, vsi so bili enako nevarni in zasledovali isti cilj, ki je neusmiljeno trebil naš narod. Tej nevarnosti se je pridružila pa še večja nevarnost s strani Titovih komunistov, ki so smatrali že tedaj vsako simpatizi-ranje z Anglo-amerikanci za veleizdajo, da niti ne omenim sodelovanja na to. stran. Idealnega sodelavca naše službe, železniškega uradnika in rezervnega oficirja, ki jim je padel v roke so radi tega sodelovanja mučili in umorili na nepopisno grozen način. Tako so eksem-plarično kaznovali delovanje za zapadne t. j. anglo-ameri-kanske zaveznike, ki so jih deklarirali kot sovražnika štev. 1.
In danes, ko je vse to za nami, smo morali doživeti ne-oziraje se na to, da smo bili s strani teh naših zaveznikov, že od prvega, globoko razočarani, še to, da smo radi tega, ker smo begunci v očeh naših bratov, ki žive svobodno v pravi demokraciji, ki niso izkusili gorja in groze minule vojske, niti 2,000 letne laške kulture, ne nemškega militarističnega gestapovskega škornja, "izdajalci" in to samo zaradi tega, ker se tako hoče krvavemu režimu nasilja in terorja, ki je bil vsiljen našemu narodu kljub odporu, s kumovanjem zapadne demokracije pod pretvezo, da podpirajo naš osvobodilni boj, dejansko so pa podprli največjo in najkrvavej-šo komunistično boljševiško revolucijo in spravili našo domovino pod najhujši autoritativni režim, ki ga človeštvo pomni. In to vprašamo, s kakšno pravico, in kot odgovor zveni, obračaj kakor hočeš, s pravico močnejšega, t. j. s pravico pesti.
Na podlagi navedenega Vas vprašamo, dragi bratje,
iskreno, kdo je izdajalec? Kaj in koga smo izdali? Lepo se pomenimo, kot se ljudem in bratom spodobi in prepričan sem, da bomo prišli na to, da je bila izrečena sodba prenagljena, česar pa Vam zameriti ne moremo, saj ste tako daleč od pozorišča strašne tragedije, z našim strahotno preizkušenim narodom.
Bratje, glejte na dogodke z odprtimi očmi, presojajte trezno in mirno, ne sodite, da ne boste sami sojeni in imejte pred očmi, da je zaenkrat ko-minterna še močnejša od atomske bombe.
Sprejmite bratske pozdrave, Ferdo.
V Italiji, na Vidov dan, 1946. -o-
Novice iz Willarda
Willard, Wis. — V eni zadnjih tevilk Ameriške Domovine sem poročal, da je moral Frank Klan-char (Lunkatov) v bolnišnico v svrho operacije. Po operaciji je bilo videti, da se mu zdravje obrača na bolje. A čez par tednov ga je napadla pljučnica, kateri je tudi podlegel.
Pokojni je bil ob času smrti star par mesecev manj kot 73 let. Doma je bil iz žerovnice, župnija Grahovo. S svojo družino je živel več let v Jolietu. Zadnjih 17 let pa je živel tu v Wil-lardu pri družini Mr. Frank Lunka, pri svoji sestri, katera pa je umrla pred štirimi leti. Pokojni zapušča šest otrok, ki so pa že vsi odrasli, v Ely, Minn pa zapušča sestro Mrs. Tomšič
Pogreb s sveto mašo je bil torek 10. septembra. Naj mu bo Bog usmiljen sodnik. Preostalim naše sožalje.
Ludvig Perushek, zastopnik Am. Domovine. -o-
Pozdravi iz Kanade
Timmins, Ont., — Canada. — Nahajam se tukaj v Kanadi že
en mesec. Prav lepo je tukaj in svež čist zrak. V tem kraju je tudi nekaj Slovencev, večina doma z Dolenjskega, naših Primorcev je tu prav malo.
Seznanila sem se z večimi našimi Slovenci. Slučajno sva prišla skupaj z Mr. Louis Rusom, z bratom Antona Rus iz Union Ave. v Clevelandu. Prav tako sem se^sešla tudi z Mrs. Stefi
Kočevar, ki ima tudi sorodnikeT roparjev vračala nazaj preko So-
v Clevelandu, če se ne motim, je njen soprog brat Carl Kočevar-a iz Maple Heights.
Vsi se imajo tukaj prav dobro, i vendar si vsi žele v Zed. države ,ker tukaj ni tovaren, ampak le zlate jame, kjer kopljejo zlato rudo. Jaz se počutim prav dobro tukaj. Pozdravljam vse sorodnike, prijatelje, naše odjemalce ter direktorje Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Prav lep pozdrav tudi vsem čita-teljem Ameriške Domovine.
Mrs. Ro^e Vatovec.
če, jih je počakala zavezniška policija, jih prijela in odpeljala v goriške zapore.
umiimiiimuii
Če
verjamete al' pa ne
miimmimiMiii
— V zadnjih petih letih se je znižalo prebivalstvo na farmah za skoro 5 milijonov, kar pomeni znižanje prebivalstva od 80 na 25 milijonov.
Goerge Szell, dirigent Cleveland Orchestra naznanja celoten program za 29. sezono simfoničnih koncertov, ki bodo podani v Severance dvorani ob četrtkih in sobotah. Prva dva koncerta bosta podana 17. in 19. oktobra. GeOrge Szell bo dirigiral sam 15 izmed 20 parov teh koncertov. Po dva koncerta pa bodo dirigirali gostje-dirigenti Bruno W a It e r , Georges Enesco in Igor Stra-vinski, ki bo dirigiral orkestru, ki bo proizvajal njegove lastne skladbe; dva programa pa bo dirigiral Rudolph Ringwall.
Vsi, ki žele dobiti seznoske vstopnice, naj se priglasijo čimprej, kajti mnogo vstopnic je že sedaj razprodanih. Za četrtkove koncerte je le še malo vstopnic na razpolago. Več pojasnil glede sezonskih vstopnic debite v Severance Hall ticket uradu.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) mečejo Amerikanci vse Slovence v en lonec in smo za nje vsi — titovci, vsi zločinci.
