Posairezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 277.
v Ljohifani, v solole i flecemun 18I6.
Leto XL1V.
Velja po poŠti: s Sa salo leto naprej. . K 2B-— aa n meieo „ . . „ 2-20 sa Nemčije oeloletno . „ 29'— n ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom t
Sa celo leto naprej . . K 24'— aa ea meseo „ . . „ 3'— Vipnil prejenan meseCno „ 1*80
B Sobotna izdaja: s
aa oelo leto......K 7'—
aa ИвтбЦ® oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
■ и Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 aim široka ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) za enkrat . . . . po 3)v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primere« popust po dogovora.
-' Poslano:
Enostolpna p .tit vrsta po 60 vla.
Izhaja vsak dan, isv emil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
v-л- Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Bokoplal e« ne vračajo; neiranklr&na pisma se ne зав sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74. —
Fotitičen list za slovenski narod.
Opravnliivo |e v Kopitarjevi nlioi iL 6. — Bičan roSine oranilnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Ukrajinsko Me v toćl svetovne vojne.
Ime kozaškega hetmana Ivlacepe nam je dobro znano, toda njegov politični pomen in njegovi politični cilji so se pa sedaj v svetovni vojni pokazali v pravi luči. Da pa razumemo politiko Macepe, je treba poznati položaj njegove domovine Ukrajine za njegovega vladanja. Poljaki so Ukrajino v gospodarskem oziru močno pritiskali, radi tega so se Ukrajinci v začetku 17. stoletja vzdignili, da se otresejo te nadvlade. Na čelu tega upora se .ie postavil hetman Bogdan Hmelnicki, kateremu se je res posrečilo premagati poljsko vojsko. Ustanovilo se je nekako ukrajinsko kraljestvo do Lvova, Hali-ča in Holma, Hmelnicki pa si je nadjal naslov ukrajinskega vladarja. Hmelnicki pa je dobro vedel, da bodo Poljaki poskušali si zopet pridobiti Ukrajino; bal se je tudi, da bodo Ukrajinci novemu navalu Poljakov podlegli, ker so bili že nad eno stoletje zapleteni v vedne boje s Tatari. Da bi Hmelnicki zagotovil novo ustanovljeno kraljestvo, je iskal zaveznikov. Pogajal se je na vse stkani, končno pa se je priklopil moskovski državi; zdelo se mu je, da je ta zveza že zaradi tega dobra, ker ie moskovska država soseda Ukrajine, s katero jo veže ista "vera in isto nasprot-stvo napram Pojjakom. Leta 1654. se je sklenila pogodba v Perejeslavu. Nato je bila Ukrajina popolnoma samostojna z lastno upravo, z lastno vojsko in lastnim sodstvom; Ukrajinci so si smeli tudi sedaj voliti sami svojega hetmana, ki je smel voditi lastno zunanjo politiko, seveda ne proti Moskvi in carju.
Rusi pa se niso dosti ozirali na to pogodbo, ampak so kmalu začeli poskušati napraviti iz Ukrajine popolnoma rusko deželo. Posebno car Peter Veliki je stremil za tem ciljem, kar je očitno pokazal že s tem, da je po svoji volji razpolagal z ukrajinsko vojsko, ne meneč se za hetmanove ugovore.
Za časa Petra Velikega je 1. 1687. postal Macepa. ukrajinski hetman. Pošteno se je trudil, da bi mogel izhajati 8 carjem Petrom, toda kmalu je uvi-del, da mu preostaja ta le dve poti: ali se podvrže popolnoma carjevi volji in trpi, da se krši pogodba iz leta 1654., ali pa se loči pri prvi priliki od Rusije in skuša ohraniti samostojnost Ukrajini. Macepa si je izvolil zadnjo pot, političen položaj ni bil brezupen. Švedski kralj Karol XII. je bil namreč premagal Petra pri Narvi ter je zma-
goslaven prodrl skozi Poljsko celo do Saksonske. Usoda vzhodne Evrope je bila v rokah Švedov, Macepa je računal, da le zveza s Švedi zagotovi svobodo Ukrajini. Karolu XII. se je zdela ponudba Macepe ugodna, kajti upal je, da bo s pomočjo ukrajinskih kozakov popolnoma premagal Ruse. Toda vojna sreča je bila tokrat na strani Rusov. Švedska, vojska je bila 8. julija 1707 pri Poltavi od Rusov popolnoma razbita. Tu so se tudi Macepine sanje o svobodi Ukrajine naenkrat in nepričakovano razblinile v nič.
Ustaja Macepe je bil zadnji poizkus z orožjem v roki zabraniti rusifi-ciranje Ukrajine. Ukrajinci pa so bili vsled te nesreče tako potrti, da se niso zganili, ko jim je bil 1. 1764. za vedno odvzet hetman, in se je 1. 1782. razdelila Ukrajina v ruske gubernije. Toda navzlic vsemu temu so upi in sanje Macepe še naprej živele v ukrajinskem narodu. Te nade in sanje je v 19. stoletju znova poživil pesnik in rodoljub Taras Ševčenko. Pojavilo se je ukrajinsko gibanje, ki je pritegnilo nase vedno večje mase ukrajinskega naroda in ga prej>ojilo z ideali Macepe in Ševčenka. Vojna, katero vodimo sedaj tako zmagovito proti Rusiji, pa je morala napolniti srca ukrajinskih rodoljubov z novim upanjem. Kakor Macepa pred 200 leti. taFo"\lpa]6 tudi Ц sedaj, da je prišel trenutek, ki bo odločil o bodoči svobodi Ukrajine.
Dasi se strinjajo Macepa in sedanje ukrajinsko gibanje v svojih političnih ciljih, vendar pa je treba povdar-jati, da je bilo Macepi popolnoma vseeno, kakšne gosi>odarske posledice bi nastale za Rusijo, če bi se Ukrajina odtrgala od nje. Pri sedanjem ukrajinskem gibanju pa igrajo ravno gospodarski momenti zelo veliko vlogo. — Ukrajina je v teku časa postala za Rusijo velikanske gospodarske važnosti. Iz Ukrajine dobiva Rusija večino svojega žita, Ukrajina sama producira 88 odstotkov vsega ruskega sladkorja. V zadnji četrtini preteklega stoletja se je Ukrajina tudi na industrijskem polju zelo visoko povspela, ker ima obilico premoga in železa. Ukrajina vendar daje glede cele ruske produkcije 62
litega železa, 58% jekla, 70% premoga, 99% antracita in 50% soli. Vrhu tega pa je Ukrajina, ker leži ob Črnem morju, največjega pomena za rusko trgovino in promet. 70% celotnega ruskega izvoza gre skozi pristanišča ob Črnem morju. Rusija nima brez SJkrajine ta-korekoč življenjske moči v sebi.
Ta velikanski gospodarski pomen Ukrajine je jedro sedanjega ukrajin-
skega gibanja. Ukrajinski rodoljubi skušajo doseči, da se zanimajo za to gibanje tudi nasprotniki njihovih tla-čiteljev. Kajti nedogledne bi bile gospodarske posledice za Rusijo, čc se od nje odcepi Ukrajina. Če sedanja vojna uresniči želje in upe Ukrajincev in če nastane nova ukrajinska država, potem je premočno stališče Rusije v Evropi za prihodnjosl .v temelju zelo močno omajano.
S Krose.
(Izvirno poročilo »Slovencu-;j
Da bodo vsaj nekaj zvedeli ljudje iz spodnjega Krasa, v kakem stanu so tamkajšnje vasi, ki so jih morali vsled razsajajoče vojske zapustiti, sent se namenil, da nekoliko popišem, kar sem orl očividcev slišal. Vasi Doberdob, Sv. Martin, Vrhi (sv. Mihael) so izginile že pred padcem Gorice. V osmi in deveti iaški ofenzivi so bile popolnoma razdejane sledeče vasi, ki so bile sicer žc prej hudo prizadete: J umije, Nova vas, Opatje selo, Lokvica, Kostanjevica in Sela. Vse te vasi so v razvalinah. Težko je tam še kaka hiša, ki bi imela vsaj samo gole stene po koncu. Vse povsod je sama razvalina in groblja kamenja in malo tramovja. Enaka usoda je zadela selišča Hudi log, Vršič in Korita, ki so popolnoma izginila. Bajnokrasni Segeti, ki so bili lansko zimo zelo lepo pripravljeni za odmor vojakov s fronte z različnimi zabavišči in kinogledišči, z vinotoči in kavarno, kjer se je kupilo lahko za primerno ceno najrazličnejša jedila, so izginili. V pustem skalovi-tem, z redkim grmovjem obraščenem svetu med Kostanjevico in Lokvico so bili Segeti prava oaza sredi gromonos-ne puščave.
Zelo hudo so trpele v deveti ofenzivi sledeče vasi: Novelo, Temnica, Vojščica in Gorjansko. S jjosebnim dovoljenjem je obiskal župan temniški g. Ivan Trampuž T e m n i c o in si ogledal vsako hišo. Malo ali skoro nič poškodovane so ostale tri hiše. Druge pa so vse brez izjeme močno poškodovane, — nekatere popolnoma na tleh, tako da ni ostalo niti meter zidovja. Cerkev je dozdaj malo trpela. Pred vhodom v cerkev je izkopala granata veliko jamo, tako da so stopnice popolnoma razkosane. Zvonik je bil zadet v levi vogal pri vhodu v cerkev in je v nevarnosti, da pa prevrne burja. Košata nad poldrugi meter debela lipa pr.pd vikariščem pa je močno okleščena in razklana. V deblu je ostal še doberšen kos svetlega razstrelka. Še hujši ko Temnica je bilo prizadeto Novelo in
Kostanjevica. Po vseh hišah je odvzet ves les, tramovje in deske. Ko stopiš v hišo, ki se ti zdi, da je še cela, vidiš od spodaj gori na kaščo ali celo na stre* I10, če jo je še kaj ostalo. — Tudi V o j-š č i c a je približno tako razbita kakor Temnica. Zadeta, je cerkev precej v jx)lno. Zvonik je močno oskrbljen. Gotovo bi se sesul, ko bi ga ne držalo skupaj četvero močnih že v davnem , času napravljenih obročev. Vikarišče je vse posuto. Kjer jc stala ona okrogla soba, v kateri je vneti gospod Karlo toliko let molil in delal, štrli zdaj samo tramovje v zrak. Nesrečni gospod pa zopet trpi, komaj nekoliko ozdravljen, v deželni bolnici v Ljubljani. — Približno enako izgleda več hiš v vasi.
V G o r j a n s k e 111 je zadeto žup-nišče in šola. Obe krasni novi stavbi. Zadeta je cerkev, zvonik je močno oškrbljen. Velika št reki jeva hiša ima več lukenj in poškodb in sploh je mnogo hiš več ali manj poškodovanih, oziroma posutih.
Tako izgleda žalostna slika naših vasi na goriški fronti. Kakor je na Krasu, tako tudi v Vipavski dolini in goriških gorah. In nič ni čudnega, da tako izgleda, če pomislimo na vsakdanje grmenje topov skozi celo leto in čez na kratko odmerjenem prostoru. Pomislimo na večkratni bobneči ogenj, ki vse pretresa in bruha na majhen prostor ognjeno jeklo in železo tako, da gotovo zaseže vsako klaftro prostora na zemlji. Ko gledaš te strašne prizore s kake višine, se ti dozdeva, da vidiš v daljavi same goste luknje, kier gasijo živo apno. Dim pri dimu se vali proti nebu. Bel se meša s črnosivim po celi črti. Tupatam se narede beli oblački šrapnelov nad črto in rosijo železen dež na zemljo. In vse to uničuje že leto in dan naše lepe vasi in domove. Upajmo pa, da pride dan, ko bodo iz razvalin vstali po vojski novi domovi in nova selišča., ki jih bomo srečnejši gospodarji posedovali v miru.
Ш fronti io v ozadju.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Leto dni je minulo in zopet smo prosili za »urlaub«, bolje rečeno za »passier-1 schein«, da še enkrat pogledamo in se prepričamo, kaj mislijo, kaj pravijo in kaj delajo naši bratje in sestre.
Če vojak stoji nekoliko mesecev na fronti, dobi pravico prositi za »urlaub«. Zakaj bi torej mi ne prosili za »passier-schein«, da bi se nekoliko oddahnili, ki stojimo že poldrugo leto na fronti, čeprav nismo vojaki. Na takem poizvedovanju ima
LISTEK.
Ulisi dneva.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Tolminsko bojišče.
Zgodaj zjutraj sem se vzbudil na ogromni kmečki peči. Medel odsvit dneva je sijal skozi okna, ura je tolkla trde, polsekundne udarce ... Zadremati sem hotel zopet — kar je počil strel, zamolkel, top, stresel šipe in se izgubil.. Možnar 30.5. V precejšni daljavi je bilo to. pa so se stresle Šipe, hiša se .je zganila, toda ni se prebudila iz spanja. Mnogo noči jih spremljajo ti streli, priučili so se jih kot stenske ure — morda jim bo celo dolgčas, ko utihnejo za. vedno. Samo hišni maček, ki je spal poleg mene, je vzpel glavo, dvignil ušesa in bulil s pazuimi očmi v okna . . ; Maček ne ve, kaj je to. Srečni maček!
*
Prisonel je vlak in se ustavil. Skozi okna je gledalo smrekovo zelenje, na kapah so imeli vojaki zastavice svo-
je narodnosti z napisi. Obrazi so enim sijali, drugi so se držali resno. Pusto je visel dan nad vsem, kaplje na vejah so se tiščale druga druge, kot bi jim bilo mraz — ali bi jih bilo groza.
»Tretjikrat v ogenj!« je bilo zapisano na nekaterih kapah. Tako čudno so Rledali ti vojaki, s smehom, s ponosom. Hoteli so s pogledi nekaj ocl ljudi. Kaj — ni vedel nihče.
»Tretjikrat v ogenj...« *
V vlaku ...
Ženske se vračajo domov na .-wojo zemljo, v soseščini so bfle po opravkih. Kako govore te ženske! Kot bi nič ne bilo, kot bi govorile o vremenu, o pridelkih.
»Sinoči, ko smo že spali, je udarila granata na levem koncu v hišo.«
»Na našem vrtu je razklalo hruško.«
»Petričevega strica je tudi zadelo predvčeranjem.«
»Naša njiva je vsa razkopana. En dan preje smo spravili kron mir.
Človek se čudi.
*
Gospod se mi je smeh,.'ai z zvito Šaljivim smehom, liil je moj znanec,
ki sem ga rad imel po njegovih šaljivih, toda ostroumnih besedah.
»Ali nisem prorokoval vojno že eno leto preje? Se spominjate tiste družbe? Takrat ste se mi smejali vsi.«
»Da, res je.« Bila je resnica.
»Toda sebi nisem verjel.«
»Kdaj bo tedaj konec vojne?«
Pogledal me jc v oči. »Ne povem Vam,« se jc smehljal. »Ampak vem. To je zame — Vi bi se ustrašili. Neki kmet me je vprašal: ,Kdaj bo konec?' — Dejal seni mu: ,Kadar ne boste več gledali iz hiš, ko...' no, hotel sem reči, kadar jim vojna ne bo več senzacija kot cirkus, ali kaj drugega. Kaj mislite? Pokažite rezultat leta 1916!'
vNo, da, res! Z bogom!«
*
Vojaška vas! To je nekaj posebnega* kar je ustvarila ta vojna. Spominjam se puščobnega prodnatega kraja oi>< večjem potoku senčne, ostro zasekane: dolinice. Na desno in levo skale, šumenje valov, okroglo kamenje, lapuh in divje vrbje, ostra sapa vejoča po dolini. Nikjer nobene hiše, povodni kos je zletcl iz grmovja ...
Vsega tega ni več. Začudene oči so zagledale celo vrsto velikih lesenih
poslopij, črnih streh, in med temi strehami se je vršilo bujno življenje.
Vojaška vas!
Bolnišnice z lepimi vhodi, z vrtiči spredaj, obdelanimi, lepo izravnanimi. Skozi okna je videti postelje, bledi obrazi zro skozi okna.
Hlevi za konje, poleg je kovačnlca, kjer delajo podkve, staja za vozove se drži tega. V nizkem, solidno izdelanem poslopju žvižga čevljar in šiva, krojač poleg njega se drži kislo. Malo poslopje s širokim a nizkim stolpom je kopališče, kot pove napis. Iz ogromne kuhinje diši po jedilih, nekdo seklja zelenjavo. Drvarnico so ravno znova krili, trije so cepili drva. Zarluj je stala pe-karija, magazin za moko in cel kompleks poslopij v te ali one namene. Iz-nenadila me je stroga čednost. Vse po-rnoteno, zravnano, grede obrobljene s prodnim kamenjem.
Nekaj čudovitega so mala stanovanja poveljnikov; nekake vile z lopo spredaj in eno sobico. Nc pretiravam, če rečem, da so nekaj srčkanega to. S kako izbranostjo jih jc yredil okus in ljubezen vojakov. Enu mi je posebno ugajala. »Villa Marija« je bilo zapisano ua nji. Peščena steza je vodila K
človek priliko spoznati človeške kreposti in slabosti.
