139. Ml
i munjom,»sredo zo. urnim 19Z3.
uto IVI.
Izba,« vsak dan ptpolaaa, tsvsesssl aedelie ta presolite.
tnseratl t do 9 petit vrit a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji insert« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici potit vrsta S D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; ienltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inserstov nsi se nrilotl znamka za odgovor.
Ho* nvnlstvo nSlov. Naroda*' in «JI iroana tiskarn«** Zaaflsva nllca it S, pritlično. - Telefon *t. 304.
Kaaflova alloa Telefon ste*. S4. sprolonta le podalsana In sadoatne frsjs&k Rokopisov so oo vrata. ~~
ŠL 1, 1. oadatropto
Posanidifi^ Številk*:
v Jugoslaviji vse dni po Din I«— * inozemstvu navadna d »I Oln 1, nodoljo Olfi 1-25
Po itn i rt a platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja!
12 mesecev 6 . 3 . 1
v Ljubljani
Din 144 —
, 36' — . 12-
Diu 144 — . 72--. 36--12 -
Din 264 — .    132'~
. 22'-
Itaiija za Bolgarijo proti Jugoslaviji.
Italijanski tisk se živahno zanima za dogodke na Bolgarskem in jim želi razvoja, ki bi jugoslovenskega soseda čim bolj oslabil. Italiji bi bila taka oslabitev sedaj posebno dobrodošla, ker misli, da bi potem našla Jugoslavijo v reškem problemu kakor tudi v trgovski pogodbi Izdatno popustljivejšo.
Bolonjski »n Res to del Carlino« posveča najnovejšim dogodkom na Bolgarskem poseben uvodnik Izpod peresa Alda Valorija, v katerem takoj začetkoma ugotavlja, kake važnosti so ti dogodki, važni bolj nego se zdi na prvi pogled za vso Evropo, na poseben način pa še za Italijo. Nato dokazuje, da tega puča ne moremo imenovati revolucijo, ker revolucijo izvede lahko le civiliziran narod, čegar ljudske mase so politično zrele in ki se v politiki živahno udejstvu. jejo. Predpogoj za revolucijo Je premoč ljudskih mas nad vojaškimi krogi in volja narodnih množic »uvesti v ustavo kako novost ali pa samo rezko izpre-membo metod«. Kot vzor take revolucije navaja — kajpada — fašistovsko revolucijo v Italiji.
0 Bolgarski pravi, da ji Je pretila mnogokrat m celo v najnovejšem času nevarnost, da bi bila prisiljena v vojno: »ker preveč miroljubno zadržanje vleče ravno tako nase vojno kakor izzivalno.« In zakaj? Zato, ker narod, ki je ne le de-jansko, marveč tudi moralno razorožen, svoje sosede nekako vabi, da ga napadejo.' Tega seveda ne razumejo pacifisti vsake države, vskllka pisec. Zato politika Stambolijskega ni mogla kljub krutemu ponižanju, ki ga je prinesla Bolgarski, zagotoviti varnosti države napram nienlm včerajšnjim in jutrišnjim sovražnikom. Pod Stambolijskim si je Bolgarija rešila samo življenje, pa za kako ceno! »Najresnejši najdejavnejši In naj-poštenejš! narod balkanskega polotoka nI bil pripuščen niti k razpravi glede svojih lastnih koristi! Zapostavljal se je ne samo za Jugoslavijo m Turčijo, marveč celo za Grško; odrekala se mu Je vsaka možnost, čeprav le skromnega razvoja! Naglica, s katero se Je Stam-boliiskl udajal na vseh točkah, da bi se Izognil spopadom s svojimi sosedi, se Je zdela včasih skoro predrzna. Toda kljub temu ni verjetno, da bi bil slab patrijot; varal se je v Izbiri sredstev, kakor pri nas Nitti. To je bila pomota, ki jo Je omogočila le neka posebna srčna mrzlo-ba. Eden vsled svoje zarobi jenosti, drugi vsled svoje olikanostl sta mislila voditi »pozitivno« politiko, zatajujoč pri tem vsak sentimentalen položaj. To pa je manj pozitivno nego varljivo. Tako
je prišlo, da je vojaški puč pometel Stambolijskega.«
Z velikim zadovoljstvom je člankar to ugotovil Stambolijskega, ki bi bil mogoče v svojem cinizmu šel še dalje in še naprej paktira! z Jugoslavijo, tega Stambolijskega ni več I Toda ne! Kajti pisec takoj ugotavlja, da Je končni razvoj teh dogodkov še negotov. »NI čudno, ako se somišljeniki bivšega diktatorja gibljejo in pripravljajo odpor, ker so si predobro v svesti, da pomeni njegova odstranitev v bolgarski zunanji politiki velike komplikacije. Ako ne posežejo velesile energično vmes, dovede ustalitev nove vlade, ki bi bila prisiljena biti napram zahtevam Jugoslavije, Romunije in Grčije manj popustljiva od one Stambolijskega, navedene države do tega, da prekoračijo bolgarsko mejo. V tem slučaju je verjetno, da Turčija in Madžarska ne bosta stali z rokami v žepu. Tako se kaže v obrisih možnost nekake zagvozdne zveze, čije bojne zmožnosti so takorekoč neomejene, če tudi je vsled razorožitve tehnično han-dikapirana.
Koristi Italije v teh okolnostih so zelo jasne. Za nas bi bila močna hi mogočna Bolgarija neprecenljive vrednosti, ker bi služila v ponižanje neznosnega Jugoslovenskega ponosa, ne vlade, ki je dovolj pametna, marveč politično-vo-jaškega kričanja onih slavnih beogradskih in drugih »krogov«, napihnjenih častihlepnosti zaradi njihovih lažizmag zadnjih let Po drugi strani pa Je v neizmerno korist Italije, da se ne moti mir na Balkanu, ker bi se od tam razširil požar na ves Vzhod. Ml pa potrebujemo mirnega Vzhoda, kjer bi mogla naša trgovina dobiti varen in uspešen odtok. Zlasti pomeni vojna na Vzhodu sa Trst \ta Jadran smrtni boj, zadušenje. Zato je treba delovati v mejah, združljivih s ohranitvijo miru, na to, da zadobl Bolgarska vsa mogoča zadoščenja. Sofijski dogodki le enkrat dokazujejo, kako je pomirjenje Balkana zgrajeno na pesek. Primerni popravki bi ga mogoče rešili volja po Intervenciji nemirnih In premogočnih državic Male antante bi ga pa nasprotno postavila v nevarnost za vedno. Treba Je tem gospodom priklicati v spomin, da bi jih Izpostavil samo en njihov napačen korak strahovitim posledicam, katerim bi bila bolgarska nesreča komaj neznaten vzorec«
Napačno bi bilo misliti, da so ta izvajanja le misli posamnega novinarja. Iz dosedanjih poročil o bolgarski revoluciji je že dovolj razvidno, da Je rimska vlada ravno takega mnenja. Cankovi pristaši niso zaman burno pozdravljali
italijanskega poslaništva v Sofiji takoj pričetkom revolucije. Madžarsko in Bolgarsko bi hotela Italija imeti stalno na-hujskani proti Jugoslaviji Ti dve se Jej zdita najprimernejši zahrbtnici. naperjeni proti razvoju Jugoslavije. In kak poklon Bolgarski! Najresnejši, najdejavnejši in najpoŠtenejši narod balkanskega polotoka — Je po mnenju Italijanov bolgarski narod! Kaj takega pravi italijanski list ki hoče biti upoštevan, vspričo zločinskih dogodkov v svetovni vojni ki so se globoko zarisali v dušo srbskega naroda in so v njej pustili opravičeno opreznost pred Bolgarom. Stambolijski je delal za zbližanje z Jugoslavijo — ali Italija takega zbližama ne mara, ona hoče ponižati »neznosni jugoslovenskl ponos« In koprni po močni Bolgarski, ki bi
služila v izvajanje omenjenega poniževanja jugoslovenskega ponosa! Tako je! Hvala, da vemo to! Trst in Jadran bi se zadušila v slučaju novih vojnih zaplet-ljajev na Balkanu. Do se to ne zgodi, ni treba nikakega obzira do Jugoslavije, marveč Bolgarska naj dobi vsa zadoščenja! V tem vidi Italijanski politični slepec rešitev balkanskih zadev in zagotovitev italijanskega prodiranja proti Vzhodu. Na povsem napačni poti se nahaja Italija pri presojanju balkanskih razmer. Na to napačno pot vodi Italijane neizmerno sovraštvo do Jugoslovo-nov. To sovraštvo čutimo vedno bolj, kolikor bolj so razdrapane naše notranje razmere. Naši državniki, naši politiki mislite in delajte v varstvo države!
Skupščinska debata o bolgarskem prevratu.
ODozicija kritizira zunanjo politiko vlade napram Bolgarski. — Vlada je opustila važen moment za akcijo. — Zunanji minister odgovarja in navaja razloge za postopanje vlade.
— Beograd, 19. junija. (Izv.) Kakor smo že včeraj med najnovejšimi vestmi kratko Javili Je narodna skupščina včeraj sprožila povodom razprave o odobrenju naknadnih Izrednih kreditov zunanjemu ministrstvu obširno In izčrpno debato o naši zunanji politiki napram Bolgarski po znanem kabinetnem prevratu v Sofiji Opozicija je nastopila t ostro kritiko o postopanju vlade, ki Je po njenem mnenju opustila ugoden moment za akcijo in tako omogočila, da se je na Bolgarsko povrnil predvojni politični režim stare Bolgarske. Zunanji minister je v zelo obširnem govoru odgovarjal opozicijonalnim govornikom ter preciziral stališče vlade, ki Je morala upoštevati vse okolnosti in razloge, da se ni zapletla v kake dalekosežne avanture. V naslednjem podajamo
sejno poročilo:
Skupščinski predsednik g. Ljuba J o v a n o v 116 Je ob P. 10 otvoril plenarno sejo narodne skupščine. Po končanih formalnostih, verifikaciji zapisnika prejšnje seje Je skupščina takoj prešla na dnevni red, k podrobni razpravi o odobrenju naknadnih izrednih kreditov zunanjega ministrstva.
Posl Svetozar P r I b l č e v i Ć (dem.) je dobil prvi besedo in je v pol-drugoumem govoru podvrgel našo zunanjo politiko ostri kritiki. Z navajanjem nekaterih dejstev je govornik skušal dokazati da Je vlada opustila važen moment ▼ svojem postopanja napram Bolgarski, kar bo imelo dalekosežne posledice.
Dogodki na Bolgarskem so iznenadili našo diplomacijo. Vržena je nova
Pri morebitnem povišanju se nna ds;,la naročnina doplačati, Novi  naročniki  naj  poiliejo v prvič naročnino vedno   %rSF"  po nakaznici.
M« *amo pismena naročila brer. po»1at\*e denarja a- ne moremo ozirati. BHMMgnBaaaanBaaMBjiH^iHt —a—■_■ »ij   .t*tri~. gtr—m
Govornik je na to prešel na vprašanje, kako vlogo je igrala Romunska v zadevi demarše. Govornik je vprašal zunanjega ministra: Ali bo skupščini povedal resnico, da je Romunska priznala novo sofijsko vlado in da Romunska zelo blagohotno nastopa napram Bolgarski. Ali je res. da je Poincare" poslal brzojavko g. Cankovu? Kakšno Izjavo je dobil zunanji minister od g. Can-kova glede odnošajev Bolgarske napram naši državi? Kake izjave je dobil minister od Male in kake od Velike antante?
Govornik je dalje izrekel dvom, da bi sedanja bolgarska vlada, ki se je tekom 10 dni stabilizirala, bila pripravljena Izvršiti niškl sporazum, ker je pravi predsednik vlade na Bolgarskem Todor Aleksandrov s svojimi organizacijami. Sedanja Bolgarska vlada je nezmožna izvršiti niški sporazum.
Po mnenju govomlkovem ni smela bolgarska vojska v smislu neuillske mirovne pogodbe nastopati In se vmešavati v politiko. Dobro Je znano, kakšna Je sedanja politika Bolgarske.
Govornik je dalje primerjal postopanje naše vlade oz. vodilnih zunanjepolitičnih faktorjev za časa Karlovega puča na Madžarskem in sedanjo taktiko napram Bolgarski Konstatiraj Je, da so danes na Bolgarskem pravi gospodarji elementi kl oslanjalo svoj ralson rTetre na propagando, da le 8tambou> skl Izdal Makedonijo Srbom. Minlstef zunanjih zadev naj nam pojasni kaj Je napravil tekom 10 dni v zavarovanje naših interesov. Bil sem pomirjen, ko sem slišal, da se pripravlja deinaria v. Sofiji In da naša država stoji v tem vprašanju na čelu svojih zaveznikov, Demarša v Sofiji ni sledila. Vprašam sa razlog in prosim ministra, da se o tem izjavi v narodni skupščini Danes lahko še enkrat konstatiramo, da se vlada Cankova stabilizira. Od naše strani pa je bilo potrebno, da se to prepreči in da se prepreči posebno prevrat (Kilo zunanjega ministra: »Kako?«)
Govornik, na glasujoč, da ne vodimo nikake imperijallstične politike, da je naša politika miroljubna. Je končno izjavil, da ne smemo iti tako daleč ln vse opustiti, kar ni v Interesu našega miru. Previdno smo se izognili sedanjemu konfliktu, a nato se pa ustvarja okoli nas daleč večja nevarnost Nevarnost okoli nas raste in zato govornika zanima, kakšno stališče dele z nami Romunska. Češkoslovaška m Grška, Dogodki na Bolgarskem so Imeli močan odmev v BudimpeštL Po mnenju madžarskih nacijonalistov, sedanja madžarska vlada še ni zadosti nacijonalna in zahtevajo, da pridejo na vlado zastopniki probujajočih se Madžarov. Ml mo-
Bolgarska Stambolijskega in vrača se stara predvojna Bolgarska. Minister zunanjih zadev je bil v tem neprijetnem položaju, da je baš oni dan, ko je bil sklenjen prevrat na Bolgarskem, imel v skupščini ekspoze, v katerem nI omenjal prevrata, pač pa je napovedal novo dobo Bolgarske. Od tedaj pa do danes je vlada molčala o prevratu.
Govornik obžaluje, da se je pri nas dogodilo, da je višji uradnik zunanjega ministrstva dajal važne Izjave kot nekak zastopnik naše zunanje politike. Ta uradnik je izjavil da se nas prav nič ne tiče sedanji režim na Bolgarskem. Vprašam zunanjega ministra, kaj bi se zgodilo na Nemškem in na Francoskem, če bi podajal kak uradnik oficijelne Izjave.
Govornik je konstatira!, da so prevrat na Bolgarskem izvršili rezervni oficirji s pomočjo vojske in organizacije makedonstvujuŠčih. Dalje so se zastopniki tujih vlad v Sofiji zadovoljili z izjavami nove vlade in ml smo tudi verovali v Iskrenost te vlade. Kako iskrena pa Je ta vlada, naj g. minister sklepa iz govora predsednika vlade g. Cankova, ki Je pred množicami izjavil da Je Stambolijski Izdal Ideal bolgarskega naroda. Stambolijski pa je imel prvi pogum, da je v Beogradu izjavil: Bolgarska se odreka Makedoniji. Makedonske organizacije, ki so vedno stavile v nevarnost mirni razvoj našega naroda v Južni Srbiji, so bile glavni faktor pri tem prevrata. Govornik je dalje konsta-tlral da sedanja bolgarska vlada ne bo vodila zunanje politike po idealu Stambolijskega, marveč politiko revanže.