POBEG KOMUNISTA TAVČARJA IZ GORIŠKE BOLNI-NICE. — Pred časom je policija aretirala proslulega partizana Viktorja Tavčarja iz Mirna pri Gorici. Ob tej priliki je rdeči terorist, ki ima na vesti več zločinov, hotel uteči roki pravice. Policija,je streljala za njim, ga ranila in ga kot ranjenca zaprla v bolnišnico v ulici Brigata Pa-via. Radi te aretacije so bili goriški partizani zelo zaprepaščeni, kajti izgubili so pajdaša, ki je mnogo vedel, mnogo pomenil in bi lahko mnogo izdal. Po Mirnu in okolici se je takoj začelo šu-šljati, da je Tavčarja treba rešiti, "ugrabiti" zaveznikom. Ta namera je postala takorekoč javna tajnost in je prišla na ušesa tudi zavezniški oblasti v Mirnu, ki je o zadevi informirala pristojne kroge v Gorici. Kljub temu niso bili izvedeni primerili protiukrepi in je bil Tavčar 6. avg. okrog desetih zvečer "ugrabljen" in odpeljan iz bolnišnice, v kateri je radi ranitve ležal zastražen. Pod pretvezo, da iščejo zdravniško pomoč, je udr-lo v bolnišnico šestero oboroženih zločincev, ki so ustrahovali bolničarje, obstrelili policaja, ki je stražil Tavčarja, njega pa odnesli na pred vrati stoječi avtomobil ter se z njim odpeljali neznano kam. Vsi pošteni ljudje se zgražajo in ostro obsojajo malo-| marnost odgovornih činiteljev. prav Zgodba je najlepša slika divjih
razmer, ki danes vladajo na Pri morskem.
POLITIČEN UMOR. — Partizani pobijajo svoje politične nasprotnike tudi v A pasu. Bivši jugoslovanski častnik Kamilo Slavnič se je pred časom naselil na področju A v Julijski krajini. Kmalu je videl, kako je fašizem opustošil slovensko šolstvo in ka ko radi pomanjkanja slovenskih šol trpi vzgoja slovenskih otrok Kot zaveden Slovenec je želel postati učitelj — vzgojitelj. Vpisal se je v "učiteljski tečaj," ki ga je v Trstu ustanovila zavez-nšika šolska uprava. Ob sobotah in praznikih je posečal s svojo ženo Komen na Krasu (cona A), kjer je doma. Tako je napravil tudi na Marijin praznik 15, avgusta. Ko se je zvečer okrog desetih vračal z ženo s prijateljskega obiska, ga je v zasedi čakal političen bandit, ki je oddal nanj več strelov. Zadel ga je v osrčje in mu prestrelil žilo odvodnico. Uboga, obupana žena ga je zavlekla do stanovanja, kjer je izdihnil.
UGRABITEV V ROČINJU. — V Ročinju ob Soči so se ljudje močno začteli upirati komunističnemu nasilju. Tamošnji te-renci in njihovi pajdaši so zato divji, pobesneli. Pred dnevi se jih je zbrala večja tolpa in s silo ugrabila mladega Ročinjca, ki jim je bil na poti. Roparji so s svojo premočjo fanta pobili na tla in potem spravili preko Soče proti Avčam, kjer je že pas B. Tam so nesrečneža oddali OZNA-i. Ko se je po izvršenem zločinu devetorica partizanskih
Opaležev Tine je imel eno samo napako, kakor je rekla njegova žena in sosedje — prerad in prevečkrat je pogledal kakšno dno ima kozarec, ali z drugimi besedami rečeno — strašno rad se ga je natreskal. Drugače je bil pa od sile dober človek in delavec, da malo takih — kadar je delal. Kadar je prišel pa njegov čas (najraje ob spremembi lune) je začel pa piti in se je na. cejal po nekaj tednov skupaj. Njegova žena si je mnogo prizadela, reva, da bi ga spravila na pravo, to se pravi na trezno pot, pa je toliko zaleglo kot v uh me piš. Tine je ostal stari Tine. Kadar ga je začela ščemeti goba v grlu, bi ga niti šest parov konj ne obdržalo doma. ženi se je zdelo škoda, dobrega moža, pa škoda denarcev, ki jih je moži-ček pognal po žejnem gi'lu'. Saj veste, kako je.
Posvetovala se je s tem, posvetovala z onim, kaj bi napravila, da bi ga spreobrnila. Ta ji je svetoval to, druga ono, pa noben ni bil kak pravdanski nasvet. Nekatere so ji svetovale, naj bi ga naravnala k pameti iz-lepa, drugim se je zdel bolj pripraven kak first class štokovnik.
"Ne bo šlo," je rekla žena, "saj sem. že poskušala na lep in na grd način. Kadar je nadelan, mu lahko prerečem vse, pa se mi bo samo režal. Kadar je pa trezen, je pa tako dober z menoj, da nimam srca za kako slabo besedo. Sama ne vem, kaj bi storila."
"Kaj pa, če bi ga enkrat pošteno oplašili?" svetuje ongava t,trina.
"Bos hudnika oplašil," meni sosed Blažon, ki je bil tudi na tem mednarodnem posvetovanju. "Kolikor jaz Tineta poznam, se ne boji ne biriča ne hudiča. Kaj drugega pogruntaj-rao, ljudje."
"Jaz pa pravim, da bo prišel Tine k pameti, če bo enkrat pošteno preplašen," zagovarja stri-na svoj nasvet.
"No, bi rad vedel, kako ga boš o plašila," jo sosed zaničljivo zavrne.
"Napravimo tako, da bo mislil) da je umrl. To ga bo spravilo od pijače za vse večne čase. Le mene poslušajte in me ubogajte,' vneto govori strina ter razloži cenjeni zbornici ves svoj načrt-No, pa so sosedje, ki so hoteli Ti-netu samo dobro na tem svetu, sprejeli pjen predlog. Preskrbeli so krsto in čakali, da je Tine nastopil svojo običajno domačo zabavo. Ko se je privlekel dodobra nadelan domov in zasmrčal na postelji, so ga lepo položili v krsto, prižgali okrog nje sveče, pustili enega izmed sosedov v sobi za varha in odšli.
Čiez čas se Tine zbudi, pogleda in ves začuden gleda okrog sebe-Ko vidi tistega moškega tam stolu, ga vpraša:
"Kje pa sem?"
