S o o -*■ 0SRE0NJ^ k*4JU ilCA PRI.v.okSKI dnevnik Cena 300 lir Leto XXXVI, Št. 42 (10.562) TRST, sreda, 20. februarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni * Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VSEDRŽAVNI KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Andreotti: hitro je treba najti pot do obnovitve narodne solidarnosti Pozornost Piccolija odnosom s PSI - Galloni podprl Zaccagninija - Stranki-nega tajnika bo izvolil vsedržavni svet - Zopet nemiri v kongresni dvorani so ga je bilo •jnSiii (Od našega poročevalca) »dl -ir — Glasovanje o načinu izvolitve tajnika stranke, ki Mili na včeraj zjutraj, se je zaključilo z izidom, ki ga ...... cakovati. Spremembo statuta so odobrili, vendar ne s tisto razlita **a80vi*1’ ki je izhajala iz razmerja raznih struj na papirju, kot “°kazuie- da ic miselnost demokristjanskih delegatov vse prej Premočrtna in kristalno čista. Za spremembo statuta in torej za Doni • tajnika stranke izvolijo v okviru vsedržavnega sveta, kar H®1*! _ istočasno odvzeti del delo | a .'"ih pravic delegatom, se “teklo 60 od sto delegatov, ki vstopali približno 7,5 milijona cev> proti pa se je izreklo preo- - kh 40 odstotkov, se pravi nekaj 1 5 m e tudi voliš lile(“'.'n i/rekla za neposredno izvo- Un/ ^ milijonov volivcev. Za-tudi ugotoviti, da so se dk>čn • v?**k'a 0{i skupnih 13. o- med temi je bilo tudi voli-so glasovali delegati iz Ko • ' Julijske krajine. »ella r?6JPredsednik kongresa Gora^ . “ral izide volitev se je dvo-odnHAsP<:,r?rie palače spremenila v dele„ .“"jišče, kjer je občinstvu in tri^torn bilo vse dovoljeno. Iz Waz „ 86 J' na predsedstvo usul slo Jpvk’ °d katerih je bilo ge- 8l«ndirludani’ ,Prodani>>- ki §a Je v>iače, 0 aa tisoče razdraženih na-Herirp.,milo. Gonella, ki je Piku j n° dal besedo predstav-niju °?l"dinskega gibanja KD Folli-ta a„i"e moral zasedanje prekiniti p“°Dr° uro. vorraiPreit'ri‘t'’'i ,ie bil prvi vidni golom k’ . accaSmnijev pristaš Gal-P°Polniie uv°d°ma poudaril, da se ‘iinern ,a.stri"ja s poročilom poli-kasnef ^iaika. S tem posegom in hecolj' S • P°seaorn Andreottija in kongrei3’..’6. Prišel do izraza drugi ia k,,!?’ tlsb, ki je sočasno potekal ki iv, 8a!"’. in ki je v bistvu oni, deruoi. o politiki krščanske GaUn_j acaie v bližnji bodočnosti, 'beott; . nalPtej, potem pa še An-v fesu,!0 f*cc°li so spravili debato Gallooj okv‘re- Kongres, je dejal Po u. ’ m°ra nakazati smernice, Politjfnn i,na^ Italija, premosti hudo U dj-j . krizo j/ kateri se nahaia Politiki 0388: °dkar je namreč padla hočemo, nac*onalne solidarnosti. Če Posluži, Premostiti krizo, se je treba tlim 'ažurna, je ponovil in ra-kotici, n • ’ da bodo socialisti po dnih državah. Ta- rti “rs Knk,Uss'- tn„njegovemu zavezniku W v začoti gre P°zabiti, da je ^'italijg ku tega kongresa pojejo sleheČ! demokristjane naj C18 *«), na- no s°delovanje s kotla ,pr"gomJ- P°metata pred last-4, ,k)iast v7l“?J najprej prideta Gih^eta ;ah(>dni Nemčiji s tem, l Zavezn7, VeC]o prožnost do mož ViN je Ak°v igralcev. W e0tti. na kra<-ko obno-bthf živlienia dalijanskega politie->nn od leta 1973 sem. Rar82 "a rJZ0 ^-umorjeve vlade, ia^hili vni[h!aindurnu' poraz na siifri. da iih u ®h’. utemeljeno bo (it,.1" Postan . 0 komunisti preko Cv Itaiin s.tranka relativne ve t0 d0 1'ta 1976, vol;5resa a demokris .janskega Gii™ Ben in j, ^ za tajnika bil iz-C ^onoda^i Z?c:caSnini- V seda-luni?1 ki se je rodila 1976, je krščanski na. Gre za zamisel, ki se je porodila in ki jo je predlagal britanski zunanji minister lord Carrington ob začetku včerajšnjega Sestanka, ki je bil v celoti namenjen afganistanski krizi in posledicam, ki bi jih lahko imela ta kriza za zahodno Evropo. Na sestanku so razpravljali tudi o stališčih, ki jih bodo zavzeli v prihodnjih dneh, ko prispe v Evropo ameriški zunanji minister Cyrus Vanče. Predlog o nevtralizaciji Afganistana je naletel na splošno odobravanje, pa čeprav z diferenciacijami nekaterih držav. S to pobudo naj bi zagotovili suverenost, neodvisnost in neuvrščenost Afganistana po umiku sovjetskih čet, ki so ga že zahtevali na sestanku v Bruslju 5. februarja, poleg tega pa gre za poskus, da bi Evropa prevzela lastno pobudo v tem trenutku mednarodne krize in da bi poskusila na ta način rešiti stanje, ki ogroža vsa dosedanja prizadevanja za popuščanje napetosti. Lord Carrington je sprožil pobudo takoj po uvodnem poročilu italijanskega zunanjega ministra Ruf-finija, ki je predsednik konference zunanjih ministrov za prvih šest mesecev letošnjega leta. Ruffini je o-pozoril, da so predstavniki devetih držav v Bruslju soglasno oLsodili sovjetski poseg in zahtevali umik čet iz Afganistana ter nakazali namen, da okrepijo posvetovanja z ZDA in da obenem ne prekinejo dialoga s Sovjetsko zvezo. Carrington je opozoril, da so zahodnoevropske države »monotone* s svojo obsodbo in da morajo sprejeti aktivno pobudo za premostitev sedanje krize. O predlogu, da bi postal Afganistan nevtralna država so izrazili svoje pomisleke zahodni Nemec Genscher ter danski in nizozemski zunanji minister. Seveda pa je jasno da države deveterice ne bodo natančno formulirale predloga, kajti s tenj bi že same postavile pogoje, da na mednarodni ravni ta predlog zavrnejo. Zunanji ministri zahodnoevropskih držav so razpravljali tudi o bojkotu olimpijskih iger vendar so to vprašanje ločili od razprave o Afganistanski krizi in so se z njim spoprijeli šele pri kosilu, ko so v bistvu sklenili, da o bojkotu olimpijskih iger zaenkrat ne bodo razpravljali .Ob koncu zasedanja je minister Ruffini pojasnil sklepe na tiskovni konferenci, kjer je predlog o nevtralizacij Afganistana obrazložil le v grobih obrisih, da bi ne prehiteval razvoja dogodkov, (bbr) s katerim je odprl seminar o vlogi aktivistov v sodobnih sindikalnih organizacijah, na katerem bodo Strokovnjaki SFRJ za samoupravljanje v Šri Lanki COLOMBO - Predsednik šri Lar. ke Junius Jayewardene je izrazil zahvalo Jugoslaviji, ker bo v nje govo državo poslala skupino strokovnjakov za samoupravljanje, ki bodo pomagali vladi pri organiziranju novih svetov, zaposlenih v šri Lanki. Jugoslavija ima bogate izkušnje na tem področju, je poudaril voditelj Šri Lanke v govoru) nega _ ... Željo šri Lanke. da ji Jugoslavija pošlje strokovnjake s tega po dročja, je predsednik Jayewardene izrazil decembra lani v pogovoru z veleposlanikom SFRJ Dragim Trojanovskim in profesorjema beograjske univerze Stanislavom Gro-zdaničem in Vladimirom Stambu-dovim, ki sta imela v Colombu seminar o samoupravljanju, (dd) Brezposelnost v zahodnem svetu PARIZ — Po podatkih mednarodne organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo znašalo število brezposelnih na Zahodu konec leta kar 20 milijonov. Primanjkljaj zahodnih držav pa se bo od dosedanjih 30 milijard dolarjev povzpel na 65 milijard dolarjev. zadnjih mesecih, problema vstopa komunistične partije v vlado. Bil je mnenja, da osnovno vprašanje ni to, ali se mora krščanska demokracija odpreti komunistom, temveč mora izdelati globalne smernice, ki naj zagotovijo krščanski demokraciji in drugim demokratičnim strankam možnost, da premostijo krizo, ki pesti Italijo, ter da odgovorijo na sedanji izredno zaskrbljujoč trenutek v mednarodnem položaju. V nadaljevanju je še ugotovil, da ni KD tista, ki mora začeti odprtje do komunistov, tem-, več so komunisti, ko morajo dokazati, da so se dokončno odločili za demokratični tabor, z vsem, kar to pomeni, tudi na mednarodnem področju, na področju gospodarskih izbir, skratka da so se opredelili za zahodni model demokracije. Z druge strani, je nadaljeval Pic-coh, če priznamo komunistični partiji, da je glede nekaterih tem doživela dokajšen razvoj in se je vključila, je rekel, v vzdušje italijanske demokracije ter sprejela pravila demokratične igre, lahko zahtevamo, da nas komunisti sprejmejo take kakršni smo: velika ljudska sila, ki je močno razširila italijansko demokracijo ter prispevala k upravni, zakonodajni in gospodarski spremembi Italije. Piccoli je morda posvetil več pozornosti kot drugi govorniki odnosom s socialistično stranko ter poudaril. da demokristjane in socialiste veže vrsta let političnega sodelovanja. ki ga je treba skupaj preučiti, da bi v bodoče odpravili in ne ponovili nekaterih napak. Nekdo trdi, je še rekel Piccoli. da bi bil najboljši način, da bi dokazali svojo naklonjenost do socialistov. podpreti Craxijevo kandida turo za predsednika vlade. Jaz nisem tega mnenja, je poudaril Piccoli, saj bi socialistična stranka v zelo kratkem času najbrž mp-rala plačati davek zelo vprašljivemu parlamentarnemu ravnovesju. Vendar odnosa s socialisti ni mogoče omejevati. Potem je Piccoli na dolgo in široko govoril o notranji enotnosti krščanske demokracije ter dejal, da se s tem v zvezi in v odnosu s KPI kongres lahko identificira v štirih točkah: 1. glede poglobitve odnosov s socialisti in z drugimi laičnimi strankami za skupne pobude do KPI; 2. glede ugotovitve. da je KPI doživela velik razvoj v demokratičnem smislu in da je odločno prispevala k uveljavitvi politike nacionalne solidarnosti; 3. glede ugotovitve, da trenutno nr-obstajajo pogoji za njen vstop v vlado; 4. da so te tri točke lahko izhodišče za programski in politični dialog z drugimi ustavnimi silami. Danes bosta na kongresu govorila tudi Fanfani in Cossiga. IVAN FISCHER Seja predsedstva SFR Jugoslavije BEOGRAD — Pod predsedstvom podpredsednika Lazarja Koliševske-ga je bila včeraj seja predsedstva SFRJ. Predsedstvo je proučilo temeljne usmeritve zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije za prihodnje obdobje in ukrepe za njihovo ures- ničevanje. Seznanilo se je z rezultati uradnega in prijateljskega o biska predsednika ZIS Veselina Djuranoviča v NDR. Veselin Dju-ranovič je predsedstvo seznanil s perečimi vprašanji uresničevanja gospodarske politike in s tekočimi gospodarskimi gibanji v državi. Predsedstvo je sprejelo tudi poročilo o delu komisije za organizacijska vprašanja predsedstva SFRJ v letu 1979. (dd) Na sliki (telefoto AP) včerajšnje zasedanje predsedstva SFRJ. Sporočilo zdravniškega konzilija TITOVO STANJE MALO BOLJŠE Predsednik SFRJ še naprej prejema pisma in poslanice državnikov iz vsega sveta z željami za ozdravitev LJUBLJANA — «Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še naprej težko. Problemi v zvezi z o-slabljenim delovanjem ledvic so zaradi aktivne terapije manj izraženi. Izvajajo tudi druge potrebne ukrepe intenzivnega zdravljenja.