102 MOSTOVI 2001/XXXV
Miran Željko
Viri za prevajalce na slovenskem delu interneta
Prvi članek o slovarjih na internetu (izšel je v
Mostovih 1995/96) je bil še nekoliko pred ča¬
som. V zadnjem letu ali dveh pa se je med
prevajalci zelo povečalo število uporabnikov
interneta in ti so stalno lačni vedno novih upo¬
rabnih spletnih naslovov. Ker večina prevajal¬
cev prevaja iz tujega jezika v slovenščino ali
iz slovenščine v tuj jezik, si bomo najprej og¬
ledali koristne podatke, ki jih je mogoče dobi¬
ti na slovenskih spletnih strežnikih. Spletne
strani se stalno spreminjajo, zato je povsem
možno, da kak kazalec, kije deloval v času pi¬
sanja tega članka, ob objavi ne bo več na vo¬
ljo. Ker ni smiselno, da bi tipkali precej čudne
naslove, je ta članek na voljo tudi na spletnih
straneh DZTPS ob predstavitvi Mostov 2001.
Tam bom skušal skrbeti za to, da bodo kazalci
vedno delovali (pripombe sprejemam na: mi-
ran.zeljko@gov.si). Ker na svetovnem spletu
ni nobenega pravega reda, zaradi stalnega po¬
javljanja novih strani in izginevanja starih pa
tudi ni pričakovati, da bi v bližnji prihodnosti
iz podatkov na spletu lahko naredili neke vrste
pregledno enciklopedijo, je povsem jasno, da
je seznam podatkov v tem članku omejen na
moje poznavanje dogajanja - kdo drug bi na¬
šel druge povezave, ampak nekje je pač treba
začeti.
Spletna stran DZTPS
(http://www.drustvo-ztps.si)
Ko smo pripravljali priklop DZTPS na inter¬
net, je imel zavod Arnes, ki dodeljuje internet¬
na imena v Sloveniji, nekoliko čudno politiko
dodeljevanja imen in žal nismo mogli dobiti
edino smiselnega naslova (www.dztps.si). Po¬
što na naslovu drustvo-ztps@drustvo-ztps.si
bere društvena tajnica, zato ji lahko tja poši¬
ljate dokumente, vprašanja, predloge itd., ki
zadevajo delovanje društva in društvene pisar¬
ne. Za podjetja, ki iščejo prevajalce, je najza¬
nimivejši iskalnik po članih, saj je v njem pre¬
prosto iskati prevajalce po različnih ključih -
dobljeno pa je uporabno samo, če so podatki
pravilni, zato redno sporočajte v društvo vse
pomembne spremembe o sebi (kontaktne in¬
formacije, področja in jeziki prevajanja). Prav
tako vas prosimo, da nas opozorite na more¬
bitne napake na naših spletnih straneh.
Forum prevajalcev
Forum je fizično sicer na nekem računalniku
v ZDA, uporabljajo pa ga predvsem slovenski
prevajalci, zato ga štejem med slovenske vire.
Na kratko povedano: forum prevajalcev se mi
zdi ena najuporabnejših stvari na internetu
predvsem zato, ker gre za neposredno komu¬
nikacijo med prevajalci. V nadaljevanju tega
članka bo naštetih veliko spletnih naslovov, na
katerih boste našli ogromno uporabnega gra¬
diva, a pri večini imate samo dve možnosti:
vzemi ali pusti. Če kakega vprašanja nikakor
ne znate rešiti, je velika možnost, da boste od¬
govor dobili od katerega med 200 prevajalci,
ki so vključeni v forum. Ker gredo vsa sporo¬
čila brez cenzure neposredno na forum, je ja¬
sno, da debate občasno odplavajo nekoliko
vstran, vendar je za tak način komunikacije
razmerje med signalom in šumom presenetlji¬
vo dobro (na oko bi rekel, da so relevantne
vsaj tri četrtine sporočil). Navodila za priklop
na forum dobite na društvenih spletnih stra¬
neh, lahko pa pišete kar moderatorki Katji Be-
nevol Gabrijelčič (kitty@ 17slon.com).