Conan Dovle: 5
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
»To je mogoče, in tudi ne trdim, da sem znanstvenik,« sem dejal, »dasi sem že čestokrat slišal, da običajno vsako novo pokolenje imenuje znanstvene sklepe prošle generacije za varave in zmotne. Poleg tega moramo tudi priznati, da je možno, da na eter, o katerem vemo bore malo, lahko zelo močno vplivajo krajevne razmere in da se utegnejo na tujem kontinentu pojaviti posledice, ki se pozneje tudi pri nas pokažejo.«
Toda profesor Summerlee je postal *e bolj neznosen in razdražljiv hi lord lohn mu Je ostro Izjavil: »Kar odkrito vam povem, gospod profesor, da se vaše obnašanje ni prav nič poboljšalo od najinega zadnjega sestanka.«
»Vam — plemenltašem, resnica pač ni po godu,« Je Summerlee trpko odvrnil »kal ne, nič kaj prijetno vam nI občutje, če kdo pripomni da plemiško ime ne more preprečiti da ne bi bil njegov nosilec skrajno neumen človek.«
»Častna beseda,« Je odgovoril lord John resno in mirno, »da se ne bi drznili z menoj govoriti s« tak način, oe bi bili mlaJiil«
Summerlee Je zganil svojo kozjo brado, pa se odrezal: »Izvolite, gospod mol vzeti na znanje, da se nisem — mlad ali star — nikoli Še bal povedati svojih misli takemu nevednemu domišlja vcu; da, tako Je, dragi gospod. In tega dejstva ne spremene vsi častni naslovi, ki Jih so si zmislili hlapci in Jih sprejeli norci.«
Za trenotek so z vso Jakostjo lordu zableščale oči, toda potem se Je obvladal z vidnim naporom m se z rokami prekrižaniml čez prsi naslonil na svoj sedež nazaj ter se trpko smehljal Meni Je bil ves ta prizor silno mučen. Kot val se Je prelila čez mene vsa preteklost prisrčno tovarištvo, časi brezskrbnih pustolovščin — vse, sa kar smo trpeli kar smo želeli In dosegli Zdaj pa je prišlo do — žalitev m vznemirljivih nastopanj! Nenadoma sem začel plakati — naglas sem zajokal in nikakor ee nisem mogel pomiriti Tovariša sta me začudeno opazovala. Obraz som si po-kri s rokami
»Saj bo minilo,« som se mirfl, »vse to Je zelo, zelo žalostno!«
»Borni ste, mlađi prija teli« je dejal lord John. »že takoj ste se mi dozdefi tako čudni!«
»Vale navade, gospod mol se v zadnjih treh letih prav nič niso zboljsa-]*V« Je pristavil Summerlee,  »tudi Jas
sem opazil vaše čudno vedenje. Ne tratite svojega sočutja, gospod lord, te solze Je priklical alkohol. Mož je preveč pil Veste, kaj, lord John, če vam je drago vam bo posnemal živalske glasove, za kar imam (zboren talent Ali vam ne bi bilo v zabavo, če me slišite prepevati po petelinje?«
»Ne, gospod,« Je menil lord John, ki Je bil še vedno užaljen, »to bi mi prav gotovo ne bilo v zabavo.«
»Tudi kokoško, ki je pravkar znesla jajce, znam posnemati Hočete?«
»Ne, gospod, prosim vas — na noben način ne!«
Kljub tej resni odklonitvi Je profesor Summerlee svojo pipo odložil in naju tekom vožnje zabaval — aH vsaj hotel zabavati — e posnemanjem živalskih glasov, tako da se Je moja Jokavost pre-vrgla v uprav obratno občutje — smejal sem se, smejal docela krčevito, kar histerično, kajti pred seboj sem gledal sicer tako resnega učenjaka, ki Je zdaj pel kakor ponosit petelin, zdaj bevskal kol psiček, ki mu Je pravkar kdo stopil na rep. Med tem pa ml Je lord John pontoni časnik, na čigar rob Je napisal besede: »Ubožec! Popolnoma Je ob pamet!« Brez dvojbe Je bil ves prizor sila nenavaden, vendar se mi Je dozdeval selo micen ln zabaven. Lord John pa se Je sklonil k meni in mi začel na dolgo m
Široko pripovedovati neskončno storijo o nekem bivolu in indijskem poglavarju, da nisem sploh vedel, kje ima ta povest začetek In konec. Profesor Summerlee Je že začel cvrčati kakor kanarček in lord John Je bil menda v sredi svojega zamotanega pripovedovanja, ko se je vlak ustavil v Jarvis Brooku, ki Je Rotherfleldska postaja.
Tu nas je pričakoval Challenger. Njegova postava Je napravila na nas mogočen vtis. S samozavestnimi koraki se nam je približal in njegov dobrodelen, dostojanstven nasmeh je bil naravnost božanski Njegove značilne lastnosti so bile od našega zadnjega snidenja sem še bolj poglobljene. Njegova mogočna glava z visokim čelom, nad katerim so se vili lasje, Je bila videt! še obsežnejša. Cez prsa se mu Je vslpala častitljiva črna brada, njegove svetle, sive oči s predrznim, sardoničnim smehljanjem so se zrle še bolj zapovedujoče kot nekdaj.
Pozdravi nas Je s radostnim poda-njem roke ln vzpodbujajočtra smehljajem, kot ga ocltujejo nadučitelji napram svojim učencem. Tndl druge Je pozdrava, nam pa pomagal mesti prtljago in valj« s kisikom. In nas vso pospravil v svoj Veliki avtomobil, ki ga Je vodil nam že prej znani šofer Austin. molčečnež, ki Je bil videti docela brezčuten. Pot
nas je peljala čez lahno vzbočen grič, po prijetni lepi pokrajini. Sedel sem spredaj pri šoferju, moji trije tovariši za menoj so pa bili zatopljeni v živahen pogovor. Lord John je, kolikor sem razločil, še vedno oglodava! ono zgodbo o bivolu. Vmes pa je bilo čuti globoko mrmranje Challengerja in ostre besede Summerleeja, ki se je spet dvoboieval v znanstveni debati
Nenadoma je Austin okrenll k rnenf svoj mahagonijevo ruiav obraz, ne da bi spustil krmilo iz oči.
»Spet sem odslovljen!« je dejal
»Za božjo voljo!« se odvrnil.
Vse se ml je danes zdelo tako čudno. Vsakdo je govoril tako zagonetno — kot da bi bile zmedene sanje.
»Uprav v šestinštiridesetič že!« je rekel Austin zamišljeno.
»Kdaj zapustite svojo službo?« sera ga vprašal ker mi ni nič drugega padlo v glava
»Je sploh ne zapustim,« te je glasil njegov odgovor.
S tem je bil videti pogovor končan, toda čez nekaj časa je Austin aopet presekal molčanje.
»Če odidem, kdo s« bo sploh potem brigal zanj!« Pri tem je z glavo namignil na svojega gospoda. »Kdo mu bo stre-gel?«
Stran 2.
•SLOVENSKI     N A k U u«   d u c 20 junija
Štev. 139
ramo bttf solidarni t tem, da naša država ne more trpeti ob tvojih mejah stanja* ki Ji vedno ogrožava mirni razvoj. Soglasni smo v tem, da današnji režim v Sofiji pomenja grožnjo. Novi sofijski vladi ne moremo verovati do tedaj, dokler tega ne pokaže s dejanji. Treba Je aretirati Aleksandrova, raz-gnati makedonske organizacije in sofijska vlada mora pokazati* da nima agresivnih namenov proti nam in da ne misli več na Makedonija
Koncem svojega govora je govornik zahteval od ministra pojasnila, kak-Sna Jamstva ima naša država za ohranitev miru in kakšni koraki so bili storjeni V zaščito naših interesov pri Mali an-tanti in pri zastopnikih Velike antante? Ali zastopniki Velike antante znajo, da Ja treba tudi naše interese respektirati? I PosL prof. Ivan Sušnik (kler.) Je kot drugi opozicijonaJni govornik opozarjal vlado na postopanje Italije In An-gUJe v makedonskem vprašanja. Predvsem Je govornik tudi ugotovil dejstvo, da Je revolucija v Sofiji nas našla popolnoma nepripravljene. Dejstvo je, da Je Stambolijski kot politik in pravi narodni tribun ustvaril novo Bolgarsko na ftttnaj in na znotraj. Stambolijskega ideal Je bil velika federativna država od Drave do črnega morja. (!) 1 V nadaljnem svojem govoru je o mesni, da je treba glede Cankova naglasati, da Je Isti znan germanofll In da Je nJega pošlfjal dr. Radoslavov med vojno na Pansj in v Berlin. Kar se tiče dogodkov na Bolgarskem, je govornik mnenja, da Je prevrat delo Italije In do gotove meje tudi Anglije. Ni samo gol slušaj, da Je začelo angleško časopisje po Obisku angleškega kralja v Rimu pisati O Makedoniji in o Makedoncih. Ni tudi gol slučaj, da sta ob priliki revolucije v Soffil pozdravila manifestante angleški |i Italijanski poslanik. Naši vladi mora biti tudi znano, da v zadnjem času dela Italija propagando v Albaniji oziroma finanslra vstaja Dela tudi propagando na ta način, da Uri vesti o nezadovoljstvu Slovencev In Hrvatov, Češ da čakajo, da se osvobodijo sedanjih težav. Govornik izjavlja, da so vse te vest! lažnjive, ker Slovenci In Hrvati niso bili nikdar in tudi ne bodo proti — Jedinstva države. (Kaj poreče k tej izjavi »Slovenec? Uredn.)
Govornik Je končno omenjal stali-los male antante in se posebno zanimal am nastop Romunske. Po njegovem se Romanska nI solidarizirala z temveč Je pozdravila prevrat na Bolgarskem, priznavajoč sedanjo vlada Govornik vpraša, ali so bili pri tem ta Romunsko merodajnl dlnastlčnl mo-ffvt ali pa Je bila bojazen pred sličnim tneliifiii gibanjem na Romanskem,
ifc Pozi Joca Jovanovlč (zemljo-flKfctfk) Je zagovarjal Se enkrat svoje stališče, da bi morala naša vlada pri-oeti z intervencijo in da bi morala podpreti Stambolijskega, čigar ideal je bila aatanovitev velike jugoslovanske dr-Jave. Ferdinand je dal Stambolijskega leta 1914 zapreti in 1. 1923 ga je — ubil. Govornik je končno zahteval, da se v ■■rodni skupščini Izvoli hi konstituira odbor za zunanje zadeve, kt bo Imel popotno kontrolo o naši zunanji politiki m U bo t položaja dajati odgovornim ministrom gotove zunanjepolitično smer-
GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA.
Zunanji minister dr. M. N i n Č i Ć je odgovarjal na izvajanja opozicijonalnih govornikov. Med drugim je izvajal:
Nejasno mi Je, kaj misli opozicija, da bi morala vlada storiti v prvih dneh. (Vihar! Ugovori! Levica ugovarja: »Sprejmite odbor za zunanje zadeve, pa boste vedeli kaj morate delati!«) Za svojo osebo vem in razumem, da se je Iskalo povoda za dlplomatično akcijo in le celo oboroženo Intervencija da se na Bolgarsko privede oborožena sila in da se tam vrže sedanji režim. V glavnem Je intervencija z vojno na prvem mestu. (Opozicija protestira: »Kakšna vojna! Samo ukrepi opreznosti! Karlov puč!«) Oborožena Intervencija se more In nora razumeti kot vojna hi Bolgarske v vojni ne smemo podcenjevati. (Protesti opozicije.) Ce začnemo volno, moramo imeti upravičene razloge za ta
DEMARŠA V SOFIJI. Govoreč o demaršl o SolUI je minister zunanjih zadev naglasa!, da le on demarso pripravljal za slučaj, ako hI se ugotovila kršitev nenlllske mirovno pogodbo. Da se demarša izvede, moramo najpreje ugotoviti hi zbrati za vse to potrebne elemente. MI še ne vemo, če Ima Bolgarska več kot 90.000 mož vojaštva. Za tako konstatacijo Je treba časa. To ni bila samo naša dolžnost temveč tudi dolžnost velikih zaveznikov. Vlada se je morala najpre:e sporazumeti z velikimi zavezniki v svrho Izmenjave misli m to je trajalo nekaj časa, Naglašam in povdarjam, da Je bilo postopanje Romanske korektno ln pravilna Ravnotako je bilo pravilno stall-Sče velikih zaveznikov m češkoslovaške republike, čeprav le-ta nI vezana glede Bolgarske po medsebojni zavezniški pogodbi Zunanji minister je dalje Izjavil, da imamo zveste zaveznike. O vsak korakih so bilo povsod IsmsnJsni
misli. Vlada pa se Je tudi vprašala, če more Javnosti predstaviti idejo oborožene akcije. Za oboroženo akcijo Je potrebna koncentracija čet. Akcije nismo mogli izvesti samo z vojsko ob meji. ker se nova vojna mora voditi s koncentracijo vojske. (Ugovori demokratov: »Kakšna vojna??« Ml z 20.000 možmi nismo mogli vkorakati v Bolgarska) (Ugovori in medklici: Povejte, ali je Bolgarska povečala vojsko ali ne!) Zunanji minister Je nadaljeval:
Prevrat je bil Izvršen pred nekoliko dnevi, toda mobilizacija In kretanje naših čet bl se moglo šele sedaj zaključiti ln izvršiti, a nas bi vprašali v inozemstvu: »Kam korakate? Ali Je kršena neuinska mirovna pogodba? Ali ste to ugotovili? Stambolijski, katerega hočete zaščititi. Je že mrtev!«
Minister Je končno zavzel stališče napram novi sofijski vladi, izjavljajoč:
»Trditev, da novi režim pomeni na Bolgarskem nevarnost označa teorijo preventivnih vojn. znano že Iz avstro -ogrske zgodovine. Avstro - ogrska je namreč vedno trdila, da pomeni Srbija zanjo nevarnost. Toda mi smo v principu proti preventivnim vojnam. Močni
smo dovolj, da se opremo vsaki sovražni akciji s strani Bolgarska
Opozicija pravi, da Je nova vlada na Bolgarskem prišla oa površje s pomočjo makedonskih organizacij. To Je res. Toda to se je zgodilo tudi za Časa Stambolijskega: ko pa so makedonske organizacije uvidele, da želi Stambolijski dobre odnošaje z nami ln da je sklenil z nami nlškl sporazum, so nastopile proti nJemu. Vlada Cankova Je Izjavila, da bo spoštovala vse obveznosti neulfl-skega sporazuma. (Klici: In niškega?). Ml lahko to verjamemo ali pa tndl na Toda vzrok za Intervencijo more nastopiti šele. ako bl se na bolgarski meji poskušal napad.
Minister je končno naglasa!, da nam Makedonije ni dal Stambolijski. ampak da nam Je bila Izvojevana z orožjem ln priznana po mirovni pogodbi.
Na Izvajanja zunanjega ministra so odgovarjali poslanci Svetozar P ribiče v l Ć (dem.) Joca Jovanovlč (zemliorad), dr. Sumenković (dem.), na kar Je bila sefa ob 12.45 zaključena.
Danes nadaliuje zbornica podrobno razpravo o zakonu glede naknadnih izrednih kreditov.
Telefonska In brzo9aona nornUHa
MADŽARSKI TISK O DOGODKIH NA BOLGARSKEM.
Sedanji politični kurz pomenja približanje nekdanjim zaveznikom.
— Budimpešta. 18. junija. (Izv.) Berlinski dopisnik »Az Ujszaga« je imel dne 14. t. m. daljši razgovor z bivšim bolgarskim ministrskim predsednikom dr. Radosiavovom. Ta Je dopisniku izjavil:
Nova vlada bo vodila politiko miru napram sosednim državam, toča ne v smislu Stambolijskega. ki je bil samo Igračka v rokah Male antante. Vlada g. Cankova bo se skušala približati nekdanjim svojim zaveznikom in stopiti v stike z Madžarsko. M! smo na čistem, da Je naša zveza z Madžarsko, ki jo zelo cenimo, potrebna. — Je Radoslavov Iziavil — »Ml sedaj nočemo vojne! Prehajamo pa k delu za bodočnost!«
Na dopisnikovo vprašanje, če namerava prevzeti v bolgarski politiki kako aktivno vlogo, je Radoslavov kratko Izjavil: »Za to še nI prišel čas. Najpreje je treba počakati na razbistrenje situacije.
Zelo značilna in zanimiva je tudi okolnost da se je Radoslavov že 14. t
m. v Berlinu dopisniku izrazil, da je bil Stambolijski po noči ubit. dočim je to vest objavila v inozemstvu bolgarska brzojavna agentura šele 15. t m.
— Budimpešta. 18. |unf]a. (Trv.) Potrebno Je konstatirati, da se madžarski tisk s veliko Intenzivnostjo zanima za novo bolgarsko vlado z. Cankova. Stablflracljo te vlade sedaj madžarska Javnost pozdravlja z nalvečjo radostjo. nanašajoč da mora Madžarska slediti Bnlzarskl. »A Nap« veli. da Je bolgarska revolucija dokaz zmage nacionalizma. Dogodki na Bolgarskem na) bodo za vzgled onim. ki vodijo oollttko Madžarske. Treba Je vporabitl bolgarski primer v borbi proti neprijateljem. »Szo-zsatc poveličuje bolgarsko revolucijo kot zmago naciionalne ideje. Madžarska naj radi sledi primeru Bolgarske« da se razveljavilo mirovne pogodbe, ki so Madžarski odvzele njeno zemljo. »Magvar O rs za g« konstatira, da Je Turska prva pripravila grob mednarodni mirovni pogodbi. Isto le sedaj storila Bolgarska Bolgarska je razbila njo in premagane države oklepajoče verige, V interesu premaganih držav )e tesna zveza.
•Pesti Napio« vidi v bolgarski revoluciji obenem poraz Male antante, ki Je pripravljala zadnje dneve politično ofenzivo proti Madžarski.
Katastrofalno bruhanje Etne.
