Prezzo Poštnina platana v gotovini > Spedizione in abbonamento postala Štev. 153 V Ljubljani, v pet eh, 9. julija 1943-XXI i Izeto VIII. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega In tajega | Uredništvo la apravai Kopitarjeva t, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva per la pabbllcfU 31 proveatenza italiana Izvora: Uniona Pnbbliciti Italiana &L, Milano. g Bedazlone. Ammtnistrazionei Kopitarjeva K Labiana. g ed esterai Uniona PubblicItA Italiana HA. Milano. ^ A Vojno poročilo st. 1139 Dva parnika potopljena 19 nasprotnikovih letal sestreljenih Italijansko uradno poročilo št. 1139 pravi: Naša torpedna letala so delala posrečene napadalne sunke vzdolž tunizijskih obal ter 2 parnika s skupno 13.000 tonami zadela tako hudo; da ju je treba smatrati za zanesljivo potopljena. Nasprotnikovi napadi na Trapani, Porto Empedocle in Catanijo so povzročili majhno škodo in malo žrtev med prebivalstvom. Protiletalsko topništvo je uničilo 13 strojev, in sicer 3 v Trapaniju, 4 v Porto Empedocle ter 7 v Cataniji. Osni lovci so v bojih sestrelili nad Sicilijo 5 letal. * Imena pilotov, ki so se izkazali pri naisto-pih torpediranih letal, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so: poročnik Bernardo Bra-ghieri iz Piacenze, poročnik Erancesco Pandol-fo iz Acireale (Catamija), narednik Silvio Fio-rentu iz Rima, višji narednik 'Florenzo Sciarra iz Rima. Vroče bitke z oklepniki pri Bjelgorodu in Orlu Nemške čete so uničile 400 sovjetskih oklepnikov ter vdrle globoko v ruske utrjene postojanke — V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 193 letal — Občutne zavezniške letalske izgube nad Sicilijo in drugod Hitlerjev glavni stan, 9. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na področju pri Bjelgorodu in južno od Orla je prišlo včeraj do hude oklepne bitke, v kateri je bilo po zaslugi oddelkov kopne vojske kakor tudi protiletalskega topništva in le-,tal vseli vrst uničenih več kakor 400 sovjetskih oklepnikov. Sovražni sestav postojank v globoki razporeditvi je bil predrt kljub težavnemu gozdnemu iu močvirnatemu ozemlju. Bojna letalu in letala za bližnje polete so podpirala napadalne nastope kopne vojske in prizadela nasprotniku hude izgube moštva kakor tudi težkega orožja in prevoznih sredstev. V hudih letalskih borbah je bilo samo na področju nad srednjim odsekom vzhodnega bojišča uničenih 193 sovjetskih letal. Višji narednik Strassel, pilot v neki lovski eskadrili, je dosegel v treh dneh 25 letalskih zmag. Pogrešamo 13 lastnih letal. Nočni letalski napadi so bili vrh tega na- Madžarski vladni načrt za strogo vojno gospodarstvo Budimpešta, 9. julija, s. Pred člani vlade in zastopniki gospodarskega življenja države je madžarski minister za propagando Anthal razložil gospodarski načrt, ki ga misli izvajati vlada med vojno. Ta načrt temelji na naslednjih točkah: 1. Neposredno in totalno gospodarstvo. 2. Vsa pridelava in izdelava je postavljena v službo vojne. 3. Razdelitev vojnih bremen na tiste, ki imajo od vojne korist. 4. Ukrepi, da se preprečijo preveliki vojni do-bički. Industrijsko izdelavo je treba povečati do j skrajne meje. Industrijci in uslužbenci se morajo za- ( vedati odgovornosti, ki jo imajo v tem posebnem zgodovinskem trenutku, in bodo morali sodelovati tako, da zadoste vojnim zahtevam. Na koncu je minister Anthal napovedal nove socialne ukrepe. Govoril je tudi minister za preskrbo Szasz, ki je dejal, da je preskrba države s živežem zagotovljena tako, da bo sleherni imel za vsakdanje življenje toliko, kolikor mu je bilo določeno v skromni, a zadostni meri. Mezde in plače bodo izravnane s cenami, potem bodo pa eno in drugo ustalili. Vlada se je pri tem posebno ozirala na kmetijstvo in industrijo. Kdor ne bo izpolnjeval vladnih ukrepov, bo strogo kaznovan. Minister ie končal s sporočilom, da bo letošnja žetev ugodnejša od lanske. Govor o načelih nove argentinske zunanje politike IJflcnos Aires, 9. julija, s. General Raroircz je imel govor pred 2.500 častniki vojske, mornarice in letalstva ter zastopniki vseh vojaških posadk v argentinski republiki. Ko je govoril o mednarodni politiki, je izjavil med drugim: »Želimo, da bi družile vse narode na zemlji vezi najtesnejšega prijateljstva, zlasti pa ameriške narode, s katerimi smo bratje po skupnem poreklu in po slavnih bojih za neodvisnost. Te zveze ne morejo omejevati zemljepisne meje, meje, ki bi jih rad videl odprte ob svobodnem sožitju med narodi. Da bi lahko upostavili najbolj neposredne, praktične in učinkovite odnose, da bi vse bolj združili naše narode, ki vse od rojstva žive v bratstvu, morajo biti ti narodi tudi v bodoče trdno povezani, če hočete biti kos težavnim nalogam ter zamotanim vprašanjem, ki bodo nastala na svetu, ko bo vojna končana. Da dosežemo te cilje, ne varčujmo z napori, s katerimi bi bilo mogoče doseči, da bi 6i neodvisni narodi med seboj pomagali. Argentinski narod upa, da bodo negotovosti sedanjih časov kmalu premagane v blagor človeštva.« Svoja izvajanja je predsednik Ramirez končal s pripombo, da bo nova argentinska mednarodna politika temeljila izključno na razglašenih načelih ter bo upoštevala svete koristi države, ki nebo pozabila na obveznosti, ki jih ima po pogodbah, pač pa jih bo izpolnjevala lojalno in odločno, in sicer tako, kakor bodo razmere svetovale, da je prav. Sovjetsko ogorčenje zaradi »pete kolone« v Združenih državah Lizbona, 8. julija, s. Posebni Reuterjev dopisnic pošilja iz ivioscve svoji agenciji poročilo, v katerem pravi, tla glAiiki suvjetsem delav-skiu sindikatov »Ford« razkrinkava pod naslovom »Odgovorni iz Detroita« tisto, kar on imenuje »udejstvovanje voditeljev pete kolone v Združenih državah«. Detroit — prše »Irud« — je pravo gnezdo voditeljev pete kolone. Polkovnik iScott, voditelj lašisueiie organizacije »Ku-Klux-K.lan«, mož, ki zastopa tudi druge fašistične in. na pol fašistične organizacije, deia razkrajalno propagando med ciani sindikata JJelavsce zveze avtomobilske industrije. Uo-brotnik, Coughlin, ki se odkriva priznava za fašista, dela propagundo v korist »ivoglooma«. Coughlinov prijatelj general Smith ueiuje z mrzueno vnemo. iNjcgova revija »ivriž in oan-dero« oznanja laži in obrekovuuja na račun zaveznikov Amerike. »irud« potem omenja na 6plošno znanega fašista izkoriščevalca Lindberghu, nulo pa nadaljuje; »V VVasUingtonu in v ueiroitu predstavljam peto kolono članu kongresa Clark flof-tinan in Hamilton 1’lsh. »irud« obtožuje tudi polkovnika JViuc Connigha, ter ga imenuje »glas pete kolone v Cikagu«. List »Chicago tribune« — pravi — podpirata *”ashingion limes llcruld« in »Aievv lork Daily News«. Slednji list izdaja Patter-son, bratranec Mac Cormcka. Ta, kakor tudi Coughlin in general Smith, ima v zbornici svojega moža.t in sicer v osebi Waylanda Brooksa. »irud« potem pripominja še naslednje: Fašiste podpirata v kongresu tudi senatorja Wheeler in Taft. Nato omenja zadnja prizadevanja pete kolone, da bi izkoristila obupanost in omahljivost Angleška zadrega zaradi nemške ofenzive v Rusiji Bern, 9. julija, s. Dopisi, ki jih prinašajo švicarski listi, pravijo, da v Londonu ne skrivajo zadrege nad nastopi, ki jih izvaja na vzhodnem bojišču nemška armada, in sicer ne toliko zaradi njihove pomembnosti, ker še vedno ni mogoče zvedeti, kakšen pomen naj bi imeli, kakor zaradi tega, — kakor pravijo celo poročila, ki so prispela iz moskovskega vojaškega vira — kef hočejo v Londonu in tudi v Ameriki opozoriti, da doslej še ni bilo nobenih nastopov, ki bi lahko osne sile pritegnili na druga bojišča. Da pa bi Sovjetom pokazali, da nekaj le delajo zanjo, se v Londonu opaža namen, prepovedati poljskemu tisku v Angliji, da bi še naprej kritiziral Sovjetsko Rusijo. Johna L. Leedsa, nakar navaja ugotovitve »Urada za dejstva in številke«, na podlagi katerih trdi, da gredo prizadevanja fašistom prijaznih ljudi v Združenih ameriških državah za tem, da bi podminirale vojne napore in narodno skupnost Združenih držav z namenom, da bi ločili ameriško ljudstvo od angleškega in ruskega, da bi ustvarili v deželi gibanje v korist obrambne vojno in kompromisnega miru. Peta kolona je notranji sovražnik, ki celo v vojnem času razpolaga z lastnim tiskom in svojimi branilci celo v zbornici. Prav iz tega razloga pomeni nevarnost. Ameriška javnost — končuje sovjetski list — počasi že spoznava, kakšni so nameni pete kolone, ter prihaja do prepričanja, da je prav peta kolona tista, ki je v resnici odgovorna za nerede v Detroitu. perjeni na taborišča čet, prometne zveze in dovozna oporišča v zaledju tega odseka. Z ostalega vzhodnega bojišča ne poročajo o nobenem pomembnem bojnem delovanju. Nad obalnim področjem Sicilije so uničile nemške in italijanske letalske obrambne sile 16 angleških in ameriških letal, po večini več-motornih. Nad Atlantikom in obalo Rokavskc-ga preliva so bila poleg tega sestreljena še 4 druga letala. Pri nočnih vznemirjevalnih poletih so_ sovražna letala nad zahodnim nemškim obmejnim ozemljem posamič metala bombe, ne da bi povzročila omembe vredno škodo. Berlin, 9. julija, s. Poročila, ki so včeraj popoldne dospela z vzhodnega bojišča, potrjujejo, da 60 nemške čete pogazile silovito utrjene sovjetske obrambne črte na odseku med Bjelgorodom in Orlom ter kljub zagrizenemu odporu nasprotnika, ki je metal v boj vse razpoložljive sile, globoko vdrle v sovjetski obrambni sestav. Berlinski vojaški opazovalci pripominjajo, da je prišlo do nemškega napada šele po hudem sovjetskem naskoku, po katerem so boljševiki hoteli spraviti iz boja nemške obrambne sile, ter da je spočetka