Seznami slovarjev
V Sloveniji je najobsežnejši seznam prevajal¬
skih virov zbrala Katja Benevol Gabrijelčič na
Viri za prevajalce na slovenskem delu interneta 103
naslovu: http://17slon.com/kbg/. Ogromno je
kazalcev na različne stroke in jezike (ker Kat¬
ja prevaja predvsem angleščino in italijanšči¬
no, je glavnina virov o teh jezikih). Pri tako
obsežni strani (več sto kazalcev) je seveda
problematično vzdrževanje, saj se stvari spre¬
minjajo dobesedno vsak dan, zato se ni mogo¬
če izogniti kakemu nedelujočemu kazalcu (ta¬
ke stvari se seveda dogajajo povsod - to ni
očitek Katji, to je splošno dejstvo, da ne bodo
novopečeni uporabniki interneta prehitro ra¬
zočarani). Ko malo klikamo po tej strani, ugo¬
tovimo, da je Katja zbrala skupaj različne vi¬
re, ne le prevajalske (npr. o književnosti, fil¬
mih, avdioopremi itd.).
Drugi, nekoliko manj obsežen vir živi že
od leta 1995 (ko je bil predstavljen v Mosto¬
vih) na naslovu http://www.gov.si/slovar.html.
V primerjavi s Katjinim seznamom je na njem
manj strok, a več jezikov, je pa tu najobsežnej¬
ši seznam slovenskih spletnih slovarjev. Glede
nedelujočih kazalcev je stanje enako kot pri
prejšnjem seznamu - čim prej me opozorite
na napako, tem prej bo ta odpravljena. Prav
tako bom z veseljem dodal kak nov, še neod¬
krit slovenski slovar.
Drugi seznami te vrste v Sloveniji so bis¬
tveno krajši - običajno se oblikovalci spletnih
strani zadovoljijo s tem, da s svoje strani kaže¬
jo na enega od prej omenjenih seznamov.
V navedenih zbirkah so našteti predvsem
brezplačno dostopni spletni slovarji, zato se z
njimi v tem članku ne bomo podrobneje uk¬
varjali; v nadaljevanju bodo naštete samo ne-
slovarske spletne strani.
Knjižnice
Večina najuporabnejših slovarjev je seveda še
vedno v knjižni obliki. Najboljši pregled nad
slovenskimi slovarji bi morali imeti v Narodni
in univerzitetni knjižnici (http://www.nuk.si),
preprostejša pa se mi zdi uporaba sistema Co-
biss (http://www.izum.si/cobiss/), kjer imate z
enega mesta dostop do vseh slovenskih knjiž¬
nic, ki so vključene v ta sistem, in lahko hitro
preverite, ali je iskani slovar na voljo. Cobiss
vsebuje podatke o knjigah v NUK-u, univerzi¬
tetnih in visokošolskih knjižnicah, splošnoi¬
zobraževalnih knjižnicah, šolskih knjižnicah
in specialnih knjižnicah - skupno je več kot
230 knjižnic! Za današnji čas, ko je moderno,
da so spletne strani preobložene z množico
nepotrebnih migetajočih sličic, je Cobissova
stran presenetljivo preprosta in prijazna do
uporabnika. Mimogrede: pogosto se sliši pri¬
toževanje, kako malo slovarjev imamo na vo¬
ljo slovenski prevajalci, a če jih zberemo sku¬
paj, se jih nabere kar spoštljiv kup: če v Co-
bissov iskalnik vpišemo kot ključno besedo
slovar, dobimo več kot 3000 zadetkov (!) - ko
malo bolj pregledamo izpis, ugotovimo, daje
v knjižnicah tudi množica tujih slovarjev (to je
seveda pohvalno), da pa je iskalnik pri ključni
besedi slovar našel med drugim naslove, kot
je »Modern Handguns«, kar se ne zdi smisel¬
no, a podrobnejši pogled pokaže, da knjiga na
koncu vsebuje slovarček pojmov. Če se želimo
pri iskanju omejiti res samo na slovarje, je tre¬
ba besedo slovar vpisati kot del naslova: tedaj
dobimo še vedno spoštljivih 1700 zadetkov.
