Mišino in upraaništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek
popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Telefon št. llS.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 41.	Maribor, dne 5. aprila 1909.
naročnina listo:
Celo leto...................r2	K
Pol leta . . . * .	,	6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno..................... i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Letnik I.
Maš škod. v Ptuju.
Ptuj, 4, aprila.
S.	K. Z. je lahko ponosna na svoje zaupnike in disciplino, ki vlada med njimi. Brez vsake agitacije, edino le na pismeno vabile, ste je zbralo 220 vrlih mož na današnjem zaupnem shodu.
Shod je otvoril podpredsednik S. K. Z., gosp, Mlakar, ki je pozdravil navzpöe in povdarjal, da moramo danes pokazati, da smo edini v dejanju in mišljenju, da smo konsekventni. Danes si moramo iz svoje srede izbrati može, ki so vredni našega zaupanja in ki bodo res znali zastopati v deželnem zboru kmdpke koristi. Nato je podal besedo drž. poslancu dr. Korošcu.
Dr. Korošec, burno < pozdravljen, je izvajal sledeče misli: Mi stojimo v resnih časih. Hud boj nas čaka, a tega nismo mi krivi. Mi nismo razbili sloge. Prvi, ki so prinesli razdor med štajerske Slovence, so bili Celjani, ko so ustanovili Narodno stranko. — Mi smo takrat vabili vsakega, kjdor je v resnici slovenski, katoliški in kmečki. Mnogo se jih je odzvalo našemu vabilu in ustvarili smo mogočno stranko. Če je program naših nasprotnikov drugačen kot naš naj povedo, kje smo mi na krivem potu. Tega ne vedo povedati. Mi smo globokega uverjenja, da je naš program edino pravi, da hodimo po pravih potih. Mi smo bili pred letom in dnevom složni, volili smo moža, o katerem smo mislili, da bo ostal zvest programu, na katerega je kandidiral, a smo se varali. Če grenko sedaj v boj, mi ne rečemo, da je ta ali ona oseba, proti kateri se bo|ujemt>, slaba, mi rečemo, ona ni v naši hiši, ona je v hiši, kjer so ljudje, ki imajo druga načela, V našo hišo ni bil nikomur zabranjen vstqjp. Oni so iz drugih vzrokov, ustanovili svojo stranko.
Ni vjeselo iti v tako hud boj. 'A mi smo mlada stranka in vsak začetek je težajkj. Marjsikaj neprijetnega bo treba okusiti, toda če so ljudje navdušeni in zvesti, je zmajga gotova. Treba je pokazati močno in pogumno srce. Mi vztrajamo in gotovo bomo zmaga-
li.	(Burno odobravanje.)
G. Brenčič ml. povdarja, da so liberalci sami priznali, da so S. K. Z. premalo mamdatov pomudili. Prej so več zahtevali, sedaj popuščajo. To ni nikaka disciplina. Zjajto mi nismjp zakrivili bofp, ki nas Čaka. Seveda, liberalci in „združeni 'Slovenci“ bi sedaj radi slogo, da bi si lahko meni nič, tebi nič razdelili mandate. A to ne s\re. Ne bo(do si jih delili, ampak kandidate bedo postavili tisti, ki edini imajo pravico do tega. In to ste vi. Izberite si tedaj iz svo-
PODLISTEK»
Marušnik.
Marušnikov gospodar je bil bogat mož; trgoval je z lesom ravno v onih letih, ko je bila lesna trgovina najbolj živahna.
Imel pa je Marušnik zelo nelepo napako; bil je velik skopuh, tako da se celo oženiti ni hotel, boječ se, da bi preveč denarja ne potreboval za svojo družino. Eden ima zmiraj manj potreb, kakor njih petero ali desetero; tako je vselej modroval, ako ga je kdo opomnil, da bi bilo zanj dobro, ko bi se oženil, ker bi za svoje veliko gospodarstvo potreboval umne gospodinje.
Marušnik je torej ostal samec; ni čuda, da on otrok ni mogel videti. Ti so seveda mnogokrat dohajali na njegov vrt, ker jim je posebno vabljivo dišalo okusno sadje na Marušnikovem vrtu.
Koliko jeze je imel s temi poredneži Marušnik; in najhuje je bilo to, da mu vsa jeza ni nič pomagala, ker so bile noge vaških otrok’ vedno urnejše nego Marušnikove, zato je njemu ostala vedno le jeza, otrokom pa jvabelka ali hruške.
S sosedi seveda se naš prijatelj ni razumel; mejniki mu niso nikjer stali na pravem mestu, kosilo ali oralo se mu je vedno v sosedov travnik ali na njivo.
Vzlasti pa so morali radi njega mnogo trpeti gostaČi po njegovih kočah; ti so imeli sicer stanovanje brezplačno, a so je morali dva- ali trikrat, zaslužiti z trdim delom pri Marušniku, ker družine v Jiiši ni maral.
je srede može, do katerih imate zaupanje, o katerih ste prepričajni, c^a bodo v resnici ftelali zft, vas in tudi zvesti ostali S. K. Z. Jtpz bi predlagal dva moža in sicer enega iz ptujskega, drugega pa iz or-možkega okraja. Mislim namreč g. župnika Ozmeca in pa g. župana Antona Meška iz Lahonc. (Splošno odobravanje.)
Predsednik da na glasovanje in obe kandidaturi ste bili soglasno in z velikanskim navdušenjem sprejeti. Na poziv, da naj dvigne roko, kdor je proti, se ni dvignila nobena roka.
Gospod župnik Ozmec, kakor tudi gospod Meško se zahvalita za zaupanje in izjavita, cia sprejmeta kandidaturo, kar je povzročilo splošno navduše nje. Nato sta kandidata drug za drugim razvila svoj program, katerega so navzoči zaupniki burno odobravali.
Govoril je Še gospod Perše, ki je povdarjal, da „Stajerčeva“ stranka ni kmečka stranka. Ptujski gospodje so kmetu dobri samo ob volitvah, drugače so pa proti nam. Zapirali so nas in pobijali. Zato je grdo za vsakega kmeta, če bere „Štajerca“; mi imamo dovolj naših časnikov v Mariboru. Se grše bi pa bilo za kmeta, če bi sedaj pri volitvah volil Stajerči-jance. Tega ne sme nihče storiti. 13. september naj bo ob volitvah vsakemu v spominu. Mi moramo in tudi bomo volili samo dobre in katoliške može, kakor sta danes proglašena gospoda kandidata. KBurno odobravanje.)
