I —»o—
hteja vsak das rssea tal praznikov,
dnily
ji j j 11 rr«»m»»m*»»m*m*i»«»»»»a»*»»»
PRO

GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniikt In aprovnlikl prostori: BUT South LowndoU Ara.
Of fleo of Publication t 2W7 South LowndoU Ato. Telephone, lockwell 4904
——
LITO—TEAR XXXI
Como lista Jo $4.0*
fnnir? M. UN, as Um a—i uffin tkm Act of Onimi af Marek I, lift.
CHICAGO, ILL., PONDEUEK, 9. JANUARJA (JAN. 9), 193»
Boboorlpllon «4.00 Yaaríy
ÄTEV.—NlIMBßR 5
jlMitilliirat «»oolal rala of poaUfa pror^^tor to ssatios 1108, Act of Oct 4. 1917, stfthorlaod on Juno 14, 1914.
Tom Mooney izpuščen iz zapora po 22 letih!
Novi governer mu dal svobodo
OLSON IZPOLNIL OBLJUBO
Sscramento, Cal., 8. jan.—
Tom Mooney, sloviti delavski jetnik, je bil včerai izpušen iz državne jetnišnice, v kateri je prebil 22 let. Obsojen je bil na obto&bo, da je on položil bombo, ki je eksplodirala in ubila deset ljudi, ko se je vršila parada za vojno pripravljenost v San Fran-fciscu, Cal., 1. me.
Mooney je vedno trdil, da je nedolžen, žrtev sovražnikov organiziranega delavstva, ki so se ga hoteli iznebiti kot militant-riega delavskega voditelja.
Novi governer Culbert L. 01-son, prvi demokratski governer v Californiji po 44 letih, je v volilni kampanji obljjjboval, da bo pardoniral Mooneyja, če bo izvoljen. Obljubo je zdaj tudi izpolnil. "Prepričan sem, da je Mooney nedolžen in da je bil obsojen na podlagi izpovedi prič, ki so po krivem prisegle," je rekel governer. "On je upravičen do svobode."
Takoj po izpustitvi iz ječe je Mooney obiskal Warrena K. Bil-I lingsa, ki je bil z njim vred ol>-sojen v dosmrtno ječo, v jetniš-nici Folsom. Sestala se v uradu nadzornika te jetnilnice. Moo-ney je, objel Billingsa, že prej pa je izjavil, da bo posvetil vse svo-I je energije naporom, da tudi Bil-lings dobi kmalu svobodo.
klanske otoke, ki ležijo med nji je bilo tudi predmet disku-|je. Nemčija in Poljska ata teresirani, kakien učinek bo ivzročilo utrjevanje teh oto->v v bodočem razvoju baltiških iirte.
Varšava. T. jan. — - Uradni ri ao priznali, da bo konfe-rnca med Hitlerjem in Beckom rinesla izpremembe v poljski insnji politiki. Možnost je, da Poljska isatopila iz Lige na-U>\ in sklenila vojaško zvezo Nemčijo pod pogojem, da HI-tr opueti načrt ustanovitve leodvisne" ukrajinske države, i r bi stalo Poljsko velik kos torija, ki je zdaj pod njeno ltrolo.
Uevilo židovskih
1 vet ni kov omejeno
Dunaj, 7. tfan. — Uradno nemilo ae gtaai, da bo aamo 106 rskih odvetnikov lahko izvr* ralo svoj poklic na Dunaju in itopaio Žide pred neeaikimi llšči. Prej j» ne Dunaju i*vr-ralo svoj poklic 1700 Židov. Ih odvetnikov.
Poljski minister obiskal Hitlerja
Poljska morda izstopi IZ v Lire narodov
Herchteagaden, Nemčija, 7.
jan. — DikUtor Hitler in polkovnik Beck, poljski zunanji minister, sta se sestala v tukaj-nji Hitlerjevi vili in razpravljala o usoglasitvi ne ml ko-pol j-ke politike v vzhodni Evropi, a li so bili razgovori uspeini, i znano. Pojasnjeno je bilo le, a je Hitler vpraial ministra, ikaj je Poljska obnovila nena-dalno pogodbo s sovjetsko usijo in če si od tega obeta po-ast trgovine z Rusijo. Pogodba ed drŽavama je bila obnovljena zadnjem novembru. Govorice ae vzdržujejo, da sta azpravljala tudi o situaciji v laltilkih državah. O Becku je
ano, da bi rad potegnil te fncicip in komuniste
iee v svoj krog. Naznanilo Fin-	III KUIIIUIIIdlC
ike in Svedake, da bosta utrdili
Organizacije se zavzele za begunce
Zbiranje sklada
za žrtve persekucij
Chicago, 7. jan. — Zagotovilo, da bodo samo Cikažani prispevali $2,000,000 zA žrtve persekuci j v Nemčiji in drugih državah centralne in vzhodne Evrope, je bilo pbdano na seji židovske dobrodelne ustanove. Seja se je vršila v prostorih Standard kluba, katere se je udeležilo čez 650 predstavnikov židovskih* katoliških in drugih organizacij.
■ s...	j
Seja je bila pričetek splošne kampanje, v kateri nyneravajo zbrati najmanj dvajset milijonov dolarjev po vsej Ameriki. Neki Cikažan, Čigar ime ni bilo objavljeno, je obljubil, da bo prispeval $75,000 v sklad in nadalj-no vsoto $25,000, ko bo kvota dva milijona dolarjev v Chica-ku dosežena. Več drugih je o-blj ubilo, da bodo prispevali $50,-000 v sklad.
Glavni govornik na seji je bil James G. MacDonald iz New Yorka, bivši član komisije Lige narodov za pomoč beguncem. "Problem beguncev ni izključno židovski," je dejal MacDonald. "Katoliki in protestantje so tudi žrtVe brutalne persekucije v Nemčiji, toda židje zdaj, kot v prollosti, so najbolj prizadeti."
Max' Epstein, član . židovske dobrodelne ustanove, je prečital pismo governerja Homerja, ki se ni mogel zaradi bolezni udeležiti seje. On se zdravi v Floridi. 'Tisoči in tisoči Židov so bili pafenjeni v novo babilansko suinost," je rečeno v pismu. "Vsi so jetniki, a godi se jim slabše kot jetnikom. Oni. so predmet izmenjave, mučeniki In žrtve zrušitve civilizacije v državah. Naia dolžnost je, da pomagamo žrtvam brutalne persekucije."
v	% .	»
Na sestanku so poleg drugih govorili Robert M. Hutchins, predsednik čikalke univerze, Al>-bert D. Lasker, bivli načelnik federalnega odbora pomorske plovbe, in Herbert M. Lautmann, predsednik skupnegs odbora pomožnih organizacij.
FAŠISTI NAPADU FRANCOSKE.
lekes oplazil
Chamberlain obišče francoskega premierja
ITALIJANSKI TISK PROTESTIRA
Džlbuti, francoska Somalija, 7. jan. — Vest iz Diredawe, A-besinija, se glasi, da so italijanski falisti napadli francoske železničarje, ki so uposleni na Dži-buti-Addis Ababa železnici. Fa-listična drhal je tudi udrla v francosko zadružno trgovino in raztrgala francoske napise.
Diredawa se nahaja v sredini med mestoma Džibuti in Adis A-babo. Italijanski falisti hočejo dobiti delno kontrolo nad francosko železnico, ki spaja pristaniško mesto Džibuti z glavnim mestom Abesinije.
London. 7. jan. — Premier Neville Chamberlain je naznanil, da se bo na svoji poti v Rim prihodnji teden ustavil v Parizu in obiskal Daladierjaf predsednika francoske vlade. Naznanilo je bilo direktno svarilo, da je Anglija na strani Francije v njenem konfliktu z Italijo.
Sestanka med predsednikoma francoskemu angleške vlade se bosta udeležila tudi zunanja ministra Anglije in Francije. I-talijanska vlada je nedavno a-pelirala na Chamberlaina, naj posreduje v sporu med njo in Francijo, kar pa je odklonil po svarilu iz Pariza, da je Daladier proti h y nanj emu vmešavanju.
Alžlr, Alžirija, 7. jan. — Premier Daladier je sinoči zaključil obisk francoskih kolonij v Afriki. Na banketu, ki so mu ga priredili civilni in militaristič-ni voditelji, je Daladier ponovno izjavil, da Francija ne bo odato-pila Italiji niti pedi svojega o-zemlja. Italijanski manevri ga ne bodo premotili in Francija ne bo dajala koncesij pod pretvezo, da so potrebne v interesu o-hranitve miru.
Rim, 7. jan. — Fašistični tisk je včeraj objavil resolucije, katere so sprejeli Italijani v Tuni-siji in v katerih so obsodili fran coska nasilja ter ponovno naglasi H svojo lojalnost italijanskemu kralju In Mussoliniju. List II Popoln di Roma pile, da so resolucije podpisali reprezentance italijanskih organizacij v francoski koloniji v imenu Italijanskih prebivalcev, List dalje pravi, da je italijanski gene ralni konzul vložil nov protest pri francoskih avtoritetah proti žalitvam Itulijanov v teku Da-ladierjevega obiska Tunlsije.
Notranji tajnik ignoriral Dietov odsek
Washinltton, D. C H aro! d L. Ickes, tajnik notranjih zadev, ki je imel nastopiti na konvenciji Amerilke lige za mir in demokracijo, a se je v zadnjem momentu premialil, J* poslal poslanico konvenciji, v kateri je ožigosal fašizem In komunizem. ignoriral pa je Dieaov kongresni odsek, ki je preiskoval neamerilke aktivnosti. V* d i tel j i omenjene organizacije so prej naznanili, da bo Ickes tovori! na konvenciji proti Dieao-vemu odseku.
Priée, ki so nastopile pred člani Dlesovega odseka, so povedale, da je Ameriška Mf» " mir
In demokracijo frontna organi sacije komunistične Vran ke.
Glavni govornik na konvenciji lige, kl ae je včeraj pričela t Washingtonu, je bil James B. Cerey. tajnik Kongresa industrijskih organizacij. V svojem govoru Je napadal Dieoov odsek in fašizem, ne pa komunizma
Stavka lastnikov
filmskih gledališč
končana i
Pariz, 7. jan,—Stavka lastni kov filmskih gledalitč v Parizu, ki je bila oklicana v znak protesta proti novim davkom, je bila Včeraj končana. Gledališča, ki so bila zaprta tri dni, so spet odprl* vrata. Končana je bila a Sprejetje» kompromisa,* ko je mestna vfada obljubila, da ne bo zahtevala davka, dokler ne bo poaebni odbor proučil prit/Hibe lastnikov in predložil svoje poročilo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C—Bur-bonakl demokrat Je ae pripravljajo na hud boj a Rooeeveltom.
DETROIT, MICH—V uniji avtnih delavcev ae Je obnovil
frakcijam konflikt.
• t-
ITHACA, N. V. —Ameriški znanstveniki ao Isnaftll nov stroj za razbijanje atomov.	/
MOSKVA*—Nove ostre odredT >e uvedene proti delavcem v Industrijah.
HENDAYE. — Lojaliatltna ofenziva v Južni fipaniji In fašistična v Kataloniji se nadaljujeta.	f
BUDIMPEŠTA. — Rojevanje za Munka£ v Podkkrpatakl Rusiji ae nadaljuje.
&ANGHAJ.—Kitajci so vzeli Japoncem mesto ob Rumeni reki v provinci danal.
Kitajska ima dovolj bojnega materiala
Premestitev vladnefi sedeža naznanjena
Kvellen, K Kajaka. 7. jan. — General Paj Cungkaj je izjavil, da ima Kitajska dovolj munlci-je in bojnega materiala v svö-jih skladiščih, da se bo lahko borila nadaljnji dve leti. Cung-kaj je član vrhovnega štaba kitajske oborožene sile;, glavni stan Itaba je v tem mestu.
General je napovedal, da bo Kitajska zmagala v vojni z Japonsko. Slednja je zabredla . v resne gospodarske in finančne potežko**. K ped It,' ki ga je Kitajska dobila V Arfieriki, bo po mnenju generala vodil v izvajanje ekonomskih sankcij proti Japonski.
Kvellen. Kitajska 7. jan. — Politični krogi pravijo, da bo sedež kitajske vlade kmalu pre-meščen i« Cungkinga v Cengto, glavno mesto province Sečevan. Neugodna klima v Cungtingu, kjer je megla In deževje od novembra do marca, Je glavni vzrok premeatltve vladnega sedeža.
Cengtu je bil že nekdaj glavno kitajsko mesto. To mesto leži v središču bogate poljedelske doline In Ima ugodno klimo. Mestu ne preti nevarnoat bombnih napadov iz zraka, ker je oddaljeno več sto milj od japonskih letalskih baz.
_ fiangha'j;,7. jsn. — Kitajci poro&tjo. da Jks njihove čete u-(Aizorile več naskokov ua japonske vojaške pozicije ob Rumeni reki v provinci ftapsi. Japonske kolon«, ki so skušale prekoračiti to reko pri Tanlngu, ao bile vržene nazaj z velikimi izkuba-mi.
