Celjski tednik Celje, б. julija Leto XII. štev. 26 CeWA izvodu 20 dik glashjO socialistične ztkzs Dta^ovnega ljudstva okraja celje list izdaja in tiska časopisno podjetji >celjski tisk< odgovorni urednu tone maslo Odgovornost PRED SKUPNOSTJO Globoke spremembe, povzroče^ fie s hitrim družbenim razvojem, fias čestokrat puščajo v zaostan- ÌCU pri pojmovanjih odgovornosti, pristojnosti in podobnem. To nas pogosto zavede v težave in na- pake in zavira hitrejši napredek zares demkratičnim in družbe- nim odnosom. Oglejmo si samo, kako nekateri pojmujejo odgovornost do ko- munske skupnosti? Ob prizadevanjih za čim glob- ljo in čim širšo demokratičnostjo, pt> težnjah po popolnejši decen- tralizaciji se zavestno in tudi pod- zav»estno oklepamo centralizma, ker si polovičarsko razlagamo družbeno odgovornost. Jasno je, da je državna struktura družbene nadgradnje potrebna in bo še dolgo. Toda to nas ne sme zava- jati, da bi ne razvijali novih so- cialističnih odnosov, ki naj ne- koč zamenjajo državo kot raz- redno tvorbo. To nujnost pa za- postavljajo tisti, ki mislijo, da so odgovorni zgolj višjim organom, ki še vedno dajejo »-vertikalni li- niji« prednost pred družbo v pra- vem pomenu besede. Na vseh popriščih našega raz- vejanega in pestrega družbenega iivljenja se dogajajo napake, do- gaja se, da določenih pojavov množice ne razumejo. Kritika se pojavlja tam, kjer je očitnost na- pak jasna, ali pa tam, kjer ljudje česa zaradi nepravilnosti ne razu- mejo, ker niso dovolj informira- ni. Toda ob takem negodovanju javTwsti si nekateri predstavlja- jo, da so odgovorni samo višjim organom, da so le-ti poklicani pojasnjevati in zagovarjati njiho- va stališča. To je posredniška borba mnenj, ki se pogosto tudi deformira in ne doseže potreb- nega učinka. Dokaz, da je res tako, potrju- jejo zbori občanov in drugi mno- žični sestanki. Ce na pripombe In kritike v javnosti odgovori nekdo iz vrst prizadetih podjetij, ustanov in organov, je to prej slučajnost kot pa ustaljena prak- sa. V Celju je bilo na primer veli- ko kritike na razmere pri kme- tijskem gospodarstvu Lava. (Pri- mer je le slučajno izbran — ob- čani so kritizirali še marsikaj drugega). Zakaj bi v tem primeru odgovorni ljudje s tega obrata ne šli na zbore, namesto da so o tem prepustili tomačenja odbornikom in političnim javnim delavcem. Občinski ljudski odbor in drugi politični organi niso »-advokatu- ra«, niti niso edini arbiter. Tako neposredno menjavanje mnenj in itališč bi bolj pozitivno vplivalo na ureditev razmer in razpolože- nje v javnosti. Voljeni organi, ljudski odborniki in politični de- lavci pa bi v teh primerih Imeii priložnost problem osvetliti skozi prizmo občinske in splošne druž- bene politike. Po drugi strani bi taka odgo- vornost pred množico zaostrila odgovornost ljudi, ki jim družba daje to dolžnost. Mnogo lažje se je namreč opravičevati pred pred- stavniškimi organi, pred po- mezniki in mnogo manj učinka ima kritika, manj so uspešne pri- pombe, ki »na naslov« prihajajo posredno v zapisnikih itd. Se večjo vrednost pa bi imelo uveljavljanje teh načel pri utrje- vanju navesti med množicami, *aj so vsi delovni ljudje v ko- muni tisti najvišji forum, kjer se odloča, kjer se vsklajujejo inte- resi vseh skupin in slojev na de- mokratični osnovi. Socialistična zveza delovnih ljudi, kot tribuna množic je in fnora biti pristojna, da k razpra- vam in na sestanke vabi pred- stavnike neposredno prizadetih. Casi, ko se predstavnikom neka- terih večjih kolektivov ni zdelo Vredno pogovarjati niti z občino eli okrajem, so za nami. Vedno bolj nemogoče postaja izogibanje pred družbeno odgovornostjo z ^2govorom, češ, se bomo že na ob- čini ali na okraju pomenili. Ob- činski ljudski odbor je tu zato, do vsklajuje interese občanov in Vodi zanje vrsto javnih zadev, ^dobno nalogo ima tudi okraj ^^^t skupnost komun. Dejanski ^oiiuec oblasti in odnosov pa je 'družba v celoti in njej gre v prvi '''■«íi vsa odgovornost posamezni- ali organizacije. J. Krašovec Wi čas od 5. do 16. julija Prevladovalo bo lepo vreme, le 2«"0g 6., 11. in 16. juUja manjše *^vne nevihte . Dr. V. M. S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV CELJE Odločno o gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu kadrovski politiki v četrtek se je rnova sestal Ok krajni komite Zveze komunistov v Celju — tokrat, da bi obravnaval nekatere probleme s področja gospodarstva, šolstva in zdravstva in da bi razpravljal o kadrov- ski politiki v organizaciji Zveze komunistov. Poročili k prvi točki dnevnega reda sta prispevala podpredsednk okrajnega ljudskega odbora tovariš Peter Šprajc in tovariš Cveto Pelko, poročilo o delu kadrovske komisije okrajnega komiteja Zveze komunistov pa je podal njen predsednik tovariš Edo Gaspari. Vodstva Zveze komunistov v gospodarskih organizacijah so se zadnji čas odločno usmerila v re- ševanje nekaterih gospodarskih problemov in v odstranjevanje njihovih vzrokov. Velika priza- devnost je rodila lepe uspehe in to ne samo v izboljšanju gospo- darjenja, temveč tudi v utrditvi organov upravljanja in političnih organizacij v kolektivih. Tako kažejo podatki o gospodarjenju za prvih pet mesecev letošnjega leta, da je bil fizični obseg pro- izvodnje v celjskem okraju v in- dustriji dosežen s 96,7 odstotka, kar je za 7,2 odstotka bolje kot v istem obdobju preteklega leta. Po panogah pa je realizacija ta- ka-le: plan so presegle črna me- talurgija, barvna metalurgija, kemična, lesna in grafična indu- strija, blizu sta električna in tek- stilna industrija, pod iplanom pa so proizvodnja nekovin, industri- ja gradbenega materiala, usnjar- ska industrija in še nekatere dru- ge. Povedati pa je treba še to, da je bilo v preteklih mesecih stanje precej slabše in da lahko raču- namo še na nadaljnje izboljšanje. Nato so člani okrajnega komi- teja Zveze komunistov razprav- ljali o zdravstvu. Ugotovili so, da tudi v celjskem okraju zdrav- stvena služba ne opravičuje v ce- loti velikih izdatkov, ki jih po- trebuje. Mnogokje so zato že od- ločno razpravljali o znižanju stroškov pri zdravstvenih sto- ritvah, vendar vidnejšega uspeha še ni bilo. Mnogi zdravstveni de- lavci se namreč samo v načelih zavzemajo za znižanje stroškov, vendar vse kaže, da tako govo- rijo samo takrat, kadar gre za sosednjo zdravstveno ustanovo. K pojavom, ki niso ravno v dobro celjski zdravstveni službi, je tre- ba prišteti tudi slab kvalifikacij- ski sestav osebja v zdravstvenih ustanovah, nato stihijsko sklepa- nje honorarnih delovnih pogodb, kupovanje dragih aparatur, ki jih nistov. Osnovna ugotovitev, ki jo ne potrebujejo nujno itd. Tudi podatki o zdravstvenem zavaro- vanju niso najbolj ugodni. Izdat- ki za enega aktivnega zavaro- vanca so namreč mnogo višji od republiškega povprečja, medtem ko dohodki zaostajajo. Ob vsem tem pa je treba opozoriti tudi na to, da so bile nekatere kritike na račun zdravstvene službe v celj- skem okraju vendarle neupravi- čene. Predvsem velja to za go- vorice o izredno visokih osebnih dohodkih v celjski bolnišnici, saj so podatki pokazali, da v resni- ci ni tako. Potem ko so člani okrajnega komiteja govorili še o šolstvu in opozorili predvsem na premajh- ne kapacitete srednjih šol, so po- slušali še poročilo o delu in ugo- tovitvah kadrovske komisije pri okrajnem komiteju Zveze komu- nistov. Osnovna ugotovitev, ki jo je poročilo zajelo, je bila ta, da je kadrovska politika v Zvezi ko- munistov v zadnjem času ?elo napredovala. Nedvomno gre ve- lika zasluga za to predvsem ka- drovskim komisijam pri občin- skih komitejih, ki so v zadnjih mesecih posvetile vso skrb pred- vsem svoji notranji sestavi, raz- bremenjevanju članov, sestavlja- nju ožje ter širše evidence per- spektivnih komunistov ter sode- lovanju z ostalimi organi s pod- ročja kadrovske politike v meri- lu občine. V zvezi s tem so opo- zorili tudi na slabosti kadrovanja v nekaterih drugih organizaci- jah, predvsem v Ljudski mladi- ni, ki je temu področju začela posvečati pozornost šele zadnji čas. -ij STRELCI V počastitev dneva borca v ipočastitev dneva borca je Okrajni strelski odbor v Celju organiziral na Polzeli strelsko tekmovanje z malokalibrsko pu- ško, na katerem so sodelovale ženske in mladinske ekipe. Podrobni rezultati : ŽENSKE — EKIPNO: 1. Rečica pri Laškem 832, 2. Šempeter 653, 3. Šoštanj 524 itd. POSAMEZNO: Vera Le- sjak 235, Majda Pilih 215, Dragi- ca Maček (vse Rečica pri La- škem) 192, Ramšak (Šempeter 191 itd. MLADINCI — EKIPNO: 1. Polzela 900. POSAMEZNIKI: Zu- pan 245, Posedel 231, Korun (vsi Polzela) 218 krogov itd. PRIPRAVLJENOST Pretekli teden je bila v Celju občinska vaja nekaterih enot ci- vilne zaščite, pri čemer je sode- lovalo okoli 90 ljudi. Namen vaje je bil, da ljudje, ki so opravili razne tečaje s področja civilne zaščite, obnovijo znanje in utr- dijo kondicijo, tisti novinci pa, ki so tudi sodelovali, so v dveh dneh tudi precej pridobili. Vaja je potekala s predpostav- ko, da je bilo Celje napadeno z zraka. V starem magistratu je bilo v zaklonišču komandno mesto, kjer so preko radijske zveze dobivali podatke o premi- kih številnih letalskih enot. Na velikem zemljevidu so dekleta spremljala njihov let, da bi т trenutku potrebe alarmirali ne- varnost. V trenutku, ko je bil alarm dan, so začele delovati' številne službe: Opazovalna po- staja, enote za zveze, sanitetski oddelek, gasilska enota in vse enote civilne zaščite v Cinkarni. Vezisti so v sedemdesetih minu- tah povezali s poljskim telefo- nom vse ključne točke s ko- mandnim položajem: opazovalno •postajo na Miklavškem hribu. novi gasilski dom, enoto sanitej- cev pri Ingradu, oddelke civilne zaščite v Cinkarni, celjsko pošto itd. Devedeset ljudi se je spre- menilo v povezan in koordiniran mehanizem. Udeleženci vaje so dokazali, da so kos zaupani dolž- nosti in da bi v slučaju potrebe lahko uspešno reševali življenja ljudi in premoženje. Vajo je organiziral občinski odbor za civilno zaščito. Take vaje so v tistih dveh dneh pote- kale po vsej Sloveniji, pri nas pa poleg Celja tudi v Šoštanju. Tokrat je pri vaji sodelovalo le manjše število ljudi. Toda т bodoče bo treba organizirati ši- roko akcijo za usposabljanje vseh občanov za aktivne člane enot civilne zaščite, v glavnem pa za to, da bi vsak posameznik vedel kaj mu je storiti v slučaju vojne in napada, da bi očuval svoje življenje, življenje svojih bližnjih. Živimo v svetu, ki ne- prestano koraka na robu vojne, zato je kljub naši borbi za mir, nujno potrebno, da je prebi- vavstvo pripravljeno tudi na najhujše. -k Trije prizori z občinske vaje enot civilne zaščite: Dobra zveza, sposobni in odločni ljudje na komandnem mestu ter hitra pomoč sanitetnega osebja, opazovavcev reševalnih in gasilnih ekip, so lahko v slučaju potrebe odločilen mehanizem požrtvovalnih IjudL Spor okoli predplačil v zadnjih dneh se je razvnel nenavaden spor zaradi predpla- čil telefonskih storitev. Ta pro- blem je obravnavala še posebej trgovinska zbornica, kjer so se celo odločili, da bodo zadevo od- stopili goisipodarskemu sodišču. Vendar se zdi taka ostrina raz- prave neumestna, kajti problem potrebno obravnavati skupno za vse območje in ne nazadnje tudi v okviru republike, če je ta pojav značilen za vso Sloveni- jo. Vprašanje — ali je ukrep po- štenih podjetij upravičen in ko- risten in zakaj je do tega prišlo — je vsekakor toliko pomembno, da ga bo potrebno obravnavati enotno in ne zgolj s stališča tr- govskih podjetij iz Celja. Pogled na Dolgo polje z višine (s terase novega hotela) je lep. Kar bahato izgledajo nove naselbine proti severu. Toda spodaj, tam pri teh je vse polno problemov, od kanalizacije do cest, pločnikov, preskrbe itd. O teh rečeh je tekla beseda na zboru občanov tega terena... NA DOLGEM POUU PROBLEMI IZGRADNJE Tako živahnega zbora občanov, kakor je bil v ponedeljek na Dolgem polju, že dolgo ni bilo. Morda tudi zato, ker je ta teren pred tednom doživel poplavo, ki se za določene predele stano- vanjske skupnosti ni dosti razli- kovala od one iz leta 1954. Po poročilu odbornika Ložarja in predsednika stanovanjske skup- nosti Pirša, se je razvila razpra- va, ki je postavila т ospredje naslednje probleme tega terena: Med težnje starejšega datuma spada ureditev varnega prehoda vzdolž Dečkove ceste od trgovine do nove šole, kamor bo v jeseni začelo hoditi več sto otrok. Pred- logi so nihali med pločnikom ob Dečkovi cesti ter posebno peš- potjo. Kaj bo od tega nastalo, zaenkrat ni jasno. Ce bo Dečko- va z novo magistralo in tranzitno cesto razbremenjena, potem je iloonik odveč, če ne, je potre- зеп. Toda eno je jasno: Do je- seni mora biti nekaj urejeno, da bodo otroci varni, dandanes pa tudi odrasli niso. Zahteva po ureditvi kanaliza- cije s Tkalske ulice je prerasla v siplošen problem Dolgega polja. Kanalizacija ne odgovarja več obsežni izgradnji. Zlasti pa tu kanalizacija ni kos izjemnim îrilikam večjih nalivov. Posebna comisija bo raziskala, zakaj je ob zadnji poplavi bila kanaliza- cija ponekod zaraašena, zakaj je Koprivnica poplavljala itd. Toda tu so očitki leteli precej navz- križ. Kriva je situacija, da ni do- volj denarja za enkratno kom- pleksno ureditev problema. Krivi so organi, ki bi morali skrbeti, da je vsaj to kar je — v redu, krivi pa so tudi prebivavci ob potoku, ki ne čistijo struge od vejevja, grmovja in druge na- vlake. Prestavitev Koprivnice, Sušnice in Ložnice je seveda spet z vso ostrino postavljeno ▼ ospredje. Dolgo polje je res dolgo. Raz- tegnjeno področje zazidanih po- vršin je ponekod že urejeno, po- nekod polovično, delno pa sploh še ne. V kvadratu med savinjsko železnico in Dečkovo cesto, ter med Kersnikovo in Vrunčevo ulico je letos na vrsti. Vendar so občani bili soglasni, da se od 20 milijonov, predvidenih za ta pre- del, izloči milijon za izdelavo ureditvenega načrta za naselje severno od Dečkove ceste. To na- selje je v blatu, mlakužah, med žabjimi tropi in komarji, v suši pa v oblaku prahu. Vprašanje je, če mora »Ingrad« prevažati ves tovor skozi naselje? Občani so se strinjali z pripo- ročilom, da tudi sami prispevajo svoj delež za ureditev naselij. Toda imeli so popolnoma prav, ko so zahtevali najprej strokovne načrte. Le-ti bi bili do zbora go- tovi, pa se je vrinila nepredvi- dena težava. Tako bo ureditveni načrt za naselje južno od Dečko- ve ceste javno razgrnjen čea teden dni. Potem pa se bo mo- rala na zboru izkazana priprav- ljenost občanov uresničiti. Na zboru so razipravljali še o drugih rečeh, kot je pomanjkanj« trgovskih lokalov, vprašanj« prepovedi vzreje malih živali v zazidanih območjih. Nekateri lastniki individualnih hiš z vr- tovi so vztrajali pri svojem, toda večji del Dolgega polja spada т ožji mestni center in je zato Tzreja kuncev, kokoši in podob- nega nemogoča. Res pa je tudi, da se odlok tepe z dejanskim stanjem, če je v istem področju toliko žabjih mlak. Ker pa ni prišlo do ponovnega glasovanja o tem, je bržčas odlok ostal na svoji moči. Dolgo polje ni izvzeto za noben problem, ki so značilni za celo Celje. Ze paradoks, da ima Celje premalo vode (pitne) in spet preveč vode (meteorske in talne), bo terjal, da se enkrat le odločimo za najugodnejšo in do- segljivo rešitev. Vsega pa ne bo mogoče storiti naenkrat, v to je bila večina na zboru na Dolgem polju tudi prepričana. Kaj je prioritetno med mno- štvom prepotrebnega, to je zdaj vprašainje. C. k. Italijanska socialistična delegacija v Celju Ta teden se je v Celju mudila delegacija vodstva Socialistične partije Italije za pokrajino Tori- no. Goste je sprejel predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Celje Franc Lube j, spreje- ma pa se je udeležil tudi sekre- tar za informacije Izvršnega sve- ta Ljudske republike Slovenije, Bogo Gorjan. Italijanski gostje so si med bivanjem v Celjskem okra- ju ogledali tovarno »Konus« v Slov. Konjicah, se tam sezna- nili s predstavniki organov de- lavskega samoupravljanja in vod- stva tovarne, v torek pa so obi- skali tudi kolektiv Steklarne »Bo- ris Kidrič« v Rogaški Slatini. e CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 6. julija 1962 Pogled po svetu Za demokratično miselnega človeka je bilo v preteklem ted- nu najbolj presenetljivo dejstvo, da zapadno skupno tržišče računa s Francovo Španijo, oziroma s Francom. Pri tem se je posebno izkazal zahodnonemški minister Merkatz, o katerega nacistični preteklosti in revizionistični se- danjosti se je že mnogo pisalo. Na videz neodvisni ^^Die Weit« je skušal dokazati, da je Merkat- zova izjava o pridružitvi Španije k skupnemu tržišču izraz sploš- ne zahodne antikomunistične po- litike. Demokratizacija Španije da sicer ni možna, da pa je obstoj Franca in falangizma nujen zato, ker je španske demokratične opo- zicije v primeri s špansko komu- nistično partijo premalo, da bi ji Zapad prepustil Španijo. Neod- visni »-demokratični« »Die Weií<< je s tem potrdil Dimìtrovljevo označbo fašizma, ki ga buržoaz- na demokracija uvaja povsod, kjer z demokratičnim režimom ne more več krotiti ljudskih mno- žic. Španski štrajki naj bi svetu pokazala, da je Francova Španija de facto pravico do štrajka, toda Francova reakcija na štrajke je pokazala, d je Francova Španija odprla okno v Evropo samo zara- di koristi pri skupnem tržišču, Za- pad pa jo podpira iz strateških ozirov kakor vse od 1. 1936 na- prej. Če je Nemčija pri tem vo- dilna, nas nič ne preseneča. Mer- katz je samo ponovil, kar je tro- bil Hitler. — Sosedna Francija čaka na alžirski refendum, OAS je zares klonila, končno tudi v Oranu. Popustil pa ni Bidault, falirani krščanski demokrat, ki bi rad s pomočjo OAS doživel svoj politični »come back<\ FLN poziva Alžirce na refendum z geslom: »Za neodvisnost v sode- lovanju!« Kljub temu pa francos- ki kolonisti iz Alžira v masah še vedno beže. Že vedo zakaj. — 2 neodvisnostjo Alžira se je v os-¡ predje pomaknilo spet vprašanje enotnosti arabskih držav. Vse ka- le, da je te enotrwsti vedno manj, o kaki uniji pa ni govora niti tam, kjer je že eksistirala, med ' ZAR in Sirijo. Kolonialna politi- ka z neokolonialističnimi sredstvi ' je dosegla na tem terenu vidne uspehe. Prav tako niže doli v Afriki, kjer te dni čakata na neodvisnost belgijski koloniji Ruanda in U- rundi. Izrabljajoč plemenska na- sprotja skušajo kolonialni gospo- darji doseči pri OZN sklep, da bi belgijska vojska tu ostala in tudi iz teh oporišč še nadalje me- šala štrene v Kongu in mu zavi- rala pot k enotnosti in svobodi. Za nekaj podobnega gre tvdi pri zdaj že starem sporu med LR Kitajsko in ZDA. Spet je začelo vreti, pripravlja se Tajvan, pri- pravlja se Kitajska! Ni sicer ver- jetno, da bi prišlo do invazije, saj bi to lahko povzročilo plane- tarrw vojno. Nevarno pa je zato, ker Cangkajšek sodi, da je Ki- tajska zdaj zrela zaradi gospo- darskih težav, v katere je zašla. LR Kitajska Cangkajšeka ne jem- lje resno, pač pa očita ZDA, da bi se ta brez njihove pomoči ne upal niti groziti, kaj šele rogo- viliti z invazijskimi pripravami. — ZDA so pokazale svojo azijsko politiko tudi v Indiji. Nehruju zamerijo, ker ni sprejel sporazu- ma o Kašmiru, nabavo sovjetskih letal in celo akcijo v Goi. Indija ima svojo politiko, ZDA pa to imenujejo »dvojno merilo«, ki da ga Nehru zavzema. Samostojno odločanje pa terja tudi stari »perfidni« Albion. Voj- ni minister Watkonson terja za Anglijo nesporno pravico, da sa- mostojno uporabi svoje atomske sile. To je toliko bolj važno, ker na Anglijo evropski partnerji predvsem Nemčija in Francija, vedno huje pritiskajo naj se jas- no izrazi, kakšno vlogo hoče igra- ti v integrirani Evropi, češ da je doslej samo »deklamirala« o so- delovanju z Evropo. T. O. Telefonski kabli in paikimi prostor Te dni so v Slov. Konjicah kon- čali s polaganjem telefonskih kablov, ki so položeni od glavne pošte v vse glavne smeri promet- nih zvez. Stanovanjska skupnost pa je pri kulturnem domu uredila parkirni prostor Preveč nerešenih zadev Komaj je stekla akcija »držav- Ijan-uprava« že se kažejo na ne- katerih področjih, zlasti pa še pri ljudskih oborih, izredna prizade- vanja, da bi dosegli njene cilje, da bi približali delo državne u- prave in javoih služb državlja- nom, poenostavili in pospešili re- ševanje zadev, postavili na tista delovna mesta, ki imajo po na- vadi največ opravka s stranka- mi, primerno razgledane usluž- bence itd. Na široki fronti akcije, ki pa ni trenutnega značaja, niti kampanjska, so dobile posebno mesto ugotovitve administrativne inšpekcije pri OLO Celje, ki je preg'ledala poslovanje vseh ob- činskih ljudskih odborov v zvezi z reševanjem imenskih zadev. Naj že takoj na začetku povemo, da so njene ugotovitve porazne, da je število nerešenih imenskih za- dev pri občinskih ljudskih odbo- rih odkriva številne slabosti in pomanjkljivosti državne uprave. Mnoge od teh so objektivnega značaja, še več pa takšnega, ki bi jih z večjo prizadevnostjo, da ne govorimo celo o odgovornosti, z večjo sistematičnostjo zmanjšali ali odpravili ter končno dosegli tisto povprečje, v katerem bi mo- rale biti vse zadeve rešene v treh tednih. Preveliki zaostanki v re- ševanju imenskih zadev pa govo- rijo tudi o tem, da bodo morali inšpekcijski organi postaviti na ustrezno mesto odgovornost še- fov posameznih služb in referen- tov pri ljudskih odborih ter po potrebi izvajati sankcijska dolo- čila. Značilno je namreč to, da takšni zaostanki niso bili značilni za delo občinskih odborov v ob- dobju dveh in več let nazaj, ko je okrajni inšpekcijski organ stal- no bdel nad tem delom. Zdaj pa, ko se je celotna odgovornost pre- nesla na občinske ljudske odbore, je popustila prizadevnost. Temu primerno je tudi stanje nerešenih imenskih zadev. V primerjavi s številom viseh prispelih zadev v letošnjem letu ter številom nere- šenih po stanju prvega junija le- tošnjega leta, ima samo občir^ki ljudski odbor Celje kar 51.9 °/o ali 7.798 (!) nerešenih zadev, Šoštanj 2.263 ali 30.1 "/o. Laško 1047 ali 24,9%, Mozirje 1655 ali 23.6 "/o, Slovenske Konjice 842 ali 17.7 "/o, Žalec 1184 aH 16.9 »/o, Šmarje 1084 ali 16.6 % ter Šentjur 513 ali 14.7 °/o. Skratka, zaostankov več kot preveč! Zdaj pa še na kratko, zakaj so nastali takšni zaostanki. Inšpek- cijiski organi v večini primerov navajajo nezadosten nadzor vo- dilnih uslužbencev nad delom po- sameznih referentov, nadalje iz- redne vmesne akcije, ki povzroča- jo zastoj pri rednem delu, po- manjkljivo poznavanje upravno pravnih predpisov ter predpisov o pisarniškem poslovanju, neza- dostno zasedanost sisterhiziranih delovnih mest, slabe delovne po- goje, pomanjkljivo delo službe pravne pomoči, kompliciran po- stopek v nekaterih upravnih pos- lih itd. Precejšen del zaostankov v celjski občin pa gre med dru- gim na račun nesorazmerja med obsežnim upravnim območjem ter številom zasedenih delovnih mest, nadalje na račun prezaposlenosti predstojnikov posameznih orga- nizacijskih enot itd. Kot odgovor na te vzroke pre- velikih zaostankov v reševanju imenskih zadev, so inšpekcijski organi predvsem priporočili po- ostren nadzor vodilnih uslužben- cev nad ekspeditivnostjo referen- tov in ostalih uslužbencev, razen tega pa poročanje glavne pisarne o stanju zadev pri posameznih or- ganih. Seveda, je naštetih še ne- kaj drugih priporočil, toda v glavnem tiči vzrok za tako veliko število nerešenih zadev pri ob- činskih ljudskih odborih prav v teh okolnostih. Med ponesrečenci največ mladih delavcev Na nedavni skupščini zavoda za socialno zavarovanje v Sloven- skih Konjicah so med drugim razpravljali tudi o delu in poslo- vanju zavoda v lanskem letu. Iz zbranih podatkov je bilo očitno, da je število nesreč pri delu sicer padlo, da pa se je povečalo šte- vilo izgubljenih delovnih dni. To je bilo za več kot 2 odstotka višje od povečanja števila zaposlenih delavcev, kar kaže, da na tem področju ni bil dosežen noben napredek. Analize so nadalje pokazale, da je med ponesrečenimi največ mladih delavcev, to je takih, ki so se prvič zaposlili v industriji ali drugih podjetjih. Vzrok za to tiči v premajhni poučenosti no- vih delavcev o delovanju strojev in drugih naprav. To pa je nalo- ga, ki bi jo lahko izvajali, zlasti še, če upoštevmo, da je delovna varnost prav tako pomembna, oziroma še bolj, kot pa nemoten potek proizvodnega procesa. Slednja je v vsakem primeru po- goj za reševanje zelo pomembnih proizvodnih vprašanj. Nekateri člana skupščine so opozorili na dejstvo, da morajo zavarovanci hoditi na nekatere specialistične preglede v Maribor ali Celje, kar se velikokrat ne da urediti v enem dnevu. Na ta na- čin izostajajo od dela po več dni; stroški pa naraščajo. Ti primeri so problematični tudi zavoljo te- ga, ker nekateri skušajo take preglede v drugih krajih izkori- stiti za dosego čim večjih dnev- nic in podobno. Pa tudi večdnev- ni izostanek ni opravičljiv, saj so avtobusne zveze v oba kraja, to je v Celje in Maribor, zelo ugod- ne. Ko pa so govorili o ostalih pro- blemih zdravstvene službe, so opozorili na pomanjkanje zdrav- stvenega kadra v občini, pa tudi na ne preveč zadovoljive prosto- re, ki so na razpolago za zdrav- stveno službo v Konjicah. Med- tem ko kaže, da bodo letos do- bili najmanj dva nova zdravni- ka, pa še ni znano, če bodo lahko začeli z razširitvijo zdravstvene- ga doma. V. L. Če dvigalo ne dela Na cesti sta se srečala znanca. — Kako se imaš, je vpra- šal prvi drugega. — Alpinistično, je odgo- voril drugi. — Pa menda nisi zašel med alpiniste, in v teh letih? — Kje neki? — Zakaj praviš, da se po- čutiš kot alpinist? — V nebotičniku nam dvi- galo sipet ne dela pa moram vsak dan tudi po štirikrat premagati višino najvišje celjske hiše. Zbori volivcev V šoštanjski občini Družbene naložbe in obîinski proračun v teh dneh so uspešno potekli zJbori volivcev v skorajda vseh krajih šoštanjske občine. Poleg pregleda gospodarskega stanja in pojasnitev, ki jih je ob- činski ljudski odbor podal v zve- zi s slabostmi in napakami, so zbori volivcev predvsem razprav- ljali o spremembah v programu gospodarskega razvoja občine Šoštanj za leto 1962 ter o krajev- nih problemih. Občani so se izredno zanimali za vprašanje investicij — in to v glavnem negospodarskih — ter za občinski proračun, ki bo imel do- kaj manjši dotok sredstev, kot je bilo predvideno. Na vseh zborih so občani naj- izraziteje postavljali zahtevo po skrajni