(Da ne bo pomote: to je seštevek vseh slovar¬
jev v vseh knjižnicah, ki so vključene v Co¬
biss). O vsaki knjigi so napisani še drugi po¬
datki - lahko npr. preverimo, v katerih knjiž¬
nicah je iskana knjiga na voljo in v kakšni ob¬
liki (v čitalnici ali za izposojo). Vsekakor je to
eno najuporabnejših spletnih mest v Sloveniji!
Mimogrede: ker so podatki »skriti« znotraj si¬
stema Cobiss, ne moremo priti do njih z nobe¬
nim drugim iskalnikom.
Cobiss je sicer del digitalne knjižnice
(http://home.izum.si/izum/knjiznica/digitalna
_knjiznica.htm) - v njej imate dostop tudi do
nekaterih časopisov in revij.
Spletne predstavitve slovenskih knjižnic so
na voljo na naslovu: http://www.izum.si/si/
colib/colib.htm, kjer je mogoče najti tudi mar¬
sikatero zanimivost (npr. seznam knjižnic v
104 MOSTOVI 2001 /XXXV
Evropi). Podatki o univerzitetnih knjižnicah
so zbrani na http://www.uni-lj.si/clanice/
Knjižnice/ (za knjižnice Univerze v Ljubljani)
in http://www.uni-mb.si/new/s_knjiz.html (za
knjižnice Univerze v Mariboru). Zelo lepo so
urejene spletne strani Centralne tehniške
knjižnice (http://www.ctk.uni-lj.si). Prevajalci
tehniških besedil bodo tam našli veliko upo¬
rabnega.
Ker na spletu ni enciklopedije, kjer bi našli
odgovore na vsa vprašanja, si za silo lahko
glede dnevnih dogodkov pomagamo z elek¬
tronskimi časopisi in revijami: http://www.
lj-oz.sik.si/elcasopisi.htm.
Knjigarne
Drugi pomemben vir slovarjev so založbe in
njihove knjigarne. Vse večje založbe imajo
svoje spletne strani, za prevajalce pa je zani¬
miva predvsem peščica tistih, ki izdajajo slo¬
varje. Večinoma je knjige mogoče kupiti kar
prek spleta.
Državna založba (http://www.dzs.si) je
verjetno izdajala največ slovarjev v knjižni in
elektronski obliki, poleg svojih knjig pa nam
na spletnih straneh ponuja še nekatere tuje iz¬
daje. Ponudba vsebine je bogata, nekoliko pa
bo treba spiliti jezik na spletnih straneh ( vabi¬
mo vas, da ... vstopite v Internet trgovino).
Mimogrede: pred leti je nastala silna zamera,
ker so študentje ljubljanske fakultete za raču¬
nalništvo brez dovoljenja DZS naredili spletno
različico Velikega angleško-slovenskega slo¬
varja. Po nekaj letih kujanja je DZS le naredil
edino pametno potezo in je ta slovar v nekoli¬
ko okrnjeni obliki (brez besednih zvez) pred¬
stavil kar na svojih straneh. V zadnji inkarna¬
ciji spletnih strani DZS so v založbi postali
celo tako ponosni na ta izdelek, da je doseg¬
ljiv kar z njene začetne strani. V prevladujoči
ponudbi neuporabnih reklamnih puhlic je to
zelo pohvalna poteza; trenutno je to gotovo
najboljši slovenski slovar na spletu.
Cankarjeva založba (http://www.cankarje¬
va-z.si) ima precej manjšo ponudbo sloven¬
skih slovarjev kot DZS, zelo velika pa je po¬
nudba splošnih in specializiranih tujih slovar¬
jev v centru Oxford, ki tudi deluje v sklopu
CZ.