Pinijski gozdovi v ognju. — Sil v plamenu. — Števil
— Rim, 18. Junija. (K B.) V nedeljo ob 6-20 zjutraj so močnf potresni sunkf naznanili strašen izbruh Etne. Nebo nad ognjenikom In bližnjo okolico Je bilo mahoma zastrto z gostim oblakom pepela ln ks-men'a, k| Je začelo padati na zemljo. Prebivalstva bližnilh krajev se Je polastila nepopisna panika. Začel se Je splošen beg. Na vozovih la peš so prestrašene množice tromoma zapuščale svoja bivališča.
Na severni strani Etne se Je odprlo pet novtfa žrel. Iz katerih se Je vlila lava. kt |e preplavita cvetoča polja. Prt Llngua-glosa teče lava v 300 metrov široki strugi s hitrostjo 250 m na uro. Na drugih krajih se le lava pomaknila v 12 urah za 8 km dalle. Ogroženi kraji so bih le pravočasno izpraznjeni. Iz Catanie so poslane pomožne čete. Potres, ki je nastal pred izbruhom, fe poškodoval tu d t Monte Nero.
— R!m. 17. Juntla. Po poročilih Iz Ca-tanlja le začela gora Etna v noči od sobote na nedeljo znova bruhati lavo. Odprla so se štiri nova žrela, ki so začela blluvati velike množine lave. Pred pričetkom bruhanja Je bilo čotf silovit votel podzemski grom. ki le tralal nad eno uro. Med prebivalstvom bližnjih mest In vasi Je nastala velikanska zmedenost In panika. Ljudje so bežali na vse strani, da si rešijo golo življenje. Po končanem grmenju so začela štiri nova žrela bljuvati lavo, ki se le v velikih potokih razlila nizdol gore ter požgala velike plnliske gozdove. Napravila Je ogromno materijalno škodo. Opustošila j« vse gozdova In nasade, bllžn'e hiše In vasi. V veliki nevarnosti se nahaja tudi mesto Catanla. Rimska vlada Je tako) odredila pomožno ekspedicijo. Na mesto le odposlala močne oddelke orožništva, da vzdržuje red. Beguncem je naklonila podporo.
— Mestna. 18. Junija. (Izv.) Vesti o veliki nesreči, ki je zadela trga Linguaglossa ln pa Castlgllone na severni strani Etne, so v mestu napravile globok utis. Telefonska zveza med Mestno In Catanijo ne funkcionira. V mestu vlada panika Do danes ob 10. dopoldne Je neznana usoda mesta Catanlje.
— Neapoll. ia Junija. (Izv.) Sekretarijat vuJkanologične komisije objavlja uradm opis o bljuvanju Etne. Poročilo veli:
Po močnih podzemeljskih sunkih v noQ od sobote na nedeljo Je Etna začela sonet bljuvati. Nastalo le pet novih žrel. Iz katerih se velikanske množine lave vale. Na Etni nahajajoči se gozdovi pinij In gozdovi okoli Liuguaglosse so uničeni. Prebivalci v splošni paniki so začeli bežati. Lavina povoden), ki s veliko brzino dere proti Llngu-agloaal. Ja zavzela širok ost 300 m. Povoden! Ima velikansko brzino. Ni nobenega Ishoda.
Catanla le bila ob Izbruha sredi noči alarmirana. Prizor na Etno Je groren. Odsev ognja se zrcali na široko po morju v catanijskem zalivu. Lava se razliva nizdol vsega gorovja. Novo žrelo se le napravilo anjsl JAeniaa* Bat««! t»
ni potoki lave. — Vasi ob Etni ne človeške žrtve.
Pinijski gozdovi gore. Skoda le velikanska. Vasi Mesna In Prezza sta ogroženi.
— Catanla, 18. Junnija.. (izv.) Povedeni lave se nahaja v tem momentu I km pred trgom LInguaglosso na severnem pobočju Etne. Prebivalstvo tega kraja. 22 000 Hudi, Je pobegnilo. Z vsemi mogočimi transportnimi sredstvi vlačilo prebivalci bližnjih vasi svoje imetje. Prebivalstvo v Catanill le zelo prestrašeno, ker Je prepričano, da Je mnogo človeških žrtev, V mestnih bolnicah Je veliko Število ranjenih, katere so bežeči poteptali.
— Ca/en/a. 18. junija. Včeraj zjutraj je pričelo bruhanje is Etne na veČ odprtinah. Lava teče na razne strani in na* pravlja veliko škodo. Glavni tok lave ogro# Ža mesto Lingguaglossa v širini 300 metrov. Ia mesta, ki šteje 22.000 prebivalcev, besa ljudje na vse strani. Sedanji izbruh je m nO*
go hujši nego leta 1910. Lava ima tri glavne toke: poleg Linguaglosse Je ogrožen posebno
Se kraj V«sto Peaciano,   potem Mena m Press*. Lava ae je raztekla ponekod Še na kilometrov. Oblasti store, kar morejo, V pomoč bežečemu prebivalstvu.
VEZUV JE PRIČEL DELOVATL
— Risa, 19. Junija. (Izv.) Po brzojavnem poročilu Iz Neaplja Je Vezuv tekom zadnjih 24 ur zopet pričel delovati. Iz manjših žrel se vliva lava. Iz glavnega ireia se dvigajo gosti oblaki dima.
ITALIJANSKA TRGOVSKA ZBORNICA NA DUNAJU.
— Dunaj. 18. Junija. (Izv.) Pod predsedstvom italijanskega poslanika Orsini-Baro-nija se Je vršila danes otvoritvena seja novoustanovljene italijanske trgovske zbornice na Dunaju. Po običajnih svečanostih in pozdravnih govorih Je povzel besedo zunanji minister dr. Gronberger, ki Je v Imena vlade Izrazil svoje zadovoljstvo In nado. da bo Italijanska trgovska zbornica okrepila medsebojne gospodarske stike. Italijanski ministrski predsednik Mussolinl Je poslal predsedstvu zbornice brzojavka v kateri pozdravlja ta uspeh trgovinskih odnošajev med obema državama v Imenu Italijanska vlade.
DEMONSTRACIJE PROTI GROFU BERCHTOLDU.
— Praga. 19. luni I a (Izv.) Po poročilih Iz Brna je nameravalo prebivalstvo prirediti bivšemu avstrijskemu zunanjemu ministru grofu Berchtoidu velike demonstracije, ko Je včeraj prispel na svoj grad Buhlavo. V njegovo osebno varstvo Ja bilo poklicano večje število orožništva. Po izjavi sunaaj. ministra dr. Beneša Je praška vlada Berchtoidu dovolila bivanje na omenjenem gradu v svrho ureditve rodbinskih zadev pod pogojem, da grof Berchtold n« pride v aikake stike s političnimi osebnostmi
Uradniška pragmatika.
Razprava v zakonodajnem odboru.
— Beograd, 19. Ju ni a. (Izv.) Zakonodajni odbor le imel včeraj ob 16. popoldne plenarno sejo. Na dnevnem  redu je bila ; razprava o uradniškem zakonu.    Sekcija, ' obsto eča Iz U članov le predložila glavno poročilo. Razvila se Je načelna debata, v katero so   posegli   posl. Kumanudi, R et sne r, Hadžlkadf Cln dr. K u 1 o- i vec  kakor tudi dr. B e h m en in zemljo- [ radnik   M o s k o v 1 I e v l č.  Obširna debata se Je razvila glede nekaterih členov zakona, ki vsebujejo kolikor toliko politične i pravice uradnikov.
Koncem debate Je dobil besedo posl. Rei-sner, ki :e izjavil, da dokler ne bi Izdelana naredba po čl. 11. zakona, nihče ne ve. kako namerava vlada uporabljati praj> j matiko. Dokler ni ta naredba Izdelana, za-feoa sploh ne more stopiti v veljavo. Posl. Je mnen'a, da hoče vlada zavlačevat} urad-nfSkf zakon. Mesto da b? zakon stopil v veljavo s 1. Julf'em. se lahko zavleče Se za šest mesecev. Retener 'e končno predla zal. da se uvede revir h dosedanlih draglnlsk'h doklad, ker Je beda urađn'štva dosegla vrhunec In se ne sme Igrati z bedo ura dni-Šiva. Potrebna je sprememba drag*nfcke-ga zakona. Ne erotlvimo se izboljšanju dohodkov voiskl, glasovali smo za to izboljšanje, milno je pa tudi potrebno izboljšan e gmotnega pnlnžaia uradntStva. Seja zakor- 'vneza odbora le b<la nb 19. končan- nes ob 16. popoldne nadaUule odbor t *lno vprašan;e o uradniškem zakonu.
PRICETEK OFICIJELNIH POGAJANJ PARITETNE KOMISIJE.
— Rim, 18. juniia. (Izv.) Danes so j se v italijanskem zunanjem ministrstvu
v palači Ohighi pričela oficijelna pogajanja med Jugoslovansko in Italijansko defegacljo paritetne komisije glede rešitve reškega problema. Konferenci predseduje predsednik komisije senator OttartlerL
NOVA VLADA  NA BOLGARSKEM?
— SofHa. 18. junija. (Tzv.) V političnih krogih pričakujejo, da nadomesti v kratkem sedanjo prevratno vlado Cankova nova vlada. Organizacija ma-kedonstvujuščih ni zadovoljna s Canko-vom, ki ga pa podpira kralj Boris. Pride do spremembe vlade. Kot ministrskega predsednika Imenujejo D a n e v a , zunanje ministrstvo naj bi prevzel M i h a J-!ov, notranje pa Petrov. Ta vlada bl Imela nalogo Izvršiti volitve v narodno sobranje v drugI polovici meseca septembra. Po volitvah, ko bi se konstituiralo narodno sobranje, pa se ima sestaviti izrazito parlamentarna vlada.
NA BOLGARSKEM JE MIR.
— Soflia. 18. Junija. (Izv.) V mesta vladajo normalne razmere Preklicane so vse varnostne odredbe. Dovoz iivil Je redao. Cene živilom pa so zelo poskočila.
MADŽARSKI KMETJE ZA ČEŠKOSLOVAŠKO.
— Bratislavi, 18. junija. (Izv.) Včeraj sa le vršil tu kongres slovaških kmetov In poljedelskih delavcev madžarske narodnosti, ki se ga je udeležilo okrog 600 delegatov Ia 118 občin. Število organiziranih madžarskih kmetov, ki izpovedujejo republikanske priii* eipe. znaša na SlovMem do 50 tisoč. Zborovanje je otvoril A. Joba, nakar Je bfl tz#
voljen za predsednika dr. A. Csinkv, Id Je v dalj Sem govoru očrtal program In splošne smernice republikanske organizacije mad* Žarskih kmetov. Naglašal je. da hočejo ostati madžarski zemljedelci, ki so republikanske« ga naziranja, zvesti pristaši trt zaščitniki če* škostovafke republike. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri kmetje izrsJajo svojo popolno lojtlnost napram Češkoslovaški in odločno odklanjajo vsako sodelovanje s
madžarskimi magnati. Protestirajo proti temu, da bl aedan.lt madžarski poslanci gavo*
rili v češkem parlamentu ? njihovem imenu in odločno nastopajo proti avtonomtsttčntm /efn/«m, ki bl pomenite staro reakcijo. Kot dosledni demokrati« hočejo Živeti s vsemi narodnostmi v prijateljskih stikih in sode« lovati s češkoslovaškimi naprednimi stran* kamt. Končno zahtevajo, naj vlada čim prej Izvede agrarno reformo. Po končani seji so udeleženci prledlll po mestu manifestacije za češkoslovaško republiko.
ITALIJANSKI KLERIKALCI PROTI MUSSOLINIJU.
— Rim, 18. junija. (Izv.) Poskusi Mussollnljevi, pridobiti poslance italijanske l'udske stranke za kooperacijo v parlamentu, so ostali brezuspešni in so popolnoma ponesrečeni. Parlamentarna skupina italilanske ljudske stranke, ki šteje okoli 100 poslancev. Jo prestopila k opoziciji ?n napoveduje ostro borbo proti Mussollnlju. Cilj Italijanskih klerikalcev je, vreči režim Mussolinijev bi sestaviti koallrano vlado meščanskih strank.
PORUHRJE POPOLNOMA ODREZANO OD NEMČIJE.
— £um, 18. junija. (Izv.) Na odredbo francoske okupacijske vojske Je sedaj Po« ruhrJe popolnoma odrezano od ostale Nem* čije. Vse železniške proge so prekinjene s sveto Nemčije. Francoska namerava vpe# liati blokado In potom izstradanja prisiliti Nemčijo v popuščanje.
— Bsaan. 18. junije. ffrO Z orlrom na blokado so danes Izostali transporti mleka. Na kolodvorih so Francozi zaplenili več va* ionov ti vil. fclvfla se sedal v mesto dovela Jo na tovornih avtotnohfllh in vozovih. Cene metu so narasle.
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOM30LO »JUGOSLOVANSKE MATICE«
Politične vesti.
=. Dr. Korošec proti dr. Korošcu. Pod tem naslovom priobčuje »Samo* uprava«, glasilo narodno radikalne stranke, članek, v katerem navaja do* besedno znani dr. Krekov govor v kranjskem deželnem zboru dne 16. ja* nuarja 1909. povodom službene objave o aneksiji Bosne in Hercegovine, v katerem se je pok. dr. Krek z vsem pre* pričanjem in z vso odločnostjo izrekel za narodno edinstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ta govor je »Slovenski Na* rod« nedavno tega citiral. »Samoupra* va« citira ta govor in pravi: »Bog bodi milostljiv duši pok. Kreka! Kaj bi neki siromak rekel, ako bi vedel in čul, kako govori v državi svobodnih Srbov, Hrva« tov in Slovencev dr. Korošec o narodni Zajednici naših plemen? Kaj bi šele rekel, ko bi, čitajoč liste svoje lastne stranke, videl, da isti člani nekdanje njegove, a današnje Koroščevc stran« ke. pišejo o svoji svobodni domovini prav tako o Srbih, kakor so leta 1°0Q. pisali nemški novinarji? Dr. Korošec lahko govori kar hoče, lahko mu nje* govt strankarski prijatelji verujejo, ko* likor mu hočejo, za nas je velikega pomena, da je dr. Korošec v vprašanju narodne pripadnosti in na$e plemenske združitve v narodno edinstvo prijel v konflikt s samim seboj. Postranske važnosti je. ali je bil on odkritosrčen takrat, ko je sprejel Krekov testament, ali danes, ko se ga tako demonstrativ* no odreka. Izbiro v tej dilemi prepu* ščamu njemu, nam pa v tem trenutku zadostuje ta dokumentirana ugotovi* tev.« — Kdor pozna dr. Korošca, ve. da menja svoje prepričanje, kakor berač svojo suknjo. Zato se med nami nihče ne čudi, ako se je sedaj izneveril tudi Krekovemu evangeliju, dasi je bil ob prevratu apostol tega blagovestja. Ako je Korošec glede državne oblike že opetovano menjal svoje prepričanje, kako se more pričakovati od njega, da bi ostal zvest ideji narodnega edin* Btva?
= EksturzlJa hrvatskih Sokolov v Sofrjo. ZagrebSkl »Pokret« poroča, da se Je zadnje skupščine bolgarskega telovadnega društva »Junak« v Sofiji udeležila tudi delegacija »Hrvatskega Sokola« \z Zagreba. To deputacijo je baje vodil dr. Mirko Dečak. Na skupščini se je demonstriralo proti naši državi ln vzklikalo »Naj živi bolgarska Mace-donija«. — Ne moremo verjeti, da bi se člani »Hrvatskega Sokola« tako izpo-zabill, da bi šli demonstrirat proti lastni državi v Sofijo. Vsekakor pa pričakujemo, da »Hrvatski Sokol« to afero pojasni. Ako bl se Izkazalo, da so se nall državljani udeležili demonstracij proti lastni domovini, bl pač morali zahtevati, da nastopi z vso strogostjo proti njim državna oblast.
aa Italijanske grožnje Jugoslaviji Kakor poročajo rimski listi, je italijanska vlada v ostri noti opozorila jugo-slovensko vlado, da se nikakor ne vmešava v notranje zadeve Bolgarske, ker so zato poklicani zavezniki
m Povratek prezidenta Masarvka, Po poročilu praških listov se prezident Masarvk povrne s svojega potovanja po Alžiru v drugi polovici meseca julija, nakar odide na Slovaško, kjer ostane na poletnih počitnicah do konca meseca avgusta.