štednji, kazali pa na manjše slabosti, katere bo treba čim prej odstraniti. Tako so na primer v Šoštanju izrekli neza- dovoljstvo zaradi preslabih ob- jasni tev glede eksploatacijske meje rudnika lignita Velenje, kajti niti občani niti občinski ljudski odbor še vedno ne razpo- laga s končno razmejitvijo na področju samega mesta Šoštanja. Jasnejše in dokončne j še stališče bo nedvomno pripomoglo k od- pravi neštetih negodovanj in bo obenem upravno središče Šaleške doline stavilo v enakovrednejši položaj z Velenjem glede gradenj stanovanj. Občani so z razume- vanjem odobrili spremembe pri negospodarskih investicijah, ki gredo v glavnem v dobro bolje rešenega vprašanja šolstva, kjer se bodo sredstva povečala kar za 150 milijonov dinarjev. V letoš- njem letu namreč odpadejo pred- videne gradnje otroškega vrtca v Velenju, kino dvorane v Velenju, kopališča v Šoštanju, ceste proti Topolšici in centralnega pokopa- lišča za vso Šaleško dolino. Hvale vredna pa je iniciativa volivcev v Šoštanju, kd so spre- jeli sklep, da že letos začno s pro- stovoljnim delom na izgradnji nujno potrebnega pokopališča. Volivci vaških področij pa so sprejeli sklep o obveznem prosto- voljnem delu pri popravilu kra- jevnih cest, ki so največji pro- blem Šoštanj skega področja. Prav tako bodo tudi Vel en j cani nada- ljevali svojo desetletno tradicijo, saj že dan za dnem pridno do- grajujejo stadion in so priprav- ljeni žrtvovati lepo število ur za začetna dela otroškega parka. Naš Aero Bilten, ki je nekaj let izhajal več ali manj priložnostno, je te dni zajemal nov list — »Naš Aero«. Tako se je tudi delovni ko- lektiv celjskega Aera pridružil vsem tistim kolektivom, ki so spo- znali potrebo po izdajanju lastne- ga glasila. Že prva številka »Naš Aero« kaže pot, ki si ga je začrtal ured- niški odbor pod vodstvom prof. Zlate Zupančič. V njej ne najde- mo samo prispevkov iz dela in življenja tega kolektiva, ampak tudi sestavke iz dela sindikalne organizacije, iz torbe njihovih čla- nov in podobno. Osrednja članka pa govorita o prvih korakih no- vih organov samoupravljanja ter o nastanku podjetja. Trije posnetki slavnostne otvoritve petnajstih letnih športnih iger grafičarjev Slovenije. Na levi: tajnik republiškega odbora sindi- kata tiska in papirja Franjo Rejc, na desni predsednik prireditve- nega odbora Ignac Karničnik. Spodaj: pogled na tekmovavce. Srečanje Kočevju XV. letne športne igre grafičarjev Slovenije Zadnja dva dni preteklega tedna je prijazno in lepo urejeno Kočevje sprejelo nekaj sto grafičnih delavcev-športnikov iz vseh kolektivov grafične industrije Slovenije. Na vrsti so bile petnajste letne športne igre grafičarjev Slovenije. Organizatorji tekmovanja — sindikalna podružnica Kočev- skega tiska — so vložili v to prireditev izredno veliko truda, in ne zaman. Športna manifestacija članov grafičnih kolektivov je uspela ne samo kot športna prireditev, temveč tudi kot tradi- cionanlno srečanje dobrih in starih znancev, kot srečanje gra- fičnih delavcev, ki svoj prosti čas radi izkoristijo za najrazlič- nejše udejstvovanje na športnem polju. Pa ne samo to; z njimi vred je zaživelo tudi Kočevje, ki je dobilo tiste dni pravcato praznično zunanjo podobo. Domačini so postavili nekaj lepih transparentov s pozdravi dragim gostom, pa tudi sicer so po- skrbeli, da se je človek skoraj na vsakem koraku srečal z na- pisi in reklamami, ki so o^pozarjale na športna tekmovanja gra- fičnih delavcev Slovenije. K izredni organizaciji in izvedbi zelo zahtevnega tekmovanja so pripomogli ne samo prizadevni člani prireditvenega odbora in njihovi sodelavci, temveč tudi izredna razporeditev in ureditev vseh športnih naprav. Gaj, kakor imenujemo tisiti predel mesta ob Ptinži, se je razvil v takšen športni park, na katerega bi lahko bilo ponosno vsako, tudi dosti večje mesto. Tam imajo lepo no- gometno igrišče z atletskimi napravami, moderno štlristezno kegljišče, igrišča za odbojko in košarko, rokomet itd. Slavnostna otvoritev petnajstih letnih športnih iger grafi- čarjev Slovenije je bila v petek dopoldne. Tekmovavce in goste je najprej v imenu prireditvenega odbora ter občinskega odbora SZDL pozdravil direktor Kočevskega tiska tov. Karničnik, za njim pa je športna tekmovanja odprl tajnik republiškega odbora sindikata delavcev tiska in papirja Slovenije tov. Franc Rejc. Od tod je posebna delegacija grafičarjev odnesla vence k spo- meniku NOB v Kočevju ter tako počastila spomin vseh tistih, ki 90 padli v borbi za svobodo. NOV PROSPEKT Pred kratkim je Celjska turi- stična zveza izdelala nov pro- spekt — »Rimska nekropola Šem- peter pri Celju«. Čeprav je skro- men, pomeni važno pridobitev na področju turistične propagande, zlasti pa še propagande za rekon- struirano svetovno znano grob- nico rimskih dostojanstvenikov iz Celja, ki so imeli v Savinjski do- lini svoja posestva. Razen kratkega opisa kraja sa- mega, to je Šempetra v Savinjski dolini, najdemo v prospektu za- pis o najdbi, obnovi ter pomenu izkopanin. Tu je tudi šest foto- grafij najrazličnejših spomenikov. Besedilo je v dveh jezikih — slo- venskem in nemškem; prospekt pa je bil natisnjen v 20.000 izvo- dih. Stalna informiranost proizvaiavcev pogoj, za krepitev samoupravljanja Izkušnje in primeri potrjujejo, da v vseh delovnih kolektivih niso posvetili enake pozornosti stalnemu in pravilnemu obveš- čanju proizvajavcev o novem go- spodarskem sistemu, o njihovih nalogah pri izpolnjevanju proiz- vodnih in drugih nalog. Toda, bilo bi napak, če bi to ugotovitev posploševali, saj so znani prav tako mnogi kolektivi, kjer so se močno prizadevali, da bi o vseh problemih, na katere so naleteli in o vseh nalogah, ki so jih mo- rali izvršiti, govorili v kar se da najširšem krogu, ne samo na se- jah delavskega sveta, ampak tudi na sestankih političnih organiza- cij, na zborih kolektiva itd. Informiranost se lahko uvelja- vlja v več oblikah in načinih. Najvažnejša pa je razprava pred sprejemom določenega sklepa. Značilno in posnemanja vredno je, da so v nekaterih kolektivih organizirali posebno službo za informiranje proizvajavcev, ki nenehno proučuje najbolj uspeš- ne oblike svojega dela. V prene- katerih kolektivih so ustanovili tudi posebne klube, jih opremili z radijskimi in televizijskimi sprejemniki, knjižnicami in po- dobno in tako omogočili ne samo sestajanje svojih članov, marveč tudi menjavo mnenj in izkušenj. V teh klubih pa so uveljavljali še druge oblike informiranja pro- izvajavcev, in kar je najvažnej- še, na silno neposreden ter pri- vlačen način. Ce bi hoteli odgovoriti na vpra- šanje, kaj so pokazali napori za najboljšo ter stalno informiranost proizvajavcev, bi lahko ugotovili naslednje: tam, kjer so se te na- loge lotili zavestru) ter z veliko odgovornostjo,, torej ne formalno, so dosegli tudi izredno lepe us- pehe pri sodelovanju kolektiva v reševanju in obravnavanju ce- lotnega poslovanja in gospodar- jenja. V takih kolektivih niso po- znali ekscesov v višini osebnih dohodkov; na račun boljše infor- miranosti so zagotovili večjo pro- izvodnjo, hitrejšo realizacijo ... skratka kolektiv kot celota se je uveljavil kot dober in umen go- spodar. In obratno, kjer so izosta- le stalne informacije, kjer so se zapirali v ozek krog, je stal ko- lektiv ob strani vseh dogajanj, na drugi strani pa so se nizale sla- bosti in pomanjkljivosti pri na- grajevanju, pri delovnih odno- sih itd. Zaključek vseh teh ugotovitev, ki bi jih lahko utemeljili s kon- kretnimi primeri, je zelo enosta- ven. Konsultiranje kolektva o vseh važnejših vprašanjih ni in ne more biti samo formalno de- janje, ampak nujna metoda dela za vključevanje celotnega kolek- tiva v sistem samoupravljanja, v sistem odločevanja o vseh pro- blemih. Da bi takšen sistem lah- ko deloval v vsem svojem obse- gu, je treba v kolektivih zagoto- viti pravočasno in natančno in- formiranje proizvajavcev. Zlasti bi morali gledati na to, da bi bile oblike informiranja različne, a hkrati dostopne prav vsem. Kajti, kot so pokazale nekatere ankete, se je tu in tam informiranost in s tem hkrati aktivno sodelovanje proizvajavcev pri upravljanju o- mejevalo samo ali predvsem na strokovne kadre ter na tiste, ki so bili v kolektivu že dolgo vrsto let. To pa je seveda napak. Zato ni pretiran zaključek, če rečemo, da od pravilne in siste- matične informiranosti ne zavisi samo nadalnja afirmacija sa- moupravljanja, ampak tudi uspeh in napredek vsakega kolektive posebej. CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 6. julija 1962 e S seje zbora proizvajalcev Okrafnega ljudskega odbora Celje Gospodarstvo - zdravstvo - komisije Ugodnejši pokazatelji, vendar Dinamika gospodarjenja na ob- inočju našega okraja kaže v zadnjih mesecih — zlasti pa v zadnjem — izrazitejšo težnjo za ureditev nekaterih neugodnih рк)- Icazateljev, ki so v začetku leta opozarjali na zaostajanje proiz- vodnosti in proizvodnje nasploh. Kljuib temu, da je proizvodnja v maju bistveno poskočila, pa pov- prečje petih mesecev (za to ob- dobje je izdelana tudi analiza) pokaže, da je še vedno delna ne- gativna razlika v primerjavi s predvidevanji. Medtem, ko se ]e zaposlenost ujela s postavkami gosipodarskega načrta, pa je pro- izvodnost še razmeroma pod za- stavljenim povečanjem. Tudi tu sicer v maju —, po novejših po- datkih v juniju še bolj — zaz- namo izboljšanje, in sicer pred- vsem v nekaterih gospodarskih panogah. Medtem pa zlasti v ne- kovinski industriji, v industriji gradbenega materiala in v kovin- ski industriji zaznamuje tudi huda negativna odstopanja od za- stavljeni/h nalog. Ta notranja raznolikost med p>o- sameznimi panogami v gosipodar- stvu je posledica dejanskih težav, v katerih so se nekatere panoge in podjetja znašla, istočasno pa mnogokje tudi posledica nezadost- nega angažiranja kolektivov za uresničenje te trenutno za naše gospodarstvo najaktualnejše na- loge. Tako je na primer dejansko res, da je tržišče jxcstalo spričo ix>- sebnih pogojev zahtevnejše, vpra- šanje blaga (brez ozira ali je v trgovskih skladiščih ali industrij- skih), ki bi znalo postati nekurat- no spričo tega še bolj pereče; hkrati so tudi razumljive težave industrije gradbenega materiala, ki pa ise bodo z novimi ukrepi zveznega izvršnega sveta uredile. Hkrati pa je pojav konkurence na trgu sicer lahko pojasnilo za za- stoj plasmana, nikakor pa ne mo- re biti to opravičilo; kajti prila- goditev trgu je pač ena prvih nalog vsake proizvodne organiza- cije. Saj ne gre za količino brez zaledja, temveč za proizvodnjo za potrošnjo — torej za proizvode ustrezne kvalitete, z upošteva- njem trenutnih, povprečnih cen. To pa pomeni osvajanje tržišča (domačega in tujega), kar pa ob hudih konkurenčnih pogojih tudi pomeni, da je bistveno, povečevati proizvodnost in ne narobe. Ko je o teh problemih govoril, je podpredsednik okrajnega ljud- skega odbora Celje Peter Šprajc opozoril, da se 'ti problemi zrca- lijo tudi v težnji za povečevanjem izvoza in vključevanjem novih podjetij v mednarodno menjavo. Problemi cen na zunanjih trgih v odnosu na lastne cene morajo postati eno od osnovnih gibal za zmanjšanje slednje. Ta razlika pa se zrcali v kompleksu problemov podjetja — v dobrem gospodar- jenju. Kajti razlika bo tem večja, čim kvalitetnejše bo blago, čim večja bo proizvodnost in čim več- ja ekonomičnost. Okrajni zbor proizvajavcev je ob tem poročilu pripravil tudi ne- katere zaključke in priporočila občinskim zborom proizvajavcev. Opozoril jih je, da bodo morali intenzivno in podrobno proučiti vzroke večjega zaostajanja za planskimi nalogami v nekaterih gospodarskih organizacijah, enako pozornost pa bodo morali posve- titi možnosti za vključitev še dru- gih p>odjetij v mednarodno izme- njavo ter pri investicijah še po- sebej paziti na smotrnost in de- jansko gospodarsko potrebo — rentabilnost in podobno. Z 150 MILIJONOV GRE v razpravi o problemih finan- ciranja zdravstva se je oglasil tudi direktor zavoda za socialno zavarovanje tov. MILAN LOSTRK Dejal je, da so v primerjavi z lanskim letom močno narasli iz- datki za ambulatno zdravljenje za (107 milijonov dinarjev), za zdravljenje v bolnišnicah (za okrog 131 milijonov), zdravila in sanitetni material (za 58 milijo- nov dinarjev) in denarna nado- mestila za čas bolezni, ki so se povečala za 121 milijoTiov dinar- jev. Skupno je v tem času zdrav-' stvena služba porabila za 177 mi- lijonov dinarjev več, kot so bili dohodki v tem obdobju. Pri tem je tov. Loštrk opozoril, da bi se ta primanjkljaj ob spremenjeni stopnji prispevka povečal do konca leta ob isti tendenci pora- sta porabe sredstev na okoli 450 milijonov dirmrjev. Jasno je, da tega primanjkljaja ne bi bilo lah- ko pokriti in bi nastale resne te- žave v zdravstvu. Ce k temu dodamo še 37 mi- lijonov dinarjev primanjkuje, ki izvira iz kmečkega zavarova- nja, se namreč že dosedanji pri- manjkljaj povzpne na preko 200 milijonov dinarjev. Res je sicer, da je ta problem pereč domala v vsej Sloveniji, vendar pa je daleč najbolj pereč prav v celjskem okraju. Zdi se, kot da so prebivalci v celjskem okraju zdravstveno najbolj ogro- ženi. Direktor zavoda za socialno za- varovanje je hkrati povedal, da bodo nekateri ukrepi (zmanjša- nje marže v lekarnah, ureditev rešilne službe, pravilnejša raz- delitev in notranja delitev sred- stev, pocenitev zdravstvenih u- slug. in podobno) vplivali na zma- njšanje izdatkov za okoli 100 mi- lijonov dinarjev, vendar samo s tem problemom ni možno rešiti. Najbolj učinkovito bi lahko re- šili vprašanje finunciranja zdrav- stva, če bi uravnovesili izostanke z dela zaradi bolezni na norma- Io. V zadnjem času se je povzpel odstotek izostankov z dela zaradi bolnin na 8,38 odstotkov, kar je daleč preko normale. V naših po- gojih po ocenitvah zdravstvenih delavcev lahko smatramo za nor- malno stanje izpade do okoli 5,2 odstotke zaposlenih — upošteva- joč tudi porodnice, na katere od- pade največ do enega odstotka zaposlenih. V sedanjih odstotkih bolnin pa se skrivajo velike re- zerve. Kajti jasno je, da vsi sta- leži niso opravičljivi in da so mnogokrat rezultat zavestnega hotenja zavarovanca. Tako se staleži ob košnji bistveno pove- čajo, tudi ob drugih kmečkih delih. Zaradi tega je upravičeno mne- nje, da le težko pričakujemo, da bi zdravniki sami rešili ta prob- lem. Marsikatero stvar bi laže in uspešneje uredile kadrovsko soci- alne službe v podjetjih, ekonom- ske enote in drugi organi v pod- jetju. Verjetno pa so kadrovske službe temu problemu posvetile premalo pozornosti, deloma pa je tudi preveč tolerantnosti pri zdravstvenemu kadru. Kajti ne- mogoče je verjeti, da bi se v enem letu splošno zdravstveno stanje prebivalstva v celjskem okraju tako poslabšalo. Istočasno pa je tudi nerazumljivo, da ima- jo recimo v pečovniškem apneni- ku kar 18 odstotkov bolanih, v Zrečah 17,8 in podobno. Vsekakor je dokaj jasno, da bo ta problem potrebno reševati skupno — enotno se bodo zanj morali zavzeti zdravstveni delav- ci, kolektivi in zavod, in si- cer premišljeno in razsodno, kajti zdravstiK) je občutljiva panoga javnega življenja in bi bilo zelo napak, če bi na kraju krivili za sedanje stanje zgolj nekoga. Ra- zumljivo je, da morajo vsi pri- zadeti problem rešiti, kajti to bo koristilo zavarovancem in zdrav- stveni službi. Tovariš Loštrk je v svoji raz- pravi opozoril, da ne gre samo za informacijo, temveč za resno o- pozorilo. Kajti kaj hitro bi se znalo zgoditi, da bi za zdravstvo ne ostalo več sredstev. Zlasti še, ker nekateri bančni ukrepi stanje še poslabšujejo. V razpravi o tem problemu so sodelovali tudi drugi člani zbora proizvajavcev, ki so predvsem po- udarili, da je pri tem res nujno potrebna skupna akcija vseh pri- zadetih, da bo o teh problemih potrebno razpravljati na zborih proizvajavcev v kolektivih in da se ne kaže kar zanesti, da bo pač nekdo pokril pol milijarde prima- njkljaja. Prevaliti to na celjske kolektive in zaposlene bi bilo pa tudi nesmiselno in krivicrw, če hkrati ugotavljamo, da je možno z ustrezno notranjo organizacijo in sistematičnim delom pri zma- njševanju staleža rešiti problem brez primanjkljaja in bolečin. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so velenjski rudarji imeli v pre- teklih letih razmeroma največ iz- ostankov zaradi bolezni in nesreč. Sedaj pa so se znašli med naj- boljšimi. In sicer prav zaradi smotrne kadrovske politike in predvsem zaradi urejenih razmer v rudarskem naselju. Istočasno pa so tudi zanimivi podatki o de- lovanju obratnih ambulant. Med- tem, ko so se le-te večinoma pra- vilno vživele in z mnogimi pre- ventivnimi ukrepi dosegle znat- ne uspehe, se drugje niso otresli zgolj ambulantnega dela. Okrajni ljudski odbor je spre- jel priporočilo, da bodo o proble- mu izostankov z dela zaradi bo- lezni in nesreč morali podrobno za vsako podjetje posebej (ker je tu veliko raznolikosti — dob- rih in slabih primerov) še pose- bej razpravljati občinski zbori proizvajavcev. PRETEKLI TEDEN JE ZASEDAL OKRAJNI ZBOR PROIZ- VAJAVCEV. ODBORNIKI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBO- RA CELJE, KI SO JIH IZVOLILI PROIZVAJAVCI, SO NA TEM ZBORU RAZPRAVLJALI O ZELO PERECIH VPRAŠA- NJIH; NAJPREJ O GIBANJU GOSPODARSTVA, NATO PA SE O PROBLEMIH V ZDRAVSTVU GLEDE NA PREDVIDEN VISOK PRIMANJKLJAJ SREDSTEV ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, NADALJE O NEKATERIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH ŠOLSTVA TER O DELU OBČINSKIH KOMISIJ, KI ANALIZIRAJO LANSKOLETNO DELITEV DOHODKA, ČI- STEGA DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V GOSPO- DARSKIH ORGANIZACIJAH IN USTANOVAH. O delu občinskih l(oniislj Na seji okrajnega zbora proizva- javcev so člani zbora poslušali tudi informativno poročilo o do- sedanjem delu občinskih komisij za izvajanje predpisov o notranji delitvi v kolektivih. Na splošno velja, da so večje gospodarske organizacije in bolje organizirana podjetja izdelala boljšo in temeljitejšo analizo svo- jega poslovanja v preteklem letu. Vendar velja pripomniti, da so se tudi mnoge manjše gospodarske organizacije potrudile. Dokaj ne- razumljivi pa so poizkusi neka- terih vodilnih ljudi, ki so skušali prikriti dejansko stanje ali pa s pavšalnimi in nekoristnimi obraz- ložitvami skušali otežkočiti delo komisij. Spričo izredne zavzetosti doma- la vseh komisij v celjskem okra- ju, pa je taka orientacija ostala dokaj nesmiselna in prozorna. Komisije v tem času sicer niso zavrnile še nobeno predloženo dokumentacijo, vendar so v mno- gih primerih skupaj z delavskim svetom obravnavali posamezne neskladnosti. Do priprave poročila za sejo, je dejal načelnik oddelka za gospo- darstvo, so komisije obdelale oko- li 20 odstotkov predloženih do- kumentacij. Najtežje pogoje ima celjska komisija, ki bo morala obdelati največje število podje- tij. Vendar so si pomagali z usta- novitvijo ustreznih podkomisij. Zanimivo je tudi, da so se ko- misije odločile za različen sistem dela. Eni sproti obravnavajo vsa- ko podjetje posebej, drugi pa so odločili, da bodo gradivo obrav- navali celovito — pri tem pa so eni in drugi pravilno ocenili, da je treba z analizami dokumenta- cij pohiteti. Zaradi tega je le težko reči, kateri sistem je boljši. Zdi pa se, da je to odvisno od posebnih pogojev. Kajti, če v ko- muni ni sorodnih podjetij, potem je težko tudi kompleksno obrav- navati posamezne panoge. Dru- gače je seveda tam, kjer imajo več ipodjetij iste stroke. Iz poro- čila smo tudi na seji zbora lahko razbrali, da dotlej še noben ob- činski zbor proizvajavcev ni ob- ravnaval problemov, ki so se že pojavili v zvezi z analizami in razčiščevanjem dokumentacij in podatkov občinskih komisij. Komaj sklepčni!? Izredno pomembna proble- matika, ki jo je oibravnaval z^bor proizvajavcev okraj- nega ljudskega odbora Celje na zadnjem samostoj- nem zasedanju, pa žal ni pritegnila pozornosti vseh članov okrajnega zbora pro- izvajavcev. Tako je moral predsednik okrajnega zibora proizvajavcev inž. Djiinovski opozoriti, da je 25 odborni- kov odsotnih in da so komaj sklepčni. Zaradi tega je pred odmorom še posebej prosil odbornike, da se vsi vrnejo na sejo, sicer ne bodo moglii nadaljevati zasedanja (zaradi nesiklepčnosti). Na- vzoči odborniki so bili disciplinirani in so se vrnili. Vendar bi morda bilo prav, če bi tudi ostali člani okraj- nega zbora proizvajavcev pokazali vsaj malo te disci- pline in čuta odgovornosti — ali še ibolje, prav bi bilo, da bi nekdo tudi njih opo- zoril!? Zlasti še, ker so se od 25 manjkajočih, opravi- čili le trije. Zakaj 24? - Zakaj ne 151 Zbor proizvajavcev okrajnega ljudskega odbora Celje je po- drobno razpravljal tudi o rešil- nih postajah v celjskem okraju. Mreža posebnih rešilnih postaj za prevoz bolnikov v celjskem okra- ju je močno razdrobljena. Skoraj vsaka občina ima svojo rešilno postajo. Skupno pa je na vsem področju okraja 24 rešilnih avto- mobilov. Ce bi v okraju združili rešilne postaje in bi ustanovili enoten center v Celju, ki bi bil ali sa- mostojna ekonomska enote celj- ske bolnišnice ali pa samostojen zdravstveni zavod s posebno na- logo, bi v okraju potrebovali na- mesto 24 rešilnih vozov le 15. To pa pomeni, da bi se bistveno zmanjšali izdatki te dejavnosti, ki močno bremene fonde name- njene za zdravstvo. Razumljivo je, da bi s tem od- padli skupni stroški v absolutnih številih, upadli bi pa ustrezno tudi stroški prevoza za kilome- ter. Doslej računajo rešilne po- staje za prevožen kilometer 100 dinarjev. Ce bi pa v okraju ure- dili enotno službo, bi kilometrino lahko zmanjšali za četrtino (75 dinarjev), kar pomeni, da bi se najmanj za 25 odstotkov zmanj- šali tudi izdatki za to službo, in sicer kljub temu, da bi hkrati dosegli tudi učinkovitejše delo reševalne službe. Odborniki so bili mnenja, da ob teh številkah le težko izbere- mo v celjskem okraju drugo pot. Saj pomeni reorganizacija reše- valne službe bistven napredek v obeh smereh — pri naporih za zmanjšanje izdatkov in hkrati za boljšo organizacijo reševalne službe. Torej ob pravilni organi- zaciji z manj sredstvi večji uspeh. Resni problemi na področju zdravstva Podpredsednik okrajnega Ijuds kega odbora CVETO PELKO je govoril o nekaterih zelo perečih problemih v zdravstvu, ki jih bo potrebno urediti, ker bi sicer go tovo nastopile hude posledice. Poudaril pa je, da bodo pri tem morali sodelovati zdravstveni de- lavci, zavod za socialno zavarov *nje in podjetja oziroma proiz- vajava. Tovariš Pelko je dejal, da je jasno, da sredstva za zdravstvo (in sicer za vse dejavnosti) daje- jo neposredno in deloma posred- no proizvajavci. Zaradi tega je razumljivo, da morajo biti o pro- blemih, kii so ise na tem področju v zadnjem obdobju nabrali, po- drobno obveščeni. Kajti sedanje stanje nam kaže, da v celjskem okraju dohodki za potrebe zdrav- stva ne zadoščajo. Oziroma, da so J^datki že v prvih petih mesecih Kar za 177,5 milijonov višji kot Ustvarjeni dohodki za to panogo v istem času. ^ Zaradi tega se zastavlja vpra- l^nje, kdo bo pokril tako nara- ščajoče izdatke zdravstva v celj- skem okraju. Vedeti je namreč eba, da tega ni moč kriti iz Rezervnega sklada socialnega za- yarovanja, ker ga kratkomalo ni; istočasno pa tudi, da primanjklja- ja ne bo več možno kriti s sred- stvi republiških skladov. Odgo- je preprost — negativno raz- liko, se pravi primanjkljaj bodo morali pokriti proizvajavci in podjetja. Ce izhajamo iz tega stališča, se zastavlja zelo ostro drugo vpraša- nje. Ali so res zdravstvene usta- nove opravičile tako visoko po- rabo s)redstev, ali so ta sredstva vifno razdeljena in podobno. , Majhna primerjava nam poka- že, da so v tem času bistveno po- rasli osebni dohodki zdravstvenih delavcev, in sicer v povprečjih merjeno od 37 odstotkov pa do 56 odstotkov. Zanimiv je tudi po- datek, da so osebni dohodki upravnikov zdravstvenih domov znašali od 95 tisoč pa do 300 ti- soč dinarjev na mesec. Tu so všteti vsi prejemki, ki bremene osebne dohodke (tudi del kilo- metrine). Res je, da se s tem bi- stveno zmanjša vsota dejansko izplačanih osebnih dohodkov. Res pa je tudi, da so nmoga dela iz dodatne zaposlitve opravljene v rednem delovnem času in po- dobno. Povečevanje osebnih dohodkov je značilno tudi za lekarne, ki so z visokima maržami (Зб^/о) ustvar- jale kar za preko 30 odstotkov višje osebne dohodke. Poseben problem je tudi speci- alistična zdravstvena služba, ki ni naj smotrnejše urejena, kar seveda bistveno vpliva na podražitev in s tem na večje izdatke zavodov. Pri obravnavanju tega proble- ma je nujno potrebno postaviti v ; ospredje pravilno organizacijo dela v zdravstvenih domovih in zavodih. Od itega in od pravilne delitve sredstev bo odvisno v ko- liki meri bodo posamezni zavodi uspeli urediti sedanje razmere. Prvi so začeli v celjskem okra- ju urejati notranje odnose, cene in notranjo delitev v celjski bol- nišnici, kjer so ugotovili, da je to nujno potrebno in koristno. Po- dobno so odločno te probleme za- čeli urejati tudi v žalski občini, največ nereda na tem področju pa je v šoštanjski in laški občini. Vendar kaže, da bodo tudi tam začeli hitro odstranjevati notra- nje subjektivne slabosti in orga- nizacijske vrzeli, ki podražujejo zdravstvene storitve zavoda. Osebni dohodki in izkorišconje delovnego casa Oddelek za gospodarstvo okraj- nega ljudskega odbora je anali- ziral 17 značilnih podjetij glede na osebne dohodke in dinamiko le-teh v primerjavi z lanskim le- tom in stopnjo povečanja proiz- vodnosti. Ta analiza, čeravno nepopolna, a vendar uporabna, nam pokaže, da so se v gospodarstvu osebni dohodki v maju ustavili v pov- prečju pri 26.561 dinarjev na enega zaposlenega. V decembru lani so bui povprečni dohodki v teh 17 podjetjih 26.210 dinarjev na zaposlenega. To pomeni pove- čanje za okoli 1,3 odstotka. Cepa povprečje iz maja primerjamo z istim obdobjem lani, ugotovimo, da so se v teh podjetjih v celoti osebni dohodki povečali kar za okoli 20 odstotkov. Tendenca porasta osebnih do- hodkov, ki jih zaznamo ob pov- prečni oceni, je dejansko navi- dezna. V bistvu namreč ne gre za prebijanje in nesorazmerno poviševanje osebnih dohodkov. Ta odstotek s tremi desetinkami je namreč posledica urejenih osebnih odnosov in seveda pre- jemkov "v tekstilni industriji, ki so bili doslej pretežno zelo nizki. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so v maju le tri podjetja imela osebne dohodke nižje od lanskih decembrskih, in sicer v libo j ski tovarni, v LIN Nazarje in v ope- karni. To so seveda bili podatki v grobem in v povprečju. Zno- traj tega pa obstajajo velike raz- like in tudi bistveno preraščanje osebnih dohodkov v primerjavi z uspehom podjetja. Okrajni zbor proizvajavcev je zato menil, da bodo tudi to vprašanje občinski zbori proizvajavcev morali po- drobno proučiti. Poudarili so, da naj občinski zbori povabijo na svoja zasedanja predstavnike go- spodarskih organizacij in z njimi zelo stvarno govore o posameznih pozitivnih in negativnih pojavih. Enako prakso bi morali občinski zbori proizvajavcev vpeljati tudi pri obravnavanju vseh ostalih pe- rečih problemov. Istočasno je okrajni zbor pro- izvajavcev obravnaval tudi neka- tere probleme izkoriščanja fonda delovnega časa. Pri tem so upo- števali le delovne dni. Tako znaša v celjskem okraju povprečni iz- koristek delovnega časa skupaj za vse gospodarstvo 85,2 odstot- ka. To pomeni dokaj visok izpad — 14,8 odstotkov. Vzroke za tako stanje je potrebno poiskati v ze- lo visokem staležu, številu nezgod pni delu in nesreč nasploh. Tudi pri izkoriščanju fonda ča- sa obstajajo velike razlike in se gibljejo celo od 60 odstotkov pa do najboljših in najbolj notranje organiziranih podjetij, ki izko- ristijo tudi daleč preko 90 od- stotkov delovnega časa. Čeravno je v gradbenih pod- jetjih in v tej stroki nasploh naj- nižji izkoristek fonda časa (naj- nižji v prvem obdobju leta so imeli v velenjskem Vegradu s 60,7 odstotkov), pa je dokaj za- nimivo nihanje v tekstilni stroki. Spričo dejstva, da zaradi visoke- ga števila ženske delovne sile od- pade na porodniške dopuste v povprečju več odstotkov kot v I drugih podjetij, pa je hkrati nera- zumljivo, da ima preboldska to- varna izkoristek 88,7 odstotkov ^(kar je iznad okrajnega povpreč- ja) tekstilna tovarna v Laškem pa komaj 72,7 odstotke. To je ne- mogoče opravičiti z visokim od- stotkom staleža porodnic, kar je poizkusil odbornik iz laškega ob- močja. Vzroki. morajo obstajati drugje, zlasti če upoštevamo, da je tudi Metka v Celju iznad okrajnega povprečja in da je v teh treh podjetjih podobna struk- tura zaposlenih. Z ozirom na to, da izkoristek delovnega časa bistveno vpliva na vse elemente gospodarnosti, so člani zbora proizvajavcev menili, da bodo ustrezni administrativni organi občin morali pripraviti za zasedanje občinskih zborov pro- izvajavcev podrobno analizo vzrokov za nizek izkoristek fonda časa v nekaterih podjetjih. Gradivo uredil Mile Iršič o CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 6. jtdlja 1962 AKCIJA DRŽAVLJAN - UPRAVA V sedanjem obdobju našega družbeno političnega življenja do- bivajo odnosi med javno upravo in državljani vse večji pomen. Medtem ko je bila javna uprava doslej bolj ali manj instrument oblasti, postaja poslej strokovna družbena služba, katere osnovna naloga je, da varuje zakonitost in pomaga državljanom uveljavljati njihove pravice na vseh področ- jih njihovega delovanja. Takšen spremenjeni položaj pa mora biti v skladu s politiko, ki jo določajo državljani preko svojih predstav- nikov in predstavniških organov v komuni. Zato je razumljivo, da morejo biti pri tem prav odnosi med javno upravo in državljani tisti činitelj, ki lahko vpliva na razvoj socialističnih družbenih odnosov. Tako je akcija državljan upra- va tudi v žalski občini posvečena predvsem urejevanju teh odno- sov, pri čemer je v ospredju pri- zadevanje, da bi odpravili neka- tere pomanjkljivosti v delu jav- ne uprave, povečali učinkovitost in ekonomičnost njene dejavnosti in okrepili tudi druge elemente v njenih odnosih navzven — do dr- žavljanov. Dosedanja praksa je namreč očitno pokazala, da oblike in metode dela v organih državne uprave in javnih službah niso šle vštric s splošnim družbenim raz- vojem, zlasti kar zadeva odnos do državljanov. Njihovo delo je bilo pogosto preveč togo in formali- stično; postopki preveč počasni in komplicirani; državljani so bili premalo informirani o tem, kaj so njihove pravice, in kaj dolžnosti itd. Vse to je naposled ustvarja- lo anarhijo pri uveljavljanju po- sameznih zadev državljanov; ča- kanje pred pisarnami, hojo od enih do drugih vrat itd. Te zna- čilnosti si seveda ni omislila jav- na uprava, marveč so bile rezul- tat obdobja, v katerem so vladali takšni ali drugačni predpisi, ki so pač v današnjih pogojih bolj ali manj preživeli in jih bo zato spro- stiti. Sprostitev bo še toliko nuj- nejša spričo okoliščine, da bo na- ša nova ustava v še večji meri postavila v ospredje vlogo držav- ljana in proizvajavca kot nosivca družbenega razvoja. Ob teh ugotovitvah postane do- cela razumljivo, da je treba v na- porih za izboljšanje oblik in me- tod dela javne uprave posvetiti posebno pozornost njenim odno- som do državljanov. Akcija dr- žavljan-uprava ima zato velik po- men, toda vanjo bo treba vklju- čiti čim širši krog državnih or- ganov, ustanov in organizacij jav- nih služb, družbeno političnih or- ganizacij in drugih. Pa tudi čim širši krog državljanov, ki bodo lahko s svojimi kritičnimi pri- pombami in mnenji prispevali k izboljšanju dela organov uprave in javnih služb. Pri občinskem ljudskem odboru v Žalcu so formirali posebno ko- misijo, katere osnovna naloga je, da bo predvsem proučila službe, ki imajo največ opraviti s stran- kami, to je sprejemno in infor- macijsko pisarno, krajevne ura- de, službo za prošnje in pritožbe, službo pravne pomoči itd. Poleg tega -pa so v prizadevanjih, da bi izboljšali delo javne uprave, že 1960. leta organizirali vrsto služb, namenjenih državljanom, in hkra- ti prilagodili tudi delovni čas po- trebam državljanov. Program ak- cije državljan-uprava za to leto pa bo zajel zlasti analizo organi- zacije javne uprave v smislu iskanja tistih možnosti, ki bodo njeno delo naredile bolj racional- no, efektno in ekspeditivno. Znižati stroške ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Občinski ljudski odbor Mozirje je na svojem zadnjem zasedanju med drugim razpravljal tudi o stroških zdravstvenega zavarova- nja v občini. V razpravi je bilo poudarjeno, da je dinamika po- trošnje sredstev sklada za social- no zavarovanje hitrejša od rasti narodnega dohodka in da kaže še nadaljnjo tendenco naraščanja. To dokazuje itudi podatek, da je bilo v petih mesecih letošnjega leta iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje za okrog 10 milijonov dinarjev manj do- hodkov kot pa izdatkov v istem obdobju. Najbolj so narastli stro- ški za ambulantno zdravljenje in zdravljenje v bolnišnicah, zdravi- la, zobozdravstvo, denarne dajat- ve in drugo. Občinski odbor je na- menil v letošnjem letu v svojem proračunu za preventivno dejav- nost nad 9 milijonov dinarjev. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je v letošnjem letu za več kot en odstotek več bolezenskih ur kot v istem obdobju lani. K večjim iz- datkom zdravstvenega zavarova- nja so precej prispevale tudi višje cene zdravil. Pri določanju od- stotka marže je lekarna pretira- vala z navajanjem raznih poslov- nih stroškov in tako dosegla lani nenormalno visoko maržo, ki je znašala 36 odstotkov. S tako dose- ženim dohodkom so si v lekarni zvišali osebne dohodke. V letoš- njem, letu bo morala lekarna po- slovati z znatno manjšo maržo in to v višini 25 odstotkov. V razpravi so odborniki pouda- rili, da morajo sveti zdravstvenih zavodov poiskati vse notranje re- zerve, ki brez dvoma obstojajo in jih ni mogoče enostransko jema- ti. Potrebno je revidirati sistem delitve dohodkov in razdeljevanje osebnih dohodkov, pravilnike pa naj prilagodijo načelom in sploš- nim merilom za delitev v samo- stojnih zavodih. Prenehati je tre- ba s prakso večkratnega plačila osebnih dohodkov za delo, ki je opravljeno v rednem delovnem času. Vsi odborniki so bili enotnega mnenja, da je mogoče znižati stroške zdravstvenega zavarova- nja in jih vskladiti z dejanskimi možnostmi. Poudarili so tudi, da zdravstveni zavodi naj ne raču- najo na povečanje dotacije za preventivno dejavnost. -er Lapurskemu Pepiju v slovo fPEVCU PREBOLDSKEGA PEV KPEGA DRUSTVA) Spominjam se, kako me je na cesti ustavil visok mož, s koso na rami in cigareto v ustih. »Vi ste učitelj, kajne?« »Mhm, nekaj takega«, sem re- kel in se zazrl v možat obraz. Ze sem mislil,.kako mi bo nasul uše- sa, da otroci ne pozdravljajo, pa da so rabutali zeleno sadje. Toda ne. Za hip so se zasvetile oči, nekaj jasnega se je razpotegnilo raz čela. »Veste, tudi jaz sem hodil v šolo. Nisem bil slab učenec. Od- Učnjak tudi ne. Zmeraj sem jo mahal srednjo pot. Najljubše pa mi je bilo petje. Ej, spominjam se učitelja, ki ga je bilo samo petje. In tudi mi smo peli. Kakor škrjančki, kakor slavčki!« Utihnil je, dvakrat, trikrat glo- boko vdihnil cigaretni dim, me pogledal prav od blizu in potiho rekel. »Oprostite, zame je lepa pesem vse. Nisem imel lahkega življe- nja. Pa tudi danes ga nimam. Trdo sem delal in trdo bom de- lal do smrti. Kadar pa mi je tež- ko, ko me tarejo skrbi, stopim v krčmo k »Viliju«. In včasih se zgodi, da tam srečam prijatelje, moje pevce. In ko »zarežemo« dve, tri, mi je spet laže pri srcu.« Pogled mu plava prek polja, prek reke, tja v prostrane gozdo- ve. Rahlo pripre oči in mi reče. »Lepa je naša domovina. Lepa je naša slovenska zemlja. Lepa je naša slovenska pesem. Saj sem hodil po svetu, ali tako, kakor pri nas, slavčki nikjer ne pojo.« Zmračil je čelo, kakor da hoče nekaj posebno poudariti. »Veste, tudi v zaporu sem bil. Med vojno. Videl sem strašne stvari. Nemec je tudi po meni stegnil roko. A kako me je vsega prevzelo, ko so mi drugi pripo- vedovali, da naši fantje umirajo s pesmijo na ustih. Da, lepa je slovenska pesem ...« Že je hotel stopiti naprej, ko se je naglo okrenil in mi naročil: »Naročite učitelju, ki poučuje petje, naj otroke nauči dosti na- rodnih pesmi. Te so najlepše.« Tako je bilo moje prvo sreča- nje z Lapurskim Pepijem iz Do- lenje vasi pri Preboldu. Potem sem ga srečaval vsak dan in zme- raj sva se pozdravila z nasmehom na ustih. Bil sem vesel, kadar sem posedel kraj njega in poslu- šal njegov čisti, čisti bas. Zdaj Te ni več. Ležiš v grobu in počivaš. Slavčki pa se vsak dan dvigajo v višave in z opojnim žvrgolenjem nadaljujejo Tvojo neizpeto pesem. Pepi, naj Ti bo lahka rodna gruda! -dk- Kozje 2 novim zadružnim poslopjem obrata »Bohor«, ki je sredi- šče proizvodnje črnega ribeza, kjer bo tudi razstava. Prva razstava o ribezu Smarska kmetijska zadruga je zadnja leta veliko storila za uspešnejšo kmetijsko proizvod- njo. Čeprav sta živinoreja in sad- jarstvo poglavitni zvrsti kmetij- ske proizvodnje v šmarski občini, se poleg tega močno uveljavlja kultura črnega ribeza, ki si je šele zadnje čase pridobila domo- vinsko pravico na Šmarskem. Osrednje področje za proizvod- njo črnega ribeza je nedvomno ožje Kozjansko, kjer imajo naj- več površin pod tem jagodičev- jem. Smarska zadruga trenutno pro- izvaja črni ribez že na 108 ha, a še letos nameravajo okoli Kozje- ga povečati površine pod jago- dičevjem za 60 ha. Zato ni čudno, če se je kmetijska zadruga odlo- čila, da pripravi razstavo o pro- izvodnji črnega ribeza, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji, prav v Kozjem. 7. in 8. julija bo v Ko- zjem poleg razstave tudi proiz- vodno posvetovanje o črnem ri- bezu, ki ga bo vodila docent ing. Milica Oblak iz znanstvenega in- štituta za kmetijstvo LRS. Isto- časno bodo svoje izdelke razstav- ljala najbolj poznana slovenska podjetja za predelavo sadja: »Ta- liš« iz Maribora, »Slovenija-Sa- dje« in »Alko« iz Ljubljane ter »Fructal« iz Ajdovščine. Ob tej priložnosti nameravajo 3 najbolj- šim proizvajalcem podeliti po- sebne nagrade, a 20. diplome za uspešno proizvodnjo črnega ri- beza. Namen razstave in posvetova- nja je, da proučijo pogoje za na- daljnji razvoj proizvodnje črne- ga ribeza, kar je posebno po- membno za šmarsko zadrugo, ki se uvršča med najmočnejše pro- izvaja vce črnega ribeza v Slove- niji. Nedvomno pa je s tem tesno povezana tudi perspektiva novega sadnega predelovalnega obrata v Kostrivnici, ki bi stekel že v te- kočem mesecu. Obiščite jutri raz- stavo v Kozjem! s. USPEH ŠMARSKE MLEKARNE Mlekarna v Šmarju pri Jelšah ima za seboj še precejšnjo pot, katero so ji začrtali mlekarski strokovnjaki bratje Kovačič ? Primorskega. Veliko proizvodnjo pa je razvila šele sedaj, ko so se ob novem letu združile bistriška, kozjanska in smarska v enotno zadiiižno mlekarno. V novem poslopju, ki je ureje- no po sodobnih načelih, lahko predelajo dnevno do 50001 mle- ka. Po kakovosti so šmarski mlečni izdelki zasloveli po vseh tržiščih v Sloveniji, saj so si utrli pot v vse kraje, razen na Gorenj- sko Ln Prekmurje. Pred dnevi pa je s svojimi izdelki smarska mle- karna sodelovala tudi na vele- sejmu kmetijske proizvodnje v Novem Sadu, kjer je dosegla prodoren uspeh. Za kakovostno surovo maslo je dobila zlato me- daljo, za ostale izdelke pa sre- brno in tri bronaste. Nedvomno je to lep uspeh de- lovnega kolektiva, ki se trudi, da nenehno izpopolnjuje kakovost mlečnih izdelkov. Tone NARAT, upravnik mlekarne, je veselo de- jal: »Nedvomno smo veseli vsL saj je s tem delovni kolektiv do- bil priznanje za svoje delo. Topa ni vzpodbuda samo za nas, tem- več tudi za živinorejce, da bodo posvetili več skrbi še kravam — molznicam, ne pa predvsem mes- ni proizvodnji.« Kolektivu šmar- ske mlekarne čestitamo in želi- mo še nadaljnjih proizvodnih uspehov! Nuino sodelovanje Na seji sveta stanovanjske skupnosti v Slovenskih Konjicah so razpravljali o nalogah v letoš- njem letu. Pri tem so poudarili, da bodo morali največ pozornosti posvetiti smotrnemu razvoju me- sta in zato gradnji stanovanjskih hiš, kanalizacije in objektov druž- benega standarda. Pri uresniče- vanju tega programa pa bo mo- rala stanovanjska skupnost sode- lovati z gospodarskimi organiza- cijami, predvsem zaradi vsklaje- vanja vseli načrtov. V.L. kAM pO KONČANI ŠOLI? [z razgovora z referentom ia poklicno usmerjanje tí Žalcu Tonetom Brisnlikomï, Žalski zavod za zaposlo- vanje delavcev, kamor spada referat za poklicno usmer- janje mladine, zajema 21 osnovnih šol, od tega 8 po- polnih osemletk. V pretek- em šolskem letu je oemi razred osnovne šole zaklju- čilo 297 dijakov. Med njiimi se jih je za razne srednje šole odločilo 116, za obrt in nk 118, za kmetijsko, gostin- sko in druge šole 54, med- tem ko le trije za vključiteT v proizvodnjo in le 6 M prekinitev šolanja. Kakšna je bila pri tem vloga svetovalnice za po- klicno usmerjanje? Na vprašanje je Tone Brišniik odgovoril: — S po- močjo poklicnega STeto- vanja in usmerjanja so ei dijaki izbrali preko 50 strok. Priznati pa moramo, da smo imeli pri svetoranju in usmerjanju v poklice mnogo težav. Upoštevali smo morali želje in sposobnosti vsa:kega posameznika in ga vsestransiko preizkusiti т znanju, ki bi ga morali imeti dijaki po končanem osem- letnem šolanju. Hkrati ßmo morali upoštevati tudi gos- podarske potrebe in mož- nosti, ki jih v tem pogledu imamo т komuni. Kakor т vseh zavodih je tudi v Žalcu kritično stanje glede usmer- janja mladine v poklice, saj imamo le 56 prostih učnih mest in to samo za moške. Pri tem nismo računali na mesta priučevanja, kii pri- hajajo v poštev v nekaterih podjetjih. Tudi, kar zadeva učence do sedmega razreda, bodo imeli ti možnosti le priučevanja in vključevanja v proizvodnjo. Pri našem delu smo se srečavali tudi z materialno slabše situirani- mi učenci, ki so odvisni od materialne pomoči; torej se pojavlja najprej vprašanje kam v uk ali v šolo, nato pa še vprašanje, kdo bo kandi- data vzdrževal. Prar zaradi tega smo se morali povezati ' z vsemi šolami, organi so- cialno-varstvene službe ter z gospodarsikimi organizaci- jami, za katere je treba reči, da imajo razumevanje. Kakšnih obldik se je вте- tovalnica posluževala pri svojem delu? — V glavnem osebnih raz- govorov, anket, poleg tega pa so dijaki ob zaključku šolskega leta pisali šolske naloge na temo, kako si za-v misijam svoj poklic oziroma pred odločitvijo. Medtem ko nam je anketa pomagala, da smo pravočasno rešili neka- ' tere kritične primere, so učenci v šolskih nalogah pokazali, kako gledajo na življenje. Seveda pa so bili morda še koristnejši naši razgovori, saj so netposredni stiki vedno najbolj pristni. In reči je treba, da smo ei prav z njimi pridobili mno- go zaupanja pri mladini, starših kakor učiteljih. Da bi bilo naše delo v bodoče še iboljše, bi bilo službo poklic- nega usmerjanja še izpopol- niti, pri čemer bi nam mo- rale v večji meri pomagati družbeno politične organi- zacije, fKJsebno pa LMS. Gre namreč za zelo važna vpra- šanja, ki imajo svoj druž- beni pomen, dhr j Mazačka in posledice njenega mazaštva v STANETOVI ULICI V C ELJU JE MAZACKA P. A. NA- REDILA VRSTO SPLAVOV, MED KATERIMI JE PRIŠLO TUDI DO KATASTROFALNIH POSLEDIC. Dne 17. aprila 1962 je bila spre- jeta na ginekološko-porodniški oddelek bolnica N. N. z mrzlico in visoko temperaturo. Bila je zdravstveno v težkem stanju. Iz- vidi in preiskave so pokazale, da gre pri bolnici za zločinski splav. Kljub takojšnjemu zdravljenju se je njeno zdravstveno stanje iz dneva v dan slabšalo. Bolezenska slika je dajala vtis težkega za- strupljenja po zločinskem splavu. Vprašanje njenega življenja je vedno bolj sililo v ospredje. Bol- nici je bilo treba takoj uspešno pomagati. Na jasno in odločno postavljeno vprašanje, s kakšnim sredstvom, kdaj, kje in kdo ji je napravil splav, je bolnica na kra- ju svojih telesnih moči, v strahu za svojo nedoraslo hčerko, polna sramu pred svojimi domačimi, so- uslužbenci in znanci, le priznala, da ji je 14. aprila okrog 8. ure zjutraj v Stanetovi ulici v Celju mazačka P. A. na svojem domu napravila zločinski splav z nekim pol trdim nečistim predmetom. Mazačka P. A. je svoji žrtvi rek- la: krvavitev iz nožnice bo znak, da je že prišlo do splava. Ni pa povedala svoji lahkoverni in na- ivni žrtvi o morebitnih komplika- cijah, to je krvavitvah, mrzlici, temperaturi in bolečinah. Zaradi hude krvavitve so bili pri bolnici N. N. ob sprejemu na- pravljeni nujni posegi. Kljub na- daljnjemu energičnemu in vse- stranskemu zdravljenju z najso- dobnejšimi in istočasno tudi z ze- lo dragimi zdravui in transfuzija- mi krvi je bilo bolezensko stanje pacientke vedno bolj zaskrblju- joče. V predelu rodil v mali me- denici je nastalo hudo gnojenje, nastalo je vprašanje, kako rešiti bolnici življenje. Prišli so do za- ključka, da ji bodo rešili življenje edinole z uspešno operacijo. In tako so si sledile kar tri opera- cije zaporedoma, ena bolj zahtev- na od druge. Z vsako nadaljnjo operacijo se je zdravljenje po- daljšalo za nekaj tednov. Stanje bolnice se je celo tako poslabšalo, da je izmučeno telo od bolezni, prizadeto od injekcij in operacij, dajalo znake р>оро1пе oslabelosti in izčrpanosti. Bila je tik pred katastrofo. Zaradi neizčrpne volje do življenja, pravilne kombinacije antibiotikov, drugih zdravil in operacij ter nenehne in prizadev- ne nege osebja je bolnica ostala pri življenju in sedaj se poprav- lja. Koliko časa bo trajalo, da bo zopet zmožna za delo, je še veliko vprašanje. Bolnica zdravstveno verjetno ne bo povsem trdna. Du- ševne bolečine in posledica zlo- činskega splava pa bo verjetno čutila še zelo dolgo. • Kako naj se žene izognejo ta- kim res hudim in nevšečnim komplikacijam? Povsod v državi, posebno še v Sloveniji in tako tudi v Celju in celjskem okraju je organizirana služba za kontra- cepcijo. Žene naj pridejo v gine- kološko ambulanto splošne bolniš- nice ali pa v ginekološki dispan- zer zdravstvenih domov, kjer do- bijo navodila, sredstva in pripo- močke za kontracepcijo. Ambu- lant za kontracepcijo se naj po- služujejo tudi moški. Razgovor in posvet v ambulanti bo marsika- teremu moškemu koristil bolj kot slaba volja po zanositvi njegove žene oziroma prigovarjanje no- sečnici in zahteva po nasilnem splavu pri mazački ali kjerkoli. Moški morajo biti bolj uvidevni in ne toliko nasihii.Raje naj se poslužujejo sredstev za kontra- cep>cijo. Danes imamo možnosti in sred- stva, da preprečimo mazačem in splavuhom zločinsko »delo«. Ce katera žena nezaželeno zanosi, ima zakonsko dovoljeno pot na komisijo za umetni splav. Umetni splav, narejen strokovno v bol- nišnici je nevaren in ttidi lahko povzroči hude komplikacije. Še vedno pa je boljša ta pot kot delo katerekoli mazačke ali splavixha v zakotnem podstrešju ali nepri- mernih nehigiemskih prostorih. Ze zaradi težkih posledic, bolnih že- na, nedoraslih otrok, družin in družbe, bi bilo F>otrebno bolj stro- go in natančno izvajati zakon pro- ti mazačem in splavuhom. N. N. ni edina bolnica, ki je bila v zad- njem času pri mazački v Stane- tovi ulici. 25. 5. 1962 je morala biti spre- jeta na ginekološki oddelek bol- nica A. J. zaradi posledic hotnega in zločinskega splava, ki ji ga je dne 20. 2. 1962 ravno tako na- pravila ista mazačka P. A. Tudi ta bolnica je pustila doma 2 leti starega otroka, ki je bil prepuš- čen sosedom, ker je mož v službi. Bolnico N. N. navajamo samo kot zadnji primer z res hudimi komplikacijami po hotnem spla- vu. Sodobna zdravila, transfuzije krvi in današnje možnosti opera- cij in tehnika nam omogočajo, da ohranimo pred najhujšim skoraj vse bolnice. Toda z enakimi ali podobnimi bolezenskimi pojavi nam še vedno umre ena ali več žena skoraj vsako leto zaradi komplikacij pri hotnem zločin- skem splavu. Zdravljenje bolnice N. N. je stalo samo v bolnici za 70 dru okrog četrt miiljona, čeprav so dejanski sitroski mnogo višji. Kje je refundacija za izostanek iz službe, kje so stroški za rekonva- lescenco po odpustu iz bolnice, kje povračilo za prestano osebno duševno in telesno bolečino? Kdo more poplačati njenemu otroku, njenim staršem, vsem njenim svojcem za strah in prestalo tež- ko bolezen? Kdo lahko poplača njeni ustanovi izostanek iz službe od dela in družbenega ustvarja- nja? Pri tako težkih bolezenskih pojavih je poleg bolnice osebno prizadet še njen otTX>k in ostali družinski člani kakor tudi družba. Čudi nas, da pri tako velikih ma- terialnih, duševnih, telesnih in družbenih izgubah eto j imo vsem tem dogajanjem več ali manj ob strani in v ozadju ter dovolimo osebne, duševne, telesne in ma- terialne nap^ade na žene, otroke, družine in družbo od umazanih mazačk in splavuhov! Ginekološko-porodniški oddelek splošne bolnišnice CeUe RAZSTAVA V PODČETRTKU Pionirski odred v Podčetrtku deluje zelo živahno. Posebno lepo urejuje vrt, izdeluje vrsto teh- ničnih napravic in uveljavlja sa- moupravljanje v šolski trgovinici, zadrugi in celo pri organizaciji šole. Pravkar so pripravili iz- redno ljubko razstavo, ki so si jo ogledali številni gostje, posebno še ob slovesnosti, ko so odkrili spomenik padlim v Podčetrtku. Pionirji so izdelali pod vodstvom šolskega upravitelja Brileja ma- keti Podčetrtka in Imenega, raz- ne strojčke, radijski oddajnik »Svrkec« in podobno, kar je vse dinamično, živo pod vplivom elektrike. Predsednik krajevnega odbora ZB Jože Pavlin je poveril spo- menik padlih v nego in čuvanje mladini in tako se je pionirski odred v Podčetrtku tudi obvezal, da bo skrbno uredil okolje ob spomeniku s cvetjem iz lastnega rastlinjaka, kjer negujejo nešteto vrst.