Založba Pasadena (http://pasadena.si/knji-
garna/) je med prevajalci manj znana, saj je
doslej izdajala predvsem računalniško litera¬
turo. Od letos pa se je njena ponudba precej
razširila - na strani http://pasadena.si/knjigar-
na/zadetki.asp?qK=slovarji se prikaže seznam
skoraj 200 tujih slovarjev v knjižni ali elek¬
tronski obliki. Res pa je, daje treba na naroče¬
no knjigo počakati do 15 delovnih dni.
Bistveno manj slovaijev je na voljo pri
Mladinski knjigi (http://www.emka.si).
Tehniška založba Slovenije (http://www.
tehniska-zalozba.si) ima v ponudbi nekaj za¬
nimivih slovarjev, leksikonov in priročnikov z
različnih področij tehnike.
Svojo založbo ima tudi Znanstvenorazisko¬
valni center Slovenske akademije znanosti in
umetnosti (http://www.zrc-sazu.si/zalozba/) in
med njenimi izdajami je prav tako nekaj
knjig, zanimivih za prevajalce (nakup prek in¬
terneta ni mogoč).
Amebis (http://www.amebis.si) je podjetje,
ki je izdelalo najpomembnejše slovenske slo¬
varje v elektronski obliki, slovenski črkoval¬
nik in druge pripomočke. Na zgledno nareje¬
nih spletnih straneh vidite celotno ponudbo
podjetja, za občutek, kako delujejo njihovi
slovaiji, lahko skopirate demo verzije progra¬
mov (v njih so npr. podatki samo za eno črko,
sicer delujejo kot pravi), nekaj izdelkov pa je
brezplačnih (npr. sklanjanje samostalnikov in
pridevnikov - preden zamahnete z roko nad to
brezplačno ponudbo, se skušajte spomniti, ka¬
ko se samostalnik dno sklanja v dvojini...).
Kaj po vsem naštetem še manjka? Manjka
nekakšen pregled nad celotno ponudbo slo¬
venskih založb in knjigam, to, kar smo si prej
ogledali za knjižnice. Nekaj takega napovedu¬
je Slovenska knjiga, saj ponuja slovensko knji-
Viri za prevajalce na slovenskem delu interneta 105
garno na internetu (http://www.slo-knjiga.si/
knjigarna/). Na tej spletni strani so združene
ponudbe slovenskih in nekaterih tujih knjig.
Zal na obsežnem seznamu sodelujočih sloven¬
skih založnikov ne najdemo DZS, ki je v Slo¬
veniji najzanimivejši za prevajalce. Ko se bo
internetni knjigarni pridružil še DZS, bo vse
skupaj veliko uporabnejše.
Fakultete
Tu ni dvoma, glede na ponudbo je najzanimi¬
vejši naslov Filozofska fakulteta (FF) v Ljub¬
ljani, Oddelek za prevajanje in tolmačenje
(OPT): http://www.ff.uni-lj.si/prevajanje/. Ti¬
sti, ki šele razmišljajo o tem, da bi postali pre¬
vajalci, bodo tu našli celoten učni program
(upajmo, da bo ta študijski program v prihod¬
nosti spet zaživel). Za že »izdelane« prevajal¬
ce pa so med kazalci s te strani naj uporabnejši
tisti, ki jih ureja Špela Vintar (http://www2.
arnes.si/~svinta/), ki vodi seminar o prevajal¬
skih orodjih za študente OPT. Vredno je po¬
gledati tudi izdelane seminarske naloge štu¬
dentov, saj je nekaj prav zanimivih in uporab¬
nih tudi (ali pa predvsem?) za prevajalce, ki
so že zdavnaj končali študij na fakulteti. Zanje
Špela Vintar o isti temi prireja tudi seminaije
(http://www.ff.uni-lj.si/rsz/sem_prev.html). V
zimi 2000/01 je bilo šest seminarjev (o njih
smo vas obvestili tudi na spletnih straneh
DZTPS) o treh različnih temah: besedilni kor¬
pusi in internet za prevajalce, terminološke
metode ter programska orodja za prevajanje; o
prvi temi je za člane DZTPS več seminarjev
pripravila Katja Benevol, o drugih dveh pa se
je pri nas mogoče poučiti le na Špelinih semi¬
narjih. Upajmo, da se bodo ti še ponavljali,
zato shranite naslov http://www.ff.uni-lj.si/
rsz/seminarj.html, na katerem je seznam se¬
minarjev in tečajev, kijih pripravlja FF.