= Stambolijski nasprotnik Italijanski ekspanziji. »Idea Nazlonale« se je surovo zagnala v pokojnega Stambolijskega, pišoč, da se je Bolgarska osvobodila brutalne tiranije debelega vola ln težaka Stambolijskega, ki je vr?il neznosno diktaturo, da ubile narodnega duha ln da Izda bolgarske brate v Makedoniji. On je bil pripravljen, da se pogodi s Srbi za končno Iztrebljenje Makedoncev, Id se bore v Imenu Jedinstva In neodvisnosti cele bolgarske domovine. Stambolijski je vodil trdo opozicijo proti naivažneišim Italijanskim podiet-Jem v Bolgarski ln je darežljivost italijanske zunanje politike plačal s tem, da je svojo deželo uvedel v sovražno sfero Male antante. Zato pa Italija kliče danes v Beograd, Bukarešto in Atene: Državni udar v Sofiji je pravična in sveta revindikacija naroda, katerega je pet let tlačil bivol, pijan ambicije in boliše-vlzma. To Je čisto notrana stvar Bolgarske. In zato: roke pročl — Italija se je hotela poslužiti Bolgarske v svojem peklenskem intrigiranju proti Jugoslaviji, katera naj b) imela sovražnike na vseh svojih mejah, aH Stambolijski ni hotel biti slepo orodje v rokah italijanske zunanje politike, zato pa padajo sedaj na njegov grob Izbruhi pristne italijanske podivjanosti.
es Kako se psujelo duhovniki. Slovaški Ikofje Kmetek, Blah ln Voitašak so poslali papežu pritožbo proti dr. Je-hliczkemu na Poltekem. Nedavno le ta cerkveni oče Izdal agi*acii«ko bvnfHrti »Bijmo plat zvona«, v kateri na srnmo-ten način govori o razmerah na cl ^vaškem In <e ne boji niti naivečie iaf1 In najboll raf nirane psovke To pot ne vidi tzdaialca *n*r»~> v Ma«arvku In Pvame-ku, ma-vej tudi v slovaških 5k fiV Na pada iih z raznimi psovkami kakor nemi psi. očita nm. da so v stikih z ostalimi skofl na Češkoslovaškem,  da so dovo-
4 Uli. da je Sramek govoril tudi v imen«
Stev. 139.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 20. junija 1923.
stran. 3.
riovaSkfli katolikov Itđ. V tem vtdUo slovaški. Škofje nezaslišano nesramnost od strani podrejenega duhovnika in upajo, da bo njihov glas uslišan v Vatikanu.
a Odškodninska konvencija z Nemčijo. V ponedeljek, 11. t. m. se je vršila v Beogradu zadnja seja naše in nemške reparacijske komisije, ki so se je udeležili od naše strani Džurić, Avramović, Mitrovič in Zivotič,  od nemške pa dr. Kunze in poslanik pl. Keller. Na tej seji so bile končno predpisane tri konvencije glede vojne odškodnine, ki jo mora dobiti naša država od Nemčije. Konvencije« ki pa jih mora potrditi še zavezniška reparacijska komisija, sta podpisala inlnister pravde dr. Laza Markovič in nemška zastopnika dr. Kunze in Keller. Minister Markovič je dal novinarjem podrobna pojasnila o tem vprašanju. Že predlansko in lansko leto bi morala dobiti naša država na račun nemških reparacij večjo množino živine; ker pa Nemčija nima na razpolago lastne živine in Jo mora kupovati večinoma v inozemstvu in ker mi bolj potrebujemo druge predmete, je sedaj sklenjeno, da nadomesti Nemčija živino z drugimi dajatvami V to svrho je že odobrila naši državi kredit v znesku 5 milijonov zlatih mark, In sicer tako,  da za 1 milijon kupimo jnemške soli. V to svrho je všteta tudi odškodnina za padec marke Mi znaša čeda j okrog 50 tisoč dinarjev. Drugo vprašanje se tiče lokomotiv, ki jih je bilo naročenih 400. Od teh moramo dobiti ?e 30. Ker pa je cena lokomotivam v zadnjem času poskočila, moramo dodati prvotni ceni še 17 milijonov zlatih mark. Ministrski svet je ta dodatek odobril m sedaj je komisija sklenila, da se 40 odstotkov od te vsote odračuna od tega, kar je Nemčija plačala 1921 leta, 30 odstotkov odpade na dajatve 1924. leta, 30 odstotkov pa na 1925. leto. Tako bi se zmanjšali naši prejemki v dveh naslednjih letih za 10,200.000 mark. Na to je naša komisija pristala samo pod pogojem, da nam Nemčija za letošnje leto odobri 4 milijone zlatih mark več, kakor bi morali prejeti Tako Ima naša država takoj na razpolago 9 milijonov zlatih mark, ki jih lahko vsak Čas izkoristi. Nadalje je bil  likvidiran tudi sporazum glede zaostalih dajatev tako, da je nemški poslanik izjavil, da bo takoj ukre-hjeno vse potrebno In da bo nemška industrija dobila nalogo, da brez odlašanja izpolni zahteve  vrhovne reparacijske komisije v prid naši državi. Livkidirano je tudi vprašanje glede odškodnine za one Industrijske stroje, ki so jih Nemci v vojnem času odnesli iz Srbije In Crne gore. Nemčija bo plačala odškodnino v znesku 13)0.000 zlatih mark pod pogojem, da nam vrne v obliki kredita za reparacije depozit v znesku 800.000 zlatih mark. Ta depozit je bil v berlinski banki svoj čas zaplenjen in sedaj bi znašala odškodnina za prizadeto Industrijo 2 milijona mark'. Tako torej razpolaga naša 8ržava s kreditom v znesku 11 milijonov zlatih mark, ki ga lahko takoj uporabi za svoje garancije v Nemčiji Z druge strani pa je minister obljubil nemški komisiji, da se bo Izvajal zakon o postopanju s premoženjem tujih državljanov, ki določa, da so od sekvestra izvzeta mala posestva, ki so potrebna kot edino sredstvo za vzdrževanje.
Razgled po slovanskem svetu.
«*» fjkrainsld prerok. Kakor Francozi fn mnogi drugi narodi, tako imajo tudi Ukrajinci V sedanjem času splošne politične zmede svojega preroka, Id it vi sedal na Dunaju in napoveduje dogodka, ki ča-jajo Evropo, v najbližjem Časa. Rimar piše v nekem članku, da bo v kratkem izbruhnila v Evropi vojna m revolucija. Folfi ska bo popolnoma razdejana, Češkoslovaška pa bo nekoliko manjša, kakor je sedaj Jugoslavija se bo bojevala s tremi narodi. Italija se bo zvezala z Avstrijo in morda tndi Madžarsko. Romunija se bo borila na tjve strani, doma pa bo imela revolucijo, Id bo prisilna kralja, da pobegne. Francija se bo zapletla v veliko vojno, ki Jo bo Izgubila tako, da se bo njeno sedanje ozemlje znatno zmanjšalo. Nemčija bo osvobodila vzhodne Slovane od francoskega vpliva. Italija se bo borila proti Franciji In Jugoslaviji, Angleška pa proti Turčiji in lastnim kolonijam. Turči'a se bo znatno okrepila In povečala. Kitajska bo sklenila zvezo s Turčijo In Rusijo. Amerika pride n konflikt z Angleško in Francijo. Ukrajina bo v federaciji z Rušilo, ki bo začela veliko vojno. V tej vojni bo Rusija zmagala In bo postala mnogo večja, čez nekai let ne bo na svetu nobenega cesarstva več. V Švici in na Španskem bo revolucija. Najstrašnejša leta bodo 1925 in 1926, ko bo zavladal splošen nered In mednarodno sovraštvo. Kri bo tekla v potokih in Evropa bo podobna parnemu kotlu, ki pa se bo pomiril že leta 1935. Takrat bo razsajala velika lakota in strašne nalezljive bolezni.
— Primaren recept za politike. V nekem sofijskem listu čitamo navodilo, ki ga daje novf bolgarski vladi. Glasi se: Danes vsa politična filozofija obstoji iz treh sestavin m sicer hrane, obleke fn stanovanja. Kdor bo ugodno rešil te tri naloge, bo najboljši politik ne glede na pripadnost k tej ali oni stranki. Upamo, da se vlada Cankova zaveda velike važnosti teh treh problemov. Predno bo nova vlada začela misliti o gospodarskem razvoju države mora zaščititi Interese širokih slojev naroda * mestih m na deželi.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* SCA V LJUBLJANI.
DRAMA*
Torek, 19. junija: 2X2 = 5. Red E. OPERA.
Torek, 19. junija: Janko in Metka. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. popoldne. Izven.
Sreda, 20. junija: Nikola Subic ZrlnjsJd. Zadnjikrat pred počitnicami. Izven.
*
— Ljubitelje slov. gledališča opozarjamo na javno produkcijo gojencev »Dramatične šole«. Na sporedu so naši moderni (Cankar, Golia, Kette, Znpančač m Prešeren, nadalje mojstri svetovnih literatur: Calderon. Goethe, Heine. Schiller m Shakespeare. Vsi, ki se zanimajo za naš dramski naraščaj, naj ne zamude prilike, da se seznanijo pri tej priliki z našimi najmlajšimi. — Odbor »Udruženja gledal igralcev«.
— Narodno gledališče v Mariboru. Sezona se bliža h koncu. To se pozna tudi #o reportoarju. Občinstvu se namreč nudijo v zadnjih dneh specijalitete kakor Cavalleria Rusticana, ki je doživela v premijeri m reprlzah prav lepe uspehe. Sedaj sta samo Še dve veseloigri na vrsti. Dne 15 tm. je bila premijera »Prava ljubezen« Spisat Rob. Bracco, ki se je ponovila v soboto in ponedeljek. V nji nastopata glavna predstavitelja drame, dvoje najboljših moči ga. Buk še kova in ravnatelj g. Brarj-na. V nedeljo se je uprizorila Molierova komedija Gjorgje Dandin. V primijerl je kot glavni junak nastopil Kovic, ki se je pri tej prflfld v presenečrre občinstva pokazal, da bi bilo težko dobiti tekmeca spe-cijelno za to vlogo. Predstava se ponovi v torek kot zaključna predstava za letošnjo sezono.
— Konferenca upravnikov naših gleda* lišč. Pretekli teden so se sestali v Beogradu upravniki naših gledališč, da se posvetujejo o raznih perečih gledaliških vprašanjih. — Konferenci so prisostvovali: upravnik beo* gradskega gledališča Milan Grol, ravnatelj zagrebške opere Konje vic, administrator zagrebškega gledališča Bach, upravnik ljub« Ijanskega gledališča Matej Hubad, upravnik skopljanskega gledališča Karadžić, upravnik splitskega gledališča Bartulovič in upravnik novosadskega gledališča Cvetković, nadalje načelnik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete Branislav Nušić in tajnik tega od« seka Dimovič. Konferenca je trajala dva dni. Predvsem se je razpravljalo vprašanje državne podpore poedinim gledališčem, di* skutira! pa se je tudi gledališki zakon, ki ima biti predložen narodni skupščini. V obeh vprašanjih se je doseglo soglasje. — Končno se je sklenilo naprositi finančnega ministra, da se gledališkim upravam dovoli za mesece julij in avgust, ko je potrebno angažirati novo osobje, višji kredit, kakor je določen v državnem proračunu.
— Literarni natečaj. Ker prvf natečaj ni dal nobenega spisa, ie literarni odbor zadruge dr. Ljubomira Radivojeviča skle-nfl razpisati znova natečaj za naroden spis: Naša mesta. Ta spis mora obsegati vsa mesta v naši državi tako, da jih kratko in popularno predoči z zemljepisnega in zgodovinskega stališča In dopolni z važnimi kulturnimi (pripombami in fotografičnlmi slikami. Spis naj obsega okrog 10 tiskanih pol manjše osmine kakor so rudi dosedanje izdaje te zadruge. Nagrada za najboljše delo znaša 7500 dinarjev. Rokopisi naj se posijelo književnemu odboru, ulica kraljice Natalije Št. 100 v Beogradu najkasneje do 1. Junija 1924 leta. Rokopisom v zaiprti kuverti naj priloži vsak avtor tudi svoje ime m naslov. Rokopis, ki bo priznan kot najboljši, postane last te zadruge in se bo tiskal kot njena izdaja; ostali rokopisi pa se vrnejo avtorjem. Vsi literarni ln politični listi po vseh mestih naše države se naprošajo, da priobčijo ta natečaj vsaj enkrat. Predsednik odbora dr. Jovan Cvfjič.
Glasbeni vestnik.
— Koncert pri Sv. Jakoba v Trstu. Pevsko društvo »Ilirija« priredi 24. t. m. pri Sv. Jakobu koncert z zelo raznovrstnim in zanimivim vsporedom> Koncert vodi g. Srečko Kumar.
— Nova zbirka moških zborov. V Založbi Glasbene Matice izšla je pravkar zbirka treh moških zborov znanega skladatelja Josipa Pavčiča. To so trije moški zbori in sicer: Pesem (besedilo Zupančičevo), Nocoj je pa lep večer (narodno besedilo), ter Majolčica (besede Golarjeve). Zbori so lepo pevnj ter se bodo vsled svote izredne melodijoznosti takoj priljubili pr{ naših pevskih zborih. Cena zbirke je 10 Din ter se dobiva v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, poslopje Filharmo-irične družbe. Ravnotam se dobivajo rudi posamni litograflrani glasovi. Zbirko pevskim zborom najtopleje priporočamo.
— Pevski zbor »Glasbena Matica*. — Skupna pevska vaja se vrši danes v sredo dne 20. t. m. ob četrt na sedam. — Vsi in točno. — Odbor.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«.
V torek dne 19. t. m. ob enčetrt na 7. zvečer II. basi, v sredo dne 20. t m. ob pol a ves zbor. Ne zamudite. — Odbor.
— Koncert v TrbovU'b, Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Je otvorilo serijo poletnih koncertov v nedeljo dne 10. t m v Trbovljah. Društveni pevski zbor Je izvajal v razprodani dvorani Delavskega doma devet umetnih skladb A. Lajovica, E. Adamiča in St Premrla ter devet narodnih pesmi (v raznih harmonizacijah) v veliko zadovoljstvo trboveljskega občinstva, ki na koncu koncerta ni hotela zapustiti dvorane ln Je t ploskanjem prisililo zbor, da je še dodal pat pesmi. Zboru »Ljubljanskega Zvona« je v roke g. pevevodje Z. Prelovcu poklonilo pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah krasen Šopek s trobojnicami. V Trbovlajh smo imeli doslej malo tako lepih koncertov kot Je bil nedeljski ln le želimo, da nas »Ljubljanski Zvon* še poseg.