"Umrl si," mu je ta z zamolklim glasom odgovoril.
"Umrl?" se začudi Tine, "kako dolgo sem pa že mrtev?"
"Tri dni."
"Glejte, glejte, torej sem mrtev," momlja Tine sam s seboj-"Pa si tudi ti mrtev?" se obrne na možaka.
"Ahk, tudi jaz sem mrtev, .sto mrtev."
"Tudi ti si mrtev, seveda, seveda, kajpak, vsi smo mrtvi. K0' liko časa si pa ti že mrtev, če te i-mem vprašati?"
"Cele tri tedne," mu je oni odgovoril.
"Tri tedne že? No, če si že tri tedne tukaj, ti mora biti P* vse znano tukaj okoli. Kaj P1'^' viš, kje bi dobila enega za stl' suit, tako sem nazarensko žeje'1' da niti pljuniti ne morem pošteno."	><
i i
ggTgHBRlgKŽ DOHQVINX SEPTEMBER 17, 1946
I
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
Gospodični Heleni se dozdeva, da je sodnik zopet nekje drugje. Njegove besede imajo posebnen prizvok, ki je nekoliko podoben najbolj prikritemu oiskanju ljubezni. Kclo 11 a j ve, kaj je njegova prava misel? Ali tudi z drugimi ljudmi tako govori? Ali je kakšna beseda posebej namenjena samo njej in nikomur drugemu? Tako moreš s čisto tujimi ljudmi govoriti o tajnostih srca, pa si vendarle krit pred vsakim osramočen jem. Saj ni, da bi morala beseda veljati tebi. Ako Pa jo sprejmeš in to pokažeš,
s tem že odgovoril na vprašanje, ki ga dejansko niti ni bilo. Kaj je to? Sebičnost ali obzirnost? Prepričanje, da ti mora vsakdo ob tvoji ljubeznivi besedi pasti k nogam? Ali pa le strah pred žalitvijo, ki bi je nič več ne moglo zares popraviti?
"Morda smo v tem vsi kakor otroci," pravi dekle čez nekaj časa. "In smo samo tega Lačni, ceprav ne priznavamo, da je tako."
• "Jaz o tem nič ne dvomim, gospodična Helena. To je glad,
sodni stol neusmiljenega javnega mnenja, kakor se temu rablju pravi, in stvar bo za vedno končana."
"Ali se močno bojite takega naglega soda? Videti vam ni."
"Ne vem, če je bojazen. Morda je le stud pred to umazano obrtjo. Vsekakor dovolj, da vas veselje mine."
"Vas še ni, sicer bi ne zacelil j ali vedno znova."
"Saj ne začenjam kar tako."
"Torej izberite?"
"Da, zelo izbiram."
"In kaj vam je znamenje?"
"Ne vem prav. Morda oči, ki toliko povedo, še preden je jezik našel pravo besedo. Obraz, roka, kretnja, beseda, smeh, vse in vendar nič do konca in za gotovo. Včasih tudi samo lastna volja; želja, da bi se s kom seznanil proti njegovi volji, v zasmeh vsem predpisom in vsem ograjam, ki so jih ljudje okrog svoje dozdevne lastnine naredili . . ."
■"Vi bi radi povsod neke pravice."
"Da, kakor imam pravico do sonca, zraka in zvezd. Kakor imam pravico do ceste in poti,
Liga Kaloliikih Slovencev v Ameriki
dno sem
nas ne ponižuje če se sami do razgledov in misli, ko so jih zavržemo. Le da je v vsem tem toliko, zmede. Najbrž za-motnosti in nejasnosti na-S1h. src, ki so polna nekih senčnih želj."
Gospodična ni trdno prepriča, da res vse pravilno razu-■^e. Pa ji zaradi tega ni težko. V njej sami dobiva neka ^Pa misel pravo podobo, čuti. da bi mogla s tem človekom 8'ovoriti o vseh skrivnostih svojega življenja, pa bi je ne bilo ftič strah. Zaveda se, da to že davno ni tisto vsakdanje čus-tvo, ki veže dva mlada človeka v krog neke sentimentalne zaljubljenosti. To, kar sedaj nagaja, je mnogo več. Je zavest prave človeške povezanosti, Prijateljstva, ki nič ne zah-ljubeznovosti, ki ne bo Užaljena, pa čeprav bo vse dru-Sače, kakor je bilo v tihih že-iah zapisano.
"Ljudje smo strašno čudni," Nadaljuje sodnik. "Vse si sami skvarimo; vse zožimo in uma-2emo, ker hočemo vse lepo usužnjiti. Tako smo se kot deca trgali za kos potice, dok-
cirugi našli. Prava tuja lastnina me ne mika. Njiva, ki je last drugega, ne more biti na isti način moja. Kruh, ki ga je on pridelal, ne sme biti plen moje lenobe. Žena, ki je svojo ljubezen navezala na drugega moža, ne more iti z menoj skozi življenje. V teh stvareh so meje tako svete kakor materine solze. Toda nad vsem tem je še mnogo mnogo svobode, če ljudje niso sužnji. . "
V vrhovih dreves je čutiti nekoliko večji nemir. Listje po-šumeva, kakor da žaluje za soncem, ki se vedno bolj nagiba proti zatonu. Počasi prihaja večer. Treba bo misliti na odhod.
"Tako naglo mineva čas," meni gospodična, ko se začneta vračati.
Lepi trenutki gredo hitro mimo nas," potrjuje gospod sodnik. '"Dajte mi roko„da se mi ne izgubite."
"Saj sem se že izgubila."
"Kako?"
"Sama ne vem, kako. Te dni hodim po nekih neznanih ces-
je nismo razdrobili v koš-|tah. Ne vem, ali sanjam . ali °ke, ki niso bili nikomur več v Prid. Tako smo potrgali rože na vrtu, da bi bile samo naše, Pa potem tudi naše niso bile Več, ker so se naglo posušile. Gb vsakem srečanju s človekom čutiš razdaljo, ki je vse Prevlika, da bi si jo upal prelesti. Zato rajši molčiš ali govoriš vsakdanjosti, ki nič ne Pomenjajo. Tako govorimo s tujcem, če njegovega jezika ne °bvladamo. Nekih praznih fraz smo se naučili, da ne umrjemo °d gladu in žeje in da ne ostanemo preko noči na cesti. To je vse. In ko se razhajamo, ®mo veseli kakor otroci, ko je šola minila. Dolžnost je opravljena, veseleja pa je bilo tako malo, da ni vredno besede."