prišlo do večjih spopadov ob skrajnih koncih odseka med Bjelgorodom in Orlom. V Berlinu pravijo, da bi bilo vsekako še prezgodaj govoriti o kakem obkoljevalnem manevru, s katerim bi sovjetske sile skušali zajeti v žepe. Vojni dopisi, ki so jih objavili nemški listi snoči, posebej pričajo, kako trdi in vroči so ti boji, kar dokazujejo tudi neznanske nasprotnikove izgube v orožju in moštvu. Pod naslovom ‘.»Bitka nezaslišane ihte« popisuje »Nachtausgabe« potek bitke v poslednjih 48 urah. Boljševiki so uredili svoje postojanke z vsemi sredstvi nove vojne tehnike: minska polja z dvojnim vencem posejanih min, prikrite utrdbice, ukopani oklepniki z vrtljivimi stolpi itd. Nemški vojaki so dobili povelje za napad, potem ko je zdivjal pravi ognjeni vihar nad sovjetske postojanke, ki 6e je najbolj zaganjal v občutljive točke nasprotne obrambe, kakor so jih poprej odkrili in javili nemški ogledniki. Najprej so nastopili napadalni oddelki ter oddelki za timetno meglo, ki so morali napraviti meglen zastor med nasprotnimi bojnimi črtami ter okrog ozemlja, kjer naj bi nastopila pehota. Velike skupine strmoglavcev in bombnikom pa so napadale nasprotnika s strojnicami in bombami ter v nizkem poletu pripravljali pot nemškim napadalnim oddelkom, ki so jih na kopnem spet podpirali oddelki oklepnikov vrste »Tiger«. Bitka se je strahotno razvnela, posebno ko je nasprotnik opazil, da so Nemci po silovitem naskoku vdrli v prve sovjetske črte. Nasprotno topništvo je začelo sipati kar najsilnejši ogenj po vsem odseku in priletele so nove skupine sovjetskih letal, da bi nadomestile ona, ki so postala plen nemških lovcev in bombnikov, A sovražni odpor ni dolgo trajal: po nekaj urah najhujših borb se je v nasprotnem taboru čutilo popuščanje, Takoj nato so nastopili posebni napadalni oddelki, ki so imeli posebno nalogo iztakniti in uničiti strojnična gnezda ter z dinamitom razstreljevati utrdbice. Zadnje branilce v nasprotnih postojankah so potem napadli na nož nemški grenadirji. Ti spopadi so bili najbolj krvavi in po njih je moral nasprotnik zapustiti svoje obrambne utrdbe. Tako so nemške čete izsilile globok vdor v sovjetsko bojno črto. Berlin, 9. julija, s. V pristojnih nemških vojaških krogih so včeraj poudarili, da angleški in* ameriški oklepniki, s katerimi so Sovjeti nastopali v bojih zadnjih dni. niso prav nič vplivali na razvoj dogodkov. Zdaj je namreč ugotovljeno, da so boljševiki izgubili 20 odstotkov oklepnih sredstev, ki so jih izdelali v Angliji ali Ameriki. Dejstvo, da na vzhodnen bojišču zdaj nastopa toliko oklepnikov tujega izvora, je pač značilno znamenje, tako poudarjajo v berlinskih vojaških krogih, da so Sovjeti prisiljeni zateči sc k pomoči izven Rusije, da bi lahko vztrajali pod bremenom težkih bitk. Zelo važni so tudi zaključki, ki izvirajo iz Prazni zavezniški upi glede Italije Oslo, 9. julija, s. List »Nationen« posveča uvodnik zadnjemu Ducejevemu govoru na seji vodstva fašistovske stranke. V začetku pravi, da je Italija v prvi bojni črti za bombardiranja in da se proti italijanskemu ljudstvu obračata nasilje ter živčna vojna, potem pa piše, da zavezniki upajo prisiliti Dalijo na kolena. A kdor bere zadnji Mussolinijev govor, se mora prepričati, da je to upanje prazno. Utemeljitelj fašistovske Italije ne uporablja govorniških re-čcnic. Zaveda se, da ima za seboj ves narod, ki je odločen ostati trdno zedinjen. Načrt generala Sikorskega za preselitev v Ameriko Buenos Aires, 9. julija, s. Po novicah, ki so prispele sfcn, naj bi bil predsednik poljske vlade v Londonu general Sikorski že nekaj časa nameraval preseliti svoj glavni stan iz Londona v prestolnico Združenih držav. Eden izmed razlogov, ki je generala napotil na to misel, je bila prav njegova osebna varnost, ki se mu je zdelo, da je ogrožena, zlasti odkar j® izbruhnil poljski spor s Sovjeti. Porast angleškega državnega dolga v štirih letih Lisbonn, 9. julija. 6. Angleški državni dolg, ki je ob koncu marca leta 1939 znašal 8.279 milijonov funtov šterlingov, je do 30. junija leta 1943 nairasel na 19 milijard funtov šterlingov. Novi davki jemljejo vsakemu državljanu 40% njegovih dohodkov. General Giraud — ameriški kandidat za vodstvo svobodnih Francozov Stockholm, 9. julija, s. Ameriški tisk — očitno po navodilih, ki jih je prejel od zgoraj — se odkrito zavzema za generala Giraudja, katerega imenuje edinega pooblaščenega zastopnika svobodne Francije. Listi so sprožili val obsodb proti generalu De Gaulleu, ki da ni kos svoji nalogi ter izvaja tako diktatorsko politiko, ki bi lahko škodila odnošajem zaveznikov s povojno Francijo. General Nogues ne sme v Francijo Pariz, 9. julija, s. Bivši generalni rezident' v francoskem Maroku, general Nogues, ki je pred kratkim pobegnil viz Casablance v Lisbono, je poslal maršalu Pčtainu, poglavarju francoske države, pismo s prošnjo, da bi se lahko vrnil v Francijo. Francoska vlada je obravnavala zadevo bcsedolom-nega generala in je v sporazumu z nemško vlado sklenila njegovo prošnjo odkloniti. Prepoved poljskih listov v Angliji Stockholm, 9. julija, s. Angleške oblasti so prepovedale izhajanje določenega števila poljskih listov v Londonu in po drugih angleških mestih. Razlog za ta ukrep je, da so ti listi navzlic prejetim opozorilom še naprej zastopali sovražno stališče, ki bi lahko škodovalo odnošajem z neko zavezniško državo. V tej pripombi bodo pač tudi največji preprosteži videli namig na Sovjetsko Rusijo. številčnih in taktičnih uspehov v letalskih bitkah, ki divjajo nad raznimi odseki vzhodnega bojišča, posebno pa še nad ozemljem in Bjelgorodom in Orlom. Ze zdaj je jasno, da si jc nemško letalstvo zagotovilo premoč, kar je zlasti vidno po številčnem razmerju izgub: nemške skupine so namreč sestrelile 830 nasprotnih letal, same pa izgubile le 54 strojev. V berlinskih vojaških krogih prav tako poudarjajo, da se je že začelo tretje obdobje bitke, čeprav tekmeca še nista vrgla v boj vseh rezerv. Poročila nemških oglednikov pa dokazujejo, da Sovjeti zbirajo vse razpoložljive enote, da bi se lahko postavili po robu kaki večji nevarnosti. Iz razvoja vojaških nastopov in dogodkov je razvidno, da je nemško poveljsjvo v naglici ukrenilo vse potreono, da zatre sleherno sovražno ofenzivo. Višek bitke se bo bližal šele tedaj, ko bosta nasprotnika zbrala prav vse razpoložljive sile na odsekih, kjer zdaj divjajo bojii Vedno tesnejše vezi med Italijo in Romunijo Bukarešta, 9. julija, s. Romunski tisk je Še vedno tolmač zadovoljstva, ki ga romunsko ljudstvo čuti zaradi zadnjega obiska ministrskega podpredsednika Antonesca v Italiji, ter v toplih člankih izreka prepričanje, da bo ta obisk rodil obilne sadove za bodočnost odnošajev med obema državama. »Ordinea« v uvodniku poudarja, da' sta med podpisom romunsko-italijanske kulturne pogodbe podpredsednik vlade Mihael Antonescu ter italijanski zunanji minister .Bastianini jmeia govore, v katerem sta znova potrdila odločno voljo obeh narodov, da se bosta borila za dosego zmage v boju, ki ga prestajata za sveto stvar omike. Kulturna pogodba bo še bolj ojačila duhovne vezi med obema državama. Številke c preskrbi Rima z živežem Rim, 9. julija, s. Po letu dni od dneva, ko je Duce rimskemu guvernerju in podguverner-ju sam dal jasna navodila glede uačei, po katerih naj se ravna delo za preskrbo prestolnice z živežem, je guverner objavil obsežno poročilo o doseženih uspehih. Iz primerjave količin blaga, ki je prišlo v Rim od junija 1942 do maja 1943, s količinami, ki so v enakem času dospela v mesto leto poprej, je razvidno, da je v letu 1942-43 znašala količina zelenjave 1,011.966 stotov, krompirja 636.800 stotov, sadja 1,023.600 stotov, limon 74.700 stotov. Obisk turškega vojaškega zastopstva na vzhodni fronti in v nemških utrdbah na vzhodu Berlin, 9. julija, s. Od 25. junija do 7. julija je zastopstvo turške vojske, ltl so ga sestavljali častniki pod vodstvom armadnega generala Tojdemirja, na Hitlerjevo povabilo obiskalo vzhodno bojišče ter obrambne naprave ob rokavski obali. Turški častniki so pregledovali oddelke in naprave nemške vojske ter imeli priliko prepričati se o oborožitvi in duhu čet. Pred odhodom iz Nemčije je turško odposlanstvo bilo sprejeto pri Hitlerju ter pri načelniku glavnega stana nemške vojske. Ustanovitev indijske narodne vojske Shonan, 8. jul. s. Ob ustanovitvi indijske narodne vojske je Čandra Bose dal poslanico častnikom in vojakom. V njej med drugim pravi, da narodna vojska ne bo samo osvobodila Indijcev angleškega jarma, temveč bo sestavljala tudi jedro bodoče indijske države »Razglasimo danes,« je dejal Bose, »bojno geslo: Naprej proti Delhiju!, kakor japonska vojska ni od začetka vojne poznala drugega gesla kakor: Pojdimo v Singapur.« Nova vojska je temelj za bodočo obrambo Indijcev, da svobode, ki si jo bodo priborili, ne bodo več izgubili. Čut za dolžnost, odkritosrčnost in požrtvovalnost so tri načela,- ki naj jih vojaki indijske narodne vojske vedno pomnijo.« Vesti 9. julija Srbska vlada jc zapovedala likvidacijo vseh onih delniških družb, katerih sedeži so biii 1. aprila 1941 na bivšem področju Jugoslavije izven Srbije. Podružnice morajo v 50 dneh prijaviti likvidacijo sodišču. Zaradi pomanjkanja mila v Nevv Yorku bodo morali zapreti 25% pralnic. Uradno poročajo, da na Madžarskem izhaja 1379 časopisov in revij. Od teh jih je 779 v prestolnici in 600 v drugih mestih. Dnevnikov je 92, od teh jih 35 izdajajo v Budimpešti. V mesecu juniju je nemško težko topništvo stulno obstreljevalo nasprotnikove postojanko ob južnem delu Ladoškega jezera. Nemško topništvo je razbilo 77 sovjetskih baterij, ki so imele nad 600 topov. 