Konečno so zaupniki soglasno izrekli željo, da bi v splošni kuriji kandidiral dr. Korošec, nakar je bil shod s trikratnim živio-klicem na presv. cesarja zaključen.
Shod Nar« stranke v Celju«
Kar se je nedavno v Srbiji dogodilo, to smo doživeli dne 4. aprila na shodu Narodne stranke v Celju. Sirokoustili so na velikanskih plakatih v Celju o neki vojski. A bil je jako klaveren shod za Narodno stranko. Izmed navzočih/ je bila kaka četrtina kmetov, drugi učitelji in 'advokatski uradniki. Toda ko so uradniki opazili, da so ravno med kmeti mnogi pristaši Kmečke zveze, so jim zabranili udeležbo.
Dr. Kukovec je rekel, da je shod sicer (!) javen, a le za pristaše Narodne stranke. S. K. Z. je dosegla torej velik uspeh; strankarji so se jih tako splašili, da jim je zaleglo za’ celi shod. Ugibali so sem in tje o kandidatih. A Roblek, Roš in Ježovnib so vsako kandidaturo naravnost odklonili. Ostal jim
Kuhal pa vendar Marušnik ni sam; imel je pri sebi staro žensko, o kateri so pravili, da bi bila tudi že v svoji mladosti prav dobra kot strašilo v prosu za vrabce; starost ji seveda tudi ni prizanašala s svojimi udarci in tako je bila Marušnikova gospodinja, stara Urša, res prava nepogleda.
Imela je poleg tega še grdo navado, da se je rada krepčala s požirki žganja in sicer večkrat na dan, ter da je tudi nosljala tobak, ki ga je imela vedno pri sebi v kakem papirju zavitega. Skrivnostna kapljica ji je dajala moč, da je prestajala vse sitnosti gospodarjeve.
Rada ga ni imela, vendar vzeti bi se ga ne branila, ker bi bila vsaj z vsem oskrbljena.
Marušnik seveda na vse to ni mislil, kajti kaj hoče z žensko, ki nima nič premoženja. Samo zaradi tega je trpel staro Uršo pri sebi, ker je moral imeti človeka v hiši.
Stavila je tudi kaj rada v loterijo in celo neko srečko je imela ter je vedno pričakovala, da bo prvi — glavni dobitek — gotovo zadela njena lepa številka 77.343.
Najbrže se je seznanila s srečkami pri Marušniku, ki se je nanje posebno dobro razumel in ž njimi, kakor so ljudje pravili, tudi obogatel, /Imel in prebiral je celo poseben časnik, ki je donašal najvažnejše novice o izžrebanih in zadetih srečkah.
Dobro si je zapomnil tudi številko srečke, katero je kupila njegova dekla.
Bilo je nekega jutra, ko je Marušnik sedel za mizo; zelo vesel bil je videti, držal je v rokah časnik in pregledoval po navadi izžrebane številke.
Bere dolgo časa, kar naenkrat vsklikne:
je še Rebek. A tudi ta je rekel, da noče tretjikrat propasti proti kandidatu Kmečke zveze.
A dr. Kukovec ga je tolažil, rekoč: S. K. Z. v: trgih ne sme postaviti svojega kandidata. K. Z. so naj briga za kmete, med nas inteligenco se naj ne meša.“
Dr. Božič pa se vendar hoče mešati med kmete tn Mravljak ga je kandidiral za slovenjgraško-šo. štanjski kmečki mandat, dr. Kukovec je kandidat za slovenske trge, dr. Sernece za splošno kurijo v mestih. In tako so si mislili razdeliti mandate.
A Lešničar jim je vendar rekel, da to ne gre, ker iz nekaterih krajev ni udeležencev. Iz Slovenska Bistrice in konjiškega okraja n. pr. ■ nobeden drug, kot poslanec Pišek, ki je prišel med zborovanjem, še tega so izključili, ker po Kukovčevem paragrafu shod zanj ni bil javen.
Sklenili so tedaj po govorancah dr. Karba, dr,: Gorišeka in nekaterih učiteljev, naj se priredijo na Velikonočni pondeljek shodi, a ti naj bodo zaupni, da nas ne preplašijo pristaši Kmečke zveze.
Shod se je začel namesto ob napovedani 11. uri, ob %12 in končal ob %3. uri.
Med zborovanjem je veliko udeležencev odšlo, ali radi gladu, ali radi dolgočasnosti, se ne ve. Toliko se še ve, da so po 3. uri učitelji sami imeli zborovanje. Da se tudi tam ni godilo dobro „zagrizenim katoličanom“, kakor jih je dr. Kukovec imenoval, je gotovo. Sicer pa se jim druga nesreča ni zgodila.
Plojevci v Ormožu.
Zvesto so zborovali z liberalci sedaj popolnoma „zjedinjeni Slovenci“ v Ormožu. Vseh zborovalcev ni bilo črez 40, ako prištejemo tudi vse stražnike ob vratih. Večinoma so bili liberalni učitelji in pa or-možka liberalna kolonija, ki glede volilnih okrajev, na katere se obrača hrepeneče Plojevo srce, nimajo besedice govoriti. Uskok Zemljič je prignal enega kmeta seboj, Plohl tudi enega, drugi kmetjei so bili ali na zaupnem shodu Kmečke zveze v Ptuju ali pa so se ognili zborovanja uskokov.
Govorniki so bili dr. Ploj, Zemljič in dr« Rosina in so držali svoje stare govore, koje so se jih naučili za tokratne volitve.
Proti liberalcem Plojevci ne bodo postavili kandidatov, a liberalci so jim obljubili, da tudi oni ne bodo proti Plojevcem nastopali. V ptujskem okraju bo vsled tega samo en Plojevec kandidiral, eno mesto se prepusti liberalcem. Učitelji so razglasili kandidatom dr. Ploja.
Tudi Zemljiča bi radi proglasili kandidatom,
„Za božjo voljo! Ali je mogoče? Ali prav vidim? Številka 77.343 in zraven dobitek petdeset tisoč goldinarjev! — Tedaj dobi naša Urša petdeset tisoč!| Toliko tisoč, to je že nekaj. — Tedaj pa je položil Časnik na stran,, ter jel premišljevati. Vedno bolj se jo v njegovem srcu vnemala ljubezen po — denarju — Kaj ko bi jo človek vzel? Prikupna sicer ni, a tisočaki so lepi in pa: Urša bo umrla, denarji pa ostanejo! “
Take misli še dolgo rojijo Marušniku po glavi.' Poslednjič skrije časnik in pokliče svojo gospodinjo V hišo:.