* Predsednik republike Josip Broz Tito še naprej prejema številna pisma in poslanice, v katerih voditelji držav in vidne politične o-sebnosti v svetu izražajo iskrene želje za njegovo ozdravitev. Tanzanijski predsednik Julius Nyerere je v brzojavki med drugim zapisal, da so svetu zdaj nadvse potrebne državniške sposobnosti predsednika Tita, saj hladna vojna dobiva nov obseg, grožnje popuščanju - pa so vse večje. Egiptovski voditelj Anvar El Sadat izreka v brzojavki najboljše želje za dobro zdravje predsednika Tita in za napredek narodov prijateljske Jugoslavije, panamski predsednik Aristides Royo in poveljnik narodne garde Omar Tcrrios pa sta znova izrekla prijateljske želje za izboljšanje zdravstvenega stanja tovariša Tita. Brzojavke z iskrenimi željami za ozdravitev predsednika Tita je poslal tudi predsednik skupščine Francije Jacques Chaban - Del Mas. Gian Carlo Pajetta obiskal Ljubljano LJUBLJANA - član direkcije KP Italije Gian Carlo Pajetta je v ponedeljek v Ljubljani obiskal člana predsedstva CK ZK Jugoslavije in predsednika CK ŽK Slovenije Popita. V pogovoru s Francetom Popitom se je Pajetta predvsem zanimal za zdravstveno stanj- predsednika Tita in prenesel iskrene želje generalnega sekretarja KPI Enrica Berlinguerja in vodstva KPI za njegovo ozdravitev in pri tem podčrtal vel Leo spoštovanje i-talijanskih komunistov do o-sebnosti predsednika Tita. France Popit in Gian Carlo Pajetta sta obširno Izmenjala mnenja o sedanjem mednarodnem položaju in najnovejših dogajanjih v svetu. Izraženo je bilo skupno stališče o nujnosti okrepljenih prizadevanj za o-brambo miru ih varnosti v svetu. Hkrati sta podčrtala, da je pozitivni razvoj demokratskih odnosov mogoče zagotoviti edino na temelju doslednega spo-, štovan ja demokratskih načel. Iz tega vidika sta proučila tudi nekatera pereča vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. Govor je bil tudi o nadaljnji okrepitvi sedanjih stikov med ZKJ in KPI, pri čemer sta obe strani poudarili, da je sedanje sodelovanje vsebinsko in plodno, (dd) tmiiiiiiiiiiiiiimMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinmiHiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STOPNJEVANJE ISLAMSKEGA ODPORA PRED POMLADANSKO ODJUGO , V Afganistana že nekaj dni boji in protisovjetske manifestacije Gverilci zasedli celo neko letalsko oporišče na severu države PESHAWAR — £e nekaj dni divjajo v številnih afganistanskih pokrajinah hudi boji med sovjetskimi četami in islamskimi gverilci, vsaj v šestih pokrajinah pa so bile množične protisovjetske manifestacije. To zatrjujejo predstavniki afganistanske islamske gverile v Pakistanu, ki trdijo, da so Sovjeti utrpeli precejšnje izgube v pokrajini Badakšan v severovzhodnem delu države ob meji s Sovjetsko zvezo. V Faizabadu so gverilci celo zasedli letalsko oporišče, kar potrjujejo tudi zahodni diplomatski krogi v Afganistanu. Položaj se torej še pred odjugo zapleta, tega ne more več skrivati niti Sovjetska zveza. Moskovska Pravda že piše o »zahrbtnih in izdajalskih strelih* v samem Kabulu. Povsem razumljivo je skrb sovjetskih oblasti, da bi pred svojo javnostjo prikazale islamske gverilce kot navadne zahrbtne zločince ali vsaj kot ameriške plačance. Marsikatera družina bo v prihodnjih dneh, ko bo na afganistanskih hribih in planotah skopnel sneg prejela obvestilo, da je njen sin padel pod zahrbtnimi streli imperialističnih plačancev v obrambi proletarskega internacionalama. S tega vidika lahko razumemo zahne govorice o poskusih ZSSR, da bi svoje vojake zamenjala z enotami kake prijateljske islamske države. Kot kaže je Sovjetska zveza naletela na sovraštvo večine prebivalstva, ki se kaj rado sprevrže v oboroženi odpor. Protisovjetske manifestacije v He-ratu, Baghlanu, Parvvanu, Uruzganu, Ghazni in Kandaljarju so nevarna znamenja ' za invazijsko armado. I- slamska gverila bi tudi ob izdatni zahodni pomoči povzročila le manjše preglavice zavojevalcu; če pa jo podpre prebivalstvo, postane sila, ki je ne morejo streti niti najsodobnejši tanki. Prisotnost Južnojemencev ali Sircev bi po mnenju zahodnih krogov omilila dosedanji ljudski odpor. Ob vsem tem pa se zastavlja vprašanje, kdo bo pristal na vlogo «islamskih Kubancev*, potem ko je islamska konferenca v Pakistanu jasno povedala, kaj misli večina muslimanskih držav o tako imenovani »bratski pomoči Sovjetske zveze afganistanskemu ljudstvu*. V teh dneh srečujemo na kupe protislovnih vesti, iz njih je težko izluščiti srž resnice. Tako Moskva kot Washington gledata izključno na svoje blokovske interese in jima je malo mar za usodo Afgancev. Vesti, da sovjetski vojaki uporabljajo stru- pene pline in celo biološko orožje, so lahko izvrstno propagandno orožje v rokah Washingtona, ko pa kabulske oblasti prepovedujejo tujim dopisnikom, da bi se na kraju samem prepričale o »izmišljotinah a-meriškega imperializma*. Marsikateri ameriški krogi se veselijo zapleta v Afganistanu; iz lastnih izkušenj dobro vedo, da je vojaška avantura zelo lahka zadeva, je pa zato umik toliko težavnejši. Washington pa s svojo podporo islamskim gverilcem, z grožnjami in nevarnim rožljanjem svojega vojaškega stroja še otežuje sovjetski »častni* izhod iz krize, (voc) ALEKSANDAR CRLKKOV 0 MEDNARODNI SITUACIJI Določanje skupnih interesov možno le ob enakopravnem sodelovanju vseh «Zdravstveno stanje predsednika Tita je povzročilo tudi mednarodni referendum tako za njegov ugled v svetu kot za pravilnost zunanje politike SFRJ,» je dejal Grličkov JERUZALEM — Ameriški veleposlanik pri OZN Donald Mc Henry se je včeraj v Jeruzalemu sestal s palestinskimi predstavniki iz Cis-jordanije. BEOGRAD — Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Aleksandar Grličkov $ Včeraj popoldne govor d političnemu aktivu beograjske občine Voždovac o nekaterih vprašanjih perečega mednarodnega položaja v svetu in o politiki Zveze komunistov Jugoslavije, o boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem v svetu. Grličkov je najprej dejal, da svet še nikoli ni živel v večji napeto sti in negotovosti in da se nikoli ni soočal s tako velikim številom odprtih vprašanj. Celotna svetovna ureditev mednarodnih odnosov ,ie v nevarnosti, da bo razpadla. Popuščanje je v krizi, je dejal Grlič-kov. ne moremo pa trditi, da je splošna zamisel o popuščanju dobila odločilni udarec. Popuščanje je v krizi, ker so v krizi tudi odnosi njegovih osnovnih nosilcev — velikih sil. Sedanja napetost v svetu zaradi gospodarske, vojaške, politične in družbene zapletenosti dokazuje, da so izčrpane možnosti bipolarnega popuščanja. Nekateri iščejo izhod v uvedbi večpolarnega popuščanja, da bi k temu pritegnili tudi druge potencialne sile. Vendar pa bi tudi tako razširjeno popuščanje zelo kmalu pokazalo svoje slabosti. Danes ni celine in, naroda, ki se ne bi soočal s svetovnimi naspro tji, bodisi kot subjekti ali kot objekti spopadov. Ni celine in ni naroda, ki ne bi imel svojih lastnih interesov in ni celine in ni naroda, ki bi se bil pripravljen odreci tem interesom. Sam po nebi se vsiljuje sklep, da se razlike v interesih, kot tudi določanje skupnih interesov, lahko uresničujejo le olj enakopravni udeležbi, vseh naro dov. V sedanjem zaskrbljenem svetu, je dejal Grličkov. smo priča dejstvu, da velika večina držav in narodov ne išče zaščite v okrilju blokovskega ravnotežja. Prvič zato, ker bloki omejujejo narodne interese, drugič pa. ker obstajajo dokazi, da bloki ne zagotavljajo miru. Mir in miroljubno sožitje sta postala bolj kot kdajkoli prej neločljiva pojma. To zgodovinsko dejstvo je izraženo tudi v načelih Organizacije združenih narodov. Gibanje neuvrščenih, ki izraža interese velike večine človeštva, je sestavni del splošnih načel združenih narodov in izraža njihovo globljo vsebino in materialno silo. Ko govorimo o