Zanimivo je opazovati in zasledovati ono razliko, ki je med nami na fronti in med ozadjem. Mi na fronti smo se odpovedali prostovoljno ali po sili družinski sreči, velikemu blagostanju in nekdanji veliki udobnosti. Veseli smo tedaj, če imamo najpotrebnejše: malo kruha in vode, eno obleko za silo, nekoliko podstrešja, ki nas varuje pred šrapneli, dežjem in mrazom. Pod eno streho nas biva večkrat po več sto, ki se nismo še nikdar videli prej v življenju. Vojska nas je prinesla skupaj, vojska nas uči skupno trpeti in živeti.
Z ozirom na to moram reči, da se na fronti dobi več ljubezni, usmiljenja, požrtvovalnosti in prave medsebojne tolerance kakor v ozadju. Lažje se govori z generalom na fronti kakor z mnogo nižjim veljakom v ozadju.
Na fronti se pač živi od danes do jutri in se ne zbira zakladov, kakor pravi sv. evangelij — ki jih molj pokonča ali rja sne ali tat odnese, ampak vsak je zadovoljen, če je še zdrav, če ni lačen in če ima kam položiti svoje kosti. Kaj prinese jutrišnji dan, na to ne mislimo ne civilisti in ne vojaki. Previdno je skrita pred nami bodočnost.
Na fronti tudi ni one brezmejne razlike med bogatini in reveži, med učenjaki in bedaki, med mogočnjaki in prostaki; kajti nad vsemi visi nedoločen klic: Danes tebi, jutri meni.
Ne tako v ozadju! Veliko je še ljudi v ozadju, ki nočejo ali ki ne morejo umeti, da je vojska. Zato branijo svojo udobnost do skrajnosti z nič manjšo ljutostjo kakor naši vojaki kako važno postojanko pred sovražnikom. V ozadju se še noče pogrešati ne gledališča, ne predstav, ne zabav, medtem ko na fronti pogrešamo celo hiše božje, kjer bi svoje gorje mogli lajšati s tolažbo božjo. V gozdu ali v kaki kmečki hiši po zgledu prvih kristjanov se zbiramo in tam Bogu dolžno čast in zahvalo izkazujemo v teh težkih časih poskušnje, zaupajoč trdno v njegovo neskončno usmiljenje.
Prepričani smo, da je ta vojska velika iola za vse. Univerzo prve vrste bi jo lahko imenovali. Zakaj, sedaj bomo prišli šele do pravega spoznanja — do dna resnice. Gotovo je, da je ta šola silno draga, a vsaki lepi nauki so dragi in čim lepši, tem dražji. Tudi naš narod, ki stoji na sredi v tej šoli, se bo mnogo naučil in marsikaj zapomnil. Najbolje si bodo pa zapomnili to vojsko pregnanci. Ker so oni največ dali za to šolo, je naravno, da se tudi največ naučijo v njej.
Sliši se večkrat govoriti: pregnanci so krivi draginje, pomanjkanja, stiske, lakote, kar je najbolj nesmiselno govorjenje, ki se je kdaj slišalo na svetu. Temu nasproti povemo: Večina pregnancev je takih, ki so bili šiloma odtrgani od svoje grude, od očetove hiše, od rojstnega kraja. To bi si moral vsak zapomniti — posebno pa tisti, ki smatra pregnance kot brezpravne državljane.
Kakor je težko govoriti o lakoti tistemu, ki še nikdar ni bil lačen, težko govoriti o nevarnosti tistemu, ki še ni bil v boju, ravno tako je težko govoriti o vojski tistemu, ki še ni poskusil življenja na fronti.
Ne bomo se prerekali z ono majhno peščico sebičnežev, ki pregnance prezirajo in zatirajo, obračamo se raje do one ogromne večine plemenitih in usmiljenih src, ki bratsko delijo naše gorje z nami.
Njim naj vsemogočni Bog, branitelj in zaščitnik revnih, obilno poplača! Ž^itno vam, da vas Bog obvaruje nesreč, ki so fca-dfc!". nas! Zavest imamo, da nas ti udarci utrdijo, a ne potarejo. Zatorej skupaj pre-našajmo svoje težko breme mi na fronti — vi v ozadju!	Trnovski.
Pismo iz Manile.
njej in nazadnje tri stopnjice z brezovo ograjo. Na desni in levi gredice, ki so bile sicer zdaj na zimo prazne, a lepo poravnane, ograjene z loki iz pal-čic. Poleg tega je bil okoli vile še poseben vrt, zasajen s zelenjem, grede obrobljene z belim, prodnim kamenjem. Na oglih vrtne ograje so stali zidani stebriči, na katerih so stale posode s zelenjem; zelenje se je vzpenjalo tudi po plotu. V vrtu je bil celo vcftlomet z lepo cementno kotanjo. V lopi vile zopet zelenje na dveh stojalih in ob vhodu v sobo dva pletena naslonjača. Celo od stropa lope je visel lestenec s zelenjem. Na strehi je bil lepo izrezljan, lesen stolpič. Vrata so se odprla, iz sobe je stopil poveljnik ... Videl sem, kako ima vse lepo in udobno urejeno. Videl sem drugo vilo, tretjo...
Mimogrede sem videl vse — rad
bi bil ostal za trenutek tu.
*
V ozki soteski sva se srečala dva popotnika, oba z nahrbtniki in palico, oba si tuja. Nekdaj so bile polne ceste popotnikov, z različnimi tanjami so potovali v različne smeri. Danes ga ne srečaš več, v naših ozkih dolinah, na naših samotnih cestah ne več.
Vidiš patrulje na konjih, etapne vozove, kompanijo vojakov, a popotnika ne več.
Zato sva se začudila drug druee-mu, skoraj se ustavila, pogledala debelo, češ: Kaj pa ti tu? Molčala sva in šla vsak svojo smer.
Ozrl sem se — oziral se je tudi on.
— ev —
Moj brat mi piše iz Albanije na tirolsko bojišče:
«... V zadnjem mojem pismu sem omenil, da se nahajam v Skadru. Skader sem prehodil. Modernega nima na sebi nič. Ob nedeljah se vidi v mestu raznovrstne noše. Posebno »boljši« sloji so oblečeni v dragocena oblačila, ki napravljajo na tujca noseben vtis.. Vse kriči na oblekah. Razne franže, obšite z bogatimi obveski, vise in se lesketajo posebno ob solčnih dneh, da očem jemlje vid, Čudne noše. — Obiskal sem skadersko stolnico. Ljudi je bilo še precej v cerkvi, ki so pobožno molili. Zdi se pa, da Albanci kljub temu ne spoštujejo duhovščine tako, kakor bi jo morali, posebno zunaj cerkve ne. Duhovniki so revno oblečeni in najbrže tudi slabo plačani.
Prebivalstvo mesta Skader je nam Avstrijcem pri'azno. Neprijatelji našega orožja se še vedno tu in tam dobe, posebno med Arnavti. ln se skrivajo po obš'rnih gozdovih. N?<še oblasti so imele že večkrat priliko zajeti te — nekake — roparske gozdne bande, ki se klatijo po samotah. Te bande so namreč sovražnice vsakega reda in posebno sovražnice oblasti in sodišč.
Iz Skadra smo šli preko Leš in Tirane v Drač (Durazzo). Drač je še precej leoo mesto, nekaj večje kakor naše Gradišče ob Soči. Zlasti morsko obrežje je lepo, in tudi luka je še precej moderno sezidana. Drač je napravil name boljši vtis kakor Skader. Trgovine so še precej sna?ne in nekoliko bolj po evropsko urejene. Nekaj ulic ie celo tlakovanih. Tudi električno razsvetljavo ima mesto. — Ljudje niso lepega obličja. Barve so črnorjave. Prijazno lice sreča? le redko.
Okolica Drača, ki je posejana z malimi griči, je leoa. Kar je ravnine, pa je vsa močvirnata. Zemlja se zdi. da je rodovitna, obneb'e milo.
Sicer ie draginja v Draču neznosna. Človek se kar boji stopiti v trgovino, kjer ga tako oskubejo, da za drag denar nič ne kupi in gre lačen iz gostilne potem, ko je »zapil« in za Jedel« т>аг goldinarjev.
Zapustili smo Drač in se napotili v mestece Kava'a Varoš. Tudi ta kraj se mi zdi prijeten. Tu rastejo zlasti oljke 'n pa tobak. S tobakom tukai ni slabo. Edino tobak se more še poceni kupiti.
Albanski moški so večinoma doma. Kolikor se more 1'udi razumeti, žele, da bi ostala dežela pod avstrijsko upravo. Ttali-janov ne mara'0. Seveda najrajši b' bili samostojni državljani z lastno vlado. To na ie v Albaniji tež^o vsled raznovrstnih človeških plemen, ki se eno z drugim ne strinjajo. Zato vedno ta ljudska napetost v Albrniji.
Upanje je, da bo vojska trdi to deželo večnih uoorov upostavila na evronsko omiko in bo avstrijska prosveta prodrla v srca mnogovrstnih albanskih človečkih ras.«	—ič.
Kfli se vse pripeii тшшт morivn.
Naznanjamo vam naslednji dogodek, da boste vedeli, da tudi služba pri privezanem balonu ni karsibodi.
Okoli sv. Petra letos smo bili z našim balonom v vasi K. Nekega jutra smo spustili balon kvišku, kakor običajno; ko smo ga hoteli v drugič potegniti na tla — balon je bil 700 m visoko — je nastal v zračnih višavah silen vihar, ki je z vso silo zgrabil balon. V balonske vrvi je bilo vpre?enih dva para konj in 60 mož. Napeli smo vse moči, da bi obdržali balon, a vihar je bil silnejši ter nas je začel vleči z balonom naprej. 20 m od tam je bil potok s 4 m globokim tolmunom. Ravno proti temu tolmunu nas je gnal vihar. Še en silen piš vetra in bili smo na robu tolmuna, takoj nato pa v tolmunu samem. Enemu paru konj so bili že prej porezali vprežno opremo, drugi par pa se je z nami vred prekucnil v jarek, kjer so konjema šele mogli porezati opremo. S konjema vred smo se nato prekucavali in valjali po potoku. Bil sem bolj spredaj, skoraj med prvimi, in uboga moja glava in život. Pošteno so me pohodili. Vsi, kar nas je bilo najprej v potoku, smo kaj skupili, kajti balon je po napevu nevihte tiral ostalo moštvo preko nas. 14 dni sem čutil te poljube s čevlji. Sreča je bila, da so konji maJo bolj na desno padli, kajti drugače bi nam bila še hujša pela. Ko smo se ^kobacali iz vode in blata, smo hiteli n^i pomoč ostalemu moštvu, ki je še vedno držalo za vrvi in jih je balon kar po trebuhu potegnil iz potoka in jih vlekel potem dalje. Poprijel! smo za vrvi, a š!o je s tako brzino, da smo jih morali zopet izpustiti. Devet mož se pa ni moglo rešiti iz vlačil-nih vrvi. Klicali smo jim: Spustite, spusti-
te!«, pa ni bilo mogoče zaradi prehudega drvenja. Sto metrov daleč jih je vleklo po trebuhu in ko bi ne bilo treh brez, po 30 centimetrov v premeru, bi se bila pripetila še večja nesreča. A pri brezah se je ustavilo. Prvo so železne vrvi prelomile 5 m od tal, kakor bi bila vžigalica, a drugi dve sta zdržali. Hitro tečemo tovarišem na pomoč. Dva smo morali obujati k zavesti, ker sta se bila onesvestila, a jima je kmalu odleglo. Vseh teh devetero mož je bilo odlikovanih s hrabrostnimi svetinjami, katere jim iz dna srca privoščimo, take vožnje, kakor jc bila ta, pa nikomur. — Iskrene pozdrave pošiljamo vsem domačim, znancem in prijateljem ter čitateljem »Slovenca«; Četovodja Jožef Trdoslavič, Pulj; desetnik Ivan Glavan, Velike Lašče; Martin Petrinčič, Brežice; poddesetnik Martin Vavpotič, Ormož; Andrej Škrt, Sv. Lucija ob Soči; Ivan Jerenec, Sv. Barbara v Halozah; Anton Frank, Bitnje; Franc Pilko, Šmarje pri Jelšah; Franc Nikler, Primskovo; Ivan Slabe, Rakek; Jožef Metelko, Raka; Ivan Benčič, Motovun; Na-zarij Razman, Koper; Aleksij Falket, Tržič na Primorskem; Dominik Veliko, Ti-njan nad Puljem; Martin Mencinger, Boh. Bistrica; Martin Jan, dopisnik, Gorje pri Bledu.
Donavo klovne živine.
Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani je zadnji čas objavilo nekatera pojasnila glede dobave živine.
Med kmetovalci je bilo in je še — glede raznih vprašanj precej nejasnosti. Vse to bi se bilo moglo preprečiti, če bi deželna vnovčevalnica brž v početku pokazala svoje karte ne samo svojim zaupnikom, ampak tudi gospodarjem, česar seveda kot kuncu ne moremo zameriti, a čudimo se tudi ne. če postane kmet neza-upen. In to tem lažje, ker v tem slučaju tudi od naših gospodarskih listov ni bilo dobiti tako jasne in določne besede, kakor bi jo smeli pričakovati in terjati. Par vprašanj v »Kmetovalcu« je razodevalo, da med kmetovalci vlada nezadovoljnost. Zunaj na deželi se je to še bolj opažalo.
Tožbe so se čule radi cen in radi tehtanja. Pri goveji živini so se cene mnogokrat pretirano tlačile doli, dasi so vže itak na Kranjskem mnogo nižje kot drugod. Cena za mrvo in za slamo je po vsej državi enaka; ali ni utemeljeno, da so enake tudi cene živini? Tako pa dobi kmet na Nižje Avstrijskem za najslabšega vola nreccj več, kakor pri nas za najboljšega. Ravno tako pri prešičih ni vzroka, da bi se domače blago stavilo tako nizko. Res je, da 40% šoeha naj se danes pri naših prešičih ne išče, toda le verjemite, da tisti špeh, ki ga bo naš domač imet pridelal, bo kmeta na Kranjskem pre-cej več veljal kakor pa kmeta na Ogrskem. Letos bodo redki prešiči, ki bodo tudi samo 30% šoeha imeli. Prešiče po 100 kg se na Kranjskem šteje navadno med špeharje«, pa ne med »pršutnike«.
Prav je. da se pove, da ni, da bi se moralo plačevati vsako žival po najvišii ceni, kar bi prišlo seveda tudi krivično, ker živali so različne in za govejo živino nimamo najvišjih cen, ampak samo primerne cene. Tega se pa zopet ne sme aretirano izrabljati.
Maksimalna cera ie bila od svinja-k a nastavl'ena na 6 K 80 vin. »Deželne nolitične oblasti pa naj določijo za svoja okrožja najvišje cene za prodajo živih pre« šičev drugje nego v svinjaku: pri tem naj se ozirajo na to, da izgubi žival nekaj na teži, ko prehaja iz kraja v kraj, na stroške, katere je imel z živalmi prodajalec ali preprodajalec in pa na primeren trgovski dobiček. — Te najvišje cene ne smejo biti od prvih višje kakor za 2%.« Na Kranjskem ie cena za šneharje zunaj svinjaka postavljena na 6 K 94 vin. (po budimnešta.nski navadi].
Dvomimo, če se te odredbe dovolj upoštevajo.
Veliko tožbfi se čuje radi tehtanja živali, da se na teži preveč odbija.
V nekem listu smo brali ta-le zagovor: »Pri oddaji dobi »Deželno mesto za živino« po določeni ceni toliko, kolikor znaša živa teža. Od trenutka, ko se živina prevzame od kmeta in odda vojaški upravi ali mesarju, preteče navadno najmanj 24 ur ali še več in v tem času izgubi nasičena, naprodaj pripeljana živina silno veliko na teži, in sicer ori odrasli živini povprečno od 50 do 100 kg, kar naredi pri posamezni govedi od 75 do 100 K razlike. S to izgubo mora deželno mesto računati in če naj nima izgube, mora tudi gledati, da pokrije svoje znatne stroške. Zaupniki, ki kupujejo klavno živino, morajo po svojem preudarku od žive teže toliko odtegniti, da bo živina pri oddaji približno toliko tehtala, kolikor pri nakupu. Nakupovalci imajo torej pri svojem ravnanju popolnoma prav, zato se Vam ni nikamor pritožiti, ampak bodi to prilika, da se naši ljudje navadijo na pošteno kupčijo pri prodaji klavne živine na živo težo. Živino nabasati s krmo, kadar se jo žene naprodaj na podlagi žive teže, je goljufivo dejanje, ki ga ie zatreti.