„Kaj bo spet, Marušnik? Jaz nimam časa; le hitro naročite, kar imate“, reži Urša.
„Oj, draga Uršiča“, pričel je Marušnik in spet obstal./ videlo se mu je, da hoče proti svoji navadi danes posebno prijazen biti* „nekaj mi je ravno sedaj padlo v glavo.“
„No, kaj pa neki posebnega?“ jela je začudeno povpraševati postrežnica z večjim zanimanjem, ker se ji je posebno čudna zdela Marušnikova nenavadna prijaznost.
„Veš, Uršiča, mislil sem m sicer na tebe sem mislil.“
„Mi hočete pa že zopet fra] odščipniti pri mojih računih za gospodinstvo. To vam pa povem, da ceneje jaz ne morem shajati. Skoda, da ste tako bogati, pa tako skopi.“
„Urša cfraga, ti me ne razumeš. Nikar se ne prenagli Ir Mislil sem na-te in te poklical, dai bi se ti po tolikih letih vendar enkrat pokazal hvaležnega, ker mi tako varčno in skrbljivo gospodinjiš v moji hiši. Ponudim ti plačilo, katerega gotovo še nisi pričakovala).“	Konec prih.
pa so se vendar obotavljali, ker je imel le enega pristaša iz celega volilnega okraja seboj. Pri takih razmerah bi se vendar ne mogli sklicevati na „ljudsko voljo.“
Pribijemo, da so liberalni učitelji in ne kmetje postavili „zjedinjenega“ Ploja za kandidata. Naj ga oni tudi volijo. Kmetje bodo volili Meška in Ozmeca I
Srbija.
\ Senzacionelna vest.
Sarajevski „Hrvatski Dnevnik“ poroča:	Umi-
rovljeni belgrajski župnik, velečastni gospod Str., je bil ono noč, ko so častniki v Belgradu umorili Aleksandra in Drago, in razmesarili, onečastili in vrgli skozi okno, v Zemunu. Kar ga prebudi trkanje na vrata. Župnik odpre in v sobo stopi nek gospod, ki je razburjeno prosil, naj ga prenoči. Župnik ni hotel tega storiti, ker neznanec ni hotel povedati, kdo je. Ob priliki kronanja kralja Petra pa je župnik Str. v kralju spoznal tujca, katerega one noči ni hotel sprejeti k sebi! —
Ce je to res, potem bi bilo dokazano, da je bil kralj Peter v oni strašni noči v. Belgradu, kar veliko pomeni.
Dinastijsko vprašanje.
V srbskih politiških krogih zelo razpravljajo o vprašanju srbske vladarske rodbine. Peticija v No-vakovičevi vladi, ki sta jo podpisala 102 poslanca, je imela namen, povedati, da žele poslanci, naj sedanja vlada reši vprašanje o dinastiji.
Skupština.
Podpredsednik skupštine Stojkovič je naznanil, da je predsedstvo skupštine izročilo vladi peticijo, podpisano od 72 poslancev, naj se premesti rezidenca iz Belgrada v notranjost dežele, najbolje v Niš. Skupština je bila nato, ko so bile rešene vse vloge, radi velikonočnih praznikov odgodena do 15. aprila.
Izjava Velimiroviča.
Bivši ministrski predsednik Velimirovič se je izrazil z ozirom na vesti o dinastijskem vprašanju in uporu v armadi, da so popolnoma neosnovane. Rekel je: Mi tukaj o vsem tem ničesar ne vemo. To so srbske afere,, katere mi s začudenjem beremo v inozemskih listih. Na vprašanje, če je to resnično, lahko z vso gotovostjo odgovorim, da ni resnično. Ce posamezni častniki mogoče niso zadovoljni z izidom bosanskega vprašanja, to še ne pomeni, da bi nastal upor v armadi. Dežela je mirna. Mi zasledujemo le cilje mirnega razvoja.
Veleizdaj niški proces.
Na vrsto je prišel obtoženi Simo Živkovič star., mesar in gostilničar. Obtoženec je stric prejšnjega ■obtoženca. Predsedjnik ga je opozoril na to; da mora tudi pripoznati, ako je bil zaveden, ali ako ima kaj in kogar si bodi ovaditi. Obtoženec, je odločno izjavil, da ni bil zaveden, niti nima nikoga in ničesar priznati in izdati, ker je povsem nedolžen, , Na vprašanje, če je kaj v sorodu s srbskim vojnim ministrom Živkovičem, je izjavil:	„Ce bi bil njegov, sorodnik,
i>i ne sedel tukaj.“ (Splošna veselost.)
Nato je bil zaslišan kot 27. obtoženec upokojeni gozdar Jurij Gjurič. |Obtoženi je bolan, jetičen človek. 'Izjavil je, da se ni nikdar bavil s politiko, Še manj pa se udeleževal kake revolucionarne propagande. O njem trdi namreč obtožnica, da on za Časa velikosrbskega gibanja ni bil v Dvoru; ker je bil pa z Valerijanom Pribičevičem in Bekičem jako intimen in je takoj po svojem prihodu v Dvor vstopil :,v srbsko samostalno stranko, je na sumu veleizdaje.
Dalje pravi obtožnica, da je on v, preiskavi priznal, da je videl po hišah mnogo slik kralja Petra. To pa ni res. Pač pa je priznal, da je videl take slike, a ne po hišah, ampak v koledarjih in knjigah. (Veselost med obtoženci.) Po največ so bili to nemški koledarji.
Predsednik: „Pred vašo propagando ljudstvo ni bilo tako!
Obtoženec: | „Kaj se pravi ,ta — tak«? Mogoče da niso Srbi? Kaj naj bi bili potem?“
Predsednik:	„Vi imate 'le odgovarjati, ne pa
vpraševati."
Obtoženec je potem energično zahteval, naj se mu že enkrat pove: kaj, kje, komu in tedaj je komu storil ali govoril. Sedem mesecev je že v ječi. Družina njegova je doma zapuščena in vedno se mu pravi le, da,: se govori, se čuje, se je opažalo, ljudstvo govori itd. In pri tem vedenju državnega pravdnika in obtožnice se za njega predlaga celo vislice.
Predsednik nervozno: „Že zopet te vislice. Cernu govorite o vislicah?“
Obtoženec: „Ker so se za mene predlagale.“
O Nastiču in njegovih izpovedbah je obtoženec -odrekal vsak odgovor, dokler se ne bo Nastič zaslišal. Votant Kušt je vprašal Gjuriča, zakaj je bil umirovljen. Obtoženec odgovarja na to, da radi popolne pljučne tuberkuloze, (Veliko gibanje po dvorani.)