Stroj s Človeškim glasom izna jden
Philadelphia. Pa.. 7. jan. — Rt roj, ki govori in aam sestavlja besed«* s poanemanjem človeških tftaaov, je bil iznajden in demonstriran pred znanstveni» ki v Frahklinovem institutu. I-me stroja Je Voder in zgrajen je bil v laboratoriju Bell Telephone Co Ima 2* človeških glasov In lahko posnema v |mo> ru ž*nskr ill ftioške glaaove.
VOJNA NA KITAJSKEM SE BO NADALJEVALA
Naznanilo nove japon-ske vlade
KONFLIKT Z AMERIŠKO VLADO
Tokio, 7. jan. — "Japonska armada lio napela vse svoje sile, da doseže določene cilje na Kitajskem," je dejal vojni miniater Seširo Itagaki po ustoličenju nove vlade, kateri načeluje premier Kitko Hiranuma. Slednji je podal izjavo, "da ima Japonska potežkoče in da mora posvetiti vse svoje energije'kampanji, da čimprej izvede svoj program.'*
- j
Glavni cilj je novi red v vzhodni Aziji, stalna okupacija glavnih kitajskih mest in ustanovitev kitajskega režimu, ki bo ko-operiral s Japonsko. Nova ja-ponska vlada bo bolj odločno pobijala ugovore ameriških diplomatov proti politiki na Kitajskem kot prejšnja. To je raivi-dno is dejstva, da so v novi vladi v večji meri »zastopani vojaški elementje, ki se zgražajo nad ameriškimi In angleškimi protesti proti kratenju pravic tujcev na Kitajskem.
danghaj, 7. jan. — Japonske in kitajske čete so asvojevsne v bitkah ob meji provinc Honan in Hupeh, na ozemlju, ki Je o-krog sto milj oddaljeno od Han-kova. Fronta v polkrogu se razteza od Lošana do Hvangmeja; v nekaterih krajih Je le nekaj milj oddaljena od reke Jsngtse Tu ko vršijo srdite bitke le več dni.
Tokio, 7. jan. — Llat Asaihi, napol uradno glasilo tokijske
vlade»____uspoveduje pooetrltev
konflikta med Ameriko in ponsko kot posledico Roosevel-tovega govora v kongresu, v katerem Je udaril po diktatorskih režimih. "Ml smo uverjenl, da je bila Japonska ena izmed tarč Rooseveltovega govora," piše ta list. "Oboroževanje v Ameriki Je naperjeno proti nam. Združene države so zavrgle politiko dobrega sosedstva in se izrekle za boj proti totalitarnim državam, kar Jasno dokazuje llooseveltot* govor v kongresu."
Češki vojaki streljali na Madžare
Spopad na 1 obmejnem ozemlju
Budimpešta. 7. jan. — Vlada je naznanila, da je čSAko t/f"l-Itvo Iiombsrdirslo obmejno mesto Munkaca. Poročilo Je povzročilo razburjenje pO VS4j deželi. Munkscz Ml ns ozemlju, katerega je čelka \ I sds odstopi Is Madžsrskl pred dvema mesecema. Po naznanilu o obmejni bitki je bila skllrana konferenca vladnih uradnikov.
Zunanji minister Je poslal o-ster protest češki vladi, saeno pa je informiral poslanika Nemčije In Italije v Rudimpelti o incidentu. Ograks čssopisns sgen tura poroča, da ao topnfike krogle podrle več (»»olofrij v Mun-kaesu Pokrajina, kjer se je pričela bitka, je bila prej del Ru leni je,
Dve milijardi dolarjev za obrambo
Roosevelt predložil proračun kongresu
Wa*hlngton, D. C., 7. Jan. — Predsednik Roosevelt je predložil proračun kongresu, ki pred-videva izdatke $9,4fMi,.'129,000 v prihodnjem fiskalnem letu. Od te vsote boste potrolen! dve mi-lijsrdi dolarjev za ojačanje narodne obrambe. To, Je rekordna vsota za povečanji oboroftlie si» le na suhem, morju In v zraku v mirnem času.
Po sodbi veščakov bo vladni dolg znašal v prihodnjem juniju 41 milijard dolarjev in 44 In pol milijarde dolarjev BO. junija I. HM0. Rose vel t je v svojem poročilu kongresu sugestlral naložitev novih davkov, ki bi prinesli v državno blagajno dodatnih 122 milijonov dolarjev v prihod njem fiskalnem letu.
Prihodnji četrtek »h» ppadsed nik naslovil posebno poslanico kongresu, ki bo uključevala o-bria obrambnih načrtov, o povečanju armade, pomorske lile in letalstva. Na podlagi teh načrtov imajo Združene države prevzeti oskrbo kontinentalne, ne semo narodne obrambp. V pri-Hodfljtyl dneh se bo Roosevelt posvetoval z vojaškimi vrščakl in
Domače vesti
Smrtna nesreča v rovu Oakmont, Pa. — Dne 4. januarja je bil ubit pri delu v premogovniku Jos. Komac. star 52 let in rojen v Soči pri Bovcu na Primorskem. V Ameriki je bil 26 let in tu zapušča ženo, sina, hčer in dve sestri, v starem kraju pa starše, brata in dve sestri. Ril je član društvu 580 SNPJ. -	vi
Nov grob v (oloradu
Aguilar, jCoIo. «— Dne 28. dec. je tu umrl Lovrenc Mezeg, star 59 let In rojen v Dolenji Dobra-vi, občina Trata pri Kranju na Gorenjskem. Bil je samski in podlegel Je kapi na možganih. Spadal ni k nobenemu podpornemu društvu, bil pa je član Vseslovenskega izobraževalnega kluba, ki jra je civilno pokopal 1. januarja v Trinidadu, Colo. Več o tem slučaju v dopisu v eni prihodnjih številk Prosvete.
Poroka v low I
Kast Mollne, III. — Miss Virginia Penca is Moliua so je 7. januarja poročila v Clintonu, la. Njen ženin je Dale McFarland I« Rock Islands, III., In poročni o-bred je bil Izvršen v metodistl-čni episkopalni cerkvi v Clintonu. Nevesta je članica društva 286 SNPJ, kar pomeni, da naj-brže postane tudi njen ženin član SNPJ. Obilo sreče!
Rojak umrl v New Yorku
New York. — Dne 3. Jan. Je v bolnišnici umrl Frank MagaJ-na, star 49 let In doma od Bv. Križa pri Trstu, kamnosek , po poklicu. V Ameriki je živel 14 let in tu zapušča brata, v stari domovini pa leno, tri sinove, brata 4n sestro. Umrl ja naglo za srčno hibo. Na novega lets dan Je bil še gost pri bratu, drugega dne so ga pa našli v postelji nezavestnega. Hitro so ga spravili v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl.
MllwauAke novice
Milwaukee. — Na novega leta dan je avto povosll Hrvata Paula Kasuna in ga pobil (a» glavi in prsih. —• Rojak Ludvik A hči u se Je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi svtne nesreče, katero Je Imel meseca maja m. I. in pri kateri Je bila njegova hčerka ubita. Obtožen je bil, da je bil pijan, ko je za^ vozil v voz ulične železnice, toda Ahčln je dokazal, da Je bil trezen in sodnik ga je oprostil.
Dve alovenakl družini sta Imeli "štorkljo" na obisku na novoletni praznik. Družina Jos. 1 u-i»an Je dobile hčerko in družina Albert Muren dečka.
Clevelanduke vesli
Cleveland. — Dne 5. Jan. Je I tr šla prva številka novega aloveii-«kega llsta*> Clevelandu, ki se imenuje Glas SDZ. To Je glasilo clevelandske Slovenske dobrodelne zveze. Prva številke Je izšla na šestih straneh In vse-, bilje v slovenščini in angleščK ni pozdravne članka 4n uradne tlvari organizacije, katere glasilo Je. Frank A. Turek Je urednik. —- Te dni je umrla Frances Kepič, roj. Jakuš, stara 42 M in rojena v Kovinskem pri Si. Rupert u, V Ameriki Je bivala 26 let in tu zapušča moža, sina, štiri hčere in tri sestre. --Mr. Ivsn /'»rman, ztisni slovenski pesnik, skiadstelj in godbenik, Je Ml 15. t. m. sprejet v Ju-goslovans|i. univerzitetni klub za častnega člana. Ob tej prilMtl ao imeli slavnostno gostijo v hotelu llollendenu.
I tonov or nas posdravlja
Chicago. — Rudolf Banovec. operni In koncertni po vse-t amorist v Ljubljeni, pošiljs pozdrave uredništvu Prosvete In vaem ovojim prijateljem in znancem po Amoriki, -
na podlagi njih priporočil sestavil poslanico, ki Jo bo potem poslal kongresu. • ' ,
FAŠISTI TEPENI
V	JUŽNOZAPAD-
NI ŠPANIJI
j . 3
LojaKsti zasedli tri me-sta v protiofenzivi
VELIKE FAŠISTIČNE IZGUBE t
Hendaye, Francija, 7. jan. — Spansku vlada poroča, da so njene čete reokupirale Vaíse^uill, strateglčno mesto v julnozapa-dnl Španiji, ter dve drugi mesti v protiofenzivi, ki se je pričela zadnji četrtek. Valsequlll, ki leži dvesto milj jušnoiapadno od MudridaJn petdeset milj sever noza pac! no od Cordobe, so Francove čete okupirale pred nekaj meseci. Jo mesto je strateglčno komuTiikaciJako središče.	^
Drugi dve mesti, ki so ju lo-jallstl zasedli, sta Loa Blaaquez In I as Granjuela. Po zavzetju teh mest so vladne čete pričele prodirati proti Fluenti Ovejuni, središču bogatega rudarskega dietrikta. V protiofenzivi ao vladne čete reokupirale skoro vse ozemlje, ki so ga izgubile v zadnjem juliju.
Barcelona, 7. jan. — Španska vladi ja posvals osemnajst let stare fante pod zastavo, da oja-čl vojaško silo pri Barceloni. Dalje je odredila mobilizacijo mož. ki so bili rojeni 1. 1912 in delno mobilizacijo fantov, ki bodo letos stari IS let.	' ,
Hendaye, Fnuiclja, 7. jan. — Lojallstl so presenetili upornike s protlofenvivo v Julnozapa-dnl Španiji potem, ko soTtsn-eove čete zasedle Borjaa Blancas, strateglčno mesto na fronti v Kataloniji. Poročila Is Va-lencije in Madrida pravijo, da' ao bile fašistične kolone poražene v bitki na fronti pri Estreñí udari. Več tisoč upornikov je bilo ubitih in ujetih v bitki, ki Je trajala deset ur.	f
Vse višine v sektorju Noria so v lojalističnih rokah. Vladne čete so tudi pretrgale železniško zvezo med mestoma Csbe-za del Buey In Belmez. Slednje mesto leži 140 milj Južnozapad-no od Madrida. Fallstlčnl odpor v pekLorju Noria Je bil zlomljen, ko so lojallstl okupirali strateglčno mesto Papuido po IJutl bitki. ki Je trajala lest ur.
Lojallstična ofenziva na fronti v Južnozapadni Španiji Je bila odrejena v momentu, ko fašisti izkazujejo us|M»he v prodiranju proti lterc*iuuJ~~Vlad«»#-4e-te so udarile v sektorjih, Iz katerih Je general Franco odpoklical veliko število vójekov In jih poslal na fronto v Kataloniji, Taktika je (»oiiovltev one, ki Je ustavila fašistično prodiranje proti ValenclJI v zadnjem poletju. Lojallstl so pričeli takrat napadati fašistične postojanke pri (¿andesi in Prsnco je moral ustaviti avojo ofensivo proti Valencijl, „„
V	s len rijo. 7. Jan. — Sedem fašlsličnih bojnih ladij, hrbte« nica Francove olairožene sile na morju, Je odrinilo is pristanišč ob vzhodnem obrežju Španije proti Valencijl. Tu menijo, da laido ladje z bombardiranjem podpirale fašistične militsristič-ne operacije v seVernovzhodnl Španiji.
M ussolinijevo posredovanj* pri Hitlerju
I^ondon. 7. Jen. — Iz s*n*«IJI-vlh virov je prišle vest, da je Moasolinl ugodil spolu predaed-nika Roosevelts, naj posrsdttje pri Hitlerju glede izselitve Židov iz Nemčije. ItalijanakI diktator Je imel telefonski razgovor a Hitlerjem, ki se nahaja v svoji vili V Hervhteagaden«, Bavarska. i jo konferenci s ameriškim po-slaiiikom v Rimu. Kaj Je Hitlsr odgo\ori| Mussoliniju, ni ansno.
Pred dvajsetimi latí
PONDEIJEK, 9. JANUARJA
prosveta•
THE ENLIGHTENMENT
- WA.SODKS

Rooseveltov liberalni
, i."9tŠ ti *'•,<■'	• . i* i»a -	- ijfl
program
"Predsednik Roosevelt Je v svoji poslanki 76. kongresu zadnjo sredo označil kot osnovno točko nadaljevanje svojega novodealskega, liberalnega programa ta nadaljnje dve leti. Jedro tega programa je, da federalna vlada financira (najppvejša Rooseveltova beseda aa to financiranje je "vladino Investiranje") in vodi izredna dela U milijone brezposelnih, dokler ne bodo ti milijoni dobili zaalužka v privatnih , industrijah — istočasno pa urgira, urgira in urgira, naj kapitalisti, delavci, farmarji in trgovci kooperirajo med seboj in z vlado, da ame-riftki kapitalizem čim prej zapusti bolniško posteljo, v kateri leži že deseto leto.
