Ptuj, petek, 24. februarja 2006 letnik LIX • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Po naših občinah Spodnje Podravje • Srečanje vlade z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja Strani 3,5,6 .SÍ^jHt..« Častni pokrovitelj Kurentovanja 2006 dr. Vaško Simoniti, minister za kulturo Republike Slovenije MESTNA OBČINA PTUJ Slovenija WWW. ku rentová n j e. n et ^ H WWW.IVUICIII.UVailJC.IICL ^urentovanje2006 Nedelja, 26.februar, od 14.00 46. tradicionalna mednarodna pustna in karnevalska povorka in izbor najlepših karnevalskih mask MEDIJSKI SPONZOR '^fašenki in karneval na ptujskem ^ 18.-28. februar Fašenki Markovci, sobota 25. februar, 13.00 Cirkulane. sobota 25. februar. 14.00 Dornava, ponedeljek 27. februar, 14.00 Videm, ponedeljek 27. februar, 14.30 Cirkovce, torek 28. februar, 13. 00 Bukovci, torek 28. februar, 14. 00 9770040197060 Slovenija • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala Prihodnji torek je zadnji rok Konec februarja se izteče rok, do katerega morajo davčni zavezanci vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od osvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu (v nadaljevanju: odmera akontacije dohodnine) za preteklo leto. vrednostnega papirja, popisni list vrednostnega papirja, ki je v gospodarjenju pri borzno posredniški hiši, popisni list deleža, ki ni pretežni lastniški delež, ter zadnji popisni list pretežnega lastniškega deleža. Popisni list vrednostnega papirja je sestavni obvezni del napovedi za odmero akontacije dohodnine. Popisni list se izpolnjuje za tiste vrednostne papirje, ki so bili v koledarskem letu odsvojeni pred potekom treh let od dneva, ko so bili pridobljeni, razen v primeru izjem odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jih določa zakon. V popisni list davčni zavezanci vpišejo vsako pridobitev in vsako odsvojitev vrednostnega papirja. Posamezna pridobitev vrednostnega papirja se vpiše v samostojno vrstico tako, da se izpolnijo prvi, drugi, tretji, četrti, Davčni zavezanci so dolžni vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine pri pristojnem davčnem uradu. Pri tem velja, da napovedi ni potrebno vlagati davčnim zavezancem, ki so dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, ki so bili pridobljeni v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Na obrazcu je potrebno izpolniti podatke o davčnem zavezancu (prva točka obrazca), odsvojitvi vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu (druga točka obrazca) ter oprostitve plačila akontacije dohodnine (točka tri). Za lažje izpolnjevanje priporočam, da preden izpolnite drugo točko obrazca, predhodno izpolnite ustrezen popisni list. Osnovnemu obrazcu so priloženi štirje popisni listi, in sicer popisni list Uvodnik Tako bogati, a tako revni v okviru jubilejnega, desetega obiska je slovenska vlada obiskala enega od najbolj »ogroženih« delov Slovenije, ki mu je država v obliki pomoči samo lani namenila 8,8 milijarde tolarjev. Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož so območja s posebnimi razvojnimi problemi. Po razvitosti dosegajo 83,3 odstotka povprečja Slovenije ali 64 odstotkovpovpečja EU, za tri odstotke presegajo državno povprečje v nezaposlenosti, plače so za 17 odstotkov nižje od povprečne, tretjina prvih iskalcev zaposlitve je mladih. Močno zaostaja v prometni infrastrukturi, pa tudi pitne vode še ni povsod. Zdaj naj bi država pri milijardo vrednem haloškem vodovodu pomagala z 838 milijoni tolarjev. Dobro kaže tudi za prvo etapo zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, za katero je že potrjenih 30 milijonov evrov evropskega denarja. Čeprav so razvojni problemi teh območij tako veliki, so se obiski 22 občin (v dveh dneh je bilo 52 dogodkov) zgodili zelo hitro, nekateri tudi za zaprtimi vrati in s slabo voljo, ko so novinarji želeli izvedeti več. Nacionalni program izgradnje avtocest se prepočasi izvaja, Spodnje Podravje je še vedno slabo povezano s prestolnico in obalo, delovnih mest primanjkuje, nekatere obremenitve lahko dodatno ogrozijo aktivna delovna mesta v malih in srednjih podjetjih, kjer jih prav tako pestijo nadomestila za stavbna zemljišča. V lokalnih skupnostih tega območja so prepričani, da bi večji razvoj lahko zagotovili tudi z drugačnim delom sklada kmetijskih zemljišč. Zemljišča bi jim moral prenesti ali pa prodati po nizki ceni, da bi jih lahko občine pod ugodnimi pogoji ponudile podjetnikom. V ptujski bolnišnici bi morali na novo zgraditi operacijske dvorane in prostore intenzivne nege; za zdaj jim država ne bo prisluhnila. Ptujski grad ne more biti protokolarni objekt že zaradi slabe povezave s prestolnico, lahko pa bo eden izmed objektov, ki bodo služili srečanjem v obdobju predsednikovanja Slovenije v EU. Do takrat se bo morda za kanček izboljšala prometna povezanost, nekatere razvojne možnosti in priložnosti pa "mesopostale", da bo voz napredka začel voziti hitreje in se bo tudi odvisnost od države zmanjšala. Zdaj so ministri, upamo, spoznali vse, kar imamo na Ptuju in v okolici, da bodo lažje in hitreje pognali tisto, kar zagotavlja razvoj, ker je gospodarski razvoj njihov največji izziv, še večji pa to območje pripeljati v povprečje Slovenije in Evrope. V tem trenutku pa je v Spodnjem Podravju tako, da imamo vse, hkrati pa nič. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik peti, šesti in deveti stolpec. V vsako posamezno vrstico se vpiše tudi vsaka odsvoji-tev vrednostnega papirja, in sicer tako, da se izpolnijo sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti ali štirinajsti ter petnajsti stolpec. Pri tem je pomembno, da se pridobitve in odsvojitve vrednostnega papirja in drugih deležev v kapitalu vpisujejo po kronološkem zaporedju, pri čemer začne- mo z datumom prve pridobitve vrednostnega papirja. Količina pridobljenega ali odsvojenega vrednostnega papirja je običajno razvidna iz obračuna o opravljenem poslu pridobitve/odsvojit-ve ali drugega ustreznega dokumenta. Pomembno je tudi, da dosledno vodimo zalogo količine vrednostnega papirja. Ob vsaki pridobitvi ali odsvojitvi je treba voditi stolpec trinajst ali štirinajst, odvisno od ustvarje- ne izgube ali dobička. Drugi dodatek osnovnemu obrazcu je popisni list vrednostnega papirja, ki je v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi, na podlagi pogodbe o gospodarjenju. Popisni list se vodi, kadar zavezanec vodi ločeno evidenco zalog vrednostnih papirjev, ki jih ima v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi. V popisni list se prav tako vpišejo vse pridobitve in odsvojitve vrednostnega papirja, ki se ločeno vpišejo v samostojno vrstico. Osnovnemu obrazcu je priložen tudi popisni list deleža, ki ni del pretežnega lastniškega deleža in se izpolnjuje za tiste deleže v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, ki so bili v koledarskem letu odsvojeni pred potekom treh let. Tudi na tem popisnem listu se ločeno, v samostojno vrstico, vpisuje vsaka pridobitev in odsvoji-tev deleža. Zadnji dodatek je popisni list pretežnega lastniškega deleža. Ta list morajo zavezanci izpolniti za vse odsvojitve pretežnih lastniških deležev v gospodarskih družbah ali njihovih delih v koledarskem letu, ne glede na to, kdaj so bili deleži pridobljeni. Obrazec za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu je mogoče dobiti pri pristojnem davčnem uradu ali preko spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije. Pri tem je treba opozoriti, da sta na spletni strani dosegljiva dva različna obrazca, vendar bo eden od teh v veljavi šele od leta 2007 naprej. Sicer so zraven obrazca priložena tudi jasna navodila, ki jih je pametno pred izpolnjevanjem tudi pozorno prebrati. Sicer pa pohitite, saj se rok izteče 28. februarja. Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Sedem (ne)pomembnih dni Novinar ali sluga Davnega 1972. leta sem na nekem takratnem pomembnem političnem forumu izjavil, da novinarstvo ne more (in ne sme) biti dekla dnevne politike. Tisti čas se je na veliko (kritično) govorilo o vlogi novinarstva in še posebej o njegovem odnosu do politike. Očitno ostaja to večna tema vseh časov in vseh sistemov. Sedanja vladajoča koalicija v Sloveniji je pravzaprav zaslužna za odpiranje nekaterih prvorazrednih tem in vprašanj v zvezi z novinarstvom. Čeprav njenih različnih potez na novinarskem področju še zdaleč ni mogoče ocenjevati zgolj tako, kot jih predstavlja in ocenjuje sama, je hkrati treba priznati, da po svoje - po dolgem času - omogoča in (nehote?) spodbuja celovitejšo razpravo o tem pomembnem segmentu družbe, ki v marsičem odseva tudi vsakokratno stopnjo demokratičnosti. Glede na to bi celo lahko rekli, da priložnost ni v celoti (in od vseh) dojeta, saj so se dosedanja odzivanja nanašala predvsem na ugotavljanje (možnih) posledic posameznih ukrepov, manj pa na zaznavanje vseh tistih ključnih zadev in dilem, od katerih je sistemsko (in tudi sicer) usodno odvisno, v kakšnem načelnem (in praktičnem) položaju so posamezna informativna sredstva. Pri tem mislim predvsem na ugotavljanje (in popravljanje) vloge lastnikov teh sredstev in (korektivno) funkcijo države, ki naj bi na tem specifičnem in posebej pomembnem področju s svojimi ukrepi zagotavljala spoštovanje določenih principov, če hočete tudi vrednot. Ko gre za lastništvo (in vlogo lastnikov), se v glavnem vse skupaj zožuje na ponavljanja nekaj posplošenih trditev, med katerimi je še najbolj prevladujoča tista, da lastnike predvsem zanimajo vsakokratni finančni vidiki, kar pa pogosto ne ustreza dejanskim razmeram. V zvezi z lastništvom medijev se je v zadnjih letih zagotovo nabralo veliko več izkušenj, kot pa dejansko pripovedujejo tisti, ki so tako ali drugače neposredno v igri in neposredno prizadeti. Večno aktualna tema (ki bi jo bilo treba stalno proučevati in analizirati) je vprašanje, kakšna vrsta medijskega lastništva bi bila v marsičem za specifične slovenske razmere najbolj ustrezna. Je to lastništvo, ki je skoncentrirano na eno ali dve pivovarni, pa še kakšnega trgovskega ali banč-no-finančnega giganta, ali pa bi bila morda ustreznejše čim bolj razpršeno lastništvo, ki bi že v načelu preprečevalo preveč odločilno vlogo (in tudi manipuliranje) enega ali dveh prevladujočih lastnikov. Seveda je posebej problematično lastništvo države prek posameznih državnih finančnih institucij, ki se v praksi zožuje tako, da se (vsakokratna) vlada pojavlja v vlogi lastnika medijev in tudi glavnega medijskega kadrovika, čeprav vse skupaj formalno ne izgleda čisto tako. Za nastali položaj seveda ni mogoče kriviti samo zdaj vladajočih, ker so v bistvu samo »podedovali« sistemske razmere, kakršne je postavila in vzdrževala prejšnja oblast. Zdaj vladajočim je kvečjemu moč očitati, da dane možnosti na veliko izkoriščajo za postavljanje svojih ljudi, vendar pa je res tudi to, da tega ne skrivajo in da so za večino svojih kadrovskih rešitev izbrali dobre profesionalce in se svojih kandidatov ne odreka kar tako. Velik del opozicije (zlasti tiste, ki je bila v prejšnjem mandatu še vladajoča) v glavnem ne kaže pretirane volje in pronicljivosti za problematiziranje že urejenih odnosov na informativnem področju, čeprav je vse bolj razvidno, da ponovno postajajo aktualna vprašanja, ki jih je še ne tako davno v vlogi opozicije postavljala sedanja pozicija. Pri tem mislim predvsem na večen problem zagotavljanja plu- ralnosti v medijih, ki se seveda ne more zooževati zgolj na nekakšna teoretiziranja in splošne ugotovitve o pomembnosti tega. Če glede tega, tako vlada kot opozicija, mislijo zares, potem bi morali eni in drugi skupno vztrajati, da država (ne samo, ko gre za nacionalne medije) dovolj natančno in vsem razumljivo predpiše nekatere splošne principe ravnanja medijev na Slovenskem. Pri tem seveda ne gre za to, da bi medije kakorkoli omejevali ali kar tako spreminjali v nekritično orodje vsakokratne (prevladujoče) politike. Za splošno dobro bi bilo treba zagotoviti spoštovanje nekaterih vrednot, ki so po večinskem mnenju sestavni del splošnih demokratičnih in človeških vrednot, v skrajni posledici pa tudi kakšne specifične slovenske vrednote. Država ima to pravico in tega ne more nihče proglasiti za kratenje ali celo odvzemanje svobode medijem, kot zdaj poslušamo v zvezi s spremembami zakona o popravku. Protesti v zvezi s tem, še zlasti iz novinarskih vrst, so preprosto nerazumljivi. Ravno novinarska organizacija bi morala biti še posebej zainteresirana, da tudi z doslednim spoštovanjem pravice do popravka prepreči vsakršno morebitno zlorabo novinarstva in medijev za širjenje skonstruiranih obtožb, neresnic in vsega tistega, kar nima in ne sme imeti nobene zveze z resničnim novinarskim poslanstvom in profesionalizmom. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Kidričevo • Srečanje vlade z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja Največji izziv je gospodarski razvoj Svoj deseti delovni pogovor po regijah 21. in 22. februarja, ko je bila na obisku na Ptujskem, v Slovenski Bistrici, Ormožu in Lenartu, je slovenska vlada, ki jo je v odsotnosti predsednika Janeza Janše vodil minister za finance dr. Andrej Bajuk, končala s srečanjem z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v restavraciji Pan v Kidričevem. Na njem so govorili o razvojnih perspektivah območij Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža. Dr. Andrej Bajuk je uvodoma povedal, da je za slovensko vlado v tem trenutku največji izziv gospodarski razvoj in boljša prihodnost delov države, ki so pod povprečjem Slovenije. Območje Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža poleg Pomurja zaostaja v številnih kazalnikih znotraj regije Podravje in za slovenskim povprečjem. Vlada uvaja nekatere spremembe, v okviru katerih bosta še posebej prišla do izraza produktivnost in ustvarjalnost. Njen cilj je, da bi Slovenija kot celota zelo hitro dosegla in presegla povprečje EU, v tem trenutku ga dosega v 80 odstotkih. Uvaja tudi nova pravila igre v gospodarstvu, monetarni in fiskalni politiki. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je navedel nekaj konkretnih kazalnikov, ki kažejo na zaostajanje tega območja za povprečjem cele regije Podravje in slovenskim povprečjem. V BDP dosega 83,3 odstotka slovenskega povprečja, bruto plače v višini 90,6 odstotka, močno pa se to območje dviga nad slovenskim povprečjem pri izvozu zaradi nekaterih velikih izvoznikov. Vse občine tega območja so tudi opredeljene kot območja s posebnimi razvojnimi problemi. Neugodna je izobrazbena struktura, stopnja nezaposlenosti je ena najvišjih v državi. Gospodarska struktura pa pokaže, da območje še tudi ni izšlo iz prestrukturiranja. Največje razvojne prednosti tega območja so v ugodni strateški legi in izgradnji infrastrukture, povezane s pomembnimi prometnimi koridorji, v industrijski tradiciji (mala in srednja podjetja) in turizmu z dvema velikima projektoma - v Termah Ptuj in Megalaxii na Hajdini. V obdobju treh do štirih let bo na tem delu Podravja prišlo do velikih vlaganj v prometno infrastrukturo: samo odsek avtoceste od Slivnice do Dražencev v dolžini 18,9 kilometra bo stal 267 milijonov evrov. Gradnja naj bi se pričela v letu 2007. Občutna pa bodo vlaganja v državne ceste: za 22 občin je predvidenih 31 projektov v skupni vrednosti 2,6 milijarde tolarjev. Letos bodo pričeli dela tudi na drugi etapi modernizacije Dornav-ske ceste na Ptuju, predvidoma pa jih končali v letu 2008. Obremenitve malih in srednjih podjetij še vedno visoke V pogovoru z udeleženci so vladni ministri dobili še nekaj zelo konkretnih napotkov za svoje delo. Tako naj bi se še bolj posvetili razbremenjevanju gospodarstva, ki je sicer že v teku, zlasti še malih in srednjih podjetij, saj so za nekatere razne dajatve veliko breme. Zmanjševanje obremenitev bo vodila tudi k zaščiti aktivnih delovnih mest. Finančni minister dr. Andrej Bajuk je pojasnil, da je edina Foto: Črtomir Goznik Srečanje vlade z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v restavraciji Pan v Kidričevem je vodil minister za finance Andrej Bajuk (skrajno desno); na fotografiji še (od leve) pravosodni minister dr. Lovro Šturm, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in župan občine Kidričevo Zvonimir Holc, ki je tudi odprl srečanje. pot k razbremenjevanju gospodarska rast na eni strani in manjša javna poraba na drugi strani. V letu 2005 se je javna poraba že znižala za 0,5 odstotka BDP, v letošnjem letu jo bodo znižali še za dodatnih 0,6 odstotka, v dveh letih tako že polovico tistega, kar so obljubili s koalicijsko pogodbo. Ob koncu mandata te vlade v letu 2008 naj bi bila namreč javna poraba manjša za dva odstotka. Minister za gospodarstvo dr. Andrej Vizjak pa je dejal, da je sedanja vlada prva začela nižati davke. V enem letu je izpolnila že okrog 40 zahtev slovenske obrti, vse z namenom, da se ptuj-0n.net Foto: Črtomir Goznik Minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar (levo) v pogovoru z županom občine Podlehnik Vekos-lavom Fricem (v sredini) in županom občine Žetale Antonom Butolenom. www.ptuj-on.net ustvari ugodnejše poslovno okolje. Tudi v slovenskem podjetniškem skladu sledijo potrebam malih in srednjih podjetij. V letu 2004 je bilo v tem skladu za subvencioniranje obresti na voljo 200 milijonov tolarjev, lani že 3,2 milijarde, letos jih bo že 5,2 milijarde tolarjev. Ob upoštevanju okrog 5 milijard sredstev sklada bodo letos mala in srednja podjetja lahko za subvencioniranje obresti koristila več kot 10 milijard tolarjev. Poenostavili naj bi se davčni postopki, davčna politika pa razvojno naravnala. Uvaja pa se tudi nova olajšava, to je olajšava za raziskave in razvoj, kar je zapisano v 49. členu zakona o dobičku pravnih oseb. Vlada si tudi prizadeva, da bi prišlo do neposrednega plačila podizvajalcev pri javnih naročilih, ne pa glavnemu izvajalcu, da se ne bi ponovil pri- mer OŠ Majšperk, ki ga bodo temeljito preučili, po potrebi pa vključili tudi organe pregona. Praksa kaže, da je takih primerov še veliko. Haloze so še vedno območje, ki močno zaostaja za drugimi območji v Sloveniji, zato bi jim kazalo na državni ravni posvetiti še večjo pozornost. V tem trenutku jih zelo bremeni predvidena izterjava Telekoma, pa tudi taksa na mejnih prehodih, saj so nekatere projekte gradili na teh sredstvih, zdaj pa jih, kot kaže, ne bo, ker nimajo zakonske podlage, zato o njih presoja ustavno sodišče. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik ne nasprotuje temu, da bi se tudi v bodoče komunalne takse vračale na območja, kjer so jih zbrali. Za Haloze pa je prinesel razveseljivo novico o izgradnji vodovoda. MG Direktorju Taluma mag. Danilu Toplek in ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku še tudi po končanem uradnem srečanju ni zmanjkalo tem za pogovor. 4 TEDNIK Gospodarstvo, obrt, podjetništvo petek • 24. februarja 2006 Ptuj • Z novinarske konference PP Zdaj je na potezi zaupanje potrošnikov! Ne glede na nevaren virus ptičje gripe H5N1, ki se je znašel tudi v Sloveniji, se za varnost in zdravstveno neoporečnost izdelkov PP ni niti najmanj bati, je pravzaprav glavno sporočilo vodstva Skupine PP, ki je bilo posredovano na novinarski konferenci konec minulega tedna. Perutnina Ptuj je namreč v vseh svojih obratih in proizvodnih linijah že pred pol leta začela izvajati izjemno stroge ukrepe zaščite, ki so že takrat in še vedno presegajo nacionalne in evropske direktive. »Tako smo že 23. avgusta lani popolnoma ukinili prosto rejo, že takrat pa je bila organizirana tudi posebna krizna skupina strokovnjakov za dodatno zaščito objektov in živali pred možnostjo vnosa virusa aviarne influence v našo proizvodnjo. Izredno strogi karantenski ukrepi se izvajajo več čas neprekinjeno od tega datuma, zelo poostreno pa je tudi gibanje zaposlenih znotraj obratov, saj prosti prehodi niso dovoljeni. Vsi zaposleni so poleg tega podvrženi strogim ukrepom dvakratnega razkuževanja, vsa tovorna vozila pa so opremljena z mobilnimi razkuže-valnimi postajami,« je med drugim pojasnil predsednik uprave dr. Roman Glaser ter še dodal, da enako strogi zaščitni ukrepi veljajo tudi za kooperante: »Slednji so dobili pisna navodila za delo, zanje so bila organizirana posebna predavanja, ves čas so tudi pod strogim veterinarskim nadzorom.« Ob vsem tem pa so v PP uvedli še dodatno prepoved: »Nihče izmed zaposlenih ne ii 1 u ' Vodstvo skupine PP (od leve) Dimče Stojčevski, Nada Krajnc in dr. Roman Glaser je takole javno pokazalo, da so Perutninini izdelki popolnoma varni in da ni nobenega razloga za strah. sme imeti doma perutnine! Strožje zaščite in še višje stopnje nadzora, kot smo jo že uvedli v PP, niso možne! Povedati moram tudi, da v PP ne kupujemo ali dokupu-jemo mesa ali drugih proizvodov, nadzor pa je vzpostavljen nad celotno vertikalno organiziranostjo naše proizvodnje!« Glaser je v nadaljevanju povedal še, da je prepričan, da je aviarna influenca bolezen divjih, vodnih ptic, ki, glede na vse ukrepe, nimajo nobene možnosti priti v stik z živalmi v strogo karantensko varovanih objektih PP: »Znano je tudi, da ta virus ni odporen na visoke temperature, vsi izdelki PP pa so termično obdelani pri najmanj 70 stopinjah Celzija. Naša tehnologija pa nam omogoča tudi termično obdelavo pri višjih temperaturah. Prav tako se ta virus uničuje s pečenjem ali kuhanjem mesa, zato, upoštevajoč naš način življenja ter prehrambene navade, ni nevarnosti, da bi lahko bil nevaren človeku.« Znižana prodaja lahko vodi v odpuščanje Pojav virusa v Sloveniji (in državah EU) je bil sicer prej-koslej pričakovan, zato v PP v predhodnem obdobju niso zniževali zaščitnih ukrepov. Ob dejanskem in potrjenem sumu prisotnosti nevarnega virusa H5N1 v Sloveniji pa se je poslovni sistem PP vseeno znašel na veliki preizkušnji zaupanja potrošnikov: »S takšnim stanjem smo se lani že srečali v Hrvaški, kjer smo zabeležili približno 10-odstoten padec prodaje. Po prvih dneh izbruha virusa ptičje gripe nekaj podobnega opažamo tudi na našem trgu, vendar je o tem še preuranjeno govoriti. Realne ocene trženja bodo znane v nekaj tednih oziroma mesecih. Vsekakor pa je trženje v sedanjem stanju otežkočeno, čeprav EU dovoljuje prodajo naših izdelkov in mesa, seveda pa so opazna nihanja na trgih posameznih držav.« Najbolj restriktivno se je po besedah Glaserja odzvala Bosna in Hercegovina, ki je popolnoma prepovedala uvoz Perutnininih izdelkov, pa tudi izdelkov iz perutninskega mesa iz vseh držav, kjer je bil ugotovljen virus ptičje gripe. Nekatere druge države izven EU pa zahtevajo za odobritev uvoza termično obdelavo mesa pri višjih temperaturah, kar PP lahko zagotavlja. Glaser je ob tem povedal, da zaenkrat o znižanju obsega proizvodnje ne razmišljajo, ob morebitnih drastičnih oz. radikalnih spremembah, ki bodo povzročile občutnejši padec prodaje, pa bo potrebno tudi to: »Gibanje prodaje spremljamo vsak dan, in če bo prišlo do večjih izpadov, bo seveda nujno sledilo zmanjševanje obsega proizvodnje, s tem pa tudi števila zaposlenih. Računamo sicer, da do takšnih drastičnih potez ne bo prišlo!« Veliko oz. največ je torej odvisno od zaupanja potrošnikov, na tujih trgih pa tudi od dobaviteljev in nastopa tamkajšnjih domačih proizvajalcev, za katere je pričakovati, da bodo agresivnejši. Perutnina Ptuj je naredila vse, kar je možno, da ohranja kakovost in zdravstveno neoporečnost svojih izdelkov, možnost okužbe svoje proizvodnje z virusom pa je praktično izničila oziroma omejila na minimum. Ne glede na vse svoje napore pa je dr. Roman Glaser že zdaj realno napovedal in ocenil, da predvidenega obsega proizvodnje in prihodkov za letošnje leto ne bodo dosegli: »Plan smo namreč zastavili optimalno, glede na dogajanje pa menim, da se bodo cifre ob koncu leta gibale na ravni leta 2005. Sicer pa bomo še videli!« SM Moškanjci • Otvoritev supermarketa Jager Srečna 13 za Jager in kupce Če dež, kot pravi star ženitovanjski izrek, prinaša bogastvo v zakon, potem bi moralo novemu trgovskemu centru podjetja Jager v Moškanjcih poslovanje teči odlično. Na dan otvoritve, prejšnji petek dopoldne, se je namreč ulilo kot iz škafa, kar pa očitno ni niti malo motilo ogromne množice ljudi, ki se je nagnetla pred vhodom. Uradni del otvoritve se je začel z nagovorom lastnika, Franca Jagra, ki je najprej povedal, da njihovo podjetje spada med hitro rastoča družinska podjetja, kar dokazujejo zaporedne uvrstitve med t. i. slovenske gazele, sicer pa, da poslujejo že 16 let in da so v tem času odprli 13 svojih trgovin oziroma centrov: »Trenutno je v našem podjetju zaposlenih preko 220 ljudi, od tega jih je 20 dobilo zaposlitev v tem našem trinajstem objektu v Moškanjcih, ki ga odpiramo danes. Soinvestitor, ki ima v okviru trgovskega centra svoj kava bar Žgajar, je Bezjak, s. p. Sicer pa je ponudba v supermarketu zelo široka, saj zajema vse od naj-raznovrstnejših živil in oblačil do drobnih gospodinjskih aparatov in gradbenega materiala. Skratka, vse za dom in družino. Doslej se nam je širši asortiman ponudbe obrestoval, sploh pa je treba upoštevati dejstvo, da je prostega časa vedno manj in da Direktor Franc Jager: »Trenutno je v našem podjetju zaposlenih preko 220 ljudi, od tega jih je 20 dobilo zaposlitev v našem novem, trinajstem trgovskem objektu v Moškanjcih.« si zato potrošnik želi urediti oz. rešiti več stvari na enem mestu. Seveda pa bomo zelo veseli vsake vaše pripombe, mnenja ali ideje za izpopolnitev ponudbe!« Otvoritveno slovesnost so prijetno popestrili tudi otroci iz gorišniškega vrtca, ki jim je podjetje Jagros v zahvalo za nastop namenilo velik kup igrač v skupni vrednosti 300.000 tolarjev, nato je sledil blagoslov domačega župnika Holobarja, zbrane pa je pozdravil še župan Jožef Kokot, ki je kot najpomembnejšo pridobitev za občino izpostavil nova delovna mesta, prav tako pa je prepričan, da je nova trgovina nadvse dobrodošla za vse občane in mimoidoče, posebej pa še za starejše: »Naši starejši občani mnogokrat nimajo možnosti iti po nakupih v Ptuj. Z novim supermarketom jim bo zdaj vse veliko bolj 'pri roki!« V Moškanjcih pa je podjetje Jagros, ob nadvse dobri lokaciji, odlično poskrbelo še za eno pomembno zadevo: parkirišča. Teh je namreč na voljo približno 100. O višini naložbe prvi mož podjetja Franc Jager ni želel govoriti, povedal je le, da nikakor ni bila majhna, sicer pa celotna kvadratura pokritega objekta, v katerem je poleg supermarketa še kava bar in zavarovalna agencija, znaša približno 1700 m2. Za tiste, ki morda niso uspeli priti na otvoritev ali pa jih je zaradi res neverjetne gneče zapustil pogum, lahko zapišemo, da je supermarket Jager v Moškanjcih odprt vsak dan od ponedeljka do sobote med 7.30 in 20. uro ter ob nedeljah dopoldne. Kot je bilo še slišati, pa se podjetje Jagros v naložbeni dejavnosti še nikakor ni ustavilo: »Seveda bo naše družinsko trgovsko področje na Ptujskem še gradilo,« je napovedal Franc Jager. Kje točno, pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Foto: SM Foto: SM Ormož • Obisk vlade Sladkorna pesa le še letos V okviru obiska vlade v Podravju je minister za zdravje dr. Andrej Bručan v Ormožu obiskal Psihiatrično bolnišnico, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel se je skupaj z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom ustavil v tovarni Wienerberger, dr. Ivan Žagar, minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je sodeloval na delovnem srečanju na Občini Ormož. Magister Zvonko Zinrajh, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, je obiskal Postajo mejne policije Središče ob Dravi in Policijsko postajo Ormož, dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje, se je seznanil z delom Okrajnega sodišča v Ormožu, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič ter minister za finance dr. Andrej Bajuk sta obiskala Tovarno sladkorja, minister Bajuk pa potem sam še Carrero Optyl. Ministrica Lukačičeva je pojasnila, da se je slovenska vlada odzvala takoj ob sprejetju reforme sektorja sladkorja v Evropski uniji ter stopila v kontakt z vodstvom tovarne in Združenjem pridelovalcev sladkorne pese, da bi našli rešitev vsaj še za eno leto predelave sladkorne pese. Pojasnila je, da bi pet tisoč hektarjev kmetijskih površin, ki so bile v kolobarju pripravljene za pridelavo sladkorne pese, v nasprotnem primeru ostalo praznih, kmetje pa bi bili prisiljeni pridelovati koruzo in jarine; ker pa na tem območju obstaja nevarnost koruznega hrošča, so se odločili, da storijo vse, da zagotovijo pogoje za pridelavo sladkorne pese v tržnem letu 2006/7. Kot je dejala, bo vlada Ptuj • Pismo o nameri za prostore vojašnice Tokrat gre zares V sredo je bila v Mestni hiši na Ptuju manjša slovesnost, ko so minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan podpisali pismo o nameri za uporabo prostorov ptujske vojašnice. Prostore ptujske vojašnice je od Ministrstva za obrambo prevzelo Ministrstvo za kulturo za potrebe svojih zavodov. Za koriščenje prostorov v vojašnici je bilo pripravljenih več variant, pismo o nameri pa predvideva, da bi se v prostore vojašnice preselila Zgodovinski arhiv Ptuj ter ptujska enota Zavoda za kulturno dediščino za potrebe arheologije. Oba zavoda financira Ministrstvo za kulturo. Potrebne prostore v bivši kasarni bo dobil tudi Šolski center Ptuj za višješolski program mehatronike in kmetij-Dr. Vasko Simoniti, dr. Milan Zver in dr. Štefan Čelan so podpisali stva ter polovico oddelkov pismo o nameri. Ekonomske šole. Prostori naj že v letošnjem letu ukrepala, če bi pri pridelavi sladkorne pese prišlo do izgub, pri čemer o konkretnih številkah ni želela govoriti. Je pa pojasnila, do kakšnih neposrednih plačil bodo v naslednjih letih upravičeni kmetovalci: v letošnjem letu do 375 evrov na hektar, v naslednjem letu 468 evrov, znesek pa se bo do leta 2009 dvignil do 612 evrov na hektar; če se bodo kmetje odločili za prestrukturiranje v drugo proizvodnjo, bodo do leta 2013 deležni odškodnin v višini 612 evrov na hektar, zato ministrica pričakuje, da bo interes kmetovalcev za pridelavo sladkorne pese v tem letu velik. Da bo prestrukturiranje TSO obremenilo državni proračun, se je strinjal tudi minister za finance dr. Andrej Bajuk, ki pa o natančnih številkah ni želel govoriti, dejal je le, da so analizirali vse možnosti, ki so bile na voljo, rešitev, ki se trenutno oblikuje, torej prestrukturiranje v proizvodnjo bioetanola, pa je v tem trenutku najboljša, saj omogoča dolgoročno rešitev tako za kmetijstvo kot tudi za delovna mesta v Ormožu. Direktor TSO Jurij Dogša je po pogovoril dejal, da je postopek prestrukturiranja povezan s tem, ali bodo za proizvodnjo bioetanola vzpostavljeni pogoji tako na nabavnem kot tudi na prodajnem trgu, zato so se na pogovorih bolj kot finančnemu delu posvetili podpori projektu, je pa poudaril, da morata vlada in tovarna sedaj nastopiti skupaj in pridobiti sredstva, ki so v Evropi za tovrstne projekte na voljo. Natalija Skrlec Foto: NS Predstavniki vlade so se nastavili fotografom na dvorišču ormoškega gradu. bi bili pripravljeni za vselitev že v naslednjem šolskem letu, ki bo za Šolski center Ptuj nedvomno zgodovinskega pomena, saj bodo na šoli lahko prešli na enoizmenski pouk. Devet učilnic bo v vojašnici dobila tudi Glasbena šola Ka-rola Pahorja Ptuj. Šolskemu ministrstvu naj bi pripadla tudi igrišča. Nekaj prostorov pa bo namenjenih tudi lokalnim potrebam, ki jih bo upravičencem namenila Mestna občina Ptuj. Tokratno pismo o nameri očitno kaže na rešitev prostorskega problema kulture in šolstva. Pred leti so namreč ministra za obrambo in za šolstvo ter ptujski župan že podpisali pismo o nameri za koriščenje vojašnice za šolstvo (takrat je šlo za ptujsko gimnazijo) in vemo, da do uresničitve ni prišlo; tokrat je očitno drugače, saj so prostori že prazni in jim je nujno potrebno dati življenje z ustrezno vsebino. Franc Lačen Ptuj • Šolski center Programe naj narekuje gospodarstvo V sredo so v Šolskem centru na Ptuju predali svojemu namenu dve novi učilnici. Odprtja se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je najprej skupaj z ravnateljem Poklicne in tehniške elektro šole Rajkom Fajtom prerezal vrvico nove učilnice za mehatroniko. To je učilnica z najsodobnejšo opremo za pouk mehatronike, ki se na Ptuju poučuje na treh nivojih: poklicnem, srednjem - tehniškem in višjem. Program mehatronike so na šoli pripravljali več let, preden so dobili zeleno luč na pristojnih mestih za ta program, in nanj so danes na šoli resnično ponosni. O programu in o novih pridobitvah sta govorila direktor Šolskega centra Branko Kumer ter ravnatelj elektro šole Rajko Fajt. Sredstva za novo učilnico oziroma za opremo so črpali iz evropskih skladov. Druga pridobitev Šolskega centra pa je posodobljena učilnica za moderno poučevanje za odrom Šolskega centra Ptuj. Z ministrom za šolstvo pa so se v Šolskem centru na Ptuju srečali ob ravnateljih srednjih šol tudi osnovnošolski ravnatelji s ptujskega, ormoškega in lenarškega območja. Dr. Milan Zver je izpostavil pomen poklicnega in srednjega šolstva predvsem za gospodarstvo, saj naj bi gospodarstvo narekovalo programe v strokovnih šolah. Programi pa morajo biti evropsko prepoznavni in kompatibilni, da bodo tudi naši dijaki in študentje primerljivi z drugimi evropskimi državami. Sicer pa je minister menil, da smo v Sloveniji glede strokovnega izobraževanja kar dobri, da pa so pri strokovnem izobraževanju potrebne nekatere reforme. Potrebe po strokovnih kadrih so velike pravzaprav v vseh državah Evropske unije, saj kar 80 milijonov delavcev v Evropi nima ustrezne izobrazbe in zato je potrebno vseživljenjsko učenje. Potrebno je vlagati sredstva v učitelje, ki se morajo nenehno izobraževati, za to pa se da dobiti tudi evropska sredstva. Podatki kažejo nekoliko večje zanimanje za izobraževanje v naravoslovju, tudi družbeni kazalci so temu bolj naklonjeni, saj se osebni dohodki v gospodarstvu v zadnjih letih bolj povečujejo kot v družbenih dejavnostih. Pogovor je potekal tudi o spremembah v osnovni šoli glede nivojskega pouka ter o novih gledanjih na otroke s posebnimi potrebami - ali jih integrirati v normalne osnovnošolske oddelke ali vendarle v posebne šolske programe, ki so vsaj do sedaj izkazali večje uspehe. Franc Lačen Minister dr. Milan Zver si z zanimanjem ogleduje novo opremo za pouk mehatronike. Foto: Fl Ptuj • Minister za zdravje v ptujski bolnišnici Kontrolirani odhodi bolnišničnih zdravnikov med zasebnike Med vladnim obiskom v najbolj ogroženem delu Slovenije je minister za zdravje Andrej Bručan, dr. med., obiskal Psihiatrično bolnišnico Ormož, kjer bo ministrstvo za zdravje z dvema milijardama tolarjev podprlo obnovo starega dela psihiatrije v letih 2009 in 2010, ptujsko bolnišnico, Reha center, d. o. o., Ptuj, fiziatrično ambulanto Term Ptuj in ZD Slovenska Bistrica. Z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, in nekaterimi njegovimi sodelavci sta govorila o programih v letu 2005, osnovnih in dodatnih, strategiji razvoja ptujske bolnišnice, ki vključuje razvoj na naravnih danostih, kliničnih oddelkov in ortopedije v povezavi z Valdoltro, investicijskih vlaganjih,v okviru katerih imajo prednost vlaganja v novogradnjo operacijskih dvoran in prostore intenzivne nege, poslovanju ptujske bolnišnice, ki je bilo tudi lani pozitivno, zaposlovanju in normativih v zdravstvu. Minister Bručan je povedal, da je zakonodaja v zvezi z zasebništvom in privatizacijo zastarela, v letošnjem letu naj bi jo popravili. Na ta način bodo uredili odnose ob odhodu zdravnikov na sekundarni ravni v koncesio-narstvo. Lani in letos ministrstvo ni izdalo nobene koncesije na sekundarni ravni brez soglasja bolnišnice. Če gre koncesionar iz bolnišnice brez programa, je to njegova stvar. Dokler zakonodaja ne bo urejena, prehod v kon-cesionarstvo s programom na sekundarni ravni brez soglasja bolnišnice ali na račun javnega zavoda ni možen. »To, kar se sedaj dogaja, da ima koncesionar na sekundarni ravni polno koncesijo in hodi po pogodbi delat v bolnišnico, je sicer rešitev v trenutni situaciji, ni pa to dokončna rešitev.