Pričelo se je nato z zasliševanjem učitelja Ata-nazija Oblakoviča. Ker je obtoženi med drugim tudi rekel, da so se člani preiskovalne komisije mudili v Crkvenem boku preoblečeni kot agentje, ter širili vest, da Srbi konspirirajo z srbsko vlado, ga je sodišče obsodilo na 24urno temnico s postom.
Raznoterosti.
finančno konceptno uradništvo pod graškim ravnateljstvom. Razmere med tem uradništvom so postale že nesnosne. Posrečilo se je docela ponemčiti ta urad. Izmed 120 ali še več konceptnih uradnikov je edini Slovenec, to je gospod dr. Povalej. In še tega so hoteli izgrizti nemškutarji in Nemci, dn lepo sta jim pomagala Še poleg „Marburger Zeitung“ celjska lista „Narodni Dnevnik“ in „Narodni Dist.“1 Pred desetletjem je bilo samo v Mariboru 7 ali 8 slovenskih uradnikov. .Te so potisnili vse na Kranjsko. Zdaj so pa pred kratkem ustanovili nemški uradniki stanov-, sko društvo, katero vodi neki graški svetnik. Odbor tega društva je sklenil, da ne sprejme v društvo g. dr. Povaleja, seveda ker je Slovenec. iPred dobrim tednom so imeli v Gradcu zborovanje, kjer so sklepali, da bodo na vso moč delovali v organizaciji, da ne vstopi ,v graško finančno direkcijo niti eden Slovenec in napeli vse moči, da ne bi kdo prišel izmed slovenskih uradnikov iz Kranjskega na Štajersko. Vlada tako početje vsenemških uradnikov pripušča, in ne uvažuje nujne potrebe slovenskega uradništva pri financi. 'Marsikatere zadeve; se ravno pri tem uradu zavlačujejo mesece in mesece, ker jih ne rešujejo uradniki radi nezmožnosti slovenskega jezika. Slovenske stranke edine lahko zaprečijo te nakane nemškega uradništva/, s tein, da: vlagajo pri financi izključno slovenske prošnje in vloge in se vedno pritožujejo na merodajnem mestu, če se ne reši vloga pravočasno. Mi radi sprejmemo vse take pritožbe od vsake stranke: skrbeli bodemo, da bodo sprejete na primernem mestu. Pri tem uradu je treba začeti dosledno pometati!
Obrekovanje in laž;1 „Narodnega Dnevnika.“ Ni številke „Narodnega Dnevnika“, v kateri bi se ne lagali pristaši Narodne stranke o raznih članih K. Z. V petkovi Številki zopet lažejo- svojim bralcem, da je profesor dr. Verstovšek najstrastnejše hujskal proti kompromisu. O tej zadevi ni izmed merodajnih krogov Slovenske kmečke zveze niti eden izrazil svojega mnenja, da bi ne vplivali na zaupne shode; hujskarijo dr. VerstovŠeka proti kompromisu pa so uredniki „N. D.“ na zlobni način izvili iz trte, samo da ga zopet blatijo. ',Sram jih bodi takega početja! Javnost dobro ve, zlasti pa tisti, ki so se udeležili obeh zaupnih shodov, da dr. Verstovšek ni bil nit?, na enem shodu, na katerih se je reševalo kompromisno vprašanje. Nam je pa tudi znano, da ni nikdar v osebnem občevanju hujskal proti kompromisu, ker se je strogo ravnal po načelu, da se pripusti rešitev te zadeve popolnoma zaupnikom. Torej pridite na dan z dokazi za svoje trditve! Kedaj je hujskal gfc Verstovšek' najitrastnejše proti kompromisu ? Lagati je lahko in obrekovati; upamo pač, da bodo rodoljubi kmalu uvideli, da je poniževalno za nje, če bi jih še nadalje ifadlegoval „N. D.“ z lažmi in neresnicami. Trdilno tudi, da je poniževalno za vse spodnještajerske Slovence, da si lastita politično vodstvo slovenskega ljudstva človeka kakor sta Špindler in Lešničar. Tolaži nas le Še, da nimata toliko privržencev.
Di*. Hrašovec ne namerava, kakor poroča „N. D.“, več kandidirati v deželni zbor. Kot vzrok navaja „Narodni Dnevnik“, da se mu jej „gotovo za-gnjusil surov in nepošteni boj, katerega bi uprizorili klerikalci proti njemu za kakšnega — Terglava.“ Mi k temu zabeležimo edino-le dejstvo, da je treba po celem svetu brezuspešno iskati bolj surovega in nepoštenega boja, kakor ga vprizarja liberalna Narodna stranka. Dr. Hrašovec si je pač mislil, da je mnogo boljše, če odstopi pred volitvami prostovoljno, kakor pa da bi pri volitvah propal.
Nov slovenski list v Ameriki. tV Nevjorku je pričel izhajati nov slovenski list, nabožne vsebine. Namenjen je v prvi vrsti za slovenske izseljence, ki so raztreseni po Zjedinjenih državah. List izhaja pod imenom „rAve Marija" in Je ob' enem tudi glasilo družbe sv. Rafaela. V posebnem oddelku se bo poročalo o delovanju in napredovanju družbe med ameriškimi Slovenci, o njenih trudih in pridobitvah, o delavskih razmerah, o izseljeniškem gibanju in sploh o vsem, kar spada v delokrog 'družbe. List bo tudi v zvezi z „Bogoljubom“ v Ljubljani.
Javen shod je imela Narodna stranka zadnjo nedeljo v Celju. Vsled tega so se ga nameravali udeležiti tudi slovenski kmetje, da si liberalno politiko pogledajo pri vrelcu. Toda generali so se zbali pre-sojevanja svojih besed in dejanj od strani slovenskih kmetov in so jih izgnali. Tako so kmetje lahko spoznali, da se liberalnim voditeljem ljubi le takrat, kadar rabijo njihove glasove, ne pa kadar postavljajo kandidate, t V tem slučaju je liberalna gospoda naj-rajša sama med šeboj.
Potapljajoča ladlja. Globoko v srce je moral segati liberalnim generalom), prizor, kako so se na glavnem zboru Narodne stranke možje, ki so dosedaj žrtvovali za katastrofalno liberalno politiko, odrekali nadaljnemu sodelovanju pri stranki. Roblek se i je branil, Ježovnik je bolehal, Rebek je postal sentimentalen. ' Videlo se je lahko, da v stranki vlada potrtost in zavest bližajoče se smrti. -Se en obupen boj pri teh volitvah, par izdihljajev in potem gremo na pogreb Narodne stranke in vseh njenih listov.