<^»§nih rastlin. CELJSKI TEDNIK STEV. 26. — 6. julija 1962 e CEUSKI LJUDSKI ODBCR O URBANISTIČNEM PROGRAMU Seja med načrti in malcetami PREMAJHNA UDELEŽBA OBCANOV OB DVOMESEČNI RAZGRNITVI IDEJNIH N ACRTOV. — URBANISTIČNI PROGRAM Se NI DOKONČNO IZDELAN. — CEZ 10 LET CELJE S 70.000 PREBIVALCI. — MONTAŽNE HISE V POD- GORJU. — REZERVATI ZA CENEJŠO INDIVIDUALNO GRADNJO V SMARJETI, MEDLOGU IN NA OSTROŽNEM. — NAJUSTREZNEJŠA VARIANTA PRESTAVITVE SA- VINJSKE PROGE. — UPOŠTEVANE PRIPOMBE OBČA- NOV O IZGRADNJI LISC. — CELJSKA JEZERA IN DRU- GO — Pretekli ipetek je bila seja ljud- skega odbora celjske občine v ambientu, kakršnega je narekoval dnevni red. Odborniki so poslu- šali poročila ing. Bukvica in ing. arh. Jelke Ručigaj-Vehovarjeve v mali dvorani OF doma, kjer je bila zadnja dva meseca na vpo- gled razstava načrtov za Celje, Dobrno in Store. Pod vodstvom strokovnjakov so si odborniki še enkrat temeljito ogledali predlo- ge urbanistične ureditve Celja, hkrati pa poslušali poglavitne pri- pombe občanov na razstavljene eksponate. Po dvomesečni razgrnitvi bi pri- čakovali več, predvsem pa vse- stranskih predlogov občanov na razstavljene idejne predloge. Ta- ko v knjigah za pripombe za Do- brno, Store, industrijski predel Celja ni bilo niti vrstice. Nekaj več predlogov in pripomb je bilo v zvezi s stanovanjsko izgradnjo, predvsem za Lisce, Otok, Gaberje in Dolgo polje. Čeravno ne moremo še govoriti o dokončnem urbanističnem pro- gramu, so glavni obrisi bodočega razvoja Celja vendarle že jasni. Glavni načrt za Celje predvideva urbanistično rešitev za krajšo do- bo, za približno deset let naprej in morda tudi več. Gre za pro- gram do časa, ko bo Celje v ož- jem mestnem področju naraslo od sedanjih 32.000 na 45.000 prebi- va vce v, z bližnjo okolico pa na 70.000 prebivavcev. # Stanovanjska izgradnja v nadaljnjih soseskah na Otoku, Dolgem polju, zahodno od Mari- borske ceste v Gaber j u v blokov- ni zazidavi. # Doseči večjo gostoto prebi- vavstva z zazidavo prostih parcel na Otoku, Aljaževem hribu, Dol- gem polju, skratka povsod, kjer je med individualnimi hišami še prostora za enojčke, dvojčke itd. # Za izgradnjo montažnih hiš je predvideno Pogorje (za Aljaže- vim hribom in trafopostajo v Sel- cah) za individualno gradnjo bo odprt okoliš Polul, za cenejšo in- dividualno gradnjo pa naj bi bil prostor v Šmarjeti, na Ostrožnem in v Medlogu. ; Ф Predel vzhodno od Maribor-- ske ceste je v celoti predviden za industrijo in loko-tovorni pro- met. 0 Za širitev lahke industrije je določen prostor med Lavo in Kersnikovo cesto, ter med Dečko- vo in bodočo magistralo (sedaj sa- vinjska proga). # Nov rekreacijski in športni center je predviden na Golovcu in vzhodno ter južno pod Golovcem. Ф Nova mestna magistrala, za- časno tudi glavna tranzitna žila skozi Celje bi bila sedanja savinj- ska železnica v podaljšku proti Bežigradu. Savinjska proga bi se prestavila proti Levcu pod Mi- klavški hrib skozi tunel na Breg in na levi breg Savinje. Ф Nov upravno-.politični cen- ter je planiran severno od predvi- dene magistrale v smeri Cinkar- ne, ki naj bi se na sedanjem pro- storu ne izgrajevala več, temveč se "polagoma selila proti severo- vzhodu. Komisija, ki je obravnavala pri- pombe in prav tako tudi ljudski odbor, sta se strinjala s pripom- bami, da bi v Liscah ne gradili atrijskih hiš (te so bile z mode- lom prikazane na razstavi) temveč bi se odločili za vrstne hiše, ker so Lisce izven celodnevne sonč- nosti, v hladnem pasu in megli. Posebnost in mikavnost razode- va načrt rešitve problema indu- strijske vode. V ta namen bi v prihodnosti med Šmartnim v Rožni dolini, Runtolami in Lok- rovcem uredili akumulacijska je- zerca, ki bi oskrbovala industrijo z vodo. Hhrati bi bil tu lep re- kreacijski teren. Kaže da se Celje ne more znebiti ideje o jezeru? Kdo si ga ne želi? Te, v glavnem le neurejeno na- metane beležke s seje, so povr- šen opis urbanističnega programa za mesto Celje. Ko bodo s pod- robno izdelavo programa in s pri- pombami vseh pristojnih organov, strokovnjaki izdelali dokončen program, bomo ob priliki raje prepustili obrazložitveno besedo njim. Bilo bi prav, če bi tudi oni sami segli po peresu in obveščali javnost, da bi ne bilo treba imeti »občutka«, da je tisk nerazpolo- žen do urbanizma in strokovnja- kov, kakor je trdil ing. Bukvič. Kadar smo kritizirali anarhičnost, črno gradnjo z javnimi sredstvi in podobne napake, pač nismo nikoli mislili le na strokovnjake, tem- več na vse odgovorne činitelje. Za analize ni časa Zdravstvo je vsekakor tisto pod- ročje, do katerega občani ne mo- rejo biti brezbrižni. Določene spremembe v družbenem razvoju so narekovale rearganizacijo zdravstvene službe tudi v šmarski . občini. Pri tem pa je obilo ovir, ki jih bo težko premostiti, čeprav bo kmalu dograjen velik zdrav- stveni dom v občinskem središču. Najbolj pereče je vedno vprašanje zdravstvenega kadra. Trenutno štipendirajo r.edem študentov me- dicine, od katerih jih bo 5 kmalu zaključilo študij. Zdravnikov bo potem v občini kar dovolj. Dosti težje je z zobozdravniki. Trenut- no sta v občini samo dva. kar je za 31.000 prebivalcev odločno pre- malo. V Kozjem, Podčetrtku, Ro- gatcu in Bistrici ob Sotli so op- remljene ambulante, toda brez zdravnikov, a tudi štipendisti na stomatološkem študiju so šele v začetku. Največja ovira pa je to, da nikjer nimajo stanovanj in dokler teh ne bo, ni mogoče pri- čakovati ljudi. Tudi medicinskih sester ni. Trenutno jih je nekaj edino v Rog. Slatini, Rogatcu, Šmarju in Kozjem, zaradi če%ar ni mogoče razviti patronažne služ- be. Nekatere babice so se stro- kovno izpopolnjevale in se priuči- le še za patronažno službo, tako da vsaj deloma rešujejo tudi to. Prostori, teh ni. V Rogaški Sla- tini so se nekaj let morali prere- kati za odkup stavbe, da bi v njej uredili zdravstveni dom. V Šmarju pri Jelšah bodo letos kon- čno dogradili zdravstveni dom, k čemer je bistveno pripomogel tudi okrajni zavod za socialno zava- rovanje v Celju. Zadnja leta so uspeli skoraj v vseh večjih krajih opremiti tudi posvetovalnice za matere in otroke. Videti pa je, da postopoma tudi to vprašanje uspešno rešujejo. Prepogoste spremembe v eko- nom-ïkofinancnem poslovanju in vedno večji obseg tega dela pa terja, da morajo zaposliti vedno več administrativnih moči, kar niti ni sorazmerno s finančnim prometom. Poleg tega pa tako de- lo vse bolj zaposljuje tudi zdrav- nike, kar nedvomno ni vzpodbud- no niti za zdravnike niti za obča- ne. To pa ni več samo šmarski problem, temveč splošen v zdrav- stveni službi, ki ga bo potrebno širše reševati. So pa stvari, ki bi jih vendar lahko uredili doma. Pripovedovali so nam, da imajo v šmarski občini edinstven način obračunavanja stroškov za obiske na domovih. Oglejmo si primer! Zdravnik iz Šmarja obišče zdrav- nika v Babni reki. Pelje se preko Sodne vasi do Loke pri Žusmu in še nekaj poti peš. Obračun pa napravi za vlak Šmarje—Šentjur in avtobus Šentjur—Loka pri Žus- mu, ker mora takega predložiti. Ce bi dejansko koristil take zve- ze, bi porabil na Babno reko 2 dni. Cemu torej tako čudno zaple- tanje? Na svojih strokovnih sestankih se zdravstveni delavci ne utegne- jo veliko pogovarjati o uvajanju boljših načinov zdravljenja, o boljši strokovni organizaciji zdravstvene službe, ker je preveč problemov pri urejevanju pravil- nikov, administrativnih spremem- bah in podobno. Prav je, da zdrav- stveni delavci temeljito poznajo ekonomskoorganizacijsko struk- turo, vendar bi se bilo potrebno morda še bolj poglobljeno in več- krat pogovarjati še o zdravstveno- prosvetnih akcijah, sodelovanju z RK in urejevanju malih asana- cijskih del, o sodelovanju z žen- skami in mladinskimi društvi in podobno, česar pa skoraj ne uteg- nejo. Kljub temu pa so se zdaj lotili načrtov o vodnjakih, zajet- jih in kapnicah, nad katerimi bo- do izvajali primeren nadzor ter opozarjali lastnike na potrebna popravila. Izdelali so tudi program zdravstvene prosvete, se posebej zanimali za problematiko mental- ne higiene itd. O teh najvažnejših nalogah zdravstvene zaščite in službe v šmarski občini so razpravljali na zadnji seji občinskega ljudskega odbora, kjer je o stanju poročal upravnik zdravstvenega doma dr. Joško Majhen. Ugotovili pa so kljub vsem težavam, da je zdravstvo zadnje čase lepo napre- dovalo. RL V nedeljo na Šmihelu Nedelja popoldne. Pred gostiščem v Smihelu nad Mo- zirjem parkira nekaj avtomo- bilov. Dva imata ljubljansko registrsko tablico. Na ravnici fantje in možje tekmujejo v streljanju z zračno puško, v točilnici pa se pomenkujeva upravnik in jaz: »Kako je s turizmom pri nas, vprašujete? No, ne bi mogel reči, da je najbolje. Res je, da se ob lepih nede- ljah pripelje k nam precej izletnikov, toda rekel sem, da je tako samo ob lepih nede- ljah. Teh pa je bilo letos ta- ko malo, da o njih skoraj ni vredno govoriti. Poglejte, da- nes imamo prav malo dela, preteklo nedeljo pa je bilo tu skoraj trideset avtomobi- lov. Zanimivo je, da imamo precej ljubljanskih obisko- valcev.« Gostišče, ki je podružnica planinskega doma na Mozir- ski planini, je bilo ustanov- ljeno lani. Ko je Smihel nam- reč dobil novo cesto, ki jo je letos — mimogrede pove- dano — voda precej sprala, je vas začelo obiskovati več izletnikov. Od tod je namreč samo slabi dve uri hoda do Mozirske planine, tudi do Šoštanja ni daleč, v Mozirje pa vodi prijetna pot. Pa so se domačini odločili, da bi bilo prav, če bi imeli svojo planinsko postojanko. In do- bili so jo! Prostore nekdanje kmetijske zadruge so preure- dili in danes je ob nedeljah tam kar precej živahno. »Kako pa je kaj s preno- čišči? Ste kaj mislili nanje?« »Mislili smo že, mislili, samo zaenkrat še z njimi nič ne bo. Ce pa se bodo Celjani in okoličani večkrat spomnili na Smihel in začeli sem red- neje zahajati, bomo seveda morali poiskati tudi preno- čišča; samo to, še prav goto- vo, ne bo tako kmalu. Sicer pa — kdo ve? Ko pa smo ljudje tako muhasti. Včasih je treba samo, da nam je kakšen kraj všeč, pa ga toplo priporočimo prijateljem in znancem, ti pa svojim bliž- njim sorodnikom in prihod- njo nedeljo se v isto smer odpravi kar več narava želj- nih radovednežev. Res je, da je Smihel pri- jetna vasica. In če bi na vrtu pred gostiščem zamenjali še polomljene klopi in stole z boljšimi, pa če bi postregli iudi s kakšno domačo spe- cialiteto, kdo ve, če ne bi bilo tudi tu še bolj živahno? Nov rastliniak tudi v Celju V kratkem bo na obratu Vrtnar- stvo v Medlogu dokončan nov rastlinjak z 2.000 kvadratnih met- rov površine. Rastlinjak gradi gradbeno podjetje iz Rogaške Sla- tine, investitor pa je Agrokombi- nat Žalec, obrat Vrtnarstvo Celje. Investicijski delež je dala tudi re- publiška kmetijska zbornica z ozi- rom, da bo nov rastlinjak služil tudi Vrtnarski šoli, kjer se na vrtnarski poklic pripravljajo go- jenci iz vse Slovenije. Nov rastlinjak je več kot za polovico manjši od velenjskega, vendar neprimerno večji in so- dobnejši od prejšnega na tem mestu. Namenjen je proizvodnji s il j ene zelenjave, predvsem pa reprodukcijskega materiala za vrtne površine na prostem ter za vzgojo cvetličnega reprodukcij- skega materiala. Objekt bo imel lastno ogrevanje, ko bo v bodoč- nosti v Celju še industrijski pli- novod, bodo verjetno objekt še ši- rili. V novem rastlinjaku bo mo- goče uvesti si)eoializirano proiz- vodnjo v večjih količinah in se- veda tudi ceneje. Celje potrebuje poleg vedno večjih količin zele- njave tudi vedno več cvetja za javne nasade in okenski okras. Doslej je bilo v Celju ii>recej težko z vrtnarskimi proizvodi, pa so za- to nekatera podjetja in ustanove imele svoje vrtnarije in manjše rastlinjake. Bilo bi prav, če bi zdaj, ko bo zgrajen velik rastli- njak v Medlogu, tudi ostale manj- še rastlinjake priključili temu ob- ratu in tako uvedli Sipecializirano proizvodnjo tudi v teh. To bo go- tovo cenejše, kot je bilo doslej. Investicija v Medlogu se bo go- tovo izplačala, saj je vrtnarski obrat tudi do sedaj bil vedno aktiven. Prva samopostrežba v Šmarju Prou gotovo je Šmarje pri Jelšah kraj, ki se je zadnje čase močno razvil. Zgradili so vrsto novih objektov: mle- karno, velik stanovanjski blok, tekstilni obrat, uprav- no poslopje, pravkar pa so si uredili tudi sodoben trgov- ski lokal, kjer so uvedli prvo samopostrežno trgovino na Smarskem. »Vsekakor se v to veliko naložbo nismo spustili zara- di mode«, je smeje pripove- doval Miloš KLANJSEK, di- rektor šmarskega trgovskega podjetja. »Samopostrežno trgovino so narekovale po- trebe. Priložnost smo imeli, da smo odkupili stavbo na lepem mestu v naselju ter jo spretno preuredili, tako da imamo zdaj samopostrež- no ttrgovino. 'Nedvomno sii obetamo porast prometa, ker bomo imeli zelo široko izbi- ro potrošnega blaga. Uvaja- mo tudi take artikle kot so, pivo, osvežujoče pijače, kar bodo pri nas ljudje lahko do- bivali dosti ceneje. Promet bo verjetno za kakih 30 do 40 večji, medtem ko cene ne bomo povišali ter osta- nejo marže take, kot so bile lansko leto. Uspeli smo pri- gospodariti preko 4 milijone dinarjev, tako da smo s pre- cejšnjo lastno udeležbo lah- ko obnovili poslopje. Da, tudi kruh bomo prodajali, tako da si bo potrošnik resnično lahko po ugodnih cenah po- stregel z vsem, kar potrebu- je. Pa še nekaj bi rad povedal. V neposredni bližini nasproti trgovine je nizko poslopje, v katerem so trenutno še pi- sarne gradbenega podjetja. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora pa so se pogovarjali, da bi tam ure- dili veterinarsko postajo. Menim pa, da taka postaja ne sodi tik špecerijske samo- postrežne trgovine.« Veselo je pripovedoval to- variš Miloš o trgovini, ki se v Šmarju lepo razvija. Lansko leto so si uredili po- sebne lokale, tako da ločeno prodajajo kovinske izdelke, tekstil in špecerijo; samopo- strežba pa je zdaj nedvomno za šmarske potrošnike izred- on privlačna. »O, seveda morda bo to mikavno še za kakšiiega dolgoprstneža, to- da naj samo poskusi... Splačalo se mu ne bi! Sicer pa našim občanom zaupamo, trgovina je njihova, zaradi njih, torej ...«, in nasmehnil se je toplo, ko se je ozrl nav- zgor proti hišicam, ki so zrasle skoraj tako naglo kot gobe po dežju tam proti šo- li. Nova trgovinu »Živila« je nedvomno lepa pridobitev za šmarske občane. f SLOVO od zavednega Slovenca Minuli teden so v Celju polo- žili v grob I.vana GLINŠKA, kmeta iz Zgornje Hudinje. Od priljubljenega pokojnika se je poslovilo veliko število Celjanov, zlasti pa tistih, ki so ga poznali kot zavednega Slovenca in jav- nega delavca. Ivan Glinšek, umrl je pri 85 letih starosti, je bil dvajset let župan slovenske občine Celje- okolica. V časih, ko so si celjski nemčurji s podporo Avstroogrske oblasti prizadevali onemogočiti vsak slovenski vpliv v Celju, je bil Ivan Glinšek pobornik mno- gih akcij v korist slovenstva. Bil je med tistimi, ki so se zagrize- no borili za slovensko šolo na celjskih tleh. Ta boj je trajal 25 let. Uspeli so šele v bivši Jugo- slaviji, ko nemčurji niso več mo- gli tako odkrito nastopati. Tako je leta 1927 zrasla okoliška šola. Ivan Glinšek je bil dolgoletni član šolskega odbora tega vzgoj- nega zavoda. Spominska plošča v avli šolskega poslopja nosi z zla- timi črkami vklesano tudi njego- vo ime. Za svoje delo, za boj proti po- nemčevanju našega mesta, si je zaslužil trajen spomin ne samo med svojimi znanci in sodelavci, temveč tudi med mladino, ki živi v domovini, ki je daleč izven ne- varnosti potujčevanja in hlapče- vanja mračnemu tujcu. Zamujeno nadoknaditi Na zadnjem zasedanju občinske- ga ljudskega odbora Mozirje so odborniki med drugim razprav- ljali tudi o realizaciji in pravo- časni izvršitvi obvez pri povečani sečnji in izvozu rezanega lesa. Lesna industrija Nazarje ima v letošnjem planu povečan izvoz za preko 20 tisoč kubičnih metrov žaganega lesa. V prvih petih me- secih letošnjega leta je bil plan izvoza realiziran finančno s 33,4 odstotki, kar predstavlja zaosta- janje za 8,2 odstotka. Vzrok za tako stanje so bili slabi pogoji za sušenje lesa v deževni spomla- danski dobi. Računajo, da bodo zamujeno kmalu nadoknadili, let- ni plan izvoza pa v celoti izpolnili. Ko so analizirali dodatni plan poseka v višini 16,5 tisoč kubič- nih metrov so ugotovili, da je neposekano še blizu 4 tisoč kubič- nih metrov lesa. Le-ta bo posekan in spravljen do cest najpozneje v prvi polovici avgusta. Odborniki so poudarili, da je treba pohiteti s spravilom lesa, ker lahko zaradi neugodne dobe sečnje nastane precejšnja gospodarska škoda na kvaliteti lesa. -er Novi prometni davelc v težnji za stabilizacijo cen ozi- roma da bi le-te obdržali na rav- ni, ki so bile v decembru 1961, je občinski ljudski odbor Mozirje na svojem zadnjem zasedanju med drugim sprejel odlok o zni- žanju stopnje občinskega promet- nega davka v maloprodaji. Od i. julija dalje velja 4 odstotni ob- činski prometni davek, t.j. v isti višini kot v letu 1961, namesto dosedanjih 6 odstotkov. Izpad dohodkov v občinskem proračunu na račun znižanja ob- činskega prometnega davka bodo pokrili s štednjo. Letošnji občin- ski proračun so znižali za približ- no 10 milijonov dinarjev. -er Praznovanie Dneva borca Krajevne organizacije združenja txjrcev NOV oibčine Mozirje so pripravile /v sodelavnju z dru- gimi družbenimi in p>olitičnimi or- ganizacijami krajev v počastitev 4. julija — dneva borca razne prireditve in proslave. Organizi- rali so številne obiske v znane kraje iz časov NOV ter k spome- nikom in grobovom padlih. Občin- ski strelski odbor je v sodelova- nju z zrduženjem borcev NOV in združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev organiziral po vseh večjih krajih v občini tekmovanja v streljanju z zračno puško. -er Ci) CELJSKI TEDNIK STEV. 26. — 6. julija 1962 Pevcinove slike na steklo Zadnja premiera v celjski gle- gališki hiši je prinesla tudi novo likovno doživetje — v foyerju razstavlja svoja dela slikar-ama- ter Vinko Pevcin. Mladi ključav- ničarski mojster kot slikar ni začetnik, čeprav se po razstavah v Šoštanju in Velenju Celjanom zdaj prvič predstavlja. Petindvaj- set slik na steklo zgovorno izpri- čuje njegovo več kot desetletno iskanje umetniškega izraza, go- vorice, ki mu poleg poklicnega delovanja pomeni nasprotni pol njegovega žitja in bitja. Slikarje-amaterje včasih vse preradi podcenjujemo. Preveč je med njimi takih, ki se s slikar- stvom ukvarjajo izključno v svo- jo zabavo, ki likovno umetnost' dojemajo diletantsko in ki tudi v svojem slikanju ostajajo le di-' letantje. So pa nekateri, katerih amaterstvo je zgolj zunanja obli- ka njihovega delovanja, saj se morajo deliti med poklicno delo in svoje umetniško snovanje ter jim je prvo dostikrat prej ovira kot vzpodbuda pri slikanju. So pa tudi taki, ki jim prav delo pri stroju ali v podjetju odpira nove poti v iskanju lastnega izraza, lastne osebnosti. Eden takih je tudi Vinko Pevcin. Razgovarjala sva se o njego- vem delu, življenju, stremljenjih. Pripovedoval mi je, kako je že kot šolar rad risal, risal pa spet risal in kako mu je nekdanje ve- selje do risanja danes postala ži- vljenjska potreba. Prve likovne napotke mu je posredoval tova- riš-slikar v vojski, od takrat da- lje pa se slikarsko izobražuje in oblikuje sam. Čuteč v sebi neneh- no hrepenenje po likovnem izra- žanju, je preiskusil svoje zmož- nosti v portretnih risbah, karika- turah, aranžmajih, oblikovanju kovin in končno v slikanju na steklo. Dela nenehno, kot v kak- šni strastni mrzlici; gleda opazu- je, oblikuje, slika, išče. Rezultat tega so slike in zopet slike. Nekaj teh nam zdaj tudi razstavlja na ogled. Ze bežen ogled razstavljenih del potrjuje vtis, da je Pevcin v nečem uspel: odkril je barve, čiste jasne in žive barve, in te barve zna tudi uporabljati. Izred- na harmonija Nočnega pejsaža rmm to dokazuje, prav tako Ob- lak L, pa oba Pejsaža. Nič manj barvno učinkovite niso Vino in Luna pa maska Na Silvestrovo in obe sliki Deklet, čeprav mu barvna risba, ki se je tako rad poslužuje, dostikrat še ne izzveni povsem prepričljivo. Prav tako mu motivika sama prav rada zdrkne na ono stopnjo, ko v njej le preočitno vidimo vpliv Pevci- nu priljubljenih mojstrov, ko mu tudi tehnična obdelava njegovih slik vse prerada zaide v opazno posnemanje. Tako botrujejo Ce- zanne, Matisse, Rouault, pa de- loma tudi Zagrebčan Priča mar- sikateri razstavljeni sliki, kar pa mlademu slikarju, ki sam, doslej brez nasveta ali pomoči sosUkar- jev-umetnikov išče pot do lastne- ga umetniškega izraza, nikakor ni zamerit. Kljub temu, da njego- ve izredno čiste, svojstveno kompo nirne barve zaenkrat še ne pre- krijejo povsem teh nehotenih po- manjkljivosti, pa moramo Pevci- nu priznati, poleg prav tega izred- nega smisla za barvo in barvno kompozicijo, tudi odločno priza- devnost v sicer včasih nekoliko vihravem iskanju izraza za vse ono, kar ga kot človeka delavca in slikarja zanima, privlači in osvaja. V svoji prizadevnosti os- taja dosleden in pošten, v svojih slikah prijeten in zanimiv, v vsem pa obeta postati še dober slikar in umetnik. Branko Korošec Vinko Pevcin: Vaza Razsipnost V naložbah v šmarsiki občini nikoli ni do- volj sredstev za šolstvo in sploh za negospodarske naložbe. V Rog. Slatixü sta dve šoli, ki sta si na- bavili kinoprojektorje. Nekje je to popolnoma pravilno: pouk naj bo metodično podkrepljen s so^ dobnimi AV-sredstvi. Toda vpra- šanje je, če je za 800 učencev, kolikor jih je skupno na obeh šo- lah, potrebno imeti dve kino-apa- raturi. Lahko bi rekli, da ne! Ni bistvo napredka v tem, da lahko rečemo: dve kinoaparaturi sta na šolah; važnejše je, koliko sta ti aparaturi izkoriščeni. Nedvomno bi ena aparatura, ki bi jo bolj iz- koristili, zadovoljila vse potrebe v Rog. Slatini. Prav tako se pojavlja to, da sorodni zavodi nabavljajo drage aparature, kot n. pr. v zdravstvu se ponašajo z lepo sodobno ure- jenimi objekti v istem kraju, to- da ti niso dovolj izkoriščeni; Ne- dvomno ne bi mogli reči, da je izreden uspeh v tem, če imajo dva draga röntgen-aparata v kra- ju, koristijo pa vsakega samo po pol ure dnevno. To so samo ipani- meri, toda podobnih pojavov je več. Tudi v lakih primerih se razsi- pava donižben denar dn bi bilo po- trebno marsikje več zdravega sodelovanja, razumevanja in manj neprimernega prestižnega tek- movanja, ki družbi ni koristno. Se o tem bi morali razmišljati na zborovanjih SZDL, predvsem pa kolektivi sami, ko se odločajo, kam bodo usmerjali investicij- ska sredstva. Prav bi bilo, da bi tudi o teh rečeh napravili po po- sameznih okoliših analize in sku- šali najti skupne poti pri uporabi, objektov in osno\mih sredstev, za katere je bilo vloženo ogromno denarja, a danes niso polno iz- koriščeni. Videk V.: Ljekovito bilje JugoslaTije. Zagreb 1960. S. 22633. Zarković B.: Izleti i logorovanja. Beo- grad 1960. S. 22553/3. Stičić B.: Značaj i organizacija priredbi ■ školi. Beograd 1960. S. 22653/5. Predstava je odpadla Vroči, morda celo zdo vroči, če že ne ipeklensko vroči dnevi so povzročili, da k neki gledališki predstavi ni prišlo toliko obisko- valcev, kolikor je najbrž mini- mum, da je predstava finančno in moralno rentabilna. Ker seveda nima pomena, da bi igravci, ka- dar gre za res, igrali praznim se- dežem ali se razdajali peščici mandeljcev, ki se ji je morda či- sto slučajno zahotelo igre, so v gledališču rekli.: s — Veste kaj, ipojdite vi lepo domov, ta prestava bo odpadla. ] Ne gre, da bi se šli takle teater. To tudi ni generalka, pač pa res- na predstava, pri resni predstavi pa mora biti vsaj dovolj občin- stva. In končno je tak dogodek tudi nekaj izjemno redkega za — arhiv. Predstava je odpadla. Ce bi po- gledali v arhiv, pa bi res težko našli še kakšno predstavo, ki je odpadla zaradi pomanjkanja ob- činstva. Toda vroči dnevi in do- pusti, kaj hočete. Pravzaprav, kaj morete. Poglejte recimo kinopod- jetje. Tam je točno precizirano: 60 do 70 ljudi dn amen. Ce jih ni najmanj toliko, predstava brez nadaljnjega odpade, film brez na- daljnjega izgine z repertoarja, in naslednjega dne imamo brez na- daljnjega nov fikn; btez nadalj- njega takega, pri katerem je dvo- rana kljub dopustom in vročim dnevom polna. Gledališče si seve- da takih enostavnih bliskovitih ukrepov ne more privoščiti. Zato je torej nujno, če noče, da pridejo igravci v kontakt s praznino, da predstavo odpove. In če se potem obiskovavcem zdi čudno, kaj zato! Zakaj jih pa ni prišlo več! Zakaj da jih ni prišlo več? Vi- dite, to je vprašanje. Toda o tem bi moralo razmisliti tudi gleda- lišče, ne občinstvo. Moralo bi morda reči: Kaj storiti, da bi bil obisk še boljši, da bi naša igra prodrla še med širše množice, da se y dvorani ne bi kazalo dopust- niško razpoloženje. In tako dalje. V smislu nekaterih repertoarnih vidikov. Kajti repertoar je ven- darle osnova, je občinstvu to, kar čebelam cvetlice. Nima pa seveda prav, kdor sa- mo krilati ali morda krili (z ro- mi), ko je vendar toliko objektiv- nih faktorjev, ki ne dopuščajo, da bi bilo vse lepo in idealno. AB Tudi umetniški reprodukciji primereп oknr Rada gledam v izložbe nekate- rih knjigam v Celju. V njih nam- reč že več mesecev menjavajo uokvirjene reprodukcije znanih slikarjev (Chagall, van Gogh, Matisse itd). Reprodukcije so ču- dovite! Čudovita pa je tudi mi- sel, da ima človek lahko pri sebi. v svojem stanovanjm van Gog!ho- ve Sončnice ali drugo in da se mu to ponuja ravno s temi, odlič- no izdelanimi reprodukcijami. Marsikomu ni treba nič več ku- povati razbohotenega kiča in di- letantskih likovnih dosežkov (se- veda v originalu), saj nam ista finančna vsota (ali še manj) za- dostuje za nabavo take repro- dukcije, s pomočjo katere si lah- ko ustvarimo kulturni ambient in še dosti več: taka reprodukcija nam nadomešča dragocen origi- nal, poki trajnih umetnostnih vrednot. Vsekakor pa je z vsako sliko, pa tudi z reprodukcijo tesno po- vezan okvir, kajti s slabim okvir- jem lahko eno kot tudi drugo mnogo izgubi na svoji učinkovi- tosti in prvotni umetniški lepoti. Zato naj okvir nikdar ne izstopa iz umetnine same, ampak naj ve- lja harmonična ubranost tako, da je glavni poudarek na umetnini sami in jo okvir le dop>olnjuje, ne pa obratno. Reprodukcije lahko razstavlja- mo (tudi v stanovanju) i>odobno kot grafične liste in sicer, da jih samo zaščitimo z dvojnim stek- lom, brez vsakega okvira. Tak način lahko uporabimo povsod in ga lahko vključimo v vsako sta- novanje bodisi, da je urejeno še v konservativnem smislu, ali pa že čisto moderno. Reprodukcije, razstavljene in v prodaji v celjskih knjigarnah pa &o vklenjene v težke, masivne, barvno enake (bele) okvirje. Že pred nakupom bi pomislili, kam bomo s takim okvirjem, ki uniču- je že reprodukcijo samo in bi uni- čeval tudi ravnotežje našega mo- derno urejenega stanovanja. Tak okvir pa tudi sam nima nič skup- nega s predvojnim ali celo sta- rejšim pohištvom! Nobene pravice nimamo utes- njevati svetovnih mojstrov v pro- vincdalne okvire! Tudi nimamo pravice nikomur vsiljevati svojih zamisli o okvirjih! Zato pustimo rajši reprodukcije umetnin take kot so same na sebi! Ce pa že u- okvirjamo, dajmo vedno dosto- jen, primeren okvir! Muena Moškon Mladinski gledališki oder Kulturni dom v Velenju posta- ja vse bolj kulturno središče Ša- leške doline. Dan za dnem se v njem vrstijo predstave doma- čih in tujih umetniških skupin. Res je, da je obisk le-teh včasih problematičen, kajti ob 50 gle- davcih se je vredno vprašati, za- kaj ljudje ne prihajajo. Toda to vprašanje ni niti velenjsko, še manj samo slovensko, zato pri- hodnjič o tem nekaj več. Bistveno je to, da so v zadnjem času našli svoje domovanje v kul- turnem domu mladi igravci. Ne- kajletna prizadevanja so šele le- tos resnično zaživela. Zal ob kon- cu sezone, a vendar smo v Ve- lenju le prišli do mladinskega odra, ki že dva meseca aktivno vadi pod strokovnim vodstvom starejših, izikušenih članov ama- terjev. Tako bomo ob zaključku gledališke sezone deležni prijet- nega razvedrila, ki bo predvsem všeč mladim gledavcem, in sicer večera pravljic, prirejenega v obliki pripovedovanja, ter krat- kih scen. Kulturni dom pa je za številne obiskovavce — izletniške skupine pravzaprav kulturna pa- ša, saj predstavlja stalno razstavo dosežkov moderne arhitekture in likovne lunetnosti. -ik Kulturni dom TITU Si se boril za pravicO' mir in srečo vseh ljudi in v Jajcu so sklenili, da, Tito, vodil nas boš TL Pionirji smo sklenili, da ob Tebi bomo se učili, zdaj prek travnikov polja, vriska Titova koračnica. Vsi mladinci, cicibani, pionirji, državljani, dajemo Ti cvetja za vezilo, pozdrave naše za darilo. Pesmica ni bila podpisana. Pro- simo tistega, ki jo je napisal, naj nam pošlje naslov. MEDALJON S TREiMI SRCI Jugoslovanski omnibus, sestav- ljen iz treh zgodb. Prva zgodba govori o dveh prijateljih, ki na toplem jesenskem soncu obujata spomine na študentske dni. Ko se spominjata mladosti, pozabljata svoja leta, vmes pa ju kratkočasi neko dekle. Tako se znajdeta v konfliktu s stvarnostjo — dekle- ta namreč ne razumeta prav. V drugi zgodbi sreča petnajstletni- ca starejšega moškega, ki postane njen prijatelj. Zanj je to srečam je brez pomena, njej pa prinese pr- vo ljubezen. Tretja zgodba naj bi bila optimistična jïoanta filma. Pripoveduje o Verici, vklenjeni v družinski krog, iz katerega ne more. Vendar, v njeno bližino se naseli človek, ki jo bo rešii ... SCANO BOA