Klavna živina n. pr., ki pride na dunajski trg, se plačuje tudi na živo težo, a ne ime biti 24 ur poprej niti krihljeha, niti napajana ...«
Vsak količkaj umen kmet lahko izpre-vidi, da je v tem odgovoru resnica pomešana z neresnic o. [ '
Ministrska odredba z dne 6. julija 1916 zahteva za prešiče, da zadnjih 12 ur pred prodajo ne dobe niti krme niti pijače. Na kmetih je že prej bila navada, — seseda pri poštenih gospodarjih, — da tisto jutro, ko so prešiča peljali prodat, živalim niso dali nič krme. Torej živali so bile brez jedi od prejšnjega večera. Navaden kupec si tudi ta pogoj izgovarja, in ker si ga izgovori tudi ministrska odredba, potem vsak kmet, ki proda prešiča deželni vnovčeval-nici, ga proda s tem pogojem, da ga 12 ur prejnebokrmil. Kdor drugače ravna, je njegovo dejanje nepošteno. A kmet ima in mora pravico imeti, da se mu prelič res čez 12 ur tehta! Če dobi žival jesti prejšnji večer ob 6. uri, preteče 12 ur vže drugi dan zjutraj ob 6. Tehta se pa navadno dopoldne od 8. do 12. ure, včasih pa celo popoldne — morda čez 20 ur* Prezreti se tudi ne sme, kako se žival izprazni, če se morda po 2, 3 ure daleč na; vozeh pripelje.
Kar sepagoveježivine tiče, nam ni znana nobena naredba, da bi se govedom 12 ur pred tehtanjem ne smela dati nobena krma. Če žene kmet vola v sejem, ga ne žene lačnega, tako nespameten ni, ker tudi ne ve, kako ga bo prodal ali »čez« ali »na vago«. In če ga na vago proda, ga: tehta navadno popoldne od 1 do 3. ure, ali pa še prej, ne da bi se kaj odtegnilo na teži. Zato je umevno, da tako veliko odtegovanje na teži, po 30, ali celo 40 kg, kakor nam je znano, dela hudo kri med gospodarji. In zaraditega, dokler ni ta] stvarboljšeurejena,Jene gre kar pavšalno komu sleparijo očitati.
Na Nižje Avstrijskem so to stvar > tam so cene za najlepše voli po 4 K, najslabše po 3 K — tako določili, da se žival nakrmi normalno, bolj n e kakor po navadi — in potem se odtegne v vsakem slučaiu 15 kg.
S tako uredbo bi bili tudi pri nas zadovoljni, če se tehta do 12. ure opoldnej če se tehta popoldne in se je žival že zjutraj več ur daleč pripeljala in n i č krmila, potem naj bi se nič ne odtegnilo^
Taka uredba se da stvarno zago>-varjati. Za vsako goved se računa navadno n a d a n tolikrat po 3 kg klaje, kolikor metričnih centov žival tehta, ali na vsakih 100 kg 3 kg klaje. Torej živinče, ki tehta 500 kg, bi porabilo 15 kg za celi dan. Vzemimo, da bi se ta klaja tisti dan. ko se živinče žene v prodaj, povečini položila brž zjutraj in dalo za pijačo še en pomivnik vode. t. j. okoli 20 kg. — bi to zneslo skupno okoli 30 kg. Žival se krmi zgodaj zjutraj, potem naredi več ur dolgo pot, čaka zopet po več ur pri tehtnici, preden pride na vrsto: potem se bo rado priznalo, da se je v tem času od 30 kg 15 kg izgubilo, in če se potem še ostalih 15 k g o d b i j e, se kuocu gotovo ne godi krivica. Krivica se godi prodajalcu, če se mu sedaj odbije po 30. 04 kg. Če je pa žival po naravi bolj vamoasta, mani mesarska, se mu že itak na kupu odbije, zato mu ni treba še n a teži odbijati.
Če pa kdo živali nalašč soli, takega na) se naznani in kaznuje; naj trpi tisti, ki je kriv, ne pa drugi radi njega.
Ako se zgoraj navedeni list sklicuje na dunajski trg, češ, da ne sme tam živina biti krm'iera 24 ur prej, moramo odgovoriti. da ne vemo, če se res na. Dunaju 24 ur prei ne sme krmiti, a imenovani list je pozabil povedati, da so na dunaiskem trgu novembra t. 1 bile te Ie cene: Najlepši voli /101 — 530 K. I. 401—440 K, II. 361—400, III. 340-560 K za meterski cent. Pri takih cena*i sc tudi lahko drugače tehta.
Hoteli smo le to pribiti: da glede tehtanja goveje živine ni pri nas nobene do-ločhp- da je ni, s^ričuje to, da delaio zaupniki po svoji razsodnosti. In ravno s tem ne moremo biti zadovoljni. Potreba je, da se n a č i n in čas tehtanja bolj?" uredi.
Deželno mesto za dobavo klavne živine se je dosedaj izkazalo kot dobrota za kmeta, ker s tem smo bili rešeni tako zoprne rekvizicije. Za kmeta je mnogo boljše, da da živinče, kadar njemu kaže. To priznamo. Da pa ne bo opravičenih pritožb, za to se mora tudi sk-beti.
Pri vsaki kunčiii imata dve. govoriti: tisti, ki prodaja, in tisti, ki kupuje. Pri tej kupčiji sedaj imajo skoro izključno besedo le tisti, k! kupujejo.
Pri dajatvi vina v Istri se je poskrbelo, da so bili lastniki vina v prevzemalnih komisijah po svojih zastopnikih zastopani. Nam se zdi, da so živinorejci sedaj premalo zastopani.
Ta stvar ni brez pomena zlasti sedaj, ko so dunajski sejmi odpravljeni. Vnovče-valnice bodo imele iz dežele oskrbovati tudi dunajski trg. Tudi cene, ki se bodo v kratkem zopet kaj premikale, naj se tudi za Kranjsko, kakor drugod — objavijo in držijo.	Kmetovalec.
C. in kr. pehotni polk
št. 17.
Njegovo Veličanstvo naš premilost-Ijivi cesar Karel je izdalo sledeči ukaz na armado in mornarico:
Hočem, da Moj prvorojeni, Meni po božji milosti podarjeni sin pripada odslej Moji vrli junaški brambni sili in ga imenujem za vrhovnega imejitelja Svojega pehotnega polka št. 17, ki naj nosi odslej ime »Cesarjevič«.
Na Dunaju, dne 24. novembra 1916. 4	Karol s. r.
Vest o tem izredno milostljivem činu Njegovega Veličanstva je kakor bliščeči solnčni žarek prešinila vse kroge cesarju in vladarski Hiši do groba zvestega kranj-, skega prebivalstva. V mestih in vaseh, v palačah in v najbornejši slovenski kmetski koči se je bliskovito razširila ta novica in navdala s hvaležnostjo in ponosnim ve-eeljem očete in matere, brate in sestre onih, ki se borijo pod slavno zastavo kranjskega pehotnega polka št. 17 že tretje leto za svojega cesarja in svojo ljubo avstrijsko domovino na vseh bojnih poljanah Evrope.
Da, naš kranjski pehotni polk, nasi kranjski fantje so odlikovani na način, kakor jih je mogel odlikovati le cesar; to odlikovanje, ki ga vse dosedanje mnogoštevilne pohvale ne morejo nadomestiti, nosi ime našega slovenskega polka daleč tje v Širni svet.
Cesarjevič Franc Jožefsam je odslej vrhovni imejitelj našega kranjskega polka. Pred nami se pojavi angelsko lepi obrazek štiriletnega cesarjeviča in zdi se nam, kakor bi njegova podoba razvnela v vseh slovenskih srcih s podvojeno silo ljubezen do Njega in do Njegovih presvitlih staršev: cesarja Karla in cesarice Cite.
Predsedstvo državne zbornice pri tesarju in cesarici.
Cesar o slovenskem lunašlvu.
Avdijenca predsedništva poslanske zbornice pri cesarju je bila določena za \1% ure pop. Predsednik dr. S y 1 ve s t e r in podpredsedniki vitez Pogačnik, Z d a r s k y , Roman-czuk, Jukel so prišli že ob l&l. uro na Dvor in so se javili pri cesarjevem generalnem adjutantu princu Zdenku Lo b k o v i c u.
Podpredsedniki German (Poljak), Pernerstorffer (soc. dem.) in pl- M a 1 f a 11 i (Italijan) niso prišli k avdijenci. Dvorni svetnik German Se je opravičil z boleznijo.
Predno je prišla za avdijenco določena ura, je javil službujoči komor-nik gospode pri cesarju in cesar jih je koj sprejel. Ob njegovi desnici je stala iV avdijenčni dvorani cesarica v žalni 'obleki in z nazaj potisnjenim pajčola-nom.
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je nagovoril vladarsko dvojico v kratkih besedah, kjer je izrazil najglobo-kejšo žalost glede smrti e e -sarj a Franca J ožcfa in zagotovil pri tej priliki cesarju in cesarici neomajno zvestobo in spoštljivo u d a n o s t.
Cesar se je zahvali in je izrekel upanje, da bo pričel kmalu parlament z uspešnim delom. Ob tej priliki je izrazil cesar svoje upanje, da bomo kmalu prišli do častnega miru.
Nato je predsednik predstavil podpredsednike, katere sta cesar in cesarica posamezno ogovorila.
Podpredsednika R o m a n c z u k a je vprašal cesar ,kako dolgo že pripada parlamentu in kateri volivni okraj zastopa. Podpredsednik Romanczuk je odgovoril, da je drugi najstarejši član zbornice in da zastopa gališki volivni okraj Kalusz, Dolina, Nadvvorna. Cesar je opomnil, da pozna omenjene kraje in tamošnje razmere, ker je več časa tam bival.
Romanczuk je povdarjal, da je ohranilo ukrajinsko prebivalstvo iz te-Ra časa hvaležen spomin na cesarsko dvojico in cla se bodo o njegovem bivanju porodilo enake legende kot za Časa bivanja umrlega ccsarjeviča Rudolfa.
S podpredsednikom Zdarskyjem, ki je povedal na cesarjcvo vprašanje, da je posestnik in vodi sam svojo ekonomijo, jc razpravljal cesar o razmerah glede delavskih moči na Češkem, posebno pa še v od Zdarskyja zastopanem volivnem okraju.
Podpredsednik Zdarsky je omenil, da se ni letos krompir obnesel in da ni za pobiranje krompirja dovolj delavskih moči. Pri tej priliki je ponovil cesar že predsedniku izraženo upanje, da pridemo kmalu do častneca miru.
Kdor pozna naše kranjske fante, kdor jih je videl sam v boju, ta šele ve ceniti vse vojaške in moške čednosti njihove. Med sedanjo svetovno vojsko so s svojo žila-vostjo, srdito hrabrostjo in stoičnim prenašanjem vojnih težav priborili najlepše uspehe.	w
Še ko so v zasneženih K a r p a t i h leta 1914 in 1915 odbijali z jekleno vztrajnostjo strahovite ruske napade, so si priborili ime železnega polka. In ko je bila tam nevarnost odstranjena in sovražnik vržen daleko preko mej cesarstva, kako željno so pričakovali meriti se s smrtnim sovražnikom cesarja, Avstrije in Slovencev, z verolomnim, zahrbtnim Italijanom! Srčna želja se mu je izpolnila in pri O s 1 a v j u , pri Arsieru in Asiagu so pokazali ti vrli kranjski korenjaki Laho-nom, kaj je slovenska zvestoba.
Bili so srečni, da jim je mainika tega leta, ko smo kakor mogočni plaz podrli prodiranje Lahov na Tirolskem in jih vrgli v italijansko ravnino, poveljeval sam nadvojvoda Karel, sedanji cesar; izvršili so prave čudeže junaštva, tako da so celo italijanski sovragi v svojih listih priznali, da je Avstrija vrgla nanie svoje najbo'jše čete, predvsem čete tretjega zbora, v katerem so po večini Slovenci, narod, ki smrtno sovraži Italijane. Imeli so prav, toda še večja ne»*o sovraštvo nad potuhnjenim laškim verolomnikom je bila liubezen do cesarske rodovine, čije presvitli član jim je sam gospodoval.
Zbudili so se v njih vsi slavni spomini njihovega polka, ki se je pod vlado velikega Franca Josipa I, tolikokrat bojeval v Italiji; spomini na 1. 1848.,ko so že pod očetom Radeckem Italijane porazili dne 4. av-
Tudi cesarica se je pogovarjala s podpredsednikom Zdarskyjem o razmerah glede žrtve na Češkem.
Podpredsednika viteza Pogačnika, ki je prišel v vojni uniformi polkovni-ka strelcev, je nagovoril cesar z besedami;
»Vi ste pa iz Podnarta doma, Pod-nart poznam, sem se že skozi peljal.« — Vitez Pogačnik: Da, Veličanstvo, jaz sem Gorenjec. — Cesar: Poznam Vaše kraje, saj sem bil že tam. Dalje se je izrazil cesar, da je dobil najugodnejša poročila o izredni hrabrosti kranjskih deželnih strelcev. Pohvalil je Kranjsko, ki se je v tej vojni izredno patrijotično izkazala. Zato ga zelo veseli, da je monel odlikovati junaški kranjski pešpolk št. 17 s podelitvijo imejiteljstva polka cesarjevicu.
Cesarica se je razgovarjala s podpredsednikom Pogačnikom o gospodarskih razmerah na Kranjskem in še posebej o gospodarskih posledicah, ki jih je deželi prinesla vojna.
S podpredsednikom J u k c 1 o m, ki je na cesarjevo vprašanje tudi odgovoril da je posestnik, se je cesar raz-govarjal o gospodarskih in delavskih razmerah v njegovem volivnem okraju. Izrazil je svoje obžalovanje, da je sin podpredsednikov še vedno pogrešan.
Nato sta se cesar in cesarica poslovila od gospodov in sta podala vsakemu posebej roko.
Seja Mskfi-siovenstep Me.
Dne 28. novembra t. 1. je imel v Gradcu Hrvatsko-slovenski klub državnega zbora dve seji. Obe je otvoril, vodil in zaključi! klubski predsednik dr. Korošec. V prvi seji je dal izraza sožalju Hrvatsko-sloven-skega kluba, odnosno hrvatsko-slovenske-ga naroda, povodom smrti Nj. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I. ter obenem izraza radosti in udanosti istega kluba, odnosno naroda, povodom nastopa vlade Njeg. Veličanstva cesarja in kralja Karla I. Doslovno je rekel:
Slavni klub! Našo monarhijo je zadela velika nesreča. Smrt ji je vzela njenega modrega in blagega vladarja, presvitlega cesarja in kralja Franc Jožefa, Vsi narodi širne habsburške monarhije so vsled tega prežalostnega dogodka globoko pretreseni in potrti.
Slovensko in hrvatsko ljudstvo je viselo na vzvišeni osebi pokojnega vladarja s posebno spoštljivostjo in ljubeznijo. Bilo je razmerje vernoudanih otrok napram dobremu in plemenitemu očetu. Kadarkoli, že od davnega početka njegovega vladanja in do najnovejših dni, je slovenski in hrvatski narod zaslišal glas svojega cesarja in kralja Franca Jožefa, da nas kliče, naj branimo prestol in domovino, so se Slovenci in Hrvati do zadnjega moža zbrali z navdušenjem ter kakor levi branili sveto jim domovino. V vseh žalostnih in veselih uneh je hrvatsko-slovenski narod z otroško nežnostjo sočustvoval s svojim vladarjem.
Na podlagi svoboščin in pravic, ki so izvirali iz ustave, podeljene nam od blatfo-
gusta 1848 pred Milanom pri Časa Gamba-loito, ko so 1. 1850. oblegali in zasedli laško trdnjavo Ankono, ko so v bitki pri Solferi-nu zmagali zopet Pijemontezs na desnem krilu avstrijske armade.
V narodu slovenskem žive od roda naprej ti spomini na laške boje; v narodnih pesmih jim poveljuje sam cesar Franc Jožef in njegov general zoper Laha, jih vodi oče Radccki na polju zmage in slave zoper Verono in Milan; za laškim gričem sc bojujejo naši fantiči, dokler krogla ne prileti in se jim ne zatemnijo za vedno zveste oči. Vedno živa, mogočna sila otroške udanosti do cesarja in domovine polje po žiljah slovenskega naroda sploh in kranjskih fantov posebe. Tudi sedanja vojna nam dokazuje to: kakor se je povzdignil občni kulturni nivo naroda, tako so se v tej vojni, posebno izza bojne vrste pri Asiagu in ob Soči, porajale kar same ob sebi narodne vojaške pesmi, ki so jih sestavili v zakopih in v rojni vrsti priorosti sinovi Kranjske. Vedno in vedno beremo te naivne, včasih v formi okorne, a v bistvu krepke in koraiž-ne pesmi v naših listih; one pričajo, kako vre iz srca zvestega slovenskega rodu kar sama, čista nehlinjena ljubezen do vrhov-nega gospodarja avstrijskih vojnih trum in do njegove presvitle hiše.
Še ena okolnost je, ki da najvišjemu odlikovanju pehotnega polka št. 17 ravno v letošnjem letu poseben pomen: Letos je namreč ravno sto let, odkar se je začenjal pehotni polk št. 17 dopolnjevati iz Kranjske. Dne 24. juli'a 1816 po srečno dokončanih Napoleonovih vojnah, se je premestil njegov dopolnilni okraj iz Mlade Boleslave na Češkem v Ljubljano. Stoletnica kranjskega pehotne-
ga polka je Nj. Veličanstvo presvitli cesar sam na najidea'nejši in najlepši način proslavilo in cela Kranjska, ves slovenski na> rod jo slavi v svojem srcu.