„Med Inteligenco se baje ne sme mešati kmečka zveza“, r^kel je dne 4, t. m. g. 3it, Rukovec v Celju ter nam prepovedal postaviti za slovenske tr-
ge svojega kandidaita. fžal, da smo mi neubogljivi otroci in da bomo vkljub temu vendar postavili svojega kandidata, in inteligenca v naših trgih bo volila njega, ne pa dr. Kukovca, ker jo veže z našim kmečkim ljudstvom sto in sto vezij, katerih ne mara pretrgati na ljubo propadajoči stranki pod nesrečnim vodstvom odvetniškega koncipijenta dr, Kukovca.
Vse čaka. Da še Kmečka zveza ni postavila svojih kandidatov, dela vQliiko prejgla(Vico> oljema liberalnima strankama. .Svoje korake znata uravnati samo talfrat, ako.je že Kmečka zveza prlej pokazala, kamor pelje njena pot. Potem namreč ni treba mnogo misliti, sklene se le, kar je odločno nasprotno nasproti stališču Kmečke zveze. Ta nesamostojnost, popolna neproduktivnost v nasprotnih vrstah kaže, da nobena teh strank ne more biti poklicana, biti voditeljica slovenskega ljudstva.
Osebne vesti. V Rim sta se odpeljala z dunajskimi romarji te dni čč. gg. profesor J. B. Vreže iz Maribora in Alojzij Cižek, mestni župnik iz Slovenj-gradoa. Jutri, dne 6, t. m. bosta sprejeta pri sv* očetu.
Štajersko.
Sv. Magdalena. Mesca marca so se Irije vrnili v sv. kat. cerkev; bilo je 5o mrličev; 43 rojencev; ena poroka.
Maribor, dne 2. aprila t. 1. je hotel 17 letni Janez Bratušek, pekovski učenec pri Francetu Vavpotiču v Maribora zakuriti peč. Ker se pa drva niso hotele vžgati, jih je polil s petrolejem, a pri tem je zadobil Bratušek opekline po celi glavi in levi roki tako, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Od g. učitelja Šaca smo prejeli: Glede na inserat v „Straži“ štv. 40 in 39 se slavno uredništvo naprosi v smisla § 19 tisk. zak. v prihodnji številki sprejeti nastopni popravek: Ni res, da bi bil jaz kedaj škodoželjno o „kmečki hranilnici in posojilnici v Sv. Lovrencu nad Mariborom“ govoril z namenom, njej škodovati ali sploh ljudstvo od nje odvračati!
Društvo za varstvo otrok ima svoj občni zbor v četrtek dne 22. t, m. dopoldne ob 10. uri na okrajni sodniji v Brežicah, soba štev. 11. (Volif se bo nov, odbor. Poživljamo celo razumništvo breškega sodnega okraja, da se polnoštevilno udeleži tega zborovanja. Skandal je, da v društvu sedaj le Brežičani gospodarijo; otmimo našo slovensko deco. Kdor Še ni član, more Še pristopiti pred občnim zborovanjem. Naj se vsakdo pismeno prijavi sodišču (nekolekovano), ali pa naj vsaj na dan občnega zbora pristopi.
Zaupni shod Slovenske kmečke zveze se vrši v torek dne 13. t. m. dopoldne ob 5411. uri v Brežicah, Narodni dom. Zaupnike breškega političnega okraja prosimo, da pridejo polnoštevilno.
Koroško.
St. Vid. KovaČniea v Stranji z malim posestvom pride v najem. Oddaja jo Frane Suhar, kmet na Muravni pri Št Vidu.
Trg. V Malem Št. Vidu je na prodaj gostilnica, novo sezidana, s kmetijo. Prodaja jo Ant. Šcharfeggcr v Jugols-dorfu pri Trgu.
Borovlje. Na prodaj je hiša št. 47 v Borovljah. Odda se ali sama, ali pa s kmetijo.
Poreče. Jos. Cehnar p. d. Vasi v Spod. Gorjah pri Blatnem gradu prodaja svoje posestvo, 20. oral. veliko; 9 oralov je doraslega gozda.
Timenica. Kovač Rajhman na Polja (Zollfeld) pri Gospisveti išče 2 kovaška učenca.
ßrab stau j. Gostilničar Š. Tavšič prodaja Čindrovo gostilno v Št. Jakoba ob cesti s kmetijo, ki obsega 23 oral.
Prodaja. Na prodaj je Krediovo posestvo na Klo-cavniku pri Solčavi blizu Trga, z lepim gozdom in mlinom. Prodaja je posestnik B. Perdan v Solčavi (Himmelberg).
Pontablo. Višji poštni oficial Čop je umri dne
23.	sušca.
fceL Kapla. Za pljučnico je precej nevarno zbolel naš jako delavni kaplan č. g. Tomaž Ulbing. Priporoča se v molitvo.
Celovec. Zbolel je na pljučnici znani priljubljeni prof. P. Viljem Weth, S. J., učitelj pastoralne teologie in pedagogike.
Gosposveta. Občinske doklade za 1. 1909 znašajo pri nas 41 %, od kterih se bode porabilo 5 % za ubožce ki „gredo po hišah“, 16% pa za ceste. Razen tega bode doklad na pivo 40 vin., na žganja pa 3 K na hi. Za šole bode 12%-V gosposveški, 75%% v kraki, 10% v po-reški, 36% v timenški, 10% v otmjmjski šolski občini.
Podljubelj. V naši občini bode za leto 1909 56% doklad. Razen teh se bode še plačevalo za podljnbeljsko šolo 210 %, za kapelsko 90% in ža borovsko 30%.
St. Vid. Laška firma Palese & Komp. pri kteri je udeležen bržkone tndi nemški kršč. socijalni denar, je začela kopati v Kotaričah premog. Naredila se je vspeiyaöa na železno vrv do starodvorske postaje]in na poBtaji izkladalnica. Ko bode draga jama, ki je zdaj v dela izkopana, se bo pričelo delo v premogokopu z 300 delavci.
Možica. V Srcu-Jezusovega jami še je zgodilo dno
29.	sušca velika nesreča. 25 letni delavec Valent. Mikej jo hotel sprožiti težek kamen, ki je štrlel iz stropa, da bi padel na Ha. Padel je kamen a zmečkal je delavca samega, do je bil takoj mrtev.
Kranjsko.
Zmaga S. L. S. Pri nadomestnih volitvah v deželni zbor za okraj Vipava-Idrija je bil v soboto z velikansko večino izvoljen kandidat S. L. S. Bogomir Perhavc is Vipave.