J Napadi na davčno prakso v Sloveniji
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani je poslalo davčni administraciji v LJubljani In vsem davčnim ob-lastvom v Sloveniji to-le okrožnico: V plenarni seil trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani dne 5. tm. se Je vnela živahna debata o naši priredbeni praksi. Očitalo se nam je, da smo čez mero fiskalni. Ne glede na rezultate statistike, ki se pa seveda ne smejo enostransko presojati, bi te trditve radi tega ne bilo težko spodbrtl, ker naše publike vender ne morem smatrati za tako nepoučene, da bi ne vedela, da o najvažnejših davkih končno odločajo avtonomne komisije, ki so vrhu tega namenoma sestavljene tako, da je uradniški element v njih po vsej priliki le v neznatni manjšini, če se pa v podrobnejšo oceno tega vprašanja tu ne morem spuščati, pa ne smem prezreti, da je po časopisnih vesteh (Slov. Narod z dne 7. lu-nija ti.) v ti debati padla tudi beseda, — in razna znamenja kažejo na to, da se uresničuje — da morajo davkoplačevalci ki so se baje doslej omejevali na »defenzivo«, preiti v »ofenzivo«. Ni torej Izključeno, da se bodo težkoče, s katerimi so se priredbeni organi že dosedaj morali boriti, v bodoče le še povečale. Ob.teh izgledih se mi zdi umestno, da Vas ne pustim brez navodila, to pa združujem v besede: ne strašite se In spolnujte m\ s podvojeno vestnostjo dolžnosti, ki Vam Jih nalaga zakon! Zadosttvši temu ste lahko uverjenl, da bom solidaren z Vami, in lahko Vas tudj zagotavljam, da Imam v tem oziru doslej najmočnejšo oporo ravno v naši najvišji In edin! inštand, kateri smo odgovorni, t. J. v finančnem ministrstvu. S tem večjo pravico pa lahko zahtevam od Vas, da mi ne otežujete stališča hi ne samo spoštujete zakon — to Je samoobsebl-umevno! — marveč ga tudi razumno in pravično uveljavljate. Prvi predpogoj za to pa je poleg stremljenja po eksaktnem poznavanju gospodarskih razmer, da se ne prepustite neprevdarnl gorečnosti. Brez dvoma sicer ni vse res, kar je v fasilah, In ni celo neverjetno, da je mnogo več res, kakor pa stoli v marslkteri napovedi. Ali — tudi vnanii znaki, iz katerih se t obče da sklepati na imovitost, niso absolutno zanesljivi, in docela od tega, kar se Vam zaupno donese, je doka), če že ne Čisto navadnih čenč, vener pa takih vestJj, ki jih je treba še le prekontroliratl, predno se smejo v smislu zakona uporabljati. Svarim torej pred brezkritično eksploatacijo materijala tem bolj, ker mora ravno pri poštenih cenzitih omajati zaupanje v Vašo nepristranost, s tem pa temelj uspešnega poslovanja. Isto velja o pretiranem formalizmu. Resnica je, da nekaj reda mora biti tudi v davčnem postopanju, že radi tega, da se odmera, ki trpi že po drugih nepri-likah, še bolj ne zavleče. Gotovo Je tudi da bi naši davkoplačevalci včasih res ne zaslužili ozirnosti. ker se z uprav neverjetno malomarnostjo dajo kontumaciratl In s tem sami zapravijo po zakonu jim zajamčeno možnost sodelovanja. Opozarjam pa, da imate po zakonu le pravico, ne pa tudi dolžnosti Jcontumaclranja In da slepo uveljavljanje te pravice ni vedno niti fi-nancijelno koristno. Priporočam Vam torej, da predlagate komisijam vporabo kon-tumačnih določb le ob očrt ni zanikrnosti ali dolžnosti cenzitov. kakor v obče ni združljivo z načeli moderne uprave, da preveč važnosti polaga na formalnosti. Varujte se pa rudi stvarne malenkostnostl. Če par malih in najmanjših odleti — Bog ž njimi! Kakor ni nobena nesreča, če se pri dohodkih, ki gredo v stotisoče, ne iztisne zadnja stotica. Ne tratite časa z delom, ki s fJnancijelnim efektom ni v nfka-kem razmerju v prizadetih pa vzbuja čut osebne mržnje in šikanoznostt ter nas vrhu tega še izpostavlja očitku, da smo v biro-kratični zaostalosti prespali ves razvoj zadnjih let. Polagam Vam vse to na srce, ker je davčno breme brez dvoma težko že po zakonu samem in v naši kraljevini za nekatere pokrajine še občutnejše radi različnosti zakonadaje. Ni torej umestno, da se ta nezadovoljivi položaj poostruje še z neracijonelno aH celo krivično prakso. Seveda pa krivice še ne vidim v tem, da se ne ustavite pred onimi, ki bi v zaslepljenem egoizmu svojo itak že krepko gospodarstveno opozicijo radi utrdili še s tem, da se skušajo odtegniti tudi le približno pravilni ugotovitvi odmer ne osnove. Nasprotno I flnancijelno in socijalno je le v redu, ako z dobro utemeljenimi In posebno skrbno pripravljenimi predlogi omogočite komisijam, da preprečijo baš take poskuse. Prepričan sem, da Vam bodo rade sledile in čislam njih uvidevnost in poštenost previsoko, da bi Vas bilo treba opozorrtl, da se v to svrho prt vsi obzirnosti, ki ste jo dolžni komisijam, poslužite pravice priziva. V varstvo državnega zaklada, pred vsem pa v zaščito lojalnih fatentov pa je Vaša dolžnost, da v skrajnem slučaju predlagate tudi uvedbo kazenskega postopanja. Ako se v drugih pokrajinah na očitno škodo države ln kakor v zasmeh tisočev In tisočev, ki trpe radi državno financijelnih težkoč, postopa drugače — česar pa ne verjamem — je to stvar, ki Izključno briga tamošnje organe jn tiste faktorje, ki so poklicani, da branijo celokupnost, Vaša pa le, da se ravnate po mojih navodilih. Ako mf sledite, bomo pred svojo vestjo In pred Javnostjo lahko zagovarjali »špecuelno slovensko davčno prakso«.
— Kino Tivoli Krasna žfvljenska dre* ma »Sergije Panjin«, inscenirana po isto« imenski drami, se predvaja do Četrteka dne 21. t. m. Film z globoko vsebino nam pri« kazuje nesrečen zakon, ki je bil sklenjen iz pohlepa za bogastvom. Tragičen je konec kneza Sergija Panjina. Ustreli ga tašča, ker je onesrečil njeno hčer. Poleg tega krasni prizori iz Pariza: Eifflov stolp, velikanski avtomobilni promet itd. Prihodnje dni pa se zopet predvaja velika senzacija »Goreča i njiva« z Lyo de Putti v glavni vlogi
Dnevne vesti.
V Lmbljani. dne
— Pod vlado klerikalno* • komuni stične večine na magistratu, ki je preje Ljubljančanom obljubljala, da jim bodo pečeni golobi leteli v usta, čim pride ona na krmilo, so v Ljubljani zavladale neznosne razmere. Draginja se je tako poostrila, da bodo nižji m srednji stanovi umrli gladu, ker si ne bodo mogli več kupiti najpotrebnejših živil. Cene na živilskem trgu so naravnost horendne. Prodajalke kar tekmujejo med sabo, da bi nastavile čim najvišje cene in izprešale iz konzumentov zad* nje vinarje. — Cene zelenjavi, salati, črešnjam in jagodam so tako oderuško visoke, da si tega daru božjega navaden zemljan ne more več privoščiti. Mestni magistrat, kjer vedri in oblači kleri* kalno * komunistična gospoda, ravno« dušno trpi te razmere in ne gane niti z mezincem, da bi napravila konec tem anarhij skim razmeram na živilskem trgu, kjer vsakdo lahko zahteva cene, kakor se mu zljubi. Preje so napovedo« vali klerikalno «komunistični matadorji neizprosen boj draginji, obljubljali so najbrezobzirnejšo akcijo proti navijal* cem cen, danes, ko so na krmilu, pa ne samo odobrujejo, marveč celo pod' pira jo najnesramnejše oderuštvo na trgu. Takšna je njihova socialna poli* tika v praksi! Nadejamo se, da se bo sedaj marsikateremu izmed zapeljanih volilcev odprle oči, da bodo uvideli, kako nespametni so bili, da so izročili upravo na magistratu tem ljudskim sleparjem, ki imajo blagor ljudskih mas pač neprestano na jeziku, v deja* njih pa podpirajo samo ljudske pijavke in oderuhe.
— Dvolična klerikalna politika Glavna organa klerikalne stranke sta »Slovenec« in »Domoljub«. Človek bi mislil, da obe ti glasili zastopate eno ln isto politiko, isto taktiko. Toda temu ni tako. »Slovenec« se z vso vnemo ogreva za politiko dr. Korošca, ki je stopil v zvezo z Radićem, ter kuje Stjepana Radića v deveta nebesa kot pravega odrešenika Hrvatov in Slovencev. Drugo glasilo klerikalne stranke »Domoljub« pa pobija isto politiko in proglaša Radića za najnesrečnejšega politika, ki bo upropastil državo, ako ga pravočasno »ne sreča pamet.« V zadnji številki namreč piše dobesedno: »Radić je zopet napravil veliko napako. Ko bi prišel v narodno skupščino, bi bil Paš*č prisiljen govoriti o avtonomiji, ker bi ne imel velesrbske večine. Tako pa je napovedal program, kako bo še dalje iz-mozgaval Slovence in Hrvate. Slovenski poslanci bodo, kakor preje, vodili proti vladi najostrejši boj, dokler Paši-ća in Radića ne sreča pamet In to se bo zgodilo, ker bo sicer država propadla.« — Naši klerikalci torej delajo, kakor je razvidno iz pisave njih glavnih glasil, pravcato dvorezno politiko. V glasilu, ki pride v zunanji svet, napeljujejo vodo na Radićev mlin, v drugem glasilu, ki je namenjeno bolj ožjemu krogu klerikalnih somišljenikov, pa napovedujejo propad države, ako ne sreča pamet Radića in tiste, ki podpirajo njegovo politiko, to je dr. Korošca in dr. Kulovca. NajpikantnejŠe na stvari pa je to, da je dr. Kulovec sam urednik »Domoljuba«. Mož torej v svojem lastnem glasilu napada politiko, ki jo sam dela v Beogradu in Zagrebu.
— Izjava. »Slovenec« z dne 17. t. m. je priobčil članek »Skandal«, v katerem meri z napadi na vseučiliškega profe* sorja dr. Ljudmila Hauptmanna. Radi tega izjavljajo njegovi slušatelji na kr. univerzi SHS v Ljubljani nastopno:
1. Ni taktno, da je »Slovenec« priobčil članek take vsebine, ker prenaša čisto znanstveno razpravo na politično polje, da ruši avtoriteto znanstvenika pri lju« deh, ki niso znanstveniki in ker skuša kvariti ugled profesorja pred slušatelji.
2. Nasprotno> pa moramo izjaviti, da imamo v g. prof. Hauptmannu učitelja, ki si je z načinom strogo znanstvene objektivnosti pri tolmačeju tako slo* venske kot občne zgodovine pridobil naše neomahljivo zaupanje. — Ljublja* na, dne 18. junija 1923. — 18 podpisov.
— Imenovanje. V zadnjem službenem listu direkcije drž. železnic v Zagrebu Je bil med ostalimi imenovan tudi g. Veko-slav Medvešček, penzionirani gažlst vojne mornarice, doma iz Kanala pri Gorici ter pristojen v Ljubljano, za uradnika državnih železnic in dodeljen na službovanje k upravi Split.
— Poroka, Sodnik Josip Grum v Kamniku se je poročil z gdč. Poldko Cvekovo na Vrhpoljah. Bilo srečno I
— Oddaja ribolova v mestnem ribniku
{tod Tivoli jem. Ker je najemna doba ribo* ova, ozivGđui ribarstva v mestnem ribnjaku pod Podrumskim gradom (Tivolijem) po* tekla, bo oddal mestni magistrat ribolov, oziroma gojitev ribarstva dražbenim potom v najem. Dražba se vrši dne 25. t. m. v mestnem gospodarskem uradu. Dražbeni po« goji so na vpogled vsak dan ravnotam med navadnimi uradnimi urami. (Mestni magi« strat nam pošilja v brezplačno objavo ne« prestano razglase, ki spadajo pod inserate. Odslej takšnih razglasov ne bomo več brez« plačno sprejemali. — Uredništvo.)
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljana. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane izkazuje to*le statistiko: Umrlo je 24 oseb, 10 moškega In 14 ženskega spola (tujcev 9). Smrt* ni vzroki: Uvljenska slabost < jetika i. ta**
19. junija 1923.
strupljcnc rane 1, srčna hiba, bolezni žflja 3, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 8. slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se je rodilo 32 otrok. 19 moškega in 13 ženske« ga spola. Naznanjene nalezljive bolezni: da« vica 1, škrlatica 2, dušljivi kašelj 1.
— Pri Upravnem sodišču v Celju so razpisana 3 mesta pls. pomočnikov oziroma pomočnic in 2 mesti uradnih sluz. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu.
— Mestna zastavljalnica bo od po-nedelfka 25. junija do nedelje 1. julija ti. radi slikanja in čiščenja uradnih prostorov zaprta,
— Izseljenski potni tisti. Generalni iz« scljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja v informacijo interesiranim izseljencem nastopno: 1. Val potni listi, ki so bili dostavljeni posredno ali neposredno za klavzuri« ranje generalnemu izseljenskemu komisari-jatu v Zagrebu za kvoto 1923/24. — klavzu* lirajo sc v ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu in bodo dostavljeni lastnikom preko pristojnih oblasti (okrajnih glavar* stev) še v teku tega meseca. 2. Vse prošnje za izseljenske potne liste za Zedinjene države Severne Amerike, katere so bile v preteklem letu odobrene po pokrajinskih upravah, odnosno ministrstvu za socijalno poli* tiko, a niso bili izdani radi izčrpane kvote, so se poslali ministrstvu za socijalno politiko v Beograd za rešenje za kvoto 1923'24. 3. Vse prošnje, ki so bile predlo/ene Generalnemu izscljcni.škcmu komisarijatu posredno ali neposredno do 1. januarja 1°23 ali po tem času. vrnili so se pristojnim okrajnim glavarstvom, katera jih bodo po pregledu predložili v remenje ponovno ministrstvu socijalne politike, izse! jeniškemu odseku v Beogradu. 4. Vse pro>nje za potno liste v ostale prekomorske države, bo od sedaj na* prej reševal izseljeniski odsek ministrstva za socijalno politiko v Beogradu. 5. Generalni izseljcniškt komisarijat v Zagrebu bo odstopil vse prošnje za potne liste, ki bi event. pomotoma došli temu uradu, ministrstvu za socijalno politiko v pristojno rešitev.
— Neokusne zgradbe. Pišejo nam: O. dr. Štele je v svojem predavanju o stari Ljubljani obzirno zadržal s1, ojo sodbo glede najnovejših stavb v LJubljani. Vsak la-lik, ki ima vsa! nekoliko estetskega čuta, more videti, da se v Ljubljani in v bližnji okolici po preobratu zida marsikje brez vseh ozirov na arhitekturo. Izvzeta Je pri tem zazidava Aleksandrove ceste. Kako so se mogle dovoliti gradnje novodobnih barak, kakor le dijaški zavod ob hotelu Union ali na voglu Dunajske ceste ln ceste na glavni kolodvor? Sal se mora vpo-števati stanovanjska mizerija ln draginja pri zidanju, toda oboje menda ne bo trajalo večno. Estetik bi se Se laglje spoprl-jaznil z lesenimi barakami, ki morejo biti le začasne, dočim lahko omenjene stavbe* kazijo stoletja najprometnejše točke naše prestollce. Ako bi Imel na magistratu Se odločevati blvSi župan g. Iv. Hribar, bi taki lzrodkl ne bili nikoli zrasli v sredini mesta. Kako so se svolečasno razni krtn tikastrl hudovall nad g. Hribarjem, ker Je zahteval za nove hiše 'dekoracljslce stolpiče ali balkončke, kar le podražilo stavba za par tisoč kroni Danes pa so lastniki takih hiš prav hvaležni, ker Je vsled takJ8 okraskov hiša vredna par stotisočakov veČ» Nekatere nove zgradbe na Mirju to tudi skregane z arhitekturo, Se slabSe pa Je v tem oziru glede nove kolonije v trikotu; med cesto na Rožnik ln v Rožno collno.: Tudi naše okoliške občine, ki mejijo neposredno na Ljubljano, bi morale odločneje vplivati na zunanje lice novih stavb, sal morajo računati, da se prej ali slej prtklo-i pijo k mestu, to velja posebno glede občine' Vič ln Zgor. Šiška. V viški občini se ie zadnje Čase posebno Hosti zidalo na rrav-nikih pod Kolmanovo vilo, ozir. pod Stre-i liščem. Izmed vseh teh zgradb pa Je zihU tektonJčno in estetsko prav posrečena la prva vilica, menda last g. Inž. Stebli a. Vsel druge stavbe so več ali manj podobne trd> njavskim stolpom ali pa smodnlšnicam. Poznejši rodovi nam bodo po pravici očltaDL da nam je vojna vzela estetski čut
— Celjske vesti — Ciril Metodovi podružnici Imate svoj redni občni zbor v petek dne 22. junija ob pol 21. zvečer v restavraciji Narodnega doma. — I z p i t L Na državni deški meščanski šoli polagajo prlvatlsti izpite v soboto 23-tm dopoldne pismeno, popoldne ustmeno. Ljudsko v s u č 11 i 5 č e ima Jutri V sredo ob 18. v rlsalnici meščanske lole svoj občni zbor. Poleg običajnih poročil, so na vzporedu rudi volitve novega odbora. — Policijska vest Aretiran le b!l od državne policije radi goljufije na škodo trgovca Košiča Mihael Stopinšek tz Pečovnika v celjski okolici. — Javno sestajanje ljudi prepovedano. Celjsko okra'no glavarstvo Je Izdalo razglas s katerim prepoveduje radi širjenja škrlatlce in drugih epidemij razne veselice, shode, se^me in druge enake prireditve, pri katerih se shajajo večie množice ljudi In za katere je potrebno, da se oblastveno vzamejo na znanje. Cim epidemije pone* hajo, se ta prepoved takoj prekliče.