Glede zunanje politike Združenih držav pa je predsednik v svoji poslanici poudaril potrebo oboroževanja, da bo Amerika pripravljena za vsak si uda J obrambe pred diktatorji Evrope in Azije. Dalje je priporočil, naj kongres Izpre-meni zakon nevtralnosti, ki j« danes takšen, da ponaga napadalcem in tepe napadene žrtve. To te Ude Španije in Kitajski — in i tem priporočilom se mora strinjati v«ak prijatelj demokracije, kajti tako bedastega zakona niso ■ Združene države te nikdar imele kot j« sedanji nevtrslnostni zakon.
Toda Roosevelt je v poslanici priznal, da je obramba amerižka demokracije zoper zunanji diktatorje zelo dvomljiva stvar, Če ni ta demokraciji trdno zavarovana tudi na znotraj — če ni pristna, to Je, če vplivni amerlžkl krogi, ki navadno odločujijo v gospodarskih zadevah in vodijo domačo politiko, sami ne verujijo v to demokricijol To ji dinii največji amerlžkl problem — Je največji nevirnost.
Ko Ji Roosivilt govoril koogrisu, Ji govoril vilikimu Številu kongresnikov In senitorjiv, ki sovražijo pristno damokracijo In ki so vsak čai pripravljeni dati potuho zunanjim diktatorjem in njihovi propagandi na ameriikih tleh. Mi ne bomo dolžlll predsednika duplici-titi, ker zese verjamemo, da je Roosevelt v svojem srcu pristno libiralin In pristno demokratičen — obenem pe vidimo, di Ji pridiid-nik zelo niivin, če misli, da sa bodo najvačji ameriški politični in ikonomaki burbonci dali "poboljšati" ali "Izpraobrnltl" in bodo alerflli njegovemu predpisu notranji demokraciji — dokler jim ameriški zakoni in civilne svobod-ftčine (o katerih te od nekdaj smatrajo, da veljajo samo za njih!) dajejo priložnost, da lah«, ko rogovilijo po svoji stari navadi in se materialno okorižčajo.
Največja bolezen —. In danaAnJa nevarnost — ameriške demokracije, katero smo že neštetokrat označili, je strašna kontratlikcija: civilna svoboda na politični strani In privatna diktatura na ekonomaki strani. To dvoje ne pojde nikdar skupčj — In to je vzrok, da ima Kooeevelt neprestan konflikt z reakcionarji, ki zahtevajo, da se politična demokracija pokorava njihovi diktaturi, ne pa narobe, da bi politična demokracija kontrolirala ekonomijo.
Roosevelt s svojimi liberalnimi demokrati (novodealci) ni le pokazal nobenega smisla za odpravo omenjene kontradikcije; on že vedno verjame v "dobra srca" .kapitalistov ("ekonomskih rojaliatov," kot jih sam naziva), ki enkrat gotovo usližijo njegove aprie . . .
Ali ima kakšne garancije, da ga uslišijo? Nobenih!" fte danes se mu upirajo in ga zasmehujejo ter obrohujejo, da daje potuho ko-munlatom In Moakvl . . . v Mi verjamemo, da Roonevelt v svojem srcu sovraži totalitarne diktature In kolikor še njega Ttša, bo storil vse, kar je SMgofti. da ae Amerika zavaruje pred diktatorji na zunaj. Kaj pa na znotraj? Kje so garancije novi«* deala. da ameriška reakcija ne razvije Iz sebe lastnega fašizma v Združenih držvah? Ali ni na primer v prekomernem oboroževanju ne v ar nost. da pride napad na demokracijo na znotraj in da ae Kooeevelt znajde pred alternativo: pobijanje hudiča na sunaj je rodilo hudiča na znotraj? v
Roosevelt sicer naglaša nujno potrebo, da mora Amerika {Mikata 11, da je njena demokracija prav tako sposobna, ako ni še »poaobnajša, fea rešitev vseh problemov kot so totalitarične diktatur«* To je možato — ampak kje so po-> goji, da bo velika ameriška kontradikcija. katera danes tldi konfuzljo na konfatijo, zmožna pokazati to nujne potrebo? V liberalnem programu novega deala ni teh pogojev l
Rudarji komaj uili tragediji Clinton, Ind. — Dne 31. dec. je nas tai ogenj v premogovniku CrouWU No. 6. last Clinton Coal Co., štiri milje zapadno od Clintona. Goreti je pričelo ob 10. dopoldne v glavnem vhodu. V rovu je delalo 158 rudarjev, 20 pol milje od ognja. Delovodja je mislil, da bo ogenj pogaiil, ne da bi rudarji kaj vedeli o tem. Ko pa ja sprevidel, da rudarjem priti nevernost, je vse hitro obvestil, naj ae Čim hitreje umaknejo iz na površje, v nasprotnim slučaju jih lahko dim zaduši..
Beg ae je posrečil vsem rudarjem razen 20, ki so delali pol milji od ognja. Tem ji bila pot zaprta in bili so v pasti. Ti to morali Čakati, da so do njih prebili debdo steno. Delo je bilo težavno, ker je bil ogenj že preveč razširjen, kompanija pa tudi ni imata priprave za take nesreče, Klical^ao na pomoč dru? ge rove, celo 00 milj daleč v Vin-cenes, kjer imajo plinski maske.
raznih krajev so prišla rešilna moštva, ki so se podala na težavno delo, na prebijanje detele stene in delati druge ukrepa. Delo ji bilo težavna in nevarno, ker Ji bilo polno strupenih plinov in podsutb.
Zajeti rudarji so bili v veliki nevarnosti. Znano jfm je bilo, ako ne bo prišli kmalu pomoč, da bo po njih. Pred strupenimi plini so se zavarovali s poatavi-vljo zasilnih zaklopk ali vrat. Odrezani so biji od zraka in od •veta. Da zrak čim bolj konzervirajo zase, so pred zasilna vra-* zapodili tri mule, ker so vedeli, da vsaka mula porabi zraka sa sedem mož. Mule so poginili od itrupenega plina.
Rešitev je prišla ob 8. zjutraj dna 1. januarja. V nevarnosti so bili 14 ur. Slovenca ni bilo nobenega med njimi. Vsi" so bili živi razen enagi, ki aa ji mislil rišitl prej In zašel v strupene plina. Njaga «o potem nišli mr-frigs.	*f
Ko ü ji rsznesls novica o te, rudniški nesriči, se je na površ ju kmalu zbrala velika množica, okrog 8000 ljudi. Zine, sinovi. Mere hi atirši zajetih rudarjev so jokali in čakali, kdaj pridejo •vojcl Živi na površji. Is Chica ga Ji od nikega lista prišil nik repórter g kamero. Bil pa je aretiran , ko je isjavll, da bo alika ta umazana rudarji. Ako majnarjav ne bilo, bi tudi v ChJ-oagu na bilo frakarjiv. Takšin je danes kapitalistični sistem
To poročilo sem dobil od ru darjav, ki ao bili v premogovni ku v času nesreče. '
Frank Bregar, 50.
Nekaj »¡»ontinov (leveland. — Ko stopamo čes prag iz starega v novo leto, so se v meni zbudili spomini in ponesli moje misli v daljavo preko Atlantika, v dobo moje mladosti. Spomnim se časa. ko sem pohajal ljudsko šolo. za m*, ni v najlepšem kraju na svetu, v ftt. Jurju pri Grosuplju. Takrat je bilo v naših srcih vse posajeno s rožami. Veselili smo se božičnih praznikov. Najbolj pa smo ae veselili in vse leto težko pričakovali Miklavža, ki nas Je obdaril a kak Ano malenkostjo.
* Kljub temu. da smo bili strogo versko vzgojeni, je bila moja le v tistih ceremonijah na
oltarju. V moji otroški razposajenosti se nisem nikdar poglobil v besede, ki so Jih vedno ponavljali s prižnice v c^rtevi. Starejši kmetje so ae dobit) zavedali, da je krivično, da jih is kaže dere ponemčena gospoda. Potrpežljivo so prenašali vse gorje v trdni veff, da je Bog »ravičen sodnik in da bo tisto gospodo po smrti ponižal pred nami. Politično so poznali le eno stranko, klerikalno. Ce se je -po-avil kakšen kmet z bolj liberalnimi nazori, ga je župnik hitro ugnal v kozji rog, ker je bil študiran in je znal dobro govoriti.
Ko sem dovršil ljudsko Šolo, e moj oče prodal svojo kmetijo v Ponovi vasi in ae preselil z družino v Ljubljano. 8 solzami smo ae poslovili od rojstne hiše n od sosedov. Oče je nas potolažil, da je na kmetih samo trpljenji. V mestu imamo boljšo bodočnost. Preoblečemo ae v cilinder in frak in postanemo go-spodje.
V Ljubljani sem služIl v hotelu pri Slonu in v trgovini Karla Planinška na Dunajski cesti. Pri Slonu sem služil v kavarni in se v kratkem času pri-agodil tistemu poniževalnemu danjanju ponemčeni goapodi. Tam Je bilo dosti časopisov na razpolago za čitanje. Gospodje ao ČitaK vae, tudi tisto, kar je bilo za kmete — pohujšljivo. Tudi mi uslužbenci smo lahko čl-tali. Tako sem zvedel maralka tero resnico, katero ao nam na kmetih akrivali. Spoznavati sem pričel dela raznih slovenakih pi aateljev inčital njih knjige. Počasi aem ae pričel dramiti is tiste slepote, ki tako mori delav atvo v stari domovini in tukaj v Ameriki. Pričel sem čutiti, da Ji krivično, da moramo biti mi tako ponižni hlapci ponemčeni goapodi in ji llzati pete v nem škem jeziku, katerega sem tako težko izgovarjal. Sodnijski in drugi uradniki so bili prepojeni z nemškim duhom. Pravico so izkoriščali v. svoje namene Na nas Slovenci so gledali kit na manj vreden narod in zato jim moramo biti ponižni hlapci
Za naše pravice se je borilo nekaj slovenskih intelektualec, m j več naš pisatelj Ivan Cankar. Habsburški aristokrati ni so mogli kupiti Cankarja in ga preobleči v frak in cilinder. Zato ao ga vedno preganjali. Leta 1908 so Nemci v Olju in dru gih krajih Štajerske in Koroške Slovence dejansko napadli in jih sramotili. To je Slovence v LJubljani jako razburilo in uprizorili so demonstracije proti krivičnemu postopanju Nemcev. V teh demonstracijah, v katerih ata padli pod avstrijskimi kroglami dve žrtvi, Lunder in Adamič, sem bil tudi jaz. K Po tem dogodku stLse Slovenci v LJubljani preoblekli v žalne obleke in rfa tisoče jih je korakalo povešenih glav za krstami teh nedolinih žrtev. V glavah vseh so bile enake misli: Tepe-ni smo, oni imajo pravico v svojih rokah in vladajo s sila V tistih bridkih dneh nas je pisatelj Ivan Cankar učil. da se moramo za človeške pravice boriti po Človeško: bojkotiramo naj nemško blago in nemške trgovine. *
Po tistih demonstracijah aem obiakal mojega prijatelja Antona Zakrajška. V njem aem takoj spoznal veliko spremembo. Z njegovega obraza in udrtih
«| g« je bralo, da ae «u je ne-j globokega vrezal'> v dno duše. Nagovorim ga: "Strahopetec, ali m te prestrašili avstrijski bajoneti T" "Niao me prestrašili avstrijski bajoneti," mi odgovori Top?, "nekaj hujtaps kot smrt mori mojo dušo. Se dve leti pa mi bodo potisnili puško z nabrušenim bajonetom v roke, da morim ljudi, »edoltae žrtve."
Tonetove besede ao v meni u-bile vae tisto upanje, ki aem ga prineael a kmetov, namreč 4a s© preobleeem m postap#iji xospod. Spoznal aem, da tleti, ki a6 oblečeni v frak in isfiajo avoje prazne glave pokrite a cilindri, niao pravi gospodje. Pisatelj Cankar e zapisal, kadar se zbudi v hlapcih gospod, bp ta gospod imel avojo dušo napolnjeno a arčno culturo in v glavi bo imel pravo, pošteno inteligenco.
Strah, da hababurški militari-sti tudi iz mene napravilo morilca, ji v mini zbudil misel, da jim uidem in ae podam na dojilo trnjevo pot, po kateri še da-nea hodim, rja pot alovenakih migrantov v Ameriki.. Trda je ta pot, ampak zadovoljni amo, ker ameriške palice niao tako trde kot avatrijske. Kadar občutimo prehude udarce, lahko svo-bodno protestiramo — če nas policija ne raziene v stari domovini pa morajo delavci prenašati vae gorje z zamašenimi ust-mi.
Cankarjevi besede, niso padle na kamenlta tla, ampak oživele so med ameriškimi Slovenci. O-živele so tudi med svobodami selnimi Slovenci v Clevelandu, kjer ao ustanovili Cankarjevo uatanovo, ki isdaj*. aaesečno revijo Cankarjev Glaanik, da budi alovenake delavce v Ameriki k zavesti, da ao goapodje dela.