mednarodnih raz- pitev sil neodvisnosti, svobode in miru. Pri tem ugled Jugoslavije nenehno raste vzporedno s krepitvijo pritiska zunanjih sil. Zdravstveno stanje predsednika Tita ni bil le splešni referendum za notranjo in zunanjo politiko Zveze komunistov Jugoslavije. Zdravstveno stanje tovariša Tita je povzročilo tudi mednarodni referendum, tako za njegov ugled v svetu kot za pravilnost zunanje poitike Jugoslavije in za krepitev njenega ugleda v svetu. Namesto, da se ukvarjamo z napovedmi in ugibanji o naši prihodnosti, za katero nekateri posamezniki v državi in krogi v tujini napovedujejo negotovost, smo mi il-smerjeni k ciljem in nalogam ter organiziramo iz zbiramo cilje za uresničevanje naših na'og, našega načina življenja in dela. Odločnost in sposobnost Zveze komunistov, vseh drugih naprednih demokratičnih in socializmu naklonjenih sil, je zagotovilo naše prihodnosti, je še med drugim dejal Aleksandar Grličkov. (dd) Nm člani IS SRS LJUBLJANA — Na današnjem zasedanju skupščine Slovenije bodo delegati sklepali o nekaterih kadrovskih spremembah in dopolnitvah v sestavi izvršnega sveta Slovenije. Trije vzroki so za spremembe v slovenski vladi in sicer: nekateri od članov, ki so že drugo mandatno dobo v izvršnem svetu, so izrazili željo da se vrnejo na delovna mesta v gospodarskih organizacija!., kar je v skladu z načeli kadrovske rotacije. Drugi razlog je v načelu, da je po preteku določenega časa koristno zamenjati nosilce odgovornejših dolžnosti in tretji, da gre tokrat tudi za nekatere organizacijske in hkrati vsebinske spremembe v organiziranosti republiške uprave, Delegatom republiške skupščine bodo tako predlagali, naj novi člani izvršnega sveta postanejo Milan Baškovič, Anton Vahen, Marko Vraničar, Borut Žnuderl, Ivan Vinkler in Tatjana Kcsovel. (jp) PO «CISTKI» 0IG0SA V OKOLICI MILANA Aretirana skupina domnevnih teroristov Sestava tolpe nakazuje povezavo s kalabrijsko mafijo MILAN — Med »očiščevalno* akcijo, ki je še v teku, so varnostne sile Digosa aretirale predsinočnjim (vest so pa sporočili šele včeraj) v nekem baru v Cinisellu Balsamu domnevnega terorista Antonia Cam-pisija in skupino 8 njegovih pomagačev. Za Campisija, ki je doma iz Kalabrije in je po izvajah policije prešel iz navadnega kriminala v te-rorističr j skupino »komunistične bojne enote*, je bilo izdalo rimsko sodstvo tri zaporne naloge pod hudimi obtožbami prinadnosti oboroženi tolpi, prevratniške zveze, ropa, posesti orožja in streliva, ponarejanja dokumentov, poskusa umora in ugrabitve. Agenti Digosa so bili Campisiju in njegovim pajdašem na sledi od juli- ja lani. ko so odkrili v Vescoviu pri merah, ne smemo pri tem prezreti I Rietiju skrivališče Rdečih brigad, položaja Jugoslavije, je nadaljeval Tedaj so v «brlogu» našli poleg dru-Aleksandar Grličkov. Krepitev meti- gega tudi nekaj dokumentov, ki jih narodne napetosti pomeni tudi kre- I je oborožena skupina (dva njena PREDSEDNIK BANISADR UTRJUJE SVOJO OBLAST TEHERAN — Medtem ko je generalni sekretar OZN Kurt Wald heim že tretjič odložil uradno imenovanje mednarodne komisije, ki bo proučila iranske pritožbe proti ZDA in šahu, iranski predsednik Banisadr utrjuje svoj politični po ložaj v državi. Včeraj je Waldhei-mu poslal privoljenje glede sestave mednarodne komisije, kljub od poru islamskih študentov in najbolj skrajnih krogov med islamskimi in-tegralisti, za katere je izročitev šaha glavni pogoj za osvoboditev talcev. Bolj kot ta Banisadrova diplomatska pobuda je opazovalce pre senetila vest, da je ajatulah Homeini včeraj imenoval Banisadra za vrhovnega poveljnika iranske vojske, Banisadr je torej »podedoval* vse funkcije 110. člena islam ske ustave, ki predvideva, da imain napoveduje vojno, sklene mir. ime nuje načelnike generalštabov in vo- ditelje revolucionarne garde ter vsedržavni obrambni svet. Predsedniška funkcija, ki je bila po ustavi le reprezentančna, postaja pomembnejša Banisadr namreč načeluje tudi revolucionarnemu svetu in je po včerajšnjem ime novanju za vrhovnega poveljnika postal praktično najvišja politična oblast v Iranu. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako to, da je Homeini osvojil ideje ajatulaha Žana ta Madarija, ki je vedno trdil, da duhovščina ne sme vladati, da mora biti le nekak idealni kažipot za politike. Politič ni opazovalci domnevajo, da je Homeinijevi odločitvi botroval težak položaj v državi, ki ga lahko reši samo dosledno enotno vodstvo. V letih izgnanstva je Homeini lahko spoznal Banisadrovo privrženo«,! islamu, kar je olajšalo sedanjo odločitev. Banisadra pa sedaj čaka težka naloga da odpravi odpor in ' tegralistov in da utrdi državo, (voc) člana sta bila preoblečena v karabinjerja) oplenila, skupaj z 80 milijoni lir, avgusta 1977 r kalabrijskem turističnem centru «C)ub Meditera-nee* v Nicoteri. Ista skupina naj bi junija 1976 ugrabila v Rimu trgovca z mesom Giuseppa Ambrosia, za čigar izpustitev so bile »komunistična bojne enote* zahtevale razdelitev 10 stotov mesa revežem. Antonia Campisija prištevajo k voditeljem omenjene teroristične skupine, ki je delovala po mnenju policije in sodstva v tesnem sodelovanju z navadnimi kriminalci, To povezavo naj bi dokazovala tudi istovetnost ostalih osmih aretirancev, ki jih mnogo baje pripada kalabrijski mafiji. Največ so jih polovili v okolici Milana, med njimi lastnico bara, kjer se je Campisi navadno shajal s pajdaši ih je imela pri sebi pištolo in neko žensko slovanskega porekla, ki so ji zaplenili heroin in večjo vsoto denarja, enega pa v Ca-tanzaru. (Iv) RIM — Italijanski podtajnik za zunanje zadeve posl. Zamberletti se je sinoči iz Bukarešte vrnil v Rim. Med poldnevnim obiskom v Romuniji se je Zamberletti sestal s predsednikom Ceausescom in z zunanjim ministrom Stefanom Andreiem. Poleg dvostranskih odnosov je bil glavni predmet Zamberlettijevih pogovorov mednarodni položaj, s posebnim poudarkom na afganistansko krizo. Romunski predsednik in italijanski podtajnik sta se strinjala, da bi morala Sovjetska zveza umakniti svoje čete iz Afganistana, to pa ne bi smelo pomeniti vmešavanja sosednjih držav ali velesil V PRIČAKOVANJU PREDLOŽITVE ORČINSKEGA PRORAČUNA Politična dejavnost na krajevni ravni bo v prihodnjih tednih zelo razgibana Pokrajinski kongres PSI (sklican je bil za 23. in 24. tebruarja) bo po vsej verjetnosti preložen na 4., 5. in 6. marec • Pokrajinska kongresa bosta v začetku marca imela tudi Krščanska demokracija in Slovenska skupnost Politična dejavnost na krajevni ravni, ki je bila v zadnjem času v prehodni fazi, se bo v prihodnjih tednih razživela. Dovolj je, da pogledamo spored najvažnejših obveznosti, ki čakajo nekatere stranke in krajevne ustanove. Za soboto, 23. in nedeljo, 24. februarja je bil napovedan pokrajinski kongres PSI. Skoraj gotovo pa je, da bo kongres zdrknil na 4., 5. in 6 marec, ker imajo številni strankini delegati druge obveznosti. O tem bo vsekakor sklepal odbor garantov, ki se bo sestal drevi. V petek, 29. februarja se bo začel — zaključil se bo v nedeljo 2. marca — izredni pokrajinski kongres krščanske demokracije. Svoj pokrajinski kongres bo imela tudi SSk in sicer 1. in 2. marca. Na občinski seji, ki bo v torek, 4. marca, bo odbor Liste za Trst predložil sklep, s katerim se namerava razpisati referendum proti umestitvi industrijske cone na Krasu. Nekaj dni pozneje pa bo občinski odbor po vsej verjetnosti predložil najvažnejši politični in programski dokument občinske uprave — proračun za finančno leto 1980. Znano je, da je nadaljnja usoda melonarskega odbora vezana prav na izid glasovanja o proračunu. V kolikor bi ga občinski svet zavrnil, bi moral Cecovini odstopiti. V tem primeru bi se odprlo novo vprašanje, katere stranse naj ti sestavljale novo večino, s čimer je neposredno povezano vprašanje odnosov med KD in KPI, o katerem teče ostra razprava na vsedržavnem kongresu krščanskih demokratov. Komunisti so se medtem že jasno izrekli, da je njihov prvi cilj odstop občinskega odbcra, kar pa zahteva enoten nastop vseh demokratičnih sil, predvsem pa kompakten negativen glas KD. Brez dvoma bo to vprašanje med osrednjimi točkami razprave tako na socialističnem, kot na krščansko demokratskem kongresu. V igri je bodočnost Trsta, ki sta jo imobilizem in pasivnost občinskih upraviteljev že močno načela. Na pokrajinskem kongresu PSI se bo razprava odvijala okrog štirih resolucij. Predkongresne skupščine po sekcijah se še niso zaključile: zadnja bo na sporedu jutri, 21. februarja v Dolini. Pred zadnjim sekcijskim kongresom je največ glasov požela resolucija, katere prvi podpisnik je občinski svetovalec D’Amore. Zbrala je 131 glasov, kar je 29 od sto vseh oddanih glasov. Sledi ji resolucija, katere podpisnik je Amaldo Pittoni s 130 glasovi, ali nekaj manj od 29 od sto oddanih glasov. 