— Mariborske vesti. — Zanimive afere. Pred senatom okrožnega sodišča se je v ponedel ek zaenkrat končala tudi za tukajšnje sodne razmere zanimiva afera sodnik Kramer — dr. Irgotič — Orjuna. Kakor znano. Je v zadevi napada na Cirt-lovo tiskarno osumi ience zaslišaval preiskovalni sodnik Kramer. Kmalu po prvi preiskavi so pričeli v demokratskih listih Izhajati težki očitki proti preiskovalnemu sodniku Kramerju. Končno se le doznalo, da je poslal odvetnik dr. IrgolIČ, ki zastopa veo obtožencev, na predsedstvo okrož. sodišča vlogo, v kateri konkretneje označuje časop'sne točke napram Kramerju. Prva posledica le bila seveda uvedba disciplinarne preiskave proti obdolženenra sodniku. Kakor se Je pokazalo, Je Imela preiskava edino ta uspeh, da Je nadaljno preiskavo proti Orjunašcm prevzel sod. svetnik dr. Plchler. Druga posledic se Je ob mila profi predlagatelju dr, Irgollča ta>
\
P-
m emu a ovadbo Kramerfa na dr*. prtvd-
ništvo radi razžaljenja po § 104 trb. tak. Tako je državno pravdniStvo branitelja Orjune moralo obtožiti V afere Je bil ta-pleten tudi poi. sef. ki Je nastopil kot priča, seveda za z. Kramerja. Dr. Irgollc se je kratko in mirno zagovarjal, da je bil kot branitelj svojih klljentov tako informiran in se je čutil dolžnega s dotično vlogo na predsedstvo varovati Interese tvojih kHientov. Kazenski senat pod predsedstvom dv. svetnika Fona Je obtoženca obsodil na Din 2000. Z afero se bo pečala ie ▼Išja Instanca. — V soboto je končala afera magistratnega uradnika Ježa proti dr. Le-skovarju, ki je v neki seji mestnega sveta glede Ježa izrazil razna očitanja. Dr. La-sfcovar ]e nastopil dokaz resnice. Ker se po mnenju prvega sodnika dokaz resnice nj posrečil je obsodil dr. Leskovarja na 1000 Din. V aferi Inkret-Peklar nastopijo nove priče, ki prt zadnH razpravi niso bile vpo-števane. Doprinesti hočejo dokaz, da Je Inkret, čim so nastale govorice o nakupa Vojaške barake, sam pismenoprlznal novemu občinskemu svetu, da Je barako res kupil za občino ln da je pripravljen občino odSkodovatL — Poboj v Potnic!. Preteklo nedeljo se je v Pesnici vr-Jfl poboj, med katerim je bil uslužbenec mariborske tvrdke Scherbaum, Simon Koren z nožem v pljuča tako ranjen, da to morali poslati po rešilni oddelek v Marino, ki Je Korena pripeljal v bolnico. Koren bo težko okreval. — Deževno ln hladno vreme na Štajerskem. Tudi na Štajerskem Je že nekaj dni nenavadno hladno In večinoma deževno vreme, ki zelo ovira sušenje prve košnje ln ki zna škodovati tudi v cvetju se nahajajoči trti. Temperatura znaša 12—16 C.
— Pojasnilo. Včerajšnja naSa vest O * treh slučajih zblaznel osti v enem dnevu« ni bila točna glede Sturmove, ki je baje zblaznela na BleiweIsovi cesti.
— Odmev bolgarske revolucija na Z gor* njem Štajerskem: Bolgarska revolucija je spravila tudi delavce iz raznih delov Balka-na. ki so zaposleni v Fohnsdorfu na Sta jer* skem, iz ravnotežja. Takoj, ko so dospele prve vesti o revoluciji, sta se formirala dva tabora. Pristaši revolucijonarne vlade so za* h te vali od pristašev Stambolijskega, da pla* čajo sodček-pive, da se dostojno proslavi zmaga revolucije. Stambolijskega stranka je ponudbo odbila, nakar je prišlo med obema strankama do silovitega spopada. Ker pa ie primanjkovalo orožja, so to nadomestile modernejše priprave. Frčali so stoli, plskri, premog, skratka obe stranki sta se obdelo* vali z ročnimi »granatami« kuhinjske kon* atrakcije. Neki pristaš Stambolijskega je pograbil pisker vrelih žgancev in ga vrgel »revolucijonarju« v glavo in je slednji dobil precejšen spomin na zmago. Tudi ostali so odnesli več ali manj spomine »revolucije« in sele močna eskorta orožnikov Je ločila oba sovražna tabora.
— Zločin radi ljubosumnosti. Delavec Simon Koren, zaposlen pri posestniku Scherbainnu v Pesnici na Štajerskem, se Je vračal v nedeljo zvečer precej dobre volje Somov. Na poti Je srečal mlad par fn poprosil Je fanta za vžigalice, ki mu Jih Je ta tudi dal. Med tem, ko je fant Se iskal užl-galice. se Je Koren pošalil z njegovim dekletom. To pa Je fanta tako razburilo, da Je potegnil nož in sunil Korena v levo stran prsi ter ga smrtnonevarno poškodoval. Koren le Wl prepeljan v mariborsko bolnico, storilca pa so orožniki aretirali.
— Roparski napad. Dne 12. tm. te bila ▼ zozdu na Korentnem v Šmarju pri Jelšah napadena iposestnikova hčerka Marija JezovŠek Iz Videza. Napadalec okoli 30 let star moški, je skušal deklico zlorab/i. kar pa se mu ni posrečilo. Iztrgal pa ji je s silo denarnico s 24 K ter na to pobegnil.
— Tatova smola. Dne 17. tm. je bil hlapcu Ignacu Trebkrn na Viču Iz hleva ukraden kovčeg. Tat je s kovčekom odšel na polje, pobral ven vse perilo, listine s kovčekom pa le pustil ležati. Listine v katerih se je nahajalo 2000 K. le hlapec dru-io Jutro našel.
— Razne tatvine. Josipu Drakslerta te Praš Je bilo v Mavričicah 10. tm. odpeljano 10.000 K vredno kolo. — V Bukovju Je bilo 13. tm. posestniku Josipu Druškovicu ukradeno razne obleke za 9200 K. — V Za goric I Je bilo 12. tm. po neznanih storilcih vlomljeno In odneseno razne obleke za 13.250 K. — V Trebnjem ie neki neznanec ukradel posestniku Francu Planinsku 400 kron m ogoljufal trgovca Josipa Novaka sa 1200 kron.
— ZadnH eksperimentalni večer dr. Eugena de Oyna. Danes zvečer ob pol 9. uri bo fmel v veliki dvorani »Uniona« dr. Eugen de Ovn svoj zadnji, poslovilni eksperimentalni večer v prid ljubljanske sekcije »Jugoslovanskega novinarskega udruženja«. Pokazal bo nove polskuse o mne-motehniki (nauka o spominu,) osebnemu vplivanju, sugestiji, koncentraciji misli, av-tosugestlJi m hipnotiziranju živali. Na programu so še odkritja tako zvanih telepa-tfčnih In spiritlstlčnih eksperimentov. Obeta se zanimiv znanstveni eksperimentalni večer. Občinstvo se naproša, naj prinese seboj kokoH, zajce, žabe, kače itd. s katerimi bo g. dr. Ovn eksperimentiral. Pred-prodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici.
—g Vs| p, n, trgovci v Ljubljani m okolici se opozarjajo, da prodaJa Prodajni urad portland cementa v LJubljani, Dunajska cesta 31 iz svoje zaloge cement v vrečah od 50 kg naprej po znižani ceni.
— Koncert v kavarni »Emoni* se vrli aates v torek ob 8. zvečer. Igra L lhib-•fianskl salonski orkester.
Kupujte srečke za tombolo Gosposvetskega Zvona«!
»
Šolstvo.
— Dri. trgovska akademija v Ljubljani
Priglasi za vstop v L letnik trg. akademije se sprejemajo 2. In 3. Julija ti od 9.—10. Definitivno vpisovanje se vrli 11. m IX septembra tL ob uradnih arah. — Ravnateljstva
— Državna dvorazredna trgovsk so-lo v LJubljani Vpisovanje ta iolsko leto 1923/24 sa vrli dne 2., 3. in 4. Julija t L vsakokrat od 8. do 13. are dopoldne. Pogoji za vstop t L letnik so dovršeni IV. razred srednje ali IV. (nastavni) razred meščanske iole ali IV. razred liceja aH pripravljalni razred dvorazredna trgovske lole ln starost 14. let Ako bo le prostor na razpolago, Jt mogoč vstop v I. letnik tudi učenkam fn učencem, ki so dovršili m. razred melčanske lole. Za tiste ki to obiskovali nemičino kot obvezni predmet, m nobenega sprejemnega Izpita, vsi drugI pa morajo delati sprejemni izpit iz nemščine čez snov meščanskih sol. Prednost pri sprejemu imajo tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto, ako predlože dobro Izpričevalo IV. razreda srednje aH melčanske lole oz. liceja. Da ae bo take gneče, kakršna je bila pretočeno leto, se naznanja, da pri vpisovanju ne bo nihče sprejet Po sprejemnih Izpitih, ki se vrle dne 5. julija, začenši ob 8. uri zjutraj, se bo odločilo, kdo je sprejet jn kdo odklonjen. Zato je brez pomena, če pride učenec aH učenka pri vpisovanju prvi att zadnH na vrsto. Nanovo vstopajoči učenci ln učenke moralo predložiti krstm Hst in zadnje Iolsko Izprčevalo.
— Razstava šolskih rttb na tehnični srednji soli v LJubljani bo vsled splošnega zanlmanj.a ki ga je vzbudila, odprta le dva dni, danes In jutri. Razstavljene risbe so bile Izdelane na ženski obrtni loli, na kparskem oddelku In tečaju »Probude« za dekorativno pisavo In umetniško opremo knjig. Izven tega to izstavljena kiparska dela kiparskega oddelka m vezenine. Izdelane po lastnih načrtih učenk oddelka za vezenje. Skupno Je razstavljenih okoli 700 risb In kipov.
— Državna nižja realna gfmntzljt v Kočevje. Prijave za sprejemni Izpit v I. razred dne 29. Junija od 9. do 11. ure. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno s tem, da pošljejo do tega dne po polti rojstni list In zadnje Iolsko Izpričevalo z opombo, da Je Izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izpit bo 30. Junija. Oddaljeni učenci se vpišejo lahko tudi ta dan od 8 .do 10. ure. Tono ob 10. bo pismeni Izpit, ustni pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev aH njih namestnikov. Pri vpisovanju se bodo sprejemale tudi prijave za Dijaški dom. ki se bo na Jesen preselil v svojo lastno hišo. S prihodnjim Šolskim letom se bo otvoril na zavodu na novo peti razred.
— Državna realna gimnazija v Ptufu.
Vzpre'emm Izpit za prvi razred bo v soboto 30. Junija ti. Vpisovanje se vrš! isti dan od 8.—9., na kar se prične pismeni Izpit iz slovenščine In računstva (od 9.—11.) Popoldne bodo ustni Izpiti. Priglasi za vzprejernni Izpit se lahko zvrše tudi pred 30. Junijem osebno pri ravnatelju ali pismeno po pošt!. Predložiti Je treba ro's+ni list ln Izpričevalo osnovne šole z redi Iz verouka, slovenščine in računstva.
— Domožnanstvo za osnovna Mole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kra* ljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Učen* cem osnovnih šol v ponavljanje sestavil Jo« sip Brinar. Cena vezanemu izvodu 20 Din. Izdala in založila Goričar & Leskovšek v Celju. Opetovano je učiteljstvo izrazilo Željo, da bi osnovne iole dobile primerne re» alne knjižice, iz katerih bi mogli učenci tudi doma ponavljati učno snov, ki se je v šoli obravanavala. Tej občni želji hoče zadostiti Brinarjevo »Domožnanstvo«, ki prinaša v jedrnati, vzorni obliki najvažnejše podatke iz zemljepisa in zgodovine o naši kraljevini jugoslovanski. Doslej so si morali učenci učno snov iz domoznanstva v šoli sproti narušavati v svoje beležnice, kar je po ne po* trebnem jemalo obilo dragocenega časa. Tudi Čitanke podajajo domoznansko gradi« vo samo v nepopolnih odlomkih, ker te lz# večine ozirajo največ le nt leposlovno na* logo poukt. To občutno vrzel bo vsaj v najvažnejšem realnem predmetu odpravilo pregledno sestavljeno »Domožnanstvo«. ki vri* naša nastopna poglavja: Prvi del: Zemlje« pisni podatki. I. Slovenija (kulturno*zemIje»
pfsne enote: SavinsVa dolina fn Savinjske Alpe; Pohorje; Ptujsko polje; Slovenske gorice ln Prekmurje: Posavje: Dolenjsko: Ljubljana ln okolica; Gorenjsko: Slovenski Korotan; Notranjsko; Julijska Krajina). — Pregled Slovenije. II. Hrvatske m srbske pokrajine (Hrvatska In Slavonija: Dalmacija; Bosna in Hercegovina: Crna gora: VoJ« vođina; Srbila). — Pregled Jugoslavije. — DrugI del: Zgodovinse stike: Zgodovinska snov Je obdelana v 44 slikah, ki so metodično vzorno oblikovane ter porazvričene v naslednje pregledne skupine: I. Is najstarejših časov. IT. Ustanovitev jugoslovenskih držav. TTI. Srbija na višku moči. IV. Slovenci ln Hrvati pod tujo oblastjo. V. Državne In družabne uredbe v srednjem veku. VI. Dobt turške sile. VIT. Probujtnle Jn<?oslo* vanov v Avstro»Ogrski. Osloboditev Srbije.
IX. Ujedinjenje Jugoslovanov.
Poizvedbe.
Zgubljen Je bil v nedeljo popoldne trk pred St. Vidom dežnik. — Odda naj te Trnovski pristan 14. (Accettu.)
— Zgubil te le v nedeljo zvečer velik srebrn gumb, orljentalsko delo, na potu po Kolodvorski ulici, Dalmatinovi ulici, Dunajski cesti do drame. Ker Je to drag spomin, st naproša polten najditelj, da ta odda proti dobri nagradi v trgovini D. Schwtb na Dvornem trgu«
Gosnodarstvo.
Sokolstvo.
—g Stanje žetve v neti državi. Stanje žetve v raznih krajih nate države: S m e d e*
revo: Pšenice vsej a no mnogo več kot lan«
tko leto; Izgledi za pridelek to znatno večji. Pomladne setve ovsa, ječmena In jare pse* niče so radi sule propadla In al od te setve ničesar pričakovati. Koruza le sedaj dobra, tamo potrebuje dežja. Obdelanega je mnogo več, kot preteklo leta — Sombor: Det, ki je padel takoj začetkom meseca, je
EKIjno deloval na klasje in pšenično srno. ari pa je, da je zgodnja plenica boljia . szno vsejane. Pričakuje te srednja žetev s pridelkom od 750 do 850 kg nt kata« strelnem oralu. Toča je povzročila precej Škode. Koruza se je radi dežja popravila. Pozna je nekoliko zaostala, vendar jI je dež pomagal — Beogrtd: Plenica v vseh krajih Srbije Je bila pravočasno vsejane in je površina večja kot lani. Prezimila je dobro. Izgledi v Južni Srbiji, ob Tbnoku in okrog Sabcs dobri; v okoUci Jagodine*Mora-ve ln Požarevca boljši, kot lani Skoda od poplave je bila majhna. Ako bo vreme tega meseca ugodno, bo kvaliteta boljia kot lani. Splošno se računa na dobro setev. Radi ve« likih poplav preteklega polletja, je bilo malo posejanega in se računa s srednjo žetvijo. Ovsa zelo malo posejanega in nepovoljni izgledi za žetev. — Slatina (na Hrvat« skem). Stanje pšenice zadovoljivo in te obeta dobra žetev. Oves je bil pozno po« aejan in je zaostal. Ker Je padlo dovolj dežja, ja upanje, da se popravi. Koruza je zelo lepa in kaže ugodna Letos je bilo po« se j a no 20 do 25 odstotkov več kot preteklo leto, —
—C Svinjski semeni v Maribora, Dne 15. Junija te Je pripeljalo 197 svinj. Cene v kronski veljavi: mladi prellčl 5—6 tednov 700—1100, 7—9 1200—1600, 3—4 mesece 2600—3000, 5—7 mesecev 4500—4800, 8—10 mesecev 5400—5800. 1 leto 7900— 8000 1 kg žtve teže 95—100, 1 kg mrtve teže 115—120. Cene so se tore] pri starejših ln bolj rejenih svinjah zopet podražile, dočlm so za mlade prellče ostale na višini zadnjega semnja.
—g Zagrebški žitnt trg. Zagreb dne 18. junija. Cene ▼ dinarjih st 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja, noti« rajo: pšenica (75/76 kg> 425—435, žolta koruza 255—265. rž (71—72 kg) 350—545. ječmen za pivovarne 285—290, oves 290—300, pšenična moka »0« 655—680, »2« 630—655, »6« 525—625, za krmo 250—200, drobni otrobi 130—150, debeli 150—160. — Tendenca stalna.
—g Novosadska btafovna bom dne 18. Junija, Novi Sad, dne 18. junija. Na nro* d^ktnl borzi notlrajo: Baska pšenica 7778 kilogramov, 2—3 %, 334 vag. 43230—440, baški ječmen, 64/65 kg. ponudba 290, baški oves, iskanje 300, baška korura 21 vagonov 258.50—262 50. okrogla baška 2 vag. 265, ba« ška za meljavo 1 vag. 285, baška ab Zagreb 3—A% defektna, 2 vag. 28250. baška 50» defektna. 2 vag. 175. baška 10 % defektna 2 vag. 235, baška za Julij ponudba 265. bela baška, iskanje 300. banatska ab Smederevo 5 vag. 272.50, okrogla banatska 3 vag. 260, b**ka moka št. »0« 1 vag. 665, »0« 1 vag. 470. »6« iskanje 475, »7« Iskanje 410, baški otrobi s papirnatih vrečah ponudba 135.—. Tendenca stalna.