« V osnovnem zdravstvu bodo prehod v koncesionarstvo podpirali, ne bodo pa ga predpisali, kot na primer v Estoniji, kjer so se odločili za 100-odstotno koncesionarstvo v osnovnem zdravstvu. Ministrstvo Foto: Črtomir Goznil< Minister za zdravje Andrej Bručan v pogovoru z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom za zdravje se bo vključilo v financiranje novogradnje operacijskih dvoran in ureditve prostorov intenzivne nege takrat, ko se bo ptujska bolnišnica priključila v celotni slovenski program združevanja amortizacije. Nekoč je že bila vključena, a se ji to ni obrestovalo, saj se tako združeni denar ni vračal v pričakovanih okvirjih za potrebe razvoja ptujske bolnišnice. »Če bomo šli v postopno obnavljanje, bomo morali prekiniti operacijski program in zapreti intenzivno nego, tega pa si ptujska bolnišnica ne more privoščiti,« je med drugim povedal direktor Lojze Arko. V primeru pandemije 137 obolelih Minister Bručan je dobil vpogled tudi v bolnišnični načrt ukrepov za primer pandemije ptičje gripe, ki je usklajen z državnimi ukrepi in ukrepi v drugih slovenskih bolnišnicah ter je bil že uporabljen v praksi v mariborski bolnišnici. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, ki pokriva območje z okrog 100 tisoč prebivalci, bi za bolnišnično zdravljenje, če bi obolelo 25 odstotkov populacije, potrebovala postelje za 137 bolnikov. V tem primeru bi morali tudi prostorsko preurediti bolnišnico, za njihovo zdravljenje bi preuredili ginekološki in otroški oddelek ter del internega oddelka. V bolnišnicah imajo tudi na zalogi potrebno količino tamifluja, nimajo pa ga lekarne, ker za to ni potrebe, je med drugim povedal minister Bručan, ker pandemije ni. Na vprašanje, ali nameravajo tudi v primeru ptujske bolnišnice ločiti funkcijo strokovnega in poslovnega direktorja, pa je minister za zdravje odgovoril, da je njihov cilj združevanje obeh funkcij v eno povsod, kjer je to mogoče. To vprašanje bodo tudi zakonsko uredili v okviru sprememb in dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti. V principu predvidevajo eno funkcijo šefa bolnišnice, ki bo imel sodelavce za posamezna področja. Zdajšnjemu direktorju ptujske bolnišnice se sredi leta izteka mandat, ker se bo upokojil, se na razpis več ne bo prijavil. Neuradno je slišati, da se jih bo za to funkcijo potegovalo več, že sedaj naj bi bili samo iz ptujske bolnišnice štirje kandidati. Ker se je ministru mudilo, ga tudi nismo uspeli vprašati, ali že imajo »svojega« kandidata za to mesto glede na to, da je bolnišnica državna inštitu- cija. MG Ptuj • Marija Lukačič na obisku v Perutnini Hajdina • Minister Božič o Pyhrnski avtocesti "Da bi se bala? Česa le?!" Na odsek Draženci-Gruškovje bo treba še počakati Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič ni manjkala v vladni ekipi, ki je sredi tedna obiskala celo vrsto občin - od Lenarta, preko Ormoža in Ptuja do Slovenske Bistrice. Sredino popoldne je namenila podrobnejšemu spoznavanju poslovanja perutninarskega živilskega giganta PP. Delovni obisk pa se je začel dokaj neobičajno, pač v kontekstu izredne situacije, ki jo je povzročilo odkritje nevarnega virusa aviarne influence na slovenskih tleh. Tako je ministrica Lukačičeva skupaj s predsednikom uprave PP Romanom Glaserjem pred začetkom delovne debate najprej pošteno zagrizla v pečenega Perutnininega piščanca in z nasmehom povedala: »Mmm, zelo okusno, zelo dobro! Če se kaj bojim? Česa le? Hrana je povsem varna!« Tako je potrdila popolno zdravstveno neoporečnost Perutnininih izdelkov, za katero v podjetju skrbijo z najstrožjimi karantenskimi ukrepi že od sredine lanskega leta. S tovrstno gesto pa je Lu-kačičeva tudi pokazala, da je Perutnina Ptuj sinonim zdrave, varne in okusne hrane za vse potrošnike, pri čemer ne Ministrica Marija Lukačič je skupaj s predsednikom uprave PP Romanom Glaserjem brez strahu pojedla Perutnininega pečenega piščanca. gre pozabiti še dejstva, da pri nas perutninskega mesa ne jemo surovega, ampak temperaturno obdelanega na več kot 70 "C, pri čemer se uničijo vsi virusi. Kljub temu pa je na državnem nivoju pričakovati še strožje ukrepe vlade ob prvem zabeleženem pojavu okužbe domačega piščanca z virusom H5N1 v živalskem zavetišču v Avstriji. Tako se je že včeraj sestalo Državno središče za nadzor bolezni, ki bo ugotovilo, ali so v Sloveniji zaradi tega potrebni kakšni dodatni ukrepi poleg že veljavnih, ki zahtevajo zapore perutnine s krmljenjem in napajanjem v izključno zaprtih prostorih, kar preprečuje kakršenkoli stik z divjimi pticami. Vsi kršitelji teh ukrepov bodo strogo kaznovani, je zagotovila ministrica ob svojem obisku v PP, prav tako pa bodo po njenih besedah sprejeli tudi restirk-tivne ukrepe za prosto sprehajajoče se labode na našem območju, ki predstavljajo veliko potencialno nevarnost prenosa virusa ptičje gripe. SM Minister za promet Janez Božič je na srečanju, ki se ga je udeležilo veliko predstavnikov občin, skozi katere bo tekla težko pričakovana avtocesta od Slivnice do Gruškovja, in drugih zainteresiranih, precej podrobno predstavil nacionalni plan izgradnje avtocestnega križa, v katerega spada tudi omenjeni odsek. Žal konkretnih datumov o začetku del prav na pododse-ku med Draženci in Gruškov-jem ni mogel podati, uredba naj bi bila sprejeta tam nekje leta 2008, sicer pa naj bi bila po ministrovih besedah celotna avtocestna povezava kon- čana do leta 2012. Letos se bo gradil cestni »prstan« pri Mariboru (Pesnica-Zrkovska cesta), prav tako potekajo odkupi zemljišč za 19-kilo-metrski odsek od Slivnice do Dražencev. Ta del avtoceste, za katerega je že izbran pro- Minister za promet Janez Božič: »Za pododsek avtoceste Draženci-Gruškovje bo treba denar še zagotoviti jektant, naj bi se predvidoma začel graditi že konec tega leta, takoj po izboru izvajalca del. V naslednjem letu pa se pričakuje še izgradnja 700-metrskega avtocestnega pasu na samem mejnem prehodu Gruškovje do hrvaške meje, medtem ko se izgradnja vmesnega dela podaljšuje nekam v prihodnost, o kateri Božič ni mogel konkretno govoriti. Povedal je le, da bodo v igri verjetno tudi kohezijska sredstva. Zbranim je predstavil tudi pričakovano modernizacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, ki se bo na odseku med Kidričevim in Ormožem začela že naslednje leto, predstavil pa je tudi možnosti obnov mreže državnih cest, ki pa so po njegovih besedah precej skromnejše od dejanskih potreb. Na skoraj dveurnem srečanju je nato beseda tekla še o marsičem, kar žuli domače občine in prebivalstvo, več o tem pa lahko preberete v naši naslednji številki. Foto: SM Foto: SM Ptuj • Še o 41. seji državnega sveta na Ptuju Rded karton za prostovoljno članstvo Kot smo že poročali, je državni svet Republike Slovenije 41. sejo oddelal 15. februarja na Ptuju. Čeprav je bilo v slavnostni dvorani ptujskega gradu bolj hladno kot toplo, upravljavcem državnega premoženja je nagajala kurjava, razpravo je nekoliko pogrel le svetnik dr. Alojz Križman z izjavo, da se je bolj kot ptičje gripe bati epidemije reform, so državni svetniki vztrajali v razpravah. Še najdlje so se zadržali pri razpravi vladnega predloga zakona o gospodarskih zbornicah. Zavzeli so se za temeljito analizo organiziranosti vseh zbornic slovenskega gospodarstva, gospodarske, obrtne in kmetijske zbornice, poleg tega imamo v Sloveniji še 16 profesionalnih zbornic, ki bi bile osnova za odločanje o obveznem ali neobveznem članstvu in o reprezentativnosti predstavnikov gospodarskega interesa. Odločitev o reformi le enega segmenta zbornične organiziranosti je zelo vprašljiva. Državni svetniki se zavzemajo za tak zbornični sistem, ki bo na nacionalni ravni in v evropskem prostoru zmogel zastopati skupni slovenski gospodarski interes. V tem trenutku iz vladnega predloga zakona o gospodarskih zbornicah ni razvidno, kdo bo v bodoče opravljal javne naloge, ki jih izvaja Gospodarska zbornica Slovenije in kako se bodo lete v bodoče financirale. Po mnenju državnih svetnikov so v zbornicah slovenskega gospodarstva potrebne dolo- Foto: Črtomir Goznik Državni svet je na 41. seji zasedal v slavnostni dvorani ptujskega gradu. V sredini predsednik državnega sveta Janez Sušnik, levo podpredsednik državnega sveta Jože Stanič. čene spremembe, vendar pa bi bilo potrebno tudi vnaprej ohraniti obvezno članstvo v Gospodarski in Obrtni zbornici Slovenije, majhna in Foto: Črtomir Goznik Razpravo, ki je potekala v mrzli dvorani, na ptujski seji državnega sveta je najbolj »ogrel« dr. Aloj Križman, ko je dejal, da se je treba bolj kot ptičje gripe bati epidemije reform Izjava za javnost Poziv županu mestne občine Ptuj dr. Stefanu Čelanu Socialni demokrati Ptuj izražamo razočaranje, dda župan mestne občine Ptuj ob minulem obisku vlade Republike Slovenije v okolici Ptuja, ni pred tem obiskom povabil k sodelovanju tudi ostalih političnih strank, kjer bi preko dialoga ugotovili, katere so glavne prioritete mesta Ptuj. Prepričani smo, da bi skupaj kot zavezniki občank in občanov jasno zavzemali ta stališča, bili močnejši pri uresničevanju le-teh ter nenazadnje končno delovali enotno, kar Ptuju velikokrat primanjkuje in kar je mnogokrat razlog za to, da Ptuj ostaja zapostavljen. Na to smo opozorili že pred časom, ko smo izpostavili, da v Mestnem svetu mestne občine Ptuj primanjkuje dialoga in pripravljenosti za reševanje skupnih problemov. Župana smo pozvali, da na skupnem sestanku nujno izpostavi vprašanje Samostojne regije Spodnje Podrav-je, omogočanja možnosti za ohranjanje kulturne dediščine pod okriljem Unesca, možnosti organiziranja samostojne enote zavoda za spomeniško varstvo, pridobivanje visokošolskih programov, spodbujanje razvoja malega gospodarstva ter zaposlitvene programe za brezposelne. Vprašanj, ki bi jih lahko skupaj odprli, je ogromno, žal pa se vedno znova izkaže, da za širšo razpravo ni naklonjenosti. V upanju, da bo Ptuj od tega sestanka pridobil kar največ in da se bomo v prihodnje posluževali metode pogovora, smo Socialni demokrati izrazili optimizem in zaželeli pogajalcem veliko pozitivnih rezultatov. Dejan Levanič, podpredsednik SD Ptuj srednja podjetja pa naj bi se sama odločila, v katero zbornico se bodo včlanila. Javnopravni zbornični model, ki daje zbornicam avtonomen, strokoven in reprezentativen značaj in stabilno finančno podporo v obvezni članarini, se na hitro spreminja v anglosaški sistem zasebnoprav-nih zbornic. Med drugim je vprašljiva definicija 6. člena predloga zakona o gospodarskih zbornicah, saj predlog zakona sploh ne more definirati ciljev in nalog zbornice, v kolikor gre za prostovoljno članstvo. »Očitno ge za projekt povsem politične narave, ki je skladen s hitrim spreminjanjem vrednostnega sistema v Sloveniji,« poudarjajo v državnem svetu. V predvidenih spremembah zakonodaje nista poudarjeni vsebina in kvaliteta storitev zbornice, temveč je cilj vzpostavitev razdrobljenega zborničnega sistema, ki bo obvladljiv, tudi zato, ker se bodo med seboj sprte zbornice ukvarjale zgolj same s seboj in razdelitvijo premoženja, tak sistem tudi ne bo mogel biti enakovreden sogovornik vladi. Državni svetniki so na ptujski seji sprejeli tudi mnenje k predlogu zakona o društvih v okviru prve obravnave. Podpirajo ustreznejšo zakonsko ureditev področja delovanja društev, ki imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo in opravljajo pomembno vlogo pri razvoju slovenske države. Zakonodaja za področje društvenega delovanja mora biti izredno napredna in ne sme biti ovira za uveljavitev povečane vloge društev in nevladnih organizacij v slovenski družbi. Državni svetniki se zavzemajo za določitev jasne meje, kar zadeva profitabil-nost društev, saj ta del delovanja ne sme biti prevladujoč. Pridobitne dejavnosti naj bi bilo le toliko, da bi omogočila izvajanje ciljev, ki so opredeljeni z aktom o ustanovitvi. Po mnenju državnih svetnikov bi država morala prevzeti večjo odgovornost na področju financiranja dejavnosti društev. Ministrstva bodo odgovarjala Čeprav so državni svetniki tudi na Ptuju ugotavljali, da so imeli že doslej veliko vprašanj za posamezna ministrstva, v tem mandatu že več kot 200, a se ni nič bistvenega zgodilo, jih tudi 15. februarja ni manjkalo. Podprli so vprašanje Marjana Maučca ministrstvu za pravosodje, da preuči in odgovori na vprašanje, kaj je vzrok odstopanja pri sodiščih glede izrekanja kazenskih sankcij in kaj je pravi namen izrekanja kazenske sankcije. Storilcem kaznivih dejanj, pri katerih so podane tehtne olajševalne okoliščine (dosedanja nekaznovanost, časovna odmaknjenost, poravnava škode, storjene z dejanjem še pred pravnomočnostjo obtožnice in skrb za otroka), sodišča izrekajo zaporne kazni. Pri- mer Stojana Auerja. Drugim storilcem, ki nimajo podanih tovrstnih tehtnih olajševalnih okoliščin in pri katerih je bila podana višja škoda, pa sodišča ne izrekajo zaporne kazni, ampak pogojne obsodbe. V času sojenja pa jim celo odpravljajo pripor, čeprav je iz vseh okoliščin razbrati, da bo storilec (na primer odvisnik, ki nima sredstev za življenje), dejanje ponovil. Marjan Ma-učec je eno svojih vprašanj naslovil tudi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zanima ga kako in kdaj bo ministrstvo ukrepalo proti širjenju in zaustavitvi okužbe vinskih trsov z bakterijo aurobacterium vitis (koreninski rak). Gre za nalezljivo bolezen, ki lahko uniči posamezne vinogradnike, saj se zelo enostavno širi, na primer s škarjami in koso. V Prekmurju se posamezni lastniki vinogradov že soočajo z očitnimi simptomi okužbe vinskih trsov s koreninskim rakom, kar je novembra leta 2005 ugotovila fitosanitarna inšpekcija. Bakterijo aurobac-terium vitis je mogoče zatreti le s požigom trte, zemljišče pa se ne sme obdelovati nekaj let. Ker je prodaja vin za omenjene vinogradnike edini vir dohodka, v ureditev vinogradov so vložili velika finančna sredstva, bi bilo potrebno čim prej pristopiti k reševanju tega problema glede na hitro širitev okužbe. S podporo državnega sveta je tudi državni svetnik Janez Sušnik naslovil vprašanje ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ali lastnik gozda (ki nima kmetijskih zemljišč), ki ga sam ne izkorišča in ima iz gozdarske dejavnosti minimalen dohodek, lahko pridobi status kmeta v primeru nakupa kmetijskega zemljišča oziroma lahko uveljavlja predkupno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča. Ministrstvo za pravosodje pa naj bi odgovorilo državnemu svetniku Jožetu Ilcu, ki vprašuje, koliko zahtevkov je bilo vloženih zoper Republiko Foto: Črtomir Goznik Državni svetnik Ptujčan Robert Čeh (levo) v pogovoru z državnim sekretarjem v ministrstvu za notranje zadeve Zvonkom Zinraj-hom, prav tako Ptujčanom, ki je predstavil predlog zakona o varstvu javnega reda in miru. Slovenijo v letih 2005 in tudi že letos na osnovi 26/1 člena Ustave Republike Slovenije, po katerem ima vsakdo pravico do škode v primerih, ko so državni organi ravnali nezakonito. Zanima ga tudi, kolikšna je vrednost zahtevanih odškodnin, ali je Republika Slovenija že izplačala konkretne odškodnine in v kakšnem obsegu, in ali so pristojni organi ukrepali zoper zaposlene v državnih organih ali nosilce javnih pooblastil, ki so s svojim dejanjem povzročili škodo. Slovenske železnice nimajo denarja za posebni dodatek? Svetnik Rado Krpač pa vprašuje ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kdo v Republiki Sloveniji skrbi za mlajše osebe, ki potrebujejo posebne oblike varstva, ki so praviloma hendikepirane po poškodbi glave in ki ne izpolnjujejo pogojev za sprejem v nobeno obliko obstoječega institucionalnega varstva. Praksa namreč kaže na velik problem pri urejanju in zagotavljanju institucionalnega varstva oseb, mlajših od 65 let, ki so bolne in trajno nesposobne skrbeti zase. V bolnišnici Maribor je takih oseb 40, v bolnišnici v Slovenj Gradcu pa 14. Za ministrstvo za promet pa je vprašanje s podporo državnega sveta oblikoval državni svetnik Boris Janez Bregant, ki se nanaša na neizpolnjevanje prometno varnostnih pogojev pri sprejemanju in odpremljanju vlakov na železniški postaji Jesenice iz smeri Avstrije proti Sloveniji in preko nje, ker vlakovni odpremniki niso opravili ustreznih izpitov, ki so predpisani po sporazumu o železniškem maloobmejnem prometu za železniški mejni prehod Jesenice. Delavci izjavljajo, da so sposobni opravljati in opraviti izpit, vendar k temu niso pristopili, ker jim vodstvo Slovenskih železnic ne priznava posebnega dodatka v višini 65 tolarjev na uro, ki jim pripada po prilogi 5 kolektivne pogodbe za delo na mejnih postajah in progah sosednjih železnic. Državni svetnik Bregant zato vprašuje ministrstvo za promet, kaj bo storilo, da bo preprečilo ponovno prekinitev železniškega prometa med Avstrijo in Slovenijo na železniški postaji Jesenice, ki jo je pričakovati 15. marca, do tega datuma so predstavniki avstrijskih železnic namreč podaljšali rok, do katerega morajo Slovenske železnice že omenjene pogoje izpolniti. MG Podlehnik • Z izredne seje nadzornega odbora Kdo je nad kom? Kdo kaj dela v vrhu podlehniške občine, kdo je za kaj pristojen in kdo je komu nadrejen, kdo mora koga poslušati itd. so zadeve, ki v Podlehniku očitno nikakor niso pojasnjene, pa četudi se Računsko sodišče še tako trudi dopovedati, kako bi moralo biti. (Ne)lep domači izraz, ki se uporablja v takih situacijah, kot traja v Podlehniku že dolge mesece, je: kdo koga bolj Čisto drugo vprašanje v tem kontekstu je, kdo je do takega »početja« upravičen in v kolikšni meri. Svetnikom je energije že zmanjkalo in zadnje čase bolj kot ne vegetirajo, zato pa v »razmerju« vztrajata na eni strani župan z občinsko upravo in na drugi strani nadzorni odbor, ki preko Računskega sodišča in revizij neprestano dokazuje, kje in kakšne nepravilnosti se dogajajo. Župan naj razreši občinsko upravo! Tudi tokratna izredna seja nadzornega odbora je pokazala, da še vedno niti približno ni tako, kot bi moralo biti. Najprej je predsednika NO Romana Cesarja »dvignilo« pisno opravičilo dveh vabljenih članov občinske uprave, tajnika Mirana Krajnca in računovodje Rajka Preloga: »V pojasnilu, zakaj se ne bosta udeležila seje, je zapisano, da seja ni bila sklicana v skladu s pravilnikom občine, da iz dnevnega reda ni razviden razlog njune prisotnosti in da vsebina razprave presega njune pristojnosti. Ne vem, od kod si jemljeta pavico, da odločata o tem, ali sta pristojna ali ne. V izreku mnenja Računskega sodišča jasno piše, da župan kot organ usmerja in nadzira občinsko upravo ter določa način sodelovanja z drugimi organi občine, da pa županu noben predpis ne daje pristojnosti presojati ustreznosti vsebine sej NO! Torej ta dva člana občinske uprave ne moreta presojati oz. odločati o tem, ali bosta na sejo NO prišla ali ne. Zato NO priporoča županu, da sprejme vse potrebne postopke in ukrepe za razrešitev članov občinske uprave, o svojih ukrepih pa naj pisno obvesti NO v roku 15 dni od sprejema priporočila!« »Kakšnega župana in ravnatelja pa imamo v naši občini?!« V nadaljevanju je nato sledila obravnava zadnjega revizijskega poročila o verodostojnosti odzivnega poročila občine Podlehnik, v katerem so revizorji med drugim zapisali, da je župan navajal ne- Predsednik NO Roman Cesar: »Stanje se tudi po obeh revizorskih pregledih in ugotovitvi nepravilnosti ne izboljšuje. Mislim, da bi se morali vsi v občini vprašati, kakšnega župana in ravnatelja imamo, da si upa dajati Računskemu sodišču kot najvišjemu organu neresnična poročila in izjave! Ali so takšni ljudje sploh primerni za tako pomembne, vodilne funkcije?!« resnice, kar se tiče zagotavljanja dela nadzornemu odboru: »Vsi v občini bi se morali vprašati, kakšnega župana in ravnatelja imamo?! Takšnega, ki si upa dajati Računskemu sodišču kot najvišjemu organu neresnična poročila in izjave! Ali so takšni ljudje sploh primerni za tako pomembne, vodilne funkcije,« se je spraševal predsednik NO ter obenem ugotavljal, da je dajanje neresničnih navedb v urad- nih listinah po zakonu kaznivo dejanje: »Poleg tega se stanje še vedno ni spremenilo. NO je sicer dobil na razpolago za delo veroučno učilnico z računalnikom, vendar imajo vstop v ta prostor številni ljudje. To pa pomeni, da lahko pride kadarkoli do vdora v zaupne podatke ali do uničenja le-teh!« Poleg tega, kot je povedala članica NO Cvetka Turk, odbor nima na razpolago nobenih disket, papirja, prav tako nima dostopa do interneta in ne do telefona, še vedno ne dobiva nobene strokovne literature in tudi ne vabil na strokovna izpopolnjevanja. Seznam pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki po besedah obeh članov NO onemogočajo delo, pa je še mnogo daljši: »Sprejeti sklepi prejšnjih sej NO se ne izvajajo! Na internetni strani še vedno ni zapisnikov s sej. NO v treh letih ni mogel opraviti niti ene naloge, čeprav je redno in v zakonskem roku dostavljal programe dela. Poleg tega v občini še vedno ni urejeno redno izplačilo stroškov in sejnin funkcionarjem. NO ni dobil nobenega plačila za seje za celotno leto 2005, po intervenciji Računskega sodišča pa so bila sredstva le delno nakazana za leti 2003 in 2004. V lanskem letu v občinskem proračunu sploh ni bilo postavke za delo NO!« Pregled poslovanja šole stoji zaradi pomanjkanja dokumentov Kot vse kaže, pa zahteve državnih revizorjev županu Vekoslavu Fricu, da omogoči nemoteno delo nadzornega odbora, nikakor ne gredo (popolnoma) v uho. Že v začetku februarja je namreč NO po vseh zakonskih pravilih napovedal pregled poslovanja domače OŠ. Najprej se je zataknilo že pri prevzemu pošte, saj naj bi bila oseba v šoli, zadolžena za prevzem pošte, v bolniškem staležu, kot je zamudo pisno pojasnil župan, nato pa je vendarle posredoval odboru del dokumentacije. »Vendar za pregled poslovanja tega javnega zakona, ki smo ga zaradi za- pletov z dostavo pošte premaknili za en teden, manjka vsa ključna dokumentacija, in dokler je ne dobimo, pregleda ni možno opraviti,« sta pojasnila člana nadzornega odbora. Tudi sicer bosta morala oba nadzornika, v primeru da potrebne dokumente dobita, vsa vprašanja poslati pisno in počakati na pisne odgovore, kot je v obvestilu NO zapisal ravnatelj Fric, in ga je zaključil s stavkom: »Preden kaj zahtevate, se prepričajte, kaj je v vaši pristojnosti in kaj sploh je dejavnost našega zavoda.« Kaj je v pristojnosti občinskih nadzornih odborov, pojasnjuje Računsko sodišče RS tako: »Po mnenju Računskega sodišča iz 32. člena ZLS izhaja pristojnost NO kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini, ki nadzoruje tudi finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, tudi pristojnost nadzorovati finančno poslovanje javnega zavoda, saj je občina njegova ustanoviteljica in je torej zavod posredni proračunski uporabnik občinskega proračuna. Županu noben predpis ne daje pristojnosti presoje, ali je posamezen nadzor NO upravičen.« Potemtakem si župan res ne more jemati pravice, da bo odločal, kaj se lahko pregleda in kaj ne. »Jasno je, da se stanje tudi po obeh revizorskih pregledih in ugotovitvi nepravilnosti ne izboljšuje. Zato je NO s posebnim dopisom že obvestil vse pristojne institucije - finančno in šolsko ministrstvo ter Službo vlade RS za lokalno samoupravo - o neizpolnjevanju zakonskih določil s stani župana in občinske uprave,« je še povedal Roman Cesar. SM Ptuj • Še o predlogu za predčasno razrešitev ptujskega župana in odpoklic mestnega sveta Nič ne bo z Žižkovim predlogom! Lansko deževno poletje je proti koncu avgusta postreglo z več vročimi temami, med katerimi je zagotovo izstopal predlog Stojana Žižka, takrat še predsednika MČ Ljudski vrt (ob koncu prejšnjega leta je nepreklicno odstopil s te funkcije), po katerem naj bi vlada Republike Slovenije začela postopek za predčasno razrešitev župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana in predčasno razpustitev celotnega 29-članskega sveta MO Ptuj. Naj spomnimo, da je predlagatelj Stojan Žižek predlog oblikoval na podlagi 90. b in 90. c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki je pričel veljati sredi avgusta lani. Obrazložil ga je z neizvr-ševanjem odločbe ustavnega sodišča, ki je leta 2003 razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju ka-belsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj (to je ugotovilo, da lokalne skupnosti nimajo nobenih pristojnosti na tem področju), s protizakonitim sklepom sveta MO Ptuj o ustanovitvi delniške družbe KKS Ptuj, protizakonitim sklepom o prenosu KTV sistema na novoustanovljeno delniško družbo (saj v premoženjski bilanci ni imela nikoli KTV sistema), neizvrševanjem pravnomočnih odločb Višjega sodišča, ki je razveljavilo začasno odredbo Okrožnega sodišča na Ptuju, po kateri je bilo potrebno v treh dneh po izdaji odločbe o upravljanju sistema KTV tega prenesti na občinsko delniško družbo, in z neizvrševanjem zakona o lokalni samoupravi, ki se nanaša na subsidiarnost. Čeprav se MČ Ljudski vrt ni nikoli izkazovala z lastništvom KTV sistema Ptuj, temveč le z upravljavstvom, od katerega Foto: Črtomir Goznik Ptujski mestni svetniki bodo z županom dr. Štefanom Celanom na čelu mandat oddelali do konca. nima nikakršnih prihodkov, je davčni urad na Ptuju pregledal tudi mestno četrt in jo na osnovi pogodbenega upravljavca, Ingela, d. o. o., obremenil za nekaj več kot enajst milijonov tolarjev brez obresti. Zaradi tega je bil transakcijski račun MČ blokiran skoraj celo lansko leto, s tem pa je bila onemogočena vsa aktivnost v največji četrti MO Ptuj, kjer živi kar 6400 ljudi. Začetka postopka ne bodo predlagali Prejšnji teden je prišel odgovor službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, podpisal ga je minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar, da predlog ni utemeljen. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ugotavlja, da ni razlo- gov za pričetek postopka na vladi Republike Slovenije in v državnem zboru Republike Slovenije. Stojan Žižek, sedaj že bivši predsednik MČ Ljudski vrt, je predlog za predčasno razrešitev ptujskega župana dr. Štefana Čelana in predčasno razpustitev ptujskega mestnega sveta podal še v funkciji predsednika sveta MČ. Po prejemu odgovora službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je za Štajerski tednik povedal, da je glede na volilno leto pričakoval takšen odgovor, da je z njegove strani predlog premalo strokovno utemeljen, čeprav se je med drugim izkazala tudi subsidiarnost. Tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan je bil v komentarju kratek. Drugačnega odgovora v Mestni hiši na Ptuju tudi nismo pričakovali, stališče službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko nas ni v ničemer presenetilo, ker smo takšno stališče tudi pričakovali glede na vsa mnenje, ki smo jih imeli v Mestni hiši, tako od naših strokovnih delavcev kot tudi zunanjih. Od vsega začetka smo bili prepričani, da gre za neutemeljen predlog. Kot so ugotovili v službi vlade RS za lokalno samoupravo v Žižkovem predlogu za razrešitev župana in razpustitev občinskega sveta niso navedeni razlogi, ki bi narekovali pričetek postopka na vladi Republike Slovenije in v državnem zboru Republike Slovenije. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko začetka postopka za predčasno razpustitev mestnega sveta in predčasno razrešitev župana MO Ptuj na podlagi 90. b. člena zakona o lokalni samoupravi ne bo predlagala. Foto: SM Mestna četrt Breg • Suha veja še vedno buri duhove Varnost v višini dvajsetih milijonov? V Mestni četrti Breg imajo podobno kot v drugih četrtih mestne občine Ptuj velike infrastrukturne probleme. Še največ blatnih cest imajo v PČ Grajena, kjer načrtujejo v kratkem problemski sestanek z vodstvom MO Ptuj o teh vprašanjih, ker jim je zadosti vsega. V edini mestni četrti onkraj Drave pa s seje na sejo prenašajo ene in iste probleme, še najpogosteje je na dnevnem redu izgradnja krožišča Suha veja, ki je evidentno ena od črnih prometnih točk MO Ptuj. Od tod in tam To so ugotovili tudi v svetu za vzgojo in preventivno v cestnem prometu MO Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Pripravili so pregled za vse vpadnice in povezovalne ulice MO Ptuj za štiri leta. Na območju MČ Breg izstopata z vidika prometne varnosti križišče Suha veja in odcep med Cestnim podjetjem in Perutnino, kjer bi ob gradnji bencinskega servisa morali urediti zavijalni pas. Do nesreč na tem območju prihaja zaradi velike hitrosti in izsiljevanja prednosti. Najugodnejša rešitev je v izgradnji križišča s krožnim prometom, rešitev pa je tudi v izgradnji avtobusnega postajališča in pločnikov ter prehoda za pešce. Povprečna cena ureditve križišča s krožnim prometom je med 100 in 110 milijonov tolarjev, možna pa je tudi ureditev mini križišča s krožnim prometom, ki bi se dalo urediti že s 34 milijoni tolarjev, je bilo slišati na ponedeljkovi razširjeni seji sveta MČ Breg, na kateri so iz MO Ptuj sodelovali Janko Širec, Milan Pavlica, Stanislav Napast ter Janez Merc. Svet za vzgojo in preventivno v cestnem prometu pa je predstavljal predsednik Franc Kozel. 23. seje sveta MČ Breg pa so se udeležili vabljeni občani Marjan Vin-diš, Milena Leskovar, Martin Ivančič, Janko Kirbiš in Silva Fartek, ki so se jim pridružili še nekateri drugi, ki so prav tako zainteresirani, da se del velike infrastrukturne problematike končno že prične razreševati v njihovo korist. Sodelovala sta tudi svetnika mestnega sveta iz tega območja Maks Ferk in Janez Rožmarin. Najbolj se je razprava razvnela ob obravnavi predvidene izgradnje krožišča Suha Foto: Črtomir Goznik veja, za katero je svet četrti Breg že sprejel vrsto obvezujočih sklepov, a se doslej še ni zgodilo nič. Izračuni so pokazali, da bi izgradnja krožišča stala 72 milijonov tolarjev, tega denarja pa v proračunu MO Ptuj ni že zaradi znanih gradenj velikih infrastrukturnih objektov. Svet četrti je 19. oktobra lani sprejel sklep, da naj se krožišče Suha veja zgradi fazno kot skupen program države in treh občin, v okviru razpoložljivih sredstev pa se ustrezno takoj uredi avtobusno postajališče z javno razsvetljavo in ustrezno prometno signalizacijo za umiritev prometa. Pobudnica za ureditev tega krožišča Milena Leskovar, ki se je v imenu prizadetih krajanov udeležila razširjene seje sveta MČ Breg, je ves čas seje, ki je samo na temo infrastrukturnih problemov trajala 4,5ure, vztrajala, da se uredi prometna varnost na tem območju glede na razpoložljiva in že angažirana sredstva. Denar je potrebno porabiti Mestna četrt Breg je namreč v ureditev tega krožišča že vložila 6,5milijona to- larjev, odkupila je zemljišče in plačala projekt, tako so jim namreč svetovali na MO Ptuj. Glede na to, da gre za problem treh občin, nenazadnje tudi države, ker bo po izgradnji avtoceste Mari-bor-Gruškovje del prometa speljan na vzporedno cesto zaradi izgradnje cestninske postaje v Tržcu, ki bo zagotovo potekala skozi območje križišča Suhe veje, bi ga morala v prvi vrsti urejati država. Vprašljivo je angažiranje sredstev mestne četrti iz naslova vzdrževanja cest za takšne in podobne projekte. Poti nazaj ni, varnost ljudem na tem območju je potrebno zagotoviti. Svet četrti sklepa iz oktobra lani ni preklical, zato bodo skupaj s krajani, živečimi ob križišču Suha veja, še naprej vztrajali na zagotovitvi varnosti v okviru razpoložljivih sredstev v proračunu MO Ptuj za ureditev Zagrebške ceste. Postavka je debela 20 milijonov tolarjev. Janko Vindiš je na sejo prišel, da bi se pospešila modernizacije ceste ob železnici v dolžini 280 metrov, ki vodi na hajdin-sko pokopališče. Ureditev te ceste je MČ Breg že večkrat uvrstila med prioritete, to je še vedno, po ponedeljkovi seji pa Kirbiš lahko upa vsaj na 100 metrov asfalta v tem letu; četrt ima namreč na voljo za te namene letos 7 milijonov tolarjev. Asfalt na celi dolžini pa bi stal pet milijonov tolarjev. Prebivalci ob Draženski cesti bodo imeli možnost, da se bodo sami odločili med podvozom, večina je že sedaj za to, da ostane, ali krožiščem, za katerega se zavzemajo v Darsu. Radi bi se rešili prometa, če bo krožišče, pa ga bo zagotovo več, so prepričani. Vprašanje, ki ga bo posebni odbor naslovil na prebivalce ob tej cesti, je, ali ste za obstoječo pot s podvozom ali krožiščem, ki bo peljala na sedanjo Krapinsko cesto. Za lažjo odločitev jim bodo v občinski upravi izdelali tudi posebno karto. V večjem loku naj bi potekala izvedba priključka na staro Selsko cesto ob izgradnji vzporedne Selske ceste, ki se bo izgradila v okviru obvoznice, so še predlagali udeleženci 23. razširjene seje sveta MČ Breg. Kar pa zadeva nadvoz na Zagrebški cesti preko nove obvoznice v smeri Suha veja, je njihov predlog, da naj se izgradnja pločnikov podaljša do Suhe veje, ne samo v okviru obdelave nadvoza. O izgradnji krožišča Mariborska-Za-brebška cesta pa v ponedeljek na svetu MČ Breg niso razpravljali. Na ponedeljkovi razširjeni seji sveta MČ Breg so si bili enotni v tem, da je treba trenutno razpoložljivi denar, ki so ga nalagali zadnja leta, končno porabiti, saj so potrebe velike. Kot v drugih okoljih MO Ptuj pa računajo, da jim bo kakšen tolar prikapljal tudi iz naslova rebalansa letošnjega proračuna. MG Cvetkovci • Občni zbor Strojnega krožka Ormož Minuli teden so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani Strojnega krožka Ormož, na katerem je bil prisoten tudi predsednik Zveze strojnih krožkov Slovenije Stane Štebe. Miroslav Kosi, predsednik ormoškega strojnega krožka, ki združuje okoli 150 članov, tudi mladih, je pojasnil, da so z opravljenim delom v minulem letu izredno zadovoljni, saj so opravili ekskurziji v tovarno Same v Italiji in na Dolenjsko, udeležili so se Kmetijskega sejma v Han-novru ter pripravili eno predstavitev kmetijske mehanizacije. Kot je dodal, je ormoškemu strojnemu krožku uspelo k sodelovanju privabiti prodajalce in izdelovalce strojne opreme iz drugih krajev - od Ljutomera do Celja. Osnovni namen Zveze strojnih krožkov, ki je nastala po avstrijskem vzoru, je po besedah Miroslava Kosija zniževanje cen uslug in na specializirane kmetije prinesti dodatni zaslužek, kar pa bo po njegovih besedah vedno bolj aktualno, saj se dohodek na slovenskih kmetijah še vedno znižuje. Za letošnje leto v ormoškem strojnem krožku načrtujejo ogled tovarn Steyer in Regent v sosednji Avstriji ter ekskurziji v Srbijo in po Sloveniji. Na občnem zboru so osmim članom podelili simbolna darila za aktivno delo v krožku - to so Branko Filipič, Franc Letonja, Franc Ozmec, Branko Hergula, Dušan Kosi, Marjan Petek, Slavko Trstenjak in Rado Ivanuša. ns Videm • Občni zbor kulturnega društva Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm so se v petek, 17. februarja, sestali na rednem občnem zboru, ocenili svoje lanskoletno delo in si zastavili načrte za letos. Veseli so, ker so v lanskem letu ustanovili še dve novi sekciji (mešani mladinski pevski zbor in sekcijo za kulturne poti), opravili več kot 60 nastopov in ker jim je občina dala v uporabo prostore za društvene potrebe. V letošnjem letu jih čaka ureditev teh prostorov - odprli naj bi jih junija ob občinskem prazniku, ker pa bodo v njih lahko pripravljali razstave, bodo ustanovili še sekcijo za razstavno dejavnost. Skratka načrtov društvu, ki ga vodi Jože Šmigoc, ne zmanjka, tudi zagnanosti za delo ne, saj vse člane druži ena želja - negovati kulturo na podeželju. jš Sakušak • Zlata poroka pri Osterčevih Po petdesetih letih sta si prstane ponovno izmenjala Janez in Elizabeta Osterc iz Sakušaka 52. Pri cerkvenem in civilnem obredu zlate poroke, kije bila 11. februarja v Juršincih, so ju spremljali sorodniki in prijatelji; veselilo se jih je blizu 80. Prvič sta se poročila 6. februarja leta 1956 v Juršincih. Zlati ženin je bil nekaj časa zaposlen pri GP Drava Ptuj, delal je tudi v Avstriji, pa tudi še danes opravi kakšno manjše tesarsko delo. Nevesta je vseskozi skrbela za dom, skupaj sta tudi kmetovala na manjši kmetiji. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, dva sta žal umrla kot dojenčka. Oba izhajata iz številčnih družin, v ženinovi družini je bilo sedem otrok, v nevestini dvanajst. Danes ju razveseljuje že enajst vnukov, na poti so tudi že pravnuki. Zlatoporočenca Osterc sta srečna in zadovoljna v krogu družine in prijateljev, zadovoljstvo pa je toliko večje, ker sta še čila in zdrava. Da bi le tako bilo še naprej, si želita. Ob zlatem jubileju, jima čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Foto: Arhiv Videm • Obruski z zadnje seje občinskega sveta Policajev preveč, svetnikov ^ Mišljeni so svetniki s poudarkom na e (in ne tisti s poudarkom na prvem i). Toliko za pojasnilo, da se ne bi vse naprej prebiralo v napačnem kontekstu. Sicer pa, tudi če bi se, dejstva, da je enih (vedno) preveč in drugih (vedno) premalo, ni mogoče zanikati. Od tod in tam Je pa možnost, da bi se morda kdaj kakšen policist znašel med posvečenimi. Ampak takšnega blagoslova, vsaj s strani tostranskih ljudi, posebej še občanov obmejnih občin, se skoraj ni nadejati. Tudi videmske občinske može je na zadnji seji kar dvigovalo s stolov, ko je beseda nanesla na njihovo delo v zadnjem času. »To je pa zdaj že malo preveč. Ne samo, da jih povsod kar mrgoli, še posebej v haloškem »centru« (Leskovcu, op. a.), zadnje čase se dogaja, da občanom kar premečejo avtomobile, ko jih ustavljajo, da bi kdo potem pospravil razsute stvari, pa jim ne pride na pamet. Saj razumemo, da morajo opravljati kontrolo, toda kar naprej ustavljati in preiskovati domačine, tudi večkrat zaporedoma v enem dnevu, je pa vseeno preveč. Če so na delu novi kadri, naj se v postaji vsaj toliko organizirajo, da bodo z novincem na teren poslali še kakšnega policista, ki pozna domačine, dokler jih tudi novi policisti ne spoznajo. Našim ljudem že pošteno vre, to ne bo šlo tako naprej,« je povedal Franc Stopajnik. Pridružili so se mu tudi drugi, ki so vedeli povedati, da so policijske kontrole hudo redne, pravzaprav vsakodnevne, tudi v centru Vidma. Nato je padla ideja o organiziranju okrogle mize, na kateri naj bi se te zadeve razčistile, sodeloval pa naj bi še poslanec Marinič ter pojasnil, kaj je nova vlada pametnega naredila za obmejna območja: »Ljudje so strašno nezadovoljni, razen povečanja policijskih kontrol niso doživeli nobene druge »bonitete«. Vsak čas se lahko pričakuje, da bodo policistom, če bodo s takšnim obnašanjem še nadaljevali, prepovedali prehode preko svojih zemljišč,« je še padlo povrhu. Čisto drugačen problem kot Haložani pa imajo Štur-movčani; čeprav je tudi tam meja še vedno kar vroča zadeva, pa policajev menda hudo manjka. Ne sicer toliko zaradi vroče mejne bližine, ampak menda zaradi vse gostejšega in tudi hitrejšega prometa. Cesta je čudovito ovinkasta, pripravna za hitrostne rallyje, policijskih kontrol praktično ni, denarja, da bi jo razširili, pa Videm tudi nima v letošnjem proračunu. »Za prvo silo, gospod župan, bi lahko namestili vsaj cestne zapore. Iz lastnih izkušenj povem, da te taka stvar na cesti kar hitro umiri,« se je pridušal Andrej Rožman. Župan je obljubil, da bodo nekaj v tej smeri gotovo poskušali urediti, saj je stanje res vedno hujše, pritožb pa vedno več. Iz svetniških vrst pa je bilo nato še slišati, da bi bilo verjetno še ceneje, če bi se policisti, ki morajo stati v centru Vidma ali v Halozah, raje malo »ulegli« in odpočili Takšne cestne ovire, ki se jim reče »ieječi policaji«, naj bi zaradi vse večjega prometa in divjanja postavili na več mestih po cesti skozi Šturmovce. Lahko pa, kot je bilo slišati iz svetniških vrst, pomagajo tudi čisto pravi ležeči policisti, ki jih je menda povsod drugje po občini preveč. na šturmovski hitri cesti, saj so dobesedno ležeči policaji za občino zastonj ^ pa še promet bi se umiril. Trgovanje z naselji in KS: koga v katero volilno enoto? In če so videmski svetniki tako lepo deklarativno rešili vprašanje prevelikega števila policistov, se nikakor niso mogli sporazumeti o številu svetnikov v bodočem mandatu in še manj o prerazporeditvi volilnih enot. Po zakonu mora imeti tako velika občina kot Videm vsaj 16 svetnikov, lahko pa jih ima tudi več. Po novem predlogu o oblikovanju treh volilnih enot, ki naj bi približno izenačile število volilnih glasov za enega svetnika, naj bi Videm v prihodnjem mandatu imel 18 svetnikov (po pet iz druge in tretje ter osem iz prve volilne enote). Franc Stopajnik je temu predlogu oporekal; češ da to pomeni avtomatsko preglasovanje, zlasti svetnikov z (haloškega) obrobja videm-ske občine, hkrati pa tudi več stroškov ter predlagal, da naj bi se svetniki raje imenovali bolj po »geografskem« načelu, kolikor se pač lahko oz. naj bi vsaka volilna enota imela enako število volivcev ter posledično temu predstavnikov v občinskem svetu in da naj bo zato bodoča razporeditev volilnih enot takšna, da bo to omogočala. In potem se je začelo vsesplošno trgovanje, kdo oz. katera KS naj bo kje, pa če bi morda kakšno Ks razdelili v dve volilni enoti ter tako naprej in nazaj. Vsesplošni babilonski bazar so nato zaključili v stilu videm-ske demokracije: do naslednje seje naj se pripravi še kakšen pameten predlog razdelitve volilnih enot, pa bo debata tekla naprej, morda celo do končnega sklepa ^ Jeza nad odnosom zdravstvenega doma in smetmi Okrog razpisnih pogojev za koncesionarja za odvoz smeti ni bilo slišati kaj prida novega; svetniki, med njimi je bil najglasnejši Jus, so zahtevali le, da naj se uredi še odvoz gradbenih odpadkov in azbestne kritine: »Teh nihče noče, nikjer jih ni možno odložiti, v občini pa imamo ogromno divjih odlagališč in še več jih bo. Kam pa naj ljudje dajo, recimo, keramiko, ko prenavljajo notranjost hiše? In kam naj s salonitkami? Naj se da v razpis še ta pogoj za koncesionarja!« Janez Merc pa je Jusu hitro pojasnil, da je za podelitev koncesije za tovrstne odpadke pristojna država, ki pa žal ne naredi ničesar. V pogovoru o neresnosti državnega odnosa do te problematike so nato zbrani prišli do ideje, da imajo na področju občine kar nekaj območij, kjer bi se lahko uredilo odlagališče za omenjene gradbene odpadke in ga ponudili državi oz. občinam, iz česar bi se dalo tudi dobro zaslužiti. Žal pa je vse ostalo le pri besedah; morda se bodo svetniki o tem predlogu pričkali spet čez čas, ko si bo kakšna druga občina že registrirala tovrstno odlagališče in mastno zaslužila (kot to zdaj počne ptujska opekarna). Potem so možje dodobra okrcali še ptujski zdravstveni dom, ki jim je material za predlog statuta poslal prepozno in s premajhnim časovnim rokom ter sprejeli sklep, da je občinski svet proti sprejemu tega akta, tako zaradi vsebinskega kot postopkovnega vidika. Kar nekaj vpitja je bilo deležno tudi potrjevanje letošnjih naložbenih načrtov posameznih KS (še najmanj so se oglašali svetniki z Leskovške KS), čeprav ni bilo čisto jasno, kaj si hočejo dopovedati. Vsaka KS ima pač svoj del denarja, eni bodo zato postavljali luči, drugi asfaltirali ceste ali pa gradili pločnike, program dela pa si je tako pripravila vsaka KS zase, po svojih prioritetah. Bo videmski vrtec dražji za otroke iz drugih občin? Nazadnje je zaropotalo še pri cenah domačega vrtca. Svetniški zbor je sicer soglasno potrdil novo, višjo ceno (ta bo odslej namesto dobrih 59 tisočakov znašala nekaj nad 65 tisoč tolarjev), kar je dodatna obremenitev proračuna, nato pa so debelo pogledali ob informaciji, da so druge občine podražile storitve za tiste otroke, ki niso iz domicilne občine: »Če je to res in če naši občani plačujejo višje cene vrtca v drugih občinah, potem bomo tudi mi podražili vrtec za starše tistih otrok, ki jih vozijo k nam iz drugih občin,« je bil soglasen naknadni sklep. Čisto gladko pa ni šlo niti pri razpisu za dodeljevanje denarja za kmetijstvo. Rož-man se namreč nikakor ni strinjal s tem, da so razpisni pogoji vsa leta enaki in da se daje prioriteta živinoreji, ker da zato vedno dobivajo možnost sofinanciranja eni in isti občani, ampak je zahteval, naj se kriteriji nastavijo tako, da bodo letos imeli več možnosti poljedelci. Zato bo razpis za dodelitev denarja za kmetijstvo objavljen nekoliko kasneje kot razpisi za turizem in podjetništvo. Sv. Andraž • O poročilu računskega sodišča V četrtek, 17. februarja, so se na 22. redni seji sestali svetniki občine Sv. Andraž. Najprej so po obrazložitvi Stanislava Napasta sprejeli odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. V nadaljevanju so obravnavali osnutek proračuna občine za letošnje leto, v katerem prihodki znašajo 350 milijonov tolarjev, odhodki pa 480 milijonov. Predvideno je tudi zadolževanje v višini 85 milijonov tolarjev. Za investicije je predvidenih 352 milijonov tolarjev, od tega največ za nadaljevanje gradnje šole, vrtca in telovadnice. Nekaj sredstev pa namenjajo za gradnjo zdravstvene ambulante in gradnjo vodovodnega omrežja ter za modernizacijo lokalne ceste. Ob koncu seje je župan svetnike seznanil z ugotovitvami računskega sodišča, kije pregledalo delovanje nadzornega odbora v letih 2003 in 2004 ter poslovanje občine v letu 2004 in izdalo negativno mnenje. O tem je župan Franci Krepša povedal: "Negativno mnenje se je navezovalo predvsem na preveč prevzete obveznosti pri investiciji novogradnje šole, vrtca in telovadnice. Ta investicija je velik finančni zalogaj za našo občino. Tako smo pri podpisu pogodbe prevzeli preveč obveznosti za naslednja leta. Zadeva je zapletena, saj se nanaša na prihodke za leto 2004, ki so ga pregledovali. Nam je v bistvu zmanjkalo lastnih sredstev pri tej investiciji. Zato tudi negativno mnenje. V bistvo pa je ta investicija naša prioriteta in smo se tudi ob podpisu pogodbe tega zavedali. To investicijo bomo finančno zapirali še v naslednjih letih, tudi v letu 2007 in delno še v letu 2008." Zmago Šalamun Veržej • Pripravlja se odlok o komunalni taksi V Veržeju je občinska uprava pripravila odlok o komunalni taksi, ki je sedaj, potem ko so ga v prvem branju pregledali člani občinskega sveta, v javni obravnavi. Predlog odloka v prvem členu navaja predmete in storitve, za katere so predpisane komunalne takse, in sicer za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori, za uporabo trgov in drugih javnih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene, za uporabo javnega prostora za začasne namene, za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače označeni na javnih mestih. Komunalna taksa, ki bo tako nov prihodek v proračunu, za navedene predmete in storitve se odmerja samo takrat, če so ti predmeti na javnih površinah ali površinah v lasti občine Veržej. Občinska uprava je pripravila predlog, po katerem naj bi točka za izračun komunalne takse znašala 12 tolarjev, vendar so se v prvem branju člani občinskega sveta odločili, da je vrednost točke 10 tolarjev. Tako bi na primer po ceni, ki jo predlagajo svetniki, za kvadratni meter uporabe javne površine bilo treba dnevno odšteti od 50 tolarjev (cirkus) do 300 tolarjev (prodaja izven prodajaln), letno pa bi postavitev reklamnega panoja na občinskem zemljišču stala od 5.000 (do treh kvadratnih metrov) do 20.000 tolarjev (več kot trije kvadratni metri). Takšni zavezanci so pravne in fizične osebe, komunalne takse pa v Veržeju ne bodo plačevali državni in občinski organi ter javna podjetja in zavodi, katerih ustanovitelj je občina Veržej, prav tako pa se taksa ne bo zaračunavala političnim strankam in neodvisnim kandidatom v predvolilnem obdobju. Javna obravnava bo končana v prvih dneh meseca marca, komunalno takso pa naj bi v Veržeju pričeli pobirati z mesecem aprilom letošnjega leta. MŠ ipiAi ^EbcjiJ^^ __J^' * 1 \nFO Deželna Banka Slovenije Foto: SM Podlehnik • Kaj se je dogajalo na seji Zupan bo še »dvanajstinil « Prvič po novem letu in prvič v novih prostorih so se minuli teden na seji v popolni sestavi zbrali tudi podlehniški svetniki. Temeljna točka seje je bila sprejetje proračuna za letos, toda ^ Začelo se je kot ponavadi; s poskusom prepričljivega županovega nagovora, da so v proračunu zajeti vsi amandmaji, ki so jih predlagale komisije, kar so nato zaporedoma potrdili tudi vsi svetniki - predsedniki posameznih komisij. Ampak tokratna županova »dobra volja«, izkazana z odobritvijo predlaganih številk na posameznih postavkah, ni mogla pomiriti svetnikov, ki so več kot dobro »prebrali« velikansko finančno luknjo. Prvi je na to opozoril Alojz Novak, potem pa zaporedoma vsi ostali; vse skupaj pa je zanimalo, kako ob veliki tekoči naložbi izgradnje dvorane in takšnem dvestomilijonskem minusu (pri komaj 358 milijonov »težkem« proračunu) sploh rešiti stanje. Peter Feguš je ob tem opozoril še na druga neskladja pri posameznih postavkah, generalno pa je razmišljanje vseh nato povzel podžupan Anton Žerak: »Takšen predlog proračuna, kot ga imamo pred seboj, je odraz gospodarjenja in poslovanja občine iz prejšnjih let oz. mandatov. Že dalj časa sem brez učinka opozarjal, da se je na večje investicije treba dobro pripraviti, zdaj pa smo v položaju, da so se te začele z deficitom iz preteklosti in jasno je, da smo v zagati. Če hočemo najti pravo rešitev, je najprej potrebno, da naše strokovne službe pripravijo točen izpis stanja z vsemi dolgovi občine ob koncu lanskega leta ter jasen finančni načrt, iz katerega bo razvidno, kako pokriti nastali primanjkljaj! S takšno finančno »luknjo« stopati v novo proračunsko leto, ne da so zagotovljeni viri financiranja, je neodgovorno in pomeni le povečevanje primanjkljaja. Za izgradnjo dvorane smo že sedaj dolžni okrog 100 milijonov, potrebnih pa bo še dobrih 220, nerealizirane so tudi postavke za asfaltiranje cest itd. Dokler ne bo jasno, kolikšne so še obveznosti občine iz preteklosti in predvidene v prihodnosti, ne moremo naprej!« Župan Vekoslav Fric je na to odgovoril: »Edina obveznost občine je letna anuiteta kredita iz naslova izgradnje Županu Vekoslavu Fricu svetniki niso hoteli potrditi predlaganega proračuna; zahtevajo namreč, da naj se jim najprej predoči jasna slika sedanjega stanja zadolženosti ter ali je občinski proračun sploh zmožen prenesti visoko dodatno zadolževanje. vodovoda in znaša z obrestmi vred okrog 15 milijonov. Proračunski primanjkljaj pa zlahka lahko pokrijemo z najetjem kredita. Poleg tega se lahko zgodi, da bomo prejeli še kakšna druga sredstva iz državnega proračuna in iz razpisov, ki so napovedani. Zato predlagam, da sprejmete proračun takšen, kot je pripravljen!« Takšno razmišljanje župana pa svetnikov ni niti malo prepričalo. »Brez da se spuščam v detajle, nam je vsem jasno, da tudi z novim kreditom ne rešujemo ničesar. Skupno znaša kredit iz EKO sklada za vodovod še vedno preko 100 milijonov, za letošnje leto bi torej potrebovali še dodatnih 200 milijonov. Ali naši prihodki sploh dovoljujejo kaj takega? 'Čez prst' rečeno sem prepričan, da ne! Poleg tega, ni nam treba metati peska v oči! Ko občina ni več v stanju pokrivati tekočih izdatkov, se ve, kje smo. Kako naj bi potem kandidirali na razpisih, kjer moramo zagotavljati tudi lasten delež?! Ni variante! To pa pomeni samo še nazado- Podlehniški občinski svet je na prvi letošnji seji sprejel tarifni pravilnik za nove cene odvoza odpadkov ter potrdil tudi akt o izbiri koncesionarja za ravnanje z odpadki. Višina letne najemnine grobov in vežice po sklepu svetnikov ostaja na lanski ravni, sicer pa so svetniki sprejeli še nov cenik za zakup kmetijskih zemljišč in najemnin zemljišč za nekmetijsko rabo. vanje, vedno večje za ostalimi,« je zatrdil Žerak, nato pa je sledil kratek, nekoliko tudi »mastno začinjen« besedni spopad med obema prvima možema občine, ki ga je podžupan zaključil z besedami: »Ne gre samo za to leto, gre tudi za prihodnje rodove, ki bodo morali plačevati dolgove! Zato vsi hočemo vedeti, kaj novo kreditiranje za občino pomeni in prinaša!« Župan Fric pa je še vedno vztrajal pri tem, da naj svetniki glasujejo o pripravljenem proračunu. Ti so, namesto glasovanja, postavljali nova vprašanja in odpirali iste dileme. »Zanima me, med drugim, tudi to, kakšne bodo obresti pri najetju tako velikega kredita? Tukaj gre za vprašanje, ali gradnjo dvorane sploh ima smisel nadaljevati ali naj jo začasno ustavimo,« se je spraševal Alojz Grabrovec. Župan o kakšni prekinitvi gradnje sploh ni hotel slišati, ampak je rekel, da če je že treba kaj črtati, potem naj bo to modernizacija cest. Gra-brovec mu je na to odvrnil, da sploh ne gre za vprašanje, kaj črtati, ampak za vprašanje, če občinski proračun lahko prenese tako veliko zadolževanje: »Glede gradnje dvorane si moramo pa tako biti na jasnem, da se brez denarja ne more nadaljevati!« V tem krogu in v tem smislu se je nadaljevalo še nekaj časa, potem pa je župan Fric vse skupaj zaključil z zahtevo po glasovanju. Toda tokrat se mu ni izteklo po pričakovanjih: pet od sedmih svetnikov je glasovalo proti, edina svetnica se je glasovanja vzdržala, Milan Vidovič pa je glasoval za. Tako je proračun spet padel »v vodo«; s tem pa so svetniki dali jasno vedeti, da županu, ki je svojčas dokaj prosto in po svoje razpolagal s proračunskim denarjem, ne zaupajo več, saj jih je to pripeljalo predaleč. Tako so mu, do nadaljnjega, pustili le zakonsko možnost razpolaganja z dvanajstino, kar naj bi trajalo do konca marca, ter mu s tem do takrat preprečili morebitno pokrivanje dolgov pri izgradnji dvorane brez t. i. »čistega računa«. Župana Frica je rezultat glasovanja očitno precej negativno presenetil, kar je bilo razbrati iz tega, da najprej nikakor ni hotel več slišati nič o tem, da naj se pripravi bilanca stanja in finančni načrt za naprej: »Saj zdaj proračunske luknje ne bo, če ne moremo nič delati!« Svetniki pa so vseeno vztrajali pri glasovanju o tem predlogu in ga na koncu tudi izglasovali. Tako naj bi do naslednje seje občinska uprava pripravila vso dokumentacijo, ki naj bi pokazala likvidnost občine zdaj in vnaprej ob morebitnem zadolževanju. Od tod in tam Markovci • Kulturni praznik Tudi letos so se člani društva mladih občine Markovci odločili, da se s kratko proslavo spomnijo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tako so v sodelovanju s Kulturnim društvom Bukovci organizirali proslavo, na kateri so se predstavili mladi iz markovske občine, ki se podajajo v svet glasbe, pišejo pesmi. Za začetek so člani Moškega pevskega zbora zapeli Prešernovo Zdravljico, Svoj nastop PA popestrili še z dvema pesmima. Slavnostni govornik Karel Majcen je v svojem govoru povedal, kaj Prešeren in njegovo ustvarjanje pomenita za nas Slovence. Na povabilo za sodelovanje na tej proslavi so se odzvali tudi ljudski pevci iz Bukovcev, ki so zapeli Prešernovo pesem Luna sije ter ljudsko Dravska dolina. Ob koncuje vse zbrane v večnamenski dvorani v Bukovcih pozdravil še župan Franc Kekec. PB Moškanjci • Mozirski pustje na obhodu Po sobotni otvoritveni slovesnosti in s tem uradnim začetkom velikega ptujskega kurentovanja, se je etnografska skupina mask iz Mozirja, t. i. Pust Mozirski, napotila na obisk po okoliških krajih. Med drugim so mozirski pustje obiskali novo Jagrovo trgovino in kava bar Žgajar v Gorišnici, potem pa so se z največjim veseljem odzvali še vabilu svojega nekdanjega sokrajana Franca Kokalja, ki zadnji dve leti živi v Moškanjcih. Razigrane Mozirjane je pričakala dobro obložena miza, na kateri seveda ni manjkalo niti žlahtne kapljice, beseda pa je tekla o vsem mogočem; še največ so si gostje in gostitelj imeli povedati o skupnih spominih in o vsem novem, kar seje v zadnjem času zgodilo. SM Cvetkovci • Zlatoporočenca Tomažič Foto: Karin Hrga 4. februarja je minilo zlatih 50 let, odkar sta sklenila zakonsko zvezo zakonca Tomažič, Franc in Rozina, iz Cvetkovcev 51. Zakonsko zvezo sta obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih v soboto, 4. februarja. Obred je vodil dekan Jože Šipoš, civilno poroko župan Jože Kokot v stavbi občine Gorišnica v nedeljo, 5. februarja. V zakonu imata hčerko Marto in sina Franca. V jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuka Andrej in Tomaž, vnukinji Petra in Ines ter pravnukinja Inja. K. H. Foto: PB Foto: SM Ptuj • Upokojeni pedagoški delavci izdali knjigo Sprehod skozi cas Pred dvanajstimi leti je bila pri Zvezi društev pedagoških delavcev ustanovljena sekcija upokojenih pedagoških delavcev, ki je leta 1997 prerasla v društvo. Društvo upokojenih kojene učitelje, vzgojiteljice predsednica društva, so člani pedagoških delavcev Slo- in profesorje. Na pobudo An- društva pričeli pisanje spomi-venije ima danes sekcije po gelce Kunstelj, ki je bila prva nov. Nastala je zajetna knjiga vsej Sloveniji. Vključuje upo- tajnica sekcije, nato pa šest let z naslovom Sprehod skozi Foto: arhiv založbe Jutro čas, s podnaslovom: Dokumenti nekega časa, ki je izšla pri založbi Jutro. Na občnem zboru Sekcije Ptuj, ki je bil konec januarja, je bila predstavitev knjige. S svojimi prispevki sodeluje v knjigi šestintrideset avtorjev, od tega devet s ptujskega območja. V knjigi so se predstavili: Manca Terbuc, Mara Pelcl, Vida Toš, Rozina Šebetič, Marija Černila, Jože Ekart, Anica Cvita-nič, Marija Belak in Anica Zupanič. Angelca Kunstelj, urednica knjige, je v uvodu zapisala: »Pot je prehojena, spomini ostanejo - lepi in manj lepi. Več lepih kot manj lepih, smo si rekli in sklenili, da jih zapišemo, iztrgamo pozabi ter podarimo sedanjosti in prihodnosti. Začetki naše življenjske poti, odločitve za poklic in dobršen del naše poklicne poti segajo dokaj daleč nazaj. Začeli so se v razmerah, ki so tako drugačne od današnjih, da so primerjave komaj dojemljive, zato je bilo tudi naše življenje in delo drugačno. To bi radi sporočili vsem, predvsem pa mladim in mlajšim učiteljem, ter jih spodbudili k razmišljanju. Ce preberete zapise spominov dovolj skrbno, vam povedo marsikaj zanimivega in poučno uporabnega tudi za današnji čas.<< Marija Šumandl Ljutomer • Znova uspeh za ljutomerske gimnazijce Matej Somen za esej prejel osebni računalnik Ameriška ambasada je razpisala natečaj na temo Kaj se lahko Amerika in Slovenija naučita druga od druge, sodelovali pa so lahko dijaki, ki obiskujejo evropske oddelke v 13. slovenskih gimnazijah. Tako imenovani evropski oddelek so pred leti uvedli tudi na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, vsako šolsko leto pa se dijaki iz teh oddelkov izkažejo na raznih tekmovanjih oziroma preverjanjih znanja. Kot zadnja sta se izkazala Matej Somen in Luka Žnidarič, ki sta s svojima esejema sodelovali v natečaju, ki ga je razpisala ameriška ambasada. Dijaki so se v svojih esejih dotaknili domo- ljubja, družinskih vezi, pisali so o nošenju orožja oziroma zakonu o orožju v Ameriki, o nasilju v šolah, o šolskem sistemu, o zdravstvenem in socialnem zavarovanju, o človekovih pravicah in podobno, med 60 prispelimi eseji pa je posebna komisija, ki so jo sestavljali po dva tuja in slovenska profesorja, izbrala deset najboljših, ki jih je nato ocenila še posebna komisija trinajstih tujih in domačih profesorjev. Odlično drugo mesto je osvojil Matej Somen, ki je za nagrado iz rok ameriškega ambasadorja v Sloveniji Tho-masa B. Robertsona prejel prenosni računalnik. Somen se je v svojem eseju dotaknil genetsko spremenjene hrane in kmetijstva. »Američani so najprej genetsko spremenili semena, potem hrano in je javnosti niso podrobno predstavili, zato veliko ljudi sploh ni vedelo, kaj je genetsko spremenjena hrana. Prav v smislu promocije genetsko spremenjene hrane bi se lahko Amerika od nas marsikaj naučila, povsem nasprotno pa je pri kmetijstvu. Povprečna velikost ameriških kmetij je veliko večja od slovenskih, prav tako pa Američani veliko pozornosti namenjajo izobrazbi kmetov, kar pri nas ni na-vada,< je dejal Somen, njegov uspeh pa je z osmim mesto dopolnil Luka Žnidarič, ki je v eseju pisal o zdravstvenem zavarovanju v obeh državah. »Glede na aktualno tekmo zdravstvenega zavarovanja pri nas sem se odločil poiskati nasprotja med našim in ameriškim sistemom. V Sloveniji so številne zavarovalnice, ki večinoma krijejo stroške zdravil na recept in operacije, v Ameriki pa so te storitve s strani zavarovalnice krite le delno. Zato je v Ameriki manj odhodov na bolniške, ljudje gredo manjkrat k zdravniku. Seveda se s tem ne strinjajo in prav v času pisanja mojega eseja so demonstrirali zaradi takšnega načina zavarovanja,< je povedal Žnidarič.^ Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Matej Somen (levo) in Luka Znidarič skupaj z mentorico Liano Miholič v prostorih ameriške ambasade v Ljubljani. ptuj-0n.net Tednikova knjigarnica Pustni petek Peter Potočnik pustuje pri Ptuju. Prikliče prijatelje: Petro Primožič, Primoža Potrča, Polono Poplatnik pa pavli-hastega Poldka Prešerna. Pubertetniki pripravijo pustni prigrizek, prijatelji pa priskrbijo pijačo, pogrinjke, pustne pomade, pa pisane plašče, pumparice, pentlje, puloverje, podkrila, pasove, prevelike pižame ... Prijatelji prelevijo postave, postanejo poskočni pustki. Prhnejo po pustnih poteh. Prične pustna povorka, potuhnjeno prikrivajo prave poteze. Pustni plohi poskakujejo, pametni pa pomikajo povorko pred postajo, pa proti Ptuju. Pustni piceki piklja-jo po poti, prešerne pobarvane postave priganjajo predhodnike. Poredneži poškropijo publiko, pomršijo pričeske princesk po pločnikih, pujsi porepkajo prisotne, porogljivec pretenta poslušalce, povabljenci plešejo, pijančki pijejo Pisana pustna povorka pa poskakuje, poje, poka, pleše . Pravi pragozd pustnih postav: prifrknjeni pavliha, pokači, peklenščki, preobilni paša, plavi policaji, pesjani, poskočni pavijani, pravdarji, praporščaki, piskači, piskrovezci, prednice, predice, pojoče punce, petelini, prostitutke, plesalke, punkerji, podoficirji, pernate postave, priorji, pionirji, prikazni pradavnine . Polka podžiga plesalce, potolčena plehmuzika preglasi potrkovalce, publika poskočno ploska, prikimuje, pust pač praznuje. Prijatelji pomažejo presladko pustno pecivo, prepevajo, pa poplesujejo, počasi povorko premikajo . Peter pravi prijateljem: »Pustna povorka pojenjuje. Pojdimo pod platno!« Pet pred peto prihitijo preostali, pririnejo proti pultu, poprosijo pijačo, pa pojedo piščanca po ptujsko ptujske perutnine. Prima, pravijo prijatelji pusta, pa poskusimo ptujsko penino. Premladi pijanci, prhne priletna postava. Poklapani prijatelji pozorno pogledajo, premislijo, pijačo previdno pustijo, pomišljajo: prečpustna požrtija! Prihranijo preostanek prigrizka, pričakujejo post, prebavilom prečiščevalni pretok. Pustno pohajkovanje pusti posledice premrlim puber-tetnikom, poželijo počitek. Pohitijo proti poslednji postaji, pusta pokopljejo - pa počivat. Postelje posteljejo, pisane paste, pobarvano polt pomijejo, posušijo, plašče pa preoblačila pospravijo. Pohrustajo preste, popijejo preostanek piva - pa pozdravljeni pred prihodnjim pustom! Pesnik pravi: počivaj pustna priroda! Piljana P. Plemenčič Grajena • Volilni občni zbor KD Imenovali častna člana Minulo soboto so člani Kulturnega društva Grajena na občnem zboru izvoli novo vodstvo, dosedanjega predsednika Branka Polanca je po petih letih uspešnega dela zamenjal Branko Petek. www.ptuj-on.net V društvu deluje moški pevski zbor, ki ga vodi Rudi Mohorko, gledališka sekcija, vodi jo Tatjana Vaupotič, je pripravila nazadnje Sosedovega sina, ki ga je uspešno predstavila lani tudi na medobmočni reviji gledaliških skupin v Ormožu in na prostem na gradu Vurberk. Letos pripravljajo Gospo ministrico, katere premiero načrtujejo v maju spet na gradu Vurberk. Medse pa so sprejeli ljudske pevce, ki so doslej delovali v okviru Društva upokojencev. Kulturno društvo Grajena je eno tistih društev, ki kontinuirano deluje že od sezone 1949/50 in pomembno zaznamuje kulturni utrip te primestne četrti. Ena od izredno uspešnih dejavnosti, katere pobudniki so bili člani društva, je Prvomajski zajtrk, ki so ga pričeli leta 2001 in je postal tradicionalna prireditev, ki je presegla krajevne okvire. Društvo ima za svoje dejavnosti na razpolago Dom krajanov v Grajeni, ki pa je potreben temeljite obnove. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj Ivan Vidovič je razveselil udeležence občnega zbora z obljubo, da bo v občinskem proračunu zagotovljen denar za obnovo ostrešja doma. Z gromkim aplavzom so člani društva sprejeli sklep o imenovanju dveh častnih članov društva Elizabete Cvetko in Jožeta Sakelška, ki sta desetletja aktivno delala v društvenih sekcijah. Nataša Petrovič Ptuj • Koliko hodita skupaj kultura in gospodarstvo Kjer je interes podprt z mediji, problemov ni Februarski pogovor v Stari steklarski delavnici na Ptuju, pripravilo ga je Umetniško društvo Stara steklarska, je pod lupo vzel skupne poti gospodarstva in kulture. Organizatorji pogovora, ki je potekal v prazničnem trenutku slovenske kulture, so bili prepričani, da bodo že zaradi tega imeli med udeleženci tega aktualnega pogovora tudi župane občin na Ptujskem. Vsem petnajstim so poslali vabilo, a se je samo juršinskemu županu zdelo vredno, da jim je sporočil in obenem opravičil svojo odsotnost. Za skupno mizo so o skupnih poteh gospodarstva in kulture razpravljali Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Zdenko Kodrič, novinar in pisatelj, ki je pogovor tudi usmerjal, in Branko Goričan, vodja gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, sicer že vrsto let uspešen obrtnik, pobudnik vseslovenske dobrodelne akcije pleskanja v slovenskih bolnišnicah in vrtcih ter državnega tekmovanja slikopleskarjev, ki ob tekmovalnem duhu skrbi tudi za popularizacijo poklica slikopleskarja, ki je s svojim delom tudi neke vrste umetnik. Skrbi za urejenost sten, oken in vrat bivalnih prostorov, obenem pa tudi za urejenost stavb oziroma varovanje kulturne dediščine. Pri čemer Branko Goričan poudarja, da bi slednjega dela lahko bilo še več, če ne bi različni strokovnjaki za varovanje kulturne dediščine zahtevali za tovrstne posege veliko preveč. »Tega denarja enostavno ni. Čeprav je tekmovanje sliko-pleskarjev zelo odmevno in dobrodelno, nekateri slovenski mediji tega žal nočejo dojeti, izjema so domači lokalni mediji, ki tekmovanju dajejo O skupnih poteh gospodarstva in kulture so na februarskem pogovoru v Stari steklarski delavnici, ki ga je pripravilo Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj, razpravljali (od leve) Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, novinar in pisatelj Zdenko Kodrič, tudi voditelj pogovora, in Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, sicer samostojni podjetnik. veljavo in pomen že od vsega začetka, saj vendarle delamo nekaj dobrega za same ljudi,« poudarja Goričan. Kultura in gospodarstvo vselej najdeta skupni jezik, ko obstaja interes. Odločitev za sodelovanje pa je lažja, če je ta podprt tudi z medijske strani, je prepričan Andrej Klasinc. V Termah so doslej že pripravili nekaj razstav umetniških del, sodelujejo s Pokrajinskim muzejem Ptuj, najbolj pa je vidno njihovo sodelovanje z akademskim slikarjem Tomažem Plavcem, ki je ustvaril že več mozaikov. Nazadnje je v stilu mozaika tudi njihova fontana, ki so jo odprli lani v sodelovanju z Rotary clubom Ptuj. Tudi v okviru novega hotela bodo zagotovo našli možnosti in priložnosti za kulturno. Tudi predsednik gradbene sekcije Branko Goričan je prepričan, da lahko mediji veliko naredijo za sožitje kulture in gospodarstva. Voditelja pogovora Zdenka Kodriča je izrecno zanimalo, ali bi bila pripravljena sponzorirati mladega, a še neuveljavljenega umetnika. Povedala sta, da to ni nemogoče, vendar je tako, da vsak, ki vlaga, pričakuje, da bo dobil neke vrste povračilo, čeprav je tako, da v primeru kulture ni realno pričakovati nekaj velikega. Ker je športa absolutno več v medijih, se gospodarstveniki veliko lažje odločajo za sponzoriranje športa. Na dolgi rok pa se podjetjem sodelovanje s kulturo prav gotovo izide. Tudi država bi morala bolj spodbujati sodelovanje kulture in gospodarstva, zdaj se to konča pri prispevku v višini 0,3 odstotka od celotnega prihodka neke firme. »Pomagajmo drug drugemu, zvišajmo ta prag,« pa bo tudi za kulturo več denarja, je pozval Branko Goričan. Ptujski obrtniki pa so bili tudi tisti, ki so med prvimi pomagali pri usposabljanju prostorov za delovanje Stare steklarske delavnice, je spomnila Branka Bezeljak Glazer. MG Podgorci • Načrti dela KD Alojz Zuran Veliko nastopov in gradenj Kulturno društvo Alojz Žuran iz Podgorcev ima bogato tradicijo in članstvo je zelo delovno. Tudi letos ne nameravajo izneveriti svoje tradicije. Društvo ima okrog 75 članov in v njem delujejo tri sekcije - ljudski godci, folklora in ljudske pevke Nedeljko. Vsi so zelo aktivni in imajo vsak po svoje kopico nastopov in prireditev. V letošnjem letu bodo nadaljevali z nastopi na revijah, kjer ponovno upajo na čim boljše uvrstitve. Veliko sodelujejo z vsemi domačimi društvi, pa tudi tujimi, saj imajo vsako leto nekaj nastopov v tujini. Resno razmišljajo tudi o ustanovitvi starejše folklorne skupine iz nekdanjih plesalcev, ki jih že srbijo pete, da bi ponovno prišli plesat. Poleg obsežnega načrta na kulturnem področju pa imajo v letošnjem letu v podgorskem društvu tudi obsežen načrt na področju gradbeništva. Na vasi je pač tako, da se društva poleg kulturnega ustvarjanja ukvarjajo tudi s skrbjo za obnovo in urejanje svojih prostorov. V minulem letu so v kulturnem domu uspeli zamenjati estrihe in ploščice. V ta namen so organizirali prireditev Podgorci pojejo in plešejo z obsežnim številom nastopajočih, tudi iz tujine. Žal pa so zatajili domačini, saj pretirane gneče na dobro pripravljeni prireditvi ni bilo. Prireditev bo kljub temu ostala in že načrtujejo, Foto: vki Od nedavnega občnega zbora vodi KD Alojz Žuran novi predsednik Marijan Kolarič. kakšna bo letos. Organizatorji upajo, da se bo prireditev sčasoma prijela tudi v kraju. Letos pa jih čaka še večji gradbeni zalogaj, saj nameravajo obnoviti ostrešje dvorane in bodo morali zaradi bližine šole prestaviti vhod v dvorano. Sedanji vhod bo tako postal le zasilni izhod. Radi pa bi obnovili tudi oder. V ta namen so se prijavili na vse državne in občinske razpise in upajo, da jih sredstva ne bodo zaobšla. Veliko pa bodo naredili tudi s prostovoljnim delom, je povedal novi predsednik društva Marijan Kola-rič. vki Dr. Ljubica Suligoj Primorski Slovenci na Ptujskem (4) Konspirativnost partijskega dela je narekovala preseljevanje »tehnike«. V letih 1937-1938je »tehnika« delovala pri delavski družini Megličevih na Vičavi. Skromno Olgo Meglič, roj. Furlan iz Krmina, so pregoni in težko življenje delavcev oblikovali v kleno, narodno zavedno ženo in predano komunistko. Dejavna je bila v ljudskofrontnem gibanju, pri DPD Vzajemnost in pri zbiranju pomoči za internirance v Med-žurečju. Ob okupaciji je bila Megličeva med organizatorji odpora. Ustreljena je bila v Mariboru 1942. leta. Leta 1938je delo ciklostilne »tehnike« KP steklo v kletnem muzejskem prostoru nekdanjega dominikanskega samostana (iz previdnosti so mladinci včasih tiskali letake pri dijaku Francu Jezi v Krempljevi ulici). Za »tiskarno« je namreč skrbela skupina dijakov, med njimi v šol. letu 1938/39 Postojnčan Miloš Rems (občasno pripravljali letake pri dijakinji Mariji Čadež v Prešernovi ulici). Miloš Rems je padel v osvobodilnem gibanju leta 1944. Ponovno je bila »tehnika« prenesena v kletne prostore gledališča leta 1940. Po pričevanjih je »tehniko« tik pred okupacijo uničil Albert Wilhelm. Proti koncu tridesetih leti prejšnjega stoletja so Ptuj, v katerem so se vrstili odkriti nastopi ptujskega nemštva, zaznamovalo več narodnoobrambnih manifestacij. Izpostavimo slavnostni koncert v gledališču Društva primorskih in koroških rojakov z drugimi »obrambnimi« društvi 5. septembra 1937, nadalje mladinsko mirovno gibanje let 1936, ki je pretegnilo narodno zavedno javnost, tako tudi Primorce - predsednika Društva primorskih rojakov Gorica, pravnika Alojza Perica s Krasa, Olgo Meglič s sestro Anico, Dano Furlan s Črnega Kala, dijaka - sokolskega naraščajnika Marka Kafola, vodjo skavtov - gimnazijca Alberta Rusjana iz Ceste pri Vipavskem Križu (Rusjan je marsikdaj skrivoma v Ljudskem vrtu »predaval« študijski skupini dijakov o darvinizmu, židovskem vprašanju, fašizmu). Padel je v NOB leta 1944. Zapišemo lahko, da se je več dijakov primorskih staršev na gimnaziji dejavno vključevalo v društveno življenje, ki je v zadnjih letih pred okupacijo dobivalo narodnoobrambno vsebino. Tako je nekdanji gimnazijec Miloš Polič iz Ajdovščine, po letu 1938 častnik v ptujski garniziji, vodil strelski odsek Počitniške zveze na šoli. Dijakinji primorskega rodu Vilma Bebler in Nada Kafol sta v Sajblovi hiši (danes Potrčeva cesta 32), kjer so stanovali Kvedrovi, prihajali do študijske literature. Po končani gimnaziji je bila Beblerjeva dejavna v zagrebškemu levičarskemu študentskem društvu »Triglav«, Kafolovapa v Društvu Dom visokošolk v Ljubljani. Pri Sokolskem društvu, ki je postalo jedro zavednega slovenstva na Ptuju (leta 1940 426 članov, 147 naraščajnikov, 207 otrok), je aktivno delovalo večprimorskih učiteljev. Doro Mervičevo, učiteljico na ptujski okoliški šoli iz Šempetra pri Gorici, je nekdanja sokolska naraščajnica Slavica Zemljič ocenila za zavedno in razgledano Slovenko in izjemno vzgojiteljico, kije kot nezakonska mati mogla spoznati tudi mnoge socialne krivice. Mervičeva se je po sorodnikih begunske družine Pertotovih najprej umaknila v Dornavo; tam se je seznanila s Franjem Žgečem. Družina učitelja Janka Pertota s Tržaškega je bivala na Ptujski gori in potem na Ptuju. Janko Pertot, ki je učiteljeval na Državni meščanski šoli, se je v Sokolskem društvu posvetil telesni vzgoji. Več letje bil društveni načelnik. Sodelovalje pri društvenih prireditvah (Masarykov večer 1936.), v prosvetni dvorani Mladike je tudi predaval. Tu se je sicer zvrstilo več prireditev, tako članov sokolske lutkovne sekcije (med njimi primorska dijaka Dušan Furlan in Vlasta Pertot). Nadaljevanje prihodnjič SOKOLSKO DRUéTVO '- FTUU -■ n »jf * * > t. c_i' » ů ( L l H prlr^ttl* ■ <1 ťtuj , «H T- «-«nt »H «« «ri v mttnrni àtttùiL * ÍÉ »»«riiÉT LA St a« vM frtcti ■ Ml» T. ff^é** ^if } II d^r^íiujrmt »LtL Oa^Dll^f imltl IC Hd B^ll.it.L làTitL» b. flit 'll^^lAHÚ nib lil t lin. /)*«njik lift Vir: ZAP, MOP, šk. št. 282.10 V Sokolskem društvu Ptuj, v katerem so primorski učitelji razvi-ali domovinsko vzgojo, so poskrbeli za vrsto prireditev. Društvo e pod vodstvom staroste dr. Franja Šalamuna 7. marca 1936 priredila z Jugoslovansko-češkoslovaško ligo, katero je vodil dr. Visenjak, Masarykov večer v prosvetni dvorani Mladike. Foto: MG - Šentjur - Grobelno - Šmarje - Podčetrtek - Krško - Prvomajska RS - Tržišče RS - Kostrivnica - Kidričevo - Gorišnica - Duplek - Melje - Radvanje JAGER - Kidričevo JAGER - Gorišnica JAGER - Kidričevo JAGER - Gorišnica Gorišnica • Mladi gostili doktorje znanosti Maribor • Stoletnica Olga Doktorji se predstavijo Klub študentov Gorišnica - KŠG je 10. februarja v občinski stavbi v Gorišnici gostil doktorje znanosti iz te občine. Tako so se predstavili dr. Beno Arnejčič, dr. Andrej Horvat, dr. Črtomir Rozman in dr. Boris Zmazek. Žal se predstavitve zaradi drugih obveznostih ni mogel udeležiti še dr. Robert Roškar. Najprej je zbrane nagovoril predsednik KŠG Bojan Purgaj, sledil je pozdrav g. župana Jožeta Kokota. Med gosti velja omeniti tudi ravnatelja OŠ Gorišnica Branka Širca, farnega župnika Ivana Holobarja in ostale znane in manj znane obraze iz občine in izven nje. Kot prvi se je predstavil dr. Črtomir Rozman, ki je doktoriral na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, naslov njegove doktorske disertacije se je glasil Aplikacija simulacijskih modelov in pozitivnega matematičnega programiranja pri ekonomski analizi sadjarske proizvodnje. Dr. Boris Zmazek je predstavil svojo doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv seizmične aktivnosti na vsebnost radona v termalnih vodah in talnem zraku na izbranih lokacijah v Sloveniji, ki jo je zagovarjal na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru. Dr. Andrej Horvat je doktoriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani z doktorsko Pri stotih cíla in zdrava Minuli konec tedna je v krogu svojih najdražjih v Mariboru praznovala 100. rojstni dan v Žabjaku pri Ptuju rojena Olga Potočnik. disertacijo Tehnike sušenja izbranih silikatov do proizvodov s specifičnimi fizikal-no-kemijskimi lastnostmi. Zadnji se je predstavil edini družboslovec med predstavljenimi doktorji, dr. Beno Arnejčič, ki je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za psihologijo z doktorsko disertacijo Spremembe vrednotnih orientacij v odnosu do strukture množic v Sloveniji. Poudarila bi, da mladi upamo, da smo dali s tem pobudo, da bi se v naši občini vrstilo več podobnih prireditev, kot je bila ta. V še skoraj novi občinski stavbi imamo lepo in kvalitetno opremljeno dvorano, ki pa bolj ali manj sameva. Dvorani je potrebno dati življenje, tako da bi bilo v njej čim več prireditev kulturno-izobra-ževalne narave. Zato se obračam na občinske svetnike in jih v imenu KŠG pozivam, da prisluhnejo mladim v občini. Imamo odlične zamisli in ideje, ki pa jih žal brez pomoči občine ne moremo izvesti. Urška Rižnar Še vedno čila in zdrava Olga je nekoč službovala v ptujski Delti, večji del življenja pa je živela kot gospodinja, kar ostaja še danes, saj kljub letom večino gospodinjskih del postori sama. Kot vedo povedati njeni bližnji, skrbi za zdravi način življenja, sama hodi na mariborsko tržnico in rada bere ter gleda televizijo. Nekoč je prisegala na adrenalinske športe, bila je namreč padal-ka in jadralna pilotka. Rodila je dva sinova, Bogdana in Rada, na jesen življenja pa jo razveseljujejo tudi štirje vnuki in vnukinje ter šest pravnukov in pravnukinj. Še vedno ohranja smisel za humor in se rada vrača na ptujski konec, kjer ima številne sorodnike in prijatelje. Stoletnici s Ptujskega je ob visokem jubileju osebno čestital tudi slovenski komisar iz Bruslja dr. Janez Potočnik. Ni sorodnik, je pa pri njem zaposlena ena Olginih vnukinj. Veliko zdravja in lepih trenutkov želimo stoletnici Olgi Potočniki tudi ustvarjalci Štajerskega tednika. AK Stoletnica Olga Potočnik s slovenskim komisarjem dr. Janezom Potočnikom ter sinovoma Radom in Bogdanom. Foto: arhiv Foto: Laura Namizni tenis Sedaj pridejo lažji nasprotniki Stran 16 Nogomet Različni cilji naših tretjeligašev Stran 16 Judo Klemen izpolnil normo za EP Stran 16 Kegljanje Sedma zmaga fantov, druga deklet Stran 17 Mali nogomet Želijo še šesti zaporedni naslov Stran 19 Šolski šport Dekleta Olgice blizu podviga Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPodulajk i na wáounm ii RADIOPTUJ Mo-a/Uetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Danilo Klajnšek Medalja bi samo pometla smeti pod preprogo Praznik vseh športnikov in nagrada za njihovo delo je nastop na največji športno-tekmovalni manifestaciji, Olimpijskih igrah, zimskih ali poletnih. Na tokratni zimski olimpijadi, ki poteka v sosednji Italiji, smo lahko videli odlično otvoritev, kvalitetne športne nastope športnikov in športnic, žal pa slovenskih ni niti blizu, če izvzamemo tekačico Petro Majdič. Slovensko strokovno vodstvo je bilo glede nastopa slovenskih športnikov in športnic na tej olimpijadi zelo velikodušno, saj so podelili preveč vstopnic, že dolgo časa namreč ni več v ospredju načelo »važno je sodelovati, ne zmagati«. Sanje o medaljah so daleč, pogoreli smo v skokih, v alpskem smučanju in tekih ter v biatlonu (vsaj do zaključka redakcije). Imeti izbirne tekme ter različne kalkulacije na samem prizorišču OI v Torinu je enostavno preveč, da bi vse to lahko slovenska športna javnost prenesla. To je norčevanje iz vseh preostalih športnikov, ki naj bi nastopili na poletnih OI, pa jim bo mogoče manjkala samo stotinka ali centimeter do predpisane norme. V Torino pa smo pošiljali prave rekreativce v primerjavi z ostalim svetom, ki že dolgo ve, kako se stvari streže. Očitno je, da je slovenski zimski vrhunski šport v hudi krizi. Niti slučajno se ne moremo primerjati z drugimi. Če medalje iz raznih tekmovanj v teh športih niso uspele prepričati slovenskih menedžerjev in direktorjev, da bi več vlagali vanje, potem stvari niso take, kot nam jih želijo dopovedati. Vsi tisti, ki so delali, pripeljali zimske športe v višavo, so krivi za njihovo krizo, ker se niso pravi čas umaknili, da bi dali mesto mlajšim, tistim z novimi idejami in drugačnim znanjem. Med njimi je tudi nekdanji alfa in omega alpskega smučanja Tone Vogrinec in še nekateri. Na višku slave so pozabili na bazo, predvsem na delo z mladimi in sedaj smo pač tu, kjer smo. Športna legenda Slovenije Bojan Križaj bi (bo) verjetno delal drugače, Primož Ulaga pa v smučarskih skokih tudi nima popolnoma prostih rok pri vodenju nordijskih reprezentanc. Tudi medalja ali dve od četrtka naprej ne bosta popravili tega vtisa, prej bi samo pometli smeti pod preprogo. Na poletnih OI si seveda želimo povsem drugačno sliko. Nogomet • NK Drava Zaradi slabega vremena predčasno s priprav Nogometaši ptujske Drave so se v torek v zgodnjih jutranjih urah zaradi dežja predčasno vrnili s priprav v Poreču. V Poreču so tako izpeljali skupno pet treningov, na katerih so se pripravljali na začetek drugega dela prvenstva, ki je tik pred vrati. Že prvo soboto v marcu se bodo na domačem nogometnem igrišču pomerili z NK Rudar. Po besedah trenerja Milka Đurovskega so njegovi varovanci zdravi in dobro pripravljeni za napad na najvišja mesta na lestvici 1. SNL. Še pred tem pa bodo pridno trenirali, tako so imeli v torek na urniku kar tri treninge, v Rokomet • 1. A SRL - nnoški, ženske Z igro spomnili na lansko sezono 1. A SRL - MOŠKI Zaostala tekma 16. kroga: Jeruzalem Ormož - Gold Club 29:25 (13:11). Vnaprej odigrana tekma 17. kroga: Termo - Celje Pivovarna Laško 26:35 (13:19) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 17 16 0 1 32 2. GORENJE 16 12 0 4 24 3. GOLD CLUB 16 10 1 5 21 4. TRIMO TREBNJE 16 9 2 5 20 5.PREVENT 16 8 0 8 16 6. CIMOS KOPER 16 8 0 8 16 7. RIBNICA RIKO HIŠE 16 6 3 7 15 8. RUDAR 16 6 2 8 14 9. JERUZA. ORMOŽ 16 6 0 10 12 10. SLOVAN 16 3 3 10 9 11. KRKA 16 2 4 10 8 12. TERMO 17 3 1 13 7 Jeruzalem Ormož -Gold Club Hrpelje 29:24 (13:11) JERUZALEM: Cvetko, Dog-ša, G. Čudič (21 obramb); Bel-šak 1, Koražija 11 (1), Bezjak 2, Ivanuša 2, B. Čudič 7 (3), Po-točnjak, Bogadi, Korez, Rajić, Lukaček, Blažević 5. Trener: Saša Prapotnik. GOLD CLUB: Torlo (12 obramb), D. Sarkič; Sosič, Sto-janovik 7, Čeranič, Sokolov, Božič, Hojč 1, Martinc 2, Furlan 5 (1), Konečnik 4, Štefanič 1, Teržan, Jovičić 4 (1). Veliko presenečenje v Ormožu. Hrpeljci, veliki favoriti pred srečanjem, so pričeli silovito, domačini pa bojazljivo in v 6. minuti je trener Prapotnik ob zaostanku z 1:5 že moral zahtevati minuto odmora. V 8. minuti se je hudo poškodoval Gregor Cudič je na tekmi s Hrpeljci zbral 21 obramb. Rajić, ki si je zlomil nogo, in sicer ob trku s Teržanovo glavo! Ob pogledu na trk je bilo pričakovati poškodbo Teržana, toda grdo jo je skupil Rajić, ki je že bil operiran v mariborski bolnišnici. Za njega je sezona že končana, upamo, da ne rokometna pot. V nadaljevanju je na golu Ormožanov zablestel G. Čudič (9 obramb v 1. polčasu), stekel je protinapad s Koražijo v glavni vlogi. Publika je skupaj z ekipo dobila krila in »jeruzalem-čki« so ob šokiranih Hrpeljcih (nastopili so brez Đukanoviča, Simonoviča, Matoviča, Šiškovi-ča) povedli 8:6. Začetek 2. polčasa je popolnoma v znamenju gostiteljev in razpoloženega Blaževića (vse zadetke je dosegel v nadaljevanju) in v 38. minuti je četa Saše Prapotnika povedla z 18:13. Sledil je odgovor Hrpeljcev, ki so se približali na gol zaostanka (21:20), v nadaljevanju pa je svoja vrata ob izjemni igri v obrambi Ormožanov zaklenil »Čuda« (skupaj 21 obramb!), piko na i v napadu pa sta dodala Koražija in B. Čudič in veliko veselje ob senzaciji se je lahko začelo. Zmaga Jeruzalema je še toliko večja, ker so jo ob odsotnosti poškodovanih Grizolta, Klemenčiča, Hrnjadovića ter sredo so imeli čas za počitek, v četrtek pa so v Dornavi ob 15. uri odigrali prijateljsko tekmo s tretjeligašem NK Zavrč. Seznam igralcev, ki so bili na pripravah v Poreču: Emil Šter-bal, Matjaž Lunder, Sebastian Berko, Gorazd Gorinšek, Mitja Emeršič, Aleksander Zečevič, Andrej Prejac, Doris Kelenc, Viktor Trenevski, Chietti Gen-naro, Borut Tisnikar, Dejan Germič, Matjaž Štelcer, Saša Bosilj, Lucas-Mario Horvat, Rok Letonja, Andrej Prejac, Jaka Štromajer, Herolind Osaj, Armin Kruščica. Trener: Milko Đurovski in njegova pomočnika Bojan Flis in Gorazd Šket. Ur Po predčasni vrnitvi iz Poreča nogometaši Drave trenirajo na Ptuju, včeraj pa so v Dornavi odigrali prijateljsko tekmo z Zavrčem, v ponedeljek pa jih v Mariboru čaka še tekma z Železničarjem. Rajića dosegli z le osmimi ro-kometaši. Gregor Čudič (Jeruzalem): »Res me je ta predstava spomnila na minulo sezono. Že vrsto let sem v Ormožu, ampak tako razpoložene ormoške publike pa res še nisem videl. Šele po tekmi sem premišljeval, da je uspeh toliko večji, ker smo celotno tekmo odigrali z osmimi igralci. S tako igro v obrambi bi mogoče lahko še ob drugih ugodnih izidih ujeli ligo za prvaka. Seveda je naš glavni cilj obstanek v ligi, vse misli pa so že usmerjene na petkovo tekmo proti Slovanu,« je vidno presenečen in zadovoljen po tekmi dejal junak srečanja Gregor Čudič, ki je z 21 obrambami v »delirij« spravil sicer gledališko publiko v Ormožu. Uroš Krstič V soboto gostuje na Ptuju ekipa Mercator Krim V soboto, 25. 2., ob 19. uri bo v športni dvorani Center na Ptuju gostovala najboljša slovenska ženska rokometna ekipa - Krim Mercator. To bo tekma 18. kroga v 1. A SRL za ženske, obetamo pa si lahko dobro rokometno predstavo. Zagotovo bo zanimivo spremljati ekipo Krima, ki se je zanesljivo uvrstila tudi v četrfinale evropske rokometne Lige prvakinj. Ali ji bodo Ptujčanke nudile dostojen odpor? Namizni tenis • Danilo Piljak, NTK Ptuj Sedaj pridejo lažji nasprotniki Prvi štirje igralni dnevi so igralcem NTK Ptuj prinesli tudi najmočnejše nasprotnike v 1. slovenski namiznoteniški ligi za moške. Ptujčani so pričakovali štiri poraze, vendar so poskrbeli za veliko presenečenje, ko so na Ptuju odščipnili točko favoriziranim Mariborčanom in jih tudi izločili iz borbe za naslov državnega prvaka. Svoje znanje v tem dvoboju je bogato unovčil eden največjih upov slovenskega moškega namiznega tenisa Danilo Piljak, ki je dosegel dve zmagi. Minulo leto za njega ni bilo najboljše in o tem je dejal: »Lansko leto bi kar najraje pozabil, saj se je nabralo preveč »črnih lukenj«. Za drugi del sezone smo se dobro pripravljali, saj ne želimo igrati neke vmesne epizode. Forma se stopnjuje in sem sedaj dokaj zadovoljen, čeprav bom odkrit in dejal, da bi lahko bilo še bolje.« Senzacija na Ptuju je zagotovo dvignila samozavest ptujskim igralcem. Pred nadaljevanjem prvenstva in o svojih željah pa nam je drugi »reket« NTK Ptuj dejal: »Razen Sobote smo odigrali z vsemi ekipami z vrha. Tudi v Novem mestu smo bili blizu točki. Sedaj prehajamo na ekipe našega ranga in verjamem, da bo lažje. Obstanek smo praktično že izborili, vendar bomo naredili vse, da osvojimo še nekaj točk. V posamični konkurenci na državnem prvenstvu pa si želim uvrstitev med šestnajst, v konkurenci do 21 let pa bi moral biti pod samim vrhom. Upam na najboljše,« je kratki pogovor zaključil Danilo Piljak, igralec NTK Ptuj. Danilo Klajnšek Danilo Piljak, NTK Ptuj Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Priprave tretjeligašev Različni cilji naših tretjeligašev Konec januarja so priprave na drugi del prvenstva v 3. SNL pričeli tudi tretjeligaši z našega področja. Njihovi cilji so različni. Nogometaši Zavrča so s petim mestom naredili manj v jesenskem delu prvenstva, kot so v klubu pričakovali, zato bodo priprave usmerjene najprej za priključek k ekipam pred njimi in potem borba za vrh. Stojnčani in Ormožani imajo nižje cilje, vsekakor pa bodo poizkušali navzgor po prvenstveni razpredelnici. Vsi klubi so se okrepili, vprašanje pa je, ali bo to vse dovolj za uresničitev njihovih želja, saj je prvi lahko samo eden, izpadeta pa dve moštvi. V 3. SNL - vzhod se je najbolj okrepila Mura 05 iz Murske Sobote, cilj katerih je prvo mesto in tega niti ne skrivajo. Vse so podredili temu cilju; igrajo hitro, borbeno in ostro, konkurenca v igralskem kadru je velika. Če bo obveljalo nenapisano pravilo, da tisti, ki je bil prvi po prvem delu prvenstva, težko ohrani to mesto, potem imajo velike možnosti. Zavrč Nogometaši Zavrča so pričeli vadbo 30. januarja. V igralskem kadru je bilo nekaj sprememb. Tako so klub zapustili: Denis Kuserbanj (Aluminij), Rok Le-tonja (Drava), Mitja Vidovič (Gerečja vas) in Boštjan Fran-gež. Kot okrepitve pa so prišli: Matjaž Korez (Drava Ptuj), Andrej Železnik (Šmarje pri Jelšah) in Boštjan Kup-čič (Avstrija). Do pričetka prvenstva bodo nogometaši Zavrča odigrali sedem ali osem pripravljalnih tekem. Trener Zavrča Miran Emeršič nam je dejal naslednje: »Na voljo imam osemnajst nogometašev. Vadimo petkrat na teden, vendar so pogoji zaradi snega in ledu za trening težavni. Naš cilj je jasen. Igrati dobro in ujeti priključek z vodilnimi ekipami. Šest točk zaostanka je veliko po eni strani, po drugi pa tudi ne.« Stojnci Isti dan kot Zavrčani so pri- Judo • Klemen Ferjan, JK Drava Ptuj Klemen izpolnil normo za EP V francoski prestolnici je z imenitnim 7. mestom v kategoriji do 81 kg izpolnil normo za nastop na letošnjem članskem Evropskem prvenstvu Klemen Ferjan (JK Drava). »S sedmim mestom na tekmovanju za svetovni pokal v Parizu sem zelo zadovoljen, saj sem že na prvi tekmi za svetovni pokal izpolnil normo za EP. Konkurenca je bila izjemna. V kategoriji do 81 kg je na blazine stopilo kar 44 judoistov, kljub temu pa bi lahko bil z malo več sreče moj dosežek še boljši. V šestih nastopih sem štirikrat zmagal in dvakrat izgubil. Po tekmovanju smo ostali dva dni še v francoski prestolnici na pripravah z judoisti nekaterih drugih držav. Kakor sem videl do sedaj (državno prvenstvo in super svetovni pokal Pariz), je moje bivanje in treniranje v Kanadi že obrodilo prve sadove, saj sem na obeh tekmah prikazal boljši in bolj napadalen judo. Tudi fizično se počutim močnejšega, vse to pa je posledica močnega treninga z veliko sparingi in strokovnjaki ob blazini. Treniram v Montrealu v nacionalnem centru juda, kjer so me lepo sprejeli in ni nikoli dolgčas, saj je v okolici dovolj judoistov in navdušencev juda iz cele Kanade. S trenerjem Vladom Čušem še vedno zelo dobro sodelujeva, večinoma preko interneta, ko sem v Sloveniji, pa na skupnih treningih. Skupaj greva še na super svetovni pokal v Hamburg, ki bo 25. februarja, in na svetovni pokal v mesecu mar- Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) je že v prvem letošnjem nastopu v svetovnem pokalu izpolnil normo za nastop na EP. cu v Prago. Tekmo svetovnega pokala v Leondingu sem moral glede na zdravstveno stanje na žalost izpustiti. Po svetovnem pokalu v Pragi grem za mesec in pol nazaj v Kanado, nato pa se vrnem na B-turnir, ki bo v Celju. Letošnji glavni cilj je evropsko prave na drugi del prvenstva pričeli nogometaši Stojncev. Kot v vseh klubih je tudi pri njih prišlo do sprememb. Tako so klub zapustili: Simon Krepek (Avstrija), Boštjan Bezjak (Bukovci) in Marko Velečič (Holermuos Ormož), prišla pa sta Mitja Hertiš in Darko Habrun (oba Holermuos Ormož). »Vadimo štirikrat tedensko, čeprav praktično nimamo možnosti za normalni trening zaradi znanih razmer glede snega in ledu, zato smo Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev so v jesenskem delu prvenstva premagali Zavrč na svojem igrišču. Kako bo spomladi v Zavrču? dvakrat zunaj in dvakrat v fit-nesu. Naš cilj je uvrstitev nekje do osmega mesta ter predčasna zagotovitev obstanka. Če pa se nam bo ponudila priložnost za višje, potem jo bomo vsekakor zgrabili. Na voljo bomo imeli šestnajst igralcev, v delo članske ekipe pa smo vključili dva mladinca. Odigrali naj bi do pet pripravljalnih tekem, vendar je veliko odvisno od vremenskih razmer,« je dejal trener Stojncev Miran Klaj-derič. Danilo Klajnšek Holermuos Ormož Zimski čas je v NK Holermu-os Ormož prinesel veliko novega. Dosedanjega dolgoletnega predsednika Antona Luskovi-ča je kot v. d. predsednika do konca spomladanskega dela prvenstva zamenjal Stanko Podgorelec, ki se bo skupaj z upravo kluba potrudil zagotoviti nemoten potek delovanja vseh selekcij v Ormožu. To je ob današnjih težavah gospodarstva v občini Ormož vražji posel in vsem odgovornim zagotovo ne bo lahko. Prav tako ne bo lahko trenerju članskega moštva Dragu Posavcu, ki bo skupaj s svojimi varovanci v spomladanskem delu prvenstva reševal tretjeligaško kožo. »Gradbeniki« namreč po jesenskem delu prvenstva v 3. SNL vzhod zasedajo šele predzadnje trinajsto mesto z le 11 točkami: »Več je razlogov za takšno slabo uvrstitev. V prvi vrsti fantje niso resno trenirali, kot bi morali v tretjeligaški konkurenci, tudi poškodbe igralcev nam niso šle na roko in krpali smo se iz tekme v tekmo. Žal nas je tudi v nekaj primerih zapustila športna sreča,« je nekaj vzrokov za slabo uvrstitev naštel Posavec. Do pričetka prvenstva, ko 18. marca Ormožani gostujejo pri sosedih iz Veržeja, nogometaše Holermuosa pričakuje 42 treningov in sedem tekem. Treningi potekajo v športnem parku Mestna graba in v dvorani gimnazije Ormož. Vse tekme do pričetka prvenstva bodo »gradbeniki« odigrali izven Ormoža. Tudi v kadrovanju je prišlo do številnih sprememb, žal pa je več odhodov kot prihodov. Po hudi poškodbi in enoletni odsotnosti iz nogometnih igrišč se v ekipo vrača Borut Prapotnik. Sicer so iz kluba odšli Tomislav Kunštek (Bjelovar), Damjan Habrun (Stojnci), Mitja Hertiš (Stojn-ci), Dejan Horvat (Skorba) in David Ropoša (?). V klub sta prišla Marko Velečič (Stojn-ci) in Vladimir Sladojević (Drava). Slednji si je zadal ob prihodu v Ormož naslednji cilj: »Zadeti mrežo nasprotnika na vsaki tekmi vsaj enkrat. To je minimum. Seveda pa želim, da bom v pomoč Ormožanom pri boju za obstanek v ligi«. Za konec nam preostanejo še cilji Ormožanov v spomladanskem delu prvenstva. »Žal je situacija takšna, da imamo pred sabo le en cilj, za katerega verjamem, da smo ga sposobni doseči. To je obstanek v ligi, saj Ormož kot mesto potrebuje tretjeliga-ša,« je ob našem obisku zaključil kapetan Aleš Jurčec. UK prvenstvo, ki bo konec meseca maja na Finskem. V kolikor ne bo problemov z zdravjem ali poškodbami, lahko zelo visoko posežem,« je po prihodu domov dejal Klemen Ferjan, judo-ist ptujske Drave. Sebi Kolednik Nogomet PRIJATELJSKI TEKMI Stojnci - Pohorje 3:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Mori (2), 0:2 Prednik (8. z 11-m), 0:3 Satler (34), 1:3 Murat (56), 2:3 Murat (67), 3:3 A. Vilčnik (77) STOJNCI: Starčič, Rumež, Janže-kovič, Vilčnik, Horvat, Milošič, Rižnar, Hertiš, Pernek, Žnidarič, Gaiser. Igrali so še: Gabrovec, Herga, Habrun. Trener: Miran Klajderič. V Kidričevem je prišlo do spremembe v odigravanju pripravljalnega srečanja. Sicer bi morali s Pohorjem igrati Kidričani, ki pa imajo kar precejšnje število poškodovanih igralcev, zato so vskočili Stojnčani. Samo srečanje je bilo zanimivo, saj so napadalci obeh ekip skupno dosegli šest zadetkov. Prvi del srečanja je pripadel gostom iz Ruš, drugi pa nogometašem iz Stojn-cev. Obojim pa se je videlo, da so delali manj z žogo, in to zaradi nemogočih vremenskih razmer za pripravo nogometne ekipe. Aluminij (mladinci) - Domžale 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Toplak (10), 2:0 Toplak (23), 3:0 Rampre (55), 4:0 Tišma (70) ALUMINIJ: Sagadin, Medved, Ljafi-ti, Jevšinek, Tišma, Tement, Lah, Gorani, Breg, Rampre, Toplak. Igrali so še: Klemenčič, Jus, Frk. Trener: Bojan Špehonja. V okviru priprav na pričetek prvenstva v 1. slovenski mladinski nogometni ligi so mladi Kidričani odigrali prijateljsko nogometno srečanje s sovrstniki iz Domžal. Po boljši igri skozi vso srečanje je visoka zmaga pripadla domačim nogometašem. Danilo Klajnšek Odbojka Podcenjevanje bi se skoraj maščevalo Ptujska drugoligaška ženska odbojkarska vrsta pod imenom Pomaranča bar se je v 16. krogu skorajda opekla, nepričakovano je ostala brez točke, ki je bila pred dvobojem poleg sedaj osvojenih dveh praktično že vknjižena na njihovem računu. Proti devetouvrščenemu Taboru iz Maribora, ki je doslej zbral le pet zmag, so se morale na koncu pošteno potruditi, da niso ostale brez vsega. Domačinke so po številnih napakah Ptujčank povedel z 2:1 v nizih. Izredno zanimiv je bil četrti niz in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi varovanke Sergeje Lorber odšle domov brez točk; na koncu so Ptujčanke le zabeležile novo zmago. Jutri čaka ptujsko ekipo domači dvoboj proti Šempetru, ki je na desetem mestu dvanajstč-lanske druge lige. Tekma se bo odvijala v dvorani Gimnazije na Ptuju, pričela pa se bo ob 17.30. Izredno pomembno zmago so minulo soboto dosegle odbojkarice Benedikta. Po zaostanku z 2:0 v nizih so uspele v Kopru premagati tamkajšnjo Luko in obdržale nekaj možnosti, da po tretjem delu prvenstva osvojijo drugo mesto ter si pred četrtfinal-nim obračunom prve državne lige priigrajo tekmo več na domačem parketu. »Sedaj je že jasno, da bo naš nasprotnik v četrtfinalu Luka Koper, ni pa še znano, kdo bo imel prednost domače tekme. Za Koprčankami sedaj zaostajajo tri točke, razpored do konca tega dela prvenstva pa nam daje realne možnosti, da se zavihtimo pred njih na razpredelnici. Koper bo namreč v preostalih dveh krogih najprej prost, nato pa bo gostoval v Mariboru pri še vedno neporaženi Novi KBM. Mi se bomo najprej to soboto pomerili z Mariborčankami na svojem parketu, nato pa bomo v zadnjem krogu gostovali na Jesenicah, ki se v tej sezoni še niso veselile zmage. Če bomo na koncu s Koprčankami točkovno izenačeni, bodo o drugem mestu odločali osvojeni nizi,« je povedal trener Benedikta Dušan Jesenko, ki pa se ne obremenjuje z drugim mestom, saj je prepričan, da so njegove varovanke sposobne Luko Koper v četrtfinalu izločiti tudi na njihovem igrišču, kar so dokazale minulo soboto. Jutri se bodo tako odbojka-rice Benedikta pred svojimi gledalci pomerile z mariborsko Novo KMB, tekma pa se bo pričela ob 19. uri. V minulem krogu so bili uspešni tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. Njihova prepričljiva in pričakovana zmaga proti zadnjeuvrščenim Hočam je pravo veljavo dobila šele ob pogledu na druge rezultate v drugoligaški konkurenci. Tako Astec Triglav kot tudi Logatec, ki sta sicer še vedno pred Bistričani na razpredelnici, sta minulo soboto klonila in omogočila Svitu, da se jima približa na eno oziroma dve točki. Tekma resnice, ki bo pokazala pravo veljavo Svita, bo že jutri. Bistričani bodo namreč gostovali v Logatcu, tekma pa se bo pričela ob 19. uri. Miha Šoštarič Kegljanje • 2. SKL - ženske, 3. SKL - moški Sedma zmaga fantov in druga deklet V soboto so ptujski keglja-či gostili ekipo Interokna in vknjižili dve pomembni točki v borbi za naslov prvaka v svoji konkurenci. Toda pot do zmage je bila težka. Oboji so dosegli po tri zmage, tako da je o zmagovalcu odločalo skupno število podrtih kegljev. Tu pa so bili dravaši boljši, kar jim je prineslo zmago. Tri točke prednosti pred prvim zasledovalcem Fužinarjem je res veliko, vendar si večjih spodrsljajev v zadnjih štirih krogih Ptujčani ne bi smeli privoščiti. Svojo drugo zmago pa so dosegle tudi ptujske kegljav-ke, ki so bile boljše od tretje ekipe celjskega Miroteksa. 2. SKL VZHOD - ŽENSKE REZULTATI 10. KROGA: Drava - Miroteks III 6:2, Fužinar - Impol 2:6, Komcel - Nafta 6:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Šoštanja. 