128 glasov (28,7 od sto) je prejela resolucija bivšega pokrajinskega tajnika Segheneja. Četrta in zadnja resolucija, katere prvi podpisnik je Malutta, eden od štirih članov ki vodijo pokrajinsko tajništvo v sedanji fazi, pa je zbrala 60 glasov, ali 13,5 od sto oddanih glasov. letom dni. Kljub temu, da so nekatere notranje sile KD že takrat upravičeno trdile, da sedanja občinska uprava ni sposobna reševati osnovnih problemov mesta, in da je njen nadaljnji obstoj škodljiv, si KD m upala prevzeti odgovornosti, da bi povzročila padec odbora in predčasne občinske volitve. Slednje bi bile v primeru zavrnitve proračuna neizogibne prav zaradi stališča KD, ki vztrajno odklanja vsako sodelovanje s KPI in s tem vsakršno možnost alternativnega odbora Vsekakor pa je to vprašanje vezano na zaključke strankinega vsedržavnega kongresa. Poleg tega se bo morala KD na krajevni ravni soočati e z drugimi problemi. Stranka je v zadnjih dveh letih izgubila veliko število volivcev: zgubila je stik z bazo, zaradi česar bo morala preveriti dosedanjo politiko. Na kongresu bo- do izvolili tudi novo tajništvo in novega pokrajinskega tajnika: med raznimi kandidati ima v sedanjem trenutku največ možnosti načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Richetti, vendar pa bodo naslednji dnevi odločali tudi o tem vprašanju, (as) Danes neredne dobave vode od Štivana do Grljana Vodstvo ACEGA sporoča, da bodo danes med 8. in 11. uro izvedb redna vzdrževalna dela na daljno vodu, ki napaja z električno energijo vodne črpalke pri Sardoču. Zaradi tega so možne daljše a': krajše prekinitve v dobavah vode na območjih štivana, Ribiškega naselja, Devina, Sesljana in vzdolž državne ceste štev. 14 (obalne) URADI PROTESTA ZASEBNIH AVTOPREVOZNIKOV PRED dZSUŠITVIJCb BENCINSKIH ČRPALK? OZNAČUJEJO JIH KOT NEZAKONITE IN KOT KRŠITEV USTAVNIH DOLOČIL Zaenkrat je pri nas oskrba z gorivom redna, lahko pa se ustavi - Avtocistemisti zahtevajo višje tarife Že zopet se petrolejske družbe in zasebna prevozna podjetja, ki z av-tocistemami dobavljajo bencin in plinsko olje obcestnim črpalkam preizkušajo v nategu vrvi. V Neaplju stane liter bencina na črni borzi 4.000 lir, pred servisnimi postajami se vijejo do nekaj kilometrov dolge kolone avtomobilov. Podobno je v Lombardiji, Liguriji in Piemontu, a položaj v Furlaniji tudi ni rožnat. Kako je na Tržaškem? Ni hudega. Včeraj in predvčerajšnjim je upraviteljem nekaterih bencinskih črpalk sicer zmanjkalo goriva, sinoči pa se je stvar uredila povoljno. Zakaj ga je zmanjkalo? Ker so zasebni prevozniki tudi v naši pokrajini pustili mirovati svoje avtocisteme v četrtek (ko je bila sicer splošna stavka), pa tudi naslednjega dne. Ne samo, pred izhodom iz rafinerije Aquila so strogo pazili, da se ne bi skozenj izmuznilo z bencinom ali plinskim oljem natovorjeno vozilo, ki ne bi bilo last petrolejske družbe (njene avtocister-ne spoznaš po rdečem pasu na zaokroženem hranilniku). Poleg iz o-menjene naftne čistilnice doteka tr- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiMiiiiiiMiiiiiiiniMiniiMmiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMmiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiniHiiiiiiiiMMiiiiiiitiiiiiiiiiiMi PRAZNOVANJE PUSTA JE VČERAJ DOSEGLO VIŠEK Ob navihanem poplesavanju mask sta oživela mesto in okolica Nadaljnja usoda občinskega odbora Liste za Trst pa je v veliki meri odvisna od zaključkov izrednega pokrajinskega kongresa KD. Ne smemo pozabiti, da je prav vzdrževanje KD omogočilo odobritev Cecovinijevega proračuna pred DANES V RIMU Srečanje z ministrom za državne soudeležbe Lombardinijem Tržaški parlamentarci Cuf-faro, Gerbec, Tombesi 'n Gruber-Bencova, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, predstavniki pokraj;nskega tajništva e-notne sindikalne zveze Gialuz za CGIL, Degrassi za C1SL in Fabricci za UIL ter trije člani tovarniškega sveta Tržaškega arzenala - Sv. Marka se bodo dan^s popoldne ob 17. uri srečali na ministrstvu za državne soudeležbe v Rimu z ministrom Lomba.'dilem in njegovimi ožjimi sodelavci. Tržaško odposlanstvo bo seznanilo ministra s perečimi problemi, ki jih cdpira kriza v tržaški industriji in še posebej v obratih z državno soudeležbo, kot so arzenal, Ita'sider, Tovarna velikih motorjev in CMI. V o-spredju pa bo predvsem problem Tržaškega arzenala - Sv. Marka, ejet je vodstvo pred dnevi vpisalo 227 delavcev v dopolnilno blagajno. Tržaško odp-slanstvo pričakuje, da bo minister Lombardini med drugim potrdil vest, ki se je v zadnjem času razširila v našem mestu, da bo ladjarska družba »Grimalcfb zaupala predelavo večje ladje Tržaškemu arzenalu in da so za ta obrat na razpolago še nekatera druga naročila, tako da bi vodstvo obrata lahko ponovno priklicalo na delo osebje, ki je bilo začasno izključeno iz proizvodnje. Prav zaradi današnjega sre Čanja tržaškega odposlanstva z ministrom I/imbardinijem, je pokrajinsko vodstvo eno'ne sindikalne zveze CGILCISDUIL sklenilo odložiti dveumo T.ovko, ki naj bi jo ',an<>s uprizorilo delavstvo vseh tržaških obratov z državno soudeležbo. Kolikor bi bil sestanek z ministrom pozitiven, bo stavka po vsej verjetnosti sploh preklicana. 'f ji Vse dni pusta so imeli m.jvečje veselje otroci. naši sliki improviziran sprevod po mestnih ulicah Podzavestna volja človeka, da si za nekaj dni na leto sname vsakodnevno masko in nadene pustno, je toliko močnejša in nezadržna, kolikor hujše so razmere, v katerih človeštvo tolče svoj vsakdan. To je letošnji pust zelo nazorno pokazal, kajti po delnem »mrtvilu* prejšnjih let, je letos pustno vzdušje povsod prekipelo, čeprav starejši tožijo, da takih pustov, kot so bili nekoč, danes še zdaleč ni več. Splošna družbena, politična in gospodarska kriza ni preprečila posameznikom in skupinam, da so za pustne šeme in vsakovrstne kostume, pognali precejšen soldek. Kaže, da so se ljudje letos bolj ko kdaj držali starega latinskega izrelca carpe diem — zagrabi dan, torej: izkoristi priložnost, veseli se in razdivjaj se, saj ne veš, kaj te čaka jutri, ali morda že naslednji trenutek. Včeraj popoldne je bilo središče mesta skora;da paralizirano. Ste vilne maškare, posamezno ter v veselih dogodkov. Za pravo pustno I klobas in slanine, da se je lahko vzdušje je že pred dobrim tednom j gostila vsa vas. Za celonočno ve-poskrbelo PD Valentin Vodnik iz seljačenje je poskrbelo tudi PD Doline s »predoustnim veljonom*. Od četrtka dalje pa se v gledališču France Prešeren v Boljuncn vrstijo plesni večeri, ki jih prirejata PD F. Prešeren in Pustni od bor iz Boljunca. Boljunški pust je sinoči dosegel višek s celonočnim »norenjem*. Tudi v boljpnško gle rtališče je prišlo letos zelo veliko število maškar, med katerimi so bile mnoge zelo domiselno obliko vane. Tudt Boljunčani so pred kakšnim desetletjem Pusta sežigali. Noto so ga pošiljali v vesolje. Zdaj pa se ta navada ne obnavlja več. S torkovim plesom se praktično zaključi vse. Po ostalih vaseh v Bregu so se tudi poveselili tako, da so šli v večji skupini po vasi in nabirali pustna darila. Kljub temu, da prašičev ni več, kokoši pa še malo, se je v košarah le nabralo jajc. Slavec iz Ricmanj, t; Borštu pa se je glavna pustna zabava odigrala v nedeljo zvečer. Žalostno je bilo le prt Domju, kjer zaradi krvavega pomanjkanja prostorov si društvo ni moglo privoščiti puštovanja. medtem ko je žaškemu trgu gorivo med drugim iz Marghere (Benetke) in tudi za prevoze iz te smeri velja seveda bojkot zasebnih prevoznikov. Omenili smo, da se je položaj normaliziral. Toda v čistilnici Aquila so nas opozorili, da se še vedno lahko poslabša. Tudi že danes. To je pač odvisno od rezultatov rimskih pogajanj, z druge strani pa tudi od (ne)enotnosti med zasebnimi avtoprevozniki. Protestno gibanje so, OD PETKA DO NEDELJE Na Pomorski postaji IV. deželni kongres CGIL Na Pomorski postaji se bo v petek ob 9. uri začel IV. deželni kongres Nove delavske zbornice CGIL za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na kongresu bo sodelovalo 320 delegatov, izvoljenih na 18 kongresih i» kategorijah in 12 kongresih po conah. Uvodno poročile bo podal glavni tajnik organizacije Ar-turo Calabria, zaključne misli ob koncu kongresa pa bo povzel vsedržavni tajnik Elio Giovannini. Razpravi, ki bo trajala od petka do nedelje, bodo prisostvovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz SR Slovenije, tukajšnjih političnih strank ter deželne in krajevnih uprav. Dan pred začetkom kongresa, se pravi jutri ob 16. uri, pa bodo na Pomorski postaji odprli razstavo fotografskih posnetkov, dokumentov, lepakov in drugega podobnega materiala iz arhiva CGIL. Ločeno pa bosta urejeni še dve razstavi, in sicer fotografska razstava o obnavljanju potresnih območij v Furlaniji, in razstava fotografij na temo »Trst, kakršen je». Organizatorji vabijo delavce in meščane, naj si razstave polnoštevilno o-gledajo. Kolonkoviani so predložili tržaški občini ugovore h gradbenim načrtom Koristna izmenjava stališč med prizadetimi in zadružniki, ki utegne botrovati skupnemu nastopu v obojestransko korist s kompromisno rešitvijo Kolonkovski domačini so ob tehnični zaslombi Kmečke zveze in v smislu člena 10 zakona 865 iz leta 1971 naslovili tržaški občinski upravi zajeten sveženj ugovorov k njenim načrtom o urbanizaciji Kolon-kovca. Dokument s podpisi 33 predvidenih razlaščencev bodo poslali v vednost tudi načelnikom skupin v občinskem svetu, predsednikom pokrajine, deželnega odbora in deželnega