Noto postajališče z imenom Vreme se ustanovi v kratkem med postajama Divača in Zgornje Ležeče. Vsa potrebna dela za zagradbo se pridno v najkrajšem času. Za otvoritev tega postajališča je privolila Južna železnica le pod tem pogojem, da jo ne zadenejo nikaki stroški pri tem.
Vodstvo S. L. S. bo imelo dne 14. aprila v Ljubljani redno zasedanje. Na dnevnem redu posvetovanja je jako zanimiv program.
Sadjarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi na veliki četrtek, dne 8. aprila, praktični sadjarski tečaj o vzgoji, režnji in saditvi drevja. Ta tečaj je posebno poučljiv za gospodarje, Ijudsae učitelje in kmečke mladeniče.
Ljubljanski protestantje nameravajo napraviti nemško protestantsko bolnišnico, katero bi oskrbovale strežnice, dija-konise imenovane. Priredili so v ta namen koncert v svoji cerkvici. Agitacijo za to je prevzela mati ljubljanskega zagrizenega pastorja Hegemana, o katerem je znano, da taji «elo božanstvo Kristusovo.
Somišljeniki!
Preglejte takoj in natanko volivne imenike! Prečitajte pazno tozadevni članek v zadnji številki „Straže“ in ravnajte se po njem!
Primorsko.
Nova pošta V Istri. V Podgorju so ustanovili novo pošto, katera je pričela poslovati s 1. aprilom. Od drugih pošt se ji priklopijo vasi: Zazid, Zabrežec, Zanigrad, Podpeč, Praprovče, Črnotiče in Jelovice.
Ubogi avstrijskih vojakov na Laško se vedno bolj pogosto ponavljajo. Po laških časopisih se bere skoro vsak teden kako vest o avstrijskih vojaških beguncih, katere so na Laškem vjeli. Največkrat jih lakota prisili do tega da -se sami prijavijo, ali jih pa zasačijo pri prodaji avstrijskih predmetov, orožja itd. Begunci se izroče navadno vojnemu sodišča v Veroni, kjer na vprašanje, zakaj da so pobegnili, navajajo večinoma vsi kot vzrok slabo hrano in krnto neznosno ravnanje z njimi.
Izlet iredentov v Benetke. Goriški Lahi se pripravljajo za velik izlet v binkoštnih praznikih v Benetke. .Dosedaj se je priglasilo že okolo 400 oseb, ki se hočejo udeležiti tega izleta. Seboj mislijo vzeti mestno godbo iz 'Gorice. To bodo prišli srečni in veseli nazaj, ko bodo enkrat
pogledali tja čez mejo, kamor jih tako vleče.
*
Foedransperg obsojen na smrt.
Proces Foedransperg! je bil končan v soboto zvečer in se je obsodba glasila na smrt na vešalih.
Prvo glavno vprašanje, katero je sodišče stavilo porotnikom, se glasi:
Je-li Julij Födransperg pok. Evalda in Marije rojene Dolinar, iz Kamnika, star 48 let, pristojen v. Kostanjevico v Krškem okraju, ^vdovec, oče dveh otrok, privatni uradnik, zadnje čase brez službe, že kaznovan, — kriv, da je dne 25). julija 1908, zjutraj, V stanovanju v i. nadstropju hiše štev. 272 v Rojanu, z namenom, da umori Lucienne Fabbri alias Florentine Fahre in v svrho, da si prilasti denar, dragocene predmete in druge premičnine, ki so bili lastnina rečene Fabri, na zavraten način rečeno Fabri ponovno zabodel s spičastim in rezilnim orožjem, zadavši jej tako več ran, katerih eno med levimi rebri, ki je, segajoča v notranjost, zadela v desno stran srca in tako provzročila smrt, ki je nastopila malo hipov pozneje, in da si je prilastil denar, dragocene predmete, ki so bili lastnina prej rečene Luciene Fabri — torej zločina zavratnega roparskega umora po par. 134, 135, štev, I, 2 kaz. zak. in kaznjivega v smislu par. 136 kaz. zak. ?
Poleg tega ste bili za slučaj, da porotniki glavino vprašanje zanikajo, stavljeni Še dve eventuelnl vprašanji, itn sicer prvo radi zavratnega napiada in nadalje radi uboja.	r
Drugo glavno vprašanje se pa tiče goljufije, poskušane v škofijskem ordinarijatu.
Porotniki so pritrdili vprašanju radi zavratnega umora in tatvine in na podlagi tega izreka je sodišče Julija Foedransperga obsodilo na smrt na ve-šala.
Po prečitanju razsodbe je pa med splošno po-•j zornostjö vstal načelnik porotnikov, in z glasom, v ! katerem je zvenela ginjenost, rekel:
Slavno sodišče! Porotniki priporočajo slavnemu sodneihu dvoru, naj se obsojenec Foedransperg predlaga v Naj višje pomiloščenje. To le vzbudilo . splošno senzajpijo.
Predsednik je na to rekel, da čeravno niso porotniki v to pöklicani, naj se to priporočilo! vendar vzame ha zapisnik.
Na to je sodišče Šlo na posvetovanje glede pri-• poročbe obsojenca v Naj višje pomiloščenje.
Branitelj se je v splošno presenečenje .odpovedal vsem pravnim lekom.
Razgled po svetu.
Nova stavka poštnih uslužbencev na Francoskem. Radi ministrskega sklepa, glasom katerega naj bi se uradniki, ki so bili na protestu proti Symianu kaznovali,/ je sklenil sobotni tozadevni shod uslužbencev ponoviti stavko V širšem krogu, kakor je bila prejšnja ih grozi celo s splošno stavko, katera je; ' kakor se je izkazalo, kaj lahko izvedljiva.
Samoiunor enoletnega prostovoljca. Enoletni prostovoljec Reiner 2. tirolskega lovskega polka si je prerezal v vojašnici v Bolcanu z britvijo vrat, ter se vrgel skozi okno drugega nadstropja na dvorišče, kjer je mrtev obležal. Vzrok samoumora je neznan.
Dva peklenska stroja tso našli Štiri dečki na cesti blizu poliklinike v Rimu. Med pobiranjem je en stroj razpočil ter enega dečka smrtno, drugega nevarno ranil.
Plaz je podsul v Srednji vasi v Solnogradu 4 Šolarje, vračajoče se iz Söle. > Sedemletno deklico so izkopali že mrtvo, o ostalih dvomijo, da bi še kedaj okrevali.