"Nama ne bo tako lahko, ko Pride čas odhoda," pravi gospodična in se kar čudi, da si je upala tako iskreno izraziti Svojo misel.
"Hvala za besedo, gospodična."
"Ni bila samo beseda, gospod
sodnik."
"Vem. In sem vesel, da je tako. Vendar prav zaradi vašega razumevanja še bolj čutim, kako smo si ljudje navadno tuji. Koliko nezaupanja je ■^led nami. Dozdeva se ti, da vsepovsod zanka, v katero se Utegneš ujeti. Potem te bodo Privlekli vsega zvezanega pred
živim drobec resničnega življenja. Morda je vse samo 'fa-tomorgana'. Vidim čudovit kraj, ki mi je kakor dom. Žena, ki stoji pred hišo, je morda moja mati. In ljudje so dobri, kakor niso bili še nikoli . . Komaj še vem za svoje ime Zdi se mi, da ga še nikoli nisem imela."
"To se more zgoditi. Pa ni tako strašno novo. To je prav vsakdanja smrt navadnega dneva. Drobec nagega življenja umre, da more nastati pravo, lepo jutro."
"Lepo je in skoraj čudovito. Tako lahko mi je ob tem priznanju. Zelo sem vesela. . . Ali se vam ne zdi smešno, da tako zmedeno govorim?"
"Sami veste, da ne . . Čutim le,cla je v vaših besedah nekaj, česar do sedaj ni bilo."
"To čutite? Škoda, da bodo ti dnevi vse prenaglo minili."
"Vse mine. Umre pa samo to, kar je brez moči. Tudi s spomini je tako."
"Oh, spomin je tako malo. Od spominov je težko živeti."
"In vendar nekateri niti tega nimajo."
"To je potem 'nezaslišano uboštvo."
"Kaj hočete! Uboštvo je edino imetje, za katerega se ni treba truditi."
(Dalje prihodnjič).
HVALA, MR. RESNIK!
Velikega prijatelja so našli v Vas ubogi zapuščeni in obre-kovani begunci. Veliko lepega ste že napisali v "Ameriški Domovini" njim v prid. Malokdo zna zapisati tako živo besedo, ki mora seči v srce. Trdno u-pam, da Vaše besede in Vaša agitacija ni bila zastonj.
Iskrena hvala, Mr. Resnik! Kakor Vam bodo hvaležni begunci, ko enkrat zvedo za Vaš trud, s katerim jim skušate o-lajšati nemilo usodo, tako Vam je hvaležna tudi naša LIGA.
Naj Vaš prelep zgled najde mnogo odmeva v naših dobrih ljudeh in Vam vzbudi mnogo posnemovalcev! Čeravno je Vaš"drive" prav te dni menda zaključen, naj pa ne bo zaključeno Vaše in nas vseh delo za pomoč nesrečnim rojakom in rojakinjam, ki že zmerom potrebujejo pomoči, kakor priča na primer tu objavljen izvleček iz pisma neke begunske matere.
Iz pisma begunske matere
Oprostite, da se Vas drznem zopet nadlegovati. Ne morem si kaj,da Vam ne bi zopet pisala. Kakor sem že omenila, živi na-a družina v begunstvu v prav jbupnem stanju. Pomoči pa ni od nikoder. Toda čeprav sva tudi oba z možem zelo potrebna podpore, ne prosim za naju. Ali moje dete to moje ubogo dete joče in me sprašuje: Ma-nica, kje boš dobila kaj za je-;ti? O, rojaki dragi, za to mo* Je dete prosim podpore. Moja mala Lučka (Lucija) mora že prva leta svojega življenja toliko trpeti! Svojo obleko raz-rezujem, da zanjo kaj naredim. Pa to ni poglavitno. Toda kje je hrana? Najhujše materino trpljenje je v tem, ko vidi otroka lačnega, pa ne more pomagati.
Pa vse to trpljenje še ni višek vsega, tako je podobno. Bila je tu posebpa komisija, ki nas je zaslišala po abecednem redu, in dobili smo miglje, da bomo morali iz taborišča, kamor kdo hoče ... Za nekako 200 ljudi je bilo že kar zapisano, da moramo iti ... K sreči je prišla druga komisija, ameriška, in nam dovolila, da ostanemo še kaka dva meseca. Moj Bog, kam bomo šli? Kam naj gre uboga mati z nebogljenim otrokom!? Ali nam res ostane samo še beračenje od hiše do hiše — med tujimi ljudmi in v tuji deželi", ki sama nima odveč . . . Pa ko bi bila jaz ena sama taka mati! Moj Bog, kje bo zanaprej vsaj streha nad našimi glavami!
Zato lepo prosim usmiljena srca rojakov v Ameriki: Ne pozabite nas! Morda se Vam vidim vsiljiva s tem svojim pi-
smom, toda verjemite, da me je le najhujša sila prignala do pisanja. Saj veste! Cesa ne bi mati storila za svoje dete!
Pozdravljam Vas in vse ameriške Slovence, ki čutijo z nami, tako .nesrečnimi svojimi brati in sestrami. Saj bi se kamnu smilili, kaj bi se ne Vam! Bog blagoslovi Vas in vse, ki z Vami sodelujejo na našo pomoč. Naj Bog vsem tisočkrat povrne, ko skušate lajšati našo usodo, ki nismo sami krivi naše nesreče.
Pozdrav!
Begunska mati M. B. OPOZORILO Ponovno opozarjamo na to, da je sedaj mogoče pakete pošiljati naravnost v Avstrijo, bodisi na Tirolsko, Koroško ali Štajersko. Zato naj nihče več ne skuša kaj blaga za begunce v Avstriji pošiljati preko Rima. Dokler ni bilo direktne poti, so v Rimu radi posredovali. Vselej pa niso mogli in nekaj tako poslanih paketov se je, kakor je podobno, res izgubilo.