60 postojank pa je bilo deloma razbitih ali poškodovanih. Uničenih je bilo tudi dosti mostov in 200 nasprotnikovih vlakov, ki so'bili ali hudo poškodovani ali pa razbiti. Ustanovitev Združenih podjetij za elektriko, plin, vodovod in cestno železnico v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za nmestno, da se občinski obrati mesta Ljubljane za elektriko, plin, vodovod in cestno železnico združijo pod enotno upravo, odreja: 1. Ljubljanski občinski obrati za elektriko, plin, vodovod in cestno železnico se združijo v eno podjetje, ki ima industrijski značaj in se imenuje: »Združena podjetja za elektriko, plin, vodovod in tramvaj — Ljubljana«. To podjetje je ločeno od redue uprave mestne občine in ima svoje posebne proračune in računovodstva. 2. Podjetje oskrbuje dobavo električne energije in plina; gradi in vzdržuje naprave, potrebne za pitno vodo, kakor tudi vodi obratovanje na obstoječih tramvajskih progah in gradi nove po sklepih mestne občine. 3. Premoženje podjetja je last mestne občine. Čisti dobiček, od katerega se odteguje vse, kur je treba nameniti za izboljšanje in razvoj električne, plinske, vodne in tramvujske službe, pripade vsuko leto mestni občini. 4. Upravi podjetja načeluje upravni odbor, sestavljen iz petih članov, vštevši predsednika. Predsednika in ostale štiri člane imenuje župan izmed oseb. ki imajo pogoje za izvolitev za občinske svetnike in imajo tudi potrebno tehnično in upravno sposobnost. Izjemoma in kadar to zahtevajo posebne razmere v upravi, sc predsedstvo odbora lahko poveri tudi podžupanu. Predsednik in člani ostanejo na svojem mestu štiri leta in se lahko ponovno imenujejo. V upravnem odboru podjetja ne morejo biti sočasno očetje in sinovi, bratje, tast in zet, niti se ne smejo imenovati za člane odbora osebe, ki so v sodnem sporu s kakim obratom podjetja. Upravni odbor se shaja na redne seje dvakrat mesečno, na izredue pa vsakokrat, kadar bi to zahtevale posebne potrebe. Seje so sklepčne, če je prisotna absolutna večina članov. Sejni zapisniki, podpisani od predsednika in tajnika, se morajo prepisati v posebne vpisnike in v izvlečku priobčiti v treh dneh županu. Za člane odbora, ki se nc udeležijo treh zaporednih sej, se izreče, da so izstopili iz upravnega odbora ali pa tudi iz mestne uprave. 6. Sejam prisostvujejo samo s posvetovalnim glasom .ravnatelji obratov in generalni tajnik mestne občine. 7. Upravni odbor: — sklepa in odloča o vseh poslih podjetja, ki ne spadajo v pristojnost občinske uprave; — predlaga županu proračun in računski zaključek podjetja. S proračunom se lahko predlagajo tudi izdatki za potrebe, ki zavezujejo čez dobo proračunskega leta; — sestavlja letni načrt za izboljšanje in razvoj obratov; • — odobruje izdatke v mejah proračunskih postavk, kakor tudi dvigne iz sklada za večje in nepričakovane stroške; — odobruje pogodbe za dela in dobave v inejah proračunskih postavk; / — predlaga županu plodotiosno naložbo razpoložljive gotovine, kakor tudi cene proizvodov <'ltt razne tarife posameinih obratov podietja; — ukrepa glede namcSčanja* napredovanja -in odpuščanja uradništva in delavstva; jim določa področje in odloča o uporabi disciplinskih predpisov; — predloži vsako četrtletje županu poročilo o upravljanju in poslovanju podjetja; Pošiljke iz Italije v Lj ubij ansko pokrajino Vani najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MARCHES! LOMBARDA S. A. MILANO - VIA ARNALDO DA BRESCIA 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano - Ljubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo v Ljubljani: MUKO TURK, Vilharjeva zahtevata dva ravnatelja obratov. O vsakem sestanku se spiše poseben zapisnik. 11. Generalni ravnatelj: — nadzira cclotno tehnično poslovanje podjetja, za kar prevzema popolno odgovornost; — načeluje celokupnemu osebju in odreja v posameznih primerili disciplinske ukrepe, milejše od odstranitve iz službe, ter za le-to. kakor tudi za sprejem, premestitev in'odpust osebja predlaga, kar je treba. — poroča kdaj pa kdaj o vsem, kar je važno za upravljanje podjetja in sproža ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za ohranitev, delovanje in napredek podjetja; — predloži konec vsakega meseca poročilo o poslovanju podjetja; — izvršuje sklepe upravnega odbora; — pripravlja osnutek prdračuna in računskega zaključka; — urejuje plačilrte naloge, sezname, dohodkov in izdatkov, podpisuje korespondenco in vobče vse spise podjetja, ki jih ne podpisuje predsednik; Na novem otroškem igrišča v Tivoliju bo v nedeljo živahno Malčki se že dalj časa pripravljajo na slovesno blagoslovitev otroškega paradiža, ki ga bodo odprli v nedeljo ob 5 popoldne Ljubljana, 9, julija. Že dober teden so najmanjši Ljubljančani nestrpni, in nemirni. Vsi ljubljanski otroški vrtci in podobna zavetišča otročičev se z vnemo pripravljajo na slovesno otvoritev otroškega paradiža. Uče se dolge vrste deklamacij, prelepih pesmic in razposajenih plesov in iger, da se čim najbolj izkažejo pred najvišjo gospodo in prav tako tudi pokažejo dolgemu in širokemu okviru gledalcev okoli igrišča. Gledalci seveda nc bodo smeli motiti otročičev pri nastopu, zato mamice in tetke ter drugi prijatelji otrok ne bodo mogli na veliko pozornico, ki bo to pot ves otroški paradiž. Toda tudi med gledalci bodo otročiči, sestrice in bratci nastopajočih imeli prednost. Ob robu široke obrobne ceste otroškega paradiža bodo namreč po vsej dolžini v strnjeni vrsti postavljene klopi, kjer bodo smeli sedeti in gledati otroško rajanje samo otroci. Za njimi naj stoje odrasli glcdalci. Prosimo jih, naj nikakor ne silijo na igrišče ter s tem ne motijo nastopajočih malčkov. Pod poveljstvom resnega, a prav tako dobrega gospoda bo delalo nad 20 mestnih uslužbencev red, da prireditev ne bo motena. Vsi dohodi v otro&ki paradiž bodo zaprti, samo za povabljene goste bo odprt dohod čez železniški prehod krij Nunsko ulice, vsi drugi gledalci naj pa pridejo iz glavnega drevoreda ali pa po potilj nad mestno vrtnarijo. Začetek slovesnosti je določen na 17. uro. Tedaj sc bo pred Eksc. Visokim komisarjem, najvišjimi dostojanstveniki vojaških in civilnih oblasti ter skupino drugih povabljenih gostov razvil iz mestne vrtnarije pester sprevod. Na čelu sprevoda bodo nategovali mehove harmonikarji, se vozili kolesarji, za njimi pa korakale skupine posameznih zavodov z igračami, punčkami in konjički ter vozički. Veseli sprevod otročičev bo zaključila vriskajoča svatba z ženinom in nevesto, svati in godci. Ko se bodo otročiči pred skupino dostojanstvenikov postavili v polkrog, bodo belo oblečene deklice v svoj paradiž pripeljale eminenco kneza in škofa ljubljanskega v velikem ornatu. Ko bodo vsi otroci odpeli »Mi se imamo radi«, bo spregovoril župan general Leon Rupnik, ter otroški paradiž izročil najnežnejši mladini. Za prelepo darilo se bo korajžen dečko zahvalil eksc. Visokemu komisarju dr. Giuseppu Lombrasi, dražestna Alenka pa županu z lepo zahvalno pesmico. Vsi otročki bodo zapeli. »Hitimo k božji mamici«, nato pa bo Prevzvišeni iz nebes priklical božji blagoslov na otroški paradiž in njegove majhne lastnike — otroke ter jim spregovoril. Za blagoslov se bo Prevzvišenemu zahvalila skupina najmanjših otrok s kratkim prizorčkom, nato bodo pa spet vsi otroci zapeli »Lepa si, roža Marija«. S pesmico »Delajmo zlata kolesa« se bodo otroci po vsem igrišču Tazvili v posamezne kolobarje ter s pesmijo »Pleši kolo« zaigrali ringa-raja. Nadalje bodo posamezne skupine igrale naslednje igre: 8 dečkov in 10 deklic iz Sp. Šiške: »Izidor ovčice pase«; 5 dečkov in 5 deklic iz Zg. Šiške: »Bela lilija«; otroci iz zavetišča na Gosposvetski cesti: »Majka prišla s kolodvora«; 20 dečkov in 20 deklic iz Trnovega: »Polžek in petelinček« ;20 dečkov in 30 deklic iz Most: »S cvetlicami, z venci hitimo na plan«; 10 dečkov in 14 deklic iz Marmontove ulice: »Rdeče češnje rada jem«; 23 dečkov in 34 deklic z Ledine: »Žabice«; 12 dečkov in 12 deklic iz uršulinskega otroškega vrtca: »Dobro jutro, striček«; 15 dečkov in 10 deklic z Viča: »Pcričica«; 10 dečkov in 10 dcklic s Karlovške ceste: »Zajček, al’ se ne bojiš?