Bolniški parnik, opremljen z vsemi pripravami za obolele in ranjene vojake, je ponudil na razpolago rudečemu križu knez M. E. Fürstenberg v svrho prevažanja ranjencev iz južne Dalmacije v Trst.
Delavci Šleskih premogovnikov so imeli v nedeljo v Ojstravici shod, katerega se je udeležilo 4000 delavcev. Sklenilo se je, da se da delodajalcem izjavo, da naj napravi tekom 14 dni nekak posredovalni urad, ki bo razmere glede zaslužka med delavci in podjetniki uredil. Ako se to do 1. maja ne uredi, začno s splošno stavko.
Vojaški straži kemične delavnice v TemeŠvaru se je približal nek kolesar, preoblečen kot častnik, ustrelil nanj -iz samokresa ter odbežal. Vojak je ostal nepoškodovan, storilec je neznan.
Lonee zlatnikov so našli delavci pri kopanju temelja neke kleti v Nižjem Novgorodu. ( Denar ja imel veliko starinsko vrednost1 in bil jako) dobro ohranjen. Na nekaterih zlatnikih bil je Še jasno čitljiv napis „Veliki knez Ivan.“ Delavci so zaklad prikrili, in prodali skrivaj starinarjem, pri katerih se je posrečilo do sedaj le del zlatnikov najti.
Največji most na svetu. V zadnjem času, su napravili načrt za viseči most, ki bo vodil črez reko Hudson iz Nevjorka v; Jersej. Ta most bo največji na svetu. Dolg bo okoli 720 metrov in bo stal nekaj črez 80 milijonov.
5 mornarjev t naše vojne mornarice je utonilo pri J'ang|tsekiangu dne 24. marca 1909, kakor se poroča iz Kitajskega. Pišejo se Anton Hrelja, Iv. Šlos-taler, Stefan Mateson, Anton Makorin in Ivan Gon. Bili so na ladiji „Cesarica in kraljica Elizabeta.“
Hišne preiskave v Petrogradu. Zaprli so dne
26.	marca 1909 popoldne veliko oseb, ker so zasledili baje novo prekucijsko organizacijo. Aretirani nočejo ničesar priznati. Našli so pri njih obširen, natančno izdelan načrt za revolucijsko propagando osobito med delavstvom. Policija je preiskala 60 stanovanj in zaprla 30 oseb, med njimi 231etno hčerko polkovnika Tanturova in njeno prijateljico Berevsin.
Ali ste že naročeni na „Stražo“? Ako še ne, storite to takoj! Dolžnost vsakega somišljenika je, da je naročen na „Stražo“ in agitira za njo. Kjer eden ne zmore naročnine, naj jih stopi več sknpaj!
Narodne in politične razmere na Ogrskem.
Spisal A. Veble.
Ako iščemo skupno in vodilno idejo avstrijsko-Đgrske 'države, idejo, katero bi priznavali in zastopali vsi narodi tostran in onstran Litve,, je žalibog ne moremo najti. Dr. Rieger, sin velikega češkega politika, povdarja v svoji knjigi „Rišske dejiny rakou-ske“ (Avstrijska državna zgodovina), da so se sicer v teku stoletij pojavile nekatere ideje, ki so igrale pri vstvarjainju avstrijsko-ogrske države velevažno ulogo, da pa teh idej niso priznavali vsi narodi sedanje naše monarhije.
Ideja obrambe proti turški nevarnosti je združila veliko avstrijsko-ogrskih narodov, a ne vseh. Madžari je niso hoteli sprejeti; večkrat so izjavili, in so to tudi v dejanjih pokazali, da, so jim ljubši Tprki, kot Avstrija.
Druga ideja, ki se navaja kot državotvorna ideja avstrijsko-ogrske monarhije, je širjenje zapadne kulture proti vzhodu. To idejo so začeli oznanjati avstrijski nemški politiki že v jožefinski dobi, praktično pa se je izvrševala v obliki germanizacij , s Širjenjem nemštva proti vzhodu. Tej ideji so se uprli Slovani in Madžari.
Tretja ideja je ideja ravnopravnosti vseh avstrijsko-ogrskih narodov, ideja, da se morajo varovati narodne koristi vseh, zlasti manjših narodov. Ta ideja je sicer uzakonjena v avstrijskih in ogrskih državnih temeljnih zakonih, a se praktično ne izvršuje. Dokaz: germanizacija v Avstriji in madjariza-cija na Ogrskem.
Ostane Še torej zadnja in edina ideja, ideja skupnih interesov, v prvi vrsti gospodarskih in pa brambnih, ki družijo Avstrijo in Ogrsko. A tudi te ideje ne priznavajo vsi narodi, Madžari zahtevajo ločitev od Avstrije, in madžarska neodvisna stranka, ki stoji na programu leta 1848, hoče imeti popolno samostojnost Ogrske v gospodarskem in vojaškem oziru. Zato zahteva samostojno ogrsko banko in ogrsko armado. Pametnejši madžarski politiki so sicer proti delitvi avštro-ogrske banke, ker bi to pomenilo gospodarski pogin ogrske države. 'Ogrska je nave-, zana na Avstrijo zlasti v gospodarskem oziru. Saj je napram tujini še vedno pasivna, vsako leto ima 180
—220 mil. več pasiv kot aktiv. Ideja skupnih gospodarskih in brambnih interesov je še torej najmočnejša, dasiravno je ne priznavajo vsi Madžari.
Z Madžari živimo v tesnih državnopravnih in gospodarskih stikih. Vsak čas sklepamo ž njimi pogodbe v eminentno važnih gospodarskih! zadevah. Ako pa se vprašamo, kdo izmed naših avstrijskih politikov pozna madžarske kulturne in gospodarske razmere, moramo žalibog priznati, da je število teh politikov zelo majhno. Sramotno je za nas, da tako slabo poznamo svojega nasprotnika in ni se čuditi, da smo v boju z Madžari doživeli že toliko porazov. Podcenjevanje nasprotnika in njegove moči se nikjer tako kruto ne maščuje kakor ravno v politiki. Do sedaj nam je bila Ogrska prava terra incognita. To se mora spremeniti. Naša vseučiliška mladina se mora bolj zanimati tudi za ogrske razmere in dobro bi bilo, ako bi naši enoletni prostovoljci služili svoja vojaška leta tudi v Pešti.
Mladina se mora temeljito pripravljati za svoj bodoči poklic. Kmalu potečejo dijaška leta, in predno se nadejamo, nastopi čas, ko bo treba stopiti na branik naše domovine in cele države, ko bo treba odločevati usodo avstrijsko-ogrske monarhije. In kako bomo delali, ako se nismo nikdar ničesar učili:	Kar
se godi na Ogrskem, se tiče tudi nas; madjarizacija in stiskanje slovanskih narodov na Ogrskem je rana, vsled katere hira cela avstrijsko-ogrska monarhija.