Nadalje pa v Avstrijo pošiljajte svojim naravnost na njihove naslove. Ako želite kaj več pojasnil, jih dobite na domači pošti.
Kar se tiče denarnih pošilja-tev beguncem, vam rada še nadalje posreduje pošiljanje LIGA, samo natanko označite naslov onega, komur želite poslati svoj dar. Seveda to velja samo :;a begunce, ki so izven svoje domovine. V Slovenijo pošiljajte naravnost -— toda tudi tam so mnogo bolj veseli paketov kot pa denarja. Pa saj vam sami tako sporočajo od tam. GOVOR DR. CIRILA SIR-CELJNA OFM NA BARAGOVEM DNEVU (Dalje)
Ko je Friderik Baraga prvič potoval v Ameriko, se je dne 23. novembra 1830 ustavil v Pai-izu na Francoskem. Življenje v mestu je napravilo nanj zelo slab vtis, tako čitamo v knjigi, ki popisuje delo Friderika Barage. Z žalostjo je gledal, kako so Francozi postavljali spomenike revolucionarjem in kako prazne so bile cerkve. Domačim je pisal, da je v Parizu maševal v eni glavnih mestnih cerkva, pa .je videl le tri osebe pri maši. Iz dna žalostne duše je zapisal v tistem pismu: O ti ljuba Ljubljana, kako majhna si v primeri s Parizom, vendar vidiš vsak dan toliko svojih otrok, kako pobožno k maši hite!
Preden .je nastopil svojo morsko pot proti Ameriki, je še enkrat popisal v pismu domov svoje vtise v Parizu. Takole piše: "V Parizu sem postajal ve-
bolj žalosten, čimdalje jih okoliščinah ni odpadel od
se mudil v njem. Tam ni videti in ne slišati drugega, kot zaničevanje vsega svetega in božjega, ter brezumno uporniško hlepenje po svobodi, katero pa vidijo le v tem, da se naj človek oprosti vsega, kar bi blagodejno brzdalo njegovo voljo, ki je tako pokvarjena in k hudemu nagnjena."
Tak vtis je torej dobil takrat Baraga o Francozih, ki so imeli ravno za seboj eno svojih revolucij. Bilo je r6s zelo obupno takrat za versko življenje na Francoskem. Tista Francija, ki je imela do takrat že toliko svojih velikih mož in žena
—	med njimi svojo sveto Devico Orleansko, sveto Marjeto Marijo Alakok in tako dalje—, tista Francija je zopet padla tako globoko . . . Marsikdo je nad njo obupaval, ker ni videl njenih skritih duhovnih zakladov. Niso takrat ljudje vedeli
—	tudi naš Friderik Baraga ni vedel — da bo v kratkih desetletjih prav tista Francija rodila sveto Bernardko Lu'r-ško, svetega Janeza Vianeja, sveto Tereziko Malo Cvetko . . . in še celo vrsto drugih podobnih svetniških vzornikov. Po teh in takih svojih izvoljenih je Bog čuval Francijo, da ji vse do današnjega dneva kljub vsem prekucijam ni ugasnila luč svete vere . . .
Ce bi danes kak francoski misijonar potoval skozi Ljubljano kam v tuje misij one — morda bi podobno pisal svojim v Francijo o današnji Ljubljani, kakor je pisal Baraga o Parizu pred več kot sto leti . . . Dobro nam je znano, kakšna je današnja Ljubljana na zunaj. Vendar lahko rečemo: Hvala Bogu, tako se tudi današnji Ljub-ljančanje niso odtujili Cerkvi, da bi prihajale le po kake tri osebe k maši med tednom, kakor piše Baraga o tedanjem arizu. Vsa poročila iz stare domovine povedo, da je sicer 'hlepenje po svobodi," kakor ga opizuje Baraga v tedanjem Parizu, zelo glasno po ljub-janških ulicah, kakor tudi drugod po Sloveniji na zunaj — cerkve pa so polne tistih vernih Slovencev in Slovenk, ki nočejo take "svobode." In iz vrst eh vernih ljudi bodo vstali Slovencem Janezi Vianeji, Ber-nardke Lurške, Male Cvetke... in bodo kazali zapeljanim pot nazaj k Bogu. Iz vrst teh bodo vstali Slovencem tudi novi Baragi, ki bodo tudi v široki ■svet zopet zanesli častno ime slovenskega naroda, kot takega, ki tudi v najhujših in najtež-
Boga in njegovih svetih resnic.
To misel in to upanje nam vstaja v srcu, ko mislimo na tisto Baragovo popisovanje francoskega brezverstva, ki ga je sam gledal na svoji prvi poti v Ameriko, v svoje toliko uspešne misij one.
(Dalje prihodnjič) Rev. Alojzij Medic OFM. Box 608 Lemont, Illinois.
"MALI OGLASI"
Stiskalnica naprodaj
Naprodaj je stiskalnica za grozdje, za pol tone, na rjuhe; z njo se proda jack in mlin. Vprašajte na 1003 E. 64 St.
(182)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša na 60. cesti, blizu Superior Ave. 5 sob zgo-rej, 5 spodaj. Zglasite se pri lastniku pred 1 popoldne na 1257 E. 59. St. spodaj. (182)
Za 4 družine
Na 71. cesti je naprodaj hiša za 4 družine, 3 sobe vsaka in vsako stanovanje s kopalnico; dvojna garaža; lepi dohodki. Vprašajte na 1126 E. 61 St.
(183)
PELO SPIl JO
VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi
okolici ? r#
JIH m3
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
POPRAVA RADIJEV LEDENIC PRALNIKOV ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
Vse delo garantirano Mi pridemo iskat in
pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba.
ST. CLAIR APPLIANCE CO.
7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215
4-dnevna postrežba
KVALITATIVNO ČIŠČENJE IN LIKANJE
Konchan Dry Cleaners
4808 Superior—EXpress 2646
Zastonj pridemo iskat in pripeljemo ____ nazgj._
DEKLETA IN ŽENE!
Za fine Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličite
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.