Živimo v časih velikih revolucij in hitrih preobratov, ki od-jekajo tudi v Ameriki. Glasni politični vetrovi tulijo na ušesa zbeganemu delavstvu, ki ska če iz ene politične stranke i drugo in išče Mojzesa, da jim bo čudeže delal. Naši unijaki voditelji naa slepijo, da ae prepiramo med seboj, oni pa pomaga jo kapitaliatom, da lahko nemoteno odnesejo svoj plen. Edino upanje, da ae rešimo teh izkoriščevalcev, ja v tem, da ai ovijamo okoli pasu znanje. Poštena delavaka izobrazba bo naa ozdravila mentalne alepote in zbudila v delavcu gospoda. Delavaka izobrazba je tiati Mojzea, ki bo naa rešil pred veeoljnim potopom fašizma, naa dvignil is kalnih vods revščine in aovrsŠtvs na bregove miru in blagostanja, bratstva in prave civilisscijfcl Lovk Rebol 147.
JaflMS Ca gnev (levo)
To in ono U Sharonu S ha r on, Pa. — Da ne boste mislili, da naa je Miklavž odnesel za novo leto. Nič takega ae ni zgodilo. Moral je odkuriti, odkoder je prišel, ko je v Slovenskem domu Izpraznil avoj koš Na 24. dec. smo namreč imeli miklavžjo priredbo. Udeležba je bila po volj na. Pred progra mom je Frank Kramar govoril o pomenu božiča, ko se prepeva "Mir ljudem na zemlji, ki ao dobre volje". Te besede bolj spadajo tistim, ki se rede od delavstva. Za nas trpine bodo šele takrat te besede veljale, ko bomo rekli: Ne maramo več klanja. vojske in stradanja 1
Potem so nam malčki zapeli nekaj slovenakih pesmi in uprizorili primerno igro "Nevbog-ljivci". Izurila jih je Frances Novak. Po končani igri pa je Miklavž primabal. Bil je pre-, cej obložen. Naj prvo je z mlsi dino opravil, potem smo prišli na vrsto odrasli. Mene je gotovo še od lanakega leta poznal, kar me ja štirikrat poklical. Dar je bil lep Tako jih pušim. da se Ml kakor is velikiga raufni-ka. Ako bi se slučajno kdo mimo voz/1, ni troba misliti, da so naše šape bolj zaronale. To so le moje cigara.
- Marsikdo se je ta večer zadovoljen vrnil domov z darili in si mielil: Miklavž, le še pridi. Lepo se zahvalim tisti gospodični, ki ji Miklavža opozorila, naj na pozabi name Kdor pa nI do-bil v gornjem prostoru, Je dobil pa v spodnjem. Tam se je vae navzkriž tretalo in pilo.
In kaj mislite ja bilo na sta-rega lata večer kar tako? Niti malo na! Večkrat aem pokukal v dvorano, kjer so bito vae mize
Sumner Welles, državni pod-
tajnik.
pogrnjene, iz kuhinje je pa dišalo ko sam vrag. Naše kuharice ao tam pekle dve arni, katere sta podarila Godipa in Stambal. 0-crog oame ure smo bili pozvani, naj gremo val v gornje prostore, kjer ae bo aervirala srnja večerja za vae. Kmalu amo zasedli sedeže, atrežajke pa ao pričele donašati tiste dobrote na mizo.
. Po pojedini je predsednik doma Frank Steblaj vae lepo pozdravil in nam želel srečno novo leto. Dvigne se zaganjalo in na odru se pokaže lepa slika. Vsi tiati malčki, ki so nas kratkočasili na božični večer, so bi(i tam zbrani v raznih opravah in s puškami. Z njih voditeljico Frances Novak so nam zapeli lovsko pesem in par drugih. Nato so bili razni nastopi naše mladine; vsakdo je pokazal, kar je znal. Vse je izpadlo v najlepšem redu.
V spodnjih prostorih, kamor smo se preselili, je bilo tako kratkočaano, da smo skoraj pozabili na polnoč, ko je nastopilo novo leto. Le Zidanšek je menda pazil in zabreščal: "Srečno novo leto vsemi" Mi smo se spogledali in si začeli voščiti Hap^ py new year. Bilo je še prezgodaj za domov. K meni stopi Zidanšek in pravi, da stvar ni izpadla kot bi morala. Pozvan da je bil v časopisu, naj prinese avoje dobrote in druge umetnosti, toda ao nanj pozabili. Pomoli mi precejšen zavitek s pripombo, da je tiato, povezano z rdečim trakom, ohijsko, ono a aukaftcem pa pennaylvansko. "Daj "ljudem, da pokusijo, katero je botjte/' mi pravi.
Razvijem f zavitek. Bile so klobase. Tebi nič meni nič pomolim Vse skupaj natakarju rekoč, naj jih zreže na krožnik. Takoj je to storil. Vzamem kroi-nik z zrezanimi klobaaami, grem od prvega do zadnjeka in kmalu je bilo vse prazno. Bili ao radovedni, odkod ta dobrota. Ko aem jim -pojasnil, S() mi rekli: "Ali ga vidiš, hudiča, take klp-base bi še angeljčki jedli in ne samo Zidanšek." Nikdo pa ae ni mogel odločiti, katere so boljše, ohijake ali pennsylvanske. Strinjali ao se le, da jih je bilo premalo. Zidanšek je ugotovil, da so ohijske dobre in dosti jih je. pennsylvanske so pa bolj veH^ ke.
No, tako smo zgodaj v novem letu pokuslli klobase iz dveh dr&v. Srečni Tone! Neljubite-lji klobas naj to oproete in na, gredo mimo njih.
Na 28. januarja bo angleško poslujoče 1 društvo Keystoners št. 7« SNPJ priredilo v Slovenskem domu prvo letošnjo veselico. Vsi od blizu in daleč ste vabljeni. Obeta se prvovrstna postrežba.
Anton Valentlnčič, 262.
Resolucija o revoluciji
Cleveland, «s- Ze sem misli spisati novoletno resolucijo, d t bom prenehal z metropol »ko revolucijo, pa dobim pismo iz Pori Angelesa, Wash. Hodilo je šeat dni. od 28. dec. do 8. jan. V njem me Frank Milavec urgira, na, še vztrajam z dopisovanjem,* da bodo čitatelji po Ameriki Vede-Ik kako se nam godi v Clevelandu. On farma nekako Šest mil, od port Angelesa. To mesto al kraj ja za pad no ob zalivu Juan de Fuca, ali direktno južno od Victorije. Rritaka Kolumbija. Frank je bil v bližini Seattle premoga r. pozneje pa sa ja naselil v Port Angelesa. ker ie tam rodovitna srmlja. Tam ■• nahajajo tudi papirnice, kar država Washington produrira mnogo lesa in lasnih izdelkov.
(Dalje aa S. etraaU
Izumljeno je najtrše tvorivo
(Iz Proaviti, 9. -januarja 1919)
Domafe rent L Tajništvo JRZ poroča, da so prispevki v decembru 1918 znašali 16742.59
Drlavalce v—ti. Pred federalnim sodiščem v Chfcagu se morajo zagovarjati social lati Vfctor L. Berger, kongresnik, Adolph Germer, Loa!" J. Engdahl. Wm. Kruse in Irwin St John Tucker, kl so bili obtošeni kršitve protišpionai nega zakona.
Po tvitovni vojni "V Berlinu divjajo že več dni krvavi boji med spartakovci in deaničar skimi socialisti. Jugoslovana)» vlada je predložila mirovni konferenci "Rdečo knjigo", v kateri pojasnjuje svoje stališče napram Italiji
SovjeUka Rmmja. iz Varšave poročajo, da sa vrši med poljskimi in boijševiškimi četami velika bitka za poaeai Vilne.' z	" , .
1 Naravni diamant je važen pripomoček za obdelovapje tvoriv. Ce obdelujemo trda tvoriva, moramo imeti na razpolago orodje, ki je še bolj trdo. Toda raba naravnih diamantov v takšne avrhe je vendarle predraga, razen tega je velikost diamantov tjraej?0a, v vročini pa J diamanti zgore. Berlinskemu fiziku dr. Muel-lerju pa je aedaj po mnogih poskusih uspelo, da je izuzhll "diamantno kovino", ki vsebuje naravne diamante v enakomerni razdelitvi In predstavlja zato najtrše tvorivo na svitu.
Glav1111 predjiost diamantne kovine je v terp, da so {jiamantni kristali v njej trdno zasidrani, oe farno «a površini, temveč povsod v njej. Izredna trdnost masa, ki ao ji primešani in način, kako so ji primešani, jamči za to, da ae izkoriatijo do zadnjega aledu, razen tega daje možnoat velike gostote diamantov v desetkrat tanjši plasti, nego je potrebna pri izdelavi podobnih plošč iz umetne smole ali mehke kovine.
Velika prednost novih brusilnih plošč je tudi ta, da toploto, ki nastaja pri vsakovrstnem brušenju, vrtanju, rezanju i. t. d., takoj odvajajo, predmet, ki ga obdelavamo, ostane zato hladen in zaradi segretja ne poka, se ne mrviči in kvari na druge načine kakor pri dosedanjem načinu obdelave.
Postopek za izdelovanje diamantne kovine seveda skrivajo, znano je le to, da spreminjajo zlitino iz več kovin, pomešano z določeno množino finih diamantnih droljcev, pri visoki temperaturi, ki pa diamantom ne škodi, in pod močnim pritiskom v enotno maso. Pri tem na-stane nova kriatalizacija, ki diamante trdno zasidra. Novo tvorivo je motno aivo in zelo odporno. Rezalfif plošče zrežejo tudi najtrše jeklene kose desetkrat hitreje nego dosedanji pripomočki. Seveda pa je novo tvorivo zelo
dra*0'	__x 1JT
Napoleonove bolezni
Ruski zdravnik Boris Sokolov je napisal knjigo, v kateri se bavTz Napoleonom Bona-partejem z medicinskega stališča. Poudarja, kakor ipnogi drugi strokovnjaki, da je bil Kor-zičan vedno bolan. Trpel je za živčnimi motnjami, za kroničnim ciatitisom, pljučno jetiko, hemoroidi in bržkone tudi za paddftico. Na Sveti Heleni je zavoljo nedostanja sveže zelenjave in sadja trpel tudi za pomanjkanjem vitaminov in sledil je amebni hapatitis.
Sokolov.je prepričan, da je Napoleon, kakor njegov oče in njegov stari oče, umrl končno zavoljo zločeste otekline v želodcu. Navzlic vsem boleznim pa je bil do avojega 40. leta nenavadno energičen in delaven. Delal je vaak dan brez izjeme po petnajat uri in da se je na-spal, so mu zadostovale tri ure. Po 40. letu pa je nastal velik preobrat. 1*9 teži in obsegu je hitro napredoval, njegov korziški temperament pa je popustil in ga je nadomestila neka apatičnost. Tri ure spanja mu niso več zadostovale, celo oaem ur mu je bilo premalo in bil je prav za prav ves dan zaspan. Počasi ga je zapustila tudi sposobnost za hitre in sijajne odločitve, zavoljo katere ao ga aodobniki tako občudovali.	^
Dr. Sokolov meni, da je bil vzrok tega preobrata, ki je bil odločilen za svetovno zgodovino, v tem, da se je začelo Napoleonovo netra-feije izločevanje šele tedaj urejati. V mladosti ao mu Žleze delovale prekomerno in v isti meri kakor so začele delovati počasneje, je nazadovala tudi njegova zmogljivost. Sokolov pa ne ve povedati pravega vzroka za to spremembo v delovanju žlez z notranjim izločevanjem. Diagnoze tistih petih zdravnikov, ki ao stali ob Napoleonovi mrtvaški postelji» odklanja, češ da so bili ničevedci. Boljši zdravniki bi ga bili
i, lahko rešili, slabi zdravniki pa so mu bili usodni.
4šf'	■—-/' V
Vlažne noge
Skoda, ki nam preti od vlažnih in mrzlih jiog, je velika. Mnogo zdravnikov trdi, da izvira odtod cela yrsta bolezni. Posebno prehladne bolezni imajo svoj izvor v mrzlih nogah. Pri šolakih otrokih smo opazovati, da imajo skoraj vedno kakšne motnje v grlu in nosu, če imajo hladne noge. Pogostoma gre za kronični nahod, a tudi vnetje bezgavk, vnetje obisti in revmatizem. Cim bolj je kakšen organ oddaljen od mrzlih nog, tem čišče oboli. Nahod ja n. pr. bolj pogoot od vnetja mehurja. Zato spada odirava mrazu in vlage nog med najvažnejše higienske ukrepe.
Novice iz starega
Iz Slovenije
Letos je bil pravi boZiC
Ljubljana, 26. dec. Tako res pravega bqžiča sko-ro ne pomnimo. Tik pred pra*-niki nam je nasulo belega pršiča na veliko radost mladine, zlasti pa smučarjev, ki so ie tri zime po, vrsti ostali v Ljubljani brez «nega. Na božično soboto barometrov© ¿tanje sicer ni obetalo idealnega vreihena to res smo imeli v nedeljo odjuAda je postalo v mestu mokrotno, a smučarjev tudi južno vreme j|| zadržalo doma; oprtali so si "late in dile" pa hajdi v breg. Ze popoldne pa je jelo spet narahlo snežiti in kazalo je, da bomo dobili novo plast snega. Nenadno pa je zavel oster vzhod-nik, ki je preko noči temeljito razgnp) obleke in davi se je rodilo kifesno aolnčno jutro, kakršnih malo doživimo pozimi v Ljubljani. Planine so se lesketale v solncu, zrak je bil čist in prosojen, živp srebro pa je zdrknilo precej globoko pod ničlo in smo beležili okrog 7. zjutraj —-10 st. Celzija. Cez dan prf' je solnce tako toplo prigrevalo, da je bilo kar prijetno.