Že ves čas, kar traja vojna, vladajo med moštvom in častniki tega vzglednega polka na eni strani, med kranjskim prebivalstvom in polkovim vodstvom najprisrč-nejši odnošaji, o tem pričajo opetovane pohvale polka, o tem tudi iskrene in odkrite brzojavke, ki so se menjavale med polkovim poveljstvom in med zastopstvom Kranjske in mesta Ljubljane. To vzorno medseboino soglasje se bode sedaj gotovo še poglobilo in razširilo.
Kakor je bil kranjski pehotni polk št. 17 dosedaj jeklen zid zoper vse sovražnike, tako bo tudi v bodoče. Presvitlo ime Cesarjeviča mu bode v najhujših bojih svetilo naprej, mu vžigalo v srcih prezve-stih kranjskih fantov podvojeno junaštvo, da sc izkažc'o vredne tistih nežnih in prisrčnih vezij, ki jih združujejo z ljubkim, zla-tolasim cesarskim princem, cesarjevičem Francom Jožefom.
Veličanstvu cesarja Karla pa se klanja danes v neoopisni radosti vsa Kranjska, prisegajoč Njemu in Njegovemu prvorojen-vu zvestobo do groba. Kakor nien polk, cvet njenih junakov, tako stoji danes vsa kranjska dežela in vse njeno orcbivalstvo na braniku cesarstva, pripravljena zahrbtnemu sovražniku, lačnemu nabili zemlja, braniti pot v deželo do zadnje kaolje krvi. Vse veselje, vso radost, vso ljubezen in tidanost do cesarja in domovine pa sklenemo v viharnem klicu: Živel cesar Karel! Živel cesarjevič Franc Jožef in njegov slc-J venski pehotni polk št. 17!
pokojnega cesarja in kralja, smo se Slovenci in Hrvati tekom njegovega vladanja razvili v narodno zaveden, kulturno napreden in gospodarsko močan narod. Naš obstoj je zasiguran v naši lastni moči, katero smo si pridobili pod mogočnim varstvom njegovega žezla.
Naša sveta katoliška vera, ki je najlepši biser slovenskega in hrvatskega ljudstva, je imela v pokojnem vladarju globo-koudanega pripadnika in zvestega zaščitnika, Povsod je kazal svoje versko prepričanje, vsikdar se je priznaval kot veren sin naše skupne matere svete katoliške cerkve. Zato pa je bila ljubezen in zaupanje našega katoliškega hrvatsko - slovenskega ljudstva do Njega vedno tako neizmerno velika, udanost neomajljiva.
Kot zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda smo danes verni tolmači ganjenosti in žalosti, ki jo občutimo ob pre-žalostni smrti Njega c. in kr. Veličanstva, preblagega in presvetlega vladarja, cesarja in kralja Franca Jožefa I. Njegov spomin bo med nami trajen in slaven!
Slavni klub! Čeprav še žalujemo za svojim prejšnjim vladarjem cesarjem in kraljem Francem Jožefom, je vendar naša ugodna dolžnost, cla se že danes javno poklonimo tudi njegovemu nasledniku, Njega Veličanstvu cesarju in kralju Karlu I. in ga spoštljivo pozdravimo. Z neomajenim zaupanjem zre hrvatsko-slovenski narod v novega vladarja ter mu poklanja svoja udana in zvesta srca. Ž njim je božja Previdnost podelila starodavni, častitljivi habsburški monarhiji zvestega varuha svete katoliške cerkve, močnega zaščitnika vdov in sirot, dobrega očeta ubogih in zatiranih ter pravičnega vladarja vsem narodom monarhije.
Slovenci in Hrvati obetamo v teh slovesnih dneh, da ostane naša zvestoba in udanost utrjena v viharjih stoletij in stoletij napram novemu vzvišenemu nositelju habsburške vladarske krone, nespremenjena, vedno odkritosrčna in globoka. Ne besede, ampak dejanja govorijo pri nas. Na bojiščih se kot junaki borijo slovenski in hrvatski možje in mladeniči za vladarja in domovino, v zaledju pa žene, starčki in otroci požrtvovalno prenašajo vse vojskinc težkoče, vsi enega srca in ene misli, da zmagovito obranijo prestol in monarhijo Habsburžanov besnih sovražnikov in priborijo vsem narodom zopet blaženi mir.
Veliko milost in čast je izkazalo Njeg. Veličanstvo te dni slovensko-hrvatskemu narodu, da je dalo slavnemu in hrabremu pešpolku št. 17 kot imejitelja mladega cesarjeviča, kar jc napolnilo našo javnost s hvaležnim veseljem za visoko in milostno priznanje.
Kar smo bili Slovenci in Hrvati Habs-buržanom vedno, to hočemo ostati tudi pod novim vladarjem: zanesljivo udani in zvesti v sreči in nesreči.
Polni domoljubnega duha kličemo: Živel cesar in kralj Karel I,, živela cesarica in kraljica Cita!
Koj potem se je Nj. Veličanstvu brzo-javilo.
• • •
V drugi seji sc je vzelo na znanje poročilo predsedništva o raznih političnih zadevah ter odobrilo, da se je pri seji klubo-
vih načelnikov zavzelo, naj se kakor najhitreje otvori državni zbor.
rtazpravljalo se )e nadalje o različnih, med vojsko nastalih narodnopolitičnih vprašanjih vseh slovenskih in hrvatskih dežel ter storilo potrebne sklepe.
Ravnotako sc jc razpravljalo in sklepalo o begunskem vprašanju in aprovizaciji.
Vela železniška nesreča ne ШШ.
Dunajski brzovlak št. 3, ki se odpelje z Dunaja ob 7, uri 20 minut, prihaja na vzhodni kolodvor v Budimpešto vedno ob 11. uri 45 minut ponoči. Brzovlak je pa včeraj odpeljal pol ure pozneje, ker so za lokomotivo uvrstili salonski voz civilnemu adlatu belgrajske generalne gubernije Lju-devitu pl. Thalloczy. Ker sektčni načelnik ni pravočasno prišel, so nameravali voz zopet odstraniti; a prej so še sekčnega načelnika vprašali telefonično, če se bo peljal; odgovoril je, da se mora brezpogojno s tem vlakom odpeljati v Budimpešto in da bo takoj prišel. Med vožnjo je imel brzovlak še zamudo.
Kako se je zgodila nesreča.
Graški osebni vlak se odpelje pravočasno iz Budimpešte ob 9. uri 15 minut; a zadnje čase je imel vedno velike zamude. Predvčerajšnjim se je odpeljal šele ob 11. uri ponoči; na postajo Herczeghalom se je pripeljal šele ob 1. uri 45 minut ponoči. Ukazalo se je, naj čaka, da se bo odpeljal dunajski brzovlak; peljati se je moral na postranski tir. V tem trenutku se je pa pripeljal dunajski brzovlak z brzino 75 kilometrov na uro. Lokomotiva, voz za prtljago in prvi voz osebnega vlaka so se še pravočasno pripeljali na postranski tir; drugi osebni voz je pa lokomotiva dunajskega br-zovlaka v pravem pomenu besede prerezala. Zanimivo je, da obe lokomotivi nista poškodovani.
Pl. ThalIoczy mrtev.
Salonski voz brzovlaka je popolnoma razbit. Civilni adlatus v Srbiji, tajni svetnik pl, Thallloczy, je mrtev; njegov tajnik, neka njegova sorodnica in neki nadporočnik, ki so sc vozili ž njim, so ostali nepoškodovani. Thalloczy je bil ranjen na glavi, predrla ga je cev parne kurjave.
Brzovlak št. 3
je bil zelo dolg; vozil je en salonski voz, šest voz prvega in 14 drugega razreda. Minister Нагкапу, državni tajnik Molnar, ma-gnat Chorin s sinom in veliko drugih dostojanstvenikov se jc vrnilo s ponesrečenim brzovlakom v Budimpešto,
Postaja Herczeghalom,
kjer se jc zgodila nesreča, je 46 kilometrov od Budimpešte oddaljena. Pokrajina j« lepa; postaja ie razsvetljena z električnimi
oMočnicami. Take nesreče na železnici že ni bilo veliko let. Največje železniške nesreče pozna Amerika, kjer vozijo vlaki z največjo brzino na svetu. Pred 5 leti je p::dcl z nasipa v Chile vlak; 15 oseb je bilo mrtvih. V Georgiju se je tudi pred 5 leti pripetila železniška nesreča, vsled katere je izgubilo življenje 40 oseb. V Senccki (neverni Amerii) je izgubilo 1. 1901 življenje 100 oseb, ranjenih jih je pa bilo 50. Na Škotskem se je 1. 1880 podrl železniški most čez Tyne; 80 oseb je bilo mrtvih, 262 pa ranjenih. Pri Armaghu na Irskem je bilo 64 mrtvih in 225 ranjencev; na Badenskem je bilo leta 1882 80 mrtvih. V Švici je bilo leta 1891 ubitih 73 oseb, ranjenih pa 179.
Število mrtvih in ranjenih še ni popolnoma dognano; mrtvik Je 67, težko ranjenih
70 in lahko ranjenih 150 oseb.
Iz Budimpešte se je 1. t. m. poročalo: Mrtvih 67 oseb, a dognano število mrtvih že ni, ker še niso pospravili razvalin in ker se še vedno boje, da dobe mrliče pod razvalinami.
Govorica, da je mrtvih več ogrskih ministrov, se na srečo ni potrdila. Deželno-brambni minister Hazai sc je sicer vozil s ponesrečenim brzovlakom, a med potjo je še pred krajem nesreče prestopil v drug brzovlak, ki se je brez vsake nesreče pripeljal v Budimpešto. Posledice železniške nesreče so strašne; reševalni oddelki so pripeljali do 200 ranjencev v Budimpešto; med njimi je 70 nevarno ranjenih potnikov. Več žrtev, kot brzovlak jc imel graški osebni vlak, kar je umljivo, ker so vozovi brzovlakov trpežnejši in močnejši kot osebnih vlakov.
Z brzovlakom se ni vozilo posebno veliko ljudi, ker so se ogrski udeležniki pogreba vozili s posebnimi vlaki. Pač je pa bil močno zaseden graški osebni vlak. Z brzovlakom so se vozili večinoma z zlatimi svetinjami odlikovani vojaki, ki so bili pri cesarjevem pogrebu na Dunaju. Pogled na ponesrečeni graški osebni vlak je bil strašen. V istem vozu. ki ga je bil prerezal brzovlak, so vsi potniki mrtvi; šest voz za tem je močno poškodovanih; popotniki so vsi nenavadno ranjeni: zlomjene so jim noge in ranjene glave. Ponesrečilo se je tudi 10 Rusov, vojnih ujetnikov; eden je kmalu po nesreči murl. Med ranjenci gra-škega vlaka je tudi več žensk.
Rešilna dela.
Načelnik budimpeštanske rešilne družbe poroča, da so posledice nesreče strašne. Prvi pomožni vlak je pripeljal v Budimpešto 34 težkih ranjencev in 68 lahkih ranjencev; do 136 ranjenih oseb so prepeljali v Budimpešto. Skozi okna razbitih voz so vlačili mrliče, veliko vojakov je med njimi.
Na budimpeštar.skcm kolodvoru so bi-li žalostni prizori; ljudje so iskali svojce, ki jih ni bilo nazaj.
Generala SarkotiČ3, enega sina Tisze šn
generala Zieglerja pogrešajo.
Listi poročajo, da pogrešajo generala pehote Sarkotica, dežel, šefa in poveljujočega generala v Bosni, dalje enega sina Tisze in poveljnika v Budimpešti Zieglerja; o dvornem svetniku Strensky se še ne poroča; ministri Hazai, Нагкапу, Sandor in Te!eszky so se srečno vrnili v Budimpešto. Mcm mrtvimi se nahaja tudi nečakinja prejšnjega zagrebškega zbornega poveljnika, sedanjega generalnega guvernerja v Belgradu, fel, barona pl. Rhemena.
Kako je umrl sekčni načelnik Thalloczy.
Thalloczy je strašno razmesarjen. Umrl je najbrže takoj. Thalloczyjev tajnik dr, Jungerth je pripovedoval o nesreči: Sedeli smo v salonskem vozu skupaj Thalloczv, njegova nečakinja, njegova sestrična in jaz, ko smo začutili nenadoma strašen sunek in ropot podoben gromu; stemnilo se je. Nismo vedeli, kaj se je zgodilo. Naenkrat smo se nahajali med razvalinami voza; naš voz se je razbil. Thalloczyja je predrla cev parne peči; takoj je bil mrtev. V Budimpešti ga je čakala njegova sestra, ki smo jo naj-previdnejše obvestili o nesreči. Nam drugim se ni nič pripetilo. Po nekem drugem poročilu je pa ubil Thalloczya del odlomije-ne cevi, ki je padel na njegovo glavo. Njegov tajnik dr. Jungerth, ki se je nahajal v sosednem oddelku in njegova nečakinja, gospodična Mici Spetzler, ki je spala v sosednem oddelku, sta ušla skozi prebito steno na streho. Sekčnega načelnika so našli ležati z razbito glavo na tiru; oblečen je bil v rjavo spalno obleko.
Dr. Ljudevit Thalloczy
jc bil v 65. letu svoje starosti. Služil je 30 let kot uradnik skupnega finančnega ministrstva, kjer je napredoval do prvega sekčnega načelnika. Dne 23. januarja 1916 je bil imenovan za civilnega guvernerja Srbije. Tajni svetnik pl. Thalloczy je bil večkrat odlikovan; л rajal se je od pogreba z Dunaja v Bulgrad na svoje mesto.
Kaj je povzročilo nesrečo.
Preiskavo, kdo da je zakrivil nesrečo, vodijo z vso odločnostjo. Signalne aparate so takoj preiskali; v enemu semaforju so liašii ptuji predmet, kar je zelo značilno. Zanimivo ie kar stroievodja obeh stroiev
nista bila ranjena. Preiskovalna komisija je včeraj dognala, da je strojevodja dunajske- " ga brzovlaka zelo spreten in izkušen. Mož bi se bil že pustil rad upokojiti, a na poziv svojih predstojnikov je izjavil, da bo služil, dokler ne bo vojska končana. Oba strojevodja izjavljata, da nista ničesar zagrešila. Strojevodja brzovlaka pravi, da je luč na semaforju (drog z znaki, če sme vlak peljati naprej ali če mora obstati ali voziti počasi) le slabo brlela in razsvetljevala belo šipo. (Znamenje, da sme voziti z vso brzino.) Ko se je pripeljal že 160 metrov čez menjalnik, je nepričakovano zagledal rdečo luč (znamenje, naj vlak ustavi); poskušal je vlak ustaviti; znižal je brzino na Џ6 km, a nesreče ni mogel več preprečiti. Strojevodja graškega osebnega vlaka je pa izjavil, da je pelial na tir, kjer je stal, na naročilo železniških organov; vsi semaforji so kazali prosto vožnjo; mislil je zato, da so med tem križanje obeh vlakov določili na kaki drugi postaji. Strojevodja brzovlaka je še izjavil, da je zavora pričela delovati šele 200 metrov pred krajem nesreče. Oba strojevodja sta prav dobro opisana. Strojevodja brzovlaka ie že 28 let v službi ogrskih državnih železnic. Prvi sedmi vozovi brzovlaka so popolnoma razbiti; graški vlak je pa čez sredo prerezan. Vsi popotniki, ki so se nahajali v teh vozovih, so mrtvi.
Nesreča na istem mestu pred 20 leti.
Zanimivo je, ker se je istotam zgodila pred 20 leti tudi nesreča. Tam je namreč velik ovinek; znamenja se zato tam težko razločujejo.
Predsednik ravnateljstva ogrskih državn'h
železnic o nesreči pri Herczeghalomu.
Ogrski brzojavni urad poroča: Predsednik državnih železnic Cornel pl. Tol-nay je izjavil: Le toliko rečem, da je zakrivil nesrečo en sam človek, ki se ni oziral na znamenje, da bi bil moral obstati. Strojevodja pač pravi, da predznamenje ni delovalo, a tudi v tem slučaju bi bil moral bolj počasi voziti ali obstati; nesreče bi ne bilo, če bi bil tako postopal; kriv nesreče je le strojevodja brzovlaka. Preiskava bo dognala, če je tudi čuvaj sokriv; nadzorovati bi bil namreč moral, če luči signalov gore, kakor je predpisano. Čuvaj trdi, da je storil svojo dolžnost. Nesreča je žal tako obsežna, da take na ogrskih železnicah še ni bilo. Strojevodja Janez Dingba je st?r približno 53 let; v službi je že 28 let; nikdar še ni imel nobene nesreče; pravi, da je vozil iz Gjura (Raab) z brzino približno 70 km na uro in da pri Herczeghalonu ni opazil, da stoii semafor na stoj, ker zelena luč ni gorela. Vozil je zato naprej in ie pričel zavirati vlak šele, ko je na kratko razdaljo zasadil nred seboi osebni vlak. Železniški uslužbenec Pillhofer je izpovedal, da je na semaforju prižgal luč, a ne izključuje možnosti, da bi bila luč dovolj svitlo gorela.
Ranjenih, a ne močno, je tudi 6 gojencev Franc Jožefovega zavoda.