ENdicott 3426
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Morajo razumeti in govoriti apgleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na~
teden	1
... •
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
Za hišna dela
Delo dobi dekle za splošna hišna opravila. Zglasi naj se na 478 E. 152. St._ (182)
Za hišno delo
Sprejme se ženska za hišno delo, 2 dni v tednu, 75 centov na uro in voznina. Pokličite
GL 7749- _(183)
Za prekladanje tovora Nickel E>late tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93V4c na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wulfl
Nickel Plate R. R. Co.S
E. 9th & Broadway _(185)
MALI OGLAST"
......................
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo aH paro Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ah olj o Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Oovorlmo slovensko (x)
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da joste zadovoljni.
Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075
(x-Oct. 4)
I z predpriprav za spopad. — T ami Mauriello, ki se bo 18... septembra spoprijel z boksarskim prvakom Joe Louisom pri počitku po dolgih in utrudljivih vežbah za tadan. Slika je bila posneta v njegovem vežbališču v Neptune, N. J.
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K, S. K. Jednote znaša 129.91 %
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventnl podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruje* za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, »roti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do GO. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanj« dobe od 1250.00 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne ln bogate katoliške »odporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj-
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnile na uradnike ln uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. »11 pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Pozor, veterani!
Na 74. cesti blizu St. Clair Ave. sta naprodaj 2 hiši po 2 drilžini, ena spredaj, ena za-dej, se lahko razdali v 2 parceli; j ako moderne hiše. Zglasite se na 6704 St. Clair Ave., ali pokličite KE 4963.	(182)
Dve hiši na 1 lotu
Naprodaj sta 2 hiši na enem lotu, 1006-1008 E. 63. St. severno od St. Clair Ave.; ena je za 3 družine, ena pa zidana za 4 družine. Podrobnosti izveste na 1433 E. 53. St.	(182)
Stanovanje išče
Nov zakonski par bi rad dobil 2 ali 3 sobe. Kdor ima kaj pjjimernpga, naj pokliče HE-3347.	(182)
Dve peči naprodaj
Naprodaj sta 2 peči na premog, v dobrem stanju. Vprašajte na 1233 Norwood Rd.
POZOR!
Ako bi radi stiskali grozdje doma, imate zdaj lepo priliko. Prodajam skoro popolnbma novo prešo skupno z velikim jackom. Lahko se stisne pol tone grozdja naenkrat. Baza stiskalnice je okovana z bakrenimi ploščami. Cena je samo $25. Zglasite se pri John Benčiču, 1371 E. 41. St.	(183)
s
AMERIŠKA DOMOVIN-^ SEPTEMBER 17, 1946
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
srečno ne umrla? — Nejgova'goče, da bi se mogel veseliti živ-'svojimi svetimi žarki razsvet-rešitev je zadnja blažilna mi-jljenja pod temi turobnimi raz-'ljuje ta svet, kakor zahajajoče1 sel, ki mi more biti podeljena, .valinami minulega veličastva.' solnce, in ožarjuje s svojo glo-0, sveto morje, čujem, kako In divno mi opisuješ sijaj Ri- rijo tudi prihodnje življenje v me vabi tvoj glas — ki je mika- jma in razkošja na cesarskem nadzemeljskem sijaju! — Naj
Večkrat so morali počivati, lja ali končno so z neverjetno vz- vale je prihajal na ustnice tem trajnostjo vendarle dospeli do Čuvajem dolge noči. Pogleda-Jkr morja, kjer so se priklonili vali so drug drugega in se družbi, ki je — pogumnejša od'smehljali — kajti dobili so no-vseh drugih — sklenila, da bo'vega poguma — in čutili so, rajši kljubovala vsem novim da so prijadrali na prijaznejši nevarnostim nego bi ostala še svet in da vlada nad njimi bog. nadalje na suhem in gledala te' in najbolj utrujeni zo zdaj, ko strašne prizore. — V temi so se vkrcali na ladjo, in ko so se
ven in čist! — Pravijo, cla tvoj
objem onečaščuje in da tvojim
žrtvam ni dovoljeno iti čez
usodepolni Stiks — pa bodi!—
Tudi tam ga ne maram več
srečati, kajti bil bi še vedno
pri njej! — Pokoj, pokoj, po-
,koj, — drugače ni več elizija toda globok šepet zah-|za src6j kakršn0 je moje!»
oddaljili od brega, so žareči toki ognjenika zopet rdečkasto osvetili nemirne valove.
Jone je zaspala, popolnoma onemogla in utrujena, v Glav-kovem naročju. Nidija pa mu je ležala pri nogah. Prašni in pepelni dež je padal po morju in pokril tudi krov. Ta belkasti dež so nesli vetrovi na najbolj oddaljene morske obale. Začudilo ga je gledal črni Afrikanec in opazovali so ga celo na obalih Egipta in Sirije.
DESETO POGLAVJE. Drugo jutro. — Nidijin konec.
Ljubko in lahko je ležala zopet jutranja zora na morskih valovih! — Vetrovi so se potolažili in meglice so se razpršile z lesketajoče se modrine onega divnega morja. Na vzhodu so pričele igrati vse mogoče barve skozi redke oblake, oznanjujoče solnčni vzhod; zdanilo se je zopet v vsej krasoti južnega podnebja. — Toda gosto in temno je še plaval tam V daljavi uničujoči oblak, v katerem so pričali rdečkasti pa-j
je nevarnost minula, globoko zaspali. Odpočili so se po dnevu, ker niso mogli v oni strahoviti noči, in ladja je lahno cirčala po mirnih valovih. Tam v daljavi tudi begunci, in pogled na vitke jambore in bela jadra je vlival pomirjujoče čustvo varnosti. Koliko ljubih prijateljev, ki so jih smatrali že za izgubljene, se je moglo rešiti tamkaj na njih!