«; 15 dečkov in 30 deklic iz Zelene jame: »Na tratico«; 20 dečkov in 20 deklic izza Bežigrada: »Mačka in miška«, *ter 24 dečkov in 18 deklic iz vadnice drž. učiteljske šole pod vodstvom svoje predobre varuhinje gdč. Slavice Vcncajzove, ki vodi vso otroško prireditev: »Kam greš od doma, mamica«. Po prenapornem duševnem delu se bodo pa otročki zagnali v kolobar z mivko, na vrtiljak in dve gugalnici, posebna skupina pa k vodnjaku, studenčku in kar v vodo otroškega bazena. Za tak semenj je pa treba tudi nekoliko počitka in prigrizka! Otročiči bodo imeli s seboj kruhek, ob stojnicah b°do *»tpi prodajali in kupovali malinovec in druge slaščice, saj bo vsak imel s seboj denarnico’ z dvetna »srebrnikoma«, kozarček in koJa-rico. Hiteti bo treba, da ne zamude »vlaka«, ki se bodo otroci z njim med petjem odpeljali nazaj v mestno vrtnarijo. Po odhodu skupin bo igrišče takoj odprto vsem otrokom in gledalcem. Spet prosimo občinstvo za upoštevanje samo sodelujočim otroškim vrtcem namenjenih posebnih voz električne železnice, ki bodo k prireditvi in po prireditvi dovažali in odvažali otroke na vse strani Ljubljane. Ti vozovi so namenjeni samo Nov komisar v občini šmarjeta Na podlagi 3. čl- kr. ukaza z dne 3. maja 194I-X1X št. 291 in glede na potrebo, da se razpusti občinska uprava v Šmarjeti ter imenuje nov izreden komisar, je Visoki komisar odredil: Čl- 1. Občinska uprava v šmarjeti je razpuščena. Čl. 2. Za novega izrednega komisarja občine Smarjete je imenovan g. Florijan .Zorko. Civilni komisar v Novem mestu ima nalogo, da izvrši ta odlok. Prodaja mesa na odrezek »HO« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 10. juliju, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka >110« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 100 gramov govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj. Dobrepolje Dve novi maši bosta letos v našem kraju. Dobrepoljci s(f tega zelo veseli, zato so preteklo nedeljo tudi s takim veseljem in ljubeznijo sprejeli novomašnika gg. Polda Toneta iz Gorij pri Bledu in Petra Goloba s Police pri Naklem. Gospod Polda bo daroval prvo 6v. mašo v nedeljo, 11. julija, v videmski župni cerkvi, katero že sedaj pripravljajo, da bo najlepše okrašena. Ob tri Četrt na 10 dopoldne bo slovesen novomašnikov odhod iz župnišča v cerkev, ob 10 pa se bo pričela slovesnost. Novomašniku bo pridigal kaplan g. Lavrih Janez. Popoldne ob 4 bo novomašnik opravil v cerkvi pri Sv. Antonu slovesne večernice, h katerim prav tako vabimo vse Dobre-poljce. V soboto na predvečer bodo dobrepoljski fantje priredili g. novomašniiku pred župniščem podoknico, h kateri so prav tako vabljeni vsi. ___ G. Peter Golob bo bral novo mašo 18. julija in se tudi ža to slavje Dobrepoljci že pripravljajo. Novoniašnikonia čestitamo ob njuni sreči z željo, da bi njun blagoslov sprosil iz neba mnogo dobrega nad vso Dobrepoljsko dolino ki iu je sprejela in se z njima veselilaI Sz Cerknice V Martinjaku so pričeli graditi vodovod. Tako^ stara želja Martincev bo morda vendar uresničena. 2e skoraj pred 14 dnevi so pričeli krampi in lopate peti svojo pesem, pridni delavci so torej pričeli z gradnjo vodovoda. Do sedaj 60 se vaščani s pitno votlo oskrbovali iz nekaj vodnjakov, v poletni suši pa so s čebrički zahajali k studencu, ki je oddaljen od vasi preko 200 metrov. .Studenec jo. dovolj močan za oskrbo vasi, saj bi se iz njega pri 8 urnem dnevnem črpanju dalo izčrpali do 47 kub. me.rov vode. Studenec leži le nekaj metrov nad vasjo in je predvideno, da se spelje zajeti studenec v zbiralni rezervoar, iz katerega se črpa vodo v višinski rezervoar vsebine 00 kub. metrov. Zgraditev vodovoda je predvidena v dveh etapah. Gibanje prebivalstva. Statistika izkazuje, da je bilo v drugem četrlletju v župnijah Cerknica in Grahovo rojenih 20 otrok, od teh 8 moških in 12 žensk, umrl,o pa jo 11 oseb, in sicer 7 moških In 4 ženske. Med umrlimi je bil najstarejši Vivoda Jernej, ki je dočakal 85 lel starosti. V teku troh Ttiefl^ccv se J« »vzel* Svmo en pnr. otrokom sodelujočih otroških vrtcev in podobnih zavetišč pod vodstvom njihovih varuhinj. Posebno pa prosimo občinstvo, naj slovesne ^tvoritve in nastopov otrok ne moti s tem, da bi sililo na samo igrišče. Nad otroškim paradižem in ob vsem obodu, obrobljenem z vrsto tržnih klopi, je dosti prostora za tisoče gledalcev, ki bodo iahko vso prireditev videli dobro in tudi precej od blizu. Uničevanje naših zgodovinskih spomenikov Grad Otočec pri Novem mestu, eden najsturejših in naj-slovitejših gradov na Dolenjskem. znan kot branik v času turških bojev ter znan iz naše literarne zgodovine po Tavčarjevi povesti: _ »Otok in struga« — kakršen je zdaj po obisku rdečih »osvobodilnih tolpe- Komunisti so ta grad kakor večino drugih dolenjskih gradov ter slavni samostan v Pleterjah — požgali. Ali bodo oni ter njihovi sre-dinarski zavezniki v Ljubljani rekli, da je ta slika tudi laž našega časopisja? JI! S. ■. VAH DIHE: C2 Pričakoval sem, da bo Scarlett nad to novico naravnost osupnil, pa jo komaj malo zmajal z glavo- »Nič se ne čudim temu. Gotovo je zelo zbegan- Ne morem ga obsojati. Zdi se, da so se stvari zanj slabo zasukale-« Scarlett je globoko vdihnil dim svoje smotke in bežno ošvrknil z očrni Vunceja. »Čim bolj premišljujem o stvari, tem bolj sem prepričan, da je navsezadnje le možno...« »O, vem to,« ga je prekinil Vancc. »Toda, mi ne stikamo za možnostmi, mi hočemo točnih in jasnih podatkov.« »Bojim se, da bo to težavno. Morilec je bil preveč spreten.--< »Da, vprav to je tista slaba točka, da je bil preveč spreten I Res je! In jaz .stavljam svoje nade vprav v tole abunduntia c a u t e 1 a e.« Vanče se je zasmejal- »Da vam po pravici povem, Scarlett, nisem tako skrivnosten, kakor se zdi- Namen, ki sem ga imel pri tem, ko nisem hotel povedati, kaj slutim, je bil, prisiliti morilca k novim njegovim poskusom. Izdal se bo prej al* „ , • v - J ■ , Scarlett ni takoj odgovoril. Šeie čez nekaj casa je dejal: »Spoštujem tvojo zaupljivost, Vanče. A moje mnenje je, da sc ti ne bo nikoli posrečilo izslediti zločinca.« »Morda imaš prav,« je priznal Vanče. »Na vsak način pa te prosim, da paziš, kaj se bo zgodilo... Da, priporočam ti, da paziš: Kylcjcv morilec je od sile prekanjen.« »Tega mi ni treba še posebej praviti.« Scarlett je vstal, šel h kaminu in se naslonil na marmornat okvir. »O njem bi ti lahko marsikaj povedal.« »O tem sem prepričan-« Na moje silno začudenje je Vanče sprejel to Scarlettovo pripombo brez vsakega najmanjšega pre- senečenja. »A ne spuščajmo se zdaj predaleč v to stvar,« je še dodal. Tudi on je vstal, odšel proti vratom in pred svojim odhodom pomahal z roko Scarlettu v pozdrav- »Prišli srno tod mimo, pa smo se spomnili, da morda ne bi bilo napak, če ti povemo, kako sc je vsa stvar razvila in ti razložimo sedanje stanje-« »Zelo sem ti hvaležen. Z menoj je res vse narobe, in živci mi odpovedujejo. Rad bi delal, n vsi moji papirji in potrebščine so v muzeju. Dobro vem, da vso noč ne bom zatisnil oči-« »Zbogoml« Vanče je že odprl vrata. »Poslušaj, Vancel« ga je ustavil Scarlett. »Se vrneš pozneje k Blissovim?« »Ne, zaenkrat tam nimamo kaj opraviti,« je odgovoril Vanče ( mirno in enolično, kakor bi mu bilo dolg čas. »Čemu pa me to sprašuješ?« Scarlett je pihnil v pipo. »Kar tako.« Pogledal je Vanceja z očitno zaskrbljenostjo. »Res, brez kakšnega posebnega namena. Rud bi zvedel, kako bo preiskava napredovala- Res ni mogoče vedeti, kaj se utegne zgoditi.« »Naj se zgodi kar koli, Scarlett,« je nekam trdo dejal Vanče. »Gospa Blissova je na varnem. Mislim, da smo lahko prepričani, da jo bo Hani ščitil.« »E... prav gotovo,« je pomrinral Scarlett. »Hani je zvest pes... Pa kdo naj bi vendar skušal storiti gospe Meryt kaj hudega?« »Res je, kdo?« Vanče je tedaj že stal med vhodom ter pridržal hišna vrata odprta, ko smo Marukham, Heath in jaz odhajali iz hiše. Scarlett se je precej pozno spomnil na gostoljubnost. Stopil je proti nam in dejal: j »2al mi je, da odhajate. Če bi vam lahko kaj pomagal... J Ste s hišno preiskavo že končali?« i »Vsaj zaenkrat...« Vanče je umolknil- Odšli smo mimo njega skozi vrata in smo počakali na dnu stopnic. »Ne mislimo se vrniti v Blissovo hišo, dokler se ne zgodi kaj novega.« »Čisto prav je tako,« je pritrdil Scarlett in prikimal' Izraz na njegovem obrazu je bil nenavaden. Stopili smo na Irving Plače in Vanče je poklical taksi. »Zdaj je čas, da gremo jest.,. Malo okrepčila!« je pomrmral. Brcvoort ni daleč...« * Privoščili smo si dobro mero čaja v starem hotelu Brevoort blizu spodnjega konca Pete avenije, in brž nato nas je Heath zapustil in se podal na policijsko ravnateljstvo, da poda svoje poročilo ter pomiri časnikarje, ki bi ga prav gotovo naskočili, čim bi zvedeli za umor. »Bolje je, če ste pripravljeni,« je svetoval Vanče naredniku, ko je odhajal. Jaz namreč pričakujem velikih stvari in brez vas ne bi mogli storiti ničesar.« »Ostal bom v uradu vse do desetih zvečer,« mu je odvrnil lleath in naredil šobo. »Sicer pa gospod Markham ve, kje stanujem. Povedati pa vam moram, da pač nimam smisla za kakšno pesnikovanje.« »To že vsi vemo,« ga je razigrano oščipnil Vanče. Markham je telefoniral Svvackerju, naj zapre svojo pisarno in naj gre domov. Potem smo se mi trije podali proti Longue Vue na kosilo. Vanče ni hotel več. govoititi 0 zločinu, pač pa je neprenehoma govoril samo o glasbi in kuharski umetnosti. »Tale paradnižnikova omaka je odlična. ,Madera‘ pa'je preveč rezek. Spričo prepovedi točenja alkoholnih pijač pri nas, Markham, kuhinjske dobrote ne gredo nič več tako v slust. Tisti, ki so uvedli to novost, pač nimajo nobenega smisla za želodčne zadeve. Stvar je resna tudi zato, ker Amerikancem »Ali ne bi bilo bolje, Vanče,« se je nekoliko razjezil Mark-jemlje smisel za lepoto.« ham, »če bi pustil pri miru te neumnosti in bi mi raje razložil svoje mnenje o Kvlejevem umoru?« ! »Zelo neljubo bi mi bilo,« mu je odvrnil Vancc ljubeznivo. »Fočakajmo vsaj na kakšno dobro kapljico-..