Nekaj zanimivih in uporabnih kazalcev
najdemo na germanistiki (http://www.ff.
uni-lj. si/germanistika/default.htm).
V sklopu Oddelka za splošno in primerjal¬
no jezikoslovje na FF deluje lingvistični kro¬
žek. Ta občasno pripravlja predavanja, ki so
zanimiva tudi za prevajalce. Pregled preda¬
vanj je na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/
primjez/lk/; na njem se lahko tudi naročite na
obvestila o novih predavanjih.
Slavistično društvo Slovenije (http://www.
neticom.si/kronika/) s sedežem na FF (čeprav
po spletnem naslovu tega ne bi sodili) prireja
strokovna predavanja, odprta za javnost, žal
pa je to z njegovih spletnih strani težko izve¬
deti, saj je bila zadnja sprememba narejena 8.
2. 2000 ... Morda se bo stanje sčasoma izbolj¬
šalo ali pa bi urejevalci strani potrebovali le
malo več spodbude? Kroniko Slavističnega
društva je mogoče spremljati, če greste na
http://groups.yahoo.com/ in se naročite na
sprejem novic z imenom SlovLit (če tega ne
znate sami, lahko pišete uredniku Miranu
Hladniku: miran.hladnik@guest.arnes.si).
Društvo izdaja Slavistično revijo in nekatere
številke so dosegljive tudi na spletu: http://
www.ff.uni-lj.si/sr/okvir.html.
V sklopu Oddelka za slovanske jezike in
književnosti izhajata še dve reviji: Jezik in
slovstvo (http://www.ff.uni-lj.si/jis/latl/index.
htm) - na spletu so revije s članki od letnika
1991/92 (!) in se splača malo bolj pobrskati po
njih - ter debatni list Slava, ki je »občasni or¬
gan debatnega krožka slavistov (asistentov,
učiteljev in gorečnih študentov) Filozofske fa¬
kultete v Ljubljani, z močno udeležbo slavi¬
stov s SAZU-ja)«; na voljo so kazala od leta
1987 do 1997, potem pa je, kot kaže, Miranu
Hladniku pošla sapa; posamezne članke lahko
naročite po elektronski pošti.
Študentje imajo svoj časopis Blapis in tudi
v njem najdemo kaj zanimivega (http://www.
ff.uni-lj.si/blapis/blapis.htm).
Izobraževanje zunaj FF
Podjetje OST, ki v Sloveniji pripravlja največ
seminarjev za prevajalce, v času pisanja tega
članka ni imelo svoje spletne strani.
106 MOSTOVI 2001 /XXXV
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti
(http://www.slkd.si) je leta 2000 priredil pre¬
vajalsko šolo, namenjeno predvsem literarnim
prevajalcem (http://www.slkd.si/programi/se-
minarji/literami/prevajalska_sola.htm). Cena
za štiridnevno izobraževanje novembra 2000
je bila le 9800 SIT! Upajmo, da bodo kaj po¬
dobnega ponovili.
Inštituti
Inštitut JožefStefan
V IJS se med drugim ukvarjajo tudi z jezikov¬
nimi tehnologijami. Na enem od njihovih
strežnikov gostuje Slovensko društvo za jezi¬
kovne tehnologije (http://nl.ijs.si/sdjt/) - tam
so zanimivi predvsem računalniški pripomoč¬
ki za prevajalce in jezikoslovce (http://nl.ijs.si/
sdjt/sdjt-www.html).