1. IMPOL 2. ŠOŠTANJ 3. NAFTA 4. FUŽINAR 5. MIROTEKS III 6. DRAVA 7. KOMCEL 7 0 2 6 0 2 5 0 4 5 0 4 3 0 5 2 0 7 2 0 7 Drava - Miroteks 6:2 (2861:2805) DRAVA: Fridl 504, Krušič 486, Plajnšek 452, Kozoderc 444, Bombek 499, Kramberger 476 podrtih kegljev Fužinar - Impol 2:6 (2823:2937) 3. SKLVZHOD REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Interokno 5:3, Agroruše - Piramida 7:1, Žalec Petrol - Radenska 2:6, Fužinar - Impol 7:1, Lokomotiva - Krško 2:6 1. DRAVA PTUJ 14 10 1 3 21 14 2. FUŽINAR 14 9 0 5 18 12 3. KRŠKO 14 8 0 6 16 10 4. AGRORUŠE 14 7 1 6 15 10 6 4 4 5. LOKOMOTIVA 14 7 1 6 15 6. RADNSKA 14 6 1 7 13 7. ŽALEC PETROL 14 6 0 8 12 8. IMPOL 14 5 1 8 11 9. PIRAMIDA 14 5 0 9 10 10. INTEROKNO 14 4 1 9 9 Drava - Interokno 5:3 (3040:2963) DRAVA: Čeh 489, M. Podgoršek 534, J. Podgoršek 529, Ilič 491, Dremelj 469, Zorman 528 podrtih kegljev Fužinar - Impol 7:1 (3293:3130) Danilo Klajnšek Kegljavke Drave so proti Miroteksu III dosegle drugo zmago v letošnji sezoni. Foto: Miran Ritonja Lenart • Izbor športnika leta 2005 Najboljša Čeh in Dobrijevičeva Na športno-kulturni prireditvi, ki je potekala v petek, 17. februarja, v kulturnem domu v Lenartu, so podelili priznanja najuspešnejšim športnikom v občini Lenart. Najboljši športnik je atlet Jože Čeh, najboljša športnica je Er-mina Dobrijevič, med ženskimi ekipami je naslov najboljše ekipe pripadel Twirling ma-žoretnemu klubu iz Lenarta, najboljša moška ekipa pa je KMN Slovenske gorice iz Voli-čine. Priznanja so prejeli tudi perspektivni športniki Rene Mihelič, Barbara Vuzem, Maxime Emeršič, Nina Brecelj ter zaslužni športni delavec Tone Petovar. Priznanja in nagrade je podelila podpredsednica Športne zveze Lenart Sabina Markoli, ki je povedala, da si v Lenartu želijo poleg uspešnega rekreativnega tudi več kakovostnega tekmovalnega športa, ki mora imeti podlago v urejeni športni infrastrukturi in preglednem večjem financiranju športnih dejavnosti s strani občine. Na prireditvi, ki jo je pripravila Športna zveza Lenart, so nastopili še mažoretke in učenci glasbene šole iz Lenarta. Zmago Šalamun Skupinski posnetek najboljših športnikov in športnic v občini Lenart v letu 2005 Košarka • Omrezje.net & parkl Krog taktiziranj Končan je zadnji krog pred-tekmovanj. Zaznamovalo ga je kar nekaj čudnih rezultatov, ki so vplivali na končne razvrstitve ekip v obeh skupinah. Četrto vstopnico za finale je dobila ekipa Tiskarne Ekart design iz Cirkovc. Sledi tritedenski premor, medtem se bodo ekipe dogovorile, ali bo zaključni turnir v Cirkovcah ali Majšperku. Turnir bo potekal dve soboti v marcu, to je 11. in 18.marca. V skupini A so Veterani Pra-gerskega gostovali pri prvaku ŠD Slam. V tekmi, ki ni odločala o ničemer, saj sta si obe ekipi že zagotovili razigravanje za prvaka, so prikazali več volje do zmage gostje in s tem le še potrdili prvo mesto v skupini. Dornavčani so gostili ekipo iz Rač in pripravili bogat kulturni program, kar je pohvalno. Gostje so se jim »oddolžili« z visokim porazom. Veterani Ptuja so zadnjo tekmo predali brez borbe, saj niso imeli več možnosti, da uidejo petemu mestu v skupini, so pa ekipi Neman onemogočili izbiro nasprotnika v razigravanju. V skupini B so Cirkovčani gostili ekipo Good guys, neposrednega konkurenta za zaključni turnir. Dolgo so se domači upirali razigranim gostom, ki so lovili zaostanek dvanajstih košev. Psihološko breme je bilo za domačo ekipo preveliko, saj so rezultat »branili«, namesto da bi igrali na zmago. Tako se jim je tri minute pred koncem »zalomilo« in gostje so razliko do konca le še povečali. Kidri-čani so na gostovanju premagali nekompletno ekipo Majšperka, vendar jim zmaga ni prinesla višjega mesta. Ekipa Starš je gostovala pri ekipi Ptujske Gore. Domači so neprepričljive goste premagali, s porazom gostov so iz kroga za prvaka tako izpadli Good guysi. Vse v zvezi s Parkl ligo lahko preberete na naslovu www.parkl.si. Rezultati 10. kroga: ŠD Slam - KK Veterani Pragersko 61:65 (12:18, 12:8, 21:25, 16:14) KMO Dornava - KK Rače 74:96 (16:31, 19:18, 12:20, 27:27) Din don Neman - Veterani 20:0 (brez borbe) Tiskarna Ekart design -Good guys 55:74 (14:15, 15:16, 16:23, 10:20) Picerija Špajza - ŠD Kidričevo 64:74 20:23, 17:14, 14:17, 13:20) Ekipa Kidričevega se bo borila za mesta od 9 do 12. ŠD Ptujska Gora - KK Starše 76:71 (13:11, 17:17, 24:18, 22:25) SKUPINA A 1. VET. PRAGERSKO 10 9 1 +97 19 2. ŠD SLAM 10 6 4 +70 16 3. DIN DON NEMAN 10 6 4 - 2 16 4. KK RAČE 10 5 5 +78 15 5. VETERANI (-2) 10 4 6 - 66 12 6. KMO DORNAVA 10 0 10 -177 10 (ŠD Slam je pred Din don Neman zaradi boljšega medsebojnega količnika) SKUPINA B 1. KK STARŠE 10 7 3 +80 17 2. TISKARNA EKART 10 7 3 +47 17 3. GOOD GUYS 10 7 3 +78 17 4. PICERIJA ŠPAJZA 10 5 5 - 3 15 5. ŠD KIDRIČEVO 10 3 7 - 64 13 6. ŠD PTUJSKA GORA 10 1 9 -138 11 (zaradi kroga treh ekip: 1. Starše 3 zmage, 2. Tiskarna E. design 2 zmagi, 3. Good guys 1 zmaga). Lestvica strelcev: 1. Davor Bauman (KK Rače) 283 košev (povprečje 28,3 košev/tekmo), 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 233 (23,3), 3. Gregor Dreven-šek (ŠD Slam) 177 (19,7) Pari končnice: Za mesta od 1 do 4: KK Veterani Pragersko - Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce KK Starše - ŠD Slam Za mesta od 5 do 8: Din don Neman - Picerija Špajza ŠD Majšperk Good guys - KK Rače Za mesta od 9 do 12: Veterani - ŠD Ptujska Gora ŠD Kidričevo - KMO Do-rnava Radko Hojak Foto: RH Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj Zmagali v U-10, drugi v U-12 in U-9 Ptuj, 20. februar - Minuli vikend so se člani Nogometne šole Poli Drava v spremstvu svojih trenerjev udeležili nogometnega turnirja, ki ga je organiziral avstrijski NK Sparkasse Lankowitz. V soboto, 18. februarja, so se najprej pome- rili starejši otroci, stari 12 let ali manj. Nogometno šolo Poli Drava sta zastopali dve skupini, in sicer otroci, rojeni leta 1993 in leta 1994. Prvi so v svoji skupini zasedli 1. mesto in v velikem finalu z 1:0 izgubili z SK Sturm Graz in tako zasedli končno 2. mesto. Ekipo so v spremstvu trenerja Marka Strgarja sestavljali: Uroš Šegola, Aljaž Horvat, Blaž Oroz, Denis Perger, Tomaž Zorec, Tomaž Bezjak, Aleks Kmetec, Smiljan Kos, Daniel Skupinska fotografija ekip NS Poli Drava Ptuj U-9 in U-10 Zajšek in Luka Zemljarič. Leto dni mlajši nogometni navdušenci, rojeni leta 1994, so na istem turnirju zasedli 9. mesto. V nedeljo, 19. februarja, so na turnirju v Avstriji igrali tudi mladi nogometaši, stari 10 let ali manj. Dve skupini otrok NŠ Poli Drava Ptuj, starih 9 in 10 let, sta dobesedno pome-tli s svojimi nasprotniki in oboji so zasedli končni prvi mesti v svojih skupinah. Veliki finale je bila tako tekma med slovenskima ekipama. Ekipa 10-letnikov Nogometne šole Poli Drava Ptuj, ki so jo v spremstvu trenerja Alena Ivart-nika zastopali Miha Tetičkovič, Aleš Hercog, Alen Krajnc, Žan Kranjc, Sebastjan Krajnc, Thomas Pihler, Marko Pajnkiher, Gregor Nestorov, Rok Simič, Sašo Kopčič, Dominik Korpič, Amaden Rosič, Blaž Pintarič, Robert Koletnik in Mario Majcen, je s 6:0 nadigrala ekipo 9-letnikov, ki jih trenira Robert Hojnik. Da so naši dečki izvrstno odigrali, dokazuje tudi izbor naj vratarj'a (Miha Tetičkovič) in naj strelca turnirja (Alen Krajnc). Brigita Gorišek Strelstvo • 5. krog državne mladinske lige Odličen dosežek mladega Mohorka V nedeljo je v Železnikih potekal 5. krog državne mladinske lige, ki je zanimivo postregel z istimi zmagovalci v posameznih kategorijah, kot v prejšnjem krogu. Za prešerno razpoloženje so znova poskrbeli naši podmladki iz strelskih klubov Spodnjega Podravja, ki so trenutno najboljši med svojimi vrstniki. Pri mladincih s pištolo je slavil juršinski strelec Simon Simonič s 378 krogi, njegov klubski kolega Gregor Moleh je s 364 krogi zasedel 6. mesto, Ptujčan Domen Solina pa je s 355 krogi osvojil 10.mesto. Pri mladinkah je slavila trenutno nepremagljiva Ptujčanka Mojca Lazar, ki je dosegla 359 krogov in premagala juršinsko strelko Petro Simonič s 349 krogi na 2. mestu. Veseli nas, da se je po treh mesecih posta, zaradi poškodbe roke s katero strelja, na tekmovanja ponovno vrnila Ptujčanka Katarina Matič in pokazala da še vedno zna. Dosegla je enak rezultat, kot dru-gouvrščena Petra, vendar zaradi slabše zadnje serije tekmovanje končala na 3. mestu. V ekipnem delu so slavili juršinski mladinci s 1091 krogi pred svojimi ptujskimi kolegi, ki so dosegli 1063 krogov in osvojili drugo mesto. Pri mlajših mladincih s pištolo je že petič v tej sezoni zmagal Rok Pučko, SD Juršinci, ki je tokrat dosegel 365 krogov. Dober nastop je uspel tudi mlademu Ptujčanu Janu Lešniku, ki je dosegel 344 krogov in osvojil 5.mesto. Pri mladincih s puško je zmagal Ormožan Tadej Horvat, ki je dosegel 387 krogov in srečno premagal svojega najtesnejšega zasledovalca Matica Bariča iz Grosupljega z enakim številom krogov, vendar boljšo zadnjo serijo. Kidričan Gregor Kmetec je dosegel 365 krogov in zasedel 10. mesto. Za največje presenečenje tega kroga je poskrbel mladi kidričevski strelec Uroš Mo-horko, ki je med pionirji s puško dosegel 179 krogov, kar ga je zavihtelo na visoko 2. mesto, z enim krogom zaostanka za zmagovalcem Gašperjem Oblakom iz Gorenje vasi. Uroš je Foto: Simeon Gonc Uroš Mohorko, SD Kidričevo že dalj časa kazal dobro formo, vendar zaradi svoje neizkušenosti vedno znova podlegel kakšni svoji napaki, ki ga je vedno znova stala vrhunske uvrstitve. Simeon Gonc Judo • Pokal Samobor 200^ Ji Tenis • Zimska liga 2005/06 Matic Horvat tretji Prepričljiva zmage Skorbe Samobor (Hrvaška), 18. 2. 2006. Na najmočnejšem in najštevilčnejšem turnirju za mlajše in starejše dečke in deklice na Hrvaškem je sodelovalo 8 držav, 35 klubov in 455 tekmovalcev. Nastopali so tudi trije judoisti ptujske Drave in osvojili eno kolajno. Najboljši je bil Matic Horvat do 34 kg s tretjim mestom. Matic je po treh zaporednih tesnih zmagah, vseh po točkah v polfinalu, doživel prvi poraz. V borbi za tretje mesto je zmagal za ippon in tako osvojil svoj najboljši rezultat na mednarodnem tekmovanju. V naslednji kategoriji do 38 kg je tekmoval Blaž Peklič in dvakrat izgubil ter tako ostal brez uvrstitve. Svojo prvo borbo v tujini pa je Aleks Mesarič do 42 kg začel z zmago z 10:0, kar pa ni nadaljeval v naslednjih dveh bojih in tako osvojil končno 7. mesto. Sebi Kolednik 1. liga V ligi za naslov prvaka je vodeče moštvo TK Skorbe brez večjih težav premagalo predzadnje uvrščeno moštvo TC Luka. Nekoliko več težav na poti do zmage so imeli tenisači Nedog, s. p, ki so šele z boljšo igro v dvojicah prišli do pričakovane, vendar težko pridobljene zmage. REZULTATI 3. KROGA: TK Skorba - TC Luka 3:0 (Glodež - Kolarič 9:1, Bratuša - Merc 9:7, Glodež/Hazimali - Kolarič/Debeljak 9:7), Nedog, s. p. - TK Neptun 2:1 (Majcenovič - Drob-nič 9:5, Nedog - Komel 1:9, Majce-novič/Dominc - Komel/Bogdan 9:3), Sortima, d. o. o. - Okrepčevalnica Patruša 0:3 (Borošak - Pušnik 6:9, Rozman - Brlek 2:9, Rozman/Večer-nik - Kotnik/Pušnik 7:9) VRSTNI RED: TK Skorba 14, Nedog, s. p. 12, TK Neptun 8, Okrepčevalnica Patruša 4, TC Luka 3, Sortima, d. o. o. 1 točko. DK Matic Horvat v borbi za medaljo v Samoboru Športni napovednik NOGOMET PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA SOBOTA ob 15.00: Aluminij - Maribor Pivovarna Laško ROKOMET 1. A SRL MOŠKI PARI 17. KROGA: Slovan - Jeruzalem Ormož (danes), Cimos Koper - Gorenje, Trimo - Krka, Termo - Celje Pivovarna Laško, Gold club - Rudar Trbovlje, Ribnica Riko - Prevent 1. A SRL ŽENSKE PARI 18. KROGA Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (sobota ob 19.00), Olimpija - Polje Maks, Kočevje Anubis - Loka kava KSI, Euro-produkt Brežice - Burja, Celeia Žalec - Celjske mesnine, Inna Dolgun - Izola 1. B SRL - MOŠKI PARI 14. KROGA: Velika Nedelja - Cerklje, Atom Krško - Gorišnica, Sevnica - Istrabenz plini Izola, Dobova - MIP Gorica Leasing, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik, Pekarna Grosuplje - Sviš 2. SRL VZHOD - MOŠKI (za uvrstitev od 9. do 15. mesta) 1. KROG: Chio Kranj - Drava Ptuj, Mark Olimpija - Aleš Praznik, Ar-cont Radgona - Radovljica. ODBOJKA 1. DOL ŽENSKE PARI 20. KROGA: Benedikt - Nova KBM Branik, Hitachi - Jesenice, Šentvid - Sloving Vital. 2. DOL ŽENSKE PARI 17. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Savinjska Šempeter (v soboto, ob 17.30 uri), Comet Zreče - Braslovče, Ecom Tabor - Partizan Škofja Loka, Mislinja - Čulum, s. p., Valšped, Formis Bell - Prevalje, Broline Kamnik - ŽOK Kočevje. 2. DOL MOŠKI PARI 17. KROGA: Logatec - Svit, Partizan Fram -Prigo Brezovica, Hoče - TAB Mežica, Kekoooprema Žužemberk, Astec Triglav - Telemach Žirovnica, SIP Šempeter - MOK Kočevje. NAMIZNI TENIS 1. SNTL - MOŠKI PARI 14. KROGA (25. 2.): Edigs - Ptuj, Kema - Melamin, LM-KO - Križe, Finea - Tempo, Krka - Sobota. 1. SNTL - MOŠKI PARI 14. KROGA (25. 2.): Merkur - Ptuj, Tempo - Vesna, Interdiskont - Prevent, Iskra Avtoelektrika - Kajuh-Slovan, Ilirija - Argeta. Danilo Klajnšek Para ski • Državno prvenstvo Ptujčani ekipno tretji Alpski letalski center Lesce je na Kobli organiziral državno prvenstvo v para skiju. To je disciplina, ki je sestavljena iz veleslaloma in skokov na cilj. Žal pa je organizatorjem in tekmovalcem zagodlo vreme, oziroma močna odjuga. Že po nekaj nastopih je bila proga bolj podobna razriti njivi kot pa veleslalomski progi. Ob takšnih pogojih pa rado pride do poškodb in takšno je staknil tudi član AK Ptuj Peter Balta, ki pa je kljub vsemu stisnil zobe in opravil še skoke. Izvedli so pet od načrtovanih šest serij skokov na cilj, zadnjo so odpovedali zaradi slabega vremena. Ekipno so bili člani AK Ptuj tretji, v posamični konkurenci je bil Aleksander Čuš četrti, Tomaž Korpar deveti, Karmen Grabar dvanajsta in Peter Balta štirinajsti. Danilo Klajnšek Ptujska ekipa na zmagovalnih stopničkah Mali nogomet • KMN Belcont Želijo še šesti zaporedni naslov Malonogometaši Belconta so še petič zapored osvojili ZLMN Ormož. V končnici so po vrsti odpravili svoje nasprotnike - Carrero (3:1), Invest (4:1) in v velikem finalu Novo Slovenijo (3:1). »V končnici smo pričakovali lažjo nalogo, toda že v prvem srečanju proti Carreri smo se morali kar dobro potruditi, da smo tekmo končali z zmago in napredovali v polfinale. Težje osvojiš naslov, je pa zato toliko slajše in smo zelo zadovoljni s sezono, ki smo jo končali z vsemi zmagami (12 zmag, gol razlika 80:21),« je v uvodu našega obiska dejal kapetan ekipe in tudi Tomaža, ki nastopa v 1. SLMN, Zvonko Gašparič. S petim naslovom je zadovoljen tudi sponzor Stanko Majcen, ki je tudi sam kdaj pa kdaj oblekel dres in zaigral na parketu športne dvorane na Hardeku: »Sem zelo zadovoljen z zmago v zimski ligi Ormoža. Če ne bi bil, bi bilo z mano nekaj narobe. Prav tako sem zadovoljen, da v ekipi vlada prava klima in je klapa odlična. Posledica tega so tudi naši rezultati v poletni (zmaga v poletni ligi v Podgorcih) in zimski ligi (zmaga v Ormožu) ter na raznih močnih turnirjih Sponzor KMN Belcont Stanko Majcen in kapetan Zvonko Gašparič po Sloveniji.« Nastopi Belconta na malo-nogometnih igriščih so za podjetje Stanka Majcna majhna promocija, kot pa je še dodal, je to za njega, da je lahko sponzor tako uspešni ekipi, velika čast. Moštvo Belconta je večinoma sestavljeno iz malonogometašev Tomaža, ki se v 1. slovenski malono-gometni ligi krčevito borijo za obstanek v ligi: »Za nas pri Tomažu so nastopi Belconta v zimski ligi tudi zelo dober t+rening, kjer uigravamo moštvo in nekatere akcije. Ekipa pa je sestavljena iz nekaterih mlajših malonogometašev (Miklašič, B. Kupčič, Kralj, S. Kupčič) in nas izkušenej-ših,« je še povedal Gašparič. Zgleda, da je čarobna formula uspehov Belconta prav v združitvi mladosti in izkušenosti. Želja njihovih nasprotnikov pa je moštvo Belconta izpodriniti s prestola, toda to so zaenkrat le puste želje vseh ekip. Po besedah Majcna in Gašpariča se pri Belcontu že veselijo nove sezone v ZLMN Ormož, kjer bodo branili naslov. Pravijo, da ga bodo, na žalost ostalih moštev, tudi spet obranili. Uroš Krstič Šolski šport • Strelstvo Majcen in Mohorko na šolsko DP Regijsko prvenstvo V torek, 14. februarja, je na strelišču v Mariboru potekalo regijsko prvenstvo osnovnih šol, ki se ga je udeležilo 15 OŠ s področja Koroške, Maribora in Podravja. Prvenstva so se prav tako udeležile tri OŠ s ptujskega in tri OŠ z ormoškega območja in dosegle nekaj izjemno zavidljivih rezultatov. Med učenci je zmagal Silvester Majcen s 180 krogi, OŠ Središče ob Dravi, pred Tomažem Poličem, OŠ Ludvika Pliberška, na 2. mestu in Urošem Mohorkom, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, na 3. mestu, ki sta oba dosegla po 179 krogov in se zraven zmagovalca prav tako uvrstila na finalno tekmovanje OŠ, ki bo potekalo 25. marca v Ljubljani. Med učenci OŠ Središče ob Dravi, ki so zmagali s 506 krogi, so Aleš Medik, Grega Novak in Žiga Podplatnik dosegli 173, 169 in 164 krogov ter zasedli 9., 12. in 16. mesto. Med učenci OŠ Ormož, ki so s 504 krogi osvojili 2. mesto, so Jan Šumak, Grega Polajnko in Grega Ivančič dosegli 175, 167 in 162 krogov ter zasedli 6., 14. in 18. mesto. Med učenci OŠ Tomaž pri Ormožu, ki so s 485 krogi zasedli 5. mesto, so Silvester Majcen, Tadej Vnuk in Arsen Zelenjak dosegli 180, 161 in 144 krogov ter zasedli 1., 19 in 29. mesto. Med učenci OŠ Olge Meglič, ki so s 463 krogi osvojili 7. mesto, so Niko Pšajd, Sašo Stojak in Valentin J. Tratnik dosegli 167, 155 in 141 krogov ter zasedli 13., 25. in 30. mesto. Med učenci OŠ Ljudski vrt, ki so s 406 krogi osvojili 10. mesto, so Tomaž Rojko, Jernej Ranfl in Matic Špindler dosegli 159, 133 in 114 krogov ter zasedli 22., 35. in 39. mesto. Med učenci OŠ Juršinci, ki so s 401 krogom osvojili 11. mesto, so Jani Ne-deljko, Ivan Druzovič in David Kekec dosegli 141, 138 in 122 krogov ter zasedli 31., 32. in 37. mesto. Med učenkami je zmagala Tina Osovnikar, OŠ pohor- Foto: Simeon Gonc OS Ljudski vrt je v skupnem seštevku ekip osvojila 8. mesto in izboljšala svoj rezultat z medobčinskega prvenstva za 60 krogov. Na sliki so, z leve: Sara Turk, Ana Brenčič, Staša Simonič, Tomaž Roj-ko, Jernej Ranfl in Matic Spindler z mentorico Simono Lozinšek. ski odred Slovenska Bistrica, s 177 krogi pred Tino Pokrivač, OŠ J. Glazerja, s 175 krogi in Tjašo Novak, OŠ Središče ob Dravi, s 172 krogi. Učenke OŠ Ormož, ki so v ekipnem delu zasedle 3. mesto (Melani-ja in Tadeja Habjanič ter Jana Ploh), so dosegle 169, 143 in 133 krogov ter zasedle 6., 10., in 18. mesto. Učenke OŠ Tomaž pri Ormožu, ki so v ekipnem delu zasedle 4. mesto (Žaklina Vidovič, Petra Hlebar in Aleksandra Belšak), so dosegle 158, 143 in 133 krogov ter zasedle 7., 11. in 16. mesto. Učenke OŠ Središče ob Dravi, ki so zasedle 5. mesto (Tja-ša Novak, Marcela Kolarič in Tina Novak), so dosegle 172, 133 in 125 krogov ter zasedle 3., 17. in 21. mesto. Učenke OŠ Ljudski vrt, ki so zasedle 7. mesto (Sara Turk, Staša Simo-nič in Ana Brenčič), so dosegle 134, 121 in 89 krogov ter zasedle 15., 23. in 28. mesto. Učenke OŠ Juršinci, ki so zasedle 8. mesto (Katja Tuš, Maja Pavlin in Mihaela Zorko), so dosegle 125, 110 in 98 krogov ter zasedle 19., 24. in 26. mesto. Učenke OŠ Olge Meglič, ki so v ekipnem delu zasedle 9. mesto (Jasmina Kokol, Petra Vidovič in Kaja Vuk), so dosegle 142, 108 in 62 krogov ter zasedle 12., 25. in 32. mesto. V skupnem ekipnem seštevku šestih strelcev iz ene šole je bila najboljša OŠ Ludvika Pliberška z 950 krogi pred OŠ Ormož z 949 krogi in OŠ Središče ob Dravi z 936 krogi. Peto mesto je zasedla OŠ Tomaž pri Ormožu z 919 krogi, 7. je bila OŠ Olge Me-glič s 775 krogi, 8. OŠ Ljudski vrt s 750 krogi in 9. OŠ Juršinci s 736 krogi. Simeon Gonc 35. zimske igre vodarjev Slovenije Najuspešnejši delavci VGP Ptuj 11. februarja so se na Pokljuki odvijale 35. zimske športne igre vodarjev Slovenije v organizaciji hidroinštituta - Inštitut za hidravlične raziskave iz Ljubljane. V zelo lepem sončnem vremenu se je odvijalo tekmovanje v veleslalomu, smučarskih tekih in deskanju. Iger se je udeležilo 13 od 16 povabljenih organizacij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z urejanjem voda. Ženske so tekmovale v štirih, moški pa v petih kategorijah. V deska-nju tekmovalke in tekmovalci niso bili razvrščeni v kategorije. Iger se je udeležilo 159 tekmovalk in tekmovalcev v veleslalomu ter 79 tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih tekih. Deskanja se je udeležilo 12 tekmovalcev in tekmovalk. V posameznih kategorijah so delavci VGP Drava dosegli naslednja mesta: VELESLALOM: ženske: nad 50 let: 3. Helena Ozmec; od 40-49 let: 5. Marija Korez, 6. Agata Suhadolnik; od 30-39 let: 15. Zalika Potočnik; do 29 Ekipa VGP PTUJ let: 5. Mateja Draškovič, 12. Bernarda Štumpf. Moški: nad 60 let: 3. Franci Avšič; od 50-59 let: 8. Marjan Radek, 13. Mladen Milovano-vič; 40-49 let: 12. Marjan Kola-rič, 19. Branko Kelenc; 30-39 let: 4. Rok Ferme, 27. Danijel Prevolšek; do 29 let: 5. Sandi Šestan, 19. Mitja Horvat SMUČARSKI TEKI: ženske: nad 50 let: 1. Helena Ozmec; od 40-49 let: 2. Marija Korez, 5. Agata Suhadolnik; 30-39 let: 4. Zalika Potočnik; do 29 let: 2. Bernarda Štumpf, 4. Mateja Draškovič Moški: nad 60 let: 3. Franci Avšič; od 50-59 let: 15. Marjan Radek; od 40-49 let: 4. Branko Kelenc, 5. Franc Malek; od 30-39 let: 5. Zdenko Zorič, 10. Rok Ferme; do 29 let: 5. Mitja Horvat, 9. Bojan Štumberger, 11. Sandi Šestan. DESKANJE: 11. Bojan Štumberger Naslov ekipnega zmagovalca je osvojilo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci in tekmovalke Agencije RS za okolje, na tretje pa Inštitut za vode RS iz Ljubljane. Danilo Klajnšek Šolski šport • Košarka Dekleta Olgice blizu podviga Polfinale državnega šolskega prvenstva v košarki - starejše učenke Ptuj - V polfinalu PF so košarkarice OŠ Olge Me-glič dosegle zmago proti Celjankam in izgubile z OŠ Trzin pri Ljubljani. V dvorani Olgice je bil boj, še več, obsedno stanje, garale so vse razen poskočnih Avš, ki so obtičale v kotu. V veliki finale so se uvrstile (pre)grobe Ljubljančanke. V bolnišnico je morala domača igralka Karin Pernat. Vzorno organizirano tekmovanje je odprl ravnatelj Ervin Hojker, pokale in plakete pa je podelil Marjan Lenartič iz Športnega zavoda Ptuj. oS Olge Meglič - oS Tlzin 25:33 V atmosferi biti ali ne biti, ki sta jo povsem brez potrebe pogrevala slaba sodnika Ker-mat in Dvoršak iz Maribora, je bilo sila težko igrati. V preveliki želji, da z zmago skočijo na vrh v skupini vzhod, so Ptujčanke, preprosto zgorele. Psihološko niso zdržale in na začetku odigrale pod svojimi zmožnostmi. Borile so se do zadnje sekunde in v divji končnici skoraj iztrgale točki iz rok sicer kakovostnih, a grobih tekmic. Ljubljančanke so se izkazale kot izkušena osnovnošolska ekipa z odličnima Ježičankama Pirčevo in Sršenovo. Zmagala je njihova dobra obramba, napad oziro- Petra Filipič ma samo 45-odstotna natančnost pa je očitno precej podlegel vzdušju v dvorani. Da ne pozabimo obiskovalcev, ki so znali oceniti in nagraditi izjemno bojevitost in požrtvovalnost igralk, saj so poprej vse po vrsti (iz)pustile duše na parketu dvorane Olge Meglič. OS Olge Meglič - oS Lava 23:16 Čeprav so nekateri po tekmi govorili o zanesljivi zmagi OŠ Olge Meglič, so Celjanke stalno vršile pritisk, pripravljene prevzeti pobudo in spremeniti rezultat. K sreči pa so se gostiteljice tega zavedale in so večji del srečanja odigrale izjemno kvalitetno, v visokem in garaškem ritmu. Tokrat so bile odlične še v protinapadih in v natančnih metih. Petra Filipič je »strelsko« potegnila, Karin Pernat v obrambi, Vesna Rojko ja kraljevala v zraku ^ Tudi v končnici so Ptuj-čanke nadaljevale pogumno in odločno in s hitrostjo in agresivnostjo dotolkle tekmi- ce. Barko je uspešno krmaril najboljši ptujski trener mladih košarkarjev Dušan Lubaj. Rezultati: OŠ O. Meglič - OŠ Lava 23:16, OŠ O. Meglič - OŠ Trzin 25:33 Končni vrstni red: 1. mesto OŠ Trzin, 2. OŠ O. Meglič, 3. OŠ Lava Ekipa: OŠ Olge Meglič Ptuj: Maja Rebernišek, Petra Filipič, Vesna Rojko, Nuša Kukovec, Jana Verbančič, Barbara Erjavec, Klara Majcen, Tina Franjkovič, Vivien Lovrenčič, Karin Pernat, Urška Belšak, Saša Šmi-goc, Hana Kosi, Petra Vidovič Trener: Dušan Lubaj Izjave: Dušan Lubaj, OŠ Olge Me-glič: »Sila ponosen sem na dekleta. Gesla 'Umri pokončno!' so se držala s polnim bojevniškim in pogumnim srcem. Hvala za polfinalne užitke in graja za sodniške grenkobe v srečanju z OŠ Trzin. Zavzeto delo mladih košarkarjev naše šole mora dobiti veljavo v prihodnjih letih. Poudaril bi, da smo telovadnico in s tem pogoje za delo dobili šele septembra 2005.« Petra Filipič, kapetanka OŠ Olge Meglič: »Čez vso tekmovanje smo porazdelile moči, soigralke so dale maksimum. Čestitam Trzinu za zmago. Menim, da je bila to kakovostna predstava v odličnem vzdušju in, kot je to običajno, v končnici, v kateri odloča vsaka žoga, so bile tekmice srečnejše in so se veselile uvrstitve v finale.« Ivo Kornik Foto: UK Foto: DK Ormož • Pogovor z Marijanom Ivanušem, popotnikom po človeških dušah » Hrepenenje me vedno znova požene na pot ^ « Človeški duh menda nenehno ustvarja. Marijan Ivanuša delo svojega duha čudovito usmerja, zato že nekaj časa nastajajo literarne stvaritve. Nedavno je izšla že druga knjiga v Ljubljani živečega Prleka, ki ga na naše kraje vežejo čudoviti spomini, saj pravi, da se veseli vsakega srečanja s kraji in ljudmi, ki jih nosi globoko v srcu. Še danes se rad spomni svojega srednješolskega ustvarjanja v gledališki skupini Stopinje, v kateri je igral skupaj s S. M. Strelcem, ustanovila pa jo je Branka Bezeljak. V poklicnem življenju je eden od dveh namestnikov direktorice programa Farmacevtika za medicinska vprašanja v Krki, d. d., in njegov delovnik je zato vedno daljši od osem ur. Ves čas šolanja te je spremljalo kulturno udej-stvovanje kot neka protiutež zelo stvarnemu študiju medicine. Si takrat tudi že pisal? Pisanje me je spremljalo ves čas. Ne zelo intenzivno, ne vsak dan, pa vendar. Ogromno sem tudi bral. Največ v osnovni in srednji šoli. Med študijem že manj, ker mi je zmanjkovalo časa in ker je že narava študija taka, da je bilo treba brati medicinske knjige. Če se je le dalo, pa sem tudi takrat prebral kaj lepega. Ravno ta časovna stiska me je silila, da sem zelo hitro ločeval dobro besedilo od slabega, vrhunsko od povprečnega. Tako sem ostril svoj okus. Kmalu ti niso bila dovolj potovanja v tvoji glavi, ampak si začel tudi zares potovati. Kakšni so bili popotniški začetki? Popotniški nemir je bil v meni že od nekdaj. Že v srednji šoli sem bil na Bližnjem vzhodu, v Egiptu in Palestini (Izraelu). Vendar je to bilo bolj turistično. Danes se temu izogibam. Ne želim biti odvisen od skupine, ne želim, da me vodiči peljejo gledat vse tiste centre, v katerih naj bi izdelovali preproge in lončarstvo in kaj jaz vem kakšne vse stare rokodelske izdelke, v resnici pa gre samo za trgovino. Ne, takih cenenih prevar ne maram. Prepotoval sem tako rekoč celo Evropo, Malezijo, Tajsko, Mongolijo, pa tudi na drugi strani Atlantika sem bil; v Braziliji in v ZDA. Nekajkrat sem bil v Tuniziji in v Egiptu. Fasciniralo me je, kako smo si ljudje podobni. Ne glede na vero, raso, spol ^ To je najmočnejše sporočilo, ki sem ga prinesel s teh poti. Najbolj pa se me je dotaknila širina Mongolije. Neskončne zelene stepe, modro nebo, nasmejani obrazi, skromnost, iskrivost in veselje do življenja. Tam ob daljni Kamniti reki sem se počutil najbolj doma. Na potovanjih marsikdo najde svoj drugi dom, kraje, ki ga vedno znova vlečejo, da se vrača. Ja. Res je. Tudi jaz se vračam. V marsikateri državi sem bil večkrat, zato ker je tja bilo relativno enostavno in prijetno potovati, zato ker je tam lepo. Ampak v Mongolijo se vračam, ker se tam počutim najbolj doma. Ne tako doma kot v Ljubljani, kjer živim, ali tukaj v Prlekiji, kjer sem se ro- dil. Tam se počutim drugače, vendar zelo domače. Lahko bi rekel, da se tam na nek skrivnosten način osvobodi moja duša. Odpadejo spone naše civilizacije in se prepustim vsakdanjemu ritmu življenja. Se s poti vrneš isti človek, ali čez čas ugotoviš, da je pustilo potovanje v tebi globlje sledi? Prav ta občutek svobode, ki sem ga omenil, to spoznanje, kako malo potrebujemo za srečo, me je spremenilo. Ko sem potoval v Mongolijo prvič, sem se vrnil povsem drugačen. S seboj sem prinesel neko novo zrelost. Dejansko je šlo za neko posebno preizkušnjo, ki se je v danem trenutku morda niti nisem povsem zavedal. Prišlo je za menoj, udarilo kot strela z jasnega, pa se spet potuhnilo. Skrilo. Se počasi razraslo v meni, se spremenilo v hrepenenje, ki me znova in znova požene na pot. Včasih se vprašam, kako dolgo bom še zmogel hoditi v službo, živeti po naših normah _ Baje je edino potovanje, s katerega se zagotovo vrnemo živi, zdravi in bogatejši, kot smo bili prej - branje. Bi lahko rekla, da si si ti ta izrek prikrojil in je zate tako potovanje postalo pisanje? Resno sem začel pisati po prvi vrnitvi iz Mongolije. Tudi prej sem kaj že objavil, toda čisto zares sem se lotil pisanja šele takrat. Vtisi so bili tako močni, da si pred tem nisem več mogel zatiskati oči. Pisanje je bilo v meni ves čas. Takrat se je osvobodilo, spregovorilo. Tvojo trditev lahko v celoti podprem. Pisanje je najčudovitejše potovanje. Ko pišeš, ti misli ne morejo odhajati drugam. Potrebna je izjemna zbranost. Takrat sem prisiljen oditi in biti v nekem drugem svetu. To je popoln odklop. Sprostitev. Osvoboditev. Prvenec poln simbolike Prvenec je bila knjiga Kako sem preplaval Kamnito reko. O čem govori knjiga? Gre za knjigo polno simbolike. Govori o jeseni, ko semena padejo v prst in je njihova usoda določena. Iz semena zraste to, kar je v njih zapisano. Lahko je to hrast, lahko jablana. Vendar ni izbire. To sem povedal z zgodbo o nezakonskem otroku iz arabskega sveta, iz Egipta. Knjiga govori o zimi: o času, ko prst vzljubi semena. Ta ljubezen je potem kot obljubljena dežela, ki nam pomaga skozi življenje, ker vemo, da je nekje tam in nas čaka. To je zgodba, ki je razpeta med Prlekijo in Palestino, med sanjami in resničnostjo. Govori tudi o pomladi, o Foto: zasebni arhiv Spomini na Mongolijo, ki so delno ujeti v prvi knjigi Kako sem preplaval Kamnito reko, so še vedno živi. Marijan Ivanuša je nedavno domači publiki predstavil svojo novo knjigo Vila do Abraao - Predzadnji dan. Predstavitev je pripravil Mladinski center Ormož. mladostnih sanjah, neučakanosti, norosti. Zgodba se odvija v pravoslavni Moskvi, ob reki Moskvi, kjer mladostniki svoje sanje izgubijo za vedno v drogi. Knjiga govori tudi o poletju. Poletje je čas, ko semena dozorijo. Je simbol zrelosti. To je zgodba, ki se odvija ob Kamniti reki v Mongoliji. V tem budističnem okolju se zaključi ta cikel kot krog, ki je simbol življenja v budizmu. Krog, ki se izpolni, doseže popolnost, zato da se lahko začne znova. Na višjem nivoju. Kljub temu da tvoje knjige krasi izjemen perfekci-onizem, da sledijo nekemu načrtu in da je vse v njih zelo dodelano, ima bralec občutek, da so prosojne in lahke in da so nastale v eni sami noči. Bralci pravijo, da jih ne morejo odložiti, da jih preberejo na dušek. Kako nastajajo tvoje knjige? Tako, kot jih bralci preberejo, jih tudi jaz napišem na dušek. Tukaj je najbrž ta nerazložljiva in nevidna vez med bralcem in avtorjem. Preden začnem resno pisati, poteče veliko časa. Najprej kreiram osnovno idejo: kaj želim sporočiti s to knjigo. Potem v mislih naredim strukturo knjige. Poglavja, zgodbe. V te zgodbe potem začnem polagati junake: kdo so, kakšni so, kako se obnašajo. Naredim psihološki profil. V vseh teh fazah skoraj ne pišem. Morda kakšno vrstico, če se mi porodi izjemna misel. Vse drugo se odvija v moji glavi. Šele ko imam vse to narejeno, lahko začnem pisati. K pisanju se usedem takrat, ko čutim, da bom lahko pisal. Ne pišem na silo. Ravno to mi omogoča, da pišem na dušek. Da izkoristim tisti najboljši trenutek za pisanje. Kritike so bile izjemno ugodne. Zdi se mi, da tvoje pripovedi potujejo predvsem po človeških dušah in je knjiga kompas za vse, ki ga potrebujejo. Presenetljivo je, kako lahko hkrati ogovarjaš toliko ljudi in vsakega na drugačen način in mu odgovarjaš na vprašanja, ki ga zaposlujejo. Kako ti to uspeva? Ne vem. Najbrž je to rezultat načina, kako pišem. Potem ko imam izrisan psihološki profil junakov in situacije, skozi katere naj bi šli, se lotim pisanja. Usedem se in postanem on, ona, ono. Ne sprašujem se, ali je junak moškega ali ženskega spola, ne sprašujem se, ali ljubi ali sovraži, je pameten, je nor, joka ali se smeji. To je pravzaprav zelo boleč del ustvarjanja. Grem skozi vsa čustvena stanja svojih junakov. Če so žalostni, sem žalosten, če so veseli, sem vesel, če jokajo, jokam, če preklinjajo, preklinjam, če tepejo, tepem, če ljubijo, ljubim. To je tisto, kar je najbolj noro. Vsa ta čustva, vsa ta stanja. Vsak od nas jih nosi v sebi. Večinoma se jih ne zavedamo, večinoma jih potlačimo. Potem ko jih pre-lijem na svojstven način na papir, jih tudi bralci na nek način začutijo v sebi. Niso jim več v breme. Odprem jim vrata, skozi katera sedaj lahko brez strahu, varno vstopijo in izstopijo. Kadarkoli to želijo. Najbrž je to tisti kompas, ki ga potrebuje vsak od nas, da lahko stopi korak naprej. Nadaljevanje neke čudovite zgodbe O čem govori druga knjiga Vila do Abraâo - Predzadnji dan? Vila do Abraâo - Predzadnji dan je knjiga o hrepenenju. O neskončni želji spremeniti: spremeniti tok življenja, spremeniti svet, v katerem živimo. Upati si. Glavna junakinja Veronica se pred leti odloči narediti rez, presekati vrv, ki jo veže na starikave Benetke in odide na nepredvidljivo pot v Brazilijo. Ko odhaja, se še ne zaveda, da odhaja za vedno. Taka je pač usoda: nepredvidljiva. V knjigi lahko bralci skozi njeno pripovedovanje sledijo njenemu življenju, tako kot to počne Peter, ki je gost v njeni hiši za tujce. Na predzadnji dan svojega bivanja v zakotni brazilski vasici Abraâo tudi on še misli na to, da je jutri zadnji dan in da se bo moral vrniti domov, v Slovenijo. Dokler Veronica ne pove svoje zadnje zgodbe. Polnoč, ki prinese nov dan, prinese spremembo obema, Veronici in Petru: Včasih se prava pot zares začne šele tam, kjer se zdi, da se konča. Spretno prepletaš brazilsko vsakdanjost, to neverjetno revščino in brezizhodnost, ki so ji izročeni tamkajšnji otroci, in jo poetiziraš tako, da je ne sprejemamo kot grozljivo dejstvo, ampak skozi tančico neverjetnega. Z lepoto izpovedanega si zabrisal grdo realnost. Kako si se soočal z brazilskim načinom življenja? Brazilija je bila posebno doživetje. Čudovite podobe s plaž v Rio de Janeiru lahko vidite le na slikah. Če boste stopili v vodo, boste začutili, da je zelo mrzla, pa tudi umazana. Številne nasmejane lepotice z razglednic obstajajo tudi v resnici, vendar so zaprte za visokimi železnimi ograjami in okni s temnimi stekli. Iz svojih bogatih stanovanj gledajo na množico tam zunaj. Tiste revnejše lepotice trenirajo sambo v plesnih šolah in upajo, da bodo uspele na plesnem tekmovanju, preden se zapletejo v začaran krog droge in prostitucije. Od bogatih ulic do revnih barakarskih naselij je običajno le nekaj sto korakov. Strahoviti kontrasti so v tem mestu. Zeleni hribi, betonske stolpnice, žgoče sonce, mrzel Atlantik, bogastvo in revščina, red in kriminal, pokvarjenost, lepota ^ In nad vsem tem se visoko nad mesto dviga velikanski kip Kristusa. Tam ima življenje svoje zakonitosti. Brazilci že znajo, kako ravnati z njim. Če smo po tvoji prvi knjigi še mislili, da gre morda za enkraten izlet v literarno ustvarjanje, je sedaj jasno, da je postalo tvoj način življenja. Nastaja že kaj novega? Pred nekaj leti sem imel zanimivo predavanje o nevro-lingvističnem programiranju in ustvarjalnosti. Takrat sem med pripravami našel v slovarju čudovito misel: Človeški duh nenehno ustvarja. viki klemenčič ivanuša Foto: vki Nagradno turistično vprašanje Megalaxio podpira tudi ministrstvo za gospodarstvo Včeraj je bila v slavnostni dvorani ptujskega gradu svečana podelitev prve nagrade najboljšemu slovenskemu turističnemu novinarju. Turistična zveza Slovenije jo je kot podeljevalka poimenovala po Milenku Šobru, nestorju slovenskega turističnega novinarstva, ki se je rodil na Ptuju. Dogodek so pospremili številni znani slovenski turistični delavci. Na Ptuju pa se te dni pustni vrvež bliža vrhuncu. Pustne zabave in pustni dogodki se kar vrstijo tako na Ptuju kot v okolici. Vmes pa so prišli vladni ministri, ki so pustni utrip opazovali bolj od daleč, ker ni bilo časa, da bi ga pobliže spoznali. V dveh dneh se je moralo zgoditi več kot 50 dogodkov na območju, ki ga zavzema 22 občin Spodnjega Podravja. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak si je vzel čas za Terme Ptuj, kjer se še sedaj borijo z birokratskimi mlini pri začetku gradnje prvega topli- Foto: Črtomir Goznik V tednu, ki se izteka, so v karnevalski dvorani potekale tudi zanimive pustne delavnice za otroke iz vrtca in osnovnošolce. Še posebej zanimivo je bilo pri izdelovanju kurenta. Ptuj • Sedmi princ karnevala škega hotela. Obljubil je, da bo zadeve pospešil, kolikor je v njegovi moči. Glede na to, da sta z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom del vladne ekipe, je že po tej poti pričakovati, da bodo na že zajeten kupček dokumentov v teh dneh dodali še manjkajoče. Aprila se bodo namreč zgodili pomembni javni razpisi, na katerih bi za sredstva lahko konkurirale tudi Terme Ptuj, ki so s svojo ponudbo vse bolj prepoznavne v slovenskem turističnem prostoru in tudi zunaj meja, več kot polovica gostov, ki prihajajo v ptujski Termalni park, so namreč tujci. V občini Hajdina pa sta se minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in direktor direktorata za turizem Marjan Hribar pobliže seznanila s projektom zabaviščnega parka Megalaxia. V vladi Republike Slovenije so naklonjeni takšnim in podobnim projektom, skušali bodo pomagati po najboljših močeh. Projektu zabaviščnega parka v Hajdini se že dela brada, zato je skrajni čas, da se pristopi k realizaciji. Megalaxio naj bi zgradila slovensko podjetje Cross in italijanska družba Preston Barbieri Group, proizvajalka zabaviščnih atrakcij, ki pa je tudi solastnica Mirabilandije. Naložba pa naj bi bila vredna 103 milijone evrov. Hajdinski zabaviščni park naj bi bil primerljiv z italijanskim Gardalandom in Mirabilandijo. V ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije so že večkrat poudarili, da v Sloveniji manjka velikih atrakcij, v primeru Me-galaxie je predvidenih samo dvajset večjih, veliko več pa bo še manjših. Podporo ima projekt tudi v občini Hajdina, kjer so podpisali pismo o nameri, pomagali pa bodo tudi pri urejanju infrastrukture in pridobivanju gradbenega do- voljenja. Nagrado predzadnjega nagradnega turističnega vprašanja bo prejel Ivan Jurgec, Gradišča 20, 2282 Cirkulane. Danes vprašujemo, koliko je bil vreden nagradni fond 46. ptujskega kurentovanja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko je bil vreden nagradni fond 46. ptujskega kurentovanja?______________ Ime in priimek:_____________ Naslov: Davčna številka: Hauptman Klinc Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca Na martinovo, v novembru, smo v Ptuju ustoličili letošnjega karnevalskega princa, ki je prav te dni prevzel oblast. Letošnji princ je Marko Klinc iz Spuh-lje, mojster, odličen tapetnik in hkrati izdelovalec korantij, aktiven v številnih društvih, ki mu bodo pomagala pri njegovem delovanju. Kot že nekaj let smo tudi letošnjemu princu poiskali zanimivo zgodovinsko ozadje kraja in osebnosti, ki jo predstavlja. Spuhlja leži na dravski terasi, ob glavni cesti Ptuj-Ormož-Varaždin in se prvič v pisnem viru omenja kot Puech leta 1286, ko je bil salzburški nadškof v sporu s Friderikom Ptujskim. Zaradi bližine meje so na območje Ptujskega polja pogosto vdirali nasilni Madžari na svojih roparskih napadih. Zato je nadškof za zavarovanje tega ozemlja uredil vrsto strelskih dvorcev. Te najdemo ob vzhodni meji nadškofove posesti, kjer strelcem in strelskim dvorcem sledimo na obmejnem pasu od 12. stoletja naprej, ko so bili Ogri prvič potisnjeni nazaj do Borla. Njihovo delovanje izpričujejo krajevna imena Strelci, Strejaci. Vasi, v katerih se omenjajo strelski dvorci v listinah in obeh prej omenjenih urbarjih, so bili: Podvinci, Spuhlja, Prvenci, Strelci, Placerovci, Formin, Mez-govci, Strejaci, Zalmanci, Mostje, Oblaki. Največ jih je bilo na črti Formin-Mostje. Strelci so bili vojaki, ki so imeli v fevdu manjše dvorce, kmetije in vasi. Kot vojaki, ki so imeli drugačno funkcijo kot navadni pod-ložniki, so bili osvobojeni plačila vseh davkov ali pa so plačevali le določene dajatve. Njihova naloga pa je bila, da so opravljali vojno in obrambno dolžnost v službi svojega gospoda v svoji vasi in na ogroženem območju. Strelski dvorec je bil večji utrjen dvorec v vasi, ki ga je imel v upravljanju poveljnik ali hauptman. Kje natančno je bil dvorec v Spuhlji, danes ni mogoče več natančno locirati. Iz urbarja gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597 pa izvemo, da je bilo 15 podložniških kmetij, ki so bile dane na Ptujskem polju v fevd vojakom - strelcem. V primeru Spuhlje gre za dvorec, ki mu lahko sledimo vse od leta 1320, ko je znan lastnik z imenom Fricel iz Spuhlje z ženo Marjeto ter bratom. Hauptman Fricel je bil podjeten in je leta 1322 z bratom Herdegenu Ptujskemu prodal svojo posest v Halozah »Wolkosen-dorf«. To vas sta brata kupila od Nikolaja Krautspergerja in njegove žene Elizabete. Ponovni zapis o spuhljanskem strelskem dvorcu najdemo, ko sta ga leta 1347 Nikolaj Pocholdei in žena prodala nadškofu Ortolfu, ki je kupil fevd in vse pravice za dvorec v Spuhlji za 28 mark. Listino je pečatil prodajalec. Pečat je trikotni ščit, v katerem je bila upodobljena ptičja glava. Dvorec v Spuhlji sta 1432 od salzburškega nadškofa dobila z vsemi dohodki in pravicami, 7 kmetij in podložnike Andrej in Pavel Plochl. V letih 1466-1487 je bila lastnica dvorca iep ^(yzd^ PáiMq 169.900 Rim 23.3./4D/bus Poreč 42.900 Plavi 3* 27.4./5D/POL 27.500 BohinjTurčija 3* Tunizija Zlatorog 3* Kleopatra Princess Kaiser 3* do 5.3./2D/POL apr-maj/7D/POL maj/7D/POL 20.980 78.500 61.000 SONČEK 08019 69 www.sonchek.com SONČEK Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ Woridof "V TUl TUl potovalni center Pavlova hčerka. Konec 16. stoletja se spuhljanski strelski dvorec ne pojavlja več, izbrskamo lahko le še lastnike posesti, kot so bili Sigmund Kellenberger, 1502 Lenart Gangenhover, ptujski meščan, nato je bil nekaj časa last ormoškega graščaka Mihaela Zec-kla. V letu 1542 navaja nek vir, da je v Spuhlji opustel dvorec, ki ima ribnik, na katerem je bila ribolovna pravica ter njiva in 150 dni tlake. Morda gre za opusteli »Pichl-hof« oziroma spuhljanski dvorec, ki ga je kasneje Jurij Zackl prodal svojemu gorskemu mojstru Francu Gregoriču, ta pa si je kasneje kupili dvorec v Svetincih. Po letu 1592 so ga dobili v last Idunspeugerji, leta 1623 je le še zemljiška posest. In prav ti zanimivi podatki iz zgodovine Spuhlje in njegov strelski dvorec so bili razlog, da smo letošnjemu princu izbrali ime: ha-uptman Klinc Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca. Hauptman Klinc Spuhljanski nosi bogatejše oblačilo kot njegovo vojaško spremstvo. Za parado in slovesne priložnosti si je nadel žametast suknjič, ki je po tedanji modi razrezan na trakove in podložen z blagom druge barve, bogato nabrani rokavi so kakor hlače iz rdečega žameta. Obut je v visoke škornje, za usnjenim pasom ima kratek poveljniški meč. Njegovi vojaki so oblečeni v rjavo-rdečo-rumeno kombinacijo, obuti pa so v črne škornje. Tako ha-uptman kot vojaki so pokriti s klobuki. Vojaki so pešci, opremljeni s helebardami in meči, eden izmed njih je zastavonoša. Zastava je podolžno razdeljena na rumeno in modro stran, ločeno z vijugo. Rumena barva simbolizira rodovitno žitno polje, modra reko Dravo. Zastava se spodaj zaključuje s cinami. Modra barva v zastavi pomeni slavo in čast hauptmana Klinca, rumena pa njegovo moč. V rumenem polju zastave je prinčev grb, ki ima v zlatem trikotnem ščitku modro perutnico. Grb krasi zlato-črn vojaški šlemni okras z dvema perutnicama. V modrem delu zastave je demonska maska, ki ponazarja koranta. Hauptman Klinc Spuhljanski - ima na roki pečatni prstan, ki ima enako kakor v zastavi grb z enakimi emblemi in bo času svojega mandata z njim pečatil pisma. Marija Hernja Masten, Zgodovinski arhiv Ptuj Foto: Črtomir Goznik Kuharski nasveti Krofi Zraven okusnih krofov te dni pripravljamo še drugo ocvrto pecivo, kot so različni manjši ocvrtki ali miške in flancati. Med ocvrtke uvrščamo dve skupini majhnih ocvrtih jedi. Eno skupino pripravljamo iz kuhanega testa, druga skupino mišk pripravljamo iz kvašenega testa. Pustnim ocvrtkom, ki so zaradi oblikovanja z žlico podobnim miškam in zaradi temnih pik od rozin in drugega sadja, bolj pogosto pravimo miške kot ocvrtki. Vse miške so sladke, kljub temu da lahko testo obogatimo tudi s slanimi dodatki, kot so lupinasto sadje, sir, slanina in podobno. Tako pripravljene pogosto ponudimo ob kozarcu vina. Pri nas miške pripravljamo iz kvašenega testa ali iz bogatega testa z večjo količino dodanih jajc in rumenjakov. V kolikor pripravljamo kvašeno testo za miške, je sestavljeno iz moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, kvasa, masla ali margarine, jajčnih rumenjakov, sladkorja, dišav, kot so vanilin, rum, limonina in oranžna lupina, soli in mlačnega mleka, s pomočjo katerega testo zgnetemo. V testo lahko damo na male kocke narezano suho sadje, kot so marelice in rozine. Okus testa pa lahko izboljšamo, če damo vanj tudi kislo smetano ali navadni jogurt. Testo za miške pripravimo enako kot za krofe. Ko je dovolj vzhajano, z večjo žlico, ki jo pomočimo v vročo maš- čobo, zajamemo testo, ki ga polagamo v vročo maščobo. Temperatura maščobe je lahko nekoliko višja kot za krofe. Če ste testu dodali kislo smetano ali jogurt, pa je temperatura nekoliko nižja, da miške ne ostanejo v sredini surove. Ocvrte miške polagamo na papirnate prtičke, da vpijejo odvečno maščobo ter mlačne potresemo ali povaljamo s sladkorjem v prahu. Če testo za miške pripravljamo brez kvasa, damo vanj cela jajca, da jih beljak med cvrenjem rahlja. Pripravimo si lahko tudi sirove miške iz kuhanega ali paljenega testa in jih prav tako ocvremo. Pripravimo jih tako, da 3 dl vode pristavimo, jo solimo in dodamo 10 deka-gramov margarine ali masla. Ko voda zavre, s šibo vanjo zakuhamo 15 dekagramov gladke moke, ko se zgosti, odstavimo, nekoliko ohladimo in v testo dodamo 4 jajca, 10 dag naribanega sira, kot je parmezan, in ščepec mlete rdeče paprike. Tako pripravljeno testo z žlico polagamo v vročo maščobo in cvremo 4 do 5 minut, odvisno od velikosti mišk. Te dni pripravljamo še eno znano pustno slaščico, to so flancati. Pri flancatih poznamo kvašene flancate, ki jih Mokri smrček Odgovor: Na mlado žival prežijo v hiši in njeni okolici številne pasti, ki lahko pomenijo resno nevarnost za zdravje in tudi življenje Pasti za mladega psička Vprašanje bralke Sabine iz okolice Ptuja: Naš novi družinski član je mladi zlati prinašalec. Kuža je zelo igriv in natakljiv. Katere nevarnosti lahko prežijo na našega mladega psička v hiši in njeni okolici in na kaj naj bomo še posebej pozorni? Hvala za odgovor. mladička. Med velike pasti prištevamo vrtne bazene, zlasti takšne, iz katerih žival ne more zlesti (utopitev). Nevarnost predstavljajo najraz- pripravimo iz kvašenega testa. Kvašeno testo za flancate je nekoliko manj bogato v primerjavi s krofi, vendar vsebuje enake sestavine. Kvašene flancate pripravimo iz moke, margarine, rumenjakov, celih jajc, sladkorja, ruma soli in mlačnega mleka. V testo po želji lahko dodamo naribane lupinice limone in oranže. Iz sestavin zgnetemo ne pretrdo kvašeno testo, ki ga pustimo, da vzhaja in ga nato razvaljamo za slabi prst na debelo. S koleščkom ali nožem narežemo enako velike pravokotnike, ki jih v sredini dvakrat do trikrat zarežemo. Tako pripravljene pustimo, da na kuhinjskem prtiči vzhajajo še 10 do 15 minut in jih nato ocvremo v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu. Pripravimo pa lahko tudi krhke flancate. Ti slovijo po okusnem tankem ocvrtem testu, ki se v ustih hitro stopi. Pripravimo krhko testo. Potrebujemo 40 dekagramov moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, lahko pa uporabimo samo mehko moko, dodamo še 4 dekagrame stopljenega masla ali ličnejši kemični preparati in pripravki za uporabo na vrtu in v sadovnjaku (pesticidi, gnojila, strupi za uničevanje škodljivcev sledijo čistila, barve, laki ipd. Tudi sobne in nekatere vrtne rastline niso povsem nenevarne za zdravje našega psička. Rastline oz. njihovi deli so strupeni - igrivi mladiči pa se lahko zastrupijo, čeprav niso vegetarijanci. Nevarne so zlasti čebulice narcis, listi oleandra in tise. Sicer pa je priljubljena igra za mladega psa tudi prevra- margarine, 3 dekagrame sladkorja, da bo testo bolj gladko, uporabimo sladkor v prahu, za boljši okus dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane, testo odišavimo s 3 žlicami ruma, dodamo še 2 celi jajci in ščepec soli. Mleko pri krhkih flancatih zamenjamo z belim vinom in ga dodamo 2 žlici. Iz sestavin na hitro zgnetemo gladko testo, ga razdelimo na dva ali tri dele, da ga lažje raz-valjamo. Razdeljeno testo pustimo, da počiva vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo na tanko, iz njega izrežemo tanke kvadratke, ki jih v sredini vsaj enkrat prerežemo in jih spuščamo v vročo maščobo tako, da trake nekoliko zavijemo. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu. Iz tako pripravljenega testa lahko izrezujemo tudi obliko rožic, tako da izrežemo rožice v treh različnih velikosti, jih med sabo zlepimo. Damo eno na drugo od največje do najmanjše in jih ocvremo. Pred serviranjem damo v sredino rožice žličko marmelade in jih ponudimo. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. čanje koša za smeti, vsebina le-tega pa so lahko najrazličnejši drobni predmeti, kot so gumbi, igle, zobotrebci, ostri delci, plastika, pokvarjena hrana, kosti ipd. Če tujki, ki jih kuža zaužije, ne zapustijo telesa po naravni poti, lahko predstavljajo resno nevarnost za njegovo zdravje (bruhanje, driske, krči, notranje poškodbe ipd.). Do prvega leta starosti je potrebno nekoliko več pozornosti, kasneje pa so psi manj radovedni, bolj izkušeni in ne požrejo vsega, kar jim pride na pot. Vojko Milenkovič, dr. vet. med w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI VM-V s 02/ 771 00 82 V vrtu Spomladin že v naravo vabi Komaj se je stopila snežna odeja, že bo trata ozelenela. Po dolgotrajni zimi se dobro spočita narava bliskovito prebuja iz zimskega sna. Topli sončni žarki že vabijo v vrtove k prvim predpomla-danskim opravilom, spremljanim s ptičjim petjem in prvim cvetjem. V SADNEM VRTU lahko pričnemo z zimsko rezjo sadnega drevja in grmičevja, ko pojenjajo povprečne temperature izpod zmrzišča. Prednostno obrezujemo starejše sadno drevje, ki je že toliko utrjeno, da mu hladnejše noči v kasni zimi ne morejo škodovati, in tiste sadne vrste, ki se prično med prvimi prebujati in se ob kasnejši rezi močneje solzijo, kot so leska, orehi, jagodičevje in vinska trta. Oreh ne potrebuje vzgojne rezi, saj se mu drevesna krošnja naravno oblikuje tako, da je dovolj zračen in z dostopom svetlobe do vsakega lista. Odstranimo mu le suhljate veje, po potrebi znižamo vrh in izrežemo ali krajšamo veje, ki ovirajo v okolju. Leski izrežemo koreninske izrastke iz koreninskega vratu, poganjke po deblu in veje iz notranjosti krošnje ali grma, da ga ne zasenčujejo. Ob vincekovem pred mesecem dni so se vinogradniki že podali k rezi vinske trte v vinogradih. Za rez vinske trte vzgojene na brajdah je bilo tedaj še nekoliko prehladno in prezgodaj. V pustnem času, mesec dni kasneje, ko se je že nekoliko otoplilo, pri tem opravilu pa niso več potrebne rokavice, se lahko odpravimo k rezi brajd. V osnovi se rezi med trto v vinogradih ali na brajdi v vrtu ne razlikujeta, ker je v obeh primerih rodni les le enoletna rozga, raščena iz dvoletnega lesa, rozga iz starega lesa pa je nerodna. Velika pa je razlika v vzgojni rezi. Vinsko trto je mogoče speljati in razvijati več metrov v dolžino in višino po raznih ogrodjih senčnic, pergol in brajd. Rast v dolžino usmerjamo s postopnim podaljševanjem enoletnih rozg, zrastlih iz dvoletnega, sicer pa po ogrodnih krakih v enakomerni razdalji 30 do 50 cm narežemo kratke reznike z 2 do 3 očesi na rozgah, zras-tlih na dvoletnem lesu. Iz enoletnih rozg, zraščenih iz starega lesa, narežemo čepe z enim očesom kot rezervni les za nadaljnjo vzgojo. V OKRASnEM vrtu prva opravila namenimo čiščenju okolja, da odstranimo smeti in navlako, ki jo je do sedaj prekrival sneg, naneslo vetrovje ali brezbrižno odvrgli mimoidoči. Vrtno trato pograbimo, še preden iz nje vzniknejo prvi znanilci pomladi, zvončki, trobentice, podleski in druge okrasne zeli, da jih z orodji kasneje ne poškodujemo. Po potrebi poravnamo zemljo, navzdig-njeno zaradi krtov ali zmrzali. Vrtno trato je priporočljivo pograbljati z nožastimi grabljami, da jo prezračimo, in pognojiti z enim od nitro-foskalov za vrtne trate. Varoval, nameščenih okrasnim rastlinam pred pozebo, še ne odstranjujemo. Pričnemo zimsko rez okrasnih drevnin. Pri zgodaj cvetočih drevninah odstranimo le poškodovane in suhe veje, vzgojno rez pa opravimo šele, ko odcveto. V poletju in jeseni cvetoče okrasne drevnine in grmovnice obrežemo še v stanju zimskega mirovanja, šibko rastoče čimprej, bujno rastoče pa čim kasneje, ko že brstijo, ker s pozno rezjo rastlino v rasti oslabimo. V ZELENJAVNEM VRTU so setve nekaterih vrst zele-njadnic za zgodnje presajanje sadik na prosto že opravljene. Čas setve za pridelavo sadik za presajanje je odvisen od terminov, kdaj bomo sadike potrebovali, da bodo dobro raščene, ne prešibke in ne prerastle. Posamezne vrste zelenjadnic imajo že v naravi različen čas kalitve, vznika in rasti, na to pa imajo odločilen vpliv vlaga, toplota, svetloba, zemlja ter s prakso in izkušnjami pravočasno izvedena nega posevka, pikiranje, presajanje in končno sajenje. Miran Glušič, ing. agr. Z* ' z* o» 24-Petek * 25-Sobota 26-Nedelja A-*" 27-Ponedeljek 28-Torek 0 1-Sreda 2-četrtek Ko drugi delajo za vas ^ Moja naloga na seminarjih je, da ljudem razčistim pojem - »Ko drugi delajo za vas«. Zelo se čudijo mojemu pristopu, saj jih vprašam naravnost, ali že kdo dela za njih?! Običajno nihče ne dvigne roke, razen nekateri lastniki podjetij. Vprašam jih, ali vlagajo v delnice, sklade. No, takrat se dvigne kar nekaj rok. Opazim, da se ne zavedajo, da so vložili svoj denar v gospodarstvo in hkrati v delavce. Posledično nekdo dela zanje. In ti ljudje so imeli pojem - »Ko drugi delajo za vas« - za zelo nehumanega. Nenadoma ugotovijo, da mora nekdo nekaj narediti, da oni poberejo ob zaključku leta svojo donosnost. Prvič se srečajo z dejstvom, da so do tega trenutka dejansko delali eno, govorili pa drugo. »Jaz nikoli ne bi mogel ukazovati drugim. Ne maram odgovornosti. Nočem, da me bodo potem zaposleni grdo gledali,« in še kaj bi se našlo, ko jih slišiš pri njihovem pogovoru. Prazne besede, ki nimajo nikakršnega pomena. Le sebi nasprotujejo, saj, kot smo že omenili, vlagajo svoj denar v sklade, delnice _ Končno dojamejo celoten proces gospodarstva. Vedno nekdo dela zate. Tudi takrat, ko greš v trgovino po sok. Plačal si zanj, a nisi pomislil, da je nekdo moral posaditi drevo, gnojiti nasad, jeseni pobrati jabolka in jih predelati v sok. Nekdo je moral sok zapakirati in ga dostaviti v trgovino. Trgovec ga je moral postaviti na polico in seveda knjižiti znesek v blagajni. Vse to je proces in moraš ga dojeti. In na koncu seminarja so vsi sproščeni in polni zagona. Komaj čakajo naslednje jutro, da bodo končno lahko nekaj postorili zase. Ugotovijo, da ne bo nič narobe, če bodo drugi delali zanje, saj se to namreč dogaja že vse njihovo življenje! Nematerialne oblike premoženja so v daljšem časovnem obdobju mnogo bolj donosne, kot materialne! Materialno premoženje pa je dobro imeti takrat, ko v svetu kapitala vlada recesija! Pazite, vedno vlagajte na nerazvita tržišča, kar se tiče klasičnih poslov. Če pa imate dovolj znanja, lahko vlagate v zelo razvita tržišča, ki se bodo kmalu prilagodila najsodobnejši tehnologiji. Donosnost je v obeh primerih gromozanska. Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje! Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com POSLUŠAJTE MS MmiEMETIJ! RADIOPTUJ atc-éáte 32k îhTunelnl www.radio-ptuj .si Astrolog svetuje Strelec (22. november do 21. december) Žensko rojeno v znamenju Strelca boste težko zgrešili ali pa še boljše, je sploh ne boste. Idealnega moškega kmalu spozna in se zaljubi vanj, poleg tega pa se rada zaljubi tudi v to ali ono značajsko lastnost. Čustvena navezanost pride čez čas, pomembno pa je tudi spoštovanje in prijateljski duh. Če jo dodobra spoznate, je videti, da je zanjo življenje loterija in je že tako prav, da se morate na to navaditi. Nakazana je potreba po svobodi in nevezanosti. Je odkrita, neposredna in direktna. Nikoli ne bo ujeta v kletko zakona in si bo vzela čas zase. Moški rojen v tem znamenju je duhovite narave, zvedavega pogleda in rad pogleda za lepim dekletom. Nikar pa ne mislite, da bo sedel na miru in vas dolgo poslušal. Bodite zanimivi in povejte naravnost, tako kot tudi on ne ovinkari. Ko spozna žensko, ki ga privlači, jo nosi po rokah, da bi prišel še korak dlje. Kar nekaj časa nima resnega razmerja, ampak nekoliko leta iz cveta na cvet. Ne prenese ljubosumja, ukazovanja in vedite, da mu je pomembna svoboda. Spoznati nekaj novega, drugačnega in zanimivega pa je balzam za dušo. Splošni nasveti: Osebo rojeno v znamenja Strelca boste najlažje osvojili, če ji postavljate zanimiva vprašanja in tako boste prejeli zanimive odgovore. Rada ima presenečenja in drobne pozornosti. Vrata pa bo zaloputnila tedaj, ko ji boste odvzeli osebno svobodo. Strelec - Oven Skupen jima je element ognja, tako se iskre krešejo in lahko se vname tudi požar. Imata pa dosti skupnih lastnosti in se lahko tako sprejemata. Imata veliko skupnih prijateljev in intimno življenje jima gre dobro od rok. Navdušena sta nad naravo in športom. Odlični potenciali za srečen zakon! Strelec - Bik Bik želi imeti glavno besedo, Strelec pa si pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi mu kdo ukazoval. Bik si želi umer-jenosti in Strelec je impulzi-ven in mu gre Bik počasni na živce. Če sta skupaj kratek čas, je to polno odrekanja - za enega in drugega. Resen zakon - raje ne! Strelec - Dvojčka V bistvu se usodno privlačita, toda prav tako, če ne še bolj, tudi odbijata. Vsak po svoje sta nemirna, to je po eni strani dobro in po drugi ne. Težko najdeta skupni imenovalec, ki ju povezuje. Vsak gresta v svojo smer. Zakon se obdrži le v redkih primerih - so pa izjeme. Strelec - Rak Dve precej različni znamenji. Rak potrebuje varnost in v primeru, da jo bo iskal pri Strelcu, je ne bo našel, kar ga bo zelo razžalostilo. Rak je preveč občutljiv in ga bo Strelčeva odkritost in neposrednost bolela. Strelec ugotovi, da ga Rak zapira v kletko - rajši zbeži na svobodo. Strelec - Lev Drug drugemu dajeta veli- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. ko svobode in manevrskega prostora. Poleg tega se spoštujeta in uživata v skupnih druženjih. Vsak po svoje sta ljubitelja pustolovščin in odkrivanja tistega, kar jima je neznanka. Prijetna avantura se konča v zakonski zvezi, ki pa je srečna do konca. Strelec - Devica Zelo težko se navadita eden na drugega in tudi v ljubezni težko najdeta skupne imenovalce. Devica je natančna, delavna, pridna, Strelec pa rad uživa življenje. Strelec je težko doma, Devica pa to ljubi in čaka. Če bi se odločila za skupno življenje, bi bilo to podobno ujetništvu. Strelec - Tehtnica Tehtnica je po naravi strpna in ravno to je tisto, kar Strelca pri njej privlači. Strelec ima včasih tudi predrzne zamisli in s tem Tehtnico celo zabava. Ravno Tehtnica je tudi tista, ki ga uči in tolerira. Skupaj nabirata prijatelje in iščeta nove podvige. Obeti za srečen zakon so idealni. Strelec - Škorpijon Škorpijonu nekaj pomeni lojalnost in bo le s težavo gledal svobodnega Strelca. Seveda dobimo občutek, da Strelec gasi Škorpijonovo strast. Želi ga tudi ostro pičiti, vendarle se Strelec spretno izmika, dokler ne izbruhne jeza Duševno zdravje Prijateljica ne vrne denarja Francka je mlada upokojenka z izredno nizko pokojnino z varstvenim dodatkom. Pred časom je prijateljici posodila več sto tisoč tolarjev, ta ji je obljubila, da ji bo denar vrnila v obrokih, do danes pa ji še ni vrnila niti tolarja, čeprav je od tega preteklo že nekaj let. Na dolg jo je večkrat spomnila, a se prijateljica za to ne zmeni, dela se, kot da ji denarja nikoli ni posodila. Kaj ji svetujete, kako naj pride do svojega denarja? Menim, daje Francka ravnala zelo naivno, če je prijateljici posodila denar zgolj na besedo. Četudi bi hotela sedaj to iztožiti in ni bilo nobenih prič, ki bi lahko potrdile dogovor med Francko in prijateljico, nima prav nobenih možnosti, da bi dobila povrnjen svoj denar, če bi prijateljica posojilo zanikala. Ta izkušnja naj ji bo v poduk: denar naj posodi, četudi prijateljici, le s pisnim dogovorom, overovljenim pred notarjem. Na ta način bi potem lahko iztožila vrnitev posojila, saj bi imela dokaz, ki bi veljal tudi pred sodiščem in ga prijateljica z zanikanjem nikakor ne bi mogla ovreči. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. kot vulkan. Spodbudno za skrito razmerje. Strelec - Strelec Zelo nepredvidljiva kombinacija, ki pa da adrenalina in vznemirljivosti. Ko se imata rada, to vsi vidijo, toda ko iskrice preskočijo na raven nesporazuma, se puščice usmerijo in švigajo sem in tja. Ladja zapluje v nemirno noč in ko najde pristan, je čas, da gresta vsak po svoje. Strelec - Kozorog Varčen Kozorog z odprtimi usti opazuje zapravljivega Strelca. Kozorog je po naravi previden in resen in to je popolno nasprotje od direktnega in neučakanega Strelca. Problem je tudi v neposredni komunikaciji, saj je lahko Strelec žaljiv in Kozorog užaljen. Poti se tako razidejo. Strelec - Vodnar Vodnar je tisti, ki pelje zvezo, čeprav pa jima je skupno življenje prijetna pustolovščina. V intimnem življenju se dobro znajdeta in odkrivata še tisto, kar je neznanka. Ne poznata ljubosumnosti in se lahko dobro tolerirata. Prijetna avantura, srečen in vznemirljiv zakon. Strelec - Ribi Vsak po svoje potrebujeta zanesljivost in vendarle jo težko drug drugemu nudita. Strelca vznemirja Ribina plahost in Ribo prevelik Strel-čev optimizem. Poleg tega se drug od drugega oddaljujeta in to je zveza, ki je primerna za skrito razmerje. V zakonu pa je lahko več težav. Tadej Šink, horarni astrolog Računalniški kotiček Ali vas računalnik zna brati vaso pisavo? Ste se naveličali tipkanja oziroma vam tipkanje nikoli ni prišlo v kri do te mere kot pisanje s svinčnikom oziroma nalivni-kom. Bi še vedno raje pisali kot tipkali? Microsoft Office vam omogoča prav to. Prepoznavanje rokopisa Ta funkcija je na voljo v naslednjih jezikovnih različicah sistema Microsoft Office: poenostavljena kitajščina, tradicionalna kitajščina, angleščina, japonščina in korejščina. Ker prepoznavanje rokopisa ni privzeto nameščeno v vseh teh jezikih, ga boste mogoče morali namestiti posebej. Prepoznavanje rokopisa omogoča vnos besedila v kateri koli program zbirke Microsoft Office s pisanjem namesto s tipkanjem. Lahko pišete z vhodno napravo za rokopis, npr. z grafično tablico, ki se uporablja s 3D-risarskimi programi ali oblikovalskimi (CAD) programi, ali s pisalno tablico, lahko pa pišete tudi z miško. Vaša naravna pisava se pretvori v tipkane znake in se vstavi v vrstici z enako velikostjo s katerim koli obstoječim besedilom. V programih Microsoft Word in Microsoft Outlook lahko izberete možnost ohranitve besedila v obliki rokopisa. Rokopisne zapiske iz ročnih ali dlančnih računalnikov lahko pretvorite v program Microsoft Word tako, da sledite navodilom, ki so priložena vaši ročni napravi. Delo s prepoznavanjem rokopisa Če želite prvič uporabiti prepoznavanje rokopisa, ga namestite z namestitvijo po meri in nato uporabite funkcijo s kli-kanjem gumbov v vrstici Jezik, ki se pojavi v zgornjem desnem kotu zaslona v katerem koli programu iz družine Microsoft Office. Začnite z izbiranjem področja za pisanje, s pisalno površino na zaslonu, ki je podobna črtastemu papirju zvezka, lahko pa pišete kjer koli na zaslonu. Lahko pišete z vhodno napravo za rokopis ali s premikanjem miške na podlagi, da bi ustvarili besede. Vaš rokopis je samodejno prepoznan in vnesen v program na mestu vstavljanja. Pišite tako, kot to običajno počnete na papirnati površini, v poševni pisavi, tiskano ali v kombinaciji obeh. Ko pišete, vnašajte cele besede brez presledkov med črkami in puščajte presledke med besedami. Pa ne pozabimo na naš Excel - seznami Microsoft Excelovi seznami vam ponujajo možnosti, ki so bile načrtovane za lažje upravljanje in analiziranje skupin sorodnih podatkov na Excelovem delovnem listu. Ko obseg določite za seznam, lahko upravljate in analizirate podatke na tem seznamu neodvisno od podatkov zunaj njega. Z uporabo samo tistih poda- tkov, ki so na seznamu, lahko na primer filtrirate stolpce, dodate vrstico za vsote in ustvarite poročilo vrtilne tabele. Na enem delovnem listu imate lahko več seznamov, kar vam omogoča večjo fleksibilnost za ločevanje podatkov v prepoznavne nize, ki jih je lažje upravljati, po vaših potrebah. Opomba: Seznama ne morete ustvariti v delovnem zvezku v skupni rabi. Če želite ustvariti seznam, morate najprej tak zvezek vzeti iz skupne rabe. Podatke na Excelovih seznamih lahko uporabljate skupaj z drugimi uporabniki prek integracije s programom Microsoft Windows SharePoint Services. Če imate spletni naslov mesta SharePoint in avtorske pravice, lahko daste seznam v skupno rabo in druge osebe ga lahko vidijo, urejajo in posodabljajo. Če povežete Excelov seznam s seznamom na SharePointovem mestu, lahko sinhronizirate spremembe s SharePointovim mestom, da lahko drugi vidijo posodobljene podatke. Ko v Excelu ustvarite seznam, vam možnosti seznama in vizualni elementi, ki so namenjeni izboljšavi teh možnosti, olajšajo identifikacijo in spreminjanje vsebine na seznamu. 1. Vsak stolpec na seznamu ima privzeto omogočen samodejni filter v naslovni vrstici. Samodejni filter vam omogoča hitro filtriranje in razvrščanje podatkov. 2. Temno modra obroba okrog seznama jasno ločuje obseg celic, ki sestavljajo vaš seznam. 3. Vrstica, ki vsebuje zvezdico, se imenuje vnosna vrstica. Če vnesete informacije v to vrstico, se bodo podatki samodejno dodali na seznam, obroba seznama pa se bo razširila. 4. Na seznam lahko dodate vrstico Skupno. Ko kliknete celico v vrstici Skupno, je spustni seznam združevalnih funkcij na voljo. 5. Velikost seznama lahko spreminjate z vlečenjem ročice za spreminjanje velikosti, ki jo najdete v spodnjem vogalu obrobe seznama. Piše: Aljoša Prelog »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj« Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491 Učilnica in novičke podprte s strani: Powered by: •Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796 Tečaj Termin Ure Cena Otroci -6, 7 let vsak torek 18.00 1 x tedensko 5.900 SIT/mes Otroci 8, 9, 10 let vsak ponedeljek 1 x tedensko 5.900 SIT/mes Mala šola rač. za velike 2006 60 75.000 SIT Individualne inštrukcije vi izberete termin 10 ur 3.000 SIT / ura Razpisna tabela - januar/marec 2006; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci. Info Glasbene novice Ste kdaj pozorni na besedila pesmi ali se preprosto prepustite glasbi in niti malo ne razmišljate o tekstualnem delu, ki tvori celotno pesem. Navadno se zdrznemo ob poslušanju slovenskih tekstualnih umetnin, vendar tudi v tujini je mnogo hudih prebliskov. A tam je tudi nekaj genijev, ki zares slovijo kot izvrstni tekstopisci in ti vedno znova presenečajo ter s tem dokazujejo svojo kvaliteto. MICHAEL STIPE je glavna faca skupine REM in je v zadnjih letih tudi sila politično aktiven. Od časa do časa sodeluje tudi v kakšnem dobrodelnem projektu in tako je za organizacijo Gulf Coast (gre za pomoč po ljudem po orkanu Katrina) posnel kultno skladbo IN THE SUN (****). Pozitivno besedilo prihaja izpod peresa odličnega Josepha Arturja, medtem koje produkcijski del prevzel James Iha, bivši član skupine Smashing Pumpkins. Zanimivo rock odo je trenutno moč le legalno sneti s svetovnega spleta in pestrost projektu so s svojimi vokalnimi sodelovanji dodali v različnih verzijah Chris Martin, Justin Timberlake, Will I Am in Adam Schlesinger (iz skupine Fountains Of Wayne). Ameriški izvajalec JACK JOHNSON je strasten ljubitelj morskih valov, saj je nekoč tudi tekmoval v surfanju. Lani je tudi tekmoval v prodajanju svojega albuma In Between Dreams in z njega je množicam najbolj znana zadeva Sitting, Waiting, Wishing. Iz omenjenega projekta je v Evropi prav Jack ponudil akustično in celo malo melanholično balado BETTER TOGETHER (****), medtem ko je v ZDA za film Corius George posnel prav vse pesmi in za nosilno je založba Universal izbrala kaotično, vendar kvalitetno srednje hitro pesem UPSIDE DOWN (***). Eden najbolj kontraverznih britanskih bandov se imenuje MASSIVE ATTACK. Njihova šokantna glasbena stilska noviteta je bila trip hop in sredi 90. so bili glavni asi scene tudi po zaslugi hita Protection. Meni je še zmeraj najboljša njihova prva mala plošča Unfinished Symphathy, medtem ko bodo vse hite in dodatke zbrali na kompilacijski plošči Collected (uradni izid je predviden za 27. marec). Humoristično ljubezensko besedilo se skriva v ozadju napete in skrivnostne sodobne pop pesmi LIVE WITH ME (***) z obilico sodobnih trendovskih primesi in vokalno podporo veterana folk-soulglasbe Terryja Callierja. Kot blisk sta presenetila pretekli teden v Veliki Britaniji MECK in LEO SAYER, saj sta skočila na vrh lestvice (ogledate si jo lahko na www.bbc.co.uk/radio1). Legendarni gospod Sayer je množice zares očaral s skladbo When I Need You. Craig Dimeck oziroma DJ MECK je navil ritem v plesni pop priredbi komada THUNDER IN MY HEART AGAIN (***) iz leta 1977. Nemško-ameriška skupina US 5 ima maso najstniških kričečih oboževalk, ki so mladce dvignile v nebo s hitoma Maria in Just Because Of You. Kvintet je po dveh dinamičnih hitih sedaj kar dobro zapel soul harmonijo v baladi COME BACK TO ME (***). Na nemškem glasbenem področju pa so aktualni hiti 1001 Arabian Nights - CHIPZ, I Want It That Way - HOTBANDITOZ (španska priredba pesmi skupine Backstreet Boys), Not Like You - ALEXSANDER, Slowly - SASHA, Never Been - GRACIA in Ich Bein Ich - ROSENSTOLZ. Ameriška zasedba BLACK EYED PEAS niza uspeh za uspehom. Kar deset let so se prebijali iz ozadja, ko so uspeli z uspešnico Where Is The Love. Njihova aktualna plata Monkey Buis-ness se prodaja kot vroče žemljice in z nje so nam ponudili tri uspešnice Don't Phunk With My Heart, Don't Lie in My Humps. Izredna r&b in rap dinamika krasi komad PUMP IT (****), ki ima osnovni beat oziroma ritem povzet iz filma Pulp Fiction. Plesna atrakcija THE PUSSYCAT DOLLS je vokalna precej šibka, vendar je glasbena industrija naredila svoje pri oblikovanju hitov Don't Cha in Stickwitu. PCD se imenuje njihova velika plošča, medtem ko je njihova vroča nova groovy r&b zadeva BEEP (***) in v njej sočno rapa tudi Will I Am iz skupine Black Eyed Peas. David Breznik Glasbeni kotiček Vsab sreÁú in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro K, NAGRADNO XWU mma vicpa; 1 H ^^^ Odgovor;_ Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Planinšek, Župečja vas, 2324 Lovrenc. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_ Odgovore poiljite do torka, 28. Februarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Info). Arctic Monkeys - Whatever People Say I Am, That's What I'm Not (2006 - Crysalis - Dallas) Popolna blaznost je zajela Britance, saj so njihovi No 1 heroji v tem trenutku Arctic Monkeys. Kdo? Sheffieldsi mladci igrajo brezkompromisen rock oziroma rock n'roll, ki se glasbeno idejno še najbolj naslanja na zgodnja obdobja ustvarjanja skupin, kot so The Smiths, The Clash ali The Jam. V bistvu pa gre za trenutno sila izpostavljen band, v katerem so pevec in kitarist Alen Turner, kitarist Jamie Cook, basist Andy Nicholso in bobnar Matt Hel-ders. Histerijo povzroča po sestavi čisto klasičen rock sestav, vendar se njihova "odpi-čenost' kaže na plošči Whatever People Say I'm, That's What I'm Not in še bolj skozi razprodane koncerte zaenkrat samo še na otoku. Trinajst pesmi na zgoščenki je bolj ali manj surovih, ampak šibka točka njihove glasbe so brezosebna sporna besedila. Bučnost in na nek način grobost glasbe skupine Ar- ctic Monkeys je izražena že skozi tako imenovano indie rock parodijo 1 Bet You Look Good On The Dancef-loor. Posebnost te komične in trde rock pesmi je tudi v tem, da vam s poslušanjem začne ležati ter vam refren pesmi kar naprej beži skozi misli. Kot single je sledila skladba When The Sun Goes Down. Gre za pravo sočno komedijo, ki pa ima nekaj ostrejših kletvic v tekstu, vendar ritmična enakomer-nost ne daje posebne moči tej skladbi. Ob poslušanju albuma Whatever People Say I'm, That's What I'm Not se nisem mogel znebiti občutka, da so skoraj vse pesmi narejene po enem in istem kopitu ter da vse nekako vsaj malo spominjajo na 1 Bet You Look Good On The Dancef-loor. Podobno energijo imajo razvratna The View From The Afternoon, butasta, vendar sila glasna You Probally Couldn't See The Lights But Filmski kotiček Gejša Pri filmskem prikazu drugačnega načina življenja obstaja nevarnost, da se zaradi obrtniških tendenc izgubi ali preveč zabriše vsebina oziroma osnovno sporočilo zgodbe. Zaradi tega so vsi tisti, ki so prebrali roman Spomini gejše, s strahom pričakovali filmsko upodobitev, za katero se je pred časom zavzemal tudi Steven Spielberg. Gejša je razkošna zgodovinska drama, ki ji lahko pripišemo vse potrebne lastnosti kostumskih spektaklov. Eksotični svet Daljnega vzhoda je zahvaljujoč kostumografiji in scenografiji predstavljen v vsej svoji barvitosti, ki nakazuje kulturne in družbene razlike. V ta dodelan okvir je postavljena izrazito '-f^] A : ^u iEdï osebna (in izrazito ženska!) zgodba mladega dekleta, ki iz nebogljene devetletne deklice odraste v eno najbolj cenjenih gejš. Uvodni prizori otroštva, krutega šolanja in neusmiljene tekmovalnosti gledalca ne pustijo ravnodušnega in mu vzbudijo ravno dovolj čustev, da začuti tragiko glavne junakinje. Za to zbližanje je zaslužen tudi narativni nagovor, ki gledalca že od prve minute dalje povabi v intimni svet s krutostjo in strahom zatrtih čustev. Čeprav premorejo vsi ženski obrazi prepoznavno vzhodnjaško privlačnost, pa je sedemindvajsetletna Ziyi Zhang utelešenje dekliško-ženske lepote, popolna kombinacija Memoirs of Geisha Žanr: drama Dolžina: 145 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Rob Marshall Scenarij: Robin Swicord & Arthur Golden po literarni predlogi Arthurja Goldena Igrajo: Lee Gong, Suzuka Ohgo, Togo Igawa, Mako Were Looking Straight At Me, napadalna Still Take You Home, kozmična Red Light 1ndicates The Door And Secure, neuravnovešeno prehitra ali ''naspidirana' Perhaps Vampires 1s A Bit Stronger in čista rock n' roll bomba From The Ritz To The Rubble. Po tempu srednje hitra in ušesom bolj sprejemljiva je minimalna garažna Fake Tales From San Francisco, vendar prava zabava vas čaka šele ob poslušanju vseh smešnih povezav v besedilu. Konstanten ritem je značilen tudi za pesem Dancing Shoes, ki ima nekaj dobrih kitarskih rifov in je stilsko precej retro rockovsko usmerjena. Edina prava balada in poslastica cele plošče, saj ima mali akustični preliv in se imenuje A Certain Romance. Ta pesem je tudi najboljši tekstualni preblisk albuma, saj na način opisuje življenje malega človeka ter njegova opazovanja o malomeščan- skem življenju. Arogantnost Arctic Monkeys presega meje standardnega in prav zato jih je publika vzljubila ter dobesedno pokupila preveč izvodov albuma Whatever People Say I'm, That's What I'm Not. Britanci so svojo obsedenost do kvarteta izrazili tako, da so v prvem tednu pokupili skoraj 350 000 izvodov albuma in s tem rezultatom so postavili nov mejnik britanske glasbene scene oziroma lestvice. Kot novinci so prodali največje število debitantskega albuma in so s tem na pozicijo številka dve potisnili same Oasis in njihov album Defi-netly Maybe. Arctic Monkeys so nedvomno osvežitev na britanski rock sceni, vendar zelo dvomim, da bo njihov ''odštekan'' glasbeni pristop všeč bolj konzervativnim slovenskim konzumentom rocka. David Breznik nedolžne miline in zrele čutnosti. Prav ta kitajska igralka, ki je zaslovela že v Poti domov, Heroju in Hiši letečih bodal, je epicenter dvoinpolurnega dogajanja, v katerem moški - čeprav odločajo o ženskih življenjih - igrajo stransko vlogo. Razen seveda, če gre za ljubezen. Še posebej v primeru, ko gre za neuslišano ljubezen, kot jo v zgodbi predstavlja Sayurin izbranec v podobi Kena Wata-nabeja. Sicer pa velja ob Zhang omeniti še dve imeni, Kitajko Li Gong v vlogi Sayurine ljubosumne tekmice Hatsumomo, in Malezijko Michelle Yeoh, ki smo jo opazili že v enem izmed Jamesov Bondov. Režija je delo Roba Marshalla, ki si je pred tremi leti s Chicagom prislužil kar pet oskarjev in ki je tokrat dokazal, da odlično obvlada CID vabi! tudi kompleksne biografske pripovedi. Sicer pa je Gejša v enem stavku zgodba o neizprosni ženski maščevalnosti in o ljubezni, ki se zdi večna še posebej takrat, ko ostane za vedno skrita v srcu. Damijan Vinter ZIMSKE POČITNICE Pustne ustvarjalne delavnice od 10. do 12. ure: petek, 24. 2.: rajske ptice - naglavne maske OTROŠKA MAŠKARADA Pustni ponedeljek, 27. 2., od 17. do 19. ure v pustnem šotoru na Novem trgu. V sodelovanju z DPM Ptuj in LTO Ptuj tudi letos pripravljamo tradicionalno rajanje za vse vesele maškare. Nagrajene bodo najlepše in najbolj izvirno maskirane družine in skupine, zabaval pa nas bo pojoči čarovnik Grega. Otroci imajo brezplačen vstop, vsem pa priporočamo, da si vstopnice kupite v predprodaji, ker je šotor letos manjši in ne bo mogel sprejeti toliko obiskovalcev, kot smo bili navajeni! Predprodaja vstopnic poteka na sedežu LTO na Slovenskem trgu. RAZSTAVE Na ogled je fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice - fotografije mladih udeležencev foto delavnice, ki je bila poleti 2005 v mestecu Balatonalmadi na Madžarskem. Udeležili so se je tudi trije ptujski fotografi: Boris Voglar, Ozren Blanuša in Mojca Pišek. NAPOVEDUJEMO Festival klasične kitare - potekal bo prvič in bo obsegal tri večere: četrtek, 2. marca, ob 20. uri: Večer mladih kitaristov (Nastopili bodo učenci klasične kitare) petek, 3. marca, ob 20. uri: Večer talenta - Bor Zuljan, vodilni mladi klasični kitarist v Sloveniji sobota, 4. marca, ob 20. uri: Večer flamenka - Matjaž Stošič, vodilni flamenko kitarist v Sloveniji Prva dva večera je vstop prost, za koncert Matjaža Stošiča pa je vstopnina 500 SIT. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Štajerski TEDNIK SMUČARSKI KLUB DEL NOGOMETNIH VRAT PREGIB NOGE Štajerski TEDNIK MANJŠA STREHA SREDIŠČE VRTENJA ORGAN IZZA OČAL SLAVKO AVSENIK Štajerski TEDNIK DRUG NAZIV ZA RMAN FILM. KRITIK (STEVEN) SOVJETSKA ZVEZA NAPLOD PREBIVALKA TOSKANE SUZUKIJEV MALČEK OTOČJE V IND. OCEANU GRŠKA BOGINJA KATRAN SL. TEOLOG (FRANC) MARIJAN (DOMAČE) PRAOČE ČLOVEŠKEGA RODU SREDINA RIMSKEGA MESECA HRVAŠKI PETROL EVA NOVŠAK OLGA KOROŠEC AMERIŠKI PISATELJ CEDILNIK ORGANIZEM BREZ KISIKA ZMRZNJENA ROSA PREBIVALCI AJŠEVICE PRALNI PRAŠEK BAKRENA DOBA SILVO TERŠEK 100 m2,100 m' 100 m2 RASTLINE GRŠKI GOVORNIK EMIL SMASEK IGRALKA TKAČEVA PLESALEC VUTE PRIPADNIK ANTOV ARHITEKT-TONSKI SPIRALNI ELEMENT NELAGODEN OBČUTEK PEVKA ŠOLINC ZAPUŠČINA DRUG NAZIV ZA DREN ODBOJKAR (ANDREJ) MODISTKA SANDER STVARI PREDMET GERMANI RUSKI ŽENSKI DUET MINERAL ARAGONEC FRANCOSKI SLIKAR (EDOUARD) FORDOV AVTO Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sram, hašišar, telefonistka, Dom, lak, LT, TK, upokojencev, PR, Nastja, nit, osla, tast, Ojdip, zaltoust, Skopje, BE, nagelj, AS, cokle, beg, družabne, lata, prireditve, OV, stričevstvo, ose, laž, kiks, lev, JR, ahat. Ugankarski slovarček: AJLIJAN = grški govornik, GALLUN = ameriški pisatelj znanstvene fantastike (Raymond, 1911-1994), KRAZA = spojitev dveh besed v eno, NEALE = angleški filmski kritik in teoretik (steven), REGIS = angleški tekač (John, 1966), VOLUTA = arhitektonski okrasni element v obliki spirale. Zanimivosti Prvi otrok v dostavni škatli za dojenčke Praga (STA/AFP) - Ena od rojenih dvojčic je postala prvi otrok na Češkem, ki seje znašel v eni od dveh lani postavljenih »škatel za dojenčke« za matere, ki želijo zapustiti svojega otroka brez tveganja. V škatli je bila deklica, težka dva kilograma in imenovana Sonja, z rojstnim listom in materinim pismom, v katerem pojasnjuje, daje samohranilka in da je rodila dvojčici, vendar ne more skrbeti za obe, piše češki dnevnik Dnes. »Bila bi hvaležna, če bi jo posvojil par, ki čaka na otroka več kot deset let,« je dodala mati v sporočilu, ki so ga našli ob dojenčku v praški »škatli za dojenčke«. Prvi dve tovrstni škatli so postavili junija lani v Pragi in v Brnu. Varne škatle za dojenčke ima že nekaj evropskih držav, in sicer Nemčija, Švica, Avstrija in Madžarska. Škatle so čiste in varne, saj ni tveganja, da bi se novorojenček zadušil, postavljene pa so blizu zdravstvenih ustanov. Plašč Olofa Palmeja na DNK analizi Stockholm (STA/AFP) - Na plašču, ki ga je nosil švedski premier Olof Palme v noči umora pred dvajsetimi leti, bodo v Veliki Britaniji in Nemčiji opravili analizo DNK, je poročal švedski časnik Aftonbladet. Palme je bil umorjen leta 1986 v središču švedske prestolnice, medtem ko se je s soprogo Lisbet vračal iz kina. Po navedbah očividcev ga je neznanec ustrelil v hrbet, potem ko ga je po- trepljal po rami. Policija zdaj verjame, da bo na Palmejevem plašču našla sledi morilčeve DNK, kar bi po navedbah časnika lahko privedlo do njegove identifikacije. »Razpravljali smo o tej možnosti,« je dejal vodja preiskave Stig Edquist, ki je dodal, da niso prepričani, ali bo to zadostovalo. Kljub mnogim namigom in sledem umor švedskega premiera niso nikoli rešili, morilskega orožja pa niso nikoli našli. Kolumbijka rodila deklico, težko sedem kilogramov Madrid (STA/AFP) - Neka 38-letna Kolumbijka je v madridski bolnišnici La Paz s carskim rezom rodila deklico, ki je tehtala osupljivih sedem kilogramov, poročajo španski mediji. Arancha je 13. februarja vstopila v življenje zakonskega para Rosarie in Juana Carlosa, kolumbijskih priseljencev z obrobja Madrida. Njeno rojstvo so tamkajšnji zdravniki označili za »dogodek brezpri-mere«, saj je novorojenček tehtal dobrih sedem kilogramov, v dolžino pa meril kar 56,5 centimetra. »Ta otrok je največji dojenček, ki se je v zadnjih 40 letih rodil v tej kliniki. To je edinstveni dogodek brez primere,« je novinarjem dejal vodja porodniškega oddelka Jesus Perez Rodriguez in dodal, da se mati in otrok dobro počutita. V Guinnessovi knjigi rekordov je sicer zabeleženo, da se je najtežji dojenček rodil Kanadčanki Anni Bates davnega leta 1879. Otrok, ki je tehtal kar 10,8 kilograma, je živel le enajst ur. Lujzek • Dober den vsoki den Ju, hu, hu, fašenk je tu. Pravijo, da je to svetek vseh norcev in tudi pametnih, ki si mislijo, da so pametni, v resnici pa s(m)o možgansko maloposestniki, ki nas vse fkuper za rep, telo in dušo lovi ftičja gripa Z Mico sma bla v nedelo na otvoritvi ptujske korantije, ki je pritegnola skoro taužnt lorf iz Slovenije in tudi iz tujine. Ob lepem vremeni je prireditev zelo dobro uspela, glovna violina pa je bila vejka čreda kurentov ali pa korantov s skoro fseh kuncov bivše vej-ke ptujske občine. Organizatorom vejkega fašenkovega zbora gre pohvola z vabilom, da pridite na glovno ptujsko korantijo tudi v nedelo, ki je pred nami. Nebeška uprova obeta lepo vremen z napovedjo, da lehko sunček sije, dež lije ali sneg hribe in doline beli in korante hladi. Mija z Mico sma se že odločla, da boma na nedeljski ptujski korantiji oblečena v naš parlament: una bo pozicija, jaz pa opozicija. Una bo jebala mene, jaz pa njo. In to čista v živo, tak kak se to dogoja tudi v posvečenem parlamenti, tam kak se sploh ne ve, kdo koga je, je, je bela cesta vglajena, samo, da neje skoz celo Slovenijo enakovredno vglajena. V naši občini Suhi breg se šegnejši den z blatnimi cestami mastimo, v prohi kadimo, vse hiše še nemajo pitne vode in zato naj k vragi tokšna držovna oblost gre. Da bi bojše vidli, kaj se dogoja po sveti in vedli, kaj se nam obeta v svetli ali črni prihodnosti, si zaj gradimo svoj kabelski televizijski sistem, čeglih jaz provim, da se tokšnih drogih igri ne grem . Rajši bi zgradili kanalizacijo in rešli svojo sralacijo. Vete kaj jaz mislim: bojše se je svojega dreka rešti tudi na deželi, da ne bi v naslednjih letih čudnega žmaha v ustih meli . Pa še to: naši smučari so na olimpiadi kak ftički mladi. Vi-čijo se smučati in leteti, loviti tudi medalje, ki pa so žal dalje in dalje od sebe in lidi, ki jim tolarčke delijo, ploskajo ali pa se žalostijo. Bodite vseeno veseli, če glih nemo nibene kolajne meli . RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 25. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). NEDELJA, 26. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). PONEDELJEK, 27. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart). TOREK, 28. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice, Lenart). SREDA, 1. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec). ČETRTEK, 2. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec). PETEK, 3. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si Horoskop OVEN Uspešno boste vodili poti svoje kariere. Obeta se vam napredovanje. Če se boste skon-centrirali na svoje zastavljene cilje, boste imeli veliko možnosti, da jih vsaj delno realizirate. V teh dneh ne pozabite na ljubezen. BIK Vaše ljubezensko življenje bo malo zastalo in se ohladilo. Ne čakajte na partnerja, da kaj ukrene ali spregleda, ampak se mu sami začnite približevati. Saj poznate način, s katerim sta še vedno zgladila spor. Obrestovalo se bo. DVOJČKA Pravite, da imate dovolj, da se morate kot ženska bolj dokazovati na poslu. Ne morete se več boriti z moškimi za prestiž. Kdo pa pravi, da se morate. Uporabite malo svojo žensko intuicijo in diplomacijo, pa boste videli, kaj bo. RAK Visoke zahteve prinašajo tudi večne konflikte in spore. Zvezde v tem tednu zahtevajo od vas, da kaj naredite glede tega. Razčistite vse te zadeve, preden se lotite novih zahtev in projektov, da vam pozneje ne bo žal. LEV J^ Izčrpani ste. Črtajte vse svoje stresne situacije iz svojega koledarja in si privoščite počitek in sprostitev. Zakaj ne bi to bil ležerni večer na kavču s skodelico toplega in pomirjujočega čaja? To vedno naredi čudeže. DEVICA Na vaši poslovni poti se boste zopet »spotaknili« ob majhne kamenčke. Ne obremenjujte se, ampak jih enostavno preskočite. Nekdo, ki je že bil v vašem življenju, se bo zopet oglasil. Odločitev je vaša. TEHTNICA Ker beseda problem za vas ne obstaja, ste postali bolj hladni in trdi do vseh okoli vas, celo zelo komplicirane zadeve rešite zelo hitro in učinkovito. Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati tudi o drugih stvareh ali pa na drugačen ŠKORPIJON Vse preveč ste nervozni in vzkipljivi. Včasih izrečete kaj ali naredite kaj, karniobičajno.To vam počasi postaja že kar navada. Treba se bo spremeniti in pretrgati to svojo rutino. Verjemite, spremembe nič ne bolijo. STRELEC Od znancev in prijateljev dobivate pomoč in spodbudo, čeprav niste računali na to. Ne razmišljajte zakaj, ampak enostavno sprejmite ponujeno roko. Veselite se, da imate toliko dobrih ljudi okoli sebe. KOZOROG Ljubezen vas je čisto zasvojila. Pozabili ste na zabave in prijatelje; čas je, da to spremenite. Pojdite zopet med ljudi na prijateljski klepet, na zabave, ljubezen vašega življenja bo to vašo željo razumela in vas bo čakala doma. VODNAR Zvezde vam ne bodo ravno naklonjene. V teh dneh bodite pozorni na to, kaj rečete. Povejte samo tisto, kar je nujno potrebno in ne pustite se vleči za jezik, da ne bo škode, saj se lahko opečete. Sicer pa bo že v ponedeljek boljše. RIBI Trenutno se nahajate v obdobju, ko vam kratke romance brez večjih obljub veliko pomenijo. Če postane zveza obremenilna, se enostavno poslovite in greste naprej. V končni fazi, zakaj pa ne, samo predaleč ne smete. Lahko je nevarno. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Senik • Topel dom za štiri fante Delo počaka, otroci včasih ne morejo Najlepše so zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodba Marte Munda iz Senika je resnična, pa vendar jo je kar težko verjeti, če se ne prepričaš na lastne oči. Posebna notranja moč in neizmerna dobrota je potrebna, da ob izgubi lastnega otroka zmoreš toliko širine, da ne le v svoj dom, ampak tudi v svoje srce sprejmeš tuje otroke, ki jim ni bilo namenjeno najbolj srečno otroštvo, in poskrbiš, da se njihovo življenje premakne v boljšo smer. To že enajst let počne Marta Munda in njena družina. Njen izjemen angažma pri delu z otroki so opazili tudi na CSD Ormož in jo predlagali za priznanje za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti, ki ji je bilo podeljeno decembra na slovesnosti v hotelu Mons v Ljubljani. Marta Munda se rada spomni slovesnosti, ki je bila prirejena v čast nagrajencev in na katero jo je spremljalo kar 16 članov družine. Po podelitvi je sledilo še kosilo z ministrom mag. Janezom Drobničem. In vendar pred leti še ni vedela, kako se ji bo obrnilo življenje. Mati treh otrok je z možem živela na kmetiji, odmaknjeni od vrveža, domala idilično življenje. Če ne bi bilo usode, ki je posegla v družinsko življenje na najbolj krut način, z neozdravljivo boleznijo otroka. Sin Robi je bolehal za levkemijo. Začela so se obdobja upanja, ko bolezni ni bilo, in obdobja trpljenja, ko je mladi bolnik preživljal dolga obdobja v bolnišnici. Velika požrtvovalnost je bila potrebna, da je mati leto dni vsak drugi dan potovala v Ljubljano in preživela dan s sinom. Tam je videla številne male bolnike, ki niso imeli nikogar, ki bi jih obiskal, h kateremu bi se lahko stisnili. Širokosrčna kot je, je našla trenutek tudi za druge otroke, še posebej se ji je v srce vtisnilo trpljenje male Ane, ki pravi, da bi jo kar odnesla domov, če bi mogla. Zato se je zaobljubila, da če bo Robiju bolje, bo v svojem domu našla prostor za otroke, ki potrebujejo pomoč. Kljub temu da je svojo obljubo izpolnila, je njen Robi leta 1997, kljub presaditvi kostnega mozga, umrl. Bil je vesel in zelo podjeten fant, ki je veliko potoval, planinaril in bil zelo priljubljen. Uspešno je študiral in do diplome mu je manjkal le še en izpit. Na življenje je gledal zelo zrelo in družino je obogatil za številne dejavnosti, ki so jih vzeli za svoje. Dva Alana, dva Denisa in trije Krajnci Že februarja 1995 sta po družinskem posvetu z možem Stankom, sinovoma Alanom in Robijem ter hčerko Silvo pri Mundovih svoj novi dom našla bratca - dvoletni Uroš in triletni Alan. Tako so imeli naenkrat malega in velikega Alana. Takrat še niso vedeli, da bodo dobili še dva Denisa. Čez dve leti se jim je pridružil desetletni Denis, leta 2004 pa je v družino prišel še dvanajstletni Denis. Zanimivo pa je tudi to, da se trije od štirih rejencev pišejo Krajnc. Marta Munda se svojim re-jencem posveča v polni meri, pri njej so našli toplo zavetje, prijazno besedo in skrb. Za otroke aktivno skrbi in eden od rezultatov je tudi lep učni uspeh, s katerim se fantje lahko pohvalijo. Domov so prinesli odličen, prav dober in dva dobra izkaza. Trije so osnovnošolci, Denis pa obiskuje srednjo šolo za slikople-skarja. Pri Mundovih je pogosto veselo, saj trije fantje obiskujejo glasbeno šolo in znajo že kakšno zaigrati, plešejo pa tudi pri folklori. Vsak od fantov je drugačen in Marta jih spremlja z veliko tenkočutnostjo. Težave pri navajanju na novi dom je imel mali Denis, ki je ob prihodu moral zamenjati tudi šolo. Žal mu je bilo za starimi prijatelji. Zato se je Marta dogovorila z nekdanjo razredničarko, da je ves bivši Denisov razred, kot presenečenje, z avtobusom prišel na Denisov rojstni dan. To je bilo gotovo nepozabno darilo. Marti se zdi pomembna tudi skrb za telesno aktivnost. Dva fanta trenirata v nogometnem klubu Ormož, redno kolesarijo, pod hišo so si uredili pravo smučišče, za hišo pa so naredili tudi skakalnico. Redno plani-narijo, saj imajo družinski člani in prijatelji privatno planinsko društvo Prijatelj, v katerem se držijo vseh društvenih pravil, si postavijo letni načrt dela, piknike in ture. Skratka poskrbijo, da jim je prijetno. Zelo radi skočijo tudi na kopanje v katere od okoliških term, vsako poletje pa gredo skupaj z drugimi rejenci tudi na morje v Umag. Pri Mundovih so si uredili prijetno življenje, kljub temu pa stoji za njim veliko dela. Marta se za svoje rejniške otroke, od katerih jo trije kličejo kar mama, pošteno potrudi. Vsako jutro jih čaka zajtrk z domačim kruhom, za izbirčneže pa je na mizi tudi beli. Potem jih odpelje do avtobusa, popoldne pa jih doma najprej čaka toplo kosilo, po pravilu s pecivom, saj je Marta aktivna članica Aktiva kmečkih žena in zna postaviti na mizo prave dobrote. Potem pa je treba fante razvoziti na njihove aktivnosti, pogosto tudi k logopedu ali psihologu, zato je dan dolg. Ob še tako veliki želji in angažma-ju ji to brez njene razumevajoče in prav tako na pomoč pripravljene družine ne bi uspevalo. V prvi vrsti mož Stanko, ki je pripravljen poprijeti kjer je treba in sprejeti »delitev dela«. Prav tako, med tem že odrasla otroka, ki sta prišleke sprejela z odprtimi rokami in pogosto tudi sama vskočita kot prevoznika. Marta je srečna, ko sin Aleš, ki jo redno pokliče, najprej vpraša, kako so fantje. Pravi, da si otroci nikoli niso bili konkurenca. »Otroka mora sprejeti vsa družina, drugače ni v redu.« Najlepše pa se imajo vsi otroci skupaj, ko ata in mama odideta na morje. Tega se veselijo vsi in kljub temu, da Foto: zasebni arhiv Za utrjevanje dobre družinske klime je ukvarjanje s športom dobrodošla popestritev vsakdana. Lani so se skupno udeležili tudi Poli maratona. Foto: zasebni arhiv Najbolj srečna je Marta takrat, ko je z njo vsa njena družina. Na podelitev priznanja v Ljubljano so jo spremljali vsi njeni najdražji. Foto: zasebni arhiv Marta Munda je prejela posebno priznanje za svoje nesebično delo iz rok ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Janeza Drobniča. kakšno tudi ušpičijo, se starša lahko zaneseta, da bo na 11-hektarski kmetiji s 30 glavami živine vse v redu. Najmlajša družinska članica je sedaj vnukinja Špela, ki je ljubljenka vseh, še posebej pa ponosne babice Marte. Marti se zdi pomembno, da otroci pomagajo pri delu in se naučijo skrbeti zase. Ko imajo počitnice, pomagajo na travniku ali kje drugje, svoji starosti primerno. Radi pomagajo tudi v kuhinji in nekateri so pri tem zelo spretni. Nobenega izgovora ni tudi v soboto dopoldan, ko je čas za čiščenje, vsak mora pospraviti svojo sobo. V tako veliki družini mora vladati red, še posebej pomembno je privzgojiti učne navade. Med šesto in sedmo se vsak dan pripravljajo na šolo, učijo, si pripravijo torbe. Veliko se ukvarjajo z ročnimi spretnostmi, za praznike izdelajo vizitke, zvečer včasih kartajo. Tukaj bo vedno njihov dom Rejništvo je poseben poklic, ni za vsakega, saj zahteva veliko odrekanj in traja ves dan. »Tega se ne da naučiti, ali imaš otroke rad ali pa ne, srednje poti ni. Včasih je težko, ker otroci iz svojih primarnih družin prinesejo navade in prepričanja, ki so lahko zelo drugačna od običajnih. Trudim se, da otroci sprejemajo svoje prave starše in ohranjajo z njimi stik.« Pri pristojnem centru za socialno delo so imenovali individualno projektno skupino, kamor vabijo tudi starše. Za rejništvo je na centru zadolžena Milena Zorčič. Fantje so danes stari med 13 in 18 let in so torej v obdobju odraščanja, ki je lahko tudi za otroke z manj stresnim življenjem hudo naporno. Marta pravi, da se z njimi o tem pogovarja, jih poskuša razumeti. Odkrito se pogovarjajo o drogi, nasilju, odraščanju, temah, ki mlade zanimajo. Tako kot v vsaki družini se tudi kdaj sprejo, čeprav se fantje med seboj dobro razumejo. Če pa se prepirajo z mamo, pa po navadi fantje najdejo uteho pri atu, ki jih zagovarja. Marta pravi, da je skozi svojo življenjsko preizkušnjo spoznala, kaj je v življenju zares pomembno, kaj šteje, zato si v družini vzamejo čas eden za drugega. Delo gotovo počaka, otroci pa včasih ne morejo. Mundovi so zelo družabni in pogosto imajo polno hišo, kot tudi nedavno na Martinem Abrahamu, ko se je zbralo 180 povabljencev, otroci pa so pridno pomagali pri pogostitvi. Marta pravi, da ima vse svoje otroke neizmerno rada in da je na njih zelo ponosna. Če bi lahko življenje ponovila, bi jih bilo gotovo še več - enih in drugih. viki klemenčič ivanuša Vozili smo Renault clio expression confort 1,2 16v Nekdanji reklamni slogan: »Kaj sploh še ostane velikim?« gre v pozabo Renault clio je najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji. In to že dolgo časa, tako da o pomembnosti tega modela tako v Sloveniji kot tudi drugje po Evropi ni potrebno zgubljati besed. S cliom tretje generacije pa francoska znamka širi ponudbo v nižjem razredu. Žal se ne bo več izdeloval v Novem mestu (tako da ne bo več slovenski), pač pa v francoskem Flinsu in turški Bursi. To, da so clia poslali na utečeno pot, ni nič slabega. Nastal je namreč na skupni platformi Renaulta in Nissana (na kateri se vozi micra), določene dele avtomobila pa so vzeli kar v domačih delavnicah. Tako smo rešitev zadnje preme že videli pri meganu, dele podvozja pa so vzeli kar od modusa. Za razvoj clia so tudi zato porabili razmeroma majhnih 953 milijonov evrov, razvit pa je bil skoraj dvakrat hitreje kot njegov predhodnik. Ob tem pa se pri renaultu sprašujejo: Ali gre v tretje sploh lahko še bolje? Novi avtomobil, ki mu pravimo tudi clio 111, je res nekaj lepši, večji in varnejši, a hkrati ponuja bolj malo novega. Pri Renaultu so se očitno odločili za preverjene rešitve; z njihovim tržno najpomembnejšim modelom pa želijo konkurirati grande puntu, corsi, prenovljeni fiesti in prihajajočemu peugeotu 207. Pri tako tržno pomembnem izdelku, kot je clio, si niso mogli privoščiti slabo zastavljenega projekta, kot je bil to na primer futuristični renault avantime. Ste vedeli, da je Clio žensko ime? 1n kaj se za tem imenom skriva danes? Novi avtomobil, ki pa ni več tako majhen. Cliu do štirih metrov ne manjka veliko; ali če želite drugače, v primerjavi s predhodnikom je zrasel kar za 21 centimetrov, kar zadostuje, da se v njem pelje pet oseb; prostornost za voznika pa praktično sodi višje v segmentu vozil. Zunanjost avtomobila je prepoznavna in značilna za Renaultove avtomobile. Vendar ne tako »udarna« kot pri nekaj večjem meganu; verjetno tudi zato, ker v tem razredu vozil vlada ostra konkurenca in je prostora za eksperimentiranje manj, vseeno pa lahko rečem, da je clio svež izdelek avtomobilske industrije. 1ma družinski obraz in modne žaromete, ki so potegnjeni daleč nazaj. Zraven tega ima tudi dovolj prepoznaven zadek, pravzaprav z zaobljenimi in ven postavljenimi zadnjimi lučmi prinaša pridih nekoliko manjšega modusa. Na prtljažnih vratih opazimo poteze megana, še najbolj izrazita pa je čez boke zapeljana zadnja šipa, ki ima trikotni spodnji rob. Če je še pri prejšnjem modelu veljalo, da sedite v mestnem avtomobilu, ki je tako kot večina vozil v tem razredu tudi na prednjih sedežih nekoliko utesnjen, to za novega clia ne velja več. Spredaj ni nič manj prostora kot v avtomobilih nižjega srednjega razreda. Vzdolžnega pomika sedežev je dovolj, prostora nad glavami prav tako, ob vsem tem pa je napredovala tudi ergonomija voznikovega delovnega okolja. Sedež je kljub višinsko nastavljivemu položaju za spoznanje previsok, kar seveda opazijo predvsem višjerasli vozniki. 1n ko smo ravno pri sedenju, večja oseba pri povsem nazaj pomaknjenem voznikovem sedežu ne doseže volana, če ta ni nastavljiv po globini. Za optimalno sedenje bi si zaželel še drugo dimenzijo pri volanu. Zglednosti obdelave in izdelave ne gre očitati prav ničesar, le izbira materialov je nekaj slabša. Zakaj po cliu 11, kjer so bili materiali na otip mehkejši in manj ceneni, naslednik stopa korak nazaj? Na račun varčevanja? Skladno z zunanjimi in notranjimi dimenzijami je zrasel tudi prtljažnik. Zdaj lahko vanj spravimo 288 litrov prtljage, kar v primerjavi s predhodnikom pomeni 33 litrov več uporabnega prostora. Hkrati je prtljažni prostor tudi uporabno oglat, s podiranjem asimetrično deljive zadnje klopi pa ga lahko povečamo na 1038 litrov. Clio 111 ponuja visoko stopnjo varnosti po zaslugi sistemov, ki zagotavljajo boljše obvladovanje vozila. Na testih trkov Euro NCAP je osvojil pet zvezdic. Preizkusni avtomobil je bil opremljen s sistemom proti blokiranju koles ABS v povezavi s sistemom za pomoč pri zaviranju v sili in elektronskim razdelilnikom zavorne sile, šestimi varnostnimi blazinami, z zategovalni-kom in omejevalnikom zatezne sile ter sistemom 1SOF1X, ki omogoča trenutno najvarnejšo pritrditev otroških sedežev. Clio ima kot prvi v razredu sistem, ki pri trkih preprečuje zdrs potnika pod varnostnim pasom s sedeža. V preizkusnem cliu se je nahajal 1,2-litrski bencinski motor s 16 ventilsko tehniko in 75 konji najvišje moči, ki v resnici zaživijo šele pri visokih motornih vrtljajih, zadovoljuje pa okoljski standard Euro 4. Kljub ne tako majhnim 75 KM je motorna podhranjenost očitnejša kot pri cliu prejšnje generacije. Zakaj? Velikost avtomobila in boljša oprema prinašata tudi dodatne kilograme. Novi clio je v povprečju za 130 kg težji od svojega predhodnika, posledično pa zato porabi nekaj več goriva. Da pa se pridoblje- ni kilogrami ne bi preveč »poznali«, so Renaultovi inženirji skrajšali prestavna razmerja menjalnika. Prestavljanje je sicer natančno, z nekaj ostrimi potezami, kar lahko pripi- šemo drugačnemu prenosu z jeklenico in sami konstrukciji prestavne ročice. Tudi na tehničnem področju je clio zrasel, kar velja predvsem za njegove vozne lastnosti in vozno udobje. Glavne zasluge za to ima spremenjeno podvozje (zasnovo poznamo iz megana), ki zagotavlja dobro lego na cesti in učinkovito glajenje cestnih neravnin. Kot je pri renaultih že v navadi, je treba pri nakupu izbirati med številnimi možnimi kombinacijami opreme in motorjev. Kako naporno, kaj? Stopnja opreme expression confort zagotavlja večino nujno potrebnega za varnost, udobje in dobro počutje. Torej šest varnostnih zračnih blazin, zavorni dodatek ABS, ročno klimatsko napravo, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, potovalni računalnik, električni variabilni servo volan in seveda vso »elektriko« za pomik stekel ter ogledal. Vendar pa velike želje (tako kot tudi pri drugih avtomobilih) hitro dvignejo ceno avtomobila; v našem primeru na dobra 2,7 milijona tolarjev, kar je za ta avtomobilski razred sorazmerno veliko. Novi clio ima potencial za še eno prodajno uspešnico, navsezadnje je dobil tudi pet zvezdic na preizkusnem trčenju; vendar ni več sam. Pri-haj a grande punto z »norim« Maseratijevim dizajnom, tu je novi yaris, za katerim se obrača predvsem nežnejši spol, in nenazadnje nova corsa in peugeot 207. Osvojil je tudi naziv evropski avto leta 2006, za prestižni naziv pa se je potegovalo kar 28 novih avtomobilskih modelov. Omenjeni naziv je prav gotovo dobra popotnica nadaljevanju programa clio. S tem ko je Renault kot prvi pokazal tehnične posebnosti in nekatere samosvoje rešitve clia tretje generacije, je pustil dovolj prostora tudi konkurentom, da oblikujejo njihovo prodajno politiko in oblikujejo cene. Renaultov najpomembnejši avtomobil je postal večji in bolj odrasel; žal pa ni več slovenski. Besedilo in fotografije: Danilo Majcen renault clio expression confort 1,2 16v prostornina motorja (ccm) 1149 največja moč (KM pri v/min) 75 pri 5500 največji navor (Nm pri v/min) 105 pri 4250 najvišja hitrost (km/h) 167 poraba (l/100km) 7,6/ 4,9/ 5,9 vrednost modela renault clio expression confort 1,2 16v 2.675.000 SIT kovinska barva 81.000 SIT doplačilo za petvratno izvedbo 90.000 SIT promocijski popust 100.000 SIT vrednost preizkusnega modela renault clio expression confort 1,2 16v (5 vrat) 2.746.000 SIT Foto: arhiv Spuhlja • Na največjem mednarodnem balkanskem festivalu Koranti iz Spuhlje gostovali v Perniku Od 27. pa do 29. januarja, je potekal v mestu Pernik v Bolgariji največji mednarodni festival maškar na celotnem Balkanu. Tudi naši Koranti iz Spuhlje so se udeležili tega spektakularnega dogodka. Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je bilo ustanovljeno leta 1993. Takrat je štelo le petnajst fantov in mož, danes pa jih šteje že petdeset. Letos prihaja sedmi princ ptujskega karnevala, Klinc Hauptman Spuhljanski, prav iz tega društva. Skupina z veseljem sledi glasu svojih očetov za ohranitev šeg in običajev. Zavedajo se, da gostovanja po Evropi in po svetu pripomorejo k večji prepoznavnosti našega tradicionalnega pustnega izročila. In prav letos so se na povabilo podali v Bolgarijo, natančneje v mesto Pernik, ki slovi po največjem mednarodnem festivalu pristnih folklornih tradicij ter maška-rad, ne samo v Bolgariji, temveč na celotnem balkanskem polotoku. Mednarodni festival v Perniku Začetki festivala segajo že v leto 1966. Dogodek je leta 1985 postal mednarodni, Pernik pa se je 1995. leta pridružil mednarodni zvezi karnevalskih mest, FECC. Festival se odvija vsaki dve leti v mesecu januarju. Gledalcem iz številnih držav se v dvodnevnem sprevodu predstavljajo domače ter gostujoče skupine, katerih število presega devetdeset, v povprečju pa kar preko pet tisoč nastopajočih. Glavni namen festivala je predvsem predstaviti tradicije gostujočih skupin. Gledalcem je omogočeno, da spoznajo skupine čisto od blizu, ko le-te čakajo na nastop. Takrat lahko vsak pristopi k skupini oz. maski, se je dotakne in si zaželi zdravje ter srečno prihodnost. Obiskovalci tako od jutra do poznega popoldneva spremljajo številne skupine, najštevilnejše seveda iz Bolgarije. Tuje skupine, ki so letos obiskale Pernik, so bile iz Makedonije, Severne Irske, Sardinije, Francije, Češke in Slovenije. Predsednik evropskega združenja karnevalskih mest Henry Van Den Kroon in hkrati častni meščan mesta Pernik je dejal, da je bil letošnji festival v Per-niku organizacijsko najboljše izveden. Poudaril je tudi, da ima Ptuj na zemljevidu evropskih karnevalskih mest pomembno vlogo. Sorodstvene vezi z našim korantom V Bolgariji imenujejo nji- hove avtohtone maske kuker-ji in sourvaskarji. Aleš Gačnik piše v knjigi Dediščina kurenta v kulturi Evrope o neverjetni sorodnosti med kukerji in kurenti, saj oboji s svojim ritualnim plesom pozvanjajo s številnimi zvonci okrog pasu. V bolgarski folklori verjamejo, da maske varujejo pred zlimi duhovi oz. s svojo energijo pripomorejo k ponovnemu prebujanju narave. Podobe mask spominjajo na zastrašujoča bitja. Kostumi, ki izvirajo iz predela Pernika, so najpogosteje narejeni iz ovčjega ter kozjega kožuha, perja domačih ptic, rogovja, koruznega ličja ter vrvi. Naši koranti so pri gledalcih doživeli posebno pozornost. S svojo zanimivo zunanjo podobo, plesom ter zvokom so navdušili obiskovalce. Pri nas se ponavadi dekleta bojijo, ko koranti v krogu plešejo z njimi. Tamkajšnja dekleta pa so z veseljem skakala s koranti. Veliko so pozirali tako profesionalnim fotografom kot naključnim turistom. Prav tako pa so se jih gledalci dotikali in izpraševali po njihovem izvoru ter poslanstvu. Kar niso se jih mogli nagledati! Duhovno poživljanje tradicij Vzporedno so potekale po mestu številne razstave, tako slikarske, kiparske in fotografske, priznanih bolgarskih umetnikov, vse na tematiko kukerji in sourvaskarji. K sodelovanju so povabili tudi otroke, ki so s svojo neskončno domišljijo naslikali tradicionalne maske. Potekal Foto: Staša Cafuta Kukerji so zelo slikovite maske. Spuhljanski kurenti v Bolgariji Foto: Staša Cafuta je tudi znanstveno strokovni posvet, ki sta ga organizirala Univerza v Bolgariji ter Inštitut za folkloro na Akademiji za znanost. Turisti oz. obiskovalci, ki pridejo na festival v Pernik v času festivala, doživijo dogodek kot neke vrste duhovno poživljanje starih tradicij, ki so živele že v poganskih časih. Dogajanje na prizorišču je tako živo in originalno, da ga ni obiskovalca, ki si ne bi zaželel s seboj odnesti tudi spominek, masko, seveda v miniaturi. V ta namen so po mestu številne stojnice, na katerih lahko turisti izbirajo med številnimi spominki, ki so avtentični za Bolgarijo. Balkanska kuhinja je znana po jedeh z žara. Pernik v času festivala diši po slastnih sočnih jedeh, ki jih pred očmi obiskovalcev pripravljajo domačini na odprtih žarih. Staša Cafuta Hajdina • Koranti na gostovanju pri Švicarjih Z ježevko na pot V zadnjih januarskih dneh se je skupina korantov s Hajdine mudila na gostovanju v Švici, v mestu Baar, kjer so priredili zelo odmeven karneval ter srečanje pustnih likov in mask iz različnih evropskih držav. Nastopili so v družbi 53 skupin, na organizatorjih in obiskovalcih festivala pa pustili močan vtis, kajti v kožuhih so bili nekaj posebnega. Foto: arhiv društva Spomini na prvo gostovanje hajdinskih korantov čez mejo so enkratni. Prvič v osmih letih obstoja skupine se je namreč zgodilo, da so skupino korantov s Hajdine povabili kam v tujino in letos so fantje to priložnost izkoristili z velikim veseljem. Tako pravi vodja skupine Dejan Šlamberger, ki ima na Švico, predvsem pa na dvodnevno gostovanje, zelo lepe spomine. Hvaležen je prav vsem, ki so jim pomagali pri tem in jim omogočili nastop v tujini. Čeprav pred koncem januarja pri nas še ni bilo čutiti pustnega vzdušja, pa so v Švici že bili v polnem zamahu in pripravili poseben karneval z dolgo tradicijo, ki je vsakih nekaj let pritegne ogromno množico obiskovalcev. O tem je pisalo v posebni izdaji časopisa, veliko zanimivega pa so organizatorji predstavili tudi na svoji spletni strani. Hajdinčani so v Švici doživeli marsikaj, na kar bodo imeli še dolgo lepe spomine, pravi Šlamberger, ki je zelo pohvalil že samo organizacijo dvodnevnega dogajanja, pa tudi potek povorke skozi mesto, imeli pa so to srečo, da so bili kot edini predstavniki iz Slovenije na sprejemu pri »očetu« karnevala, ki ga v Baaru izbirajo vse od leta 1947 in ima častno funkcijo. Po Švici pa so hajdinski ko- ranti že težko pričakovali tudi dan, ko se bodo lahko v koran-tovi opravi, z zvonci in ježevko, pojavili tudi v domačem okolju in obiskali kak zanimiv kraj ali mesto v Sloveniji. V začetku februarja so že bili posebni gostje svetovnega mladinskega prvenstva v nordijskem smučanju v Medvodah, nastopili so ob odprtju ptujskega kurento-vanja, za seboj imajo lepo število manjših obiskov, veselijo pa se nastopa na osrednji ptujski povorki in na okoliških fašen- kih, kjer zadnja leta niso manjkali. Na pustni ponedeljek bodo že po tradiciji obiskali domačega župana Radoslava Simoniča, na prav poseben način pa bodo v družbi številnih mask pokopali pusta v Dobovi pri Brežicah, od koder so že prejeli povabilo. Z majhno ježevko, ki je simbol skupine hajdinskih korantov, hkrati pa tudi lep poklon, bodo v teh dneh prav gotovo obiskali, razveselili in presenetili še koga. TM Foto: arhiv društva Utrinek z nastopa na karnevalu v Švici petek • 24. februarja 2006 Oglasi in obvestila StajerskiTnïïOK 29 Mali oglasi STORITVE 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507._ PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._ UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12,16,20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. IZVAJAMO SOBOSLIKARSKE storitve ter izdelujemo demit fasade, kvalitetno in z konkuren~nimi cenami. Ivan~i~ Dragutin, s. p., Žabjak 61, 2250 Ptuj, tel. 041 895 504. Studio DVM Gori{nica. Montaža Va{ih video posnetkov in izdelava DVD-medijev za razli~ne priložnosti! Slavko Veseli~, s. p., GSM: 040 798 847 e-mail: studio-dvm.com, http:DDstudio-dvm.com ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potro{ni{kih kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju od{kodnin in fotokopiranje. Va{ finan~ni center Posredni{tvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. i RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in dru{tva. Nata{a Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187. KMETIJSTVO SPOŠTOVANI KMETOVALCI! V skrbi za ~istej{o naravo smo vam pripravili ugodnej{o ponudbo umetnih gnojil v rinfuzi (pakirano v jumbo vre~ah po 1200 kg) po ob~utno nižjih cenah od 50-kg PVC vre~. Prihranite lahko tudi do 5.000,00 SIT na tono. Naro~ila in inf. v prodajalni POLJE-DOM, d. o. o., poslovalnica Kidri~evo, tel. 799 00 85. ZAPOSLIMO VEČ oseb z opravljenim izpitom za varnostnika. VIP varovanje, d. o. o., Cesta ljubljanskih brigad 23, 1000 Ljubljana. Telefon 031 274 173. PRODAM renault megan, letnik 97, bele barve, prevoženih 165.000 km. Telefon 031 748 332. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si RAZNO SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME, m/ž, V. stopnja izobrazbe ustrezne tehni~ne smeri, 2 leti delovnih izku{enj, poznavanje Windows in Linux okolja ter omrežij. PCS computers, Freecom, d. o. o., Osojnikova cesta 21, Ptuj. PO NAROČILU PRODAMO svinjske polovice iz lastne reje, po akcijski ceni, ter prodajamo vino. Kmetija Požegar, Bi{e~ki Vrh 30 a, Trnovska vas. Tel. 041 212 408 ali 031 321 708. PRODAM krompir za sajenje, rde~i in beli. Pernat, Župe~ja vas 14, tel. 790 02 81._ PRODAM trosilec hlevskega gnoja, pet telic teže 270 kg in mle~ne kvote 8000 kg, dam v najem vinograd z 2000 trsi in s starej{o hi{o in 1 ha travnika. Tel. 041 930 170 ali 02 769 32 61._ PRODAM silažne okrogle bale in nakladalko SIP 25. Tel. 031 221 124. TROSILNIK mineralnih gnojil VICON 400 kg in gumivoz ali plato-nar s kovinsko konstrukcijo prodam. Tel. 041 226 038 ali 753 24 31. PRODAM odojke in pra{i~a od 120 kg. Zamu{ani, tel. 719 24 48._ PRODAM ve~ pra{i~ev od 100 do 130 kg, mesnate pasme pietrin. Tel. 031 422 067. PRODAM svinjo doma~e reje, težko 150 kg. Tel. 041 297 190._ JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold in idared prodajamo. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava. PRODAM ve~ pra{i~ev od 70 do 100 kg. Tel. 031 593 030._ PRODAM seno v kvadratnih balah. Tel. 041 591 334._ PRODAM pra{i~e teže od 100 do 130 kg. Tel. 740 82 50._ UGODNO PRODAM okrogle bale. Telefon 041 885 229. PRODAM drva z dostavo in kupim govedo za nadaljnjo rejo. Telefon 041 544 270. NEPREMIČNINE V REDNO delovno razmerje zaposlimo dekle za delo v strežbi ali natakarico v baru Capri. Stojan Sardin{ek, s. p., Apa~e 266, Lovrenc. Tel. 041 855 887._ ZAPOSLIMO vpeljano samostojno skupino ali posameznike za izdelavo izolacijskih fasad, dobro in po{teno pla~ilo. Inf. na tel. 031 541 605, Ciril Berani~, s. p., Apa~e 11, 2324 Lovrenc na Dr. polju. IŠČEM DELO v ra~unovodstvu za {tiri ure dnevno, dolgoletne izku{nje. Tel. 740 8264. MOTORNA VOZILA FORD ESCORT 1.4 CL, letnik 1995, lepo ohranjen, ugodno prodam. Možnosti pla~ila na ve~ obrokov. Telefon 040 658 848. KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30,031/500-598 Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in Ideparsici izdelici - suhomontaža Knauf, Armstrong - stensl(e in stropne obloge - laminati, lesene stopnice ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Samostojna hiša, Juišlnci pri Ptuju, 1.2002, etaža 147m2 (F>»M), zeinlfičev^[i1220iti2,urejenpnključekzaelekliikoinvodo, vblBini je trgovina, šola, pošla, cena:28.800.000SIT, ID703 Mb: 02/ 22 999 22 Ptuj: 02/ 77 777 77 iuna-mb.sl sirius-nep.si V NAJEM dam gostinski lokal, piz-zerijo, na relaciji Ptuj-Ormož, naselje Mo{kanjci. Tel. 02 740 80 41._ V PTUJU ali okolici kupim parcelo. Tel. 040 468 804._ PRODAM poslovno-stanovanjsko hi{o na Ptuju. Tel. 051 413 354. KUPIM me{ani gozd na obmo~ju Zg. Velovleka, Kicarja in Jur{incev. Tel. 746 51 21 ali 041 877 782. V BIŠEČKEM VRHU, ob~ina Trnovska vas, prodam vinograd, sadovnjak, vrt, gozd, 55 ar, na parceli vodovod. Tel. 041 316 286. DOM-STANOVANJE ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddamo. Tel. 031 393 517. NA PTUJU ali bližnji okolici nujno najamem v pritli~ju enoinpol- ali dvosobno stanovanje, lahko tudi v hi{i ali vikendu, za ~as 5 mesecev. Tel. 041 924 060. MENJAM dvoinpolsobno družbeno stanovanje za manj{e s kopalnico v starem delu Ptuju. Tel. 040 564 846. NAJAMEM ve~je stanovanje na Ptuju ali v okolici. Tel. 040 709 221. DELO ZAPOSLIM delavca, vodovodnega in{talaterja in monterja ogrevalnih naprav. Zdenko Gasenburger, s. p., Slovenja vas 62 a, tel. 041 676 341. Cenik malih ogiasov v Štalerslcem tednilcu Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 830,00 8,30 z oinrirjem 1.320,00 8,30 z oicvirjem in simbolom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.100,00 11,00 z oinrirjem 1.760,00 11,00 z oicvirjem in simbolom 2.420,00 11,00 z oicvirjem in logotipom 3.080,00 11,00 Naroinikom Štajerskega tednika pranavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV. KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. PRIJETEN FANT i{~e preprosto iskreno dekle {e brez otrok, lahko iz kmetije, staro od 22 do 30 let. Tel. 041 579 784. PRODAM trgovinsko opremo za živilski trg (stalaže, police, vitrino). Tel. 041 331 976 ali 761 00 47. POSOJAM ODER za fasade. Tel. 041 396 502. PRODAM ohranjeno spalnico in otro{ko posteljo. Tel. 740 71 83 ali 051 418 077. SPOZNATI želim preprosto žensko, ki se pri 50 po~uti osamljeno ter sanja morda {e o eni tihi sre~i. Ponudbe po{lji na Štajerski tednik pod {ifro "Zvest prijatelj"._ POMOČ STAREJŠIM: na domu, urejanje zadev na uradih, sestavljanje dopisov, spremstvo k zdravniku ... Dru{tvo Feniks, telefon 051 413 354. SVETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE: pri problemih v {oli, adolescenci, odvisnosti, druga~nosti ... Dru{tvo Feniks, telefon 051 413 354. Petek, 24. februar 10.00 do 11.00 Ptuj, karnevalska dvorana, pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev 10.00 do 12.00 Ptuj, v CID, pustne ustvarjalne delavnice Rajske ptice - naglavne maske, delavnice so namenjene osnovno{olcem 11.00 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroške pustne delavnice 14.00 Središče ob Dravi, povorka Pustna sobota 18.00 do 19.00 Ptuj, karnevalska dvorana, nastop kurentov - korantov in etnografske skupine 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, večer blišča in slave, Omar Naber z bendom, G-spot, Nina Pušlar, Trubači ^ - V Mercatorjevi blagovnici si lahko ogledate razstavo slik Rozine Šebetič. Sobota, 25. februar 11.00 12.00 12.00 13.00 14.00 15.00 18.30 18.00 19.00 19.00 20.00 20.00 20.00 21.00 Ptuj, Mestni trg, Otroška pustna povorka Stoperce, pustna povorka Ptujska Gora, pustna povorka Cirkulane, pustna povorka Majšperk, pustna povorka Ormož, restavracija hotela, Pustno rajanje za otroke Ormož, prostori gasilskega doma, 120. redni letni občni zbor PGD Ormož Miklavž pri Ormožu, kulturni dom v Miklavžu, komedija Zadrega iz zadrege - zadrega nad zadrego Lenart, komedija Podnajemnik, KUD Vitomarci Maribor, koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven Ptuj, karnevalska dvorana, Nuša Derenda s skupino Prima Vista, Štajerskih 7, Trubači, Vroči koktejli z Mišom in Saro iz Bara Ptuj, dvorana Mladika, tradicionalni pustni Kurentanc, zabaval vas bo band Slon in sadež, organizira KPŠ Sokolana, Središče ob Dravi, Ples v maskah Ormož, vinoteka hotela, Ples v maskah Nedelja, 26. februar 14.00 do 17.00 Ptuj, Mestne ulice in trgi, 46. tradicionalna mednarodna pustna in karnevalska povorka in izbor najlepših karnevalskih mask 14.00 do 24.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Veselja nedelja, Gašperiči, Bič Boysi 20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Trdo kuhan Ponedeljek, 27. februar 16.00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Pripovedke različnih narodov, projekt Comenius 17.00 do 19.00 Ptuj, Karnevalska dvorana, Tradicionalna otroška maškarada s čarovnikom Grego 18.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, nastop kurentov - korantov in etnografske skupine 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Texas Western night, Brendi, Irena Vrčkovnik s spremljevalno skupino, Dežur ^ TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Podelitev oljenk ob slovenskem kulturnem prazniku. Samostojna razstava fotografij Pustne maske avtorice Mojce Lešnik. Galerija sodobne umetnosti FO.VI odprla vrata v Prešernovi 12 na Ptuju. Okusne in izvirne španske jedi v gostilni Ribič. Otvoritvena povorka, predaja oblasti in 8. srečanje slovenskih pustnih likov in mask na Ptuju. Huma-nitarno-kulinarično-karnevalsko družabni dogodek Lions kluba Ptuj - Obarjada 2006. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. KINO Ptuj Petek, sobota in nedelja ob 18. uri Usodna prevara KOLOSEJ Maribor Petek, 24. februar, ob 13.20, 16.00, 18.40, 21.20 in 00.00 Siriana. Ob 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Velika družina, veliko smeha. Ob 14.15, 16.45, 19.10, 21.40 in 00.05 Casanova. Ob 13.00, 15.50, 18.45 in 21.30 Hoja po robu. Ob 16.50 in 19.20 Zadnji dnevi Sophie Scholl. Ob 13.30, 15.40, 17.50 in 20.00 Vesoljska avantura. Ob 12.40, 15.20, 18.00, 20.40 in 23.20 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 21.50 Usodna prevara. Ob 12.50, 15.00, 17.00 in 18.55 Mali pišček. Ob 20.50 Munchen. Ob 12.30 in 14.40 Prekletstvo Strahouhca. Sobota, 25. februar, ob 13.20, 16.00, 18.40, 21.20 in 00.00 Siriana. Ob 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Velika družina, veliko smeha. Ob 14.15, 16.45, 19.10, 21.40 in 00.05 Cacanova. Ob 13.00, 15.50, 18.45 in 21.30 Hoja po robu. Ob 16.50 in 19.20 Zadnji dnevi Sophie Scholl. Ob 13.30, 15.40, 17.50 in 20.00 Vesoljska avantura. Ob 12.40, 15.20, 18.00, 20.40 in 23.20 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 21.50 Usodna prevara. Ob 12.50, 15.00, 17.00 in 18.55 Mali pišček. Ob 20.50 Munchen. Ob 12.30 in 14.40 Prekletstvo Strahouhca. Nedelja, 26. februar, ob 13.20, 16.00, 18.40 in 21.20 Siriana. Ob 14.00, 16.10, 18.20 in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 14.15, 16.45, 19.10 in 21.40 Cacanova. Ob 13.00, 15.50, 18.45 in 21.30 Hoja po robu. Ob 16.50 in 19.20 Zadnji dnevi Sophie Scholl. Ob 13.30, 15.40, 17.50 in 20.00 Vesoljska avantura. Ob 12.40, 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.30, 16.40, 18.50 in 21.00 Šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 21.50 Usodna prevara. Ob 12.50, 15.00, 17.00 in 18.55 Mali pišček. Ob 20.50 Munchen. Ob 12.30 in 14.40 Prekletstvo Strahouhca. Ponedeljek, 27. februar, ob 16.00, 18.40 in 21.20 Siriana. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 16.45, 19.10 in 21.40 Cacanova. Ob 15.50, 18.45 in 21.30 Hoja po robu. Ob 16.50 in 19.20 Zadnji dnevi Sophie Scholl. Ob 15.40, 17.50 in 20.00 Vesoljska avantura. Ob 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 21.50 Usodna prevara. Ob 17.00 in 18.55 Mali pišček. Ob 20.50 Munchen 30 ŠtajerskiTEUHlK Poslovna in druga sporočila petek • 24. februarja 2006 Kopalnica iz Metailce Vbžek za kopalno kad grt, 2/1 1.550.- omarice toaletne od 7.560.- Kopalniška zavesa Preproga kopalniška 200X 180cm,200X 120cm 6QX10Qcm 1.190.- 2.990.- Kopalniške preprijge 2/1 od 2.990.- Kopafniški bbk CORDOVA art. 5206, 35 cm 59.900.- Ročna prtia s pomično konzob KIM, Cr, masažna - tri različne funkcije 2.790.- Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00 armature kopalniške enoročne - 5 let garancije od 5.990.- METALKA maviHA Rabljena vozila NA TIP LETNIK MESEC SAIVIO CLIO 1,2/3V FIDJI 1998 19.272 SIT CLIO 1,5/65 KM 5VDINAMIQUE 2004 30.168 SIT FORD 6ALAXY 1,9 TDI 2000 45.023 SIT KANGOO 1,5 dCi/80 2005 47.243 SIT KANGOO 1,5 dCi/80 2005 47.243 SIT MERCEDES 200 CDI 2002 66.921 SIT R LAGUNA GT 1,9 DCI 100 EXP. 2002 51.914 SIT SEAT CORDOBA VARIO 1,4 1999 20.374 SIT SEDANE DIN. LUX 2,0/16V 2004 60.946 SIT VOLSWAGEN POLO CLASSIC 1998 15.161 SIT VW POLO VARIANT 1,6 1998 22.205 SIT VW GOLF 1,6 HIGHLINE 1998 28.024 SIT Tovorna vozila R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.080 SIT R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.845 SIT R MASTER 2,5d MTR 1999 28.331 SIT ViSina meseinega obroka je izračunana na podlagi Icredita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 mesecev. RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Telinična kontrola po 2000 prevoženih kilometrili - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija [za določena vozila) Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@eniail.si www.avtonnilclavz.si ZNAMKA LETNIK CENA BARVA AUDI AB 1.9 TDI 1997 2.090.000 KDV. TURK. ZEL AUDI AB 1.9 TDI KARAV. 1999 2.B50.00D MODRA BMW 525 TDS 1997 1.88B.B00 MODRA CHHAYSLERPT CRUISER 2.D 2000 1.890.000 KDV. ČRNA FIATMAREA1.8Í1BV 199812. mesec 968.000 KDV. SIVA FBRDMDNDED 2,0 ID Dl KARAV. 2003 2.170.000 RDEČA FDRDMDNDED1.81EVUMUZ. 2001 1.980.000 KDV. ZLATA OPEL AGIIA 1.2 ENYDJ 2004/12 1.860.000 SREBRiy PEUGEOT 2DG 2.0 RDI BREAK 2002 1.990.000 KDV. MODRA RENAULT LAGUNA 1.8 UMUZ. 2004 3.090.000 KDV. RDEČA VOLVOS401.BÍ 1999 1.480.000 OELA VWGOLF 1,9 TBI KARAV. 1997 980.000 KDV. ZELEN VWG0LFIV1,gSDI 2001 1.990.000 SREBRN VW PASSAT 1,9 TDI KARAV. 1999 1.88B.B00 RDEČA VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. 2002 2.B90.000 KDV. MODRA Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ? Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23. r d.= www.smigoc.si SALON POHliTVA SPUHIJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanovo 1, Ptu| (ob Moribordd cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obrooisQQ odplocilo Znamka Letnik Gena FORD FOCUS WAGON 1,6 2002 2.080.000 KOV. ČRNA R MEGANE 1,6 COUPE PRIVILEGE LUX 2005 3.170.000 KOV. ČRNA HONDACIVIC l,4i 2001 1.990.000 KOV. SREBRNA RENAUIX THAUA 1,4 EXPRESSION 2002 1.150.000 RDEČA FIAT PUNTO 1,2 16VACTIV 2002 1.280.000 KOV. SREBRNA BMW 316 1999 2.390.000 KOV SREBRNA AUDIA41,9 TDI AVT. KARAV. 1999 2.090.000 TEMNO MODRA FIArMAREAl,6 l6VSX 1997 780.000 KOV SREBRNA SEAT LEON 1,5 SIGNO 2001 1.970.000 RDEČA FIArPUNT01,2SX 2001 1.150.000 RDEČA PEUGEOT 3061,6 BREAK 2001 1.590.000 KOV SV. MODRA CITROEN XSARA 1,41 COUPE 2000 1.330.000 KOVVÉNTA RENAUIX MEGANE SCENIC 1,9 RXE 2000 2.170.000 KOV SREBRNA FIAT BRAVA 1,616VSX 1995 595.000 BELA ROVER 216 SI avt 1999 1.080.000 KovmmA FORD FOCUS 1,616V 2003 2.180.000 KOV SREBRNA DAEWOO LANOS 1,5 SX 1997 650.000 KOV 7EI,ENA SEAT IBIZA 1,0 2000 1.190.000 KOV MODRA MERCEDES BENZ A160 1998 1.680.000 BELA NISSAN ALMERA 1,6 GX 1995 550.000 KOV ZLATOZEL. MERCEDES BENZ A160 1999 1.860.000 RDEČA VOiyOV70 2,0T4WD 1998 1.370.000 KOV ZEI,ENA VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMFORTLINE 2000 1.200.000 KOV SREBRNA GTTROENXSANTIA 1,816V 1998 1.060.000 BELA SEAT CORDOBA 1,4 KARAV. 2001 1.360.000 KOV SREBRNA BMW 3161 2001 2.940.000 KOV ČRNA OPEL ASTRA l,6iKARAV. 1998 1.030.000 BELA CITROEN XSANTIA 2,0 SX 1998 770.000 KOVVÈN[A VOLKSWAGEN GOLF 1,416VGENERACI[A 2000 1.680.000 KOV SREBRNA OPEL VECTRA 1,8 l6VCD 1997 1.080.000 KOV ZEI,ENA VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC 1997 870.000 MODRA FIAT MAREAWKKKKND 1,9 XD 1998 890.000 BELA Jože Voglar s.p. Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91,6SM: 041/ 226-204 ........... fïETpïANdl^SliSKI PRIHODNOSTViNGELSKIH KARTAH ^ PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ^^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Zlatko Sok, dr. dent. med v Gori{nici ODKUP DELNIC STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Trstenjakova 5 îr.'iîirKA:080 18 17 TRGOVINA. PROIZVODNJA. STORITVE. UVOZ in IZVOZ, d.o.o. vaceata32a ^^ e-poâta: teticenter@tehcenter.si spletna stran: www.tehoerrter.si 2250 PTUJ, Vbil Trgovina: +386(0)2 78 79 630 Csntrala:+386(0)2 78 79 610 Faks:+386(0)2 78 79 615 PE PROIZVODNJA, Mlinska 14a Tel.: +386(0)2 78 89 210 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsal( dan po dogovoru. Vse informacije po b. 0038549372-605 PRODAJA NEPREMIČNIN NA PTUJU Vabimo vse interesente k oddaji ponudbe za nakup sledečih nepremičnin: 1) K.O. Krčevina pri Ptuju, št. parcele 559/3,15,16, skupna povriina 4.450 m', od tega poslovni prostori 1.190 m' 2) K.O. Ruj, it. parcele 1897, skupna površina 4.956 m', od tega poslovno-proizvodni prostori 1 iSSO m' 3) K.O. Ruj, št. parcele 2747, poslovno-proizvodni prostori v skupni izmeri 2.550 m' 4) K.O. Nova vas pri Ruju, št. parcele 129/1, skupna površina 910 m', od tega poslovni objekt s skupno površino cca 400 m' Za dodatne informacije In najavo ogieda posameznih nepremičnin smo vam na voijo na tel. it 78 79 627 vsak delovni dan od 8.00 do 18.00, pisne ponudbe za takup pa prliakujemo ta naslovu TEHCENTER d.o.o., Vólkmerjeva 32 a, 2250 Ptuj, v zaprtih kuvertah s pripisom »razpis - nepremičnine«. Prejeta ponudbe niso zavezujoče za prodajalca. fiiMiMiiil-jiMiPll^iH CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. ercator PQdqD Ormoška cesta 30, Ptuj Sobota. 25. februar, ob 10 uri Pustne seme Hej, že veš kaj boš za pusta? Na pustno soboto ni v navadi hoditi naokrog brez pustnega kostuma. Pridi v našo ustvarjalnico in si izdelaj pravo pustno masko. Veselo bo! ^ Na zalogi preko 40 vozil. É s fÊhe/mOmnajboljH sosed Nasmehnite se pustu! Letos bo pustna zabava sladka tudi v Europarku. V soboto, 25. februarja 2006 ob 11. uri bomo gostili ansambel Harry-ja Potterja, ob 16. uri pa se boste zabavali ob pevskih in plesnih norčijah z Andrejo Stare. Na pustni torek, 18. februarja 2006 ob 17. uri pa bomo obudili pustno izročilo. Pekli bomo pustne krofe, vam predstavili tradicionalne slovenske pustne maske in nagradili najbolj slasten doma pečen pustni krof. Vi Ul Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov petek • 24. februarja 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 31 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski mNIK ZA PETKOVO IZDAJO DO fiBUlTKA ZJlflKAJ DO S. URE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne. Ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi o~mi, srce mo~no zaboli, ko tebe, draga žena, mami, babi, tašča, več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče Jožice Valentan IZ APAČ 165 Ob slovesu smo spoznali, da je imela množico prijateljev. Hvaležni smo vsem vam, ki ste jo vzpodbujali in spoštovali v življenju in tolažili v času njene bolezni, ki ji je še tako mladi ustavila dobro srce. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja Frančki Merkuš iz Sel, ki je našo drago ženo in mamico vedno vzpodbujala v dnevih njene bolezni. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici za besede slovesa in podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala tudi sodelavcem PP farme Trnovci. Žalujoči mož Ivan, sin Beno, hčerka Tanja z Danijem in vnuk Leon V trdem delu teklo tvoje je življenje, a lepšala sta ga pesem in veselje. Ljubezen svojo vedno si med nas delila, zdaj pri Bogu se boš spočila. SPOMIN žalosten je spomin na 21. februar 2004, ko se je od nas za vedno poslovila naša draga Terezija Maroh IZ ZABOVCEV 31 Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in se je spominjate z lepo mislijo. Hčerki Silva in Tilika z družinama ter sin Janez Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice w Slave Strafela IZ STURMOVCEV 11, VIDEM PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu in sodelavcem Perutnine Ptuj, DU Videm, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, patroma g. Emilu in g. Andreju za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči otroci z družinami Težko je pozabiti človeka, ki bil ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Ane Ceh, rojene Pignar 1923 - 2006 IZ HVALETINCEV 27 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Jančič za žalne storitve, g. duhovniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, govornikoma za poslovilne besede, g. Zorcu za opravljene molitve, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, Društvu upokojencev Vitomarci ter osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Vsem prisrčna hvala. Vsi njeni Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, ker nisi hotel živeti, umrl si za to, da bi nehal trpeti. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta Vladimirja Unuka IZ APAČ 254 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir. Posebna zahvala tudi vsem, ki so mu v času bolezni stali ob strani in mu lajšali bolečino. Žalujoči: vsi njegovi Vedno, ko prišel si med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si žarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda tako je hotela, a v naših srcih vedno lepa misel nate bo živela. ZAHVALA Ob spoznanju, da smo za vedno ostali brez našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, botra, brata, svaka in strica Janeza Janžekovica 22. 8. 1932 t 15. 2. 2006 IZ BUKOVCEV 75 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih neizmerne bolečine. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Tvoji najdražji NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo AEROBIKE www.aerobika.net Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCLNKAZA ^^yg^yfe/TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: 4 Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 RADIO TEDNK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AER^IKE íasR!?© aEEiaSi&â ií^ Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobilteT _^ TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA NALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 ime in priimek: Mojca Jeza Stogovci 16/d, 8383 Ptujska Gora Nagrajenka prejme nagrado po pošti. Ptuj • 46. kurentovanje Najbolj nori dnevi še pridejo Ptujsko kurentovanje se počasi preveša v drugo polovico. Bliža pa se tudi vrhunec pustnega dogajanja. Še najbolj veselo bo na Ptujskem ta konec tedna, ko bodo pustne veselice pripravili v številnih krajih, ponekod so že glede na tradicijo zadnjih let postavili tudi pustne šotore. Na Ptuju so letos za poživitev mestnega pustnega dogajanja postavili kar dva, ki jima obiskovalcev ne manjka. Pester glasbeno-animacijski in zabavni program poteka v karnevalski dvorani na tržnici, nastopi kurentov in etnografskih skupin pa vsak večer med 18. in 19. uro polnijo Mestni trg in tamkajšnji šotor. Za sobotno otroško in mladinsko karnevalsko povorko je vse pripravljeno. Nekaj sto našemljenih mladih v lične pustne kostume, ki jih je pod mentorstvom Sanje Ve-ličkovič zašilo šest šivilj v okviru projekta javnih del, bo krenilo v povorki ob enajsti uri z Minoritskega trga pro- ti Krempljevi, na Mestni trg, po Miklošičevi, pri tržnici zavilo na Slomškovo, Slovenski trg in se po Murkovi spustilo ponovno na Mestni trg, od tam pa v karnevalsko dvorano na krof in čaj. Zvečer bo karnevalski dvorani osrednji pustni ples z ansamblom Štajerskih 7 in Nušo Derendo. Že po tradi- Tematski večer je v sredo vabil na zabavo vse cigane po srcu in duši. Drzni kurenti se ob vseh opravilih, ki jih imajo, znajo tudi zabavati. Napoved vremena za Slovenijo Matija (24.) led razbija, a ni, pa ga naredi. Foto: Črtomir Goznik Glasbeni program je letos v rokah slovenskih glasbenikov. Foto: Črtomir Goznik Sestavni del letošnjega programa v karnevalski dvorani je tudi animacijski program. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Danes bo oblačno s padavinami, ki bodo izrazitejše v vzhodnih in južnih krajih. Po nižinah bo večinoma snežilo. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo močna burja. Tudi v notranjosti države bo pihal okrepljen severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, na Primorskem do 6, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C. V soboto bo na Primorskem večinoma suho vreme, drugod bodo občasno še manjše padavine, po nižinah predvsem sneg. Veter bo slabel. V nedeljo bo pretežno oblačno in večinoma suho. ciji bodo tudi med maskirane udeležence sobotnega pustnega plesa razdelili sedem lepih nagrad. Nagradni fond letošnjega kurento-vanja je debel več kot 1,8 milijona tolarjev. Posebna komisija bo med deset najboljših skupin nedeljske karnevalske povorke razdelila 1,2 milijona tolarjev. Nagradili pa bodo tudi najlepši maskirani par letošnjega kurentovanja, izbrali ga bodo na zadnjem pustnem plesu v okviru letošnjega kurentovanja, ki bo v torek, 28. februarja, v karnevalski dvorani. Na osrednji nedeljski pustni povorki naj bi nastopilo okrog 2500 mask, če bo vreme lepo. Ob domačih folklornih in pustnih skupinah bodo nastopile tudi skupine iz Avstrije, Makedonije, Črne gore, Bolgarije in Hrvaške. Gledalcev pa naj bi bilo več kot 50 tisoč. Častni pokrovitelj letošnjega ku-rentovanja je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. V Mestni hiši bodo v nedeljo opoldne sprejeli predstavnike desetih tujih delegacij, prevladovale bodo delega- cije partnerskih in pobratenih mest. Nedeljsko povorko pa si bodo ogledale tudi nekatere slovenske misice Sanja Grohar, Tina Zajc, Živa Vadnov in Tatjana Caf. V LTO Ptuj zagotavljajo, da bo na ptujskih ulicah in trgih v nedeljo še dolgo živahno, vabile naj bi stojnice s hrano in pijačo ter glasbeniki. MG Zanimivosti Novinar v opankah v srbsko skupščino Beograd (STA/Tanjug) - Novinar časnika Danas Ivan Radak je prišel v srbsko skupščino v srbski narodni noši s šajkačo na glavi in opankami na nogah. Kolegom v skupščini je povedal, da z varnostniki v parlamentu ni imel težav zaradi novega pravilnika o oblačenju, ki je nedavno stopil v veljavo. Kot je dejal, je za predstavnike medijev pravilnik prestrog, saj imajo srbski novinarji skromne dohodke. Novinar časnika Danas je pojasnil, da se je želel prepričati, ali mu bo uspelo priti "skozi" v narodni noši, saj je pravilnik ne prepoveduje, kot na primer športne copate ali kavboj-ke. Nošo si je izposodil, in kot je dejal, ga je stala manj od oblačil, ki bi jih moral kupiti v skladu z novimi pravili. Pravila predpisujejo čevlje in elegantne hlače. Varnostniki več novinarjem že niso dovolili vstopa v skupščino, ker so bili v športnih copatih. Vstopa niso dovolili niti novinarju v čevljih, ki so bili podobni športnim copatom. Mick Jagger obiskal svojega brazilskega sina Sao Paulo (STA/AFP) - Prvi mož slavne britanske rock skupine The Rolling Stones, 62-letni Mick Jagger je v šoli v Sao Paulu obiskal svojega sina, ki živi v Braziliji. Do srečanja je prišlo dva dni po veličastnem koncertu, ki so ga veterani rocka brezplačno priredili za več kot milijon oboževalcev na znameniti plaži Copacabana v Riu de Janeiru. Mati Jaggerjevega najmlajšega otroka, šestletnega Lucasa, je bivša brazilska manekenka Luciana Gimenez, ki dela kot televizijska voditeljica. Mali Lucas obiskuje britansko šolo v eni od najpre-stižnejših četrti Sao Paula. Obisk legende rock & rolla je pred poslopje šole privabil veliko število oboževalcev in fotoreporterjev. Malega Lucasa je vsa ta gneča močno prestrašila, zatekel se je v naročje matere in zajokal. Jagger se je nato odpravil v Argentino in se pridružil kolegom, Keithu Richardsu, Ronniju Woodu in Charliju Wattsu, kjer so v Buenos Airesu pred več kot 120.000 ljudi priredili še dva koncerta v okviru svetovne turneje A Bigger Bang. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKÎ, GARAŽNA VRATA PTUJ Bliljlllltlluitf. Štuki 26a ||SmerG«j»M> Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 STE BILI POŠKODOVANI v prometni y nezgodi? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 PTUJ, Vodnikova 2 BRE TEL. i "miíAfKWit Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela ^graCENTER TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.0.0. 2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a Trgovina:+386 (0)2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615 PE PROIZVODNJA Mlinska 14a Tel.:+ 386 (0)2 78 89 210 tehcertter@teiicertter.si spietna stran: www.teiicenter.si PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME ^ . Jeklene konstrukcije In industrijske armature • Oprema, sistemi In deii za avtomobilsko Industrijo • Oprema, sistemi in deii za aluminijsko industrijo • Oprema in deii za železarne • izdelava orodij in priprav • izdelava zobnikov in reduktorjev • izdelava valjev in gredi • izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov TRGOVINA • Črna in bar/na metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material In okovje • Ležaji • Verige in bremenske vni