« Nekaj zanimivih glasov o modi sončenja Naši predniki so nosili sončnike, sodobniki pa bi bili radi od sonca ožgani Ljudje smo že taki, da radi padamo' iz ene skrajnosti v drugo. Naše stare matere so nosile še sončnike in so se skrbno varovale sonca, njih vnukinje pa rade poležavajo na kopališčih, da bi dobile čim bolj zagorelo polt, ali da bi se napile sonca, kakor pravijo. Približno 30 let bo od tega, odkar so prišli pisani sončniki ali parasoli iz mode-Nekdaj je bil pač lepotni okus tak, da je morala biti koža bela in so zaradi tega nosile meščanske ženske tudi posebne rokavice, da jim ne bi sonce kože opalih Zagorela polt se jim je zdela kmečka, bela pa gosposka. Moda sončnikov sc bo vrnila? V zvezi z razmahom kopalnega in smuškega športa, pa tudi v zvezi s planinsko kulturo, so se začeli ljudje navduševati za sončenje. Če so si naši predniki v vročih poletnih dneh želeli sence, bi lahko rekli o sodobnikih, da si želijo sonca. Mladina, ki se je navduševala za športne junake, ki so bili več pod vedrim nebom in so zaradi tega od sonca zagoreli, jih je začela tudi v tem oziru posnemati. Dandanes je sončenje! v visoki modi. O tem se prepričate v prvih pomladanskih dnevih v mestnih vrtovih, ko vidite marsikoga, kako sedi na sončni klopi, mirno drži glavo kvišku in prestreza pravokotno padajoče sončne žarke. Toplota mu prija, hkrati pa si želi, da bi dobil zdravo zagorelo polt. Marsikje so si tddi doma omislili kotiček na strehi ali terasi, kjer posedajo na ležalnih stolih, ali pa so si oskrbeli posebne lesene ležalnike, kakršne vidimo v kopališčih. Nič zato, če jih kdaj pa kdaj zaboli glava od premočnih žarkov, in nič za to, če sc zgodi, da se pojavijo na koži nevšečni mehurčki. Lepo je imeti zagorelo polt, in io tem lepše, če si oblečemo snežno belo perilo ali rumeno bluzo, da so kontrasti čim večji ter pride zagorelost tem bolj do izraza. Sončarji so prepričani, da je ožgana polt prikupna, hkrati pa verujejo, da je v tem tudi kaj zdravilnega. V kopališčih se lahko prepričate, da mnogi v tem oziru pretiravajo. Zagoreli so, kakor da bi bili vliti iz brona, čeprav sedijo morda po šest do osem ur v pisarniških prostorih in imajo za sončenje na razpolago samo opoldanske odmore in nedelje. Če jih kdaj pa kdaj zaboli glava, iščejo temu vzroka v soparnem vremenu ali v čemer koli drugem, samo tega se ne spomnijo, da je bilo najbrž sončne kopeli p(reveč. Kakor rečeno, sončniki so prišli iz mode, in dandanes jih vidimo samo še v muzejih pahljač ali pa na vrtovih velikih restavracij, oda, če računamo s tem, da se moda vrača, tedaj se zdi tudi verjetno, da se bodo vrnili nekoč tudi sončniki. Že sc namreč oglašajo zdravniki, ki svarijo pred razvado pretiranega sončenja in opozarjajo na škodljive ' " se ločili od naših ravno po tem, da so bili Madžari bele polti, naši pa zagorele. Nek zdravnik, ki je motril tekmovalce na olimpijadi, je n. pr. dejal, da so opaljeni športniki navadno najslabši. Podobno je izjavil tudi svetovni prvak v plavanju Amerikanec Kiefer: »Sonce ni dobro za športnike.* Iz 'tega sledi... To, kar smo zapisali zgoraj o sončenju in o špontnikih, velja seveda zlasti za one, ki morajo z vso pozornostjo bdeti nad telesnimi silami in nad čilostjo, da lahko preplavajo 100 m izpod 1 minute, da skačejo 8 m daleč ali da pretečejo 5000 m v 14 minutah — z drugo besedo, da lahko tekmujejo z najboljšimi na svetu. Vsakomur, ki je kdaj ležal po dve ali tri ure na opoldanskem soncu, bo gotovo znano, da se je počutil potem neugodno, da si je želel samo počitka ali sence. Razumeti pa moramo, da so se ljudje ravtto v dobi, ko so sledili geslu »nazaj k naravil« in ko so se začeli navduševati za udejstvovanje pod vedrim nebom, ogreli tudi za sončenje. Lahko bi rekli, da so se nekdaj sonca preveč varovali, dandanes pa v tem oziru često pretiravamo. Sončenje ni za vsakogar, pretirano sončenje pa še celo ne. Vse vrste jetike se poslabšajo, če je bolnik predolgo n asoncu. Tudi o dojenčkih vemo, da ne pre-našjo ležanja na vročem soncu. Zdravnik doktor Kramer na primer trdi, da sončenje tudi zmanjšuje tek do jedi in da vpliva neugodno na slabokrvnost. Priznani športni zdravnik dr. Kohl-rausch pa je že pred 15 leti napisal, da je treba sončenje dozirati zelo postopoma: začeti je treba s sončno kopeljo po 2 krat 5 minut v športni obleki in prav polagoma podajševati tovrstno utrjevanje. Iz povedanega sledi, da je napačno, če se kdo sredi poletja spomni na dolgotrajno ležanje na soncu. Potrebna je postopnost, zaželena pa je tudi zmernost, da bomo resnično deležni zdravstvenih koristi zračnih in sončnih kopeli. V lepotnem oziru pa bi lahko trdili, da je dvomljivo, če je lepše, da ima nekdo tako zagorelo polt, da vzbuja s tem pozornost med ljudmi, ali pa da je samo zmerno ožgan. Lepota, ki razodeva, da smo se zanjo pre- • več potegovali, ni nikoli prikupna. Kdor se hoče torej sončiti po pameti, ne bo ležal po ure in ure na deskah, pač pa bo užival dobrote sonca s sprehodom, s plavanjem, z delom pod vedrim nebom ali pa s športnimi igrami. Če hodimo pri kopanju vneto v vodo, bomo veliko laže prenašali 6once kot pa tedaj, če ležimo negibno na suhem. Isto velja tudi za podjetne planince, ki urno hodijo po gorskih stezah in se pri tem potijo. Prav zaradi tega, ker se potijo, ne čutijo premočnega sonca. Zdravoslovje polpretekle dobe je marsikaj priporočalo čim več sonca (verjetno zaradi tega, ker so se ga ljudje bali), dandanes pa se že čujejo glasovi, ki pozivajo k zmernosti. V nekaj vrstah Smrt gorenjske rojakinje v Srbiji. Na Vnebohod je umrla zadeta od možganske kapi soproga ščet-karja in posestnika iz Komende Ivana Rebolja. Smrt jo je pobrala v 32. letu življenja. K večnemu počitku je spremilo pokojnico veliko število rojakov. Naj bo blagi ženi lahek počitek v daljni zemlji. Soprogu, otrokoma in drugim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Dolinarjeva razstava v Beogradu. V »Bcograq-skem salonu« je bila junija razstava kiparja Lojzeta Dolinarja. Razstavljena so bila po večini njegova najnovejša dela. Obiskovalci razstave so Dolinarjeve umetnine toplo ocenili. Obvezna delovna služba v Srbiji. Beograjska mestna občina je pozvala obveznike delovne službe letnikov 1903, 1904, 1905, 1906 in 1907, naj se prijavijo na določenih mestih ne glede na sedanjo zaposlitev in poklic. Prijaviti se ni treba edinole članom srbske državne straže in organom državne varnosti. Nesreče. V levico se je vsekala 30 letna delavka Franja Grabnerjeva iz Ljubljane. Frančiška Zupančičeva, 36 letna delavka v tovarni Saturnus v Ljubljani, se je poškodovala na rokah S kolesa je padel in si zlomil desnico 36 letni delavec Anton Gra-beljšek z Vrhnike. 43 letni delavec Ivan Vidmar iz Kočevja je tako nesrečno skočil z vagona, da se je občutno ranil na desnem kolenu. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. Navdušen zbiralec za zimsko pomoč na Spod-niem Štajerskem je Jožef Čander iz Nove cerkve. Mariborski dnevnik piše o njem, da je bil četovodja Čander v prešnji svetovni vojni ves čas na fronti, dokler ga ni zadela granata, ko je izgubil obe nogi. Za svojo hrabrost je prejel več odlikovanj Ob zadnjem prevratu je postal s svojo ženo navdušen delavec v Stranki, zlasti se je zavzel za zbirke zimske pomoči. Od septembra lani do 15. junija letos je v domačem kraju zbral 1397 mark. Krajevni skupinski vodja se mu je za njegovo vnemo zahvalil in mu kot posebno priznanje izročil Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«. Žrtev strele. Iz Št Juria ob Taboru poročajo, da so v Savinjski dolini zadnji čas večkrat divjale nevihte. Letina bi bila prav dobra, žal pa je žito močno poleglo in leži marsikod vse navzkriž. Posebno hudo neurje je razsajalo 24. junija Strela je treščila v podružnično cerkev v Kaplji. V srce je zadela daleč naokrog noznano Kobalčtovo teto, ko je zvonila k hudi uri Ko so jo z umetrim dihanjem skušali obuditi k življenju, je nesrečnica le še enkrat pogledala, potem pa izdihnila. Pod zvonikom je bilo tudi več otrok, ki so se tja zatekli pred nevihto. Strela je vse omamila in so obležali poleg pokojnice, vendar so se kmalu spet zdramili. Pogreba Kobalčtove tetke se je udeležilo mnogo ljudi. Pri kopanju ic utonil. 18 letrii ključavničarski vajenec Karel Duh iz Gornejga Radvanja pri Mariboru se je šel kopat v neki ribnik. Najbrž ni znal plavati in je nenadno izginil pod vodo. Na pomoč poklicani reševalci trupla niso našli in tudi iskanje prostovoljnih gasilcev je bilo brezuspešno. V čebru je utonila. Zakoncema Klug iz volšper-skega okraja je tako rekoč pred očmi utonila 16 mesečna hčerka Roza. Medtem ko je mati dojila svojega štiri mesece starega sinčka, je pustila hčerkico za trenutek nenadzorovano. Otrok je medtem padel v čeber z vodo in utonil. Poročila sta se v Račju pri Mariboru Viktor Falež in Marija Sauer. V juniju je bilo v Račjem 12 rojstev in ena poroka. Umrl ni nihče. Snfrtna kosa. V Mariboru so umrli: 73-letna zasebnica Marjeta Lah, sin ključavničarja Viljem Roner in 70-letni rentnik državne železnice in hišni oskrbnik Rudolf Gangl. V Brežicah je umrla 77-letna vdova Antonija Krošelji Nesreče. V Ročici pri Zgornjem Šentjakobskem-dolu je 61-letna prevžitkarica Marija Kupčič padla z lestve in se hudo poškodovala. Zlomila si je med drugim nogo nad kolenom. — 64-lclni konjski hlapec Mihael Marcijuš iz Maribora je tako nesrečno padel z voza, da si je pretresel možgane. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Gibanje prebivalstva v Ptuju. Poročila sta se v Ptuju Lovrenc Munda z Dunaja in Frančiška Rižnar iz Ptuja. Umrli so: Jožef Cigule iz Dornave, Rudolf Giinther iz Ptuja, star 3t let, Katarina Prc-dikaka iz Rogoznice, stara 74 let, in Terezija Simonič iz Runče pri Veliki Nedelji, stara 72 let. Ureditev prodaje zgodnjega krompirja. Po na-redbi kmetijske 'deželne zveze na Koroškem je Gorenjska prosto pridelovalno ozemlje. V krajih, kjer je bilo prej v navadi trgovanje na trgu, je to še nadalje dovoljeno, toda somo, če se oddaja zgodnji krompir potrošnikom po veljavnih določilih. V izrazito kmečkih občinah lahko pridelovalci krompir prodajajo naravnost potrošnikom, ki bivajo v tisti občini, toda tudi proti izročitvi veljavnih izkazov. Suhe grobe 'VUvlSJl dnevni ceni aupujo Bover_ & Komp. Ljubljana lioled sr Petek, 9. malega srpana: Kraljica miru; Gor-kumski. mučenec; Veronika, devica in opetica. Sobota, 16. malega srpana; Amalija, devica; 7 bratov mučencev; Rufina, devica in mučenica. Osebne izkaznice. Lastnike novih (zamenjanih) osebnih izkaznic opozarjamo, naj to listino ve'stno hranijo, ker duplikatov ni dovoljeno izdajati po izvršilnem razpisu Visokega komisariata k uredbi o zamenjavi osebnih izkaznic. Opozorilo davčne uprave. Delniške družbe (razen zavarovalnih), družbe z o. z. in vsa podjetja, ki so zavezana voditi poslovne knjige, morajo po določilih t. p. 37 taksnega zakona prijaviti davčni upravi najpozneje do 15. julija vsakega leta seznam odprtih ali tekočih računov v minulem polletju. Taksa znaša L 12 za vsak odprti ali tekoči raJ čun ter se naleplja na en izvod seznama, ki se vlaga v dvojniku. Opustitev prijave v navedenem roku se kaznuje poleg plačila redne takse še s kaznijo v višini trikratnega iznosa redne takse. Družbe oz. podjetja, ki v minulem polletju niso imela odprtih ali tekočih računov, so dolžna prav tako predložiti prijavo, ki pa ni zavezana taksi. Ce te prijave ne predložijo, se kaznujejo z globo 190 lir. Prenos razdeljevalcih skladišč racioniranih živil detajlistom mesta Ljubljane Prehranjevalni zavod Visokega komisariata javlja, da se bo počenši od ponedeljka, 12. julija, razdeljevanje racioniranih živil trgovcem v Ljubljani preneslo iz skladišč Volk in Vok v skladišče v Mestni klavnici (desna stran). »Quo vadiš« zgodovinski roman iz prvih časov krščanstva, v novi izdaji in novi obliki Sloviti roman poljskega pisatelja Henrika Sienkievvicza, ki mojstrsko popisuje propadanje poganskega Rima in zmagoviti nastop mladega krščanstva, je prt nas zelo poznano delo. Komu je neznana anljiva zgodba o križani ljubezni med rščansko kraljično Ligijo in mladim rimskim plemičem in spreobrnjencem Viniciiem? Kdo ne ve za Ursusa in Hi-lona; komu se ne bi smilil po svoje dobri in plemeniti pogan Petronij, ko gre s svojo zvesto sužnjo Euniko v prostovoljno smrt? In kdo ne pomni strahotnih prizorov o mučenju kristjanov na zapoved cesarja Nerona; kdo ne ve za »žive plamenice«, ki si jih je za mučenje kristjanov izmisli) Tigelin? To znamenito delo, najpriljtibljenejša povest svoje vrste, bo prihodnji mesec iz«|o v novi izdaji in novi obliki, namreč kot roman v sliknh, tako kakor je že izhajalo v »Slovenskem domu«. Vsa pisana snov, ki človeka že zgolj s podano besedo tako zagrabi, bo v tej knjigi prikazana v mojstrskih slikah risarja J. Beraneka. Novi »QUO VADIŠ« bo debela knjiga, velika kakor četrt strani »Slov. domu«. Obsegala bo 216 strani satnih slik. Tiskana bo na dobrem, močnem papirju, vezana na mehko (kakor knjige »Slovenčeve knjižnice«) ali trdo, v polplatno. Nekaj izvodov bo pa tiskanih na najboljšem papirju ter vezanih v celo platno. Ker bo ta znamenita knjiga izšla «nmo v omejenem številu izvodov, opozarjumo bralce našega lista, naj si jo zagotove v prednnročbi. Naroča se v uredništvu »Slovenskega doma«, Ljubljana, Ljudska tiskarna. Mehko vezana velja 52 lir, v polplatno vezana 45 lir, najboljša izdaja pa 85 lir. Za naročilo zadostuje dopisnica. Osebno pa lahko naročate v upravi »Slov. doma«. Ljudska tiskarna, pritličje. Naročniki »Slovenskega doma« imajo v prednaročbi znaten popust. Namesto 32 lir velja zanje navadna izdaja samo 25 lir. Izkoristite to ugodnosti Dobro nagrado dam tistemu, ki je našel celtno za pokrivanje voz. Izgubila sem jo 8., t. m- okoli 11 na poti od Streliške ulice mimo Sv. Jožefa na Ambrožev trg in dalje po T iigner-jevi do Ranzingerja. Naslov naj pusti najditelj pri vratarju Ljudske tiskarne. * P. Nurmi o sončenju Lahko bi rekli, da so športniki uvedli navado sončenja,, pa tudi, da jo bodo najbrž pokopali. Čeprav opažamo, da je velika večina športnikov zagorele polti, vendar nam pada v oči, da so najboljši med njimi — beli. To velja za plavalce, igralce nogometa, lahkoatletc itd. Kdor je imel priložnost, da je prisostvoval olimpijskim igram ali drugim velikim prireditvam, se je lahko prepričal, da je to točno. Tekmovalcem svetovnega slovesa se naravnost pozna, da so so varovali sonca. Tu pa Tam smo tudi lahko videli, da so' islcarir-šence, da bi varovali svojo telesno in duševno čilost. O ameriških plavalcih vemo, da nosijo bele površnike (trenirke eli kopalne plašče), da bi bili zavarovani v opoldanskih urah pred premočnimi sončnimi žarki, na mednarodnih telovadnih tekmah pa smo videli tudi može, ki so enostavno razprli dežnike, da bi bili v senci. Sam Nurmi, znani finski kralj tekačev, ki malokdaj spregovori, je izjavil naslednje: »Sonce slabi voljo.« Vem, spoštovani bralec, da boš presenečen, ko boš to bral. Morda pa sc boš spomnil nekdanjega obiska madžarskih plavalnih prvakov v Ljubljani, ko je bil med njimi tudi mojster Barany,- in ko so Zivljenie liotiščarfcv na Ljubljanskem barju je prelepo popisano v JALENO VI knjigi II.D6L „R0D“ Kupite to lepo knjigo. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah I Knjiga, ki jo boste brali in gledali, je »QUO VADIŠ« — naš roman v slikah. IMMINENTE AL CINE V KRATKEM V Kinu šli UNION I IjV PII M !!XHM 11 «u«o »srca on ctnemu LUA I Iliri PREDSTAVIM NOVO fllMSSO ZVEZDO CHIARETTA 6IUI m atarazzo Kolumb odkriva Ameriko Popoldne sc jc kralj podnl na kapitanovo ladjo. Kolumb ga je sprejel s častmi, kakor mu gredo. Dal mu jc razumeti, da je sam v službi kastilskih vladarjev, ki sta najmogočnejša kneza "a *7e.tu- Toda niti Indijanci z ladje, ki so služili za tolmače, niti kralj m njegovi niso verjeli Kolumbovim besedam, kajti vsi so bili prepričani, da so kristjani prišli z neba in da bivata kastilska vladarja v nebesih, ne pa na zemlji. Postregli so kralju s kastilskimi jedili in on je jed le ugriznil, nato pa je ostanek dal svojim svetovalcem, vzgojitelju in ostalim, ki so spadali v njegovo spremstvo. Kolumb je o tej stvari zapisal: »Vaši Veličanstvi sta lahko prepričani, da so te zemlje in posebno ta Španski otok tako rodovitne in sijajne, da tega ni mogoče dopovedati nikomur, ki jih ni videl. Treba je priti semkaj in potem verjeti. Ta otok in vsi ostali pripadajo Vama in Kastiliji in ni treba sedaj za prevzem vlude nič drugega, kakor priti sem in začeti ukazovati domačinom,,ki bodo storili prav vse, kar jim bo naloženo. In resnično jaz s to peščico ljudi, ki me spremljajo, lahko hodim po teh otokih, ne da bi se bal kakega nasprotovanja. 2c prej sem ugotovil, da so samo trije moji ljudje, ki so se izkrcali na kopnem, pognali v beg s svojinj pojavom velike množice, čeravno jim niso hoteli storiti nič žalega. Orožja nimajo, niti niso bojeviti, hodijo okrog goli in nezaščiteni, boječi so pa tako, da se, četudi bi jih bilo tisoč, ne bi upali postaviti se po robu niti trem mojim mornarjem. Prav nasprotno, celo zelo pohlevni so in pripravljeni nas ubogati, ako bi jim naložili delo, setev in vse drugo potrebno. Rabili bi jih za gradnjo trgov in mest, naučili bi jih oblačiti se, pozneje pa bi jih naučili tudi naših navad.« Ponedeljek, 17. decembra. — Ponoči je z veliko silo pihal veter od severovzhoda, toda morja ob tem obrežju ni preveč majal, kajti ščiti ga otok Tartaruga, ki se dviga nasproti kakor zavetje. Tudi ta dan se je moral Kolumb držati tega kraja in je poslal k bregu nekaj mornarjev, da bi z mrežami lovili ribe. Indijanci so bili zelo veseli, da so mogli biti v družbi kristjanov. Prinašali so jim puščice prebivalcev Kanibata odnosno Kanibalov. Te puščice so zelo dolgi trsi, na konicah pa imajo pritrjene male palčice iz lesa, priostrene in prekaljene v ognju. Dva Indijanca sta pripovedovala, da Kanibalom manjkajo gotovi deli telesa, in Špancem dopovedovala, da bi jih Kanibali radi raztrgali na kosce in jih požrli. Kolumb pa jim tega ni verjel. Vnovič je poslal na obrežje svoje ljudi. Ti so prispeli v vas in dobili v zameno za steklene bisere nekaj koscev zlato, predelanega v zelo tenke lističe. Videli so nekoga, katerega so domačini nazivali »kačiko« in katerega je Kolumb imel za upravitelja pokrajine, da je imel kos zlata, velikega kakor pest, in da ga jc hotel dati .v zameno. Vrnil se je v svojo kočo, dočiin so drugi ostali na obrežju ter tam začeli zlato sekati na kose ter potem posamično z njim trgovati. Ko pa zlata ni več imel, je »kačiko« s kretnjami dopovedoval, da je novo pošiljko že naročil in dn bo prispela čez nekaj dni. Ta trgovska nadarjenost, njihov način dela, njihove navade in ukaželjnost so znaki, ki govore za to, da je to ljudstvo izku» šeno in preudarno bolj kakor pa druga plemena, s .katerimi so kristjani doslej prišli v dotik. Kolumb pravi: »Popoldne je z otoka Tartaruga priplul čoln, na njem pa 40 mož. Medtem ko se je vozilo približevalo obrežju, so se vsi prebivalci naselja, kolikor jih je bilo tukaj, vsedli v znak miru. Iz čolna pa je stopilo najprej nekaj ljudi, potem pa še ostali in se spustili v bitko. Tedaj pa se je dvignil ,kačiko1 — upravitelj — in jih sam z besedami, ki so zvenele kot grožnje, začel poditi nazaj proti vodi, začel pobirati po obrežju kamenje in ga metati v vodo proti čolnu. Potem ko je kazalo, da so ga oni s Tortanjge ubogali in se umaknili na svoj čoln, je zagrabil kamen in ga dal v roke mojemu oddelku, ki sem go poslal skupaj z notarjem na suho, da bi pogledala, ali imajo domačini še kakšue druge koristne reči. Toda moji ga niso hoteli vreči.