Na istem strežniku je še angleško-slovenski
korpus ELAN (http://nl.ijs.si/elan/). Več o
korpusih in konkordancah najdete v teh Mo¬
stovih v članku Nataše Hirci. Korpus ELAN
vsebuje približno milijon besed iz zelo različ¬
nih virov: ustava Republike Slovenije (20.000
besed), govori predsednika RS, M. Kučana
(69.000 besed), delovanje Državnega zbora
RS (20.000 besed), 13 številk Ekonomskega
ogledala 1998/99 (239.000 besed), nacionalni
program varstva okolja (70.000 besed),
Evropski sporazum s prilogo II (59.000 be¬
sed), strategija Slovenije za vključevanje v EU
(89.000 besed), državni program za prilagaja¬
nje zakonodaje pred vstopom Slovenije v EU
- kmetijstvo in gospodarstvo (52.000 besed),
Vademecum Lekove domače lekarne (24.000
besed), Uredba sveta ES št. 3290/94 - kme¬
tijstvo (69.000 besed), Namestitev in začetek
dela z Linuxom in lokalizacija (186.000 be¬
sed) in G. Orwell: 1984 (195.000 besed). Za¬
kaj tak izbor besedil? Težav z avtorskimi pra¬
vicami je najmanj pri dokumentih, ki jih pro¬
ducira država, ker pa so poleg političnih in
gospodarskih besedil vključeni tudi opis Le¬
kove domače lekarne, roman 1984 in navodila
za operacijski sistem Linux, je iz tega nastala
mineštra, ki je uporabna za raziskovalce kor¬
pusov, prevajalci pa morajo biti pri praktični
uporabi korpusa (http://nl2.ijs.si/corpus/
index-bi.html) previdni in upoštevati, da upo-
rabljepa terminologija morda velja samo pri
naštetih področjih (na srečo je pri konkor-
dančnih zadetkih navedeno, iz katerega vira
so pobrani).
Povzetki zbornika Jezikovne tehnologije za
slovenski jezik iz leta 1998 so na voljo na
http://nl.ijs.si/isjt98/. S konference, ki je bila
dve leti kasneje (http://nl.ijs.si/isjt00/), je na
voljo samo seznam prispevkov in njihovih av¬
torjev.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU je na naslovu http://www.zrc-sazu.
si/www/isjfr/isj-s.htm - tu lahko postavljate
vprašanja o posebnostih slovenščine; najupo-
rabnejši pa so Jezikoslovni zapiski (http://
www.zrc-sazu.si/www/isjfr/jz.htm). Na naslo¬
vu http://bos.zrc-sazu.si/ sta na voljo dve ob¬
sežni besedilni zbirki; navedenih je sicer več
zanimivih slovarskih in besedilnih zbirk, žal
pa plebejcem niso dostopne. S katalogom
Oko (http://www.zrc-sazu.si/oko/) prav tako
najdete kaj zanimivega, čeprav je obseg zelo
skromen.
Državne ustanove
Služba Vlade RS za evropske zadeve (SVEŽ)
je seveda najzanimivejši vir za tiste, ki preva¬
jajo zakonodajo EU v slovenščino ali sloven¬
sko zakonodajo v angleščino. Tu so zbrani do¬
mači spletni viri o EU, uradni list EU in druge
publikacije EU, zakonodaja, pogodbe, slovar¬
ji, ustanove EU (http://www.gov.si/svez/linki/
li_spl.htm). Drugi uporaben naslov s tega po¬
dročja je http://evropa.gov.si - podatke zanj
pripravljajo v Uradu Vlade RS za informi¬
ranje.
Izvirniki in prevodi smernic EU, ki smisel¬
no sodijo v domeno ministrstva za gospodars¬
tvo (prej: gospodarske dejavnosti), in področ-
Viri za prevajalce na slovenskem delu interneta 107
ni slovarji, ki so nastali ob prevajanju, so na
voljo na http://europa.jabolko.si/ - predvsem
so to različna področja tehnike. Česa podob¬
nega na SVEZ-ovih straneh (še) ni, čeprav je
bil v začetku projekt zastavljen v to smer; za¬
posleni v državni upravi imajo dostop do (ne¬
katerih) prevodov predpisov RS v angleščino
(http://cvi-d.cvi. sigov.si:8080/zak/idc4/pre_
rs.nsf?OpenDatabase) in prevodov predpisov
EU v slovenščino (http://cvi-d.cvi.sigov.si:
8080/zak/idc4/pre_eu.nsf?OpenDatabase).