je naslov italijansko španskega filma, ki priiiK)veduje o naselju ribičev ob izlivu reke Po, o nji- hovem težkem življenju, v kate- rem je vsak jutrišnji dan tako rekoč odvisen od plena reke. To- da ta je skopa. Zato so ribiči mr- ki in neprijazni.V takšno atmos- fero pa je vtkana zgodba o lepi Klari in njenem očetu, ki sta ne- kega dne prišla sem, da poskusila svojo srečo. Oče, ki ni nič vedel o ribolovu, je vse svoje prihran- ke zapil, njegova hčerka pa je doživela veliko razočaranje. Da bi bila tragedija še večja, on uto- ne v trenutku, ko bi mogel reki iztrgati vsaj nekaj plena, medtem ko se v hčerki poraja veliko vprašanje: le kaj jo še čaka v prihodnosti. Film razgrinja pred nami st«:o- ve razmere rdbiäkega naselja v vsej njegovi realistični potankoett. rdeCa jadra Ruski film, nekakšna filmska bajka. Mornar Longren se vrne s potovanja, med tem časom pa se mu je doma rodila hčerka. Ker je mati umrla, živita v bedi. Hčer- ka doraste in postane lepotica, in neki prerok ji iprerokuje, da se bo zaljubila v nekega princa. In ves. Prav v tistem času zapusti neki Gred, princ, svojega očeta in svoj grad in odide v mornarje. Ker je sposoben, postane kopetan neke ladje. In ker ne more biti vseskozi na morju, pride nekega dne na kopno in naleti na neko mlado deklico, ki romantično spi na polju dn sanja o svojem prin- cu. Ker je on princ, ji natakne na roko prstan. Ona še naprej spi, on odide. Ko se zbudi, opazi, da ima na roki prstan, in .prepri- čana je, da ga ji je dal princ. Ko se misteriozni princ drugič poja- vi v mestu, kjer živi lepotica, se oba instiktivno prepoznata in se poročita na ladji. In gledavci vzi- hnejo: Kako čudovito! KULTURA IN PROSVETA V Ce bi hotel dobro, toda... Jakob TEST je izredno mode- ren in vpliven možak, da zlepa ni takšnega v Blatnem potoku; pa še zelo odgovorno službo ima. Je član neštetih organizacij in sve- tov, najvažnejše pa je nedvomno to, da je članstvo v svetu za šol- stvo zanj najodgovornejše. Zad- nja dva meseca si je mei roke na veliko, kajti ugotovil je, da v pro- sveti ni bilo možnosti, da bi delali napake in tudi to, da prosvetar- je pojem »delitev osebnih dohod- kov« ne zadeva. Občutil pa je, da sta kritika in kritikarstvo zlezla tudi na področje prosvete in kaj hitro spoznal, da je kritika — zdravo opravljanje in obiranje učitelja ter opravicevanqe dijaka, kritlzerstvo pa je možno le s stra- ni učiteljev, ki slabo pometajo pred lastnim pragom, kadar kri- vijo starše ali rešujejo situacijo z enko. TEST pa je vedel, da stoji nekje vmes — med šolo in obča- ni, med podjetji in šolo. Torej natanko v aritmetični sredini. Pa se je zgodilo, ko je stal ta- ko prav na sredi, da je neki uči- telj imel predavanje, ki baje ni bilo dobro in TEST si je to ime zapomnil, kajti bilo je že obele- ženo z debelo črto v zapisnik sve- ta za šolstvo. Poglobil se je v to črto in spoznxLl v njenem ozadju neljubo afero, za katero je ome- njeni učitelj že dobil svojo kazen od učiteljskega zbora in šolskega odbora. TEST pa je nenadoma čutil, da je poklican, da zadevo poglobi. In odločil se je. Predavanje pa je bilo odskočna deska. S pravo nadskrbnostjo je začel obiskovati učitelja in šel celo tako daleč v svojih prijateljskih nagibih, da se je navadil hoditi na obisk v raz- red celo prvi dan po državnih praznikih. Torej je Jakob TEST z najzanesljivejšo metodo: priha- jati, gledati, poslušati, najti! pre- izkušal živce učitelja. In kot na- lašč ga je sreča čudovito poslu- žila. Težko bi si priznal, da so ravno na njegovo pobudo začeli razpravljati na svetu za šolstvo da hi naj ta učitelj ne poučeval več v mejah Blatnega potoka, češ, da je v tisti aferi bil kriv za to in tisto. Pa še več! Junij se je bližal in Jakobova nečakinja je dobila od nesrečnega učitelja ne- zadostno oceno. Dovolj za družin- ski požar, kako ne, da bi iz tega ne izplamtel sorodniški. Pa ^e premislil TEST in se lotil zadeve po diplomatski poti. Z nasveti je tako obdelal razrednika, da je le- ta dobil malodane živčni zlom. učitelju pa ni rekel nič osebnega — rekel pa je vendarle mnogo. Drugo jutro je namreč Janezek, ki sedi poleg NEČAKINJE vpra- šal učitelja: Kaj je res, da odha- jate? Kako? Zakaj? je vprašal uči- telj. • Stric od NEČAKINJE je pove- dal njeni mamici, da ne boste smeli več učiti v naši občini! Najbrž je ob takšni zgodbi komentar odveč. Hudo je, če trpiš za nekaj, kar nisi kriv, še huje in najbrž brez dovoljnega posluha pa je to, da lahko ljudje kot TEST izjavljajo takšne izjave, ne da bi se zave- dali, da je organ družbenega upravljanja o tem že razpravljal in rešil nasprotno. Jaka Reformist CELJSKI TEDNIK STEV. 26. — 6. julija 1962 Ne le pravice - tudi dolžnosti Komunisti šoštanjske občine so z vsestransko zdravo kritiko ko- renito pokazali na napake in sla- bosti, obenem pa ostro zavrnili izmišljotine in natolcevanja; glavnino razprave pa so posvetili vprašanju izboljšanja proizvodnje in storilnosti ter krepitvi in na- daljnjemu razvoju decentraliza- cije samoupravnih organov. Ob- činski sekretar Zveze komunistov tovariš Stane Ravljen nam je v razgovoru naikazal nekaj najbi- stvenejših problemov. — O čem so največ razpravlja- le osnovne organizacije ZK in člani delovnih kolektivov? — Težišče raziprav je bilo o proizvodnih vprašanjih: izpolni- tev plana, storilnositi, zniževanje proizvodnih stroškov, razmerja med storilnostjo in osebnimi do- hodki itd. S posebnim poudarkom so proizvajavci razpravljali o iz- vozu, ki je v naši občini še pre- malo zasitopan. O vprašanju kre- pijtve samoupravnih organov so razprave pokazale, da imajo v marsikaterem podjetju obratni delavski sveti še premalo pristoj- nosti pri delitvi ali pa celo ni- majo niti formalno priznanih pravic. V Tovarni usnja v Šo- štanju je pereč problem zaloga usnja slabše kvalitete v vrednosti 400 milijonov, kar pa že skušajo reševati z zniževanjem cen. V to- varni »Gorenje« so pokazali na izredno slab odnos delovodskega kadra do neposrednih proizvajav- cev. V Rudniku lignita Velenje pa so razpravljali predvsem o storilnosti, ki je v sami jami za- dovoljiva, v okviru celotnega rud- nika pa v opadanju. Po prvih sestankih so osnovne organizacije ZK, tehnični kader in uprave podjetij skupno anali- zirali vzroke in že se kažejo prvi dobri rezultati tesnega sodelova- nja in odkritih razgovorov. — Kakšna stališča so zavzema- li neposredni proizvajavci do raz- ponov pri osebnih dohodkih? — Uveljavili sta se dve smeri. Prva o razponih znotraj posamez- , ne gospodarske organizacije, dru- ga pa o različnih osebnih dohod- kih za približno enako delo med posameznimi gospodarskimi or- ganizacijami. Vsepovsod pa so razprave izhajale iz stališča, da morajo biti osebni dohodki v skladu s proizvodnjo in storilno- stjo. Upravičenost teh razprav se kaže v nesorazmerju za obdobje prvih treh mesecev letošnjega leta, ko so ob indeksu proizvod- nje v primerjavi z 1961. letom 101,9 odstotkov in indeksu sto- rilnosti 95,1 odstotka porasli osebni dohodki za 17,1 odstotka. Važno pa je stališče političnih organizacij v občini Šoštanj, da delovni kolektivi upravičijo ta razkorak z višjo proizvodnjo, več- jo 'Storilnostjo in skrajno štred- njo. Prizadevanja v tej smeri so že občutna. — Kako so člani ZK, Sociali- stične zveze in sindikatov načeli napake in slabosti ter kaj so ukrenili za odpravo le-teh? • — Poleg napak, ki so tu in tam bile viLdne v preveč formalistič- nem reševanju vprašanja delitve, ter razkoraka med proizvodnjo in potrošnjo so komunisti smelo po- kazali na niz manjših slabosti. Največ govora je bilo o zadevi Sašek. Le-^ta se je kot vodja grad- benega obrata RLV okoristil na račun družbe za precejšnja sred- stva, kar pa je zmogel le v po- gojih skrajno slabe evidence v *em obratu. Tudi v ostalih .podjetjih so bile - manjše pomanjkljivosti, ki pa so jih na pobudo osnovnih organi- zacij Zveze komunistov že od- pravili ali pa jih odpravljajo. Razumljivo je, da imajo tudi te napake in slabosti vzroke, ki jih moramo iskati v izredno naglem razvoju industrije na našem pod- ročju. Ne smemo pa zastati pri vpra- šanju teh napak. Danes je tako za komuniste kot vse ostale po- litične organizacije najnujnejše, da z mobilizacijo vseh delovnih sal izpolnijo planske naloge in dvignejo storilnost. Enak pouda- rek pa je na ustvaritvi pravilnih razmerij pri delitvi osebnih do- hodkov. Glavna skrb slehernega komunista pa je in mora biti krepitev samoupravnih organov kot nosivec upravljanja, ki pa ne smejo videti zgolj svojih pravic, temveč tudi dolžnosti, kajti le osebna odgovornost vsakega po- sameznika je najboljša garancija zdrave družbene kontrole. OZKI PROFILI - OSNOVA ZA IZOBRAŽEVANJE Na zadnji seji upravnega od- bora delavske univerze v Velenju je uprava ustanove podala preg- led celotnega dela, ki kaž^ na iz- redno naglo rast števila uslug, ki jih nudi delavska univerza na po- dročju dodatnega izobraževanja. Samo v petih mesecih letošnjega leta je okrog 2500 ljudi šlo skozi razne intenzivne forme izobraže- vanja. Vendar pa je še vedno ze- lo občutno pomanjkanja posluha pri posameznih podjetjih, ki od- klanjajo usluge z motivacijo, da so le-te predrage, ali pa niti do- volj ne poznajo izobraževalnih po- treb neposrednih proizvajavcev. Tako je značilno za šoštanjsko občino, da imamo le v enem pod- jetju, in sicer v Rudniku lignita v Velenju, izobraževalni center, čeprav je popolnoma očitno, da tam, kjer jih ni, nekaj primanj- kuje. V zadnjem času se ogrevajo za ustanovitev medpodjetnega izobraževalnega centra, ki bo mo- ral pri sestavi ozkih profilov ter pri analizi delovnih mest odigrati najpomembnejšo vlogo. Doslej so podjetja premalo ali skoraj nič storila, da bi poznala dejanske potrebe po vsestranskem izobra- ževanju, ki bi odgovarjalo delov- nim mestom podjetja. Tako niti rundk lignita v Velenju ni pristo- pil k izdelavi ozkih profilov. Pod- tja v glavnem premalo čutijo po- trebo F>o strokovnem izobraževa- nju, vse manj pa se to odraža v potrebah po družbeno-ekonomski vzgoji, ki mora poleg politično- ideološkega biti temelj naših sa- moupravnih organov in vsakega proizvajavca. Jasno je, da je tudi potreben dovolj močan posluh, da se izog nemo dvem skrajnostim, in sicer: dober upravljavec — slab delavec ali dober delavec — slab proizva- javec. Prav zato pa je izdelava ozkih profilov nujnost. Ce hoče- mo imeti dobre upravljavce, ve- mo, da je potrebno najmanj dve leti, da z dodatno izobrazbo vzgo-. jimo dobre upravljavce. Oblik to- vrstnega izobraževanja je mnogo in podjetja morajo najti sredstva, ki jih bodo vse več kot doslej na- menila ravno za to., Delavska univerza v Velenju se je v nekaj letih krepko razvila in postavila na lastne noge, saj je v preteklem letu nudila za okrog 9 milijonov uslug. In če to gledamo skozi prizmo enega pro- fesionalnega delavca, t. j. uprav- nika tovariša Vlada Valenčaka, mu moramo dati naše priznanje za usipehe. Ob pogojih, ki jih ima ta ustanova, bi lahko trdili, da je dosegla svoj vrh, kajti doslej je v to dejavnost bilo vloženih vse premalo sredstev za razširitev učnih pripomočkov, saj v glav- nem izobraževanje še sloni na verbalizmu. Lepa in moderno o- premljena zgradba delavske uni- verze nima najosnovnejših avdi- vizualnih sredstev. Prav tako pa je občutno tudi vprašanje izpopol- njevanja honoriranih predavate- ljev, kat j i prav to terja velika sredstva. Za veliko delo, ki ga je opravila ta ustanova, je angažira- la okrog 77 honorarnih predava- teljev. Morala pa bi ustanova imeti več profesionalnih delavcev, pred- vsem je to pomanjkanje občutno na področju družbeno-ekonom- ske vzgoje. Zal pa ustanova ne more tega zaenkjat kriti iz last- nih sredstev in kljub ugotavlja- nju mora ostati na enakih teme- ljih kot doslej. Odstotek, s katerim je ustanova zajeta v sredstvih, ki jih prejema od sklada za šolstvo, je minima- len. Koristno bi torej bilo, če bi prihodnje potrebe delavske uni- verze skušali urediti z enkratno dotacijo za najpotrebnejša osnov- na sredstva — t. j. učila, brez ka- terih si ne moremo zamišljati so- dobnega izobraževanja. Mnogo pa je ustanova naredila tudi na po- dročju političnega izobraževanja, saj je doslej šlo skozi njene vrste že preko 200 kandidatov. Želimo, da uspehi delavske uni- verze v Velenju ne le ostanejo takšni kot doslej, temveč da se s pomočjo in razumevanjem tako občinskega ljudskega odbora kot podjetij postane resnična univer- za neposrednega proizvajavca. -ik Denar in čas boste prište- dili, rešili se skrbi in potov, če oglašate v Celjski tednik Sprejemamo tudi čestitke za družinske praznike. Več zaupanja mladini Današnje naloge mladine v pro- izvodjni se v mnogočem razliku- jejo od nalog proizvajavcev-delav- cev, kajti od prvih upravičeno pričakujemo, da se bodo odločno in dosledno borili za uveljavlja- nje naših načel delitve dohodka po delu, za dvig storilnosti, torej za to, da bodo v polni meri zaži- veli organi delavskega samou- pravljanja. Prednosti, ki jih ima vsaka mla- da generacija, naša pa še posebej, je tista osnova, ki obvezuje mla- dino, da je borec za hitrejše obli- kovanje socialističnih odnoslov in socialistične morale. Mladina v gospodarskih organizacijah, zbra- na v aktivu Ljudske mladine, mora biti jedro vsega napredka in vsem proizvajavcem pomeniti oporo pri uveljavljanju pravic, želja in stremljenj. Žal pa še vedno ugotavljamo, da je inladina vse premalo zasto- pana v mnogokaterih družbenih ali samoupravnih organih ter svetih, saj imamo primer kar v največjem kolektivu šoštanjske občine, t. j. rudniku lignita v Ve- lenju, da je od 640 mladincev le 20 njih v organih delavskega sa- moupravljanja. Se slabša pa je slika v ostalih podjetjih. Tako je to stanje v kmetijskih zadrugah, saj ni niti enega mladinca v de- lavskem svetu. Tudi v vrstah od- bornikov občinskega ljudskega odbora ne zasledimo zastopstva mladine, dočim jih je v komisijah in svetih občinskega ljudskega od- bora le 5. V občinskem odboru Socialistične zveze sta samo 2, v 19 krajevnih odborah Socialistič- ne zveze pa jih je 40. Seveda pa nekateri odbori in to predvsem vaški prav tako niso čutili potre- be po mladinskih članih, čeprav vemo, da bi ravno tamkaj morala biti mladina tisti nositelj stalnih novih, naprednejših oblik dela in v odborih stanovanjskih skupno- sti. Vemo pa, da mladina ni niti malo številna, še manj pa brez družbenega posluha, zato je takš- no stanje pač dokaz, da ji prema- lo zaupamo ali pa da jo skušamo vse preveč voditi, kar nikakor ne more sproščati lastne inciativno- sti naših mladih. Poleg nuđenja znanja in vzgoje pa je osnovno za mladino predvsem zaupanje, kajti to je bistven činitelj rasti družbene zavesti in občutka ko- ristnosti ter potrebnosti. Neštetokrat so razprave o mla- dini v iskanju njenih negativnih lastnosti, ki jih žal ni malo. Ven- dar pa so te razprave več ali manj pretirane, kajti vse preveč gleda- mo skozi prizmo njenih pojmo- vanj o materialnih dobrinah, t. j. gledanje živlenja izključno skozi prizmo denarja, ne pa odrekanj za skupno srečo in rast blagosta- nja. Razkorak, je torej občuten. Mladi človek si želi uveljavlanja, želi sodelovanja, hoče biti kori- sten, mi pa neštetokrat gledamo le napake in pravimo, saj ne po- zna tega ali onega področja. To je nedvomno res, vendar ga privzgojiti, naučiti, dati mu mo- ramo odgovorsnot in ga ob manj- ša napaki pač ne smemo takoj kriviti. Z dovoljno porcijo razume- vanja in zaupanja bo rasel in se vraščal. Prav temu bi morali dati i največ poudarka, ne smeli pa bi 8 dovoliti, da zaradi odklanjanja Î naše mladine pride do trenj, U ! se močno odražajo med Sociali- stično zvezo in mladino. Treba bo vložiti vse sile, da bo- mo mlademu človeku dali in za- gotovil več prostora v najaktiv- nejših vrstah našega dela, da bm čutil, da je potreben. Ravno br&- me potrebnosti in odgovornosti bo kalilo mladega človeka, -ik. POJASNILO K MARŽI ZA VODO v 23. številki našega lista emo objavil članek MARŽA ZA VO- DO, ki se je nanašal na Komu- nalno obrtni center v Velenju. Ker smo naknadno s preučitvlj* informacij, dobljenih od strani referenata za komimalo pri šoštanj- ski občani ugotovili, da to ne drži^ objavljamo tokrat resnično stanje^ kakršno je. Zaenkrat se cena za vodo Bi. spremenila in je 12 dinarjev ж kubični meter za malo potrošn;^ Torej podjetje jxjsreduje vodo ш izgubo 2,22 dinarjev za kubičnt meter, kajti Komunalno obrtni., center plačuje to vodo Rudnik» lignita Velenje po 14,22 dinarjer^ Do same pomote v informiranosti; je torej prišlo zaradi predvidemk sprememb prodajne cene eko- nomske enote rudnika, v skloptt katerega je črpanje vode. Viaje/ cene je RLV hotel uvesti le z od-' lokom občinskega ljudskega od-, bora, ki zaenkrat o tem še ni гав- pravljal. i Drugo vprašanje pa je imel%; svoj odraz v tem, da je v Veie-i nju še vedno večje število pavša-! listov kot tistih, ki plačujejo na. osnovi dejanske porabe. Tako je? v zadnjih mesecih potrošnja ne- katerih stanovanjskih blokov šlat^ daleč preko normativa, t. j. do skoraj 8 kubičnih metrov vode n* osebo, kar predstavlja okrog 26T litrov dnevne porabe in je zda- leka nad povprečjem potrošnje pitne vode. Razlog je nedvomno v sodobnih stanovanjskih prilikah. V nadaljnjem razgovoru nam je direktor Obrtno komunalnega centra tovariš Rudi Mavser naka- zal še druge probleme, s kateri- mi se bori novonastalo podjetje. — Naša glavna skrb je uredi- tev sodobnega vodovoda. Seveda je to vezano s precejšnjimi stro^ ki. Trenutno proučujemo vodo podtalnico in za jezu jemo vodne izvire. V ta namen bomo v letoš- njem letu vložili predvsem lastna sredstva, ker na druge ne more- mo računati. Važno pa je tudi to, da uvajamo strog red v vodovod- ni mreži, kajti doslej so si neka- teri zasebniki napravili priključ- ke čisto na lastno pobudo. Nerod- no pa je tudi to, da nimamo ce- lotnega omrežja v upravi. Del omrežja je namreč v lasti rudni- ka, zato je pregled nad celoto pač otežkočen. Borimo pa se tudi z drugimi dejavnostmi. Tako bo- mo prihodnji mesec odprli kolar- sko-sodarsko delavnico, v načrtu pa imamo tudi kovaštvo. Težave so bile tudi pri prevzemu frizer- skega salona, kjer je bilo treba uvesti predvsem delovni red. Pred časom smo odprli frizersko po- družnico tudi v Pesjem. Na skrbi pa imamo tudi ceste in mostove, ká niso v preveč zavidljivem sta- nju, -ik Enotna Stališča so osnova Na zadnjem občnem zboru oib- činskega sindikalnega sveta v Šoštanju je v zelo razgibani raz- pravi najmočneje odjeknila dis- kusija sekretarke centralnega sveta ZS Jugoslavije tovardšice Olge Vrabičeve. V svojem razglj abijan ju se je do taknila predvsem vprašanj delav- skega samoupravljanja ter vloge sindikata. Uvodoma je ocenila zavest upravljavcev in dejala, da so kljub določenim subjektivnim slabostim vendarle pokazali do- volj veliko zavest pri upravljanju, čeprav niso bili tako dobri gospo- darji, kot smo od njih pričakova- li. Padec proizvodnje in storilno- sti namreč kaže, da kolektivi niso zadovoljivo vodili politike gospo- darjenja. Če pa ugotavljamo napake, mo- ramo izhajati iz dveh aspektov: nekaj deformacij gre nedvomno na račun dviga osebne potrošnje. Drugi del pa je odraz velikih gi- banj v svetu in to v glavnem kon- centracije gospodarstva. Znana so zaprta tržišča, zato ni glavna kri- vda za težave, v katere smo zašli, sistem delitve dohodka po delu. Za odpravo slabosti je nujno, da energično pristopimo k postop- nemu odstranjevanju le-teh in to je ne le možno, temveč je poda- no v sami osnovi sistema sprostit- ve tako velike energije, kot je možna le v tesnem sodelovanju vsakega posamemika v vrstah kolektiva. Nekaj podobnega ne srečujemo nikjer v svetu. Ne sme- mo se ustavljati ob dosedanjih kritikah in rapravah o slabostih, dolžnost vseh organiziranih poli- tičnih sil v kolektivih je, da raz- vijajo razpravljanje v gospodarje- nju, kajti le na ta način bomo našli rezerve, ki bodo znova ka- zale na nove slabosti in jih tudi odpravljale. Bistvene važnosti pa je prevsem enotno stališče pri re- ševanju problematike v kolekti- vih. Pri vprašanju delitve dohodka moramo kritizirati v glavnem pojmovanje vrednotenja delovnih mest, kajti prav z vrednotenjem delamo lahko največje napake in smo jih tudi delali. Raje smo vrednotili nižje, čeprav dobro ve- mo, da je to v svetu drugače. Preveč smo še pod vplivom umet- nih prekvalifikacij, kar pa goto- vo pušča neljube in neželjene po- sledice. Vprašanje prevrednote- nja umskega dela je še vedno pe- reče. Ena glavnih skrbi pravilnih razmerij bo torej temeljito vred- notenje delovnega mesta, kajti nepravilnosti, ki so nastopale z vrednotenjem, se morajo popra- viti. Važno pa je, da ne uporab- ljamo uravnilovke, ki bi onemo- gočala sistem delitve po delu in bi zavirala vzpodbudo. Merila mo- rajo biti tista, ki bodo pri proiz- vajavcu vzbujala željo po izobraz- bi. Mi moramo najti merila in kriterije, ki bodo pravilno nagra- jevali naše delo. Pri tem pa mo^ ramo reči, da upravljavci nikakor niso izvzeti od odgovornosti, če nekdo 2iavestno glasuje na de- lavskem svetu za določene nega- ti vnsti, je le-ta ravno tako odgo- voren za to kakor najodgovrnejši v kolektivu. Sindikat mora biti v stalno po- moč delavskemu svetu, torej tista osnova, na katero upravljavci lahko gradijo. Doslej je sindikat mnogo storil v politiki preskrbe, v stanovanjskem vprašanju, kul- turi, izobrazbi. Občinski sindikal- ni svet mora biti stalno buden, imeti mora svoja stališča ter mo- ra razvoj spronila j ti in se aktivno boriti, da se izboliša. Spomini na Srbijo Prijateljsko nam je rad pomagal napredni tanetovavec Tiric s posestvom izven mesta. V Nemčiji je nekoč študiral agronomijo in je bil pred vojno vnet lovec. Zdaj so mu Nemci ugonobili sina, dijaka Tega lepega, pogumnega dečka so na peronu cuprijskega kolodvora ustavili nemški vojaki - stražarji, ko je neiko dijakinjo spremljal k vlaku. Da jim na zahtevo pokaže svojo osebno izkazmco, je segel v notranji žep svojega lovskega suknjica. Pn tem je z ro- kavom izvlekel tudi mali lovski nož, ki ga je v osebno varnost nosil s seboj, in mu padel na tla. Dijaka so obkolili stražarji podčastnik pa mu je dva revolverska strela sprožil v prsi Zgrudil se je mrtev pred očmi dekleta, ki je omedlela ob oknu odhajajočega vlaka. Na kandelabrih beograjskih Terazij so viseli mrtva komumsti. Po ulicah junaškega mesta so goreli okupatorjevi avtomobiH in ka- ^ìonì, asfalt pa je pogosto rdečila kri. r> -i -V dveh do treh mesecih bomo opravih z Rusi!- so po prvih uspehih na vzhodu napovedovali Nemci. Njihovi časopisi in tudi beograjsko -Novo vreme«, so objavljali velike naslove: »Rdeča armada je uničena! Boljševiki mobilizirajo ze zadnje rezerve - ženske in otroke! Pot na Ural je prosta!