Na Golovcu, na Rožniku, v Podutiku, na Katarini, zlasti pa v 2lebeh, ki so postale najprj-Ijubljenejše zimsko zletišče, je kar mrgolelo smučarjev in brhkih smučark. Vse je uživalo, vse se radovalo lepega jasnega zimskega dne« še bolj pa smuke,, ki je bila res idealna. Seveda je bilo pod Rožnikom in tudi drugod na vseh položnih holmih in hribčki polno vesele, neugnane mladine, ki se je radostna sankala. A tudi drsalci so prišli na svoj račun, saj je bilo drsališč« SK Ilirije pod Cekinovjm gradom zlasti danes na Štefanovo gladko kakor zrcalo. . Med prazniki je bil tudi velik potniški promet Naj živahnejše je bilo na Gorenjskem, kamor so jo ubrale trume smučarjev. Pa tudi priljubljeno Polževo na Dolenjskem je imelo zadovoljiv obisk.
Kronika aezgod
. Zima in poledica na božič sta zahtevali prve šrtve. Davi ob 8. so bili reševalci poklicani na glavno postajo, od koder so pre-' peljali v bolnišnico ključavničarja Henrika Mekindo, uslui-benega v kurilnici na glavni postaji. Mekinda je šel po železniški progi proti Zalogu, na nadvozu na Smartinski cesti pa je pripeljal nasproti vlak. Hotel se mu je umakniti, zaradi poledice pa je padel in ga je zagrabila lokomotiva, ki ga je treščila vstran. Dobil je hude po*kodbe na glavi in po telesu. Tožil pa je tudi o notranjih bolečinah. Njegovo stanje je sicef resno, vendar, kakor kaže, ni nevarnosti za njegovo življenje.
Popoldne pa so prepeljali v bolnišnico delavčevo hčerko Cecilijo Dolenčevo z Brda pri Ljubljani, ki se ji je neki sankač zaletel pod noke in jo poškodoval.
Na božični dan so pa morali reševalci na Rudnik, kjer so se bili stepli fantje in jo je med pretepom skupil posestnikov sin Rudolf Eberl z Rudnika. * Dobil je več udarcev po glav! in izbili »o mu več zob. Poškodovali so ga tudi po ostalem telesu.
V	Verovškovi ulici 19 je padle zasebnica Tereza Kramerjeva tako nesrečno, da si je zlomi Is levo nogo. Enaka usoda je doletela tudi Antonijo Ziherlo-vo, ženo sluge is Domžal, ki je doma padla in si zlomila nogo. Obe no reševalci prepeljali v bol? nišnieo.
Železničar žrtev zime
Ljubljana, 26. dec. Žalosten božič je preživela družina železničarja zavlrača Tomaža Božnarja. ki je še zdrav in čil naatopil svojo ziaati pozimi naporno službo a domov so ga pripeljali mrtvega.
V	petek popoldne je spremljal tovorni vlak, a je med Rakekom In' Planino neznano kako sdrkml pod vlak, katerega kole-
sa so ga na mostu2 usmrtila, fino roko mu je Čisto odtrgalo. Najbrže mu je na poledenelih stopnicah vagona spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje in padel naravnost pod kolesa.
Pokojnik je štel šele 86 let. Bil je skrben oče svojima dvema otrokoma in dober mož svoji ženi, ki so vsi skupaj prav pred prazniki na tako tragičen način izgubili svojega rednika. Božnarjeva družina ima svojo hišo v Obirski ulici v Zgornji Šiški, kamor so prepeljali njegovo truplo.
Zagonetna zgodba Slovenke Šmartno pri Litiji, 26. dec. Pred prazniki smo poročali o zagonetnem nestanku Marije Benegalijeve, posestnikove hčerke iz Cerovce v šmarski občini. Pred letom dni se je poročila v Slavonskem Brodu, a se ni več oglasila dompv. Domači so poslali k njej neko sosedo, pa ji je dejal Marijin mož, da Benegali-jeve sploh ne pozna in da je poročen z neko Beograjčanko.
Domači so storili vse, da bi ugotovili, kaj je z njihovo hčerko, pred leti bogato nevesto, ki se je poročila daleč z doma, pa ni zdaj nobene sledi več za njo. Dan pred svetim večerom je šel zdajšnji gospodar na gruntu v Cerovcu g. France Benegalija, brat pogrešane Marije v Zagreb. Z njim je potoval tudi komandir litijske orožniške postaje g. Fran Baumkirhner.
Komandir in brat sta se v Zagrebu napotila najprej na poštni urad, kjer je usluiben mož pogrešanke kot pismonoša. Tam sta doznala, da je pismonoša pravkar šel raznašat pošto in da se bo vrnil okrog poldneva domov ter se javil predstojniku svojega urada. Moža sta šla potem na policijsko direkcijo zaradi nekaterih poizvedb. Opoldne sta se vrnila spet na poštni urad, .kjer sta pa več. ur zaman ¿akala na vrnitev pismo-noše. Zanimivo je vsekakor, da sta čakala potem do poznega večera na pismonošo, ki bi mogel edini podati pojasnila, kako je z Benegalijevo hčerko in njegovo ženo. Toda pismonoše vse do večera ni bilo v urad. "
V teku dfteva sta izvedela oba "poizvedovalca za poslednji naslov pismonoše. Prijavni podatki so navajali, da je bil prijav-* Ijen ob prihodu v Zagreb kot samec, stanujoč na Knežiji na zagrebški periferiji. Komandir in njegov spremljevalec sta šla na Knežijo in se javila pri pismo-noševi gospodinji. Tam sta izvedela, da je stanoval pismonoša pri njej več mesecev in bil najavljen kot samec. V tem času tudi ni imel nobenega ženskega obiska. Pred tednom pa se je pismonoša izselil. Kam je Šel njegova gospodinja ni vedela. Vzrok preselitve je bil po trditvi gospodinje ta, da je prišla pred tednom dni k njemu njegova žena, a gospodinja ne trpi v hiši poročenih mož.
Oba poizvedovalca sta jfla spet na poštni urad v upanju, da bosta izvedela za novi naslov poštnega uslužbenca. Tam pa niso imeli nobenih novih podatkov. Spet sta morala na prijavni u-rad zagrebškega mestnega poglavarstva, kjer tudi niso ničesar vedeli o novem stanovanju iakanega pismonoše.
Zato je ostalo vse poizvedovanje za stanovanjem pismonoše brezuspešno. Komandir in i>rat pogrešanke sta se, ne da bi bila kaj opravila, z nočnim vlakom vrnila domov.
Pripomniti je treba, da so v teku popoldneva - zaman iskali moža Benegalijeve Marije zagrebški , detektivi. fcagrehška policija je napela vse sile, da bi razvozlala zagonetno zadevo. Kakor je Izjavil eden izmed detektivov, se mu je v teku dneva javil pismonoša hkratu z neko žensko, ki Je izpovedala, da je žena pismoAo$e in Benegalijeva s Smartna. Detektiv, ki o zadevi še ni bil natančno poučen, je vzel to izjavo na znanje. «
Ker se niti pismonoša, niti ženska, ki jo je predstavil pismonoša za pogrešano Smarčan-ko, nista javila na policijski direkciji, odnosno na poštnem u-radu, da bi ju soočili s Francetom Benegalijem iz Cerovce, je vsa zadeva izredno sumljiva. Brat France je prepričan, "da ftepska, ki jo je predstavil pismonoša detektivu, ni bila njegova sestra. Saj Marija nima najmanj povoda, da bi se skrivala pred bratom in svojim domačim povzročala toliko skrbi. Preiskala se še nadaljuje in se bo zdaj po praznikih zagonetna zadeva razčistila.
f I ,M., , ,	1
Korošci drobiž
vil tuji državljani so morali do 31. decembra m. 1. zaprositi za novo dovoljenje, da smejo bi-
vati v Nemčiji več ko tri mese- n«odaM gtffci, kako me bodo s
ce.
S 1. januarjem bodo odpravljene zadnje carinske ovire med rajhom in bivšo Avstrijo. S tem se bodo zlasti kmetijski stroji znatno pocenili. To bo velikega pomena za kmete, ki sfc. doslej strojev zaradi visokih cen niso mogli kupovati.
V Medvedjem dolu nad Bistrico v Rožu je bila velika po-vodenj. Gorski potok je tako narasel, da je odnesel več moetov, na Polanah pa je razrušil oelo močan jez. Hudournik je na več krajih poškodoval cesto in odnesel veliko sadnega in drugega drevja. Regulacija potoka j« i tem postala pereča, ker bo ob prihodnji povodnji že ogražgl kmečke hiše in gospodarska poslopja.
Slovenska družina na Dunaju je tudi letos živahno na delu, da Zbere v svoj krog čim več na Dunaju živečih Slovencev. 2e doslej je imela dve uspeli prire* (lit v i, ki sta privabili veliko število dunajskih Slovencev, da se razvedrijo ob domači" besedi, in pesmi. Zato gre pred vsem zahvala predsedniku prof. Trostu, ki požrtvovalno vodi dunajsko slovensko družino.
Frankfurter imenovan za vrhovnega sodnika
Washington, D. C., 7. jan, — Predsednik Roosevelt je imenoval Felixa Frankurterja, profesorja prava na univerzi Harvard, za člana federalnega vrhovnega sodišča. Republikanci in konservativni demokratje niso zadovoljni z Rooseveltovo izbiro, toda mnenje je, da bo senat potrdil imenovanje. Frankfurter o zavzel mesto, ki Je bilo izpraznjeno po smrti sodnika Benjamina Cordoze. Frankfurter je žid in star 66 let. Rojen je bil na Dunaju in v Ameriko je prišel I. 1894. On Je član odbora linije za ameriške civilne svobod-ščirte in profesor na unlverxi Harvard od 1. 1914. *
PROgVBTA
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj* s S. atraaL)
Ko sem na božični dan opravljal službo z mojim sprevodnikom, ml je povedal, da ima v Port Angelesu prijatelja, ki je •foreman" v neki papirnici. On mu je nekoč obljubil, da mu bo prvskrbel delo v tovarni, ako hoče kdaj tja priti. Ko sem bil mlad, sem služil tam v bližini pri vojakih, v Fort Wordenu pri ar-tiljeriji. kar sem Že nekoč opisal v Družinskem koledarju. Da bi.se nam bili Japonci približali barkami, bi jim bili spustili na glavo tisoč funtov težke krogle iz 12-palčnih topov. Ampak ae niso upali v bližino, ker jim je bilo povedano, da je tam sam Barbič in naj se drže proč.
Bil sem tudi v Anacortesu, v bližini Belinghama, kjer «e drži naš dopisnik George Gornik, ka-> teremu se zdl^da je moja koia v nevarnosti. Tam sem bil upo-slen pri gradnji neke tovarne za konzerviranje rib. Br. Gornik naj bo brez skrbi. Navajen sem že biti obdolften stvari, s katerimi ni**m nikoli imel opravka in jih torej lahko odbijam. Seveda se to nekaterim inteligen-tom no dopade, ampak tudi oni mene nikdar ne vprašajo, kako se meni dopade to, «$o me kdo dolži nekaj, kjer nisem imel prstov sraven. Glavno pa je to, da se še vedno precej Čitateljev zanima za moje dopise, čeprav ml metropolskl narod "za blagor
. J. A. Haut tag», «vier
• refcaMJitarlJf ftrfnfctc.
.....-.......
svedrom iz koie drli, ker sem jih strašansko ujezil in povrhu še "razžalll."
Da smo v stari domovini in če bi še Franc Joiefova sodnija ek-sistirala, bi gotovo moral presedeti tri dni v ječi ob ričetu. Ampak k sreči ni tukaj ne stare Avstrije ne Mussoiinije ali Hitler! je. Zato naj Bog požegna tiste Američane» ki so nam uetva-rili svobodo» da vsaj lahko jezike brueimo, ne da bi se nam bilo treba bati sodnikov. Mi, ki smo navajeni malo amerikaniz-ma, nismo tako hitro "užaljeni" ali pa razžaljeni. Tudi se neradi toiarlmo. Rajši Vufllkncmo", ker tako so nas naučili tam, kjer "hudič Trbovlje trese."
Pa pojdimo naprej in poglejmo še naše priredbe v metropoli. Tudi naše društvo V boj št. 53 8NPJ Je imelo priredbo, in še kakšno t Tudi tam Je bilo veliko posetnikov, vsaj vstopnice so tako povedale. In zakaj? Za to» ker smo se držali taktike SNPJ. Držimo se gesla: Podpi rajmo svoj Ust najprvo. Dali smo mu oglas in tudi vstopnice smo tiskali v naši tiskarni SN PJ. Kazali smo slike SNPJ in dali na oder krožke SNPJ. Naš govornik je govoril o SNPJ in povedal ljudstvu, kaj vse dobrega nudi članom.