Ustavno sodišče ima ustavo RS v slovenšči¬
ni, angleščini, nemščini in delno v francoščini
(http://www.gov.si/us/basis/consten.html).
Leto 2001 je evropsko leto jezikov. O tem
več piše na spletni strani ministrstva za šolstvo
(http://www.mss.edus.si/solstvo/jeziki_2001.
asp).
Pri tehničnih besedilih pogosto potrebuje¬
mo standarde, prevode standardov ali termi¬
nologijo, ki je nastala ob prevodu. Ob takih
težavah vam pomaga Urad za standardizacijo
in meroslovje (http://www.usm.mzt.si/) - vse¬
bina standardov ni dostopna na internetu, ker
je treba te publikacije plačati, mogoče pa je
izvedeti, kaj je na voljo.
Za prevajalce, ki prevajajo zakonodajo EU,
je skoraj obvezen ogled strani Centra Evropa
(http://www.evropska-unija.si/) - poleg mno¬
žice podatkov na spletu je koristno obiskati
njeno knjižnico, zanimiva so tudi redna preda¬
vanja o ustanovah in delovanju EU.
Podjetja in agencije
Naslove in telefonske številke prevajalskih
agencij najlaže dobimo v telefonskem imeni¬
ku, pogled na njihove spletne strani pa bo za¬
nimiv za tiste, ki iščejo dodatno delo, saj pre¬
vajalske agencije ponavadi opišejo področja
svojega dela, in ko iščejo nove prevajalce, to
objavijo tudi na spletnih straneh.
Amidas : http://www.amidas.si
EVRO\ http://www.euro-translation.com
Evropa '92: http://www.evropa-92.si/ (tole
podjetje je zanimivo, ker ima bistveno nižje
cene kot DZTPS, postrežejo pa vam tudi z in¬
formacijami, če rabi biti dokument (prevod)
overjen s strani sodnega tolmača))
ICM: http://www.icm-js.si
Inventio: http://www.inventio.si
International: http://www.pro-international.si/
Iolar: http://www.iolar.com
Sibon: http://www.sibon.si
Skrivanek: http://www.skrivanek.si
Veris: http://www.veris.si
Veliko kazalcev o prevajalskih in lektor¬
skih storitvah je na MafKurji: http://www.
matkurja.com/slo/resources/business/
services/translation/.
Rumeni internet ima posebno ponudbo za
prevajalce (http://yellow.eunet.si/translaters/)
- za skromno predstavitev na spletni strani vas
hočejo oskubiti za skoraj 50.000 SIT na leto!
Nekateri imajo pa res čuden smisel za humor
... Pri podjetju WRS si za vpis osnovnih po¬
datkov (nekaj takega, kot je brezplačno na vo¬
ljo članom DZTPS na društvenih spletnih
straneh) zaračunajo 7500 SIT (http://prevajalci.
n3.net/).
Tuje ustanove v Sloveniji
Pri Britanskem svetu (http://www.bri tishcoun-
cil.si/) lahko dobite podatke o njegovi knjižni¬
ci, o študiju v Veliki Britaniji in o štipendijah
za izpopolnjevanje v tujini; lahko izboljšate
svoje znanje angleščine ali pa opravite test za
potrdilo o znanju angleščine. To je uporabno
npr. za tiste prevajalce, ki imajo diplomo slo¬
venske fakultete nejezikovne smeri, pa želijo
prevajati za Službo Vlade RS za evropske za¬
deve (po razpisu SVEZ-a za pogodbene pre¬
vajalce februarja 2001). Vsega navedenega se
seveda ne da urediti prek interneta!