« Nam pa se vera v poraz fašistov ni prav шс zmanjšala. Pn -Etobri kapljici« so nam postregh ne le z dobnm vmom in slivovko, 3"4>ak vselej z najnovejšimi vestmi. Vsakih nekaj dni je debelušni občinski služitelj po mestu raz- glašal nove naredbe občinske uprave pa tudi same okupatorske komande. Obstal je na vsakem uličnem ikrižišču in turobno bobnal na »doboš«, potem pa je s papirja bral o oddajah, o prijavah, o banditih — vse to pa so vselej podkrepljevale grožnje z ječo in smrtjo. V naši koloniji je bil tudi 78-letni kmet Jurij Hribar iz okolice Griž, poleg enako starega pekovskega ptomočnika Koželja iz Celja najstarejši med nami. Ko so Nemci odvedli družino Hribarjeve hčerke Rupretove v Celju, so ga našli tam na slučajnem obisku in so vse skupaj odselili v Ćuprijo. V silnem domotožju se je sep- tembra kar na lastno pest napotil »domov«. Ker ni imel dokumen- tov, so ga med potoma vrgli v ustaško taborišče pri Stari Gradiški. Tu mu je med kopanjem nekdo ukradel obleko in čevlje. V cape zavitega so ga po več tednih priterali nazaj v Beograd, kjer ga je Rdeči križ znova oblekel. Tako se je vrnil med nas. Kmalu je s svojci vred dobil dovoljenje, da se sme naseliti na Dolenjskem. Tam je počakal do pomladi, nato pa je ilegalno pobegnil v Savinjsko do- lina. Vneto je pomagal partizanom in srečno dočakal osvoboditev. Dr. Strmešek je prejel profesorski dekret za Kosovsko Mi- trovico, kamor je tudi odšel, a mu je tam ob terorju Amavtov bilo skrajno težko. Na gimnaziji je našel kolegico Slovenko — prof. Silvdro Tomazini, zaročenko Toneta Gufar j a. Dosegel je premesti- tev nazaj v Ćuprijo iai se je z družino vrnil k starim celjskim znan- cem z občutkom, da je spet »doma«. Nekaj mesecev pozneje smo izvedeli, da je Silvira Tomazini bila članica oblastnega komiteja KPS v Kosovski Mitrovici. Oku- pator je zasledil njeno neutrudno politično dejavnost. Obsojena na smrt je jimaško padla pod streli. Direktor čuprijske gimnazije je bil po postavi orgomen človek, pred leti baje frančiškan v Dalmaciji. Do novih gospodarjev se je ponižno vedel. Kljub navodilom iz Beograda se je branil našim dijakom izdati spričevala za šolsko leto 1940/41, tako da so jih ti morali iskati v Jagodini. Ko je Celjan Marijan Zdolšek na njego- vem zavodu že v juliju 1941 opravljal maturo, je v diplomski na- logi zasledil komunistične ideje. Iz tega je zrasla afera, ki pa se je po zaslugi ostalih profesorjev zaključila z nulo kaznijo — dijaku so odrekli zrelost. Na tej šoli je poučeval tudi prof. Modrijan iz Celja. Dve mladi kolegici Srbkinji sta mu požrtvovalno pomagali, da si je uredil bivanje v Ćupriji. Nekega dne pa sta obe izginili. Nedvomno sta odšii v partizane. Ta afera s komunistkama je močno zasolila direktorja, ki ga je pa kmalu zamenjal drug, boljši človek. Koilikor je bilo mogoče, smo se Slovenci iz raznih 'krajev obi- skovali. Posedeli smo ob čaši vina, zapeli, obujali spomine in kovaJi načrte. Pri tem smo si bi na jasnem, da nova Jugoslavija ne sme biti podobna stari. Na jagodinski gimnaziji sta poučevala Celjana .prof. Mastnak in Nai)otnik, ki nam je napisal svoj sonetni venec »Ex ponto«, po- svečen domovini in zročenki. V Paračinu je odprl advokatsko pi- sarno dr. Dobovišek iz Šentjurja. Tam se je naselil pregnani dr. Kloar iz Celja, ki so ga Nemci dve leti mučili v zaporih. Večje skupine celjskih prosvetnih delavcev so živele v Kruševcu In Za- ječaru. Iz notranje Srbije so se zatekli v Beograd prof. Janko Oro- žen, magister Fedor Gradišnik, dr. Mak, Mirko Hočevar, Jožko Jurač in drugi. Tam so Nemci zaprli Celjana Vančija Vrabla in ga na Banjici ustrelili skupaj s književnikom Slavkom Savinjškom. Takšni usodi je po večmesečnem gestapovskem zaporu slučajno ušel Ivan Prekoršek, pozneje pa prof. Ažman Ln čevljar Lončarevič. Umru sta nam dve stari ženi in neki novorojenček, spočet še v domovini. Več naših bolnikov pa so zdravili odlični čuprijski zdravniki, ki smo jim še danes hvaležni za vso brezplačno iM-ijaitelj- sko skrb in poža-tvovalno pomoč. o CELJSKI TEDNIK STEV. 26. — 6. julija 1962 ŽENA'DOM • DRUŽINA Poslednjič o počiinicah Se enkrat o ipočitnicah in do- pustih, potem pa bomo o tem za nekaj časa umolknili, ирашо namreč, da smo vam natresli že dovolj nasvetov in da vam ipoleg tega, kar bomo napisali še danes, lahko zaželimo samo še vesele počitnice — in napišemo .piko. Kaj bi vam torej še radi pove- dali? Čeprav marsikomu dohodki ne dovoljujejo, da bi preživel dopust talko, kot bi ga želel, pa vendarle tudi IS skromnimi sredstvi lahko prijetno preživimo te lepe dni. Predvsem nam naj prazniki po- menijo popolno spremembo v naših vsakdanjih navadah. Samo pod tem pogojem bodo počitnice namreč res počitnice. Zrak, voda, sonce in mir so drugi pomembni pogoji prijetnega dopusta. Zgodaj hodite spat, vatanite šele po de- vetih ali desetih urah poči vanj a in izkoristite počitnice za vse ti- sto, česar med letom niste mogli uresničiti. Telovadite, berite, po- svetite se negi telesa in obraza, igrajte se z otroki in se podite okrog vogalov. Predvsem pa se ne bajte samote. Bodite srečni, da vam ni treba vsaj nekaj časa z nikomer govoriti in nikogar po- slušati! Tisti, ki ste se navadili mirne- ga, odmaknjenega življenja, mo- rate vsaj med dopustom med ljudi, sicer se jim boste preveč odtujili. Pojdimo torej v planine, na morje, hodimo v okoliške kra- je in bodimo — čim manj doma. Boste videli, kako prijeten in lju- bezniv bo dom potem, ko se bo- ste vrnili vanj. Pazite na prehrano, na sonče- nje. Predvsem s slednjim nikar ne pretiravajte, ker vam to la- hko samo škoduje. Ne sklepajte prehitro prijateljstva, izkoristite pa priložnost, da lahko vsaj kdaj pa kdaj pokramljate s tistimi, na katere vas vežejo res iskrena ču- stva. Oh, in nikar se že naprej ne žalostite zaradi deževnih dni! Žalostne počitnice prav zares ni- so prijetne. Ce imate otroke in ste se odlo- čili, da greste na morje, izberite takšno letovišče, ki ima peščeno obalo in nizko vodo. To je nam- reč zelo važno. Vaše počitnice se bodo kaj hitro spremenile v mu- čilnico, če boste morali tisočkrat na dan paziti na otroka, ki želi čofotati po vodi, graditi iz peska velike in male potičke, pa loviti ribice in podobno. Peščena pla- ža in nizka voda vas bosta rešili skoraj vseh teh skrbi. In navse- zadnje — tudi otrok bo vesel, če mu vas ne bo treba kar naprej poslušati! Ce pa ste se odločili, da boste preživeli počitnice daleč od hrup- nih središč, reprezentativnih lo- kalov, kavam in teras, izberite tudi svojo garderobo v skladu s to namero. Ni med dopustom bolj neprijetnega kot popolnoma ne- potrebna skrb: kaj obleči, kako obleči, zakaj obleči itd. Vzemite s seboj samo najpotrebnejše stva- ri — dve ali tri enostavne, pral- ne obleke, lahek kostim za po- poldanske in večerne sprehode, pa — seveda če ste razčistili s svojimi »dimenzijami« — dolge hlače in nekaj živopisanih bluz. Ce boste letovali blizu vode, ne pozabite na kopalke. Letos so moderne predvsem enodelne, saj veste, tiste s širokimi naramnica- mi in celo rokavčki. Kar priznaj- mo tem krojem, da so zelo pri- kupni in da v resnici lepo učin- kujejo, toda tisti široki beli pa- sovi na koži, ki jih puščajo na- ramnice, prav zares niso privlač- ni. Enodelna obleka standardne- ga tipa ali večni bikini bosta morda res bolj primerna. Odločili ste se, da greste v hri- be. Ne pozabite na toplo jopico! V planinah so jutra marsikdaj zelo sveža. Za konec pa še to-le priporo- čilo — četudi je vaša želja, da med počitnicami nadomestite vse tisto, česar med letom niste mo- gli, v ničemer ne pretiravajte! Torej ne izkoriščajte dneva tako, da boste z dopusta prišli še bolj utrujeni kot ste bili prej, ne ko- pajte in ne sončite se preveč in združite prijetno s koristnim ta- ko, da vam bo to lahko vsakdo zavidal. Želimo vam, kar se da prijetne počitnice! I. J. Nekaj novosti na našem industrijskem trgu MAKEDONSKI DZUVEC V KONSERVI RAZENJ za GOSPODINJSTVO Tovarna konserv »-Pelagonija« iz Bitole bo v kratkem poslala na trg konservirani džuveč, ki bo vseboval paradižnike, papriko, stročnice, korenje, buoice itd. Za- lit bo s paradižnikovo mezgo, za- beljen pa z oljem. Strokovnjaki iz tovarne menijo, da go bo mo- goče uživati hladnega ali pa se- gretega. Omenjeni džuveč bodo prodaja- li v konservah po pol kilograma, cena tej pa bo okrog 100 dinarjev. Na mednardnem sejmu tehnike v Beogradu je Električni kombi- nat >->-Kostjerić« razstavil nov mo- del električnega ražnja, ki imxa 1200 vato v. Ražen j je zelo prak- tičen, saj ga pri čiščenju lahko razstavimo. Aluminjasta plošča je nad emajlirano kozico nekoliko dvignjena, tako da mast lahko odteka vanja in se meso ne dimi. Ellektrični raženj je že v prodaji, stane pa 5.000 dinarjev. VOŠČENA PLATNA V naših trgovinah se bo v krat- kem pojavil nov proizvod tovarne -^Ju^ovinil« iz Splita. Gre za vo- ščena platna iz posebne mase, ki bo zelo odporna proti temperatu- ri in pritisku. Ta voščna platna bodo izdelana iz trpežnega materiala in v raz- nih vzorcih. Cena enemu metru, ki bo širok 1,40 m, bo 1.100 dinar- jev. Mamica ga že vsa zaskrbljena kliče in že se bo napotila v bliž- njo soseščino na poizvedovanje; sinek pa je junaško raztegnil do- voljeno mejo v neznano in s svo- jim konjičkom obiskal park. In najlepše, kar je našel, je bil pač »vodometček«. Strah, ker je ušel in bo najbrž kaznovan, je kar usahni! spričo te velike »luže«, ki je tako vabljiva. Konjiček se je znašel na betonu, sonce je pome- žiknilo in sinek je tvegal poizkus, kakšna in kako globoka je ta »ve- lika luža«. Nič ne de, če se hlač- ke zmočijo. To bo lahko pripove- doval mamici in očku! Predvsem pa se bo lahko postavil pred pred sovrstniki. O običajnih posledi- cah pač ne premišljuje, mar ne? ZELENA PO DALMATINSKO Potrebujemo: tri četrt kilogra- ma zelene, 2 krompirja, sol, 4 žli- ce olja, 4 dkg drobtin, zelen pe- teršilj, 3 stroke česna, sok od pol limone. Zeleno in krompir oluzimo, zre- žemo na listke in zalijemo z vre- lo slano vodo, da ju pokriva. Kuhamo do mehkega na slabot- nem ognju. Kuhano zeleno in krompir pretresemo v skledo, po- tresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in česnom ter zabe- limo s prepraženimi drobtinami. Vse skupaj poškrobimo z limo- ninim sokom. CENE Zadnjič smo obljubili, da bomo tudi ta teden pregledali cene na celjskem trgu. Ta- krat smo se vpraševali, če bo- do še naprej padale. Na ti- hem smo upali, da bo tako. Potem pa je prišlo tisto ne- srečno neurje, ki je prizade- lo dobršen del celjske okoli- ce. Nedozorelo sadje se je z dreves /preselilo na tla, povrt- nino so prekrile nesimpatične rjave lise in tudi cvetje je izgubilo svojo pravo obliko. To pa za »stabilizacijo« cen na celjskem trgu prav gotovo ni ugoden pojav, smo si de- jali. Zato je bilo tudi prvo, kar sem vprašala, ko sem sre- čala tržnega nadzornika, tole: »Kako pa je kaj vplivalo neurje 7Ш preskrbo in cene na naši tržnici?« »Prav nič,« mi je odgovo- ril. »Cene so ostale takšne kot pretekli teden, nekatere so celo padle, preskrba pa ni bila zaradi neurja prav nič slabša. Tako prodajamo ta teden borovnice po sto pet- deset in ne po dve sto dinar- jev za kilogram, jagode po dve sto petdeset in ne po tristo dinarjev, fižol po 174, kumarice po 160, oziroma 168 v zasebnem sektorju itd. Ce- na pa je porasla solati — od štirMeset na šestdeset dinar- jev — tudi po sto dinarjev jo prodajajo, ter jajcem, ki so po šestindvajset dinarjev. Češnje so po osemdeset do sto dvajset dinarjev ter jih je kar dovolj. Mleka pa ni! Ko ga prodajalci prinesejo na trg, ga v nekaj minutah ni več.« »Kako pa red in snaga na tržnici?« »Kar poglejte! Mislim da je kar v redu. Veste, za tiste, ki nimajo v redu pripravlje- nih miz in za one, ki na pri- mer ne nosijo predpisanega oblačila — to velja zlasti za prodajavce mleka in mlečnih izdelkov — imamo priprav- ljene denarne kazni. Teh se pa zelo bojijo. Delujemo to- rej bolj v preventivnem smi- slu.« Na svidenje prihodnji te- den! -ij O migrenskem glavobolu v vsakdanji praksi tvorijo ve- liko skupino balniki, ki navajajo kot vzrok obiska pri zdravniku glavobol. Migrenski glavobol ali na kratko migrena, je dandanes vse pogostejši primer zdravniš- kih raziskav. Migrena se pojavlja v obliki hudih zbadajočih bolečin v giavi in to predvsem v zatilni ali čelni legi. Migrenski napad spremlja občutek slabosti v želodcu z blju- vanjem, občutek telesne in du- ševne slabosti. Bolnik je razdraž- ljiv in brez volje, želi samoto, mi- ren in temen kot in ne kaže za- nimanja za svojo okolico. Vse ga vznemirja, zlasti vsak ropot, šum, govorenje, glasba itd. Večkrat bolnik zaznava motnje v obliki mravljinčenja, občutka gluhe ko- že in ga moti svetloba. Bolnik je bled lin zbegan, njegova zavest je lahko celo rahlo zameglena. Navadno traja migrenski napad 12 do 36 ur. V večini primerov izbruhne nenadoma, največkrat zjutraj, takoj ko se človek zbudi. Bolnika naenkrat močno zaboli glava. Bolečine so stalne in nara- ščajo ob vsakem mišičnem napo- ru, zlasti v predklonu. Po mi- grenskem napadu je bolnik moč- no izčrpan in zaspi. Bolniku je spanec koristen in ima za migre- no naravnost zdravilno moč. Bol- nik se prebudi ozdravljen, več- krat celo dobre volje in je i>oln delovnega poleta. Migrena ni vezana na spol ali starost. Zdravniki ugotavljajo da imajo lahko že otroci migrenske napade, zlasti pogosto v puberte- ti. Kaj je vzrok nastanka migren- skega glavobola? Činitelji, ki sprožijo migrenski napad so: fi- zična in duševna utrujenost, zla- sti po dolgotrajnem in koncen- triranem delu; težka duševna do- živetja, neprijetna čustvena sta- nja kot jeza, ljubosumnost, sov- raštvo, nezadovoljstvo in neraz- položenje, prepiri in razne skr- bi; delo v slabo prezračenih pro- storih in kjer je skupaj mnogo ljudi; stalen ropot in šum, veli- kokrat vremenske spremembe, zlasti ob deževnih dneh. Veliko vlogo igra napačna dieta in pre- komerno uživanje hrane ter mo- čno kajenje. Nasveti — Perilo ne bo trdo, če boste tekočini za prekuhavanje, dodali pest soli; — Kadar berete ali delate po- noči, sedite vzravnano. Knjiga ali časopis naj bosta oddaljena od vaših oči vsaj za pettrideset do štirMeset centimetrov. — Kumarico, ki je niste vso porabile, boste dalj časa ohranile, če boste narezan del zavile v ce- lofan, drugi del pa nekoliko od- rezale in ga namočile v vodo. — Ne zametujte limoninih olup- kov! Ko se umivate, jih porabite zato, da si z njimi osvežite kožo. Bolj nežna bo in bolj fina. — Kako zelo je neprijetno, če nenadoma dobimo obisk, pa ni- smo urejeni. Včasih pa je na nas vse v redu, le počutimo se zelo slabo. Tako radi bi stopili pred ogledalo, pa vemo, da je to vpričo gostov nevljudno. Ce pa bi imeli v žepu predpasnika drobno ogle- dalce, bi lahko popolnoma neo- pazno pogledali vanj. — Glavnik boste očistile, če ga boste namočile v mlačno milnico, ki ste ji dodale nekoliko amonija- ka. Bolnik z napadom naj leže k počitku v zatemnjen in miren prostor. V poštev pridejo hladni obkladki, pomirjevalna sredstva in tablete, ki jih predpiše zdrav- nik: aspirin, piramidón, fenaci- tin, kofalgol itd. Za časa napada bolnik nima teka, pač pa mu po- nudimo tekočine predvsem limo- nade in sadne sokove. Alkoholne pijače odsvetujemo. Za prepreči- tev migrenskih napadov so pred- vsem važni higienski in dietični ukrepi. Redno življenje, zadostno počivanje na svežem zraku, goje- nje lažjega športa ter dobro iz- koriščen počitek in spanec lahko preprečuje nastanek napadov. Včasih je treba omejiti ali celo prepovedati kajenje in pitje al- koholnih pjač. Hrana naj bo pri takem bolniku lahka, odsvetuje- mo mastno in preveč slano hrano ter močno začinjene jedi. Bolnik mora skrbeti za redno odvajanje. Zdravljenje migrenskega gla- vobola sodi pod zdravnikovo kon- trolo. Včasih je migrena prvi znak, da nastajajo v telesu bo- lezenske spremembe. D. M. ODKRITJE SPOMENIKA v NOVI Štifti Krajevna organizacija združe- nja borcev NOV v Novi Štifti bo v počastitev 4. julija dnerva borca odkrila v nedeljo 8. julija v Novi Štifti spomenik padlim borcem in talcem v NOV tamkajšnjega kra- ja. Na spomenik, ki je izdelan iz pohorskega gaanita je vklesanih 42 imen. Večji del sredstev so za postavitev spomenika zbrali pre- bivalci tamkajšnjega kraja sami. Poleg odkritja spomenika bo tudi krajši kultumi program. -er Neurje »Ježeš, ježeš, kaj rečete gospa Jožefina. Takšna toča da je bila, kot oreh velika, pravite? Pa še povodenj po- vrhu? O ti bič božji! Ver- jemite gospa Jožefina, to je samo zavoljo tega, ker ljud- je premalo molijo, pravcati pogani so, saj niti svojih ot- rok ne pošiljajo v cerkev, — cerkve celo podirajo... « »Eh kaj bi tisto gospa Kle< mentina. V cerkev, ki so jo pred kratkim podrli, pa res že vrsto let ni stopila duhov- nikova noga. Že pred vojno v njej ni bilo maš!« »Ja, ja, pa vseeno! Ljudje so brezverni. Ker nič ne mo- lijo, je bog stresel nanje svo- jo jezo, le verjemite mi gospa Jožefina!« »Kaj? Kako ste rekli? Ka- ko pa, da je bog prezrl mene, pa gospo Mico, Trezo, Uršo itd.? Ali, me ne hodimo ved- no v cerkev, ali ne molimo dovolj, morda celo več kot vi gospa Klementina! V cerkve- ni klopi imamo skupaj pla- čane sedeže, ali ni tako gospa Klementina? Zakaj pa je tu- di na naše vrtove poslal svo- jo jezo, zakaj je tudi naše pridelke uničila toča in voda? A,? Le povejte gospa Kle- mentina?« »Dobri« prijateljici sta se to pot razšli z jezo. Gospa Jožefina se je urno obrnila na peti kot grenadir, gospa Klementina pa je z odprtimi usti zrla za svojo prijateljico, s katero je ta dan verjetno zadnjič sedela skupaj v cerk- veni klopi. Ni in ni ji šlo v glavo, kako da je mogla po- zabiti, da je dom gospe Jože- fine prav v tistem pasu, kjer je divjalo neurje. O čenče, čenče! Ni vse zlato, kar se sveti Kje bi našli ženo, ki je povsem zadovoljna sama s seboj?! Menda bi jo zaman iskali. Plavolaska bi bi bila rada rdečelasa, brinetka hoče biti po vsej sili zlatolasa, su- he žene tožijo, kako lepo bi bilo če bi se zredile, okrogle pa bi ra- de shujšale. Tiste, ki imajo močne prsi, bi bile rade ploščate, one pa, ki so to, zavidajo bujnim. In prav kozmetiki prsi bi radi danes po- svetili nekaj besed. Vedeti moramo, da obseg gru- di pri lepoti ni bistvenega pome- na. Lepa je lahko tista žena, ki kar cveti, kot pravijo možje, pa tu- di tista katere telo ni ravno vpad- Ijivo. Lepota grudi je namreč od- visna od njihovega mladostnega videza. Ta pa ni vedno vezan na leta starosti. Predpogoj za to je namreč elastičnost tkiva in pa to, da prsi žive skladno in se tudi raz- vijajo skladno z vsem ostalim te- lesom. Zato ni vseeno, kao diha- mo, kako sedimo in hodimo in navsezadnje, kakšen nedrček smo izbrali. Nikoli ne amemo imeti spuščenih ramen, upognjenega vratu, vklenjenega prsnega koša. vse mora biti ravno nasprotno, seveda brez tistega pretiravanja, ki so ga polni filmski časopisi. Marsikaj lahko popravimo že z dobro telovadbo, ao pa seveda stvari, o katerih lahko določa sa- mo strokovnjak. Predvsem velja to za primer nenadnega shujša- nja, ko prsi kar ovenijo. Bolje kot to, kako popraviti tis- to, kar ni ravno prikupno, pa je" prav govoriti o >^reventivi«. Pr- vo >>zdravilo je torej telovadba, gloiboko dihanje, drugi pa redno . umivanje v ne preveč ledeni vo- di. Treba je samo, da se nagne- mo na umivalnik in z vodnim curkom ali z dovolj mehko gobo oblijemo prsi. Predvsem pa je pomembno, da izberema pravi- len nedrček. V zvezi s tem bi se morali ravnati dveh pravil: mo- drček začnimo nositi že zelo zgo- daj, in pa zavedati se je treba, da ni vsak primeren za vsako že- no. Prav tako kot na primer za- hteva skoraj vsak obraz svojo frizuro je tudi z modrčki. Le-ti ne smejo biti pretesni; zelo slabo je, če telo stiskajo in nazadnje — močnejše žene morajo nositi drugačne kroje kot vitke. Med- tem ko so za- slednje primerni modrčki s podolžnim prerezom, bodo močnejše izbrale le take s prečnim prerezom. Te pa morajo paziti tudi na naramnice, ki naj ne bodi nikdar ozke in tanke. Moč- nejše žene bodo morale tudi po- leti nositi modrčke z naramnica- mi. Kadar pa bodo oblekle dekol- tirano obleko, bodo uporabile modrčke z naramnicami, ki teče- jo tik ob ramenu. Za vse pa velja — izberite svo- jemu telesu primerno tkanii-uj, barvo in kroj. Dedek in vnučki Noč tiha in mirila na polje že lega. Na nebu je mesec že zvezde prižgal. V hišici beli, kraj strmega brega dedek je vnučkom svojim dejal: »Pridni ste danes pri delu bili, kaj za nagrado bi radi?« »Pravljico radi bi slišali vsi!« vnučki vzkliknejo mladi. »Nekoč, tam v daljni deželi zmaj je pastirjem ovce moril —« »Oh, dedek, oh dedek — končaj! To si nam stokrat že pravil!« Dedku čez brado je pipica pala, široko pogledal je vnu^ke vse tri: »Kaj ni vam všeč več ta pravljica zala? Včasih poslušali radi ste vsi!« Pa reče najmlajši — Mihec junak: »Minili so zmaji s čarobnih poljan, pri nas že davno, res davno ve vsak, da kmalu na luni prispel bo Zem- , Ijan!« Cvetka Mlakar, Celje, Smrekarjeva 6. : Ta-le cvetka je pa z domačega travnika. Prikupen model pre- proste platnene obleke, katere edini okras je pas iz rafije, smo našli v Manekenu, ki nas je to- krat presenetil z zares lepimi predlogi za dopolnitev naše gar- derobe. Obleka, kot je ta, ki jo vidite na sliki, ne bo zahtevala previsokih izdatkov, ne bo zato nič manj elegantna od one, ki velja nekaj krepkih tisočakov. CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 6. *dî3a 1962 Ukrepi za znižanje cen Pred dnevi je bil pri gradbenem podjetju Ingrad razširjen sesta- nek, ki so se ga udeležili inženir- ji — šefi operativnih enot, pred- stavniki samoupravnih organov in političnih organizacij. Namen sestanka je bil, da ba skupno proučili nekatera proizvodna vpra- šanja, finančna in na koncu tudi posebnosti pri delitvi osebnih do- hodkov. Domenili so se tudi, da bodo enaka posvetovanja pripra- vili vsak mesec. Nekoliko manjši plan in znižanje cen Najprej je govoril o proizvodnih problemih inž. Cijan. Dejal je, da bo prvotno planirano realiza- cijo spričo posebnih pogojev po- trebno nekoliko zmanjšati. Za le- tos je namreč po prvotnem pro- izvodnem načrtu podjetja bilo predvideno, da bodo ustvarili za preko 3 milijarde dinarjev pri gradbenih in drugih delih, ki so- dijo v okvir delovanja podjetja Ingrad. Spričo pogojev, pa so do junija uspeli skleniti pogodbe za izvajanje gradbenih del v višini 2,1 milijarde dinarjev za letošnjo realizacijo. Zaradi tega je možno pričakovati, da bo ob še večjih naporih za sklenitev novih pogodb podjetje letos lahko ustvarilo za okoli 2,7 milijarde dinarjev grad- benih del. Dosedanje pogodbe predstavljajo 67 odstotkov prvot- nega proizvodnega načrta in okoli 78 odstotkov predvidene spremem- be načrta podjetja. O novem planu podjetja bo v teh dneh še posebno razpravljal tudi delavs'ki svet pod- jetja. Zanimivo je, da odpade na Ce- lje 1,1 milijarde dinarjev ali dob- ra polovica doslej sklenjenih po- godb po vrednosti, na ljubljansko področje četrtina, da pa so bistve- no zmanjšane pogodbe v drugih občinah celjskega okraja. Druga značilnost pri letošnji gradbeni dejavnosti je huda kon- kurenca. Tako se pojavlja pri li- citacijah vse več ponudnikov. V zadnjem času povprečno sedem do deset, v Kranju pa se je lici- tacije za neko gradbeno delo pri- javilo kar osemnajst podjetij. Se- veda pa ostre licitacije prinašajo tudi zahtevo po zniževanju cen, in sicer bistveno napram prejš- nim obdobjem. Ob sedanjih licitacijah se je ipo- kazalo, da je imelo celjsko grad- beno podjetje Ingrad razmeroma niske cene napram ostalim grad- benim podjetjem. Zaradi tega so tudi v zadnjem obdobju uspeli na mnogih licitacijah izven okraja — zlasti v Ljubljani, kjer so pre- vzeli gradbena dela v vrednosti preko pol milijarde dinarjev. Isto- časno pa so tudi pri Ingradu pri- stopili še k znižanju cen, in sicer do mere, ki jo prenese sedanja struktura podjetja in notranja ; delitev, kajti jasno je, da cene ne smejo prizadeti osebnih dohodkov, gradbenih delavcev. Pri tem so \ uspeli znižati ceno za okoli 10 odstotkov v povprečju. Zelo ilu- strativen primer je gradnja stolp- nice, za katero so se dogovarjali že 59. leta in lani. Tedaj bi cena za kvadratni meter stanovanja veljal okoli 60 tisoč dinarjev. Po nekaterih izboljšavah in organi- zacijskih ukrepih pri predvideni gradnji pa bo cena za kvadratni meter znašala le okoli 54 tisoč dinarjev. In sicer ne da bi pri tem menjali notranjo ureditev stanovanj in ne da bi zmanjšali kvaliteto del. Protežiranje malih gradbenih podjetij Protežiranje malih krajevnih podjetij s strani občinskih ljudskih odLorov in nekaterih investitorjev je eden od res- nih problemov razvoja in napredka gradbeništva pri nas. Čeravno je lici- tacija obvezna, nekateri investitorji in občinski ljudski odbori, kadar se po- javljajo kot investitorji pozabljajo na to. To je značilno tudi za področje celj- skega okraja. Oddajanje del brez lici- tacije je proti predpisom. Razen tega pa pri tem zlasti v šibkejših občinah pozabljajo, da se z licitacijo doseže ugodnejša cena za gradnjo objekta, do- loči se trden termin, določena cena za ves objekt in določena kvaliteta. Ko so o tem rprašanju razpravljali, je eden izmed udeležencev dejal, da domala vsi mislijo, da podjetje Ingrad postavlja to vprašanje, da bi lahko okrepilo svojo dejavnost. V resnici pa je stanje dokaj drugačno. Namreč pri licitacijah se prav gotovo in v nobenem primeru ne bi pojavil kot partner in konkurent samo Ingrad, temveč še ko- pica drugih. Primer iz Kranja pa je najboljši dokaz, koliko konkurentov se pri licitaciji lahko pojavi. Zaradi tega osvojitev načela, da mora postati lici- tacija v vseh občinah stvarnost pri od- daji gradbenih del, ni neka posebna zahteva Ingrada, temveč splošno načelo, ki v bistVu tudii pomeni napredek grad- beništva, zmanjševanje cen, trdne po- godbe in podobno. Ker dobi delo tisti, ki ponudi najugodnejšo ceno ob isti kakovosti ali pa boljšo kakovost ob isti ceni. I>ruga oblika proiežiranja malih pod- jetij je, da pri licitacijah oddajo do- mačim gradbenim podjetjem dela, če- ravno nastopajo na licitaciji z višjo ceno. Tak primer se je pripetil т Žal- cu, kjer so domači izvaialci dobili grad- bena dela, čeravno so bili za dva mili- jona dražji in čeravno je Ingrad ponu- dil že drugo ugodanost — oddajo objek- ta na ključ. Sc*eda se zdi taka politika pni stanovanjski izgradnji nepojmljiva So dcjalij saj pomeni skoraj še eno stanovanje. Žalski primer pa ni edini v celjskem okraju. Podobno je tudi т Laškem, Konjicah in tudi т ostalih ob- činah. Istočasno pa se т drugih okrajih držijo prcdipisane licitacije. Materialni izdatki šol Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora Celje so odborniki podrobno govorili o pKjsebnih po- gojih, v katerih so se znašle šol- ske ustanove. Zlasti pa so ti po- goji bistveno spremenjeni zaradi zmanjšanja proračunskih sred- stev (prometni davek je zmanj- šan). Prosvetni delavci menijo, da bo možno precej problemov rešiti tako, da bodo s smotrno porabo sredstev za materialne izdatke skušali premostiti to nastalo vr- zel. V mnogih primerih je to mož- no in je celo koristno, da s pra- vilnim usmerjanjem in porabo sredstev dosežejo kar največjo koristnost pri uporabi. To je še zlasti pomembno, ker je eno pr- vih načel pri tem, da ti ukrepi ne smejo prizadeti osebnih dohod- kov prosvetnih delavcev. Vendar pa v vseh primerih ni možno prihraniti na materialnih izdatkih šole. Značilna v tem smislu je srednja šola za medicin- ske sestre, ki je po razrezu sred- stev, ki ji pripadajo, dobila za ma- terialne izdatke okoli 650 tisoč di- narjev. Pri njihovem pouku pa je potreben sanitetni material, po- možna sredstva za nazorni pouk in podobno. Vsi ti predmeti, ki so nujno potrebni za nemoten pouk, pa so se v zadnjem času močno podražili. Tako se je zavod znašel pred dvemi dejstvi — najprej bi bilo potrebno zmanjšati količine potrebnega materiala za normal- ni potek pouka zaradi podražitve materiala, istočasno pa jim je bi- stveno zmanjšana tudi vsota, ki jo za ta namen lahko porabijo. Ko so natančneje pregledali ^anje so ugotovili, da bi ob po- sebnih ukrepih za štednjo porabili ^b nemotenem pouku vsaj 1,5 mi- lijona dinarjev za materialne iz- <3atke. S to vsoto bi ne prizade:ii kvalitete, vendar bi v tem pri- meru morale gojenke same pla- kati bele delovne plašče, kar do- ^iej niso. Ko so Ò tem govorili so pa šoli bili enotni, da je enkraten izdatek za dijakinje šole za medi- cinske sestre vsekakor koristnejši ^n da je to smotrneje, kot da bi za- kadi izdatkov za plašče še pove- praznino. Istočasno pa so u- gotovili, da sedaj odmerjena vsota ^50 tisoč v nobenem' primeru ne ^>o zadostna za normalni potek šo- lanja. Zaradi tega menijo, da bo probleme sredstev za materialne izdatke še potrebno obravnavati ^aj v njihovem primeru še po- sebej. Alije »biro«posrednik? Na sestanku so veliko govorila tudi o problemih, ki nastopajo v Celju zara- di posredništva Biroja za stanovanjsko izgradnjo. Ker daje gradbena dela pod- jetjem Biro, podjetja nimajo več stika z investitorji. Pri tem se pojavljajo hude motnje, ki padejo kot madež na gradbena podjetja. Nedokončana doku- mentacija za gradbeno delo, spremin- janje načrtov, zaostanki z poravnavo obveznosti in podobno. Ker pa ljudje vidijo na gradbišču le gradbene delavce. valijo krivdo za vse napake tudj na gradbeno podjetje. V Celju je precej primerov, ko je bU Ingrad kritiziran, ne da bi za zastoje napake, spremem- be in podobno bil odgovoren. Istočasno pa so poudarili, da obstaja- jo pri njih tudi subjektivne slabosti, ki jih bo potrebno odstranjevati. Pred- vsem to za povečevanje kvalitete in za striktno upoštevanje zastavljenega ro- ka, v kolikor ne bi spremembe načrtov povzročile upravičen zastoj. Stanovanja za trg? Več so govorili tudi o možnostih za ureditev obratnih kreditov, ki bi jim omogočili izgradnjo stano- vanj za