— Nova industrija. Na* list tiskamo sedaj z barvo, VI jo Je irdelala tukaišnia nova tvornica »Rototln«. To Je prvo pod* let Je v Jugoslaviji, ki izdeluje tiskarsko barvo, s katero smo do sedaj zadovoljni.
—t Povišanje paroptovnfh tarifov na Madžarskem. Po poročilu listov nameravajo dne 24. t. m. peroplovne družbe povišati tarife, in sicer osebne st 100 % in zt prtljago za 50 %.
—g IndustrOsko-obrtno vzorčna Izložba združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško In gradbeno razstavo v Mariboru od 15. do 26. avgusta 1923. Tehnične priprave za razstavo so v polnem teku, potrebno je le, da vsi oni industrijalci in obrtniki, ki se mislijo letošnje razstave udeležiti, čimpreje svoje prijavnice vpošlje-jo m naj ne čakajo do zadnjega dneva tj. do 1. julija, ker do tega dne morajo biti vse prijavnice že v rokah uprave razstave. Prijavni rok poteče s prvim julijem, po tem roku došle prijavnice se bodejo le v toliko vpoštevale, kolikor bo le prostora na razpolago Kdor pravočasno svojo prijavnico vpošlje, lahko tudi na prostor, ki ga želi, računa obenem pa olajSa tudi delo tehničnemu vodstvu razstave. Kdor 2el| lastni paviljon postaviti naj vpošlje tozadevni načrt najkasneje do 20. Junija 1923. upravi razstave v odobritev. Polovična vožnja In popust pri prevozu raz-stavljavnlh predmetov po železnici Ministarstvo Saobraćaja v Beogradu je dovolilo obiskovalcem »Industrijsko obrtno vzorčne izložbe« v Mariboru 50% popusta pri prevozu razstavnih predmetov. Vsled tega bode omogočeno vsakomur, da se te razstave udeleži, bodisi kakor razstavljata ali pa kot obiskovalec. Vse informacije glede razstave daje uprava razstave v Mariboru Aleksandrova cesta 22, kamor se je obračati pismeno, osebno aH telefo-nlčno. (Telefon Interurban 325).
—g Dobava metelL Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. juli'a ti. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 brezovih in 5000 slrkovlh metelj. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
VREMENSKO POROČILO. —Dunaj, 18. junija. (Uradno vremensko poročilo.) Po vsej srednji Evropi vejejo mrzli severozapadnl vetrovi. V severovzhodnih krajih prevladuje topU južni veter. V Memelu Je znašala jutranja temperatura 17*, na Tirolskem pa pod 4*. V zapadnih alpskih deželah dežuje. V vzhodnem vznožju Alp se je nekoliko zjasnilo. Is gorskih krajev nrihajaio poročila, da je zapadlo mnogo snega. Visoko v planinah je bila temperatura — 11*. Pričakovati je izpremcnljlvo, ponekod jasno, hladno in seveiovshodno vetrove.
— Sokol štepaaja vas. Izrednj občni zbor Sokolskegt dnrštva štepanja vas se vrli v četrtek dne 21. Junija 1923 ob 19. pri bratu starosti Bricelj-nu v StepanJt vasi. Dnevni red: Dogovor radi nakupa stav-blšča za zgradbo Sokolskega doma in ogled ttavbilča na Planlrju. Odbor. Zdravo.
— Učesnici dragih župa na sleta o SpUta. Na mnoge upite br. društava t župa da H mogu prisustvovati sletu sokolske župe n Splitu dne 21. i 22. Jula starešinstvo sledeče sa opću; e: Sokolska župa u Splitu priredjuje svoj župski slet obligatno uz sudjelovanje i br. sokolske župe u Šibeniku. Sva bratska društva i pojedinl-ce diljem naše domovine, u koliko žele prisustvovati bit| će rado pripušteni sletu ovjetom, da najkainje do 5. jula preko svojih tupa saopće sletskom odboru svoj dolazak uz tačan popis imena. Za svakog učesnika, koji se ne bi a odredjenom roku prijavio, sletski odbor nije podni pošto n stanju, da preuzme jamstvo za ukonoće-nje I prehranu. U koliko bf pak broj najavljenih učesnika u opće prešao mogućnost ukonaćenja i prehrane, bratske će župe bhj obaviještene do 12. Jula o eventualnom ograničenja broja, koji može biti pripušten.
— Popast rta voznim cijenama. Ministarstvo sobračaja odobrilo je popust od 50% na svim državnim željeznicama sa učesnike župskog sleta u Splitu. Ova povlastica važi od 16. do 28. Jula ove godine zaključno. Učesnici sleta kupiti će na polazno! stanici cijelu kartu koja Će lm važiti i za povratak, ako uvjerenjem slet-skog odbora dokažu, da su bili na sletu Direkcija Jadranske Plovidbe odobrila je takodjer popust od 50% na voznim cijenama na svim parobrodima I razredima na redovitim J eventualno izvarednlm prugama ta učesnike župskog sleta u Splitu.
Turistlka in sport.
— Rokometna tekma HlriJ a: Primorje
5:0. Illrljanke so nastopile v precej spremenjeni postavi, kl st Je dobro obnesla. Tudi Primorje fma precej ambleljoznih Igralk, vendar Je bilo v njihovi Igri premalo skupnosti.
Maribor.   Cakovaikl   S. K. i Rapid
4:1.
— Stovttt gralfcf »Sturm* igra v soboto in nedeljo dne 23. in 24. j\mljs v Ljubljani dve tekmi, ln sicer prvi dan s Primorjem, drugi dan pa proti Iliriji. »Sturm« je vodilni klub Graza ter predstavlja danes eno naj* boljših moštev Avstrije. Znana pa Je drugi strani »tiha želja« ljubljanskega nogometa, doseči višino zagrebških in grašVih klubov ter učakati trenotek, ko mu podležejo. V soboto In nedeljo bosta vodilna ljubljanska kluba Imela priliko, da poizkusita to srečo.
— Gradec : Stnrm " Amateure 8:1 (6 0), Lahkoatletičen boj med Duna'em in Gradcem, Je končal z zmago DimaJčanov v razmerju 48,5 : 40,5 točkam.
Drugorazredne tekme na Dunafn. Oer-manla : Crlcketer 1:1, Rennweg : Đewe-gung XX. 2:1, Ostmark : Strassenbahn 2:1, Srurm 14: Red Star 2:2. Oersthof: Sturm 07 1;1._
Drniflraie vesti,
— Splošnega ženskega društva sela, ▼ sredo, 20. tm. ob 6. zvečer.
— PostojnČanje se sestanejo v sredo zvečer na vrtu restavracije »Zvezde«.
— Narodna založba v Ljubl'an] trna svoj redni občni zbor dne 5. julija ob 18. popoldne v uredniških prostorih Slov. Naroda. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5.) Poročilo preglednikov računov. 6.) Sklepanje o uporabi Čistega dobička. 7.) Volitev predsednika In 4 Članov odbora. 8.) Volitev dveh pregledovalcev računov. 9.) Slučajnosti.
— Deželna zadruga brivcev rasni čar-fev Itd. za ljublj. oblast )• na včerajšnjem obč. zboru v mestni posvetovalnici Izvolila za svojega načelnika gosp. Franjo Zajca, brivca v LJubljani.,
— Kolo Jugoslovanskih sester Ima v četrtek dne 21. junija ob petih popoldne v društveni sobi važno, redno odborovo sejo. Ker so na dnevnem redu nujne zadeve, zato
je udeležba odbomic dolžnost!
— Kresni večer v restavraciji in kavami »Zvezda« priredi telesno kulturno društvo »Atena« v soboto 21 tm. t zabavnim sporedom. Obsežno zasnovani načrti društvenega dela zahtevajo neprestano novih sredstev m prepričani smo, da nam Izkaže naše občinstvo tudi to pot svojo naklonjenost Oglejte si enkrat društveno fgrilče v Tivoliju, ki postaja z vsakim dnem pril ubl;eneiše naši mladini. Od zgodnje Jutranje do pozne večerne ure se menjavajo slike. Zdaj napolnijo prostor športniki, potem učiteljice s svo:imi razredi in zopet nedorasli otroci v spremstvu staršev tU služkinj, v popoldanskem času učeča mladina ali odseki ljubljanskih ženskih športnih organizacij. Vzdrževanje vežballšča, nabava orodja zahteva danes denarja. Prostor sam naj pa ostane dostopen mladini vseh slojev proti malenkostni odškodnini. Le tako bo prodrla zdrava Ideja, da odvrnemo mladino z ulice ln lo odvadfmo pohajkovanja, če j| nudimo vse ugodnosti ln v naiboljSl obliki. Damo |t odpočitek na zraku, v primerni družbi ln zdravi igri. Id krepi telo in bistri duh. Društvo zbira nadalje sredstva za modem higljenlčcn ortopedfčen zavod, ki le nujno potreben naStmu mestu. Pozdravite dobro misel m nato vollo za koristno delo s tem da posetlte prireditev Srn najltevilnejle. Vstop prost
— Podružnici »Jagoslovensko Matice« lo »Družbe sv. Cirila in Metoda i na Brodu priredila dne 24. juni a ti. poopldne na vrtu g. Josipa Rusa v St. Vidu pri Lukovici vrtno veselico v lastni reŽiH. Poleg zabave je preskrbljena tudi prvovrstna pijača ln izborna jedila. Plesišče na prostem. Sodehre pevski zbor društva >Zar-Ja«. Prijatelje narodnoobrambnih družb vabimo na priprosto zabavo ln izborno pijačo.
Dopisi.
— Iz Novega mesta nam p!*e:o z dne
17. tm.: Včeraj je bila tu konferenca učiteljstvo novomeškega okra'a. Učiteljstvo si je napravilo po konferenc! obed v »Narodnem domu- v lastni režlH. Ob 8. zvečer pa je priredilo »zabaven večer s petjem ln Igro v petih dejanjih »Oospa z morja«, spisal Henrik Ibsen, iz norve-ščine poslovenil Vojeslav Mole. Dvorana je bila polna odličnega občinstva. Pod vodstvom spretnega m temperamentnega pevovodje, okrajnega Šol. nadzornika J. Orada so se izvajale te točke: OašparIČ: Kosa, Fr. S. VUhar: Zaroka, moška zbora. Solospev, izvajala gdč. Krajgerjeva ob spremljevanju na klavirju. Nadalje meSa-ni zbori: Karlo Adamič: Pri zlbeli. R. Tački: OJ bosllje, Karlo Adamači: Noč je, tiha noč.. . Zanimat utegne, da Je Karlo Adamič sorodnik Emila Adamiča. Bil Je orga-rrlst v Selcih na Gorenjskem, kasneje v Senju na Hrvatskem, a sedaj Je uslufben kot mestni kapelnik v Koprivnici na Hrvatskem. Vse pevske točke so se izvršile dobro. V IbsenovI dolgi Igri pa smo občudovali spretnost Igralcev, posebno gospoda Pimata In ge, Sušnlkove, ki sta Imela glavni vlogi. Tako je učiteljstve novomeškega okraja dokazalo, da uvaiu-je navodilo našega Gregorčiča; Ne samo, kar veleva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan. Dokazalo pa Je tudi, da umeva (tružltl »ulile dulcl«.
— Iz Prese rja pri Borovnici nam pišejo: Naša prijazna vas Je dobila novo lično poslopje namesto stare, razpadajoče kmetfjske hiše. To poslopje si le postavit z mnogimi žrtvami tukajšnji SokoL Slovesna otvoritev se vrši v nedeljo popoldan 1. julfca. Vas Preserje leži ob robu barja na vznožju Krima fn ima lepo okolico. Na vrh Krima (1107 m) je tri ure hoda po dobro markiran/ poti. Krasen razgled čez ljublj. Barje do Orinravcev, Karavank ln Polhograjskfh Dolomitov nucU vršič Lfsec, ki se dviguje nad gorsko vasico Planlnlco. Tu v bližini Je kraška Spilja — Ledena Jama — nekaj divje romantičnega, nekaj groznega. Ob vasi Jezero je mično jezerce, ki ga okrožajo pisani travniki In temni gozdovi. Prt Podpečl so veliki kamnolomi. Tla so se v pre'šnjih časih kaj radi vozili s čolni ljubljanski meščani. Pod Pteserjem nastane ob deževju še drugo večje Jezero, ki pa kmalu ponikne v kraškem svetu. Lep In hvaležen Izlet Imajo Izletniki rudi v Pekel pri Borovnici, kjer Je gorska soteska i krasnimi slapovi Povrhu teh izletov čaka ta dan naše goste Še vrtna veselica združena s sTcčoIovorn, sokol, godbo, plesom in veseHml zabavami. Za Izborno pijačo In okusne prigrizke bo skrbelo sokolsko društvo. Kdor namerava ta dan tzlctetl v prosto naravo, so navžltl svežega zraka In se pošteno pozabavati, bo gotovo šel v Preserje. Železniške zveze so kaj primerne ra obe strani tako za prihod kakor za povratek. za rzlete fn veselico.
— Iz Stične nam pišejo: Igra »Srcčolov«. ki se je dne 10. t. m. vprizorila v toktjlnjl društveni bralnici v prilog »JugosJ-^v Ma* tiče«, je prinesla 3000 K. Znesek sr izr< ČJ odboru »Jugoslov. Matice« ▼ znam svrhe. — Dne 15. t. m. smo tukaj pokopali g, Ivant Jevnikarja»Gričarja, posestnika v OtrncleOL ki je umrl za jetiko v 32 letu staro? i. Prod enim letom smo tukaj pokopali za enako boleznijo njegove 29!etncga brata in svojčaa tudi ženo ln otroka poslednjega, ki sta rudi podlegla — jetiki. — Ker tukaj največ od« stotkov prebivalcev umrje za jetiko. bi bilo umestno, da se naj med narod razširi g. dr. Pečnikova knjiga o Jetiki. — Dne 16. t. m. je naša šolska mladina pod vodstvom uči-teljstva napravila izlet na Kopanje. Zjutraj so se odpeljali z vlakom do Gronuplja In od tam so pa šli peš an Kopanje, od koder so se vrnili zvečer. Taki in enaki Solsld izleti so zelo koristni: krepijo zdravj , Sirijo
zemljepisno obzorje in zgodovinsko ?r.a# nost. Obenem se taki Izleti lahko porabijo
v višjih razredih kot snov za vpisne naloge ln vaje.
Borzna poročila.
— Zagreb, 19. junija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curlh 15.80, 15.95, Pariz, 5.35. 5.45. London 404.—, 408.—, Berlin 0.05, 0.06, Dunaj 0.1245, 0.1255. Praga 2.65, 2.67. Trst 3.97. 4.025, Newyork 87.50, 88.50, BudimpeSta 0.87, 0.92. — Valute: dolar —, 86.50.
— Curih. 19. junija. (Izv.) DanaŠn'a predborza: Beograd 6.20. Berlin 0.0035, Amsterdam 218.60, Newyork 5.5675, London 25.73, Pariz 35.30, Milan 25.15. Praga 16.71, Budimpešta 0.07. Bukarešta 2.70. Varšava 0.004, Dunaj 0.00785. avstr. žig. krone 0.00755, 5ofija 7.25.
— Curlh, 18. junlia. (Drr.) Beograd 6.05, Berlin 0.0036, Praga 16.701, Milan 25.299, Pariz 34.349, London 25.701, New-york 5.5675.
_ Trst, 18. junija. Beograd 24.90, Berlin 0.016, Praga 65.50. Pariz 136.75, Lon-don 101.50, Newyork 21.85. Curih 392.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠER
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Enodružinska hiša
g vrtom in takoj prostim stanovanjem SE PRODA TAKOJ ZA VSAKO CE> NO. — MTjrt, Rožne do*
Um m
Išče se DRUŽABNIK
s primernim kapitalom v ie dobro vpeljano trgovino v pro* metnem mesta na štajerskem. — Ponudb« nt upravo »Slov. Naroda« ped »Sigurna bodoč«
63431 oott/62o7
Razložbeno okno
(Rollbalken), primerni ^ARA 7.)
io tudi aa
vrata ter St ARA ZAREZNA CEMENTNA OPEKA — NA PRODAJ pri
V« JELOCNK. Roint dolina.
6313
Britvice,
ie rabljene (Gillete. Mam itd.) SE SPREJEMAJO V ELEKTRIČNO BRUŠENJE v dro* tteriti aAdrie*. Ljubljana, Se* lenbureova ulica 5. — Zuntnjt naroČila hitro In toCnol 6283
Kupim delnice
TRBOVELJSKE PREMO G O* KOPNE DRU2BE. — Takojšnje  ponudbe   je   poslati na
puIot: Ciril Lendovlek. ttjnik okraj, hranilnice, Skofjt Loka.