M e d počitkom splošnega spanja je Nidija tiho vstala. Nagnila se je Glavku čez obraz — čutila je njegovo globoko dihanje — boječe in žalostno ga je poljubila na čelo in na ustnici ter ga prijela za roko, —ali ta je ležala v roki jorii-
dvoru. — Ne Salust — "non minejo stoletja in naj se naš sum qualis eram" — nisem več,' prah zopet pomeša s prvinami, kar sem bil nekdaj! Usoda mo- naj se pogrezne tudi ves svet: jega življenja je ohladila vro- večno in nestrpno pa ostane čo kri moje mladosti. Moje (življenje duha! In kakor čr-zdravje, po trpljenju one bo- pa zemlja življenje in srečo iz lezni in prežitih mukah v za- solnca, tako bo naša čednost, duhlem zraku one ječe, ni več ki je le smehljaj božji, porok dobilo prejšnje svežosti in moči. I nesmrtnosti! Pridi k ,meni Mornar, ki je bil zaspal naj Duh moj se še ne more otresti Salust, prinesi s seboj spise ovu, je slišal lahno plujska-1strašnih spominov na zadnji Epikurja, Pitagora, Dijogena; nje v vodi. Še ves zaspan je, dan v Pompejih — na ona stra-(ali bodi pripravljen na svoj videl nekaj belega plavati v va-|hovita razdejanja — na nkšo poraz, ako boVa prosto, v logih lovih, ki jih je ladja hitreje j ljubljeno, zvesto Nidijo! — Po-1 akademije pod vodstvom do-rezala; ali kmalu se je izgu- stavil sem ji spomenik, ki ga'brega vodnika, kakršen je bil bilo vse. — Zopet je legel inlgledam vsak dan iz svoje sobe.' kdaj koli dovoljen našim >oce-sanjal o domačiji in svojih ot-j— Jone nabira cvetlice, a z torn, razpravijala o važnem rocih.	j njimi vsak dan jaz sam okra- problemu resničnega smotra na-
Ko sta se zaljubljenca zbu-jsim njen spomenik. Bila je šega življenja in o bistvu na-dila, sta takoj pogrešila slepo vredna spomenika v Atenah! šega. duha. deklico. Nikjer je niso naSliji Pišeš mi, da pridobiva sekta Jone — pri tem imenu mi nihče je ni videl od zjutraj, i kristjanov v Rimu čedalje več' utripi je srce— Jone sedi zra-
Preiskali so vsak kotiček na ladji, ali niso našli sledu za njo. Skrivnostna od prvega začetka do konca je Teselka izginila za vselej s tega sveta! Molče sta uganila usodo in Glavk in Jone sta se oklenila tesneje in jokala kakor za umrlo sestro.
ZADNJE POGLAVJE. - Konec vsega. -
ni, — Nidija je vzdihnila iz Glaikoco pismo Salustu
de-
sel let po razdejanju Pompejev.
Atene.
Glavk svojemu
ljubljenemu
globine srca in mračen duh je objel njeno obličje. Se, enkrat je poljubila Glavkovo čelo.— t "Naj te blasgoslove bogovi, Atenec!" — je zašepetala — -"bodi srečen s vsojo izvoljen- Salustu! — ko! — Ah, moje življenje nima "Pozdrav in zdravje! več smotra na svetu!"	j Vabiš me, naj bi te obiskal v
Pri teh besedah se je obrnila Rimu — ne, Salust, pridi rajši v stran. Počasi jb lezla ob ti k meni v Atene! — Odpove-
pristašev. Salust, tebi smem ven mene, ko to pišem; dvig-zaupati svojo skrivnost; veliko nem oči in srečam njen smeh-sem razmišljal o tej veri — , ljaj. Milo solnce razsvetljuje in sem jo končno tudi sprejel. Himet, na svojem vrtu pa sli-Po zadnjem dnevu Pompejev šini šumeti čebele. — Vprašaš: sva-prišla z Olintom še enkrat ali sem srečem? — O, kaj mi skupaj; takrat je bil sicer re- more dati Rim boljšega, nego šen, ali pozneje, ah, je umrl imam že zdaj v Atenah! Tu-mučesiške smrti za svojo vero. kaj mi vzbuja vse najsvetejša Učil meje spoznati po moji re- čustva -— gaji, griči, vse spo-šitvi iz levovega žrela vsemo- min j a na Atene! — lepo, ven-gočnost neznanega Boga! Po-, dar žalujočo — mater poezije slušal sem njegove besede—in!in modrosti sveta. V svoji ve-verjel sem ter začel častiti pra-;ži gledam mramornate njihove vega Boga. Moja nad vse ljub- nagrobne spomenike, ljena Jone tudi spoznava to ve- (Dalje prihodnjič.) ro, — to je vera, Salust, ki s	--o--
MIUi(lll!l!Mlllll!!lllltlllU)llllinilllllllltlllllllllllllllllltlllllllMllllltlllllltUlllllllUll'
f.
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO	=
POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države; vse pošilja t ve so	=
jamčene.	E
I-RODAJA ZABOJE za obleko in drugo ter sprejema pakete in vse po-	= j t. ebno uredi za odposlati v stari kraj.
robu ladje na drugi konec; tam dal sem se cesarskemu mestu, | yrši uradnde notarske posle, kamor » cenjeni rojaki vedno E «e je nagnila čez rob navzdol— njegovemu šumnemu vrvenju s lahko zaupno obrnejo za točno in vljudno postrežbo.	E
hladna pena ji je rosila vroče in nečimernemu veselju. Zdaj|| čelo.
'Poljub smrti!"
hočem preživiti vse svoje dni v's je mi- domovini. — Duh nase minule ' veličine mi prija bolj
STEVE F. PIRN AT	5
MllllllliillliilllllllllMllllillUUIIIillHniUUltl'.MIIUilMllllltMlllllllllMlllllllllllllllltr
sovi, ki so sicer čedalje motnje slila, "dobro mi došel!"	veličine mi prija bolj nego va-;
žareli, da ni še ugasnil iz gore j Prijetna sapica se je igrala še sijajno in divno življenje.— sredi "požganih poljan". Iz-j z njenimi kodri,—■popravila si Noben u rug kraj nasvetu mi ginili so beli zidovi in blesteči jih je z obraza in povzdignila ne more nadomestiti čarobnega stebri, ki so krasili prijazno'svoje oči — tako nežne in ven- pogleda v stebrišča, ki jih še obal. Pusti in prazni so ostali tiar mrtve — proti nebu, če- posvečujejo one častitiljive sen-bregovi, na katerih sta se še gar modrega oboka ni videla (.e. Še slišim pesniške glasove včeraj dvigali mesti Pompeji nikdar!	v oljčnih gozdih ob Ilizu — na
in Herkulanum. Ljubljenca' "Ne, ne!" — je dejala pol- višinah File (Phyle) se mi zde morja sta bila iztrgana njego-'glasno; "ne morem prenašati oblaki v somraku še vedno ka-vemu objetju! Stoletja in sto- več; to je ljubosumna, strastna kur mrtvaški prti minule svo-letja bo mogočna mati stezala ljubezen — ona pretresa mojo Lode, — znanilec dneva, ki ima svoje ažurne roke, ali ne najde dušo v naj skrivne j ših globoči- priči! Ti se smeješ mojemu ju nikdar več, — žalostno opia- nah! — Mogla bi ga zopet raz- oduševljenju, Salust! — ali ve-kujoča grobišča izgubljencev, žaliti — o, jaz nesrečnica! — uno je še boije upati tudi v Mornarji niso pozdravljali, Kosila sem ga, dvakrat sem ga v -rigah nego nositi potrpežlji-kakor navadno, vzdramivše se i ešila — zakaj naj bi zdaj . j. Praviš, da se ti ne zdi ino-
jutranje zarje — prihajala je prepočasi in bili so tudi preutrujeni za take pojave vese-
Klic l
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA
Joseph Hočevar
ki ga, .le Bok poklical k sebi dne 17. septembra 1940.