Tudi ml vemo, da se zshteva od natega urednika pri Prosvetl, da piše za zadružno gibanje, kar včasih tudi stori, prav tako naš pomožni urednik Tone Garden. Ali kljub temu dobe naši uredniki pri Prosvetl le kislo mit-ko, smetano pa polilejo drugi uredniki in njih listi, ki niso še nikoli kaj napissli za zadružno gibanje. Ako mi tega he verjamete, potem ste gotovo spali zadnja leta. Oh, da, metropolski kritiki, ki obirajo BarbIČa, nič* ne vidijo ali pa nočejo videti, ker i* bdHe zamere. No guts! Tudi naši drugi poročevalci noCeJo nič videti, ali pa Imajo strah, da bi povedali resnico.
Naš Jože Terbižan je na« dne 20. dec. spodbujal v Enakopravnosti, naj glasujemo za bon-de, da se poveča mestna elektrarna. Tudi je vprašal, kje smo drugi dopisniki. Enakopravnost nss Je pagotprjala, naj glasujemo zs bonde. Ko sem ps pokukal na zadri;« stran lista, sem se kar po dom sle z*k robota!, ko sem videl velik oglas pri-vat m* elektrarni*, ki je naa ur-girata: "Ubijte" ji» gla«ujte proti bondom. Ila ha-ha, "ubij* UT bonde. Pa mi je nekoč eden teh urednikov rekel, da Je moja slovnica slaba. "Ubijte" mojo slovnico (kili ttie bonds) in zapišite; Porazite Ixmde. Ampak oni niso ubili ne poraffll boMt< v, Zmagalo Je meato, ker je večina volllcev gtaeevala za bonde Ust Enakopravnost je pa dvakrat ima kal Zmagal je, ker je meato zaiagalo. DobUi so na eni strani
-»•vi _ . > in dobili so na drugi strani. Taka je metropolska taktika: reši z nožem, ki reže na t)ba kraja! In tako boš prišel v nebesa, ta dopisnik bo šel pa v pekel kosti glodati	%';»
To je moj prvi dopis v An no Domini 1939; Ako se ne bom kmalu' oglasil, vedite, da poči' vam.	• "}
Frank Barbič, 58.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Wilmerdin. Pa. — M. H.: Vaša stvar je le ponavljanje prejšnjega dopisa. Poravnajte diference na bratski način doma.
Odprava stavk v švedskih industrijah
Kolektivno pogajanje na široki podlagi
• .	, C '
Stockholm, Švedska, 7. jan. — Vse kaže, da prihaja novo poglavje v odnošajih med švedski; mi delavci in delodajalci. Tu ao v teku pogajanja med reprezen-tanti delavskih unij in delodajalci, ki obetajo postaviti tr*jni industrijski mir.
Glavpe točke prolerama glede omejitve stavk, kolektivnega pogajanja na široki podlagi in mirnega reševanja sporov, ki se pojavijo, po tretji stranki, so bile Že sprejete. •	—
"Nova doba v pdnošajih med delodajalci in delavci se bliža", je dejal J. S. Edstroem, predsednik organizacije delodajalcev, "Vsi smo spoznali, da smo Člani ene družine in da imamo šllčne odgovornosti. Ostrih konfliktov, ki so v prošloftti parali-zlrali industrijske aktivnosti, nI več. Napredovali smo že toliko, da lahko Izravnamo fce#tala nesoglasja na prijateljski način."
Preiskava pre-. vratnih aktivnosti
Diet zahteva , $150,000 od kongresa
Washington, D. C., 7. jan. ■ Predsednik Rooeevelt je v razgovoru z reporterjl izjavil, da bo nov juetični tajnik Frank Murphy, bivši michikanski gover-ner, odredil preiskavo kršenja ameriških zakonov in prevratnih aktivnosti po nacijlh, fašistih in komunistih. Ko je bil kongres-nik Dies, načelnik odseka, ki Je preiskoval neameriške aktivnosti, informiran o tej za4evl, je dejal, "da so vzeli zadevo, katero so skušal t osmešiti, za resno stvar. Norčevali so se iz članov odseka in njegove preiskave, toda končno so spoznali, da Je javno mnenje na naši strani."
Dies je rekel, da bo vprašsl kongres, naj dovoli 9160,000 za nadaljevanje preiskave neameriških aktivnosti. Dalje Je dejal, da mu Je sto demokratskih kon-grešnikov obljubilo, da bodo priprli njegovo zahtevo. On Je gotov, da bodo tudi republikanski kongresniki glasovali za nadaljevanje preiskave.
Fašisti se maščevati nad reporterjem
Marseilles, Francija, 7. Jan.— Ker se je v svojih poročilih norčeval iz italijanskih vojakov v Španiji, je bil Jerome Tharaud, dopisnik pariškega lista lloir kaznovan, Tharaud je priletel z letalom v Genovo, odkjer Je ns-meravai nadaljevat! pot proti Džibutiju, francoska Somalija, toda italijanska policija ga Je aretirala. Odvedle ga J« v Ječo, v kateri Je pr*WI tri ure, potem pa ga je pcslals nazaj v mar seilten.,čeprav Je izposlovaJ dovoljenje za potovanje preko I-talij«? od italijanskega konzula v Parizu. Tharaud se bo odpeljal v Džibutl s parnikom.'
Mraz v Turčiji zahteval 32 krtov
Ankara, Turčija, 7, jan. — Silen mraz (rt snežni viharji, ki so divjali v zadnjih dneh v Ana« toll ji, turški pokrajini v Aziji, ao zahtevali VI človeških živ* Uenj. * ^ #
Prometna raziskovanja WPA so/ povečala varnost
Po poročilih iz naših poglavitnih mest je varnost v cestnem prometu napredovala vsled pomoči WPA. Ker je število smrtnih nezgod naraščalo od leta do leta. so se naše občine končno obrnile na znanstvo, da jim pomaga. V mnogih krajih je manjkalo denarja delo kontroliranja prometa, dokler ni federalna vlada priskočila na pomoč. Ras-iakovanje prometa pO WPA so imela za posledico večjo varnost vsepovsod.
Mesto Cleveland, Ohio, je dolga leta imelo razmeroma eno izmed največjih števH smrti vsled avtomobilskih nezgud v vsej deželi. L. 1936 sta WPA in mesto organizirala projekt za prometno kontrolo. Dala sta zaposlitev 120 delavcem, vštevli inženirje, risarje, števoe in pisarniške delavce. Projekt je i-mel aa posledico rasna priporočila za prometno kontrolo, ki so bila sprejeta od mestnih oblasti tam in drugje. Tako se je zgodilo, da je lansko poletje minulo štirideset dni v Coiumbusu: brez vsake smrtne nesreče vsled prometnih nezgod in časopisi širom dežele so zabeležili to novico na prvi strani,
To je le en primer. V zadnjih treh letih Je WPA potrošila več kot dvanajst milijonov dolarjev v mezdah m delavce na projektih aa prometno kontrolo, pri,* čemur so bili vsi ti delavoi vzeti iz relifnih seznamov.
Ukrepi, ki so potrebni za povečanje varnosti, so različni po raznih krajih. Nekje «e najde, da se obstoječa prometna pravila uveljavljajo površno ln tu Je treba večje strogosti. Z druge strani se nekja najde, da je treba instalirati nove prometne svetilke. Nekje se oalo ugotavlja, da je boljše odstraniti neke prometne syetilke. Ali pa J« treba zgraditi prometne otoke. Dostikrat je treba uvesti nova pravila za parkanje.
Mesto New York Je po naj bolj dalekosežnem raalakpvanju prometa, ki se je kdaj Uvedlo v zgodovini, leta 1936 dobilo pohvalno nagrado od Narodnega varnostnega sveta* Prometno raziskovanje Je bilo izvedeno od delavcev WPA,
Znanstvo prometnega inže-nirstva, ki je bilo potom projek? tov WPA postavljeno v službo javnosti, je razmeroma nova stvar. Prišlo je v obstoj s uara ščanjem avtomobllakega prometa. Proučuje prometne problemu v svrho, da se omogoM popoln« in varna rpba naših cest v modernih razmerah.
Ti prometni inženirji primerjajo ulični In cestni promet re-
Jay Kubln, predsednik unije hotelaklh delavcev.
kam s njihovimi povodenjskimi problemi. Le ako se natančno zna tok prometa, morejo najti, kako naj se najbolje uredi raba coet, tako da morejo ljudjo iti po svojih poslih hitro in varno. Poglavitna s vrhu je, preučiti, da avtomobili poškodujejo ali ubijajo ljudi. More pa tudi omogočiti uvažanje mleka in zelenjave z dežele v meato. Moro olajšati ljudem pot v tovarne in pisarne. More prilagoditi promet avtomobilu,*, pouličnih kar In pešoev, In oni delavec, ki ob živahnem oglu stoji z avtomatičnim števcem v roki In štejo število avtomobilov, ki mimo gredo, je le eden izmed delavcev na projektu za prometno kontrolo. Drukl napravljajo mape in grafe,'Iz katorllTlnženir-skl strokovnjaki morejo izvajati svoje sklepe.
Ni nikakega dvoma v mislih mestnih oblaatl, da se ti .projekti za prometno kontrolo Izplačujejo mnogoterokrst z rešenimi življenji ln večjo udobnostjo 'za vse, ki rabijo ceste ln pota.
Ob izvajanju sprememb v smislu varnostnih priporočil se napravljajo razne gradnje, ki dajejo zaposlitev delavcem WPA. WPA je zgradila skoraj petdeset tisoč milj novih cest ln Izboljšala več kot sto in petdeset tisoč milj starih cest. Zgradilu jo mnogo milj varnostnih ograj, na tisoče mostov in mnogo milj pod-stav ob cestnih ovinkih. &torjla je mnogo, da večni tok prometa poatanr učinkovit in varen,
» -AVPA.
Demonstracije brez-poselnih v Londonu
London, 7, Jan. — S porastom Števila brezjMjaelnlh v Londonu ao'prUio demonstracije in zahteve po vladni pomoči revežem. Nekateri brezposelni so se včeraj privezali k železni ograji, ki obdaja urad Kruesta Browne, delavskega ministra, da o-pozorijo javnost na svoj bedni položaj. V več distriktih so brezposelni organizirali pohode, V katerih so nosili napisu, poziva-Joče vlado, naJ*JÍ reši pred sira« danjem.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po skltf« II. rada« fceeveashs m lahke asrefl as Net tona vrt« le priât*)* #d#e, dvs, Irl, ŠUri ali pet ilaaev Is — drallaa k «al »er«#. alal. Mat J*r*veU atasa aa vse aaake, bb ilasa ali setlaaa M.oe aa ase lat na na relejne. Ker pa Usai še plačale pri saaamante 11.20 «a udelk, ss JI» te prištela h asrelslsl. Tara) aads| si vrsoka. rail, da ja Hat pradrag BS llaaa »NPI. Mat Preavata |a vala Iskalna la gotovo ja v vsaki drešlal nekdo, kl M rad «Hal Hat vuk dan. Cana Hat« Preavata jet
Za Zdrsi, drla va la Kasade.lMe Xa Cicara la Cklrafo Ja.,. JIM -j—"I tednik Is,«.,,,,>««,»,*.. Idi f (edslk Is•«,*«.,,,»«•> Ml
I tadnlke hi..... ......IN I tadnjka In.,,......... S.1S
I tednike	t<4t I tadnlke In.,.......... l.te
4 tednika |n.,,,,.,,,,.. I N 4 todnlko In. L.......J.Tt
1.1»
ft todnlko v In.,......... aU f todnike* In
le «fiNt je,•»•«,,,<•«.Il»n
V
LM
Ispolnlto npednjl bnpee, prtlaille potratno v»oto donorja ali Maooy Ordor v plani a In al sareMle Preeveie, Mot. ki Jo vaša laotnlna.
J*oJooollo:—VaolaJ kakor MUo kolarl teh «laaov pronaha biti ilan HNPJ, ali 4a m prooall prod od družna In bo Sektevpl aam tvoj Mat todnlk, boda moral tleti Ilan ia dotilne druftlna, ki jo tako «kupno naretene ae dnavnlh Preeeeto, te tekoj nameniti upravnlfttvu lista, In obenem (loplo/oll dotllno reote Motu Proavota.* Ako tega ne alori, tedaj mora apravnlfttvo salšaU datum aa to veoto norolnlku.
PftOftVITA. HNPJ, tM7 No Lev«dele Ave., t btcas«. UL 4'rHeleno poééljoni ñero*nie* ae Uot l'reovoto vaefci |....7..,., I ) Ima>.,.«,.,,,, «#,««.#,,,.., Ctt droit va M -,...,.. N salee.........................s...............................
Uetaette todelk Is fs prlplštt« k niojl naretalal ad sledatHi tlanev SM Je S ratio«
t)................«Ai;....................Ct. društva M.,......
t).
Cl. društva M.