Nedavno ste izšle dve brošuri, ki ste z bengalično lučijo posvetile v Avgijev hlev madžarske politike na Ogrskem. Prva se imenuje „Vyhu bit“., slika slovaškega mučeništva, spisal v češkem jeziku R. Targo. Druga brošura se glasi „Der wahre Franz Kossuth“, izdalo uredništvo nemškega lista „Reichspost.“ V obeh brošurah najdemo veliko zanimivega gradiva. Človeku se ježe lasje, ko čita o teh brutalnostih, in nehote se vprašamo, (kako so take azijat-ske razmere sploh mogoče — v civilizirani in kultivirani Evropi. Ker te brošure našim čitateljem najbrž niso dostopne, navajam kratko vsebino vsake brošure.
Na Ogrskem stanuje sedem narodov: Madžari, Rumuni, Nemci, Slovaki, Hrvati in Srbi, Rusini in Slovenci. Madžari so se naselili koncem 9. stoletja na Ogrskem; večina današnjega madžarskega naroda pa je slovanskega pokolenja. Po turških vojskah je bilo na Ogrskem komaj dva milijona ljudi, od teh komaj 700.000 pravih Madžarov, v 18. stoletju jih je bilo samo 1 milijon, sedaj pa že 8,742.301, po mnenju nekaterih madžarskih statistikov celo 10—12 milijonov.
Kako je to mogoče? Saj je znano, da je večina madžarskega naroda neplodna in da se slabo množi, kakor na primer Francozi. Naraščanje madžarskega naroda je mogoče edino-le z madžarizaeijo nemad-žarskih narodov.
Primerjajmo samo stva v letih 1851 in 1900.
L. :	1851	1900.
Madžari	4,818.170	8,742.301
Rumuni	2,299.992	2,799.479
Nemci	1,356.652	2,135.181
Slovaki	1,739 871	2,019.641
Hrvati in Srbi	2,116.260	2,730.749 /1,678.569 H (1,052.180 S.
Rnsini	447.377	429.447
Slovenci	44.862	98.941
število ogrskega prebival-
36-5%—4549%) 17 %—21*5 %) %) %)
(10-37o-ll-l (13-2%—10-5 (16-4%—14-2
%)
%)
%)
34%— 2-2 0-3%— 0-5
Ce prištejemo še razne druge narodnosti, je sedaj na Ogrskem 19,254.559 ljudi, Teta 1851 jih je bilo samo 13,191,553. Najbolj so se pomnožili Madžari, namreč za celih 9%, pomnožili so sej Še dalje samo Nemci za 0.8% in Slovenci za 0.2% ; število vseh drugih narodnosti je (relativno) padlo: pri Rumunih od 17% na 14.5%, torej za 2.5%, pri Slovakih od 13.2% na 10.59%, torej za 2.61%, pri Hrvatih in Srbih za 2.2%, od 16.4% na 14.2%, in pri Rusinih za
1.2! %1, od 3,4% na 2.2%.
(Dalje prihodnjič.]
mm			Ustanovil- I- *885. j ^ §£ |g j	
1	'ISK ARNA SY.CIRILAy MARIBORU			
		IH	7 najtWfljJIml itrfjl Ib najnnvftj- HI	■H““
	1	1	ital Črkami oskrbljena, prevzame vsa v aj« stroko spadajoča dela, ka-kor: vsakovrstne f ermulare, poobla- § stas, dolžna pisna, tabele, blankets, ekspenzarje, pobotnice Itd.	1
			■=■ = ■	
	1	1	Za trgovce: cenike, okrožnico, letake, lepake, rađane, phan, koverti z naslovom, deplsalee Itd. | Za razne korporacije In draitva: pravda, letna porodila, pristopnice zada», vabila oa veselica :: :: :: ltd- :: :: :: ^	1
	1	1		1 _
i	1		gp| Korsika cesta It. 5. j H	H
Dvoje stanovanj s porabo vrta se odda nurnim najemnikom. Kje pove upravništvo.	86
Preda se kobila z žrebetom pri g. Mulec, pekarija, Studenci Ufer-strasse št. 3.	87
Kupi se lep in dopro ohranjen dvokolesni
otroški voziček
Ponudbe na upravn. Straže.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ 9 brivec
w
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila v Mariboru.
Odda se fino moblirana soba. Klavir je na razpolago. Natančnejše se izve pri g. L. Sivka, Frauengasse št. 9.	83
P5ir Cerkveni
Peter Markovič
akadem. slikar sr Rožeku na Koroškem
4^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ r posebno altarnih in bandernih slik, križevih po- jr tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja-♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ^ ** času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ■vfr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih jr slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence, qQ-™-
T rgevski
učenec
iz boljše hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, vešč slov. in nemškega jezika se takoj sprejme v
manufakturni trgovini
Joh. Grubitsch, Maribor
Tegetthoffova cesta št. 11.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.
Ignac Božič
narodni krojač y Maribora,
Te^ethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 3	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Za nakup priporočamo tvrdko
Ul. E. Šepec, Maribor
Grajski trg* štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse. vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	i
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SfBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
CxPfl TT1 ofnTl P s sl°Tens^mi ploščami, čistim in 1 cLillUlUlIU jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
s se priporoča za obilni obisk.
r
n r
Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
•^9

Izvrstno domače usuje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
xx
«QOOOC Restavracija XX>0^
Narodni dom
X	v Mariboru»
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Fotograf Sjski
Usojam si čenjeno občinstvo in odjemalce opozorit na moj
toiegrafijski atelije
Grajska ulica šf. 28
ob oglu Gledališke ulice
in se priporočam za vsa v stroko spadajoča dela kakor za fotografiranje v atelijeju ali tudi v drugih hišah, hiš, društev in skupin, družin in okrajev v velikem kakor v malem obsegu po najnižji ceni in najboljši izvršitvi..
Svest sem si, da bode cenjeno občinstvo z mojimi deli zadovoljno in se za vsak čas priporočam.
Naročila po pošti se z voseljem sprejemajo in hitro izvršijo. (Dopisnica zadostuje.) Se priporoča
Josip Rosenkranz
Maribor.
Za fotografiranje obhajancev in birmancev 88	zoižane cene.
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi* Crlfe
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Mia debelo.	Ha drobno.
Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode o
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrehrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojimi
Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Genčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.