trg. Obstajajo možnosti, da bodo v te namene dobili ustrez- na sredstva, ki so namenjena za pospešitev stanovanjske izgrad- nje. Obstajajo pa tudi druge mož- nosti. Lahko bi v ta namen s posebnimi licitacijami občinski ljudski odbori iz sredstev skladov za stanovanjsko izgradnjo izlo- čili del sredstev, kar bi bistveno pocenilo stroške in tudi povečalo kvaliteto. Istočasno pa je razum- ljivo, da obstajajo tudi notranje naloge, ki jih mora podjetje ob tem rešiti. Sem sodi vsekakor po- manjkanje obratnih sredstev in vprašanje dolžnikov. Jasno pa je, da bi se sredstva namenjena za gradnjo za trg — ali do izdelave (na ključ) ne mogla uporabiti za druge namene, čeravno tu in tam obstaja tudi ta bojazen. Sodijo, da bo vprašanje angažiranja pod- jetja-za gradnjo stanovanj za trg rešeno že v letošnjem letu, kar bd omogočilo hitrejši porast sta- novanjske izgradnje v naslednjem letu in za daljše obdobje. Osebni dohodki in razponi Pri gradbenem podjetju Ingrad so se odločili, da bodo na razširjenih posve- tovanjih vsak mesec razen proizvodnih problemov obravnavali tudi nekatere probleme osebnih dohodkov in razdelje- vanja čistega dohodka ter razpone znotraj skupne mase osebnih dohodkov. Tako so ugotovili, da je bila ena od dosedanjih slabosti, da osebne dohod- ke za nekatera dela ali upravičene pre- jemke niso izplačali takoj. Tako da se je hitro ustvaril negativen učinek. Zaradi tega je upravni odbor sklenil, da je treba vsako upravičeno zahtevo obračunavati do 5. v mesecu, sicer ne bodo dovolili izplačila. Neupravičene zaostanke pa v bodoče ne bodo izpla- čevali. Kajti doslej se je pripetilo, da 60 izplačila za nazaj povzročila hudo kri med delavci in na zunaj. Kajti tako so se navidezno ustvarjali visoki raz- poni, ki ob normalnem poslovanju ne bi nastaJi. Sem sodi tudi prejemek predsedmika delavskega sveta, ki je kot tehnik za normirana obračunska dela dobil za preteklo leto vrednost za pre- sežek dela. Istočasno bodo sproti ob- ravnavali tudii primere izredno niskih osebnih dohodkov. Tako je znova v lestvici zadnji isti kvalificiran elektri- čar, ki so ga delavc izključili zaradi počasnega dela in nekvalitetnega mon- tiranja električnih elementov iz svojih skupin. Sodijo, da bo v bodoče т teh primerih nujno ukrepati. V takih prime rih obstajajo le dve možnosti, in sicer da delavec spremeni svoj odnoe do dela ali pa da odpove delovno razmerje. Kajti nevzdržno je res, da bi kvalifi- ciran električar zaradi 50 odstotnega doseganja norm z niskimi osebnimi do- hodki ustvarjal formalno visoke razpo- ne. Zlas'ti še, če drugi delavci na istih delih istočasno dosegajo okoli 115 od- stotkov normativa za posamezna dela. Razen tega so tudi sklenili, da mora tudi vprašanje kilometrin biti sproti urejevano, kajti le tako bo možno na- tančno ugotavljanje in analiziranje de- janskih osebnih dohodkov in razponov v podjetju. Istočasno so sklenili, da bodo v last- nem glasilu sproti objavljali osebne do- hodite ter da bodo sproti pojasnili članom kolektiva, če bi prišlo v poseb- nih primerih do izredno visokih osebnih prejemkov. Nekateri udeleženci so na posvetu menili, da bi prav v sedanjem obdobju njihovo glasilo moralo dobiti tudi na tem področju večjo informativno prožnost, kajti obveščanje kolektiva o delitvi osebnih dohodkov je v sedanjem obdobju razen o problemih proizvodnje nujno potrebno predvsem za pomoč pri enotnih nazorih za prilagajanje tržišča in novim pogojem. Mi ŠOLSKE RAZSTAVE Ob slovesu so dijaki s pomoč- jo tovarišev za likovni in tehnič- ni pouk priredili razstavo na vseh popolnih osemletkah šoštanjske občine. Izostala je le druga os- novna šola v Šoštanju, kjer so obnovitvena dela v pyolnem raz- mahu in je ra2:stava bila že za dan mladosti. Bistvena značilnost vseh raz- stav je čudovita sproščenost ustvarjalnosti šoloobveznega otroka, kateremu reformirana šo- la daje vse možnosti za resnični odraz osebnosti in s tem gradi ter razbremenjuje mladega človeka neštetih predsodkov. Marsikatera dela dajo slutiti prave umetniške talente. Najuspelejša od razno- vrstnih tehnik je vsekakor gra- fika, ki, kakor izgleda, leži otro- kom. Najbolj so v tej tehniki uspeli dijaki prve osnovne šole v Šoštanju. Med posamezniki pa je težko izbirati, kajti na vseh treh šolah je opaziti izredno talenti- rane posameznike, ki so uspeli bodisi v praskankah, lepljenkah, perorisbi ali monotipi j ah. V ce- loti pa hvala ne bi šla tudi sami ureditvi razstav ali razstavnih prostorov, ki bi morale v enaki meri biti estetsko zaključene ce- lote. Tako je v tem oziru naj- uspelejša razstava prve osnovne šole v Šoštanju, ki sta jo prire- dili tovarišica Šalamonova in 2e- leznikova. Le-ti namreč kažeta pravilen posluh za vzgojni po- men razstave in sta žrtvovali množičnost (ki je pravzaprav prenatrpanost) na račun pregled- nosti in dostopnosti najuspelejših del. Seveda pa je pri tem težko od- ločati, kajti šole še vedno ne uspevajo, da bi imele sproti me- sečne razstave v razredih ali po hodnikih, kjer bi lahko zajele vse, kajti šele na ta način bi bilo naj- upravičljiveje izločevanje po kvaliteti za zaključno razstavo. -ik Modre plošče Sodelovanje med arhitekti, gradbeniki in industrijo — No- vost, ki pomeni zmanjšanje stro- škov in predvsem neodvisnost od zunanjega trga — Emajlirane plošče je možno hitro zamenjati — Okrasna vrednost ob dobri la- misU. Pri gradnji celjskega hotela so naleteli na razne težave. Ena med njimi je bila tudi, kako izvesti oicrasno fasadno zamisel, ne da bi pri tem morali čakati na po- sebne steklene plošče iz uvoza. Doma zaenkrat ne izdelujemo ta- kih steklenih plošč. Veelnjski ne- botičnik je opremljen s ploščami iz uvoza. Te so zelo drage in je težko dobiti listrezno zameno, če se sčasoma vgrajeni okrasni ele- menti poškodujejo. S tem problemom so se pri gradnja hotela nekaj časa ubadali, potem pa so arhitekti skupaj z gradbeniki in inženirji iz tovarne emajlirane ixìsode pripravili na- črt za izdelavo teh okrasnih ele- mentov v emajl tehniki. Tovarna emajlirane posode je ipo podrob- nih naročilih ustrezno izvršila no- vost in začeli so montirati prve modre emajlirane okrasne plošče na hotelu. Zunanji videz poslopja je enak, kot če bi vgradili stekle- ne barvne plošče. Dokaj velike razlike in ugodnosti pa nastopajo pri montaži emajlimih okrasnih elementov. Saj te je neprimerno laže montirati, cenejše so in mno- go trajnejše. Razen tega pa nd težko ob okvari dobiti ustrezno novo ploščo. To sodelovanje med projektan- ti, izvajavci in industrijo je hva- levreden primer. Gre dejansko za primer, kako je možno razne te- žave in probleme, ki se pojavijo na enem področju, ob posredova- nju zahtev trga neposredno indu- striji, rešiti brez težav. Res je si- cer, da gre za nov proizvod in za prvi primer tesnejšega sodelova- nja, vendar sedaj po montaži mo- drih dekorativnih plošč arhitekti in gradbeni inženirji poudarjajo, da je bila pobuda koristna, kajti plošče popolnoma ustrezajo, iz- vedba pa je celo presegla pričako- vanja. Sodijo, da bo možno podobne skupne rešitve poiskati še za dru- ge težave, ki nastajajo zaradi po- dobnih problemov in da bo mož- no tesnejše sodelovanje razširiti tudi na druga področja. Ugodno za Locane Po sestanku občanov, ki je bil to nedeljo v Ločah pri Slov. Ko- njicah kaže, da je sedaj le re- šeno in urejeno vprašanje želez- niškega in cestnega prometa sko- zi ta kraj. Kljub temu, da je bi- lo več želja, naj bi železniška uprava ponovno uvedla železni- ški promet na ozkotirni progi Zreče—Poljčane, so predstavniki železnice dokazali, da spričo več- jih izgub tega ni mogoče urediti. To je popolnoma razumljivo. Pač pa so se ob tej priliki do- menili, da bodo sedanjo cesto iz Slov. Konjic proti Ločam nekoli- ko preusmerili in sicer tako, da bodo zgradili nekaj novega ce- stišča. Na ta način bodo obšli sedanji most črez Dravinjo, novi del ceste pa bodo speljali po sta- rem železniškem mostu. Vseka- kor bodo stroški na ta način niž- ji, saj je most že zgrajen in pri- meren tudi za težja tovorna vo- zila, gradnja novega cestišča pa tudi ne bo zahtevala posebno ve- likih stroškov. Razen tega pa bo ; železmišika uprava zgradila med ; Žicami in Locami, kjer je cesta res zelo osika, še tri izogiiališča, tako da bo tudi ta problem ure- jen. Do nadaljnega pa bo v Lo- čah še obratovala tovorna posta- ja, čeprav je bilo prvotno reče- no, da jo bodo koncem tega me- seca ukinili. Razgovor z pristoj- nimi organi je torej le pripomo- gel, da so stvari rešili in primer- no uredili. Lokalna MDB iz Kranja v Celju v ponedeljek je prispela v Ce- lje lokalna mladinska delovna brigada, ki bo delala na zaklju6- nih delih pri regulaciji travniške- ga potoka na Hudinji pri hudinj- ski osnovni šoli. »Brigada šteje 60 brigadirjev, nekaj jih pa bo še prisipelo za na- mi«, je dejal upravnik brigade tovariš Adolf Poncelj. »Upam, da bom uspeli tako v brigadi in na delovišču razviti živahno dejav- nost. Malce težko se bo mogoče navaditi na novo »reformo« na lokalnih akcijah: prehod na eko- nomsko samostojnost in podobno. V nedeljo pa bo odpotovala I2 Celja v Kranj celjska lokalna mladinska delovna brigada, ki bo delala v Kranju na zaključnih delih pri gradnji športnega parka, kjer poteka letos akcija že peto leto. Brigada bo delala na tej akciji en mesec. . Seminar za člane Rudnik rjavega premoga Laško je pod vodstvom Delavske uni- verze Celje organiziral seminar za člane samoupravnih organov. Namen seminarja je bil, da se člane samoupravljanja seznani z zakonodajo delavskega in druž- benega upravljanja, da bi na podlagi programa, ki je bil ob- delan v petih dneh, člani prido- bili čimveč znanja za nadaljnje uspešno delo pri upravljanju podjetja. Po izjavah udeležencev so bila vsa predavanja zelo kvalitetna ter so vsi člani izrazili željo po nadaljnjem organiziranju po- dobnih seminarjev. Na pri seminar, ki je bil orga- niziran za člane centralnega de- lavskega sveta, je 32 članov vseh pet dni redno prihajalo na pre- davanja. Ne moremo pa pohvaliti udeležbe na drugem seminarju, ki je bil organiziran za člane obeh obratnih delavskih svetov, katerega se je udeleževalo 36 članov, ki pa žal niso redno pri- hajali na predavanja. Vzrokov za izostajanje od predavanj je i namreč več, kot glavnega pa foi lahko navedli, da je v kolekitm zaposlenih 70 % polproletarcer in jih je lepo vreme odtrgalo od seminarja za opravljanje polj- skih del. N. F. Da ne bo prepoznol Tovariš urednik! Stanovavci »Zaloške graščine«, ki tega imena po vsej pravici ne zasluži več, vprašujejo: Ali res naših 64 življenj žalski občini pomeni tako malo, da se prošnji hišnega sveta za dodelitev kredita za popravilo stavbe, ki nam je po sili postala dom, ne more ugoditi? Ali ni dovolj, da so posamezni stanovavci svoja stanovanja, ki so bila podobna konjskim hlevoni, uredili z lastnimi sredstvi in na- pori? Mar naj le-ti preprečijo z lastnimi sredstvi še razpad stav- be, kar nam resno grozi? Do razpada bo prav gotovo ne- kega dne prišlo, če ne bodo za popravilo pokazali več interesa in razumevanja ljudje, ki o teb stvareh odločajo. Menimo, da bi bilo prav, da bi le-ti pomislili, da je vsekakor ceneje del sredstev vložiti na tem mestu, kakor pa za 14 strank urediti nova stanova- nja. Ali smo res tako različni? Torariš urednik! Medtem ko so v ostalih celj- skih ulicah stanovavci okrasili okna in balkone s cvetlicami, so oni s Tomšičevega trga pokazali malo razumevanja in volje za gojenje cvetja. Izjema so le ne- kateri stanovavci na podstrešnik stanovanjih. Prav čudno je, da tamošnje go- sipodinje ne pogrešajo na oknih in balkonih raznobarvnega cvet- ja, ki olepša še tako puste stene starih hiš, pa tudi življenje za okrašenimi okni je mnogo lepše. Verjemite da je tako I A. Z. Dopis iz Belih vod Tov. urednik! Naša vasica Bele vode je pre- cej oddaljena od kulturnega sre- dišča, a si ljudje vseeno znajo pomagati. Tako postane tudi v težkih pogojih življenje v pro- stih urah zanimivo in prijetno. V vasi imamo prosvetno dru- štvo, ki vsako leto priredi kakšno igro in še druge prireditve. Ra- zen tega pa poskrbi tudi za go- stovanje tujih igravskih družin. Tu so bili pred kratkim igravci iz Cirkov, Lokovice, Šmihela in Lepe njive. Velikega pomena za vasico pa je tudi televizor. Ob njem se vsi radi zbiramo. Posebno ugodno je to za mladino, ki redno spremlja kulturne in druge osrednje pri- reditve, ki bi jih sicer ne mogla videti. A tudi za starejše je televi- zijski siprejemnik privlačen. Zve- čer si skušajo ljudje najti čas za dnevnik, ki posreduje novosti v sliki iz vsega sveta. Terezija Goltnik, Bele vode pri Šoštanju Predrzen voznik Tot. urednik! Pred poslovalnico Savinjski magaci* T Libojah je dne 12. junija prišlo do prometne nezgode, ki jo je povzročil mopedist Franc Koree iz keramiène in- dustrije Liboje. O njegovih divjih in neobzirnih tož- Bjah je bilo že doeti govora. Tudi to pot se je pokazal kot brezobziren voznik, ki ne upošteva prometnih predpisov, teiH- več tudi kot človek brez čuta do človeč- nosti. Poleg tega, da je naredil prekrSek in Tsled tega podrl kolesarko, ki je To- žila pravilno, jo je pustil tudi obležati na ceeti, sam pa ee je odpeljal naprej. Vprašujemo se; ali ga bo kdaj do- lerla roka pravioer H. P. Liboje , Tobogan v skladišča CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 26 — 6. julija 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT JOŽE; LUBE] - Ni dolgo od tega, ko je Jože Lubej, član železničar- skega kogljašlkega kluiba Celje, izboljšal nekaj let stari celjiski rekord v keg- ljanju na 200 lučajev, ki ga je držal Marinček z rezul- tatom 903, za deset lesov, že je presenetil z novim vrhun- skim izidom — 931. Le-tega je positavil v Zenici, kjer je ekipa celjskih kegljačev na- stopila v četrtfiinalnem delu zveznega tekmovanja za ju- goslovanski pokal. Dvoboj med Zenico in Celjem se je končal s pre- pričljivo zmago domačinov 5546:4860. Kegljači Zenice se niso izkazali sami v odlič- nem povprečku, ki je znašal 924.6 lesov na tekmovavca, temveč itudi v tem. da so dali novega državnega in svetov- nega rekorderja. Prav na tem dvoboju je namreč nji- hov član Juričevič dosegel nov naj:boljši rezultat v dr- žavi in na svetu — 1.025 kegljev. Celjani so dosegli povpre- ček 810 kegljev; posamez- niki pa so se izkazali takole: Lulbej 951, Janoič 774, Blazi- na 789, Truglas 724, Šmon 773 ter Vanovšek 869. XV. LETNE ŠPORTNE IGRE GRAFIČARJEV SLOVENIJE PETO MESTO ZA CELJSKI TISK Lepo in gostoljubno je Kočevje sprejelo zadnje dni minulega ted- na predstavnike enajstih grafič- nih kolektivov Slovenije, ki so se zbrali na petnajstih letnih šport- nih igrah. Prijetno razpoloženje, lepe in kvalitetne borbe v vseh disciplinah, množičnost... to so odlike tradicionalnega srečanja športnikov in grafičnih delavcev Slovenije. V Kočevju so vse te vrline prišle še do posebnega iz- raza. Za to so poskrbeli skrbni organizatorji in pozorni doma- čini. V skupnem ocenjevanju je prvo mesto pripadlo ekipi Ljudske pravice iz Ljubljane, Ri je zbrala 241 točk. Ostala mesta pa so za- sedli: 2. Pomurski tisk 234, 3. Kartonažna tovarna Ljubljana 220, 4. Tiskarna »Jože Moškrič« 200, 5. Celjski tisk 158, 6. Mari- borska tiskarna 140, 7. Kočevski tisk 128, 8. Delo 104 itd. Kakor v generalnem plasma- ju, tako so športniki Celjskega tiska dosegli nekatere prav lepe rezultate tudi v posameznih di- sciplinah. Največ uspeha so ime- li v atletiki in kegljanju, kjer je Celjanom pripadlo prvo mesto. Medtem ko so bili v namiznem tenisu drugi, so se v odbojki uve- ljavili na tretje, v streljanja in šahu pa na četrto mesto. Za osvo- jitev prvega mesta v atletiki so imeli največ zaslug Polutnik, De- beljak in Omerza. Tako je Po- lutnik zmagal v metu krogle z 12.69 m ter bil tretji v metu diska z 32.46 metra. Debeljak pa je za- sedel drugi mesti pri skoku v vi- šino (165 cm) in v metu kopja (48.53 m); enak uspeh je dosegel še Omerza v teku na 1.500 metrov s časom 4:37.3. Med kegljači se je najbolj iz- kazal Vračun, ki je v skupnem ocenjevanju posameznikov zase- del drugo mesto s 399 podrtimi lesi. Drugo mesto v namiznote- niškem tekmovanju so celjskemu časopisnemu podjetju priborili: M. Božič, Gajšek, Crepinšek in Fister. Solidno znanje in precejš- njo mero borbenosti je pokazalo tudi moštvo odbojkarjev, ki je nastopilo v naslednji postavi: Po- lutnik, Vračun, Pristovšek, Her- man, Lončar, Debeljak in Božič. Četudi je že peto mesto v skup- nem ocenjevanju lep uspeh, je gotovo, da bi Celjani lahko dose- gli še lepšega, če bi nastopili v vseh disciplinah ter če bi imeli v svoji ekipi močnejšo žensko vr- sto. Ne glede na to, pa je tekmo- vanje pokazalo, da je šport med člani kolektiva grafične indu- strije močno razvit in da ima ve- liko vnetih pristašev. -an leseničani zmagovavci METALURŠKIH ŠPORTNIH IGER Druge letne športne metalurške igre Jugoslavije so končane. Zad- nje dni prejšnjega in prvi dan te- ga tedna so bile vzorno urejene športne naprave v Štorah prizo- rišče zanimivih borb članov sed- mih metalurških kolektivov Ju- goslavije v atletiki, rokometu, no- gometu, odbojki, kegljanju in na- miznem tenisu. V skupnem oce- njevanju so zmagali člani jeseni- ške železarne, ki so zbrali 113.7 točke; ostala mesta pa so zasedli: 2. Ravne 109.5, 3. Smederevo 104.4, 4. Štore 96.3, 5. Nikšič 73.6, 6. Ilijaš 44.0 in 7. Zemun 14.0 točke. V posameznih disciplinah pa so se na najboljša mesta uveljavili: ATLETIKA: Jesenice, Nikšič, Ravne. ODBOJKA: Ravne, Jese- nice, Smederevo. KEGLJANJE: Jesenice, Ravne, Store. Clan jese- niške ekipe Slibar je postavil nov rekord kegljišča z rezultatom 917 lesov. ROKOMET: Smederevo, Ravne, Store. NAMIZNI TENIS: Jesenice, Ravne, Ilijaš, Store. Zgoraj — igravci odbojke Celjskega tiska, spodaj — na strelišču Plovavei pred startom Sezona plavalnega športa je pred nami. Celjski plavavci se nanjo že dlje časa vestno priprav- ljajo. Pod vodstvom beograjske- ga trenerja Stanojeviča nekateri že dosegajo na treningih rezul- tate, ki so blizu njihovih lansko- letnih storitev, kar kaže, da bo- do letos nekatere uspehe izbolj- šali. Sicer pa bodo to verjetno po- kazala že prva letošnja tekmo- vanja v slovenski plavalni ligi, v kateri sodelujejo tudi plavavci Neptuna. Celjani nastopajo sku- paj z drugim moštvom Celuloze iz Krškega in ekipo velenjskega Partizana. Prvi start teh ekip bo že v nedeljo, 8. t. m. v Krškem. Celjani imajo z Vrbovskom, Or- lom, Vošinekom, Goršičem, na- dalje s pomlajeno žensko ekipo in ostalimi veliko možnost, da se uvrstijo v finale slovenskega li- gaškega tekmovanja, ki bo konec meseca v Celju. Kaj pa vaterpolisti? Letos so slabo začeli. Treningov še ni bilo dosti; dva najboljša člana ekipe sta prestopila v druge klube, za- to vse kaže, da se bodo Celjani težko približali uspehom, ki so jih imeli v tej športni panogi zadnja leta. Morda bo zanimanje za vaterpolo večje potem, ko bo- do prihodnji mesec treniraU v Celju najboljši vaterpolisti Ju- goslavije, ki se bodo pripravljali za bližnje evropsko prvenstvo v Leipzigu. Naj bo tako ali drugače, prire- ditev bo v celjskem bazenu do- volj. Želeti je le, da precej mu- hasto vreme ne bi pokvarilo do- bre volje športnikov z Ljudskega kopališča. -ed Šlrajher - prvak Celja Pred kratkim se je končalo ša- hovsko prvenstvo Celja za posa- meznike, ki je proti pravilom tra- jalo polnih pet mesecev. Spričo tega bi ga morali zdavnaj razve- ljaviti. Turnir se je zavlekel pred- vsem zaradi slabe discipline nje- govih udeležencev, ki so silno ne- redno prihajali k turnirskim par- tijam. Tako se je zgodilo, da ig- ravci turnirskega reda sploh niso spoštovali, ampak so prihajali ka- dar se jim je zljubilo. Zato naj bo ta turnir primer, kako bi ne sme- li delati. Prvo mesto je osvojil Zvone Strajher, ki je zbral enako število točk (8 in pol) kot drugoplasirani Janežič, a je imel boljši rezultat napram prvim štirim. Tretje me- sto je osvojil Bervar 8, četrto Ko- vačič 7 in pol, na naslednja pa so se zvrstUi: Pertinač, Modic in Pri- možič po 5, dr. Berce 4, Kavčič 4 in pol, Ojstrež 4, Lube j 3 in pol ter Pajman 2 točki. MLADINSKO PRVENSTVO CELJA Minule dni se je končalo pr- venstvo Celja v šahu za mladin- ce. Na turnirju, ki je veljal tudi kot izbirni za okrajno prvenstvo, je sodelovalo osemnajst mladih igravcev. Mladinski prvak za le- tošnje leto je postal Tomaž Ko- vačič, ki si je pridobil tudi naslov prvokategornika. Vrstni red: Kovačič 11 in pol, Gkklob 10 in pol, Lubej 10, Musek in Grum po 7 in pol, Hrušovar ter Grein po 6 in pol, Trbovc in Pod- lunšek po 5 in pol. Bajee, Grobel- sek, Kranj C 4, Pešec 3, Majcen 2 točki ter Polšak O točk. Prvi štirje so se uvrstili na okrajno prvenstvo, ki se je že za- čelo. IZREDNO D O ŽIVETI E v nedeljo zvečer so Velen j cani lahko prvič občudovali v svoji sredini nastop jugoslovanskih mojstrov na kotalkah. Kotalkar- ski klub Ljubljana je priredil ve- liko propagandno kotalkarsko re- vijo na ploščadi pred kulturnim domom. Okoli dva tisoč gledav- cev je zgovorno pričalo o zanima- nju za to športno umetnost, ki se skorajda ne razlikuje od do- sežkov na ledu. Spontan aplavz, s katerim pa so gledavci nagraje- vali posamezne izvajavce, pa je dokaz več, da omenjeni klub ni- ma zaman kar štiri državne pr- vake v svojih vrstah. Velika kotalkarska revija je prikazala razvoj kotalkarstva, to je od prvih-začetnih korakov pa vse do vrhunskih dosežkov. V sporedu, ki je obsegal dvajset točk, so se zvrstili kotalkarji od 5-letne Milojke Jarc pa vse do juniorske državne prvakinje An- či Dolenc, ki je navdušila s solo igro in plesom s partnerjem Mitjo Šketom ter najuspelejšo točko se- niorske državne prvakinje De- ren te Katjuše, ki je osvojila gle- davce z dovršenostjo in zlitostjo ritmičnih gibov. Navdušenost je stopnjeval na- stop senioi^ih državnih prvakov v parih — Derente Katjuše in Franek Klemenca, ki sta na željo gledavcev morala ponoviti nekaj kotalkarskih prvin. Revija je čudovito uspela in ne- dvomno bo vnesla v sproščeno poganjanje stotine velenjskih ko- talkarjev, ki so se doslej izživljali po ulicah, red in disciplino, to je željo po organiziranem delu, saj bodo že v jeseni imeli najsodob- nejše kotalkališče. Tako je tudi kar razumljiva želja Velenjčanov, da bi letošnje državno prvenstvo izvedli na novi ploskvi velenjske- ga kotalkališča. V kolikor bo to izvedljivo, bo nujno, da bodo po- hiteli z zaključnimi deli na sa- mem objektu. ' i , -ik ALI BODO USPELI? V nedeljo, 8. t. m. bo opravljen zadnji obračun tekmovanja mladincev v atletiki. Na sporedu je fi- nale zvezne atletske liige. Medtem ko bodo mlajši mla- dinci nastopili v Ljubljani, bodo starejši startali v Za- grebu, mladinke pa v Senti.. Med eikipami, ki se bodo na vseh treh frontah potego- vale za najvišje mesto, bodo tudi mladi tekmovavci in tekmovavike celjskega Kla- divarja. Po obračunu iz pr- vih dveh kol zavzemajo mlajši in starejši mladinci Kladivarja prvo mesto, le mladinke tičijo po trenutni razvrstitvi na drugem mestu. MLAJŠI MLADINCI: 1. Kladivar 28.556, 2. Branik 26.761, 3. Mladost 26.500, 4. Triglav (Kranj) 26.305, 5. Olimpi j a 26.082, 6. Dinamo 24.270. STAREJŠI MLADINCI: 1. Kladivar 37.939, 2. Partizan (Beograd) 36.869, 3. Dinamo 35.495, 4. Branik 34.750, 5. Senta 34.137, 6. Olimpija 31.516. MLADINKE: 1. Senta 27.071, 2. Kladivar 26.023, 3. Spartak 23.780, 4. Branik 22.580, 5. Metalac (Osijek) 22.218, 6. Maribor 21.632. Iz dosedanjih reziultatovi in razvrstitve lahko sklepa- mo, da se bo pri mlajših mladincih glavna borba za naslov državnega prvaka vo- dila med Kladivarjem in Branikom, pri starejših pa med Kladivarjem ter Parti- zanom. Pri mladinkah sta prav gotovo ekipi Sente in Kladivarja razred zase. Po vsem tem imajo mla- dinci Kladivarja najboljše upanje za osvojitev najmanj dveh naslovov državnega prvaka; morda pa... Zanimiva je še ugotovitev, da sta le mariborski Branilk ter Kladivar zastopana v vseh treh skupinah finalne- ga dela tekmovanja. To je pač najbolj nazorno in prepričljivo potrdilo, kje je težišče dela v teh atletskih kolektivih. Ali bodo celjski mladi atleti uspeli in zadržali pred- nost, ki so jo dosegli v prvih dveh kolih, je vprašanje, ki se poraja pred zaključkom tekmovanja. -an SPOMENIKI NOB v fotografiji Društva Ljudsko tehnike našega olkraja so si zadala nalogo, je med drugim v go- voru na otvoritvi razstave fotografij spomondkov NOB dejal predsednik okrajnega odbora Ljudske tehnike v Celju tov. Ludvik GO- HKNjAK, da v okviiru svoje dejavnosti podvojeno skrbe za poglobitev vsebine svo- jega dela in za uvajanje no- vih metod, širjenja tehnič- nega znanja med naše dr- žavljane. Razstava nosii pečat pri- sipevlka k počastitvi letoš- njega praznika dneva borca. S to razstavo, je še poudaril tov. Gorenjak, želimo poka- zati, da tudi organizacije Ljudske tehniike črpajo vir in vzore za svoje delo v naši narodnoosvobodilni borbi. Razstava sipomenikov NOB, ki jo je v počastitev 4. ju- lija pripravili okrajni odbor Ljudske tehnike v Celju, je povsem upravičeno vzbudila veliko pozornost že od prve- ga dne. ko je bila odprta v prostorih Društva inženiir jev in tehnikov. Na njej je zbranih 95 fotografij spo-, monikov NOB, ki so jih pri- spevali člani foto klubov iz Griž, Laškega, nadalje iz Šoštanja, Slovenskih Konjic. Prebolda, Mestnega muzeja v Celju ter Emajlirke, foto klubov nu osnovniih šolah v Gornjem gradu in Pesjem ter člani društev Ljudske tehnike iz Šmarja pri Jelšah, Klime, Kovinotehne in iz Mozirja. Žirija, ki je ocenila raz- stavljena dela, je prvo ko- lektivno nagrado dodelila foto klubu v Mozirju, drugo foto klubu v Slov. Konjicah, tretje foto klubu na osnovni šoli v Pesju. četrto pa enaki organizaciji na osnovni šoli v Gornjem gradu. Štiri indi- vidualne nagrade so spre- jeli avtorji za fotografije spomenika NOB v Žalcu, za grobnico na Golovcu, za spo- menik NOB v Zrečah ter za spomenik NOB v Radmirju. Razstava bo odprta še jutri. -an Obsojen zaradi goljufije in ponarejanj uradnih listin Pretekli teden sta se pred ok- rožnim sodiščem v Celju zagovar- jala Ivan Hrastelj in Andrej Stu- cin, ki sta bila oba zaposlena v kmetijski zadrugi v Ponikvi. Med- tem ko je bila proti Andreju Štu- cinu obtožba umaknjena, pa je bil Ivan Hrastelj obsojen zaradi po- neverb ponarejanja uradnih li- stin in goljufije, na leto dni in šest mesecev zapora, na sto pet- deset tisoč dinarjev denarne kaz- ni, na povrnitev škode kmetijski zadrugi Ponikva 282 tisoč dinar- jev ter prepoved opravljanja p>o- klica za dobo dveh let. Ivan Hrastelj, ki je bil zaposlen kot lesni manipulant pri kmetij- ski zadrugi v Ponikvi je ponever- jal pri izplačilih kmetom, ki so zadrugi prodajali les. Ta kazniva dejanja je storil v letih 1957 in 1958, ko ob kontroli tudi ni mogel opravičiti za okrog dvesto dvaj- set tisoč dinarjev izdatkov. Doka- zano mu je bilo tudi, da je pone- veril listino, s katero je dvignil, večjo vsoto denarja. Poneverbe je omogočila izredno slaba kontrola in tudi nasploh zelo »domače« poslovanje takrat- ne kmetijske zadruge v Ponikvi, ki tisti čas ni imela niti uprav- nika. _ J Gibanje prehivavsiva v časti od 24. junija do 30. junija 1962 jc bilo rojenih: 20 dečkov in 12 deklic. POROČILI SO SE: KNEZ Ivan-.