sveta, zvezi zadrug, sindikatom in med drugim tovarniškim svetom, ki so izkazali solidarnost s pravičnim bojem kolonkovskih ljudi. Obenem se je odposlanstvo prizadetih vrtnarjev in drugih zemljiških lastnikov (Caris, Cesanelli, M. Debeliš, Kretszmar, Polšak in Valentinčič) sešlo v spremstvu tajnika KZ Edija Bukavca z delegacijo deželnega zadružnega gibanja. V njej so bili Toloi (gradbene zadruge) Andrian (kmetijske zadruge), Sorini (tržaška pokrajinska zveza zadrug) in zastopniki vseh petih zadrug, ki naj bi dvignile stanovanjsko naselje na Kolonkovcu. Po obrazložitvi ustreznih stališč sta obe strani načelno soglašali, da pri vsej zadevi ne gre toliko za tehnične ali juridične, kolikor zlasti za politične izbire. Odgovornost zanje nosi občina in občina naj problem tudi zadovoljivo reši. Snidenje je pokazalo nujo po preprečitvi spopada delavec proti delavcu, zadruga proti zadrugi, glasniki Kolonkov-čanov pa so tudi odločno zatrdili, da se kot Slovenci ne bodo več žrtvovali nekakšnim »neodložljivim ukrepom*, kakor so se žc vsa povojna leta. Zadružniki so jim obljubili podporo, prosijo pa jih, naj jim omogočijo, da pridejo do pričakovanih finančnih sredstev. Kako? S tem, da jim dovolijo formalen začetek del; nato pa bodo vsi skupaj tri mesece iskali najustreznejše rešitve. O tem bo kolonkovsko prebivalstvo razpravljalo nocoj v domačem krož- aiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiMimiMiiiiiiiHiitiiiiiiiniiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiimiii Pismo uredništvu kakor znano, sprožile prejšnji teden vse tri stanovske organizacije FITA, ANITA in FAI, toda medtem ko sta prvi dve že v soboto odstopili od akcije, so jo varovanci FAI nadaljevali skupaj s tako imenovanimi avtonomnimi združenji avtoprevoznikov - cistemistov. Ti odločno zahtevajo 17-odstotno zvišanje prevoznilf~tarif ter njihovo navezavo na gibanje življenjskih stroškov. V nasprotnem taboru, to je v zvezi petrolejskih družb, so mnenja glede tega, če in do kakšne O radijskem tekmovanju med učiteljiščnM Spoštovano uredništvo! Udeležili smo se nastopa »Med dvema ognjema* radia Trst A 13. t.m. predvsem zato, da navežemo nov prijateljski stik z goriškimi di jaki, s katerimi na žalost nimamo veliko prilik, da bi se bolj pogosto srečali. Stvar smo vzeli kot prijet no igro. Tako smo na koncu prijateljskega srečanja prisrčno čestitali našim Goričanom, ki so imeli nekoliko mirnejše živce od nas. Tedaj pa se oglasi Vaš dopisnik (M. č.), ki govori o premoči go-riškega učiteljišča (ob izidu 29:24). Ta nam očita pomanjkljivo znanje predvsem v filozofiji f odgovoriti smo na vsa zastavljena vprašanja, le na drugo je bil naš odgovor presplošen, ne pa napačen) in glasbeni vzgoji (odgovorili smo pravilno na obe vprašanji, le na drugo smo pravilen odgovor pozabili tudi napisati). Kako to, da nas ni isti dopisnik pohvalil, ko smo samo mi pravilno odgovorili na vprašanja iz zgodovine slovenske književnosti? Res je, da nismo odgovorili na vprašanje o na^Jovu oesniške zbirke Aceta Mer molje. To pa še ne pomeni, da ne poznamo njegovih pesmi in da ne prebiramo dela naših sodobnih pesnikov in pisate ljev. če ta dopisnik smatra, da je spregledanje enega datuma ali imena ob naslovu neke zbirke bi vedano zaradi nesporazuma, čeprav so bili na voljo šolski prostori. In še pust v Miljah. Zjutraj ob desetih so se po miljslcih ulicah zlili šolski otroci. Pri njihovem vrvečem mimohodu jih je spremljala godba na pihala Ongia. Zvečer pa so na Trgu Marconi nagradili najboljše skupine šem, vi so na stopile na Miljskem pustu. Danes ob petnajstih bo tudi mili-skega, kot vseh drugih pustov konec. In do naslednjega leta bomo morali spet nositi vsakdanjo masko. (ris) mere ugoditi zahtevi, deljena, sicer med jastrebe ;n golobice; prvi so pač nepopustljivi in jim seveda ne stvena kulturna pomanjkljivost, po-gredo niti simpatije poprečnega mo- meni, da je njegovo pojmovanje toriziranega občana, drugi pa so po- kulture enako poimovanju kulture pustijivejši. Ljudje v naših kra-, tistih srednjeveških oz. zastarelih jih pravzaprav niso tako hudo za- profesorjev, ki so dijakom zagre-skrbljeni za primer »izsušitve* ben- nili in verjetno še zagrenjuiejo cinskih črpalk kakor prebivalci v nailepša živi jen iška leta. notranjščini Italije, saj se tolažijo j s spoštovanjem poražena toda bližino jugoslovanske meje, če- ne zato vsestransko manj priprav- pojasniti, s čhn so si Goričani zaslužili zmago in povedati nekaj svojih kritičnih ugotovitev, ki st mi jih nudili pravilni in tudi nepravilni ali pomanjkljivi odgovori. Da pa so Goričani bili bolj natančni ali pa morda samo bolj prisebni pri odgovarjanju, dokazuje razlika v točkah. Seveda nisem hotel s tem nikogar prizadeti, in če bi na morebitnem povratnem srečanju zmagali Tržačani, bi z enako kritično dobronamernostjo poročal n razlogih, zaradi katerih bi Goričani dvoboj izgubili. Sicer pa sem o vsem lem pripravljen na razgovor s prizadetimi tržaškimi učite-Ijiščniki. Lepo pozdravljeni! ku (ob 18. uri, S. Zugnano 33) ij se vprašalo, kaj dobi v zameno iztegnjeno roko. Najmanj, kar je domačinom “h ba zajamčiti, je to da na njiho zemlji nihče ničesar ne b° da ostanejo njihova zemlji*® -.... ; • j___i:« CJ.O l/Cll 1V_ JVJ A1J1111SVU naprej namenjena tradicionaiw‘“ žlahtnim kulturam. Zadruge naj ,i zianirum Kulturam, z,aaruge y dajo drugje, sicer na parcelah, so bile dodeljene družbi Lloyo T JU IV11C Ul/UCIJCUC Ul UL.VS --- i». driatico, ta pa naj načrtovane s novanjske hiše gradi na občinsl^ ozemlju. Jamstvo mora biti *ve2 oicuiiju. uanntvu invii u . stoodstotno. Naši ljudje imajo 28 bo že vse preveč grenkih iz*®5* zaradi neizpolnjenih obljub. ^ Med takšne obijube sodi tista. , jo je dal tržaški občinski svet slabim letom dni: da ne bo sP% žil postopka o stanovanjskih f ■ njah na Kolonkovcu, ne da bi P* tem upoštevali varianto k spl®2 mu regulacijskemu načrtu o r. goditvi takšnih posegov deželi* ^ urbanističnemu planu. Varianta pa označuje kot »začasno nez® Ijive* vse predmestne predele, ® ( razpolagajo ne s primarnimi sekundarnimi urbanističnimi *^ turami (cestami oziroma sou-^, storitvami). Mednje spada Kol° vec, kot je izrecno navedeno v doma omenjenem dokumentu z * vori. Ti so bogato utemeljeni. & ^ izhaja, da je ukrepanje tržaške čine nezakonito. Ne samo, to *. tudi za kršitev člena 3 deždJJ^J statuta, kršitev členov 3, 6 >n italijanske ustave in kršitev % čil osimskih dogovorov, kokko izpeljava gradbenih načrtov na lonkovcu prevesila etnično - k®1 j Povratek izletnikov Primorskega dnevnika Včeraj malo po 18. uri so se vrnili v Trst udeleženci izleta Primorskega dnevnika na Daljni vzhod. Kot so nam povedali, so se med dvotedenskim potepanjem po Filipinih, v Bangkoku, Hongkongu, Sin-gaourju in še kje odlično počutili v prijetni družbi in v prelepih krajih. Vreme je bilo vseskozi lepo, kot zgovorno prlčtf ‘dbjsfvo, arodS no skupnostjo ter pomenila ®s ladjo slovenske manjšine. Podpisniki dokumenta občinski svet, naj ugovore P® ^ z nujnostnim postopkom, pojdejo lahko čimprej Pre(^ 0 ni odbor, (dg) DANES V TRSTU Sestanek med predstav# tržaške in goriške pokrajin Predsednik tržaške P08®' uprave Ghersi se bo danes i in nače ,v sestal s predsednikom _ svetovalskih skupin goriške*8^ sveta, da bi * p razpravljal o programu kome* ^ $&#u marca vJko V bo posvečena vprašanju taKo vane »vmesne krajevne u.®taLj n> To naj bi bil komprenzorij. ^ bi predstavljal vmesno stopnP občino in deželo in ki naj bi čal boljšo porazdelitev in P®\ ^ različnih teritorialnih enot, P®^ ir večjo valorizacijo avtonomij Vf poštevanju specifičnosti dežel lanije - Julijske krajine. Konferenca, za katero je P.Š. Se enkrat prisrčno čestita osnovo uradov in stontev Podjetja, mo zmagovalcem v upanju, da bo do v bodočnosti naše prijateljske fCSOllIfiji (sledijo podpisi) pokrajinskega odbora INPS Op. M. Č.: Preseneča me, da je umetnosti v Ul. S. Carlo 2 bo dre- moje poročilo o tekmovalnem sre-vi ob 18.45 prvo predavanje iz ci čaniu tržaških in goriških učite klusa »Govor psihoanalista in govor 1 Ijiščnikov v okviru radijske odda-univerze* Nastopil bo psihoanalist je »Med dvema ognjema» prizade E. Perrella, in sicer s predavanjem lo tržaške. Poročal sem le o pote-na temo »Znanje, vzrok in laž*., ku tekmovanja, ki je bilo zelo za Sledila bo razprava. nimivo in privlačno, skušal sem večjih ali manjših skupinah, so pr e- , !iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii>iiiMmiiiiiiiiifiiiiiiitiiHiiiiiiiiiitiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMMiiiiiHiiiiiiMiiiiiHiiiiMiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiikiiiitiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitmuiiiiii plavile Korzo, VI. Carducci in A-kvedot. S svojo razposajenostjo in vedrim, duhovitim obnašanjem so ustavljale promet in nagajale avtomobilistom, toda vse se je odvijalo v prijaznem in navihanem vzdušju, tako da sploh ni prišlo do razburjanj ali incidentov. Mestni redarji pa so vestno nadzorovali položaj. škeden;ci so tudi opravili svoje. Glavna Ulica Soncini je bila sploh za promet zaprta. Po njej so se podile maškare — povečini so bili to otroci in najstniki, ki so vedrili popoldan kralja veselja. Po gostilnah ie bilo mnogo pitja, petja in o-bičajnega veseljačenja. V Skedenj je prihitelo mnogo ljudi iz ostalih predelov mesta in tudi iz okolice. Živžav, trobljenje, žvižganje in gneča. V kinodvorani pa je že od četrtka dalje vsak večer ples. Danes popoldne pa še zadnji »napor». Skedenj ci bodo namreč Pusta po predhodnem obredu zažgali, kakor je to že starodavni običaj. Zelo živahno je tudi v okolici. Kraški pust še zdaleč ni izpovedal vsega s sobotno povorko po openskih ulicah. Po icraških vaseh so včeraj popoldne hodile od hi ie do hiše skupine vaščanov, ki so ob petju in igranju priložnostnih godb, nabirali jajca, klobase in denar. Vse skupaj pa se je v večini primerov končalo s skupno pojedino v prosvetnih domovih ali zadružnih gostilnah. Na Proseku kraljuje letos Jože XII. Vinogradnik. Toda danes so mu ure štete. Danes ob treh popoldne se bodo zbrali vaščani ter vdova in užaloščeni svojci v društveni gostilni, od koder bo krenil pustni pogrebni sprevod po Mejdulah. Skozi Prosek in Kontovel jih čakajo štiri obvezne postaje. Nato ga bodo ob Žabji mlaki zažgali. Toda še prej bodo razdelili doto... nešteto *pu/ov» po proseških in kontovelskih ošta rijah, lačne otroke in podobno. Pust v Bregu je tudi živ in poln SO LJUDJE, KI IZKORIŠČAJO PUST V PODLE NAMENE PUSTNI ŠEMI PRETEPLI IN OROPALI ZLATARJA Mario Ferluga, žrtev napada, se je moral zateči v bolnišnico - Roparja sta med begom izgubila ves plen, ki so ga nato mimoidoči izročili karabinjerjem Tržaški pokrajinski odbor INPS je na zadnji seji sprejel dve resoluciji v zvezi z izplačevanjem pokojnin po 1. januarja 1980. leta. V prvi resoluciji odbor poudarja, da se je vlada pri obravnavanju vprašanja pokojnin poslužila zakonskega odloka ter tako onemogočila, da bi se o tem perečem problemu izrekel tudi parlament; druga resolucija pa ugotavlja, da kljub zagotovilom in obljubam glavnega ravnateljstva zavoda INPS, se je izplačevanje letošnjih pokojnin po vsej Italiji začelo z večjo zamudo. budo tržaška pokrajinska uPf8leli»' na znanstveno tehnični ravni- \ / raviu, .j|,' kor pa bo govor tudi o V predvsem gospodarskih žaškim področjem in trži jasi' škim. Mnogi namreč menij obe stvarnosti med sabo tak plementarni, da potrebujeta stopnjo integracije. V OTROŠKI BOLNIšNI^ Tečaj 150 ur na «Zdravjc ženske» Na pobudo pokra jinskih s jj, P nih organizacij CGIL, CISL. ^ pediatrične klinike bo dah®*jjJ0' troski bolnišnici »Burlo G® "u na Istrski cesti štev. 65 88 * pred začetkom tečaja 150 mo «Zdravje ženske*. N® bo govor o programu in ftMr ciji tečaja, ki se bo začel v nji mesec. Zlatarna v Stari Istrski ulici, kjer sta zamaskirana roparja ukradla precejinjo količino dragocenih Izdelkov, a sta jih med begom izgubila predpust, ti čas presneti*, Prešeren, «da bi več ne «Oj je zapisal prišel v drugo*, je najbrž pomislil tržaški zlatar, ki je včeraj zjutraj ob 11. uri postal žrtev napada dveh pustnih šem. V zlatarno Maria Ferluge, na Stari Istrski cesti, sta stopila dva moška. Eden je bil oblečen v črno oblačilo, na katerem je imel začrtano okostje, drugi pa je bil maskiran v Mehikanca. Oba sta bila nespoznavna. V zlatarni je bil tedaj sam Ferluga, medtem ko je bil njegov pomočnik trenutno odsoten. Maškari sta naj- prej nekaj poro varili po trgovini in posuli lastnika s »koriandoli*, nato je eden izmed zlikovcev zakričal: Stojte! To je rop! Zgrabila sta Maria Fcrlugo in ga hotela zvezati, toda ker se je branil, sta roparja uporabila še večjo silo, ter ga začela brez usmiljenja mlatiti. Ko sta ga s pestmi in brcami obdelala, sta ga potisnila v prostor za trgovino, zagrabila, kar jima je prišlo pod roke in se bliskovito odpeljala z vespo. Medtem se je pred trgovino nabralo nekaj ljudi, ki sicer niso niti vedeli, za kaj pravzaprav ..-.-H* Mario Ferluga se bo moral zdraviti dva tedna zaradi poškodb, ki sta mu jih povzročila zlikovca gre. Eden od kupcev, ki je Uti trenutek stopil v zlatarno, je celo skušal poseči, a vse se je odigralo tako naglo, da ni mogel bistveno pomagati oropancu. Vendar je tudi tatovoma slaba predla. Med begom sta se nerodno lovila na dveh kolesih, ali menda celo padla, in izgubila ves plen. Mimoidoči so v bližini pokopališča našli zlate izdelke In jih izročili karabinjerjem, ki so ugotovili, da so last okradenega zlatarja. Nekdo je našel tudi sombrero, za kateregr domnevajo, da Ja pripadal enemu izmed ro- parjev. Zaradi posledic pretepa se je moral Mario Ferluga zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili vseh vrst udarcev, odrgnin in podplutb. Zdraviti se bo moral najmanj dva tedna. V oropano zlatarno so prihiteli karabinjerji s postaje v Istrski ulici. Pozneje pa se jim je v preiskavi pridružil tudi namestnik državnega pravdnlka dr. Brenči. O dveh zlikovcih pa ni bilo, In še vedno ni, ne duha ne sluha. Najbrž sta jadrno poskrbela za novi in precej drugačni maski, (ris) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila 17. t.m-draga sestra in sorodnica JOŽICA FURLAN vd. PAHOR Pogreb pokojnice bo jutri, 21. februarja, ob 15. url ** cerkve v Mavhinjah. Žalujoči: sestri Mara in Mira, drP^.j Furlan, Simonič, Cammilieri, ter drugi sorodniki Cot^ Sesljan, 20. februarja 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno z®PuS naša draga MILENA ZOBEC por. SCROCCARO Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice P1 bolnišnice v Boršt. Žalujoči: mož Gerardo, sinova Sll'’*8^ Davorin z družino, mama ln brat S® z družino ter drugi sorodniki Boršt, Zabrežec, 20. februarja 1980 J, l 'V r* m .. Gledališča AVDITORIJ . Avditoriju v Ul. Torbandena danes, 20. in jutri, 21. t.m., inla predstavi namenjeni baleta gledališča Verdi, ki ga koreograf Alfredo Kollner. So-sta Susanna Proja in Tuccio gano. Na sporedu so trije baleti, j tr,ajajo skupno približno eno uro (WCer U^ello, Feux d'artifice in J|,r,men- Za informacije in brez-^acna vabila se lahko šole obrnejo tiskovni urad gledališča Verdi. «Andria» priredbi N. Ma- fjstm „. «. sk“ gSališče.aSt0pa RimSk° ljUd VERDI podaji torek ob 20. uri bo na za n U Premiera (abonma red A lefjSrter' red P za balkon in ga-Krzvst ,0?ere Poljskega skladatelja raztofa Pendereckega »Pasijon V- Luki*. Poleg orkestra Ver- Pendereckega »Pasijon rij*-u*ri». Poleg orkestra Ver-liv®ga gledališča sodelujejo zbor trotif VSue radiotelevizije, tržaški o-skoua l1*’. S0Pranistka Slavka Ta-L.-a’ baritonist William Stone in GinmL , r*s Carmeli ter Claudio ‘g?bl kot recitator. pre,^r? bo v ponedeljek ob 18.30 v stavil * Umetnostnega krožka pred-tunnski kritik Enzo Restagno. »OSSETTI Italiii !n 24- februarja prvič v stonai masical »Rock on stage«. Name? b*ee U- Jackson, Leroy Go-,,eano Morelli, Walter Foini, 180 Malepasso, Reddy. Kino Ra a.e 15.30 «Satisfaction love«. tXlriv1ai film. Prepovedan mladini Ari« 18' let°m. co r? —21.30 «11 flauto magi- Eden ?Rvlozart>>- Ingmar Bergman, ■niek. «Quadrophenia». F. Da- Ew, ’ bi- Winget. Barvni film ra *or 16-30 «11 commissario Ver-Gra«^00,*' Lučk Merenda. garvCle ° 16 00 «Arrivano i gatti«. p!.t.jfivni film. Ba a !® 60 «Inferno». D. Argento. jjP°i 14 Prepovedan mladini murfo »Uragano sulle Ber-Barvni film. ba„n , matic° 15.30—22.00 «Giochi 18S leu,!' Prepovedan mladini pod ^'stalio T. Hill, B. Spencer, rin. 16.30 «D malato immagina-Aaror A' Sordi Saa^fiJ^O «Gli aristogattb. Ri- 1® 60 »La liceale, il diavolo Volta nP,aa santaj>. Gloria Guida. le) Zaprto. lato» . ®*° 15 00 »Mani di vel- I8: letom. 16.30 «Io sto con gli ippo- SgVMT- . » 20&° t?ri Leonidi Gruden, Sosiču f, abb, ali pa pri Lucijanu baL of0n 208551. Phanim2°' ‘m., ob 17.30 bo v b° zakiii! pogreb z brezplač- nem ko za vse udeležence. Vab-Pri V kria!!!!a sklicuje v nedeljo, 24.2., kri v n-f1 Ljudskem domu ob 10. sklicanii,erri *n °b 10.30 v drugem red; j j redni občni zbor. Dnevni Jtva k zYi°btev delovnega predsed-ilazprav, .ročila- 3 Pozdravi. 4. ■ Razrešnica, 6. Volit- >oh„ ir*ovenske šnle, tajništvo ' Ono in neučno osebje Ponovne st°P<’rij1 da ima pravico do s,bislii , peko.ininske odpravnine v ene 29 jonskega odteka št. 163 iz ke odn- ' .16^9, Pravico dn ponov-V PekoiiiVnLne 'maj° vsi Usti, ki so ratij kJ.u °d 10. 9. 1979. Zainteresi-Ek) zakl/50 J pokoju od leta 1977 kJo na vP 336/70, naj vložijo proš- Ssi^. dabfiiVm° in V nj-ei n,aj- za' . Jučili “ ? 1 m Prl n°vi pokojnim W®o Dna prehod v višjo plačilno sku kbjenca P°^°jprn, da je to -a upo r^tiei« Ekonomsko ugodnejše. Pojte zaim Zjasnila in model prošti v T ?r(:s'rani dobijo na sedežu ki i^., ^ Filzi št. 8 vsak torek °d 16. do 18 SLOVENSKO ■STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU nulturni dom EDVVARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? igra v treh dejanjih V petek, 22. t.m., ob 19. uri ABONMA RED I V soboto, 23. t.m. ob 19. uri IZVEN ABONMAJA- V nedeljo, 24. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA Ob dnevu slovenske kulture SREBRNE NITI LJUDSKE PESMI Pevsko izročilo iz slovenskega prostora nam bo predstavila ženska pevska skupina Stu ledi. Njihov izbor bo uvedel in povezoval pesnik MARKO KRAVOS V soboto, 23. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. VABLJENI! Šesti openski bienale umetnikov amaterjev SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega junija. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru do 31. maja 1980. Društvo bo določilo komisijo, ki bo ocenila dela in jih določila za razstavo. Ne bodo sprejeta nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela, ki so bila že razstavljena. Odbor SPD Tabor Razstave V galeriji «AIla Corsia Stadion« razstavlja do 28. februarja svoja dela Zebo. V avli šole Caprin bodo jutri, 21. t.m., ob 11. uri odprli razstavo del Ica Parisija. Prisoten bo tudi umetnik. Razstava bo odprta do 9. marca ob delavnikih od 9. do 13. ure. V centru Barbacan je odprta fotografska razstava „Claudia Sacca-rija s podobami, i» trsta jn okolice. V občinski galerijj razstpvlja do 26. t.m. Sergio, JMioalesco-. * Ob 60-letnici rojstva MARUE PURINANI ji čestitajo in želijo mnogo sreče in zdravja mož Rudolf, sin Dario in hči Dorina z družinama, brat Emil in sestra Milka Sestanek esperantistov v Sežani V okviru «tedna o mednarodnem prijateljstvu« so se v nedeljo sestali v Sežani esperantisti iz dežele Furlanije - Julijske krajine, SR Slovenije in SR Hrvatske. Na sestanku so se med drugim dogovorili o nadaljnji poglobitvi sodelovanja in skupnih prizadevanj za razširjanje esperantskega jezika kot sredstva za odpravljanje pregrad med narodi, ki govore različne jezike. Priprave na združitev «kompanij» pristaniščnikov Te dni so se v Trstu sestali predstavniki sindikalnih organizacij FILT (CGIL), FILP (CISL) in UIL TATEP (UIL) ter člani vodilnih svetov «kompanij» pristaniščnikov, da bi vzeli v pretres vprašanje združitve omenjenih kompanij in' preosnovo tarifnega pravilnika. Med razpravo je prišla do izraza ugotovitev, da je združitev kompanij pristaniščnikov potrebna, in sicer predvsem iz dveh razlogov: da bi kompanije pridobile na pogodbeni moči, in da bi hkrati omogočili povečanje storilnosti dela v pristanišču Priprave na združitev kompanij so prisotni zaupali posebni študijski komisij, ki jo sestavljajo predstavniki sindikalnih organiza ci.i in samih pristaniščnikov. Kar zadeva preosnovo tarif, so prisotni prav tako poudarili nujnost čimprejšnje ureditve tega vprašanja. Preosnove pa se bodo prizadeti lotili v dveh fazah: najprej •bodo uredili tarife, glede katerih se gledišča sindikalnih organizacij, luške uprave in uporabnikov pristaniških storitev načelno ujemajo, pozneje pa bodo prešli na tarife, glede katerih bo soglasje zahtevalo predhodna pogajanja. Natečaji za ravnatelje slovenskih višjih šol V Uradnem vestniku z dne 11. februarja 1980 je objavljen izvleček razpisa naslednjih natečajev — razpisalo jih je deželno šolsko skrbništvo — ki so namenjeni poverjenim ravnateljem v šolskih letih 1972 - 73 in 1973 - 74: 1. natečaj na osnovi naslovov, z dopolnilnim ustnim izpitom, za tri mesta ravnatelja na klasičnem in znanstvenem liceju ter na učiteljišču za šole s slovenskim učnim jezikom; 2. natečaj na osnovi naslovov z dopolnilnim ustnim izpitom, za 1 mesto ravnatelja na tehničnem trgovskem zavodu s slovenskim učnim jezikom: 3. natečaj na osnovi naslovov, z do- polnilnim ustnim izpitom, za 2 mesti ravnatelja na poklicnih zavodih (1 mesto za trgovirtstvo in 1 mesto za industrijo in obrtništvo)1 s učnifn jezi- Razpis natečaja', je objavljen na oglasnih deskah deželnega šolskega urada za Furlanijo - Julijsko krajino ter na šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici. Rok za predložitev prošenj bo zapadel 30 dni po objavi razpisa natečajev v Uradnem vestniku. PODATKI O TAKO IMENOVANEM VIDEMSKEM SPORAZUMU Vedno večja trgovinska menjava med sosednimi kraji na Goriškem V zadnjih treh letih je bila poprečna letna menjava višja* ~ od 13 milijard lir - Sporazum velja od leta 1949 dalje '1 * . Nastopili so trije dijaki slovenskih slednjih šol in gledališki umetnik Stane Raztresen f Čestitke ure. Danes praznuje svoj 85. rojstni dan teta ZORA iz Gropade. Vse najboljše ji želijo sestra Kristina ter Sonja in Stana z družinami. Danes praznuje rojstni dan MILKO KRIŽMANČIČ. Da bi se vedno dobro držal, mu želijo mama Kristina ter Sonja in Stana z družinama. Stricu DRAGU in teti FRIDI želi Ivana za 25-letnico poroke šc obilo zdravja in sreče v nadaljnjem zakonskem življenju. Danes praznuje v Križu rojstni dan nona EDA. Vse najboljše in še mnogo takih dni ji želi vnnk Marko. čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki. vabi k Narodna in študijska knjižnica v Trstu Predavanju iz ciklusa na temo , POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA Predavanje: kRiza fevdalnega reda in kmečki upori redavanje b0 DANES, 20. februarja 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. ^daval bo univerzitetni prof. dr. BOGO GRAFENAUER ............iiiiiiiiMiiiiiimJMiiMiiiMimiMiiiHiiiMiuiiiiMtiiiiiiiiiiiiumi«iiitrwiiiiiiiiini« Včeraj-danes Koncerti : c« « 20. februarja fe6 v^e ibNI7CA; LE0N( . v.'" ~~ pu,..013 <-00 in zatone ob ^VatJe’oh i"®, dneva 10.37 - Lu- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. IRENA *k~67 yžerai: '' 5g*. ".j«, a ~p*nje, zračni nCl28 km r w s sunki &v“u mori,, dst°tna, nebo skoraj Na razgibano, temperatura las5,7 stohin' najvifiia temperatu- 28 km na uro vzhod-i ' vlas- s sunki 62 Wm na 11-ŽS r fodstotn: rJe ra?g stopinje -r NESA bS,LUŽBA LEKARN Trg s S? 8 30 d« 20.30) > l' t ?v,i>nl 5, Čampo S. Gia-^lla 4, ' Bončini 179, Ul. Re- Trg Garih1.3! In 16- do 20.30) Nn* 'ba d' 5. Ul. Diaz 2. NrAJSIUžBA LEKARN Gartk ,20-30 ^nbaldi 6. m m 5. Ul. Diaz 2. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina; tol. 200-121; Ses'jan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. PELIJCCKK1A * C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata Izbira! TRST, Vlaie XX. settembre 16 Tel. 796301 Na nedeljskem koncertu v Avditoriju ob 11. uri bo komorni ansambel Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal skladbe Rossinija, Pipola in Haydna. Mali oglasi telefon (040) 794672, - ZGUBILA se je psica Luna — pasme doberman v soboto, 16. t.m., v prvih popoldanskih urah v okolici Opčin, Vejne, Napoleonske ste. Psica je krotka. Najditelj bogato nagrajen. Telefonirati na tel. št. 752097 ali 741846. GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo. zaposlitev. Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Qorjca ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca. OSM1CO v Lonjerju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531. MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro »stanovanje«. PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev 22532P. TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn - Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago. URADNIK za popoldansko honorarno pisarniško delo dobi zaposlitev pri SZ Bor. Interesent! naj predložijo svojo ponudbo na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. LUPlNC v Praprotu je odprl osmico, toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil toru capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15.30 in od 19. ure naprej na tel. št. 829014. ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za prevoze za civilno odgovornost v.,eh riziko va i nudi agencija Švab, Assicurazior' Ge nerali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61 -034 • poč-užnica na Opči nah n| Salici 1, tel 211489 Približno trinajst milijard lir letno je skupna vrednost trgovinske menjave med obmejnimi področji, upoštevajoč pravila tako imenovanega videmskega sporazuma med goriško-videmskjm področjem na eni in novo-goriško-sežansko-tolminskim na .drugi strani. To je vrednost, ki so j.o zabeležili v zadnjih treh letih. Od 1. aprila 1957 do 31.3.1979 so namreč zabeležili skupni promet v vrednosti 39.767.601.000 lir. Od teh je bilo več kot 22 milijard lir vreden uvoz, skoro 17 milijard lir' pa izvoz. Menjava na krajevnii ravni, upoštevana so tu le podjetja, ki imajo svoj sedež v zgoraj omenjenih. področjih, se je pričela s podpisom tako imenovanega videmskega spora-! zuma že leta 1949. šlo je takrat za prvo odprtje italijansko-jugoslovan-ske meje takim pobudam. Takrat je! bila menjava minimalna, italijahski izvozniki so skrbeli predvsem za razne rezervne dele, jugoslovanski pa za les in druge kmetijske pridelke. V prvih šestih letih so zabeležili le majhno menjavo; upoštevajoč sedanje cene blaga so letno izmenjali blaga v skupni vrednosti 448 milijonov lir.' Sporazum se je obnavljal, vedno so dodajali nove možnosti menjave, občutene pa so bde tudi v tem krajevnem sporazumu razne motri je zaradi občasnih italijanskih ali jugoslovanskih omejitvenih uvoznih! ukrepov. Precej zaleta je dobil sporazum sredi šestdesetih let ko so, med letoma 1963 in 1967, vedno upoštevajoč današnjo vrednost denarja, zabeležili rekordno povprečno letno, menjavo deset milijard lir. Zatem, je vrednost menjanega blaga spet padla kar na povprečne štiri letne milijarde, nov zalet je dobila od leta 1976 dalje, ko se giblje letna menjava pri trinajstih letnih milijardah. Prednjači uvoz iz Jugoslavije z nad sedmimi milijardami iri pol letne vrednosti, manj je italijanskega izvoza saj doseže ta le nekaj1 nad pet milij'ard in pol letno. ' O tem vprašanju je članom pokrajinske komisije za preučevanje osimskih sporazumov poročal funkcionar goriške trgovinske zbornice dr. Mucchiut. Seznanil jih je s tein vprašanjem italijansko - jugoslovanskega trgovskega sodelovanja na kra-‘ jevni ravni, ki datira že iz leta 1949. Tudi na takiji mednarodnihsporazumih sloni kasnejši podpis ojiijiv! skega sporazuma. vi... v :>iXr-11 nv **■>•?'