Šest let se žalostno spominjamo, kako zapustil si svoje drage, nam vsem težko je pri srcu, ker prenaglo smo te izgubili, zdaj pri Bogu veino sredo vživaj
Žalujoči ostali:
SOPROGA, SINOVI in HČI: STARŠI in BRAT.
Cleveland, O.. 17. septembra 1946.
Mi imamo fino izbiro fonografov, ki se navijajo na roko in pripravni za preko morja; stanejo samo $19.00. Imamo tudi namizne modele radijev, ur in veternic. Kupite si jih, dokler je še zaloga.

MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.
EN 4808
ttmmmmmttuwtmuwwinmmtmmmmmuttmmmtm>wmmn»»mnmtto
^mmMm^mmmMMMi
J ti^-1 ^SM j u^r-ii ' LV^J t-yty tyyo L^s
Močno PiVO
na žabje
$3.29 in depozit
Seznanite se z našo postrežbo. Da vam pripeljemo na dom pokličite gR 2626
STAN'S BEVERAGES
7502 UNION AVE.
i r?»vir7iavi r?yvi r^ir^i	r7s\i rTavi r?svi r^atn	rraxi
2SSS«!
k BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE ODKAR SMO V KRUTI VOJNI TAKO NESREČNO IZGUBILI NAŠEGA PRISRČNO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA
Pfc. Steve J Markolia
ki je dne 17. septembra 1944 na bojnem polju v najlepši mladosti dal svoje vse, namreč tako mlado življenje.
Kdo opisal bi vso žalost, solze grenke kdo bi jih preštel? Sovražna krogla vzela Tebi je življenje, ki bilo je nam v tolažbo in veselje.
Zdaj vedno mlad in vedno v spominu med nami boš živel do konca dni, in oni ki danes se Te spominjamo, so tisti, ki so Te najbolj ljubili.
V oddaljeni zemlji že dve leti počivaš in ni mogoče nam okrasiti Tvoj grob, pa pošiljamo šopek rožnih vencev spleten, ki naj bo Tvoji duši v trajen blag spomin.
Tvoji dra^i žalujoči, ki Te zelo pogrešajo: STEVE in KATHERINE MARKOLIA, starši. Cleveland, O. 17. septembra 1946.
Vozno
za pošiljatelje denarja preko morja
Kraji, kamor se zdaj lahko pošlje tuja valuta, so se zvišali v številu in American Express služi vsem. 36 predvojnih uradov že posluje v inozemstvu. Zanesljiva in svetovna American Express postrežba vam da preprost in varen način pošiljanja denarja v tujino po zmerni ceni z izbiro pošte, zračne poš-te ali kabla.
To je važno za vas, ker zdaj kot nikoli prej potrebujete pripomočke American Express za pošiljanje denarja, da doseže vaše drage v redu.
To postrežbo lahko dobite na vsakem uradu American Express, Railway Express uradih ter v tisočih pod-agencijah in bankah po vseh Zed. državah.
American Express
Foreign Remittances
r
naznanilo in zahvala
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in odvzela prelj ubij enega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
JOHN OGRIN
ki ga je Bog nanagloma poklical k sebi in je sprevi-den s svetimi zakramenti za umirajoče mirno za vedno zaspal dne 17. avgusta 1946 v starosti 69 let.
Doma je bil iz Stare Vrhnike. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga spremili na Calvary pokopališče dne 21. avgusta 1946, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Prisrčno se želimo tem potom naj prvo zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno slovesno sveto mašo in ganljive cerkvene obrede.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam bili v tolažbo in pomoč in nam kaj dobrega storili v tem najbolj žalostnem času. Ravno tako prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami čuii ter se udeležili svete maše in pogreba.
Posebno se pa prav lepo zahvaljujemo bratu pokojnega Mr. Frank Ogrinu in sinu, ki sta prišla sem iz Medina, Ohio, ter se poslovila od njega ob krsti in ga z nami spremila na pokopališče.
Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s tako številnimi krasnimi venci.
Enako se globoko hvaležni zahvaljujemo tudi vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena članom društva Naprej, št. 5 SNPJ, za udeležbo pri zadnjem sprevodu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili do groba in položili k večnem počitku.
Iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Jos. Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Predragi in nikdar pozabljeni soprog in ljubljeni oče, kako prazno je v hiši, odkar si nas zapustil, ker Bog Ti je uro odločil in Te nagloma odvzel od nas. Žalosti in globoko potrti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti sedaj podeli večni mir v zasluženem večnem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
HELEN OGRIN, soproga; ANGELA, poročena METLIKA, HELEN poročena RUPNIK, hčeri;
RUDOLPH, JOHN, LOUIS, sinovi;
JOSEPH METLIKA in JOSEPH RUPNIK, zeta;
MARY in ALICE, sinahi;
JIMMY, KENNY in THOMAS, vnuki;
CAROL in KATHLEEN, vnukinji.
V Medina, Ohio, zapušča žalujočega brata FRANKA OGRIN.
Cleveland, Ohio, 17. septembra 1946.
J\