4)*,•#.•»»»»*»•»»♦♦»•,•»»••.»»»»••»»»»«•»#>a érnâtvo 14•<»<««», I),,»•*#»,«**»#•»»•»,#•«•»■..•'."•».'»,',,Cl dreètva 4t...,.,..
ftfeete ...........................................Rpiees..,««•»•
Ne* nerofolk ............Star asrelelk.,',,u
M
I-
PR08V1TI
PONDELJEK, 9. JANUARJA
SIGRID VNDSET:
JENNY £
ROMAN
ROMAN
Poélow0mü Frrnm Albrëékt
Marija/' Je rekel neki Danec, ki je ho-dfl ob njeni atrani. "Spominjam ae neke Nor-vežanke, ki jo je pela tako čudovito. Neka gospodična Eck —" "Berit Eck — jo poznate, Hjerrild r "Pred dvema letoma je bila v Kopenhagnu in jo pela skupaj z Ellen Bechovo. Precej dobro aem jo poznal. Jo tudi vi poznate, goepo-- dična Jahrmannova?" f "MoJa aeetra je bila znana ž njo," je rekla Frenčiiks. "A rea, saj vi ste srečali mojo sestro Borghildo v Berlinu. Kako vam ugaja goepo-dična Eckova — sicer pa se imenuje zdaj gospa Hermennova."
"Bila je draiestno dekla — prekrasna. In nenavadno nadarjena —"' * FrančiAka je ostala s Hjerrildom zadaj.
Bilo je dogovorjeno, da bodo Heggen, Ahlin. in Gram večerjali pri obeh gospodičnah — Frančiška je dobila z doma zaboj z božičnico. Na mizi, okrašeni z marjeticami iz campagne in svsčsmi v sedmerokraklh svečnikih, je stal norveški boiični sir.
Frančiška je vstopila zadnja — s seboj je pripeljsls Dsnca.
"Ni to krasno, Jenny — da je prišel Hjerrild s mano,"
Iskasslo se je, da je bilo ns mizi tudi pivo in ženevski liker; rszen tegs norveško msslo In rjsvi sir, mrzel ruševec, Žolča in prekajens »njst.
Frsnčišks je sedls k Hjerrildu. In ko je pogovor zs mizo oživel, se je obrnila k nJemu:
"Ali poznste pianista Hermanne, s katerim se Je poročila gospodična Eckova?"
"Seveda, prav dobro. Saj ava stanovala skupaj v nekem penzijonatu v Kopenhagnu in tudi zdaj sem ga apet srečal v Berllnp." "Kakšen se vam zdi T V j "No, prijeten človek.' Neznansko nadarjen
—	poklonil mi je avoje zadnje — po mojem mnenju sila originalne kompozicije. Da. Meni je čiato všeč."	'
"Imate skladbe tukaj? Jih lahko o priliki pogledam — rada bi šla v društvo In jih pre-igrala. Bila sva si dobra znanca v prejšnjih össlh," je rekle Frančiška.
"Saj res! Zdaj ae apominjam. On ima vašo sliko t Ni mi hotel povedati, čigava je." H eggen Je poatal pozoren. "Da, to je ree,"> rekla Frančiška Uho. "Ml-alim, da aem mu nekoč dala neko avojo sliko.'* • "Sicer pa —" Hjerrild je Izpraznil čašo — "Je malo preveč nasilen — neverjetno brezobziren sns biti. Tods — ñamara je prav to tisto, kar ga dela pri ženskah tako neodoljlvegs. Meni osebno je bil kdaj pa kdaj — malo preveč
-	prelet"
"Prav to je tisto Frančiška je Iskala besed. "Saj prav to sem Jas občudovala na nJem. Da se je tako od epodsj ns vigor priboril do tags, kar je zdaj. — Takšna borba mora biti nasilna, se mi zdi. Da, ali se vsm ne zdi, ds oprsvičuje to Jsko veliko — skoraj vse?"
"Stoj, Ceses," se je sdsjci oglssil Heggen. "Hansa Hermanns ao odkrili, ko mu Je bilo tri-najst let, In mu od tedaj pomagali."
"že, ampak sprejemati tujo pomoč — In morati biti za vae hvaležen. Zmerom trepetsti, ds gs ne bodo zadoeti opazili, gs prezrli, gs spominjali, da je — kot je rekel Hjerrild — pro-letamkega rodu."
"Tudi jas se lahko potrkam na to, da sem proletarskega rodu."
"Ne, Gunnar, ne moreš ae. TI si bil zmerom zvlšen nad svojo okolloo, to sa trdno vem. Ce si zašel v krog, ki je bil v socijalnem pogledu višji od onega, v katerem al ae rodil ti — potem si bil tudi Um že močnejši, si več vedel, bil razumnejši In finejših misli. Zmcronvni lahko živel v zavesti, da si si vae sam s delom prlbo» ril in pridobil. — Nikoli ae ti ni bilo treba za-hvaljevati ljudem, o katerih si vedel, da gledajo nemara naU zviška zaradi tvojega rodu <— anobekim dušam, ki al domišljajo bogvekaj, če ponudijo svoj^ pomoč nadarjenemu člove* ku. o katerega veličini ae jim niti ne aahja, ki ao bili notranje pod teboj pa ao domnevali, da stoje visoko nad tabo — nikomur se ti ni bilo treba zahvaljevati, do kogar niai občutil res-nične hvalešnoeti. — TI. Gunnar, ne moreš govoriti o proleUrskih čuvatvih. Saj nikoli vedel niai, kaj ae U pravi."
"Človek, Cesca, ki sprejme Uko pomoč — od ljudi, do katerih ne more občutiti reenične hvaležnosti—je nepoboljšljiv individ&um spodnjega razreda."
"Pa kaj res ne razumeš dečko? Tako ravna človek, ki se zaveda, da je talent, nemara genij, ki ves hlepi po Um, da ae razvije. Sicer pa: ti, ki trdiš, da si socijalni demokrat — ti ne bf smel govoriti na U način o individujih spodnjega razreda, se mi zdi."
"Človek, ki ima pred svojim talentom nekaj spoštovanja, ga ne prostituira. Kar pa ae tiče socijalnega demokraU — je socijalna demokracija zahUva po pravičnosti. A pravičnost zahUva, da se ljudje Uke vrsU zatro, pritisnejo k tlom človeške družbe, obrzdajo s bičem in verigami. Dejanski, legitimni apodnji razred je treba brzdati in krotiti."
"To je prav svojevrsUn socijslizem," se je zaamejal Hjerrild.
"Ni ga drugega — za zrele ljudi. Jaz ne računam s svetlimi, sinjeokimi otroškimi dušami, ki mialijo, ds so vsi ljudje dobri ns svetu in ds je vsega zlega krivs samo družba. Ce bi bili val ljudje dobri, bi bila soeijslns družnoet psrsdiž. A rsvno proleUrske duše so one, ki vnašajo vanjo, kar js slabega. Te duše se dobe v vaeh družabnih alojih. Ce so gOspodje, so okrutni in nasilni — če služabniki, so lsksji fo hinsvci In lenuhi, Dovolj sem jih nsšel take beže v vrsUh socijslne demokracije — ds, ssj se tudi Hermsnn ŠUje k socijsllstom. Ce dobe psr rok, ki jih hočejo zriniti nsprej, sprejmejo pomoč, ds nato prav U roke pomandrajo in poUpUjo. Ce zaduhajo četo, ki maršira naprej, se ji priključijo, da dobe svoj delež na plenu — lojalnosti in čuU tovarištva pa ne poznajo. Cilj — naskrivaj ga zaamehujejo. Pravičnost — v bistvu Jo mrze, ker vedo, da jim bo alsbs predls, če zmaga. — • '
Vse, kar se boji prsvičnosti — to rsvno imenujem jsz legitimni proleUrijst, zoper katerega ae je treba brez milosti boriti. Ce imajo moč nad šibkimi in ubogimi, jih mučijo in ti-ranizirajo Ur še Iz njih napravijo proleUrce. Ce pa so ssml ubogi in šibki, se ne borijo — ne, marveč se z beračenjem In hlinjenjem rinejo naprej in napadajo od zadaj vaakogar, če vidijo v Um svoj hasek. —
Cilj mora biti občestvo, v katerem so indtvi-duji zgornjega razreda vodiUlji. Zakaj ti se nikoli ne bore sami zase — ti so si s vesti svojih neisčrpnih vrelcev, rszsipajo jih ubožcem, se bore sa luč In srak, zs vsako rahlo znamenje dobrega in lepega v onih malih dušah, ki niso ne to ne ono — dobre, če si morejo privoščiti to, sUbe, te jih proleUke duše silijo v to. Cilj pa je, da pridejo do moči tisti, ki nosijo v sebi čut odgovornosti za vsrfk najmanjši dobri nagib, ki se zatira."
"Ti Hansa Hermanna kljub Umu ne razumeš," je rekla Ceaca tiho. "Oh, on ae ni samo zavoljo samega sebe ogorčal nad družabnimi krivicami/ Tiste male dobre duše, ki so gnile — o Uh je govoril on, da. Kadar ava šla ns sprehod v vzhodno predmestje in gledela tiste blede otroke Um po ostudnih, turobnih, prena-trpanlh stanovanjskih kasarnah, ki bi jih, kot je rekel, najrajši izžgal a tal —"
"Fraze. Ce pa bi dobival sUnarino —"
"FeJ, Gunnar," je rekla Cesca ostro.
"Res, res. On bi pač ne bil aocijaliat, če bi se rodil bogat. A prav Uk prisUn proleUrec."
"Pa veš ti zaee Uko za gotovo, da bi bil potem aocijaliat," je rekla Cesca — "če bi bil rojen, recimo, kot — grof?"
"Gospod Heggen Je grof," se Je zaamejal Hjerrild. "Koliko gradov ima v obUkih!"
Heggen je vrgel glavo vznak in sa trenuUk
pomolčal. r
"Vsekako svoj živ dan nisem imel občutki da sem bil rojen ubog," Je rekel, bolj sase.
"No, ds," Je povzel apet Hjerrild. "Kar se tiče llermsnnove ljubezni do otrok — zs svo-jega otroka se ni posebno brigal. In način, kako Je postopal ft njo, je bil tudi še kar oduren.. Sprva je pretil In beračil, dokler nI bila njegova. ko pa bi nato morala dobiti otroka, je m tirala najbrše ona pretiti in beračiti, da ae je poročil ž njo."
"Ali imata otroka T Je šepnila Frančiška.
(Mje prlkeSaJU.)
Alibi
Fat se Je vsravnsl. Ns njegovih ustnicah se je risal zmago» vit «mehljaj.
'Tako, pa al še mlatil, da ml boš lahko ušel?" je aiknil proti črni, negibni maai, ki Je letala ob njegovih nogah. Nato je pri-•Uvll: "Prisegel aem. da U bom zaaledoval. te bo V*ba. do as-mih peklenskih vrAtT
Zdajci Je tišino, ki Je vladala V sobi. pretrgalo tiktakanje šepne ure. T* Je btta Up na ura Pa-Uve žrtve. Kaker blisk je šinilo morilcu skoal moAgane; .Treba Je nekaj storiti! Hitre! Bila Je U genialna mM .,,
Pat ae je sklonil k mrtvecu in mu je potegnil uro is žepa. Kazala je ravno o*em. Pat je šel s roko preko čels In mslo pomislil. NaU je premaknil kasalec. Ko je bilo to storjene, je Uho dejalj "Dobro Je!" In Je bil s svojim delom oči vidno sadov o-IJen.
Potem Je pa položil uro ns milo Ur udaril s ročajem revolverja po ohišju. Ura ŠS Je namah ustavila, drobci aUkla so se vtisnili med kssaice In številčnico.
"Tako je. sdaj Imam svoj alibi r je rekel s radostnim glasom
in vtaknil uro nasaj v ftrp svoje žrtve.	A
Zdaj Je veljalo dobrn tskeri-
stRi vsak trsnuUk. Po stopnicah. ki so ga privedle v hišo, ee Je splasil naZaj. Splezal je tes zid in t>laoil v koruzno polje. Ns hregu. reke Je alekel gumnaaU rokavice in galoše In vrgel oboje v vodo. Stvar je bila zanj opravljena.
Deset minut počne je je bil v vasi. Pred vrati sosedne hišice eta sedela dedec Martin in njegova lena v večernem hladu Vafttaokoli Je bilo Uho in mirno. Pat je vljudno posdrsvil in ee naemehnil Ur ae uaUvil.
"Kaj ne bi hoteli malo prisesti T aU rs povabila aoseda. Pat Je aprejel ponudbo z vidnim •adovoljstvom. NaU ao ae z Martinom in njegove leno precej ča-----. "
sa razgovarjali. Ko je bil pome-nek pri kraju, Je vprašal:
"Ali bi hoUli pogledati, koliko je ura? Pozabil sem uro doma in ne vem, kako pozno je
že!" #	_
Martin' je sUpil v stanovanje in se vrnil z novico, da se kazalec bliža deveti.
"Hvala!" je dejal Pat, vstal in odšel proti domu. Spotoma j^ slišal, kako je začelo udarjati v v cerkvenem stolpu. Naštel je devet udarcev.
"Kako hitro beži čas!" si je rekeJ, ko je koračil proti domu. "Ela gotovo čaka v skrbeh name. Ko bi vedela, kako sem o-pravil, bi bila čisto pomirjena."
Ela je sprejela PaU vsa zaskrbljena in z velikim nemirom. Ni si upala govoriti glasno, komaj šepeUla je. Vprašala je, ne da bi izgovorila cd stavek: "Ali si? . .