« S tem je hotel upravitelj pokazati, da jc Kolumbu naklonjen. Takoj se je čolnič oddaljil. Cim so odšli, so Indijanci dejali Kolumbu, dn je na Tartarugi več zlata kakor na Španskem otoku, ker je Tartaruga bližja Banequeju. Toda Kolumb jc zapisal, da ne verjame, dn bi se zlato dobilo niti na španskem otoku niti na Tartarugi, pač pa je zlato, katero so imeli domačini, prišlo najbrž iz Banequcja in da ga dobe zelo malo, ker nimajo ničesar, kar bi dajali v zameno. Pristavlja, da je zemlja tako plodna, da ni potrebno, da bi se prebivalci morali truditi za svojo prehrano, za obleko pa jim tako ni, ker hodijo goli. Kolumb je prišel do sklepa, da ni daleč stran rudnik zlata, in zaupal je v Boga, da mu bo že pokazal ta kraj. Dobil jc podatke, da je od pristanišča, kjer je bil, pa do otoka Bancque za štiri dni plovbe, torej kakih 30 do 40 morskih milj, katere pa bi lahko prevozil v enem samem dnevu, ako bi naletel na ugoden veter. »Kraljevski« sprejem na krovu. Torek, 18. decembra. — Kolumb je tudi d-nes ostal na obrežju, nekaj zato, ker ni bilo za plovbo ugodnega vetrn, šc bolj pa zavoljo tega, ker mu je bil upravitelj obljubil, da mu bo prinesel zlato. Ni se sicer nadejal velikih količin dragocene kovine, ki inu jo hpravitelj utegne dati, pač pa je računal, da bo dobil točnejše podhtke o njegovem izvoru, kajti prepričan je bil, dn na otoku ni nobenega zlatega rudnika. Ob jutranji zori je Kolumb ukazal, naj njegova ladja in »Nina« izobesita znake in zastave v proslavo praznika Marije odnosno Oznanjenja, in jc dal razen tega izstreliti tudi več strelov. Tn tako je najmlajši brat odgnal svoja voliča po vozni poti, ki je peljala navzdol proti dolini. Gozdni kolnik pa ga je pripeljal prav do onega križišča z lipo, pod katero sla njegova starejša brata storila svoj bratovski greh, ko sta ga oslepila in mu odvzela njegov krušni hlebec. V bridkosti se ju je zdaj spomnil, kot tudi svojih bolečin v očeh, da si jih je z desnico zakril.. 65. Premagal je grenek spomin ter se ozrl po treh poteh. Izbral si je spodnjo pot, ki je ležala na dnu globokega klanca; ta klanec so razjedali hudourniki ter ga poglabljali, odnašajoč lapor, pesek, zemljo in vejevje. Poklical je vola ter ju nagnal po spodnji poti v klanec. In tako jih je klančna pot peljala z zelene planine navzdol v globoko dolino. 66. Vola sta se v klancu počasi zibala zdaj sem zdaj tja ter ga s svojimi telesi skoraj zapirala. Kar se splašena ustavita in tako zamukata tako, da je volarja kar v srce zabolelo. Brž je pogledi, kaj je temu vzrok. In tedaj je zagledal sredi klanca čudnega možaka, vsega črnega; v vsaki roki je vodil po enega čisto črnega psa proti njemu. Če ste naročnik Slovenskega doma, dobite naš »QUO VADIŠ« v knjigi že za 25 lir! »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja- Za Ljudsko tiskarno: Jože KramariS, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna Številka 50 cent. »Bliža se težavni čas žetve« Resen opomin vsem, ki delajo po kolhozih ter vsem krajevnim voditeljem Stockholm, 8. julija, s. Tukajšnji časopisi pišejo, da moskovska »Pravda« prinaša članek, v katerem poudarja, da je treba končati s košnjo sena, preden bi se začela žetev pšenice. Bliža se težavna doba — piše sovjetski časopis — doba, ko bo. treba pospraviti žito s polja. Ta doba bo zahtevala skrajnih naporov od vseh naših delavcev po kolhozih, ki se zavedajo svoje dolžnosti do domovine pod orožjem. Treba se je pripraviti na to dobo, ki je tako važna za kmetsko življenje, treba je imeti pripravljeno vse orodje in vse poljedelske stroje. Treba je pokazati vsakemu delavcu, kje je njegovo mesto Predvsem pa je treba čimprej končati s košnjo. Kožnja je za naše kolhožane in za voditelje krajevnih organizacij. Po nekaterih pokrajinah, kakor na primer v republiki Turkmeniji in po drugih, so s košnjo sena že končali. V nekaterih deželah se komsolmolci in mladina zavzema za tak način dela, ki bi zagotovil vsaki kravi 4 do 5 ton krme. Stvar je vendar tako jasna: čimprej bo košnja končana in čim več sena bodo na-kosili, več krme bo letošnjo zimo imela našo živina. Zdi se, da bi bili morali vsi razumeti ta položaj glede krme, toda mnogo je med našimi delavci in krajevnimi voditelji ljudi, ki nočejo in ne morejo tega razumeti. Temu je treba enkrat za vselej narediti konec. Delavec in voditelj krajev- ne organizacije se morata potruditi in razumeti enkrat za vselej, da uspeh naše živinoreje zavisi neposredno od kakovosti krme, ki bi jo lahko imeli na razpolago. Lani je bilo storjenih mnogo napak in po nekaterih pokrajinah niso pokosili zadosti sena. Letos so v teh pokrajinah popravili lanske napake, so pa tudi takšne pokrajine, na primer ona pri Novosibirsku in Sratovu, ki se še šele zdaj pri- firavljajo na košnjo sena. Tudi v pokrajini okrog vanova so se letos precej zapoznili s košnjo. Takšne malomarnosti ni mogoče več trpeti. Kakor se nekateri kolhožani prav nič ne brigajo za to, kaj bo jutri, se tudi nekateri tajniki krajevnih organizacij ne zanimajo prav nič, kako potekajo poljska dela v njihovih pokrajinah. To je prava sramota za kolkožane in krajevne voditelje. Čimprej je treba popraviti to stanje, in sicer korenito. Istočasno pa ne moremo kaj, da ne bi pohvalili kolhozov, kjer je bilo delo z vso vestnostjo organizirano. Ne smemo pozabiti, da se seno kosi samo enkrat na leto. Ko ta doba mine, sena ni mogoče nič več kositi. Tudi zaradi tega je treba kositi seno brez zapoznitve, vsekakor pa pred začetkom žetve na polju. To je — končuje sovjetski časopis — domoljubna dolžnost vsakega kolhožana in slehernega voditelja krajevne organizacije. Celine potujejo Gronlandija se vsako leto odmakne od Evrope za celih 36 metrov! »Ljudje so gibljejo, gore pa ostanejo vedno na svojem mestu«, pravi star pregovor in kdo more trditi, da to ne drži, saj je ta pregovor tako rekoč že star ko zemlja. Le učene glave niso zadovoljne z njiin in mu ne verjamejo. Pred nedavnim so časopisi prinesli novico, da je Geodetski zavod v Potsdamu na temelju opazovanj, ki so trajala desetletja in desetletja in se je z njimi ukvarjalo kakih sedemdeset geodetskih postaj po vsem svetu, ugotovil, da se Severna Amerika oddalji vsako leto za 30 centimetrov od Evrope, Južna Amerika pa za 20 cm od Afrike. Najhitreje pa se premika — tako so ugotovili na omenjenem znanstvenem zavodu — Gronlandija, ki se je v zadnjih dveh desetletjih pomaknila za 600 metrov proti zahodu. In če se premikajo celine, morajo z njimi vred potovati tudi gore, ki so na njih in je potemtakem res treba ovreči trditev, češ da so gore nepremakljive in da stoje vedno'na istem mestu. Vsake tri četrt ure potres! Napačna je torej misel, da bi bil na svetu kje kak kos zemlje, ki se ne bi prav nič premikal. A čeprav ne bi bilo tega, sicer skrajno počasnega, a vendar stalnega potovanja celin, imamo vendar opravka še z drugačnim premikanjem zeml je, s premikanjem, ki je tudi stalno, čeprav včasih le tu pa tam zaznavno. To je gibanje, ki ga povzročajo potresi. Tudi glede njih imamo precej zmotno mnenje. Na splošno sicer prevladuje prepričanje, da so potresi zelo redki, a to ni res, če pomislimo, da jih potreso-merski aparati zaznamujejo vsako leto povprečno do 10.000, ali 7, drugimi besedami, vsake tri četrt ure enega. Svetovnih potresov, t. j. takšnih, ki jih zaznamujejo potresomerski aparati po vseli postajah na svetu, je le kakšnih 60 do 100 na leto, k sreči pa je pri veliki večini teh potresov epicenter k je zunaj na odprtem morju ali pa kje v puščavskih ali pus tinski h deželah. Zemlja tudi »diha« Potem pa imamo še neko drugo gibanje zemlje, dviganje in pogrezanje zemeljskega površja. Zemlja nekako »diha«. To dokazujejo na primer zemeljski skladi ob morski obali, ki so — kakor se točno vidi iz n jihovega sestava — nastali pred davnimi milijoni let pod morjem, danes pa so visoko nad morskim površjem. Za p'ri-mer vzemimo samo Skandinavijo, ki se po točnih ugotovitvah geoloških strokovnjakov dvigne vsakih sto let približno za en meter. In če naj potem kopna zemlja in morje ostaneta v ravnotežju, mora temu dviganju celin odgovarjati na drugi strani pogrezanje v morje, ali drugače rečeno, morje mora na drugih krajih zemljo preplaviti. Wegener prav za prav ni bil prvi A vrnimo se tja, kjer smo začeli, k premikanju, k potovanju celin. Novica, da celine res potujejo, je stara kakih trideset let, ko jo je spojočil prof. Wegener iz hamburškega vseučilišča. Resnici na ljubo je treba povedati, da ni bil on prvi, ki je sprožil vprašanje, če celine’ res niso vedno na istem mestu, pač pa da so se s tem vprašanjem bavili že prej nekateri učenjaki, ki so živeli pred Wegenerjem, na primer italijanski geolog Lovisato, ki je postavil domnevo o premikanju celin, a je ni mogoče več utemeljiti in dokazati. Celine — ogromni splavi Če pogledamo malo na zemljevid, ki predstavlja Atlantski ocean in njegovo vzhodno in zahodno obalo, vidimo da so dežele zahodne poloble res nekako tako razvrščene, ko da so se nekoč držale sedanje evropske celine, oziroma, da so v starodavnih časih zemeljske zgodovine z našo celino tvorile en sam kos kopne zemlje. Zajede in »grbe« ameriške celine (če računamo zraven tudi Grenlandijo) se nekam čudovito ujemajo z vodoravno oblikovitost jo evropske in afriške celine. Res tako kaže, ko da se je prejšnja velika skupna celina pretrgala in sta se oba kosa potem vedno bolj oddaljevala drug od drugega. Iz takšnih pomislekov se je rodila razlaga, da celine potujejo, čeprav silno počasi in v glavnem v smeri proti zahodu, kot nekakšni ogromni splavi. Toda nastaja vprašanje, kdo jih nese. Oceani gotovo ne. Ko se je zemlja začela strjevati, — računajo, da je od tedaj poteklo že kakšnih 1000 do 2000 milijonov let — 6e je njena gmota razvrščala tako, da je bila v zemeljskem središču snov najgostejša in svojstveno najtežja, proti zunanjosti zemlje pa vedno redkejša in lažja. Strjevala se je najlažja snov, tista na zemeljskem površju, in to zunanjo plast geologi na kratko imenujejo »sial« (ker je v glavnem iz silicija in aluminija). Drobci plasti pod