Nekdanji Ameriški informacijski center
(http://www.usis.si) seje preimenoval v Infor¬
mation Resource Center (http://www.usem-
bassy.si/new/IRC/irchome.htm) in na prvi po¬
gled ni več tako prosto dostopen kot včasih.
108 MOSTOV! 2001/XXXV
Francoski institut Charles Nodier je na
http://www.institut.amba-france.si/.
Razno
Če potrebujete poceni prevod, sem vam poi¬
skal še najcenejše prevajalce: http://mm.
interblod.com/vstop.cgi?jezik=slo&kategori-
ja=0.prev - ko je bila najnižja cena DZTPS
5190 SIT na stran, vam je skupina absolventov
prevedla enako stran za 3000 SIT... Dobro, so
pač študentje. Še hujša pa je tale stran: http://
users.ox.ac.uk/~lady0641/ - nekdo (na splet¬
nem naslovu je napisano, kdo) si dela reklamo
s tem, daje član DZTPS, prevaja pa za 40 od¬
stotkov ceneje od uradnega cenika! Dobro bi
bilo napisati članek o vzrokih in posledicah
takega ravnanja.
Včasih je treba prevod sodno overiti in pri
tem vam bo morda koristil Seznam sodnih tol¬
mačev (http://ius-info.ius-software.si/seznami/
tolmači/) - ta podatek je sicer tudi na spletnih
straneh našega društva, vendar vsi sodni tol¬
mači niso člani našega društva. Žal so podatki
na Ius-infu zastareli; v času pisanja tega član¬
ka so bile še vedno napisane stare telefonske
številke. Morda bi sami radi postali sodni tol¬
mač? Pogoje, ki jih morate izpolnjevati, naj¬
dete na spletni strani ministrstva za pravosod¬
je: http://www.gov.si/mp/slo/vsebina_01_01_
01.html, naloge sodnih tolmačev pa so opre¬
deljene v zakonu o sodiščih (http://www2.
gov.si:8000/zak/Zak_vel.nsf/067cdl764ec380
42c12565da002f2781/42055e2ce1d73519c12
5662800414c53?OpenDocument - OK, tale
naslov je res neprebavljiv, naj bo kot zanimi¬
vost, kaj vse najdete na internetu; sicer pa do
zakona lahko pridete prek zakonodaje, ki je na
spletni strani državnega zbora: http://www.
gov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/
sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html).
Za prevajalce, ki prevajajo računalniško li¬
teraturo, bo morda zanimiv stik s skupino, ki
je prevedla operacijski sistem Linux v slo¬
venščino: http://www.lugos.si/delo/slo/.
Kot zanimivost: veliko kazalcev iz jeziko¬
slovja je na Mat'Kurji (http://www.matkur-
ja.com/slo/resources/science/linguistics/), ka¬
tegorije pa so narejene takole: izobraževanje
in znanost -> lingvistika. Če iščete slovarje, so
ti izvorno postavljeni v kategorijo šport in
prosti čas -> slovarji (!?). Mar to pomeni, da ti
ljudje tudi prevajanje vidijo kot športno-pro-
stočasno dejavnost? Športno verjetno zato, ker
so slovarji v knjižni obliki težki in si ob njiho¬
vem prekladanju krepimo mišice, prostočasno
pa zato, ker večina prevajalcev dela tudi po¬
poldne?
Iskalniki
Kje najti tisto, česar ni v tem članku? Sloven¬
skih iskalnikov je več, po mojih izkušnjah je v
času pisanja tega članka najuporabnejši Naj¬
di,si (http://najdi.si/). Ta iskalnik pravilno ra¬
zume šumnike, išče tudi po obrazilih sloven¬
skih besed, izkušnje pa kažejo, da so na začet¬
ku seznama praviloma res najboljši zadetki.
Če boste po nevemkakšnem naključju nezado¬
voljni z dobljenimi rezultati iskanja, lahko po¬
skusite katerega od iskalnikov na seznamu
http://www.gov.si/tecaj/iskanje/siskalniki. htm.