Truplo tajnega svetnika pl. Thalloczy : so položili okoli pol 11. dopoldne v kovi-nasto krsto in ga prepeljejo z zaprtim vozom v sodno zdravniški zavod,
Donavska armada stoji pred jugo-zapadno črto Bukarešta; priborila si je prehod čez reko Niaslov in je dosegla spodnji lok reke Argesu, katere močvirnata nižina spada k predtrd-njavskemu ozemlju zunanjih uirdb. Nižina Argesu leži že v ognjeni črti težke artiljerije bukareške jugozapadne črte. S tem se jc pričel boj za utrjeno glavno mesto Rumunije. Nekateri en-I temini listi hočejo vedeti, da bodo Rumuni branili mesto do skrajnosti; dru-
1 ga poročila pa trdijo ravno naspromo. Presenetljivo hitro prodiranje donavske armade je ustvarilo nov položaj in skoro gotovo bomo kmalu čuli, kaj je sedaj skienil rusko-francoski-rumun-ski generalni štab.
Na večih mestih med Transilvanskimi alpami in Donavo je skušal sovražnik z močnimi silami napas.i; če se bo posrečilo enotno veliko podjetje sovražnika na prostoru zahodno od črte Bukarešt-Plocsti, bodo pokazali prihodnji dnevi. Najnovejša uradna poročila o velikih bojih na sedmograš-ki vzhodni bojni črti in v bukovinsko-galiških Karpatih potrjujejo, da gre tu za veliko rusko razbremenilno ofenzivo. Bitka se bije na 30 km dolgi črti. Napadi imajo značaj Brusilovih naskokov z množicami. Po ljutosti so podobni prvim dnevom rusko junijske ofenzive. Pa tudi ti silni napadi rusko-rumunakih divizij so prinesli le Male taktične uspehe. V splošnem je biFna-•pad odbit. Na večih točkah se jc nfcšim četam celo posrečilo, da so zopef pri-clobile prej izgubljene jarke. Boj s p nadaljuje 7. nezmanjšano silovitostjo in bo, knlcn-,' vso kaže, trajal še doleo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. dcc. Uradno:
Bojna skupina maršala p L Mackensen a.
Donavska armada prodira jugo-zahodno Bukarešta proti spodnjemu Argesu. Jugovzhodno Pitesci in južno in vzhodno Campolunga so zmagovita krdela zopet zrušila odpor Rumunov. Sovražnik je tudi včeraj izgubil na ujetnikih več tisoč mož; plen topov in vojnega orodja jo velik.
Bojna črta generalnega pol-kovnika nadvojvoda Jožei a.
Rusi prej ko slej z vso silo nastopajo, da bi hrabre čete generalov pl. Arza in pl. FSvessa prebili. Črta, kjer se bije bitka, se je razširila proti jugu; napadu so se namreč v mejnih gorah vzhodno KćzdivAsžrhely pridružili tudi Rumuni. Bitka se je zopet bila z največjo besnostjo. Branilci so pričeli na mnogih inesiih s protinapadi. Uspeh je bil tudi irčeraj popolnoma na naši strani.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Otomanske čete so odbile pri Zloti Lipi sunek Rusov; premaganega sovražnika so preganjali do njegovih jarkov.
Dunaj, 1. dec. zvečer. Uradno:
Ruski naval v Karpatih traja nezmanjšano ljuto dalje. Kakor prejšnje dni, je dobil sovražnik zopet krvave glave.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. dec. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Pri Zioii Lipi so odbilo otomanske čete več napadov Rusov; planili so za njimi, ko so se valili nazaj in jim zadali težke izgube. Veliko so jih ujeli.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Rusi in na južnem krilu Rumuni nadaljujejo v Karpatih svoje razbremenilne poizkuse. Sovražnik js napadal besno med prelazom Jablonica in višinami vzhodno kotline KezdivSs&r-hely (zračna daljava 300 km). Kljub velikim žrtvam na krvi in strelivu je tudi včeraj sovražnik komaj na kakem mestu dolge bojno črte kaj pridobil. Naše čete so večkrat izvajale protinapade in iztrgale sovražniku ozemlje, ki ga jc bil prejšnji dan priboril. Posebno so se pri Smotrecu odlikovali lovci iz Marburga, ki so privedli Iz sovražne postojanke, ko so napadli, nad 40 ujetnikov in 2 strojni puški.
Vojna skupina maršala pl, Mackensen a.
Rumunske čete v zahodni Rumuniji, ki so odrezane od svo>e armade, so poizkušale s tem, da so zavzele poi v razne smeri, odtegnili se svoji neizogibni usodi. Nemški in avstrijski preganjalci so jisn vzeli včeraj nad 390 ujetnikov. Krdela, ki prodirajo čez Campolung in Pitesci ob rečnih dolinah na Vlaško, so zaplenila bogat plen ujetnikov, topov in voz; posebno veliko pa opreme. Preti našim četam, ki so prodirale od Alute sem, se je sovrstnik branil v mnogih odsekih reke; vrgli smo ea. Tudi ofenzivni sunek neko rumunsko divizije. ki so mu je naša konjenica izcqr 4 ni mogel našega prodiranja zadržati.
Donavska armada si je priborila prehod čez nižino Neajlov In se bliža spodnjemu teku Argesu v smeri proti Bukareštu. Poleg velikih izgub Rumunov smo jim včeraj vzeli; številke, o katerih se je'že poročalo, so izvzete; nad 25GG ujetnikov ,21 topov, med njimi tri inožnarje.
V Dobrudži jo napadel sovražnik bolnars^-o lev o krilo. Množice, ki so napadle, so se v ognju zrušile. Poraza niso mogli lzpremenitl tudi angleški oklepni avtomobili med katerimi sta 2 obležala prsti ovirami, kjer smo ju razstrelili.
Berlin, 1. dcc. zvečer. Veliki glavni stan:
Na Vlaškem sunki. Na levem krilu armade v Dobrudži no ss izjalovili ponovni sovražni napsdf; sovražnik je zopet brez utrpeha nastopal z oklepnimi avtomobili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
EOTnGARSEO URADNO POROČILO.
Sofija, 1. dec. Uradno:
Prodiranje na Vlaškem je trajalo zmajjovilo dalje in se ni prakinilo. Našo divizije so 27. nov. hi^ro prekoračilo pr! Žimnici Donavo 'n S3 vale viharno pre;i Bukareš.u, Z ljufoni boji so povsod zrušilo obupen odpor sovražnika fn mu zadajalo težko izgube. Po težkem boju so zasedle 27. nov. Giurgiu;
(lne 30. nov. so prekoračile črto Ccma-na-Branistari-Singureni, ki leži približno 20 km od pasu uirdb Bukarešta. Premagale so obupen, odpor sovražnika, zaplenile 2 topova, M poljskih topov, 7 malih topov in 5 strojnih pušk; ujele so pa 4 častnike in 2!50 vojakov. Na bojišču je popustil sovražnik veliko mrtvih in ranjencev.
V Dobrudži je napadal 4. sibirski zbor po dolgi pripravi približno 15 baterij od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne. naše levo krilo med vasjo Sa-piskflj in Donavo. Napad so podpirale baterije z levega brega Donave. Ob popoldne se je približala sovražna pehota v varstvu megle našim postojankam. Unel se je boj, ki je bil najskrajnejše krvav. Našim strelskim jarkom sta se v največjem bojnem moiežu približala 2 oklopna avtomobila. Naši hrabri polki divizije Preslav so Izvedle krepak in viharen protinapad; povsod so odbili krvavo napadalce in zaplenili oklopRo avtomobile, v katerih so našli 4 strojne puško in njele 2 častnike in 25 mož. Sovražnik se je umaknil v svoj« prvotne postojanke nazaj.
Pri Donavi ogenj pehote ln fopov.
Rumunsko uradno poročilo.
28,	novembra. Na zahodni meji Mol-dave se ni nič izpremenilo. V dolini Buzen do okolice Dragoslavele nastopi patrulj. Topovski ogenj posebno v dolini Prahova; kjer je nastopal sovražnik z dušljivimi in solze povzročujočimi bombami. Na zahodnem bojišču včeraj splošno ni bilo bojevf izvzemši na najskrajnejšem desnem krilu, kjer je sovražnik streljal s težkimi topovi in na levem krilu, kjer so se razvili ne-i znatni boji.
Pri Donavi topovski ogenj. V Dobrudži se ni nič izpremenilo,
Rusko uradno poročilo,
29.	novembra. Zahodno bojišče. Sovražnik je 28. nov. približno ob 9. zvečer izpuščal dušljive pline na naše jarke pri vaseh Labuzy in pri Netforniji ob Šuri. Pozneje, okoli 11. ure so Nemci v tem odseku napadli. V ognju smo z bajoneti odbili napad. Pri Malyporsku (? Ml. Okursk) ob Stohodu je povzročilo naše topništvo, da so eksplodirale zaloge sovražnih nabojev. Ogenj je preprečil poizkuse sovražnika, da bi se bil rad približal pri vasi Tustomyto (Pustomity) našim jarkom. V gozdnih Karpatih so zasedli naši oddelki višine šest vrst zahodno Vorohte, kjer so ujele 2 častnika in 98 mož.
Pri Kirlibabi so se polastile naše čete grebena vzhodno Kirlibabe in so pregnale sovražnika iz cele pokrajine, ki jo je bil zasedel. Ujeli smo 11 častnikov in 700 vojakov, zaplenili pa 6 stronih pušk in enega metalca bomb. Južno Kirlibabe do doline Divtien (dolina Dorna) smo zasedli celo vrsto višin, ki se razprostirajo ob celi bojni črti.
Na zahodnem Vlaškem se umikajo Rumuni pod sovražnim oritiskom proti vzhodu, Sovražnik je dosegel 27. novembra zvečer črto D^rmenechti-Draganesti-Vata-sti-Kostehti- (?) Izrokrete. Na cestah, ki vodijo iz Aleksandrije v Žimnico, je zasedel sovražnik Pronnero, Topov, Vicru in Slobodzie. Pri Jusji (Giurgiu) je prodrl sovražnik čez pot, ki vodi v Kalugareni. V Dobrudži na obeh straneh ogenj s puškami in s topovi.
Pred Bukareštom.
Carigrad, 30. nov. (K. u.) Iz zbornice: V današnji seji zbornice je podal vojni minister Enver paša pregled o vojaških operacijah od zadnje seje zbornice. Poročilo je zbornica s svojim pritrjevanjem večkrat prekinila, posebno ko je vojni minister povedal, da so turško tete skupno z zveznimi četami že prišle blizu Bukarešta in da so se združile s tistimi avstrijskimi in nemškimi četami, ki prodirajo s severa.
Rumunija je prišla do točke, da bo z zemljevida izginila.
Ženeva, 1. dec. Zadnja iz Bukarešta v Pariz došla poročila kažejo žalostno sliko o položaju v Bukareštu. Vsled bega velikega dela prebivalstva so gotovi mestni deli popolnoma prazni. Vse šolske prostore so prevzele vojaške oblasti. Mnogo časopisov je prenehalo izhajati. Pričakujejo odločilne bitke v bližini Bukarešta. Ker bodo za priprave potrebovali še več dni, sovražnik se je pa med tem že približal, je postal položaj branilcev kritičen. Nesreče rumunske armade ne pripisujejo samo piemoči osrednjih sil, marveč tudi velikemu pomanjkanju častnikov v rumunski armadi.
Iznrnznitev Bukarešta ali obrambna bitka?
Berlin, 1. dcc. Armade osrednjih , sil stoje na rumunskem bojišču na jugu komaj ti n n hoda pred Bukareštom. Napada na Bukarešt in s tem obrambne bitke je vsako uro pričakovati.
Curih, 1. dcc. Italijanski listi poročajo: Zadnji odpor rumunsko armado
pred ali za Bukaroštom so bo poskusil. »Secolo« pravi, da je igra za Rumunijo izgubljena.
Nad 7O.0C0 Rumunov ujetih, nad 300 topov ugrabljenih.
Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana se poroča: Bojna črta osrednjih sil proti Rumuniji, ki je bila od začetka vojske nad 1350 km dolga, se je skrajšala na 950 km. Več kot četrtina države, mala Vlaška in Dobrudža, je danes že v rokah zmugovalcev.Nad 70 tisoč ujetnikov in nad 300 topov, pri tem ni vštet plen zadnjih dni, so naše čete v dosedanjih desettedenskih bojih ugrabile.
Ruski migljaj Rumuniji.
Petrograjski listi pišejo, da bi nič ne koristilo, če se nadaljuje osamljen odpor Rumunije in da bi bilo najboljše, če se spoji rumunska armada z rusko.
Boji v MtfonijL
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. dec. Veliki glavni stan:
Čete sporazuma so zopet napadle nemško-bolgarske postojanke severnozahodno Biotlja in pri Grunište; uspele niso.
Berlin, 1. dec. Veliki glavni stan:
Sunke sovražnika severozahodno Bitolja in pri Gruništu smo odbili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. dec. Uradno: Topovski boj jugovzhodno Gorice In na Krasu se je razvijal z menjajoče se močjo. Naš ogenj je povzročil, da ]e eksplodiralo več zalog streliva ln min. Topovi so živahno delovali tudi v posameznih koroških in tirolskih odsekih. Sovražni letalci so metali bombe v Adlški dolini, a škode niso povzročili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
Boji oa zahoda.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. dec. zvečer. Veliki glavni itan:
Pri Somme je na obeh bregth od časa Bo časa zopet oživel ogenj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorlf.
Besni M v fllenan
Gospodstvo admirala Fourneta.
London, 1. decembra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Aten, da je položaj neizpremenjen. Admiral Fournet je izdal manifest, v katerem miri prebivalstvo in izjavlja, da bo vse nemire takoj zatrl, odgovorne osebe pa kaznoval. Uro kasneje je bil manifest zopet umaknjen. Trdi se, da je admiral Fournet dobil od kralja pismo z zagotovilom, da se bo vzdržal red. Včeraj zjutraj je kralj obiskal poveljnika 1. armadnega zbora in mu strogo ukazal, naj skrbi za red.
Vlada ne izroči orožja.
Atene, 1. decembra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Vlada je odgovorila admiralu Fournetu, da ne izroči orožja.
Kralj se bo branil.
London, 1. decembra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz, Aten z dne 30. novembra: Kralj je odredil, naj prvi armadni zbor izvaja odpor proti zase-denju grških poslopij, katera so enten-tine čete že zasedle.
Lugano, 1. decembra. Iz Aten poročajo: Tu se vrše presenetljivi dogodki. Grške čete se umikajo proti severu v notranjost dežele nazaj.
»Gotove protiodredbe«.
London, 30. novembra. (Kor. ur.) Spodnja zbornica: Lord Robert Cecil je izjavil: Admiral Fournet je obvestil grško vlado, da bo, čc se mu tekom jutrišnjega dne ne izroči artiljerija, prisiljen ukreniti gotove protiodredbe. Kakšne bodo te, še ni za javnost.
Resen položaj na Grškem.
London, 2. novembra. (K. u,) »Times« poročajo iz Aten, da se jc grški kralj dne 29. m. m. razgovarjal s francoskim vojaškim atašejem o resnobi položaja. Grška vlada noče sporazumu izročiti topov pred vsem zalo, ker sc boji, da nc bi Venizelos potem s svojimi četami prodiral v Tesalijo in v Atene. Govori sc tudi, da jc sporazum pripravljen jamčiti, če izroči grška vlada deset baterij in strelivo. Trdi se, da so odpeljali gorske topove v Chalkis, Nauplia, Halamdo in v druge kraje. Če je to res, bo teorazum najbrže grška pristanišča zaorl.
>'DaiIy Telegraph« poroča iz Aten, da se nahajajo transportne ladje zaveznikov s francoskimi četami, ki so pripravljene, da se lahko vsak trenutek izkrcajo. Kralj je podpisal dekret, ki poziva, naj prostovoljci pristopajo armadi. V sredo je pohvalil kralj častnike I, armadnega zbora, ker so odločno nastopali, in jim zapovedal, naj se branijo z orožjem, če bi poizkušale čete zaveznikov zasesti poslopja, ki jih imajo zasedene grške čete.
MemšKi pogoji zo mir.
Monakovo, 30. novembra, »Munche-ner Nachrichten«, ki so redno zelo dobro informirane, prinašajo zanimiv članek, v katerem se govori precej jasno o mirovnih pogojih Nemčije, V članku se pravi med drugim: Mi in naši zavezniki se ne borimo zaradi tega, da od milosti svojih sovražnikov slabo živimo, ampak da si priborimo položaj, ki pristoja naši moči. Ustanovitev Poljske in pridružitev Kuronske je nedotakljiva dogma. Luksemburg naj kot samostojna država stopi v zvezo nemških zveznih držav. Ne mislimo, da se otežimo z Vaioni iz Belgije, ali Flamci morajo dobiti položaj, ki jim pripada. Najmanjše, kar zahtevamo za varnost svojih držav, sestoji v zahtevi, da preneha biti Maasa angleška kontinentalna luka. Ako bo to Calais, o tem se morajo pogoditi Angleži s Francozi, Nemčija ima obilno premoga, ali nima kovin. Zaradi tega zahteva življenjska korist Nemčije, da dobi Nemčija ozemlje Brieya, ki je bogato na kovinah. (Briey, arrondissement v francoskem departemen-tu Meurthe et Moselle, je razdeljen v šest kantonov in šteje 85.000 prebivalcev. Bogati železni rudniki in velika bombažna industrija, Op. ur.) Drugo francosko ozemlje, ki ga imamo v rokah, se mora na kak način odkupiti. Svojim kolonijam se ne moremo odreči. — Članek se konča z besedami: Te zahteve tvorijo temelj za dogovore, vendar niso nespremenljive.