-S2S0
Stanovanje,
os periferiji mesta, obstoječe iz ene sobe. ktiJiinie In pritiklin
v novi hi5f, SE ODDA ONE* MU, KT BI POSODIL 150.000 DINARJEV. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6356
Blagajničarko,
izvežbano, SPREJME VEC* JA TVRDKA. — Ponudbo na upravo »Slov. Naroda« pod »Izvežbana blagajnJČar* ka/6366«.
stev iay.
»SLOVENSKI NAROD" dne 10. junija 1923.
stran 5.
Otroški voziček
i Brenabor). eleganten, z niklja* sto podstavo, skoro nov. SE PRODA. — Ogleda se v trgo*
vini Barborifi, Mestni trg it. 7
Prazno svetlo sobo
po možnosti s posebnim vho*
dom ISCEM ZA TAKOJ ali s 1   julijem. — Ponudbe pod
Samostojna/6348«   na upravo
---. .----------j--.----- .... ujjiafu
6365  »Slovenskega   Naroda«. 6348
S
Ob bridki izgubi našega predragega
Jerneja Keber
se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom In prijate-ljem za darovane vence, zlasti godbi in pevcem Ju-poslov, železn.. Sokolu Moste, Združenim pevskim društvom iz most in Trnovo za ginljivo petje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Rodbini Keber In SusterSIt
Radi likvidacije
prodaja spedicijska in skladiščna družba d. d. Orient V Maribora svoje premično in nepremično premoženje.
Nepremičnine: v Mariboru, Meljska cesta 12, dvonadstropna najemninska hiša z obširnimi novozidanimi pisarniškimi prostori v posebni enonadstropni novi zgradbi, z obširnimi novimi, suhimi skladišči, z velikim hlevom in senikom, autogaražo in posebnim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. — Posebno ugodno za trgovino en gros ali industrijsko podjetje.
Premičnine: popolna moderna pisarniška oprema za 6 sob z usnjato klubsko garnituro; 3 pisalni stroji, 1 tritonski tovorni auto »Praga* z dvotonskim priklopnim vozom; 1 tovorni auto .Fiat* (17a tone), 3 plato-ski vozovi. — Prodajo se vsi predmeti skupaj ali tudi posebej. Ogled vsak dan v Mariboru, Meljska cesta 12, ponudbe na isti naslov. 6361
Oglas
dražbe hrastovih debel.
Temeljem dozvole ministrstva šuma I rudnika Beograd, od 26. augusta 1922 br. 16709/22 proda graščak Josip pl. Kiepach iz Križevca dne 6. augusta 1923 ob 11. dopoldne potom javne pismene dražbe 7324 kom. hrastovih debel z vsebino 16720m', katero blago se nahaja v gozdih: Perivoj, Cerine, Osredek, Seča, Fumetek in Globočec, okraja Križevci, upravne občine Raven za izklicno ceno Dinarjev 4.000,000. — Vsi gozdovi leže odnosno gravitirajo na cesto Križevci — Zaistovec
Pismene ponudbe obložene z 10 V« varščino izklicne cene, naj se izroče dne 6. avgusta 1923 do 11. dopoldne v pisarno uprave vlastelinstva. Natančnejša draž-bene pogoje lahko interesenti pogledajo vsak dan v imenovani pisarni, kjer dobe tudi pobližja navodila«
OiOtOiOlC
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric, svak, gospod
Jakob Sever
po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, včeraj boguvdan preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši 20. t m. ob štirih popoldne iz deželne bolnice.
V Llubljanl, 19. junija 1923.
Žalujoči ostali.
Vsemogočni ie v svoji neskončni previdnosti poklical k Sebi našo ljubo hčerko, vnukinjo, sestrico in nečakinjo _
Pavle Remše
V sedmem letu starosti, po kratki mučni bolezni, pripravljeno na pot v večnost
Pogreb se je vršil v soboto, 16. Juniji 1923 ? Gornjem gradu.
Zahvaljujemo mm
najtskreneje vsem, ki so nam v težki url stali ob strani In nam lajšali gorje .
Posebno zshvalo smo dolžni preč. duhovščini Is Mozlrja, Mar. Nazareta in Oornjegi grada za zadnje spremstvo, preč. g. katehetu za toiažilne obiske, veleč, e. dr. Goričarju za vse prizadevanje v bolezni, p. n. Šolskemu vodstvu in šolarjem v Mozirju in Mar. Na-zaretu za spremstvo In ganljivo poslovilno petje, vsem darovalcem krasnega cvetja In spremljevalcem na zadnji poti, sploh vsem, ki se jim ne moremo osebno zahvaliti, bodi Bog vsem plačniki
Mozirje, dne 18. junija 1923.
iaiulooi c al
Nova trgovska oprava
JE POD ZELO UGODNIMI POGOJI NAPRODAJ. — An. drej Ptnce. Gradac 12. 6291
Krojaški šivalni stroj,
v najboljšem stanu. PO ZELO
UGODNI CENI NA PRO-DAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6331
Dve meblovani sobi
SE ODDASTE s 1. julijem trem gospodom ali trem gospo* dtčnam. — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 6367
Trgovski delavec,
priden in posten, neomadeževa* ne preteklosti, SE SPREJME V STALNO SLUŽBO. — Vstop takoj. — Naslov pove uprnv^ »Slov. Naroda«. 6312
SPREJMEM čedno in snsžno
kuharico kot kompanjonko
ZA LJUDSKO KUHINJO. — Potreben kapital samo 10.000 dinarjev. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6358
DORRO OHRANJEN
VOZIČEK se proda.
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6316
Gimn. abitnriient,
pomožni učite!i. TSCE ZA JU* LIJ IN AVGUST PRIMERNE SLUŽBE. — Ponudbe na tipra. vo »Slov. Naroda« pod »Gimn. abituri j ent /6327«.
Kontorisfinja
7. večletno prakso, velča vseh pisarniških del. nastavljena pri večjem podjetin, 2ELI PRE* MENITI SLU2BO. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točna/6360«.
Kot sostanovalec
SE SPREJME NA HRA* NO IN STANOVANJE SOLIDEN GOSPOD. — Poirve se: Ilirska ulica 19/TT. levo. 6362
Kumno, janež,
RDEČO DETELJO, SEMEN. SKO AJDO, LIPOVO CVETJE, SUHE GOBE Itd. plačale najbolje — SEVER Št KOMP.. Ljubljana, VVolfova ulica It. 12
6275
Rabljene jutasf e vreče
za moko joče) kupi in
dobro plača gostilna Po* dobnik, Novi Vodmat 145.
6341
Ženitna ponudba.
Vdovec z enim otrokom, 30 let atar, se Želi poročiti. Vdove z nekaj premoženja niso izklju* čene. — Ponudbe s sliko na unravo »Slov. Naroda« pod »Tajnost častna stvar/6332«.
gillette. Mera Itd. se sprejemajo v električno bruSenie v dro?eriJi I. C. KOTAR, LJubljana, VVolfova ulica 3. Zunanja naroČila se izvršijo hitro In točno. 6113
Čevljarji pozor!
PRODA SE ČEVLJARSKI STROJ (cilinder), jako do* bro ohranjen za 1750 Din. — Vpraša se: Spodnja Siska, Celovška cesta 82 (pri Josipu Prešernu). 6351
Vila na Bledu
s petimi sobami in pritlklinanr, popolnoma opremljena, s čolnom vred. SE PRODA — Več še Izve vsak delavnik od. 1. do 2. ure v Ljubljani, Aškerčeva cesta 15 (odhod is podaljšane Blelv/eisove c.)
LES,
mehak, rezan in tesan vseh mer (hrastovino in bukovi* no). DRVA n OGLJE KU. PliVL — Ponudbe z zadnjo ceno pod »Persoglio/6340« nt upravo »SI. Nar.«, 6340
Kupimo
do 100 vagonov, tudi posameznih. Čreinjeve. javorjeve, orehove, bokove in hrastove
žamane ali nežamana ta takojšnjo In poznejšo dobavo, plača se takoj pri odjema. Ponudbe s navedbo dimenzije, količine ta cene franko vagon na upravo SI o ven. Naroda pod »Takojšnje plačilo «40- «246
Kupim PLAHTO,
dobro ohranjeno. Ta veliki Spediterski voz. — Gostil* na Podobnik, Novi Vodmat Stev. 145. _6342
Otroški vozički
več vrst. DVOKOLESA ratnih modelov, najnovejši MOTOR* ^Kl amerik. tipa »Evans«. — Velika zaloga PNEVMATIKE in delov PO NAJNIŽJI CENI. Sprejema j n se tudi vsa popra* v«7a. emajliranje in ponikljenje.
»TRIBUNA«, F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana,  Karlovska cesta 4.
_ 4682
Išče se stanovanje
V LJUBLJANI, v stari ali
novi hiši (vili), ol to ječe iz 2 do 3 sob s pritiklinsmi ZA TAKOJ ali POZNEJE. — Najemnina postranska stvar; plača se tudi za eno leto naprei. — Ponudbe pod ^Stanovanje« na anončni zavod Drago Beseljak, Sodna ulica 5, Ljubljana. 6353 i
Lepa mebiovana soba
SE ODDA s t julijem mirne* mu gospodu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6346
Sostanovalec
SE SPREJME (100 korakov od glavne pošte). — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«.
KUPIM dobro ohranjen
štedilnik.
Ponudbe na: A. Preskar, Dunajska cesta št. 5. 636S
Voz na dve kelesi
(^iza\ ter štiridelna 2ELEZNA VRATA NAPRODAJ. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6355
Lesni strokovnjak
iz Trsta, z dolgoletno prakso in s trgovsko predizobrazbo, po* polnoma veSč tudi italijanskega ter deloma francoskega jezika, T^E odgovarja ioče MESTO TRI VEČJEM PODJETJU ali Z AGI  V JUGOSLAVIJI. —
Ponudbe   pod   »Lesni strokov«
njti!:«   na: Atnma
anončna družba, Konpretni trti št. 3.
Companv, Ljubljana. 6323
Kupujem HO
V VSAKI MNOŽINI. Ponudbe z vzore/ in najnižjo ceno na
LJUDEVIT SIRC, KRANJ.
( -47
Zidna opeka,
normalno in mo£no ieina. pri«
znano najboljša kakovost SE NUDI   VSAKO MN021NO PO DNEVNI CENI.
R. SMIELOVSK1. erhfl 't in mestni stavbnik. posestnUf! opekarne na Viču, Rimska cesta št. 2. 41 SO
PortlamI-ceme» a
v vs'xkl množini In po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Trgovci dobijo primeren popust. Zastopniki se iščejo.
Mit! mi Poitiiifea iwm\i lili, taajsiia ®\i JI
mm
m.
Uradništvo Jadranske zavarovalne družbe ¥ Iijablfanl naznanja tužno vest, da je njega visoko-cenjeni, dobri šel in vzorni ravnatelj, gospod
Josip
veletrgovec, svetnik trgovske zbornice I. t. d.
dne 15. t. m. na Dunaju po dolgi mučni bolezni preminul.
Z blagim pokojnikom je izgubilo uradništvo zavoda nesebičnega in skrbnega zaščitnika, kateremu ohranimo trajen in časten spomin.
LinMlana, dne 18. junija 1923.
Uradništvo Jadranske zavarovalne družbe,
Generalni zastop v Ljubljani.
Drnžba „Slsdkor" v Llublfani javlja s tem žalostno vest, da je njen prezaslužni družabnik, gospod
Josip Perd
veletrgovec, svetnik trgovske zbornice i. t. d.
dne 15. t. m. ob 21. uri zvečer na Dunaju po dolgi in mučni bolezni preminul.
Truplo pokojnega se prepelje v Ljubljano.
V pokojniku je izgubila naša drnžba požrtvovalnega in zvestega sodelovalca, kateremu ohranimo časten in trajen spomin.
V LJUBLJANI, 19. junija 1923.
W:7
... r-
i- ■. .
': - >
78
6225
stran 6.
„SLOVfcNSKi IMAKOL)"   ćuc 19. lunija tsOSL
Stev. Id8
Veo dobrin
pleskarskih pomočnikov
sprejme proti dobri plači
JOSIP 3116, UDHUIIU. Rimsko cesta it
Pozor!
Slanina I
Pozor trgovci, potroftafiko zadruga, delavski koneuml, gozdna ladnetrt|e9 sprava rudnikov la
katallrlll
Nadim stalno s skladišča iz prve roke, po najnižjih dnevnih cenah prvovrstno blago!
i* belo debelo slanino, povojeno slanino, papric. slanino. I*a sladko rožnato papriko, polsladko in guljažno papriko.
Blago razpošiljam po železnici v zabojih. Denar ob naročilu ali po povzetju. Točna odprava. Za ceno se obr-rj>i na: flj- P. Prodan o vic. Import, ekspotr paprike, Ho 4 Sad (Vojvodina). Brzojavi: Prodaoovto.
Ot>Je
Čast nam je obvestiti slavno občinstvo, da smo uredni v naši tvornici poseben oddelek za
£eso rezbarstvo in strugarstvo.
Proizvajamo vse vrste tipk za zvonove, podložne deščice, držala za vsako Industrijo in vse taso-nirane predmete za mizarje in industrije, lesene svetilke, stružene in rezljane. — Opremljeni smo z najmodernejšimi stroji ter smo v stanja vsako naročbo brzo in kulantno opraviti.
Priporočamo naše bogato skladišče električnih lestencev, nočnih svetilk in vse ostale elektrotehnične
Cbiči ne. — Lastni proizvod električnih baterij in Hi svetilk.
■von Pospu i sinovi - Zagreb
Poatlovnloei Bogo viceva nlloa 9« Interurban
telefon 8—99. Tvorate« l GundnHčera mL 41. Tel. 7—25.
■  ■ ni
r l ■ ■ MIIIIIIMJJIIIIII1Jlil i u i 11 i i » i y g 11 m i rn
oioioioioioioioioioioioioio
0 o
V pala« 0
ljubljanske kreditne banke 2
p
ib m n i mu m i n 11 ■ imjlh . orjm5SoDmS5S
nekateri trgovski poslovni prostori (pisarne) za zastopstva ali večja podjetja.
Dalje se odda velika svetla dvorana s postranskimi prostori, prikladna za risalnico ali večji
atelje.
Reflektanti naj se oglase pri upravi Ljubljanske kreditne banke v novi palači, L nadstropje.
Suhe ££ot3e
zdravilna zelišča
kupuje po dnevnih eenah
V H. ROHRMANN, UUBUANA,
9
Sw. Petra nasip 27, (za vodo.).
MfieHi
L
Brtiroftioifio iHietii
UiUiaaa. Sv. Petra nota 25
*
Gradnja kompletnih elektrarn, daljnovodov.
*
Inštalacije, strelovodne naprave. Zaloga motorjev, inštalacijskega materijala in žarnic ★
Lastna izdelava raznih lestencev, svetilk, svečnikov L t d. za privatno in cerkveno porabo.
*
Kovinotiskalnica in galvanizacija, zlatenje v ognju.
Zahtevajte proračune I
r
				
				J
Združene opekarne d. d. Ljubljana
nndijo v poljubnih množinah
zarezane strešnike
model „A* In model »d* (utorni crep), najpriprostejše, najtrpež-nejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
ajldno opeko.
Na željo pošljemo popis in ponudbe. - Spretni zastopniki se sprejmejo.
1
Bilell lim PocInCanl iim Crn! Um Kositar (Zlnti) Hsbestne ploče Teatllno transmislono rgmenje Suahourstni ienn. materijal
Samo na oallko
SAVEZ BR1UHSK1H INDUSCRL1ALACA
Hssodsied BrlHsta mamalactorers (H. E.| LTDM Laadao. Podružnica: ZAGREB, ProdEifena HatZDDa Dl. 4fi. (Sajmište.) jj
Jadranska zavarovalna družba, generalno zastopstvo v Ljubljani, Pod
Trančo 2. javlja pretresljivo vest, da je njen odlični reprezentant za Slovenijo in ravnatelj, gospod
Josip
Perdan
veletržec In posestnik, svetnik trgovske ln obrtne zbornice itd.
v petek, dne 15. t m. na Dunaju po dolgi, mukapolni bolezni preminul. Naš zavod, kojemu je pokojnik skozi dolgo vrsto let posvečal svojo neumorno delavnost, svoje obsežno strokovno znanje in vsestranske sposobnosti z največ o nesebičnostjo, utrpi z njegovo prerano smrtjo nenadomestljivo izgubo. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem spominu.
Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano, kter jih polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Dan pogreba se objavi pravočasno.
V LJUBLJANI, dne 18. junija 1923.
liMrin* la  Hab  »Narodna tiskarne*,
■r ~ -
■ < • ...«&
■JI