"Sem," je dejal Pat in zamahnil z roko po zraku. . "Tako?" se mu je boječe približala. "In si bil dovolj oprezen? Si odstranil vse sumljive znske? Te ni nijiče videl T
"Mene sprsšuješ, če sem bil dovolj oprezen T se je odrezsl Pat z zaničljivim nasmehom. "Rečem ti, to stvar sem genialno nspravil. Nobenega suma nisem pustil za seboj 1 Preskrbel sem si nedvoumen alibi!" '
"Kakšen alibi pa?" je vprašala Ela. ' '
"Ko sem storil, kar sem naravnal v napačrto smer!"
Patu je stopil mrzel pot na čelo. Ali je bilo mogoče, da je ravnal tako nepremišljeno, Uko i-diotsko? Saj je bil prepričan, da je opravil svojo stvar hladnokrvno kakor še nikoli doslej ! Trudil se je, da bi se osredotočil in da bi Še enkrat predočil situacijo od konca do kraja — pa ni šlo. Ni se, pa se ni mogel domisliti vseh podrobnosti, ki so spremljali njegov čin . . .
Videl se je zopet v sobi, z u-ro svoje žrtve v rokah. Vrtel je kazalec, seVeda naprej. Ne. Stoj ! Vse je bilo v redu. NI se zmotil. Napravil je vse; kakor je treba.
Ampak Ukoj nato je imel nekakšen drugi privid. Zopet je stal v sobf z mrličem, sredi preproge, z iif*o v roki. In tedaj je premikal kasalec v nasprotno smer, nszài ...
Vraga. Sli je mogoče kaj t* kega? Kij je prav za prav storil? »
Planil J4 pokonci in odprl o-kno. Zunaj Je bilo še temno, de je imel Čdi, da zdirja ponovno tja. Urno ae je oblačil. I "Ela, naj ae zgodi kar hoče, jaz moram tja, moram pogledati, kaj aem prav za prav aUrll!" je govoril. "Moram napraviti, da ee izognem zasledovanju!" Ela mu je prigovarjala: "Pat, kar je, je. Ne hodi tja, ne vračaj se!"
Toda Pat ee ni dal pregovori-tl. ■■ "Moram, moram!" je ponavljal venomer. "Veš — moram! Ce ne grem, bom znorel. Nekaj ni prav v moji gUvi. Dokler ne vidim ure in se ne prepričam na lastne oči, kako aem naravnal kazalec, nimam miru."
Zunaj je bil gost somrak. Hiša med vrsUmi jablan je l«4a-la v Umi. Soba s mrličem je čepele tiha in mirna v svojj samoti. Na preprogi je le vedno le-Žal mrtvec — njegova žrUv . . . Vse je šlo po sreči. Sklonil se je nsdenj. Vzel Je uro v roko.
Pogledal je na številčnico--
V tistem trenutku se je nekaj zgenilo! Zdelo se je, ds je nekdo dal signal In res, v naslednjem hipu ae je nekaj posvetilo. Na pragu kuhinje sU stali dve močni moški poeUvl s revolverjema, naperjenima proti Pstu.
"Mot. od lož i U predmet, ki gs držiU v rokah T Je dejal eden izmed njiju. "Saj sem vedel, da sè bo vrnil Ujel se Je v lastno past" t
Pat Je položil uro na mizo. Ko Je ležala Um. Je jasno in določno videl, da aUjlU kazalca pravokotno drug na drugem. Bilo Je točno devet. Pat ae torej ni motil. Pripravil ai Je popolnoma zanealjlv alibi ...
VRHNJA
"Pij mleko, oče, ker potrebuješ vitamine v boju proti uniji.**
Coepod Koren: "Svoje življenje aem lavaroval aa aU tisoč dolarjev, dragica. Ali morem storiti aaU še kaj več?"
Gospe Korenora: He. dragi moj. na trm «veta ničesar več T
Policist na dela
Gerald Gynt
Policijska brigada v Cincina-tiju je mrzlično iakala ugrabljeno filmsko zvezdo Guy la Roc. Izgninila je že pred tednom dn iz stanovanja brez sledu. Policija je vedela, da ima tolpa Dana Stronga svoje prsU vmes. Toda kaj je vse to pomagalo, ko ni bilo nikakega dokaza! Ameriški eodniki se ne brigajo mnogo za indice. Razen tega pa je Dan Strong ime! sedemnajst dokazov, da ga tisti čas sploh ni bilo Cincinatiju. Sedemnajst dokazov, ki so vsi držali kakor pribiti žeblji.
Narednik Warner je bil sUl-no na preži kakor lisjak. Dan Strong ni mogel storiti koraka, da ne bi bil narednik Warner tem brž poučen. In vendar je Dan Strong tri dni naU izgini kakor da ga je požrla zemlja. Člani njegove tolpe so se posmehljivo režali, kadarkoli so srečali narednika Warnera. Režali pa so se nekoliko prezgodaj. Kajti komaj so spet minili trije dnevi, je že izvedel narednik Warner, da je bil Dan Strong o-pažen v Chicagu. Uro nato je na rednik Warner že frčal v leUlu v gangstrski paradiž ob Michi-ganskem jezeru.
Narednik BiH Warner se je trudil in trudil, in se mu je domala že zmešalo, ko se mu je nenadno zasmejala sreča. Podal se je ves obupan v beznico Jimmy ja Del lin k aa. Koga najde Um? Nikogar drugega kakor Gila Rushwortha, neizprosnega Dar novfcga sovražnika, Prijazno je» pristopil k njemu, dobrodušno ga je potrepljal po ramenu In je prieedel k njemu.
-i Pozdravljen. Gil! Kako kaj poaluješ? Dana nje! videl kaj?
je vprašal
—	Dana Stronga? Na žalost ne. Ta se je utaboril v Cincina-tiju. Toda nekoč ga že še dobim
—	Za U pač ni lepše prilož-nosU kakor zdaj. fant!— se je poemehnil Bill Wsrner. — Kolikor vem, se podi fant po Chicagu. Kakorkoli, mnogo zabave! Posdrsvljen Gil!
Zdaj ni bilo naredniku War-nerju treba nič drugega, kakor da je sledil Gilu kakor senca. To je dobro vedel, da bo Gil na vsak način našel svojega najhujšega sovražnika, te Je le v Chicagu. Treba bo samo paziti, da.he bo Gil aem obračunal s njim. preden ne bo nastopila policija. Bili Je stopil v zvezo s policijsko brigado v Chicagu. DodelUi so mu uradnika. II je dobro posnel Gila in vso njegovo okolico. Se tisti veter sU Wsrner in njegov pribočnik opazila, da je najožji seveanik GUa Rushwortha isgi-nil pri vhodu v kitajsko gledali-šte. Narednik BiH Warner je takoj pristopil k vraUrju gledališča. Povprašal ga je e tem In h» vratar mu Je povedal: — Tale moš. ki Je adaj vstopil,
je pustil naročilo za rdečo Lilo, ki j}ieše v prednji vrsti.
—	Rdečo Lilo! se je Billu Warner ju odvalil kamen od srca. — Čudno, da se Uga dekleta nisem prej spomnil. Se lani je bila Danova ljubica.
Gledališki vratar je nekoliko osupnil, ko mu je Warner pokazal detektivsko značko. Brez nepotrebnega razburjenja je vratar stopil po rdečo Lilo in jo pri vedel k Billu Warner ju. To je bilo lepo dekle. Zdaj se je branila kakor divja mačka, ko je Bili posegel po njeni ročni torbici in že ugrabil iz nje Danovo pismo. Takoj nato je Bill Warner povabil rdečelasko v svoj avta ki jo je jadrno odpeljal v varno zavetje policije.
Bill Warner je naglo prebral pisma potem je — kakor v pismu predpisano — polahko trkal na vraU, ki so vodila v udobno podzemsko klet. Sele čez čas se je tam znotrsj nekaj zga/iilo — in Dan Strong je odprl vraU. Zarežal se je, ko je zagledal svojega dobrega znanca od policije in je rekel:
—	To sU si napravili stroškov, da me najdete! . . . Toda povem vam, zoper mene nimate prav nobenih dokazov!
—	Res, tako je! — je voljno pritrdil Bill Warner. — Ampak ti bi bil lahko vesel, če bi jih kaj imel. Rečem ti, iz U luknje ne prideš živ na dan. Dragi tvoj prijatelj Gil Rushworth s svojo tolpo preži venomer pred tvojim oknom. Cim potisneš glavo na svetlo, boš padel, preden boš mogel roči: boo! |Dan Strong je pobledel kakor zid. Umaknil se je v kot svoje kleti, odstranil je debelo preprogo in pogledal skoz okence na u-Hco. "Osem mož!" je ugotovil hladno in se ugriznil v ustnico.
—	Da, osem mož vidiš na ulici! — je pritrdil Warner. — To-
Gll je skomignil ï raméni, nfo £ "T,	~ T
gova drzna brada se je še n? £££ ÄTKS £ * * koliko izpoaUvila, potem je pa
dvanajst mož v Uj hiši in v sosednjih ulicah. Imenitno ao ae razpoeUvili. Ce se tu umakneš, zaslužiš lovorjev venec od strani policije
Dan Strong je dolgih korakov stopal po svojem podzemskem zavetišču.	J
Narednik Warner ga ni motil, sedel je pri mizi in mirno kadil pipo. Naenkrat se je zgodilo ti-
sto, kar je Warner pričakuj ban Strong ae je obrnil k ri mu in rekel:
v- Veste kaj, Warner! An UrajU me! Saj vam lahko prf znam, da sem odvedel tisto fi| msko igralko jGuy la Roc. Pn sim vas pa, poskrbite, da me t banda ne bo ustrelila, ko m spraviU na varno . . .
Narednik Bill Warner je pa mislil. Potem je rekel počagi*
—	To ne gre kar takole enoj stavno, fant! Zdajle te spravit v državno ječo, a čim boé za&l šan, boš svoje priznanje bt preklical. Take reči ta poznan Ce nimam dokazov, te ne morej aretirati. Tiho! Nekdo je pre vrati ... :
.Obraz Dana Stronga se je ni kremiil od strahu. Pred vrati j res da nekaj zaropotalo, a zdaj d je spet bilo vse Uho. Toda Uj tišini se je nenadno zacul globoko dihanje in ječanje. 01$ vajočih korakov je Dan Stran stopil spet v kot in dvignil pn proga Vzel je kamen, ki je bi v zidu spretno skrit. V vdolhi ni se je zasvetila zlata doza z le potili, poleg nje je ležal debe zavoj bankovcev. Vzel je don in jo položil na mizo pred nared nika Warnerja. Rekel je stisnje nih ustnic:
—	Na, poglejU, tu je vgravi rano ime Guy la Roc.
—	Ampak, kje pa je Guy Ii Roc?
—	Z avtom dve uri od glav« ceste zapadno od Cincinatiji omam vodi ozka stranska pot Deset minut naU dospete i manjhno drvarako hišica Tan bosU zvezdnico našli. Opozarjan vas pa, narednik, da sem vam U reč priznal že pred aretacijo, te ga ne pozabite. To mi bo olajta lo kazen. Zdaj pa vendar posta biU, da me varno odpeljete.
Narednik BiU Warner je krep. ko poUgnii iz pipe, da prikrijt svoj zadovoljni nasmešek. Viti je in sUpil k vratom, pogledi še enkrat prepadenega Dani Stronga in mu je rekel pomirlji< vo:
—	Takoj spet pridem. Upaj-mo, da U ne bo Gilova tolpa me¿ Um potolkla.
—	Nikar od tod, Warner! -je moledoval Dan Strong. -Nimam Uléfona . . .
—	Iztegni najprej roke, fan tU! —Je ravnodušno velel n* rednik Bili. te so" se oklepi oklenili Danovih zapestij. Tako, zdaj je uklenjen. Bil Warner je k potegnil iz dveh Danovih žepor dva samokresa. Poiožil jih je daleč stran na mizo, potem ji začel raziskovaU udobno podkl* tje* Ko je vse pregledal igi ni našel nič več sumljivegs, je odločno za povedal Danu Strongu:
—	Tako, zdaj pa lahko gre va I
—	Za božjo voljo, narednik! — je zaječal Dan Strong. -Najprej moraU vendar očistiti ulico. Razbojniki sovražnika Gila me vendar ustrelijo, čim * pokažem na trtici ....
—	Razbojniki tvojega sovrstnika Gila? — ae je zarežal na-rednik Bil Warner. — Ti si pi res tepec, ki verjsmeš vsako bsjko. Razbojniki tvojega sovražnika Gila te iščejo bog v« kod in te bodo šele jutri zjutraj našli v stolpcih dnevhfltt "Morning Poet". Kar preži na ulici IJubček, — U so moji detektivi. Ti pa ne streljajo na ljudi, ki « že uklenjeni. Naprej na policijsko ravnaUljstvo! —
NA PRODAJ
Costilniftki prostori v 81ov. nsroi. domu v U Salle, III. Podrobno*» dobe pri lastnici t
MRS. ANNA DULAR IOS» Piret et. Le Salle, IIL — (Ad*.

tiskarna
f titkink* Sri spfcjria Mt
"tus ¿^vs". tÂtatsawr1
češkem, nemškem, angleškem jesiku U drugih VODSTVOjnSKARN C APELIRA NA ČLANSTVO fUU>*. ûÀ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
da*
PRINTER Y
c 2S&7-&9 RO. LAWNDALB AVENUS M ReslaeR mi -	CHICAGO^ ILLINOIS __.