\4k()laj, strojni tehnik in ROBIDA Margareta, uslužbenika, oba iz Celja; KOVSEK. Drago, delavec im RAjNER Katarina, del.avka oba iz Ce- lja: BERGLEZ Ivan, finomehanik in VAJD?X' Angela, tehnični rdsar, oba iz Celja; ŠULER Frančišek-Branko, uči- telj iz Kasaz in YODLSEK Marija, trg. pomočnica Lz Liiboj ; KRSTULOVIC ing. Peter, gradbemi inženir iz Splita in JOVANOVIC Ruža-Marija, profesor ii Ceilja; MULEj Miroslav-Rudolf, a.bsol- vent elektrotehnike iz Radovljice in VERDOVNIK Ivana, medicinska sestra iz Stor; MAČEK Antou-Jože, gozdarski tehnik in DECM.\N Matikia, usl.užben- ka, oba iz Strmca pri Vojmiku; ZUPAN- ČIČ Vincencij, kamnosek iz Maribora in ŠTRA.SER Marija, predmetna učite- ljica z Trbonj pri Mariboru. UMRLI SO: LANEGER Franc, steklar Lz Celja, star 54 let; DRNOVŠEK Ferdinand, upokojenec iz Celja, star 58 let; RA- TAJ Jože, delavec iz Podgorja pri Šent- jurju, star 48 let; POPLAS Frančiška, roj. Ileduak upokojenka iz Galicije, stara 55 let; OCVIRK Martin, delavec iz Celja, star "9 let; ZOTL Franc inva- lidski upokojenec iz Stor, star 62 let. KRONIKA NESREČ Marija Pevec iz Vinskega vrha pri Slivnici je v Celju stonila na napačni brzovlak. Ko je opaz;ila napako, je skočila z vozečega vlaka. Pri tem je padla in si poškodovala obe nogi. — Justi Marsnak iz Brdc pri Dobrni se je s sekiro vsekala v nogo. — Jožetu De- beljaku iz Arje vasi je pri delu žaga poškodovala prste na roki. — Anton Zdolšek iz Ponikve je padel in si po- škodoval nogo. — Z vrelo vodo se je poparila Martina Iršič iz Pake. — Marija Oset iz Vodruža pri Šentjurju je napa-^ del neznanec in jo poškodoval na roki. — Matilda Kodrič iz Vezovja pri Šent- jurju je padla in si poškodovala nogo. — Franc Cerovšek iz Pečovnika je padel s kolesom in si poškodoval glavo. - Tudi Jernej Kerš iz Trnovelj ter Jurij Esih iz Tovarniške ulice sta padla in si poškodovala glavo. — Marija Bukšek z Donačke gore je padla in si poškodo- vala rebra in hrbtenico ter pretresla možgane. Tudi v Celju so ozke ulice CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 6. julija 1962 Planinski kotiček Ko je pred nedavnim večja skupina francoslcih alpinistov obiskala Slovenijo in se povzpela fia Veliko planino (1.550 m), so se čudili lepoti te planine in pozne- je napisali v svojem glasilu, da je ta planina gotovo najlepša in najmikavnejša v vsej Evropi. Številne ovčje staje, raztresene po obsežni Mali in Veliki planini, prekrasna flora in pogled na sku- pino vršacev Savinjskih Alp, po- trjuje dejstvo, da je ia planina j-esnično prelepa. Velika planina je znana po ugodnem in obširnem smučar- skem terenu. Celjani malo obiskujejo to pla- nino; vse kaže, da je malo od roik, pa čeprav imamo za ta iz- let ugodno zvezo. Z jutranjim avtobusom se pe- ljemo preko Gornjega grada in Cernivca do vasi Smrečje. Tu je avtobusna postaja pri gostilni »pri Logarju«. Od tod gremo preko mostička in že pridemo na planinsko, markirano stezo, ki vo- di v precej strmo višino. Ko pri- spemo iz gozda do malega na- selja, ne nadaljujmo poti na- vzgor, temveč rajši krenimo na levo na Kisovec (1.257 m) k želez- ničarskemu počitniškemu domu. Tu se malo odpočijemo nato pa krenemo navkreber v smeri to- vorne žičnice. Po dveinpolurni hoji iz Smrečja prispemo na Ve- liko planino, kjer upravlja pla- ninsko društvo Domžale dosti ugodno urejen dom, ki ima nad 50 ležišč in dobro oskrbo. Le ne- kaj minut od te postojanke je sindikalni dom podjetja Indu- plati iz Jarš. Tudi ta dom je od- prt za vsakogar. Nazaj se ne bomo vračali po isti poti preko Kisovca, marveč bomo krenili v Smrečje kar od sindikalnega doma. Na Veliko planino pa lahko pridemo tudi po drugi poti. Na- mesto do Smrečja se z avtobusom preko Cernivca peljemo samo do prvega ovinka v Kališah, odkoder pelje prav tako dobro markirana pot na planino. Razlika je le v tem, da je ta speljana v glav- nem po položnem terenu in da postaja strma šele pri Kranjskem raku. Poleg tega je ta pot krajša od one preko Kisovca. dr. M. Sa praznií¿ občine Ûalec J. julij ČESTITAJO VSEM OBČANOM IN JIM ŽELIJO NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC OBČINSKI KOMITE ZKS ŽALEC OBČINSKI ODBOR SZDL ŽALEC OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZB NOV ŽALEC OBČINSKI KOMITE LMS ŽALEC OSTALA VODSTVA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ TER DELOVNI KOLEKTIVI PODJETIJ IN USTANOV Nesolidno in neodgovorno če ibi ga ne srečal na .po- ti, ko je šel podrobneje ug-o- tavljati primer, bi skoraj ne verjel,, da je to res, da se to lahko zgodi v mestu s ta- ko močnim aparatom naj- različneje administracije ipd. Nekdo ob Dečkovi cesti je imel parcelo. Zanjo je pla- čeval obvezne davke vse do- tlej, dokler mu na njej ni- so postavili stanovanjske hiše. Potem je nehal plače- vati, ker je pač računal, da so odgovorni ljudje uredili tudi potreben izpis, ali ka- kor se že temu reče. Toda, kot iso pokazali poznejši do- godki, tega niso storili. Pa ne samo to; za to parcelo, na kateri stoji lepa stolpni- ca, so ga celo terjali in na- zadnje rubili — radijski sprejemnik. Kaj pravite na vse to? Vse- kakor nesolidno poslovanje. -oh Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Celje razpisuje mesto ^ direktorja Zdravilišča Dobrna pri Celju. Pogoji: Visoka strokovna izobrazba, zaželeno ekonomske stroke s petletno prakso pri sorodnih gospodarskih organiza- cijah ali zavodih, ali višja strokovna izobrazba s petletno prakso na vodilnih mestih družbeno političnega dela s slično problematko. Prednost imajo tisti, ki imajo boljše moralno politične pogoje. — Ponudbe z obširnim življenjepisom in ostalo do- kumentacijo je poslati omenjeni komisiji do 31. 7. 1962. V primeru, da do tega roka razpis ne uspe, se podaljša do 30. 9. 1962. Štev.: 111-41/1962. Trgovinska zbornica za okraj Celje, Miklošičeva ulica 3 razpisuj e na podlagi 99. člena zakona o sredstvih gospodarskih orga- nizacij ter sklepa predsedstva UO zbornice natečaj o prodaji osebnega avtomobila znamke »Fiat« 1400 — BJ. Začetna cena je 400.000 dinarjev. Rok za ponudbe je do dneva licitacije, ki bo dne 20. ju- lija 1962 ob 10. uri v prostorih trgovinske zbornice. Ponudniki dobijo podrobnejše informacije v tajništvu zbornice. Trgovinska zbornica za okraj Celje »POLZELA« TOVARNA NOGAVIC razpisuje delovno mesto ANALITIKA OSEBNIH DOHODKOV IN 5 TEKSTILNIH TEHNIKOV Pogoji : 1. Za analitika: visokošolska izobrazba z nekajletno prakso ali srednješolska izobrazba s 5 letno prakso v gospodarsko- finančni službi. 2. Za tekstilne tehniike: Tehniška srednja šola z nekajletno prakso v tekstilni industriji. Nastop službe je možen takoj. Pismene ponudbe z življenje- pisom sprejema kadrovska služba podjetja. ' Razpis velja do zasedbe mest,___^ , Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Celje na predlog Sveta za sploš- no varstvo ObLO Celje razpisuje delovno mesto upravnika Doma oskrbovancev občine Celje v Polzeli. Pogoji: višja šolska izobrazba in 5 let prakse v socialnih službah. Prednost imajo tisti, ki imajo boljše moralno-^oli- lične pogoje. Ponudbe je poslati omenjeni komisiji najipozneje do 31. 7. 1962. StevUka: 110-12/1962-1. »POLZELA« tovarna nogavic, razpisuje za šolsko leto 1962/63 naslednje štipendije: za študij na Ekonomski fakulteti 1; na višji šoli za socialne delavce 1; na Tehniški tekstilni šoli 9; na Ekonomski srednji šoM 2. Interesenti morajo poleg lastnoročno napisane prošnje priložiti še naslednje dokumente: kratek življenjepis, prepis zadnjega spričevala, potrdilo o premoženskem stanju staršev, izjavo, da prosivec ne prejema štipendije pri drugem organu ali podjetju, potrdilo o vpisu v šolo oziroma frekvetacij,sko potrdilo in potrdilo o pvre jemanj u otroškega dodatka. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja do 20. ju- lija 1962. OBJAVE IM OGLASI KINO KINO UNION do 8. 7. 1962 - SVET PONOČI italijanski barvni Csc film 9. 7.-12. 7. 1962 - LEILA IN GABOR madžarski barvni film KINO METROPOL 7. 7.-8. 7. 1%2 - SMRT NA PREŽI angleški film 9. 7.—14. 7. 1962 - KINO ZAPRT LETM KINO do 8. 7. Í962 - TRIJE NASILNEŽI ameriški barvni Ces film 9. 7.-12. 7. - TEROR BARBAROV italijanski barvni Csc film KINO .SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 7 . 7.-8. 7. 1962 - KAKO LEPO JE ŽI- VETI — italijanski Csc film 11. 7. 1962 — VZKIPELO MESTO domači film 12. 7. 1962 - NE DOTIKAJ SE SREČE domači film RAZNO Ing. Opresnik Bogdanu iskrene čestit- ke za diplomo na gozdarski fakulteti Kolegi Razoča.rana srednjih let išče žvljenjske- ga tovariša. Ponudbo poslati na upra- vo lista pod >Šoštunj<. Iščem znanstva s tovariSico od 35 do 55 •let, slika zažeij«'na. Ponudbe poslati na upravo Iiista pod »Dobri mož<. ZAHVALA Namesto venca na grob pok. prof NINE TRDINOVE so poklonild učenci in učite- lii šolio v Rimskih Toplicah, slepi mla- dini Celja 17.000 din. Iskrena hvala. Zveza slepih Slovenije, Okrajni odbor Celje. OGLAŠUJTE v Celjskem tedniku ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnjo pot našo dobro mamo, staro mamo in babico ANO .i^KOFCA roj. Sevšek se iskreno zahvaljujemo. Posebno za- hvalo izrekamo zdravniku dr. Malgaju Za požrtvovalno pomoč ob težki bolezni. duhovšČMii in vsem darovalcem vencev in cvetje. Lokrovec, 3. julija 1962. Družina Škofca Hl.i^NICO IN SNAŽILKO sprejme v služ- bo Glasbena šo.la v (olju. V poštev pride zamenjava stanovanja. Prednost imajo poročene žene. ZASTOPNIKA za pnvvzemanje slik v povečavo sprejmemo. Primerno za upokojenca. Ponudbe postati »PAL- MA« Zagreb, Amruševa 5/II. шшшшшЕЕшт Razpisujemo delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: Popolna srednješolska izobraz- bu s petletno jirakso. Ponudbe sprejemamo do 20. 7. 1962 Ljuocen,i proilam, v račun vzamem tudi moped. Rezar Franc, Dolenja vas 20, Prebold. HISO I.\ 1 ha zemilje 10 min. nod Rogljo prodam V h'ši je lastna voda in elek- trika. Primerno za počitniški dom. Uranjek Fel.iks, Resnik 26, p. Zreče. FOTO POVECEVALNIK LEICA - for- mat nemški prodam, .\ajslov v upravi lista. IZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 9-dnevno potovanje po JUGOSLAVI- JI — odhodi vsak ponedeljek v juliju, avgustu in septembru. 2. 4-dnevno potovanje v ĐERDAP — prijave do zaključnega števila. 5. 6-dnevno potovanje v OHRID — prijave do zaključnega števila. IZLETI y INOZEMSTVO 1. 5-dni z JAT-oviim avionom v SSSR - Kijev, Leningrad in Moskva, prijave do 15. avgusta 1962, zahtevajte program v poslovalnici. 2. 7-dnevno potovanje v P.\R1S — LONDON, prijave do 1. septembra 1962. 5. 7-dnevno potovanje v K.\IRO — ATE.NE, prijave za 1. grujK) do 1. 8. 1962, za 2. grupo do 1. 9. 1962, za 5. grupo do 1. oktobra 1%2. 4. 8-dnevno potovanje v ISTAMBUL - SOLUN, prijave do 20. julija 1962. 5. 6-d'nevno potovali ie v .VVSTRIJO - ŠVICO - ITALIJO, prijave do 15. julija 1962. 6. 6-dnevno poštovanje v IT.\LIJO — FIRENCE, RIM, NAPOLI, POMPEJI, prijave do 10. julija 1962. 7. 6-dnevno potovanje po avstrijskih in italijanskih DDLOMITIH, prijave do 10. juTija 1962. Izleti, ki jih prirejamo po domovini in v inozemstvo, postajajo iz leta v leto popularnejSi. Število udeležencev na njih nentilino nai-ašča in j)rav to nam je pri sestavi jirograma izletov naložilo dolžnost, da ga dopolnimo z nekaterimi za n imi v im i n ov os t m i. Po.sl,užujte se vseh turističnih uslug, ki Vam jih nudi in se priporoča KOMPAS, Celje STANOVANJA Oddam sobo s pritiklinami proti odkupu dvosobnega pohtištva in kuhinje. Po- nudbe na upravo lista pod ^Dogovor«. Starejša upokojenka išče prazno sobo. Í4.iaiíi:;e p !ai¡ pod »Dobra nagrada« na upravo lista. OBJAVE Upokojenci, udeležite se izleta v Logarsko dolino. Prijave spre- jemajo do 15. tega meseca pri Štiglic — Celje, Stanetova ul. 18. Pozivajo se vsi upniki in dolž- niki, da zglasijo svoje terjatve o zadevi III. tradicionalne celjske tombole najkasneje v 8 dneh od dneva objave. Po tem roku odbor za prijavo III. tradicionalne tom- bole v Celju ne bo mogel prizna- vati pozneje izstavljenih računov, ker mora vse račune tekom osmih dni po prijavi v časopisu porav- nati. Obenem se pripravljalni odbor zahvaljuje vsem darovavcem do- bitkov za tombolo in za njihovo sodelovanje. Občinski sindikalni svet Počitniška skupnost Počitniški dom Mlinarjev Janez Uredništvo СвЦе. Tilo» trg 5 — postni predal M — telefon 25-23 in 23-24 — oprava Celje, Trg V. kongresa 9 — poitni predal 152 — telefon 2Vn in 20-89 — tekoči račun pri Narodni iMmki Celjei 603-n.l-W6 — liliaja ob petkih - letna nairoćnloa á)0, polletna 400 četrtletna 200 4la — Inozemstvo 2400 — poüoiMaiie itevUka 20 di- narjev — R«à«pteov De vračamo — sprejeli) orlaaov, razpisov in objav do vsake »rede do 12. ure v oglasnem oddrllra Trg V. koa- Informacije • «cUatk, гмр1аД ш objavab éMla b v шпН Caljakac* PRI NAS IN PO SVETU OB DNEVU BORCA - REPORTAŽA IZ SLAVNIH DNI NOB Pino v dramafičnem času v zadnjih dveh nadaljevanjih smo objavili v reportažnem zapisu tlTljenjsko pot mladega revolucionarja, komunista in enega Izmed prvih talcev okupiranega Celja, Jožeta BožlCa-Plna. Spominski zapis zaključujemo z razgovorom, ki so se ga udeležili Pinovi sorodniki ln sodelavci. Na žalost niso vsi prišli, ki bi lahko osvetlili nekatere več aH manj znane podrobnosti. Iz razgovora, ki je potekal »Pri Petričku«, kjer je bilo pred vojno sicer shajališče nemčurjev, v za- Cetku vojne pa pogost kraj sestankov prvoborcev in aktivistov, posnemamo naslednje: (nadaljevanje in konec) Vsi Božičevi so vedeli, da je Pino ogorčen nasprotnik fašizma. To so bili tudi vsi v družini, toda Pino je posegel aktivno v boj. Ko so kmalu po propadu pred- aprilske Jugoslavije Nemci ho- teli aretirati Pinovo sestro, ki pa je živela v Boki Kotorski, je bil Fino vedno pripravljen. Spal je T kuhinji na kavču, oblečen in z vrvjo pod Iblazino. Hiša je bila na kraju, da se je dalo pobegniti gkozi okno in zabrisati sled. Pinov mlajši brat Silvo pripo- Teduje, da so ga fantje, pred- Tßem pa takratna neločljiva trojka Pino, Planin in Gošnik, rečkrat jemali s seboj. Mnogo- krat so se sestajali kar pri Boži- {evih. Tja so prihajali tudi drugi. Kudiš, Gombač, Pleterski itd. Pino je imel izvrstno skriva- lišče za propagandni material. Skrival ga je pod plašče kolesa in v cev kolesovega krmila. Pi- nov oče je na dan sinove areta- cije kolo razdrl in material od- stranil, ker je vedel za sinovo skrivnost. Včasih je Pino na- mesto mlajšega brata prevzel dolžnost ministranta pri pogre- bih na Mestnem pokopališču. Go- tovo ne brez vzroka, kajti v Novi vasi je bila baje tehnika. Po- gosto je izostajal od doma tudi ponoči. Sleherni večer se je se- stajal na celjski postaji z Faniko Suharjevo, ki je bila določena ra zvezo z Laškim. Po zagotovi- lih tov. Helene Borovšakove je bil Pino kurir Prve celjske čete. Tudi borci te čete v spominih poleg áng. Beliča omenjajo še enega mlajšega aktivista, ki je držal zvezo s četo. Tisti kratki meseci ob začetku okupacije povezujejo premnoge dogodke z Pinom. Trosilne akci- je, sestanki nad Petričkom, ku- rirska pota, delo v javkah in povrhu še delo pri nemškem uradu za vodno gosipodarstvo kot kamuflaža in pogoj za legalno gibanje, vsemu temu je bil mladi revolucionar kos. Domačini so bili v skrbeh za Pina. Nekoč mu je oče predlagal, naj se rajši umakne iz Celja kam na Dolenjsko ali v Ljub- ljano, pa je Pino resno zmajal t glavo: — Brez žrtev ni zmage, oče! — Ko da bi bil slutil... Prišel je dramatičen čas, tisti usodni trenutek, ki ga je doživ- ljalo takrat toliko mladih ljudi širom domovine. Kakšen dan pred zadnjim ju- lijem je Pinov mlajši brat Silvo zjutraj ministriral. Tam je od cerkovnika zvedel, da so Nemci zaprli Toneta Gošnika, Pinovega najbližjega sodelavca. Prav go- tovo so takrat za vso organiza- cijo nastali dnevi napetosti, kaj se bo še zgodilo. In zgodilo se je res mnogo grozot. 31. julija so Nemci na postaji aretirali aktivistko Ivanko Ura- njekovo in jo po hitrem postopku še tisti dan ustrelili. Okoli dva- najste ure so bili po mestu že razobešeni lepaki. Okoli dva- najstih so Nemci, ki niso vedeli kje Pino dela, na cesti aretirali Pinovega očeta. Moral jih je peljati po sedanji ulici 29. no- vembra k barakam (še danes so za trgovsko šolo) v globokem upanju, da je Pino opozorjen in da je pobegnil... Toda Pino je bil tam. Zakaj ob zanesljivem znaku, ob aretaciji Gošnika ni šel v ilegalo, ni znano. Nemci so Pina aretirali, oče pa je prišel ves obupan domov, toda še pra- vočasno je uničil propagandni material, ki je bil skrit v sino- vem kolesu. Istočasno se je po Celju zvedelo, da je bil aretiran tudi Franc Planine, tretji iz Pi- nove trojke. Za Božičeve so se začeli hudi dnevi megotovosti, skribi za Pina in za vso družino. Nemci so že isti dan, ko je bil Pino zaprt, poslali na preisikavo znanega ovaduha in gestapovca Laziča. Le-ta je pripeljal s seboj Gošni- ka, ki mu je moral pokazati na podstrešju hiše kje je skrivališče knjig. Le-te je potem Lazič od- nesel. Kakšne knjige so bile, se Pinova brata točno ne spomnita, toda bile so gotovo napredne vse- bine, med njimi knjiga o smrti junaka Gorotana, njihovega pri- morskega rojaka. Gošnik ob navzočnosti gestapa ni mogel ni- česar reči. Le to, da ni nič hude- ga, je iztisnil... Drugi dan je Lazič prišel še enkrat in izvršil hišno preisikavo. Teden dni pozneje je Božiče- vim nekdo prinesel vest, da fante spravljajo v kamion. Do takrat je po tajni zvezi zalagal Pina s hrano Branko Gombač, ki je bil v bližnji trgovini. Tokrat pa je prišlo domov pismo. Kakšno pismo? Iz neke knjižice iztrgan list na njem pa tole kratko spo- ročilo: — Grem v Maribor. Ce je mo- goče mi pošljite perilo tja. Drugače je vse dobro. Pozdrav- lja vse Pino. Perila Božičevi niso več po- šiljali. 10. avgusta so z grozo prebrali na rdečih lepakih, da je bil skupaj s Planincem ustreljen v Mariboru. Trojka je bila uni- čena, ko je Gošnik bil interniran v taborišču. Z Pinom se je delo- ma razbila skupina mladih fan- tov, ki so kot športniki, kot skavti sprejemali od Jožeta Bo- žiča tudi napredne ideje in za- vest. Šli so po svojih poteh, ve- čina pa v partizane. Tako se je končala kratka re- volucionarna pot mladega člo- veka, ki je ob tisti priliki dejal: — Brez žrtev ni zmage, oče! — J. Krašovec Štirje udeleženci razgovora o padlem junaku Pinu so se slikali na jasi sredi gozda pri gostišču »Pri Petričku«, kjer so v dneh, ko je v domovini izbruhnil upor, bili mnogi sestanki aktivistov. Na sliki sta na vsaki strani Pinova brata Silvo in Danilo, v sredini pa Panika Suhar in Pleterski, ki je nekoč bil tudi med stražarji sestanka, ki se je odvijal na tej gozdni jasi. Takrat je bilo tu vse drugače. Jasa je bila med smrekami, ki pa so jih podrli. Sicer pa je od takrat minilo že enaindvajset let. Vsaka dežela ima tudi svoje športne posebnosti. Na naši sliki vidimo dva turška rokoborca. To je izredno težak boj, ki terja mnogo moči in spretnosti, kajti borca sta namazana z oljem in je vsak zgrabek tvegan, kot če z golo roko lovite ribo v potoku. Borci so kratko ostriženi in tudi lasje so jim mastni. Stil je poljuben, toda ravno olje onemogoča lahko zmago. Turki so to staro vojaško športno igro prinesli tudi v kraje, ki so bili dlje časa pod njihovo okupacijo. Podobne ro- koborbe najdemo predvsem v Makedoniji, pa tudi v Bosni. DAROVAL JE 30 LITROV KRVI Karlo Družetič iz Buj v Istri se je leta 1945 prvikrat odzval vabilu za prostovoljno dajatev krvi. Od takrat jo daje redno. Kot prvi nosilec zlatega znaka je osnoval tudi društvo prostovolj- nih darovavcev krvi. Doslej jt daroval 30 litrov svoje krvi iz- redno dragocene grupe 0. PETLETNI POLIGLIOT Petletni Ljubomir Apre iz Vr- basa je verjetno najmlajši poli- gliot v naši državi. Poleg mate- rinega jezika, mati je Crnogor- ka, govori očetov jezik madžar- ščino in jezik svoje babice, nem- ščino. Čeravno oba, oče in babi- ca znata naš jezik, se z dečkom pogovarjata tudi v svojem jezi- , ku, češ, kolikor jezikov znaš, to- liko mož veljaš... KRATKA SRECA in VESELJb' Vrtalci nekega ameriškega pod- jetja za vrtanje naftnih polj str bili neizrečeno veseli in srečni, ko so po enem metru vrtanja nale- teli na močan vrelec. Toda ve- selje ni dolgo trajalo, ko so zve- deli, da so na vrtali naftovod kon- kurenčnega podjetja. RIBJA ŽETEV NA SUHEM... Potok Velika Ruda, levi pritok reke Cetine vsako leto med 12. in 20. avgustom za dve, tri ure pre- suši. Takrat mlinarji poberejo ia osušene struge postrvi, ki se pre- metavajo po blatu. Ribji drobiž začuda nikoli ne ostane na plit- vini ... TRETJI PRINC PA JE BIL... Živel je kralj, ki je imel tri si- nove ... Prvi je bil... drugi je bil... tretji pa je bil dober, po- šten in dobrega srca. Tako se začnejo mnoge pravlji- ce za otroke. Toda princi na naši fotografiji niso iz Andersenovih pravljic. Pravi resnični princi so iz resnične dežele Laos. Po dolgo- letni bratomorilni vojni se je prin- cu Souvani Fumi (bil je tudi pri nas in je pobornik neangažira- nosti ter miroljubne politike) po- srečilo pobotati svoja brata za- hodno usmerjenega Bun Uma in prokitajsko orientiranega Sou- van avonga. Predsednik nove laoske vlade je princ Souvana Fuma, oba brata pa sta zasedla druge važne polo- žaje. Ali bo v Laosu, ki je bil dolgo prizorišče borbe za prestiž med blokoma, res zdaj zavladal mir. Zanimiv je splet rok. Souvana Fuma povezuje bivšega nasprot- nika. Desničarskemu Bun Umu podaja levo, levičarskemu Souva- navongu pa desno roko. Simbolič- no, mar ne? Prijateljski, pravzaprav bratski stisk roke treh laoskih prinčev. Obeta mir. Ali bo tudi res in trajno? \, VIA VENETTO v Angliji je bila Jackie Lane sa- mo zvezdica ... Naveličala se je čakanja ln odšla v Rim Tu je Utro postala zvezda in dobila večje' ter glavne vloge. COHTRA HOLLYWOOD Američana zgubljajo svoj dol- goletni povojni prestiž na različ- nih področjih. V gospodarstvu se zdaj že otepajo z Nemci, v politiki s Francozi in Nemci, v kinema- tografiji pa z Italijani, Nekdanja Mekka filma v Hollywood u bledi. Prednost vse bolj prevzema Rim, ali točneje Via Venetto. Tu sne- majo več filmov kot v Ameriki, odkrijejo več novih zvezd in pri- vabljajo vedno več svetovno zna- nih filmskih imen od igravcev do režiserjev. Nekoč je bil san mladih lepo- tic Hollywood. Danes ni več. Ce- lo narobe. Po malem začenjajo znane in neznane zvezdice in zvezdniki romati čez lužo v do- movino svojih prednikov. Rim postaja mesto velikih možnosti za ene in za druge. Američani tarnajo nad popu- larnostjo rimske industrije. Pra- vijo, da v Rimu vsako dekle, ko- ličkaj lepo, lahko upa na vlogo, čeprav je do včeraj še točila kavo v kateri izmed restavracij na Via Venetto. V Italiji imena hitro za- blešči j o. Ce v Hollywoodu z od- hodom Grace Kelly, z Merilyn Monroe nastane praznina, je v Rimu za Lolo in Sofijo na stotine novih Rosan, Clavdij itd. In za čuda, zvezde se vzpenjajo na filmsko nebo tudi brez škandalov (čeprav jih tudi tu ne manjka), to pa je v Hollywoodu skoraj nemo- goče. Tam mora biti škandal, če ne drugače, potem pač zaradi ne- *kaaidala. CIVILNA ZAŠČITA — CIVILNA ZAŠČITA — CIVILNA ZAŠČITA —CIVILNA ZAŠČITA — CIVILNA ZAŠČITA — CIVILNA ZAŠČITA - DEKONTAMINACIJA Nepoučenemu človeku se dozde- va, da po atomskem napadu ni nobene rešitve več, tudi tam ne, kjer uničujoča sila eksplozije ni več tako strašno delovala. Res je, da atomsko orožje prinaša zlo, ki ga dosedanje vrste orožja niso poznale — radioaktivnost. Radio- aktivni delci, ki padajo nošeni z vetrom tudi daleč od kraja eks- plozije, so v večjih količinah lah- ko smrtno nevarni, v manjših pa za zdravje bolj ali manj škodlji- vi. S temi delci je lahko okuženo vse od vode, tal, preko zidov, ob- leke, pohištva itd. Taki radioak- tivni >->-okužbi« strokovno pravimo kontaminacija. V manj kontaminiranem pod- ročju je mogoče zaščiti ljudi od- nevarnosti s popolno ali delno de- kontaminacijo, ali >»razkuževa- njem«. Popolno odstranjevanje radioaktivnosti terja dolg dn za- pleten proces, ki ga zmorejo eki- pe z vsemi EK>trebnimi kemičnimi, mehanskimi in fizičnimi sredstvi. Delno pa to lahko opravijo tudi količkaj poučeni ljudje in posa- mezniki. Taka razčiščevanja so potrebna za slučaje, ko ljudje le začasno uporabljajo nekatere pro- store, ceste, poti itd. Za stalno bi- vanje je potrebna ixDpolna dekon- taminacija. Za razčiščevanja zgradb, ploč- nikov in asfaltnih ter betonskih cest je najbolj pripravna voda, ki jo z močnimi curki polivamo po stenah in tleh. Skrbno pome- tanje in ponovno pranje s curki močno odstrani nevarnost. Pri čiščenju prostorov si pomagamo tudi z milnico, detergenti in če je treba, tudi z vročimi pralnimi razstopinami. Kaj pa na primer travniki, mehke površine? Najboljše sred- stvo je buldožer, ki odriva in za- orje tanjšo plast površine. Seveda mora biti tako čiščenje hitro iz- vršeno, dokler se radioaktivni del- ci ne vlezejo v globino. Pri tem delu morajo ljudje nositi zaščitne obleke, obutev in plinske maske. Čiščenje mora potekati od neoku- ženega terena v okuženi po nagi- bih navzdol itd. Toliko o tem, kaj pomeni in kaj je v bistvu dekontaminacija. Več o tem bomo zvedeli na pre- davanjih in tečajih. To znanj« bomo morali osvojiti, čeprav ni- komur ne bo žal, če ga nikoli ne bo treba uporabiti. • Ce bi gasivec Lmel oblačilo, ki ščiti pred radioaktivnostjo, in masko na obrazu, bi lahko bil to prizor začasne dekontamina- cije objekta, ki ga poliva s curkom vode. Prizor je posnet med vajami enot civilne zaščite pretekli teden v Celju.