Poljska vlado.
»Glos Narodu« poroča: »Kuryer Illustrovvani« je prejel z Dunaja naslednje brzojavno poročilo:
Dobili smo informacije, da napreduje zadeva glede ureditve poljskih državnih institucij. Pogajanja z Avstrijo, omenjena v reskriptu generala Bese-lerja, moremo smatrati za dovršena. V smislu poljskih želj bo vzela v roke poljska državna zbornica posle poljske narodno-državne vlade. Nji na čelu bo stal kot regent oseba, ki ima v Poljski najpopularnejše dinastično ime.
Dnevne novice.
-f Cesar Karel I. je sprejel 1. t. mes. ministrskega predsednika Koerberja v daljši avdijenci.
-f Naša županstva ob smrti cesarja Frančiška Jožefa I. Z vseh strani naše domovine dobivamo dopise, v katerih se nam javlja o žalnih sejah naših občinskih odborov in o ginljivih izjavah udanosti do presvetlega cesarja Karla I. Vse naše občine so bile tako veren tolmač čuvstev celega našega naroda.
-f V kapucinski grobnici na Dunaju. Cesarska grobnica pri kapucinih na Dunaju je te dni odprta za občinstvo. Koj prvi dan jo je obiskalo na tisoče oseb, med temi posebno mnogo častnikov in vojakov, ki prihajajo po-čaščat svojega mrtvega Najvišjega go-gospoda. Cesarjevo krsto obdajajo mnogoštevilni venci.
-j- Deputacija nemške narodne zveze pri dr. Koerberju. Praga, 30. novembra. »Narodni Listy« poročajo z Dunaja; V torek so prišli zastopniki nemške narodne zveze Wolff in Heine k ministrskemu predsedniku dr. pl. Koerberju. Razgovar-jali so se o železniškem vprašanju. Zahtevali so, da se vse gospodarske zadeve opravljajo roko v roki z nemško državo. Ministrski predsednik je odgovoril, da bo sicer vlada podpirala vse želje po reformah, hoče pa prepustiti parlamentu za njihovo ureditev popolnoma prosto polje.
—	Čehi pri dr. Koerberju. Načelstvo nove enotne češke zveze se je predstavilo 1. t. m, dr. Koerberju, Razgovarjali so se precej časa, Koerber je posebno naglašal, da želi, naj se politične zadeve ustavno rešijo,
—	Tretji božič na bojišču. V prid božični akciji za kranjske vojake na bojišču so c. kr. deželnemu predsedstvu došli sledeči darovi: Deželni odbor kranjski 4000 K, g. Ivan Schrey v Ljubljani 300 K, Brata Moskovič v Ljubljani 50 K.
Ljudska posojilnica v Ljubljani podpiše V. vojnega posojila ravno isto vsoto kakor IV., namreč pol milijona kron, ki se razdeli deloma na 40letno amortizacijsko posojilo, deloma na 5'^letne zakladne liste. Podpisovanje vojnega posojila jc pri Ljudski posojilnici dokaj živahno, še večje
udeležbe je pa pričakovati, kakor navadno ob dosedanjih posojilih, zadnji teden pred sklepom. — Za innogc podpisovalce, posebno z dežele, obstoja velika skrb, kam naj spravijo papirje vojnega posojila, da bodo na varnem, ker so težje hraniti, kakor navadne hranilne knjižice in jim tudi vnovčevanje kuponov dela preglavico. Tej težavi je odpomogla Ljudska posojilnica na ta način, da sprejema pri njej podpisano vojno posojilo v brezplačno shrambo ter je tudi upravlja, t. j. vnovčuje kupone in preskrbi izplačilo pri izžrebanih posojilih, S tem bo mogoče, da postane vojno posojilo kar najbolj popularno v vseh krogih prebivalstva.
—	Telesni zdravnik rajnega ccsarja Franca Jožeia I. zbolel. Generalni višji štabni zdravnik dr. vitez pl. Kerzl je od 21, t. m. naprej precej bolan, a zdravje se mu že boljša. Kerzl se zato tudi ni mogel udeležiti pogreba cesarja Franca Jožefa I.
—	Iz 'iržiča. Slovesna zadušnica po cesarju Franc Jožefu se je vršila v sredo ob 8. uri. Navzoči so bili zastopniki vseh c. kr. uradov, tržni občinski odbor, vojaštvo, slovenska in nemška šola ter ona ocl Sv. Ane, požarna hramba in društvo sv. Jožefa z zastavama in velika množica vernikov, da je bila cerkev prenapolnjena. — Katoliška društva in sicer Vincencijeva družba, društvo sv. Jožefa, naša strokovna organizacija, hranilnica in posojilnica so imela v torek zvečer v »Našem Domu« skupno žalno sejo, pri kateri se jo spominjal g. župnik v primernem govoru umrlega cesarja. Poslala se je c. kr. okrajnemu glavarstvu sožalna izjava in obenem izrekla neomahljiva zvestoba in vdanost cesarju Karlu in vsej cesarski hiši.
—	Trije junaki iz leskovske župnije. Dne 6. julija t. 1. je vsled ran v vojni bolnišnici umrl leta 1892. v Gržeči vasi rojeni Alojzij Žičkar, Jož. Baznik iz Mal. Apra-ševo je tudi vsled ran umrl pred kratkem, rojen je bil 17. marca 1896; in 1890. leta rojeni Vincenc Zorič iz Dol je padel dne 28, oktobra v Hudem Logu na Goriškem. Sveti jim večna luč!
—	Obok je padel včeraj na glavo 52 let staremu kamnoseškemu pomoč-aniku pri Al. Vodnik z Gline 18, obč. S t. Vid ter ga težko poškodoval. V trenot-ku, ko je ogledoval že narušen obok, se je isti zrušil ter mu izbil zobe in ori-zadejal obenem tudi druge poškodbe na glavi.
—	Nagloma Je umrl v Collingwo-odu v Ameriki, Jožef Jeraj, doma iz župnije Vodice na Kranjskem. — Ubil se je v Ameriki motorist Žnidaršič oziroma Joe Schneider, doma iz Zafare pri Žužemberku.
Vojna smoika? »Pravo Lidu« piše, da v Avstro-Ogrski nikakor ne manjka surovega tobaka, težave so le pri izdelovanju različnih tobačnih proizvodov. Zato nameravajo začasno uvesti enotno vojno smotko, ki bo po okusu in ceni prijala širokim ljudskim slojem.
Delna odprava brezmesnih dni. V Ino-
mostu je tačas toliko mesa na razpolago, da je magistrat dovolil za dan 27. in 29. novembra prodajanje in uživanje mesa v zasebnih gospodinjstvih in gostilnah.
Belo pecivo brez drož1. Vodja državne poizkusne pekarne v Berlinu Nebelung je iznašel postopanje, ki pri peki nadomesti drože. Kvašenje testa se izvrši na podoben način, kakor ie bil doslej običajen pri rže-nem kruhu. Tak pšerični kruh ima kiselkast, a zelo prijeten okus, razen tega se pa tudi dlje ohrani nego z drožmi napravljeno pecivo. Iznajdba je - elikega pomena, ker se bo prihranilo veliko živežnih surovin, ki so se doslej porabljale za droži.
AvslrijsKi Me v ovdšfencl pri cesarja in cesarici.
Cesar nasproti ljubljanskemu knezoškofa pohvalil Slovence,
Včeraj, v petek, ob 11. uri dopoldne so bili sprejeti avstrijski škofje, ki so se udeležili konference na Dunaju, v avdijenci pri cesarju in cesarici.
Nagovoril je cesarsko dvojico kardinal baron Skrbensky. Povdarjal je udanost in zvestobo episkopata nasproti cesarju in cesarici in je prosil za nje blagoslova božjega.
Cesar in cesarica sta sprejela pokloni-tev zelo prisrčno in prijazno in sta stopala od škofa do škofa in se ž njimi ljubeznivo pogovarjala. Ta prisrčni sprejem je napravil na vse cerkvene kneze najglobokejši vtis. Pri avdijenci so bili zastopani vsi avstrijski škofje razven dalmatinskih, ki se niso mogli radi prometnih težkoč konference udeležiti. Navzoč je bil tudi kapitu-larni vikar ujetega nadškofa Sceplyckega i £ Lvova.
Ljubljanski ško! je cesarju rekel, kako veselo iznenadeni so na Kranjskem, ker je Njegovo Veličanstvo svojega prvorojenca imenovalo imejiteljem 17. polka. Cesar je odgovoril, da je ta polk moral pesebno odlikovati, in siccr zato, ker se je zmiraj
in povsod tako izredno hrabro bovil za ovsirijsko domovino. — Prav posebno sc je zanimal za razne okolnosti in tržaške
razrrre.
Lloffiiiske novce.
lj fckolie dr. Anton Bonaventura Jeglič, dr. Mahnič in dr. Karlin so se pripeljali danes zjutraj z Dunaja, kjer so se udeležili cesarjevega pogreba.
lj Ljubljanska ljudskošclska mladina vseh javnih ljudskih šol sc je udeležila v petek v stolnici skupno slovesne črne sv. maše za pokojnega ccsarja Franca Jožefa I. Sveto opravilo jc imel ob asistenci gg. katehetov dež. šolski nadzornik dr. M. Opeka. Mladina je napolnila prostorno stolno cerkev do zadnjega kotička, a je bil kljub temu vzoren red in se je vsa žalna cerkvena služba božja izvršila res gan-ljivo-vzpodbudno. Vseh učencev in učenk je bilo do 4000; nadzorovalo je 90 gg. učiteljev in učiteljic. Z mladiuo vred so se udeležili črne sv. mašo zastopnik dež. šol. sveta vitez Kalteneg-ger, zastopnik mestu. šol. sveta, svetnik E. Lah, nadzornika ravnatelj Fr, Laviižar in šol. svetnik dr. Swobo;la. Ob tej priliki bodi izrečena topla zalivala pref. cerkvenemu predstojništvu ter stolnemu kapelniku g. St. Premrlu. Istočasno so imele žalno službe božje spocinješišenski osemrazrednici ter vse druge privatne ljubljanske šole po drugih cerkvah, oziroma kapelah.
lj Žalobna izjava. Stolna konferenca sv. Nikolaja, Vincencijeve družbe za Kranjsko v Ljubljani je v svoji seji dne 27. novembra, povodom smrti našega ljubljenega cesarja Franca Josipa I. vsem navzočim globoko v srce segajočo žalobno spominku priredila. Predsednik konference g. cesar, svetnik Roger se je z ginljivim besedami spo^ minjal blagega rajnega vladarja. Konferenca je sklenila, na predlog predsednika opravljati molitve za dušni blagor rajnega cesarja, ter svoje člane po-vabiit. da se v stolnici dne 4. decembra črne sv. maše v ta namen udeleže. Po službi božji se bo j>redsednik v imenu stolne konference oglasil pri visokemu dežel predsedstvu, da izrazi žalost ob smrti cesarjevi, ter obenem izjavi ne-omahljivo zvestobo do Njegovega c, in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Karla I.
lj »Društvo slov. kateheiov« ima
redni občni zbor prihodnjo sredo dne
6.	dec. ob šestih zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne. Spored: Nagovor predsednika. Poročili tajnika in blagajnika. Volitev odbor n i k o v. Slučajnosti. — Razgovor o lcatc-h e t i k i — vodi prof. dr. ,T. D e m š a r.
lj V »Šcnjtakobskcm prosvetnem društvu^ se vrši v nedeljo, dne 3. t. m., točno ob 6. uri zvečer redno društveno predavanje. Predava vsem dobro znani predavatelj prof. dr. V, Šarabon. Samo piedava-nje bo izredno zanimivo, zato se vabijo vsi dtuilveni členi in somišljeniki, da se ga v uajobilnejšem številu udeleže,
lj Ravnateljstvo irqovskega bolniškega in poduornepa društva v Ljubljani si usoja vljudno povabiti vse gospode častne, podporne in prave člane, kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva k po pravilih določeni sv. maši, ki sc bode darovala prihodnjo nedeljo t. j. 3. decembra 1916 ob 10. uri dopoldne v kapeli Leonišča.
lj Iz ruskega ujetništva sc je vrnil v Ljubljano c. kr. kancelist pri deželnem sodišču v Ljubljani, g. Franc Smole.
lj Občni zbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani se vrši dne 6. dec. ob
7.	uri zvečer v hotelu Tratnik.
Prijave na 5. avslr. vojno posojilo sprejema tudi Češka industrij, banka v Ljubljani kot oficialni subskripcijski zavod. Vide današnji inserat.
1 j »Ilirska banka« v Ljubljani otvori v ponedeljek svojo uradne prostore v Šelenburgovi ulici št. 1. Tvrdko podpisujeta: 1. dva upravna svetnika, 2. en upravni svetnik in ravnatelj ali njegov namestnik, 3. ravnatelj ali njegov namestnik. Banka sprejema tudi priglasila za pelo vojno posjilo.
lj Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je v svoji seji dne 29. novembra t. 1. sklenil, da podpiše hranilnica za svoj račun 4 milijone K V. a v s t r. vojnega posojil н in sicer v 40-letnih odplačljivih zadolžni-cah.
lj Pri Jadranski banki podružnica
Ljubljana se je subskribiralo na peto vejno posojilo: Mesina hranilnica ljubljanska SOO.OGO K; Terezija Černe, Gorje pri Bledu. 1000 K; Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko 10.000 K; Jos. Culcljati, Sv. Gotard, 3000 K; Frančišek Berlec, c. kr. orož. stražmojster v pokoju, Kandija, 200 kron; A. Danilo-Ccrar, Ljubljana, 100 K; Okr. pos. in hran. v Škofji Loki za tvrdko Rafael Taler, Škofja Loka, 20.000 K; za Marieto Maček, Zmino, 200 K; za Matevža
Krajnik, Sopotnica, 200 kron; Posojilnica za II. Bistriški okraj, Trnovo, 50.000 K; Mestna hranilnica v Kamniku 10.000 K.
lj »Glasbena Matica«. Spored koncerta »Češkega kvarteta« v soboto, 9. decembra bo obsegal tri krasne kvartete za godala: 1. Dvofakov kvartet v As-duru, op 105; 2. B. Smetanov kvartet »Iz mojega življenja« v E-molu, in 3. Josip Sukov kvartet za godala v B-duru op 11.
lj Iz mestnega aprovizacijskega od-
seka. Občina jc dobila vagon jeSprena, ne kaj krompirja in 3 vagone fižola. — Do konca decembra dobi občina do 1400 vreč
moke. — Drugi teden se razdeli fižol v prvi vrsti za revne sloje. Prodajal se bo v vojni prodajalni po 60 vin. Na glavo pride pri prodaji У2 kg fižola. — Obč. svetovalec Kregar je posredoval, da bi zaplenjena živila se oddala mestni aprovizaciji. Ukrene se potrebno. — Nadzornik pekarn je nadzoroval zopet 13 pekarn; v eni pekarni je dobil nevžiten kruh. Kdor se pritožuje radi kruha, naj pritožbi priloži vzorec kruha. — Glede peka Bončarja je odsek dobil poročilo, da je prodajal dražji kruh samo 12. novembra. Računal je 4 vin. več kot navadno. Magistrat poroča, da je Bončar ravnal v dobri veri in da ga zato ni kaznoval. — Peki se pritožujejo, da »o dobili premalo moke. Pekom sc sedaj nakaže po 11 vreč moke. — Obč. svetovalec Likozar je opozarjal, da bi bil že skrajni čas, da si mesto preskrbi prešiče, ker sezija za prešiče jc samo še december in januar, potem prešičev ne bo dobiti. Podžupan dr. Triller pravi, da se je oktobra meseca naštelo na Kranjskem nad 3 mesece starih prešičev 130.000, pod 3 mesece starih 30.000, torej 170.000; armada je reflekti-rala na 50.000. Obč. svetovalec Štefe se je pridružil g. Likozarju, češ, da v vsaki seji čujemo pravljice o prešičih, zadeva pa ne pride naprej. V prihodnji seji se naj gotovo poroča, v kaki obliki občina to zadevo uredi. Če je dovolj živine, naj se izposluje, da več oseb tudi skupno lahko kupi prešiča ali vsaj en del, za revnejše sloje naj se pa pri mestni aprovizaciji, kakor se je nameravalo, uredi podrobna prodaja, Obč. svetnik Likozar opomni, da se nam bo sicer tako godilo kot z zeljem in krompirjem, katerega je bilo mnogo na papirju. V istem smislu se izrazi tudi občinski svetovalec Planinšek. Obč. svetovalec Likozar priporoča, naj občinstvo večjo pozornost obrača na uporabo krvi, n. pr. z godljo itd. Obč. svetovalec Štefe prosi, naj bi mesto odprlo za zimo nekaj grelnic za najubožnejše sloje.
lj Zaklani prešičL Mogoče, da bo imela mestna aprovizacija v kratkem na razpolago večje število zaklanih prešičev. Mestni magistrat je poizvedel, da si žele nekateri someščani nabaviti zaklanega prešiča, če bi bila prilika za to podana, zato pozivlje vse one, ki bi morebiti reflektovali na celega, ali na polovico zaklanega prešiča, naj sporoče to do 12. t. m. mestni aprovizaciji (referat g. Ribnikar).