to vrhnjo, drobci gmote, ki je bila na pol v tekočem stanju (v glavnem je bila ta plast sestavljena fiz silicija in magnezija in jo zato na kratko označujejo z besedo »sima«), — so se začeli počasi kopičiti in združevati v nekakšne celine. Kakor ledene gore sredi morja Vode, ki so enakomerno pokrivale gornjo zemeljsko, tako imenovano »sialsko« plast, dokler ta še ni bila debelejša od dveh in pol kilometrov, so se potem začele zbirati v nastale kotanje, v oceane, katerih dno so tvorile plasti »sima«, plasti iz silicija iu magnezija. Skratka, celinske gmote bi lahso primerjali z »ledenimi gorami«, ki plavajo po morju, ki bi bilo iz silicija in magnezija. Spričo različne gostote plasti »sial« in »sima« gleda ta celinska gmota iznad morja le za kakšno dvajsetinko svoje višine. Wegenerjeva razlaga se je znanstvenemu svetu zdela zelo verjetna, čeprav je bilo na drugi strani tudi precej takšnih učenjakov, ki so ji ugovarjali. A Wegener je svoj nauk znaj utemeljiti in ga je podprl s številnimi tehtnimi dokazi, ki so mu jih dale geologija, paleontologija, biologija ter nauk o podnebnih razmerah v davnih geoloških dobah, tako da danes skoraj ni znanstvenika, ki bi oporekal, ali vsaj mogel oporekati Wegenerjevi razlagi. Predaleč bi prišli, če bi hoteli na široko navajati dokaze za to. Omenimo naj samo tole: Živali in rastline pričajo Na celinah, ki so danes zelo daleč proč druga od druge, žive sorodne živali in tudi med rastlinstvom se opaža velika sorodnost. Spričo tega se vsiljuje misel, da sedanje celine nekoč niso bile ločene, pač pa, da so bile zvezane med seboj. Tako je na primer med današnjo Severno Ameriko in Evropo moral biti nekak celinski »most« ali vsaj vmesna celina, imenovana Atlantida, med današnjim Madagaskarjem in Indijo pa celina, ki so ji geologi dali ime Lemu ri ja. Gronlandiji se najbolj »mudi« A Wegenerjevo razlago o potovanju celin je bilo seveda treba na nek način podpreti s tehtnimi dokazi. In v tej smeri so v zadnjih desetletjih storili mnogo. Prišli so do ugotovitev, , kakor smo jih navedli takoj v začetku, namreč da se Severna Amerika oddalji vsako leto za 30 cm od Evrope, Južna Amerika za 20 centimetrov od Afrike,.Gronlandiji pa da se še dokaj bolj »mudi«, da bi čimprej prišla čim dlje od Evrope. Dognali so, — in tehnični pripomočki sedanje dobe so mnogo pripomogli k točnosti številčnih podatkov — da se Gronlandija premakne vsako leto približno za 36 metrov proti zahodu. Ker se Severna Amerika odmika od Evrope neprimerno počasneje, bo v doglednem času moralo priti do tega. da se bo Gronlandija združila z ameriško celino in da se bo vsaj na tem koncu obličje zemlje v teku stoletij precej spremenilo. Okrog 7 milijonov kg zdravilnih zeli so nabrali v enem samem letu Iz Berlina poročajo, da zadnja leta v Nemčiji naberejo po gozdovih in poljih dokaj več zdravilnih zelišč, kakor so jih pred vojno. Do danes je prišlo v nadrobno prodajo v teku enega leta približno 3,800.000 kg suhih edravilnih zelišč ali rastlin, ki jih je treba kuhati. Temu je treba" dodati že pol milijona svežih zdravilnih zelišč, poldmg milijon kilogramov kostanja ter 1.52 milijona kilograma jagod in drugih gozdnih plodov. Proseguono con successo le repliche del film al cinema Nadaljujejo se z uspehom reprize filma v kinu »UNIO c« Un forte dramma che vi commuoverži Pretresljiva drama £a vete del sanaue filos krvi Premiato alla XI Mostra Clnemstoprafica di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški iilmski razstavi. Con — Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Regia di EDMUnd HEMBERGER Rezija: Produzione • Produkcija: G0TTHARD FILM Esclusiviti - Izposoje vanje:’ LUX-FILM Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski > p » ni l n l iz prve svetovne vojno 2l *R. G. Killan & Co., sadike in semena.« Sedeč na visok/ih stolicah v majhnem, pa elegantnem baru sva Franz von I^egenz in jaz še enkrat dvignila tenke, brušene kozarce ter spet trčila. Ta večer je to bila že peta ali šesta taka prijateljska napitnica. Z drugimi besedami se to pravi, da sva bila nekako na tisti točki kro-karije, ko človeku ovratnica več ne visi naravnost, temveč je^ premaknjena nekam na stran, včasih celo tja pod uho; ko se mu začenjajo oči svetiti; ko postaja bolj in bolj zgovoren; ko se mu z jezikom razveže tudi vedenje in začenja soseda krepko mahati po rami iu se pri tem krohota na vse grlo. Moj tovariš je bil še bolj preše-sen kot jaz. Ko se ie smejal, se je z obema rokama tolkel po kolenih. Smejal se je vsaki malenkosti, najbolj pa ga je veselilo, da sva se tako po naključju dobila. Kar naprej mi je govoril: »To je pa res veličastna sreča! Nekaj posebnega! Čudovito, neverjetno srečanje! Da se bova midva kdaj videla tu, v Nici, potem ko je od tistega času preteklo dvajset let. Takrat smo bili* mladeniči, živi ko iskre, pripravljeni na vsako reč, kaj ne? A vi, vi... Vi ste bili pa nevaren možak, čeprav ste bili mladi kakor jaz. Ali se spominjate, kako je bilo tistikrat na llolund-skem?« Nisem mu nič odgovoril, temveč 6eni se samo nasmehnil. Pri tem sem si pa mislil, da bi bil nekega podobnega večera — bilo je natanko pred dvajsetimi leti — plačal celo premoženje za to, da bi bil lahko pritisnil cev samokresa ua prsi človeku, ki mi je zdaj sedel I nasproti. • * Franz von Legenz je bil v svc: tovni vojni sovražnikov vohun, ki se mu je leta 19)5 posrečilo, da nas je ugnal, pa še kako. Kadar smo kdaj po tistem dogodku govorili o Franzu von Le-genzu, ni Keller nikoli pozabil pripomniti: » Tudi če ga bom srečal čez dvajset let, mu bom razbil gobec, pa naj me velja, kar hoče!« A čeprav je bil pokojni prijatelj tedaj tako srdit, da je človeka bilo skoraj strah, ko ga je poslušal, sem vendar prepričan, da bi bil čisto pri miru, če bi mu bila sreča tako naklonjena, da bi bil še med nami in da bi sedel z menoj in z Legen-zom v tem baru. Vem, da bi on prav tako veselo trkal z nama, kakor sva trkala midva med seboj. To pa zaradi tega, ker človek marsikdaj govori marsikaj, toda dvajset let je skoraj vedno zadosti, da se pomirijo tudi najbolj razgreti živci in da sc ohladi tudi najbolj vroča glava. Potem pa tudi zaradi tega, ker. • • , . . I no, zaradi tega, ker nam jo jo bil sovražnikov vohun dobro zagodel in nas sijajno speljal na led. Se ta večer, ko sem po dvajsetih letin sedel z Legenzom v baru, se mi je zdelo, kakor da čutim v grlu kost, ki me davi, če se spomnim na tisto njegovo zadevo. Zraven me je prijemala velika želja, da b| zvedel, kako in kaj je s tisto rečjo bilo. Žal je bil ta zlodjevi von Legenz edina živa duša na vsem božjem | svetil, ki bi to skrivnost mogel razodeti in mi vse pojasniti. Da bo zgodba, ki jo mislim pripovedovati, bolj razumljiva, je treba, da se pomaknemo nazaj v teto 1915, in sicer v mesec junij, da bom čisto natančen. Vojna se je bila začela šele pred slabim letom, pa vendar smo že vedeli lep cas, da sta Švica in Holandija preprezem z nasprotnikovo vohunsko mrežo in da nasprotnih agentov ondi kar mrgoli. ■ Treba je bilo paziti nanje, kar se je le dalo, ter ovirati njihovo obsežno delovanje. To pa ni bilo prav lahko. Prvič je bilo teh vohunov ogromno in so bili tiči, da malo takih, drugič pa je bila ta naloga težavna zaradi tega, ker smo morali strogo paziti, da ne bi kršili nevtralnosti omenjenih dveh držav, ki glede tega nista poznali prav nič šale. Za delo v Švici je skrbel major Coward iz naše obveščevalne službe, za Holandijo pa so to nalogo zaupali kakim tri sto zavezniškim vohunom. Med njimi sva bila tudi jaz in pa nepozabni tovariš P. M. Ch. Keller. Da bi nam vodstvo delo olajšalo, so' vse holandsko ozemlje razdelili na področja, označena s posebnimi razpoznavnimi znamenji. Jaz in prijatelj Keller sva imela *lužbo na odseku, ki je po tej razdelitvi bil zaznamovan s 11. N. 183. Najino področje je obsegalo ljubko mestece, ki ga pa iz različni i fazlogov zdaj še ne smem imenovati s oravnn imenom. 1° mesto je ležalo zelo blizu meje in je zate valo posebne pozornosti in posebno skrbnega dela. Kajti nasi za-, upniki, ki so bili razsejani po vsem holandskem ozemlju, so pošiljali namige, iz katerih se je dalo sklepati, da je prav na odseku N. H. 183 zelo važno zvezno središče za nasprotnikove vohunske sile in njihovo srečavališče. Naša naloga je bila, da to središče izvohamo in njegovo Jelo razkrinkamo, tako da bi ga lahko ovadili holandski vladi, podprli ovadbo z neizpodbitnimi dokazi in dosegli izgon nasprotnikovih vohunov. Če bi to’ dosegli, bi pomenilo, da smo izpodkopali močan opornik nasprotnikove vohunske organizacije. Iskali smo in stikali, vohali in zalezovali, pa dolgo nismo mogli najti nič sumljivega. Keller je W tisti, ki se mu je prvemu posrečilo, da je usmeril svoje sume na trgovsko podjetje, ki se je imenovalo »R. G. Killan & Co., sadike in semena«. Zdelo se je tudi, da ima za svoj sum nekaj utemeljenih dokazov. Pisarne tega podjetja so bile v prijazni vilici med vrtovi. Še zdaj se živo spominjam večera, ko me je Keller, ki je nekaj zadnjih dni bil zelo molčeč in zamišljen, pogledal.naravnost v oči, neka j časa molčal," potem pa me vprašal: > Al i se ti zdi, da trgovina s semeni in rožami dandanes kaj zelo cvete in kaj dosti nese?« »No... Ne bi dejal... In tudi ne verjamem,«, sem mu odgovoril precej osuplo, zakaj njegovo vprašanje je bilo dokaj čudno. Čez trenutek sem pristavil: »Holandija je vedno slovela po svojem cvetju, ix) semenih za roze in po sadikah. Vlorda je navzlic vojni še vedno kdo na svetu, ki se j utegne zanimati celo zn tulipane in ' hiucinte, ki tako slove..-« (Dalje.