Primorske novice.
Goriški nadškoi med begunci na Moravskem. Minolo nedeljo in ponedeljek je obiskal goriški nadškof dr. Fr. B. Sedej ku-rate in begunce na Moravskem. Bil je v Budvitzu in Kromerižu.
Županstvo občine Vojščica na Krasu, sedaj v Metliki št. 109, zahteva, da se takoj prijavijo vsi begunci pismeno ali ust-meno županstvu ter naj mu podajo svoje natančne naslove v svrho raznih, bodisi zasebnih ali občinskih, političnih ali sodnih zadev.
Dobrotnik beguncev, Velecenjeni g. Josip Krisper, lastnik tvrdke Anton Krisper v Ljubljani, je blagovolil potom slavnega mestnega magistrata poslati »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« vsoto 200 K v pomoč nesrečnim beguncem iz solnčne Gorice, Za ta velikodušni dar se gori omenjena --Posredovalnica« iskreno zahvaljuje.
Smrtna kosa. Umrla je v Trstu v visoki starosti 88 let gospa Marija Grom, mati gospoda Antona Groma in tašča gosne Maše Gromove.
Oglasil se je iz ruskega ujetništva Štefan Zavrtanik iz Solkana. Piše, da je zdrav, a naslov nima sedaj stalen. Nahaja se ob Volgi.
— Trojčki. Posestniku in občinskemu selu Mihaelu Kocijanu v Bazovici (občina Trst) skotila je tri in polletna krava na-eekrat tri telice, ki so vse pri življenju in prav čvrste. Takih krav bi trebalo v sedanjem času.
Trdnjave Bnkoresi.
Skoro gotovo je, da bode rumunsko glavno mesto Bukarešt v bodočih dneh z ozirom na nagfb prodiranje naših in zveznih čet v središču bojev. Zato si hočemo ogledati Bukarešt kot trdnjavo.
Da se je ustrojilo rumunsko glavno mesto v taborsko trdnjavo modernega ustroja, jc kriva rusko-turška vojna 1. 1877-
1878. in ravnanje Rusije s svojim zaveznikom, Kot turška sucerenska država, zavezana k tributu, bi se bila morala pridružiti turški strani, ali pa je bila brez varstva izročena ruskemu prodiranju po svojem ozemlju, Carka država jo je naravnost prisilila k vojaški konvenciji, po kateri je morala prepustiti Rusiji brezpogojno vse železniško omrežje. Sicer je dobila kasneje Rumunija zadoščenje, da je pri Plevni pomagala Rusiji iz zagate in si tako pridobila priznanje, da je vojaško ozira vreden drug, dočim tega prej niso upoštevali. A pri sklepanju miru je morala Rumunija vendar prisiljena zamenjati plodovito Besarabijo za kos dobruške pustinje in to ne baš nad vse prijazno postopanje je bilo dosti povoda, da se je postavila Rumunija, kateri je bila na berlinskem kongresu priznana državna neodvisnost, krepko na lastne noge, dočim je izdatno utrdila deželo. Tako je nastala utrjena črta seretska s središči pri Fok-sani in Galacu, dalje donavsko obmostje pri Črnivodi, ki naj bi varovalo donavski most, obmostje pri cestnem in železniškem križišču Slatina ob Altu in naposled Bukarešt kot velika tAorska trdnjava in osrednje pribežališče vse državne obrambe.
Poklicali so iz Belgije generala Brial-monta, ki je ustvaril belgijsko trdnjavo, da jim je izdelal potrebnih načrtov, in po njegovih navodilih je zlasti leta 1885. do 1896. nastala trdnjava Bukarešt. Kakor pri bel-gijsk'h utrdbah, posebno pri Anversi, jc prenesena glavna obrambna sila na močan pas utrdb, med katere so urinjene še vmesne majhne utrdbe in baterije, pri katerih so zavarovani topovi v oklopnih kupolah ali sicer pod oklopi. Prišteti je še prevozne in premične oklopne stolpe s topovi, katerim je olajšana raba z železnico, ki veže ves pas z utrdbami. Ko so izbirali obrambne pomočke, so tekmovali med seboj glede na oklope in topove francoski in nemški tvorničarji, in ta tekmovanja so privedla do dragih streljanj za poskušnjo na oklopne predmete. Pri tem so se obnesli nemški Kruppovi in Grusonovi izdelki tako, da so skoro vse naprave in topovi nemškega izdelka.
Ker je Bukarešt s 30 štirjaškimi kilometri sam ob sebi prostran ter povsem na ravnini, nima nobenih gričev in točk, ki bi se bile dale porabiti v oporo utrdbam. Zato je moral nastati pas z utrdbami, ki je oddaljen 6 do 9 km od mesta, po obsegu zelo velik. Znaša 75 km in na vsake 4 sm je skoro redno zgrajena utrdba, katerih je torej 18. V presledke je urinjenih 18 vmesnih utrdb, dve utrdbi torej lahko obvladata istočasno isti prostor, in to v razmeroma prav majhni daljavi 2 km. Stalne osrednje utrdbe ni, čeprav je bila namenjena v načrtu prav tako, kakor poligonalen nasip, ki naj bi obkrožal mesto v obsegu 30 km in je varoval nasilnih napadov. V vojni zgra-de zato med pasom in mestom utrjeno bojno črto in jo okrepe s premičnimi baterijami. Vse to zahteva seveda številno posadko in topništvo. Posadka mora imeti najmanj 80- do 100 tisoč mož, topništvo pa vsaj 60 oklopnih stolpov za 15- in 12 cm topove, nad 70 oklopnih lafet za 21 cm havbice in veliko število premičnih lafet za brzostrelne topove. K temu je treba še do 400 topov kot premične topniške rezerve za streljanje na daleč in blizu.
Vojaškega pomena je Bukarešt radi osrednje lege med Donavo in Transilvanskimi alpami in ob glavnih prometnih žilah med Erdeljsko in plovnim veletokom. V Bukareštu so zbrane tudi vse najvažnejše vojaške delavnice vse dežele.
Da pride v tej vojni tudi Bukarešt na vrsto, je gotovo; zavezniške čete se mu že bližajo, Tu se bode pokazalo, ali se bode Brialmontov utrdbeni način v Rumuniji sesedel takisto, kot se je v Belgiji, ali pa bode nemški materijal bolje uspeval proti nemškim in avstrijskim težkim baterijam, kot francosko - belgijski. Dosti upanja ni, kakor se kaže. Topniške utrdbe se tudi pri Bukareštu naslanjajo na dejstvo, da je težko uspešno zadeti utrdbeno kupolo. Takih strelov pa sedaj niti treba ni več, ker je dosti, da hdari krogla le v sklepni beton in oklopna oprema se zveriži tako, da lahko odpovedo vse vrtilne, premikalne in poni-kalne priprave ter je nemogoče rabiti nadalje topove, ki jih krijejo take poškodovane utrdbe.
Kdor ima tlabe zobe, ga čcSče obiskuje zobo« bol. Lahkomiiljeno bi bilo tedaj, če bi se v zdravih dneh ne mislilo na te mučne in ovirliive bolečine in bi se ne odvrnile. Svetujemo tedaj svojim čitateljem v ta namen Fellerjev bol lajSajoči rastlinski e3enčni (luid z zn. »Elsa-lluld«. Ta ne samo, da takoj olajia bol pri nenadno nastopivšem zobo-bolu, marveč preprečuje tudi ponovitev bolečin, ako se z njim vsak dan čistijo zobje. Njegov raz-kuiujoči učinek ln njegov prijeten duh preženeta tudi slab duh iz ust. Predvojne cene. 12 steklenic tega tudi druge boli lajgajočega domačega sredstva ožilja na vse strani franko za 6 kron lekarnar E. . Feller, Stubica, Elsa-trg it. 134 (Hrvatsko). Kdor ima slabe zobe, prebavlja navadno slabo, ker nc
£
Pri trajnem bolehenjn ln obči slabosti je dobro, če se z rabo naravne »Franc Jožefove« grenčice skrbi za vsakdanjo redno odvajanje. Po izkušnjah, ki si jih je pridobil dvorni svetnik prof. Amann na kraljevi kliniki za ženske bolezni v Monakovem, pomaga »Franc Jožefova« grenčica že pri mali uporabi zanesljivo, hitro in brez bolečin in se lahko rabi dalj časa z enakim uspehom in brez vsakršnih zlih posledic.
olikanega zohobota
več. nobenih noči broi Ipanju. „Fules" •a|4a bol url votlih zoben kakor tudi pri najirdovrat. revmau robnih bolečin'li, kjer so odi okla vsi sredstva, i'ri neuspehu donar imzfiil Cena K 1*50. H tubo K. 4 -, 0 tub K 5-50. — Nikukc
_________zn'ine prhllne voi\ Snežno bele «obe
<l»S<j?cie I GLTA >0 int Urildom. Takojšni! uS nek. Ce> a K C »t. K 5. Кешеиу, Kogchau I. poŠt. pr . 12-'/.. ii Ogrsko
Sprojmc so mlad
3128
v trajno delo. Nikolaj Srdar, brivec, Kamnik.
Najcenejše
domačega izdelka
prlpoioča po nainižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini .
Josip lir, tovarna dgžnlkov, Ijijia,
Pred Čkofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.
Bla prodal Se BHD&sdslrspEia
m w
v Gaberju pri Celju poleg državne cinkarne. V hiši je prostor za trgovino ln 7 stanovanj za stranke. Cona У2.000- - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod St. 2773.
Pozor!
Proda so nekaj zimskega moškega spodnjega
PERILA "Ш
po znižani ceni: jopice po K 9- , spodnje hlače po K b--, otroške žabice za 4 leta po K 5-—. — Naročila na naslov: Josip Frenetlč, trgovec, Landol 33, p. Hrasče pri Postojni.
Kupujem hrastove, bukove in borove V 9 •
Sprejme so takoj Izurjen
Marlln Plut, Črnomelj.
Ženska srednje starosti iz boljše hiše, pridna, dobra gospodinja želi primerne službe kot
gospodinja
gre tudi k samostojnemu gospodu in tudi k otrokom. Nastop takoj. Naslov pove upr. Slov. pod št. 2826
РгвЗа ss encsiaeSstrapna
v najboljšem stanju,kjer se je veliko let Izvrševala gostilniška ln mesarska obrt, v živahnem delu mesta na Dolenjskem. Več pove:
J. TEŽAK, Ljubljana Sv. Jak. trg &
Slov. voji. namdrae pesmi
:-: za Štiri glasavo, 1B15. ;<: Fran Marolt, Ljubljana, K 1-50 in K 1-80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Nojiopse dar io J
шштш
jE
ИЛ ^ži Ш-i đl
ki se je tega obrta že učil, sprejme takoj
Jož, Koiraann, čevljar, Bied 37,
Kup i se clobro ohranjena
pisalus miza
en
.ček
s i kolesi. Ponudbe upravništvu pod štev. 2772.
amerikanskega sistema in en
JU
МУнЕјШ
sprtima Mol pri tvrdki MARTIN PLUT, Črnomelj, Belokranjsko.
za južno žel. po najvišji ceni, in proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na nasl.
Osoiin Jožef, tevfic, Laski trg, Staj.
Sprejme se takoj v trajno delo
Prednost ima begunec ali invalid. — Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 2792.
Orehov Ses v Mo„m, Kostanjev les глк
2407
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
iz govedine, prima blago K 1420— za 100 kg od Budimpešte proti predplačilu ria ogrsko naseljev. in parcelacij, banko, akc. lir. Budapešt.
Pošiljatev za poskušnjo-io tog. Naročila na I. Bander, Gradec, Stadl^asse 2.
v sredo 6. decembra 1.1. ob 7. url zve« čer v hotelu „Tratnik", Sv. Fctra cesta štev. 25
s statutaričnim dnevnim redom.
Ako bi bil občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih Članov nesklepčen, se bo čakalo pol ure po določenem času. Po preteku tega časa ao navzoči no gledo na njih število o vsaki točki dnevnega reda sklepčni.
Oilfeor.
KRiKiKi!
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, daje naša iskreno ljubljena, dobra mati oziroma stara inr.ti, gospa
fleia Žitnih roj.
more dovolj prežvečiti. Pri moteni prebavi raj se zaviivajo milo odvajajoče Fellerjeve Rhabarbara krngliee z zn. »Elsa-kroglice«. 6 škatclj stane 4 K 40 vin. franko, in priporočamo, da jih naročite skupno z •Elsa-lluidom«, da sta tako vedno v hiii pri rokah oba zdravniško priporočene izdelka. Kdor na irprehodih, potovanjih in na prostem hoče imeti vedao pri roki takoj učinkujoče sredstvo, mu priporočamo steklenico 1'cllcrjevega »Elsa-fluida«. Го dobro de.	Iv)
dne 1. dec. v starosti 72 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnico se vrši dne 3. dec. ob 4. url pop. iz hiše žalosti na pokopališče Begunje.
Predrago pokojnico priporočamo v hlng spomin in molitev. Sv. maše zatlušnice so bodo darovale v tukajšnji župni cerkvi. SeUčok, dne 1. decembra 191G.
Brez posebnega obvestila.
Globoko žalujoči ostali*

Najlepša
!0Ш8
kakor velika izbira
Manto^r in voiiih m
po najnižjih cenah.
Izšel je novS ccnlk s Koledarjem, tudi po pošti gratis. Cene brez povlšHa.
Zn obilni obisk vljudno vabi tvrdka
f. [0ĐEH, Prešernova uiica 1 v ШШ1
»i, •{» A A A «1» A A A A A A .j.
fig'HSs*
o, w S rt ™ w
S 0 "m A rt M r- „ jC .2
_ t- .S » >м рл« s ^ o
N	O, > u
■tj t M i) Л fl
lc«'" O a
S 't S 5
J.-S o o ф 3
2 > «» H f c O
p 'đ o .. c
.Sc-o O* ~ 2
"" <» M) ~ - i л -g g> p .2 ^ a,
.2. O 5 ® <J C N Čiii i»
ШПШМММ
П ГШ*ЈХВ2*89Ш\
min
mestni uraflniR.
J^aurenčaR-ova
poročena
lijttGfjana -J^atlovfjica, flne 2. (IccemCra Ј9Ј6
2841
p*-
ss+>-*>>-
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oziroma skrbni oče, stari oče, brat in tast, gospod
LEOPOLD BtiSEL
kleparski mojster
včeraj, dne 1. decembra ob pol 12. uri ponoči po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 69. letu svoje dobe mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 3. decembra ob 4. uri popoiudna iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta štv. 10. na pokopališče k svetemu Križu.
PriporoCamo ga v blag spomin !
V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1910.
Marija BSgel, soproga.
Frane B6gel, c. kr. stotnik, sin. — Ema Rožanc roj. Bogel, hčerka. — Antonija BSgel, siuaha. — Marija Bbgct, sestra. — Mihael Rožanc, pristav državne železnice, zet.
Vsi vnuki in vnukinje.
Brez posebnega obvestila.
Krasni rodovitni
чтошт
i lepim posestvom v, B-zeljski okolici se radi rodbinskih razmer po zelo ugodnih pogojih ceno pioda.
Naslov povo upr. lista lista pod št. 2827.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Kupim v ljubljanski okolici
dvoje kmeCklh
vsalco v vrednosti ca K 25.000-30.000. . Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro „Kmetija številka — 2840".
Preda so pod ugodi.. ni pogoji
SmSR'тш53	оч
sr v Mti d&ilHl "m
P o j as n i f a rt a j c Kmotska posojilnica Ijbljanske okolico v Ljubljani.
Efcsa
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, dn sta se preselila v boijše življenje naša nepozubljena sinova, oziroma brata, gospoda	2838
M w m i i 1 w tt ш
pešec pri domačem pešpolku st, 27
ld jc vsled težke bolezni, v starosti 31 let, Izdihnil svojo blago dušo. Pokopan jo v Rihenbergu na Primorskem.

desetnik pri lovskem bataljonu St. 7, odlikovan s hrabrostno
bronasto svetinjo
•
v starosti 21 let, bil zadet od strelo, ko je opravljal telefonsko službo. Pokopan je na tirolskem bojišču.	.
Kamnik, dne 2. deccmbra 191G.
Globoko žalujoča гозШпа Grear.

Лм
JIH^BS
II i 1
«в p
KiSAfik
za mnogobrojno izkazano nam sožalje pri pogrebu v domačo grudo prepeljanega nam, nadvse ljubljenega soproga in očeta, oziroma sina, brata, strica, svaka i. t. d. gospoda
c. kr. akt. nadognjlčarja, odlik, z 2 srebrnima in 2 bronastima hrabrostnima svetinjama
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti pa izrekamo zahvalo si. Narodni čitalnici v Kranju za ginljive žaloStinko pred hišo in grobom, čast. duhovščini ter slav. občinstvu iz mesta in okolice za obilo spremstvo.
JttBt'K* iuV.VJ i
z vsem komfortom in korporacijsko p Kje, povo upr. tega pod šti 28
Prijave za
mešane stroke želi prementl slažbo. Naslov pove uprava lista pod št. 2839.
Sprejme se takoj pošten ln zanesljiv 2836 V
obenem. Mesečna plača 60 kron s stanovanjem, hrano in pijačo. Stanko Kušlian, posestnik itd.
v Št. Jerneja na Dolenjskem.	'

—:?■: r. жж '.'лгЕвдгс
L Silri-32ScSi2Sna S',2%	pasaliSo % 92'-— aalža ?3đ £5 23— иаии. Eva^.^j
II. 1. |a?i»ia J922 pSaSiiiae 5>/2% đrfaans zakladnks H Sfi"— нв»о
sprejema ŽfVNOSTENSIcX BANKA, PODRUŽMCA V TRS TU
Trsi, Via Ponterosso 7 in Via Mar. Tercsa 20 v lastni palači.	2810
Pojasnila, liako zamoreto pri podpisovanju vojnega posojila zvišati svojo dohodke, in o raznili načinih ter ugodnostih subskripcije,
dajemo drage volje brezplačno ustmono in pismeno.
тшшмшшт

iai
rndjssalla pojassiiia
kot	siisl'sfes, ipcvislii
Cis« subskrSpc^shil kurz znaša pri

es
ter javorove, česnjeve in macesnove .esenove,
plačaje vedno najvišje cene in iprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER ANGELO,
žaga, Seebach pri Beljaku, poprej LJubljana
Proda se
skoro nov
pisalni stri
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2810
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Eo. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Pri nakupu blaga za zimo se priporoča tvrdka
O. BERNATOVIČ,
Ljubiiana, Mestni trg 5—6.
V zalogi se nahaja raznovrstno blago za dame in sicer: kostumi, plašči volneni, baržunasti, iz gladkega in preša-nega pliša, razne kožuhovinaste garniture, posamezna krila in bluze v najmodernejšem kroju in barvah. — Mične novosti v konfekciji za gospode, deklice in dečke, vse po primerno nizkih cenah. —	2787
Vam plačam, nkoVa-Sih kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
Цк j n llolcnin Cena ločku z jam-Ши"Оа13иШ. stvoniui pismom K 1-50, 3 lončki K i —, C lončk v ii 6-50. Stotine zabvalnio in priznalnic. Кепииу, Kaschan
(tiassa) L, poštni piedal 12 42 Osrr->ko. 2031
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po i a j višjih dnevnih cenah
_ suhe gobe.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.


oddelek platna u
pecia
v trgovini
H, lune, lastnica ШШШћ ŠflRC
LJubljana, Selenburgova ul. S
nudi se priložnost za dobri in ceni nakup:
. - odelnih rjuh bBazin
pern, blazin
fiernic
__________epnih robcev
/џ	Zimsko perilo za vojake.
Kjlr«
:
rjuh
brisaik
prtov
Brfičev risač






Ustanovljeno L 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim 'amstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
•m
Ш
m Т M
ж
Eeutni davek plačuje iz svojega, Zunanjim vlagateljem so za poši-
4
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hr<~ ;ilnice
Ж	Od 1. januarja 1917 po %.
ш Zadruga dovoljaje posojila v olsekih na 7Va, 15 ali221/2lei; W: pa tudi izven oassiov priti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in
5	zavarovalni polici ali perošivu. Prospekti na razpolago.
6	Društveno lastno premoženje znaša čez 600.030 kron.
§§£ Deležnikov je bila копсзш leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-&	zentujeio jamstvene glavnice za 6,432.270 Kron.
jfc	Načelstvo:
WE	Predsednik: Anđrej Saian, preiat ш stol.kanonik v Ljubljani.
m	1. podpredsednik:	11. podpredsednik:
Bogumil Remec, c. Kr. profesor	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
v Ljubljani.
ff! Člani: Ivan Roienc, c. Kr proiesor v LJubljani; Zajo Albin, e. kr. rač. ofici:al v Lju-Jp5 bljani; Anton Kralj, tajnik Zadružno zve/.e v Ljubljani; Dr. iVlerlinr AiOjzij, gimn. voro-učitelj v Lju Ijani; ur. Jabob .loHorić, odvetniški kami dat v Ljubljani •• dr. Fran Papež, R« odvetnik v Ljubljani ivan Su.n.k, stolni k n.nik v Ljuhl|:ini; Anton Sušnlk, c. kr. gi-flrii ronnzijski | role^or v Ljubljani; clr. Viljem Sciiweitzcr, odvetnik v Ljubljnni; dr. Aleš USeniOrv.':, protesor bogoslovju v Ljubljani: Pran Vcriiic, c kr. gimnazijski [•' I ч.ич v w	Ljubljani; Ignacij Zaploimk, katebet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anion Kr-dč, c. kr proiesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Г™ Čadež, katebet v Ljubljnni: Si. Lruuer c. kr. lin rač oliciinl v Liubljani: Ivan Mlakar, pro-tesor. v Ljubljani j Avguštin Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v L ubijaui.
M
Ш
љ т
Ш:, Џ
m
ш
M
M
Ж
1,4 4
ж
lak
m
Mailepla božična darila
kakor velika izbira
iirlUaPtov m volnih ur
"669 (7) po najnižjih cenah.
Izšel je novi cenik a bo-
ledarjein, tudi po poŠti gratls. — Ceno brez poviška. Za obilni obisk vljudno vabi tvrdka
Г. ČUDEN, rressrnova ul:ca i v Ljubljani.

Zaloge v Ljubljani: R, Šerabon in dulius Elbert.
vgiaSevalec plascvirjev m тдо.ес clzsoii
,, . Ljoliljaiia, Wollova ulica st 12.
Zaloga ^er izposojevalnica cjla-
sovirjev, pinnin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo Špec eini zavod za vglasevanje ter popravila vseh glasbil. Vglasevalec v »Glasbeni mpticia ter v vseh
slo'^nsk Ч -avodih.
lOO litrov domače pl|aie
obvoz., slastne ш zoio кавеее«! labuo vsak маш napravi a innib. stroški. V talu^i so: ananas. jaboldmli,gruna(bnec.malinov8c. muikntni bruševoo, poprovi metovoo, po-mariinčoveo, prvenioveo, višnievoo. Neuspeh izkl Tu tlom. pijacri ве labko рџе polen hladna pozimi tudi vtofh mostu ruma alt zganja. Sestavine z aat. navori, stanem 10 K Iranko po povzetju Za ekonomijo, tvurnio«, većja gospod., dolnvnico itn., neprooen. vredn., ker to delavcu, svoži in no upliani in njegova dolazra. nnS ne trpi. Jan. Grollch, Engel-Drogcrio, Brno 643, Moravsko.
/A
Prvo liranjslio coiljetie za umetno Мжш m slilauie na stelilo
Avsusta Asnoln
Đanalska cesta štev. 13 pri „FSS0¥CU"
se priporoča slav. cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov sinega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekia s'vo v igtuaini in navadni oi iamentikl, stavbno ter portainn steklarstvo — Za oga steklenega in [)orceia-stega blaga vsnke vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi m pcoračun. na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
ЦШџ sio.eirlu tvrlka te strok
Obstoji že nad 38 let
m ушзеипБ!
imsjiteijica zaloge cerkvene cb!e4e In uredja Ljubliaaa, Woifova пШ 4
si usoja javiti ргеб. duhovščini ter si. občinstvu, da zdeiuje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, niuvijale, dalmatike, velume, albe, Itoretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjlb cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje s are obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpo^tonejšo postrežbo, prcsl, da so pri naroČilih izvoli ozirati na prvo domaČo tvrdko.
1. c.kr. avstr. razredna loterija
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
K 300.000 — glavni dobitek
št. 10.202 izžreban 16. okt. 1915 v IV. loteriji
>u u
(Л
K 60.000. 30.000. 10.000. 5.000.
št. 7788,
št. 60.606 « 68.435 « 130.169 « 68.425
» СУ
m o
mnogo dobitkov po K 2000—, 1000—, 800—. 400'— in veliko število dobitkov po K 200—.
Na dobitkih izplačali smo K 1,120.300*—. Ц
a>
FrI
1 bo 12. in 14. dec. 1!
Izžrebalo se bode 2880 dobitkov v znesku K 390.000 —
Srečke priporoča in prodaja:
Ljntillanska Kreditna banka
v Ljubljani
sv kol poslovnica c. kr. avstrirske razredne loterije
I ^^	njene podružnice	\
v Splitu, Trstu, Celovcu, Gorici (sedal v Ltfiaiii) in СоЦи
NaroČila so najpripravnejša po dopisnici oziroma	^V
Ж z uporaho poslanih naroCilnih tiskovin,	^b ^
Brzojavke: Frometbanka Ljubljana.
C. kr.

priv.
Sološna prometna banka podružnica Liubliana, prei!. [.
Centrala na Dnnaia. - Ostano?lJena 1864. —33 podružnic. Uogal marjln trg - So. Petra cesta. Delniški kapital 60,230.003 K K;serve 17.Ш.300 £
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.! Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denai se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje ln prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih porodi. — Shra njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
NajkulantnejSo izvrševanje borznih naročil na vaeb tuzemskih in inozemskih ines tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prudaja-nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih pre ialov samoshrambe (sates) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom strunke. — Brezplačna revizija izžrouanih vrodnostuih papirjev. — Proraese za vsa žrebanja
Ustmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakoljah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog aa lirauilne knjižico dne 31 oktobra 1916 K 133 330 091..,
Tehnična pisarna
2780
za izvrSltev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakap in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Bližalo se veliki dnevi sreče!
9
V časa do 1. feb. 1917 Izžrebani bodo glavni dobitki sledečih tzbornih srečk:
Hovlh srečk Hvstr. rdečega križa . Зоо.ооо in 5oo.ooo kron Turških srečk . . 2oo.ooo, 4oo.ooo >n 2oo.ooo kron
37» zemljiških srečk iz 1. 1880 . . 9o.ooo in 9o.ooo frank. 3% zemljiških srečk Iz 1. 1889 . . 60.000 >n I00.000 kron
17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. ————— Nesecnl obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. -
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in ]e Izguba denarja kakor pri loterijah v slučaja nelzžrebanja Izkljulena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo ln Igralni načrt, hitite z naročilom I
Sretkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Božične in novoletne
kakor tudi umetniške, vojaSke in razne druge vrste
razglednice
dalje raznovrstni pisemski papir v mapah, vojnopoštne dopisnice ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče stvari prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah
LaPevalek, Liubliana, Židovska w 1.4
Okraski in svečke za božično drevo. Velika za;ooa znam* iz vseli delov svetal
Podpisujte 5. avstr. vof no posojilo!
Podpisovanja 5. avstr. vojnega posojila naj se vsakdo udeleži.
Nihče naj se ne izključi! Vsak naj pomaga po močeh!
Vojno posojilo pripomore, da bo naša domovina dosegla naglo in konečno, sijajno zmago, in oblaži položaj našim hrabrim boriteljem na bojišču.
Kdor hoče oboje, mora podpisati vojno posojilo!
V vojnem posojilu je denar vsaj toliko varen in nosi vrhutega mnogo višje obresti, kot v kakih drugih papirjih ali v kaki banki ali hranilnici.
Kdor ne porabi te prilike in svojim sredstvom primerno ne pod-piSe vojnega posojila, zanemarja svoje dolžnosti nasproti svoji domovini in nasproti našim hrabrim vojakom v boju, škoduje pa tudi samemu sebi, sovražnik je svojega lastnega denarja.
C. kr. avst. voj. pomož. zaklad za vdove in sirote se stavlja po podpisanem deželnem mestu, po okrajnih zastopstvih, njih voditeljih ter krajevnih zastopnikih svojega vojno-zavarovalnega oddelka na razpolago vsem onim osebam, ki bi rade podpisale vojno posojilo, in oskrbuje brezplačno vse korake ki so v zvezi s tem podpisovanjem.
Naslovi okrajnih zastopov: Ljubljana, Postojna, Krško, Kočevje, Novomesto, Kranj, Črnomelj, Litija, Kamnik, Badoljica, Logatec.
C.Kr.a¥st.vol.iia!rGž.zaklaiSzavd6ve in sirote.
Oddelek: Vojno zavarovanje.
Deželno mesto za Kranjsko v Ljubljani, fransevo nabrežje I.
sшмиииичичиивимш i1 i1 imuni
Od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z odlokom dne 9. oklobra '515, štev. 30.912,
koncesijonirana pisarna za revizijo voznih listov ter reklamacijskih in
tarifnih pojasnil Ljubljana, Dunajska cesta štev. 29.
Uradne ure: dopoldne od '/29. — 1/2 12. ure,
popoldne od 1/2 3. — >/2 6. ure, razven nedelje in praznikov.
V revizijo izročeni vozni listi se pregledujejo točno in s strogo pazljivostjo. 2751 ISF* Honorar n'zek.
plačuje vedno najvišje cene in sprejema pismene ponudbe z navcdlbo množine lesa in cene
JOSIP KRALJ
Ljub^sna, Ечаг.са Jcslpa cesta 7.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in retitrce, nezg. in jamstvene ravarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot. rentna In ljulska, nsz-j:-dna in iamstvana zavarovala.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta MU............................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7-52.022-76
V letu 1914. se je izplaCalo zavarovancem nu dividend:ih iz Čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za OD'l!D ХЛ^ЗШУаШЕ, na) se v lasino korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosio.	1439
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi povoji. Marije Terezie cesta st. 12.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
v
C
.S
c D л
jra "3 o
•C
cl
СЛ
ca
Z
BKETii
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Еавгогжди
n
ro
3
ro
7Г ЗГ
o
3
o
■Q
o
n« ro
N
3
-I
s
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
irsktfapt«.-' одзплжсппкгзго! тгттм
sprejema prijave za
ZADRUZNA ZVEZA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
. avstrijsko
LJUB L JU
Dunajska cesta 33
Subskripcijska cena znaša za fOO K čistih
IC 92--
za 40ietno 51/« amnrtiza- ga Q S cljsko državno posojilo,
za 5'/o uržavne zaki;*dn;cc vračljive dne 1. junija 1922.
r? "f
v >k„tarejo se tudi potrebne vinkulacije.
Uudska posojilnica
ч-
reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani > sprejema prilave na
peto 5Vlo avstrijsko vojno posojilo
po oblavljenlh pogojih, tako da slane nominalnih K 100*—:
1.40Mno I. amortizacijsko državno posojilo 92 kron. - II. 5У1«. dne Uuniia 1922 povračljivi državno Ш S® ron.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo ln npvavo.
ГЛГ-------TH
fjltambilije
vseh vrst za nrade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdeiovatelj kavčni; - 3?ambiiijev
Ljubljana, d ves i.i trg št. i.
Seniki tianko.	553 Cenik, iranko.
Volna zapestna ura
ni>.tan£no regui in re-l«le. Nikel ali jeklo K IS — 1» - 20-— z rarti). svetlin. kazališćem K 18 — 20 - K 24 — v srebrnem okrovu K 18 — 14 - K. J8 -, z radij 8vet, kaial K HO - 36-— srebrna ^iipestn. ura na elast. K 30 — Зв-— 40 — H kar. zlatu zapeMnu ura ua elaet. K 100 — K 120 — K 140 - 8 letno pismeno l»m-etvo. Pošilja po povzetju. Kikalt riziko! Zamena dovoljena ali denar nazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
c. in kr dvurni založnik Bril* št. 1653 (češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moi glavni cenik.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica šl. 3. Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2159
jji ^^^^^ md
fje puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
jgl Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam ia poškodbi cerkvenih mm
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti poiarnlm škodam t 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vee premično blago, mobilije, poljsko orodje, etroje, živino, ivonove In enako; 3. vse poljske pridelke, žita In krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje* ništvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverJerikL
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.
1439
»шваиишш. ^»ЈшиджмЈмдждмгав:'.
fie puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
pfff 11Ш
Pripravna darila za Miklavža
klobukov in čepic vseh vrst za dame in deklice priporoča po globoko znižani ceni
Modni salon Židovska ulica 3 Dvorni trg 1.
Stuchly-Maschke	шшјапа
Usodno naložitev kapitala!
Večfe premoženje ob južni železnici na Notranjskem pripravno za vsako obrt, tri hiše in k njim spadajoča gospodarska poslopja z zemljiškimi in stavbenimi parcelami vred se zaradi vojnih razmer proda.	2652
Hiša v severni Istri na glavni cesti med Trstom in Reko s trgovino in gostilno na dobrem položaju se zaradi vojnih razmer proda.
Gotovega je le polovico potreba, druga polovica se ima pupilarno zavarovati in po dogovoru odplačati.	Reflektanti naj se obrnejo na tvrdko S Jenko 4 br., Podgrad, Istra.
Višek letošnje mode.
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah.
fl. & 6. Skaberne
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št 10.
17ЛП
Kmnisha deželna banka

sprejema prijaue na
peto 51Л apsirijsko uofsio pssoIHo
........i r i i t -'rшишашннавнвннпмннмжт- шггшктл- --^^rtm iiiiiih
po originalnih pogojih:
1 40 letno 5t<b amortizacijsko državno posojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II. 5'a% dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.