.> . i' tedpritodiik v;: o pravicah delavcev V teh dneh je izšla knjižica z naslovom »Guida pratica del lavora-tore«, ki jo je izdal sindikat GISL. Knjižica vsebuje vrsto najbolj pomembnih informacij o pravicah delavcev in o njihovem pi avnem priznanju. Poleg tega so v knjižici zbrani tudi napotki za konkretno uveljavljanje pravic, ki jih delavcem priznavajo zakoni' in kolektivne pogodbe. Priročnik je namenjen delavcem in vsem, ki si želijo podrobnejših informacij o delovnem pravu. bomiki pa Gino Pozzati, Sel vino Ce-schia, Lodovico Mischou, Roberto in Ruggero Glede, Gianni Simonelli, Angelo Capizzi, Sergio Savelli, Mario Bressan in Antonio Silli. Na občnem zboru so tudi izrekli priznanje dolgoletnemu predsedniku društva tir. Carlu Pellisu, ki so ga soglasno imenovali za častnega predsednika. Predavanja o temeljnih Ideoloških tokovih duška tistemu jazu, ki bi se ga sicer sramovali. Tako je bil Korzo včeraj popoldne veliki oder, na katerem so se zvrstili igralke in igralci v najrazličnejših vlogah. Med temi sta bila dva, fant in punca, on v smokingu, ona v nekoliko razgaljeni obleki, ki sta se z motorjem pripeljala na ta veliki oder, poln živžava. Malo časa sta se razlikovala od ostalih «popudrancev». Pritekel je nekdo, ki jima je v pozdrav zalučal v obraz vsakemu po eno dlan moke. Da sta se počutila doma. Enaka med enakimi. In da sta se prenehala šopiriti. Zakaj pustni Pred časom je bil v Gorici občni zbor filatelističnega im numizmatič-nega društva, na katerem' so izVolili nov odbor., Predsednik društva bo odslej dr. Franco Obizzi, ostali od- ( ■ • ■; A;'; , . . ... oiiiiiiiuiiiminiiMiiMiiiiitiiimMiiiiiiiiiiiiMiiniiMiiMimiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiMHmiimiiMiMimiu JAVNA RAZPRAVA NAPREDNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ • « ' _• ■ m#* V *• r •’ v Konkretni predlogi mladine za rešitev problema mamil Ustanovljen koordinacijski odbor proti odvisnosti od mamil - Emar-ginirani iščejo izhod iz osamljenosti z ustanovitvijo zadruge Ob obletnici smrti Tonči Turkove daruje Angel Turk 16.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkov-ljah po F. S. Finžgarju in 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču. V pokrajinski sejni dvorani je bila včeraj javna razprava o mamilih in zakonskih predlogih za liberalizacijo nekaterih mamil ter za učinkovitejši boj protj črnemu tržišču. Zanimivo pobudo so dale nekatere mladinske in politične organizacije (ZKMI, PDUP, Mladinski, odbor SKGZ, Comunita Cristiana di-Base, Univerzitetni krožek iz Tržiča itd.), ki so se združile v koordinacijski odbor za boj proti mamilom. V imenu tega odbora je uvodoma spregovoril Gianni Jacono, ki je v glavnih obrisih predstavil vsebino zakonskega osnutka, za predstavitev katerega bodo v kratkem pričeli z nabiranjem podpisov. Dejal je, da je treba pri obravnavanju problema mamil premagati dve nasprotujoči si stališči: moralistične predsodke. ki že vnaprej obsojajo narkomana in pa stališče tistih, ki trdijo. da prinašajo mamila svobodo. Bistvena elementa zakonskega 0-snutka sta razlikovanje med lahkimi (manj nevarnimi) in težkimi mamili, ter depenalizacija in kontrolirana prodaja heroina, ki edina lahko postopoma vključi narkomana v družbo. V imenu vsedržavnega vodstva ZKMI je zatem govoril Fabio Foll-. si. ki je dejal, da' mamila nišo zdravniški, marveč socialni problem, rešitev je treba iskati v analizi krize. ki jo doživljajo mladi, v razočaranju nad družbo in zatekanju v zasebni svet in mamila. Predstavnik vsedržavne komisije za šolstvo PDUP Umberto Di Giovanangelo je v svojem posegu ugotovil, Ha čr- fcO no tržišče emarginira mladino, povzroča še večji prepad med mladimi in družbenimi inštitucijami, ha katerega pa državni organi ne znajo odgovoriti. drugače kot z brezsmiselno represijo. Dejal je tudi. da je treba pri reševanju in omejeva-njy tega družbenega zia upoštevati ne toliko najhujše in ekstremne posledice ki jih povzroča uživanje mamil, ampak tudi in predvsem na vzroke, ki . so krivi za razširjeno predajanj^ mamilom. ,Po'teh uvodnih posegih se je razvidi rgzprava, med -katero je bil verjetno najbolj zanimiv Doseg don Alberta. De Nadaia, ki se v rajonu prT Sv., ,Ani že dolgo let bori proti emarginaciji in za bolj humano družbo. Dejal je, da je problem mamil pereč v Gorici tako kot povsod drugod, ker je Gorica nasilno mesto: razredna družba povzroča nasilje vladajočega razreda, pred katerim sg najbolj šibki Dripadniki izkoriščanega razreda, t.j. mladi, zatekajo k mamilom. Omenil je tudi ustanovitev zadruge, za katero je prišla oobuda prav iz krogov narkomanov in emarginiranih, ki se zbirajo pri ljudskem vrtu, katere namen ie, da Pomaga vsem, ki jih ie družba do-tisnila na rob, da najdejo izhod iz osamljenosti in suženjstva mamil. Ob zaključku razprave je Oliviero Furlan, v imenu strank in skupin, ki so priredile razpravo, prebral resolucijo, v kateri so povzeti razni aspekti obravnavane tematike in ki naj služi kot izhodišče za nadaljnje delovanje koordinacijskega odbora. Še dobro, da so Korzo zaprli za promet in da so bile zaprte vse trgovine, tudi jestvine, sicer bi z njihovih polic pospravili vso «mu-nicijo«. Nekaj alegoričnih vozov se je pripeljalo v mesto. Iz Podturna, jz severnega kvarta, sicer pa so v glavnem prevladovale nemotorizira-. ne pustne šeme. ■ ^. Za najmlajše na Korzu ni- bilo prostora. Premajhni so, da bi tam crišii do izraza. Zanje sta v prosvetni dvorani poskrbela SPZ jn ŠZ Dom. Za c priložnost so dvora no okrasili, razpostavili mize, okoli katerih so posedle mamice, -tuiji te glasbo so poskrbeli, celo za pijačo in jedačo, otroci pa, našemljeni po oajboliših okusih, so sredi dvorane zara.iali, zaDlesa’i in se zabavali. Preživeli so nepozaben popoldan. Morda celo njihovi starši, zakaj med njimi ni bilo resnega obraza. Razposajenost pa je vladala .-tudi drugod, v furlanskih in slivenskih kraiih naše pokrajine, pa tudi v Tržiču, kier Je opoldne »Sior Anzo-leto« publiki, ki je do kraia napolnila prostorni Trg republike, prebral oporoko, v kateri so bile nani 1 »-Ml Devina, ki je šla Vozu prikazala, kako, je moč iz, tržaške sodnije odnesti zaplenjena mamila. Razna obvestila Slovenski mladinski center obvešča vše prijavljene in vse druge, ki bi se še radi prijavili k lutkovnemu tečaju, da se ta začne jutri, v četrtek, "21. t.m., ob 16. uri v Dijaškem domu v Ul. Montesanto 84. da Prinčič in Boris Peric. S posebnim navdušenjem je občinstvo spremljalo nastop Staneta Raztresena, ki je kot gost proslave recitiral Uvod h Krstu pri Savici ter druge pesmi in je s svojim nastopom pripomogel k uspehu Prešernove proslave goriških upokojencev. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Genny Mastroian-ni, Romano Ballaben, Raffaella Si-moncini, Manuel Devetak, Rizio Zan-degiacomo, Ramon Miklus, Elisa Voltolina, Lucia Rizzi, Francesca Parente, Rita Paulin. UMRLI SO: 57-letna upokojenka Maria Gratton, 89-letna upokojenka Erasma Tortul, 82-letna upokojenka Veneranda Brandolin vdova Vriz, 69-letni upokojenec Livio Virgini, 77-letni trgovec Ivan Krpan, 69-letna upokojenka Rozolija Devetti, 92-let-na upokojenka Annunziata Grassi vdova Ghinetti, 84-letni upokojenec Francesco Cicigoi, 66-letni upokojenec Tommaso Fraioli, 70-letoa Annunziata Pezzan vdova Michelini, 78-letni upokojenec Giuseppe Pelicar, 79-letna Frančiška Ciglič, 77-letna upokojenka Antonina Scarano vdova Di Consolo, 56-letna gospodinja Lucia Filipetti por. Tambalo, 71-letna Pasqua Baselli por. Pelican, 79-letr na Agnese Iereb vdova Fini. POROČILA STA SE delavec Gior-gio Ussai in uradnica Sonja Zamar. Predavanja Ženski odsek prosvetnega društva Sovodnje priredi danes, 20. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje dipl. psihologinje Mirjam Dovečar pod naslovom »Droge med nami«. Gorica VERDI 16.30 — 22.00 «Apocalypse now». R. Duvvall in M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30—22.00 »Io sto con gli ippopotami«. B. Spencer in T Hill. Brvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Blue erotic movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 «Assassinio su commissione«. PRINCIPE 15.00-22.00 »Bianco, roa-so ■tH U ’ Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Tigrove oči«. A-meriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Fist». Ameriški film. DESKLE 19.30 »Ognjevita bolničarka«. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 28-79. ...............................................!._............V TIITIIII! 111111111111HIIHIHIB - ^ TRENUTNO NAJVEČJI PROBLEM PROMETNA IZOLIRANOST NOVOGORIŠKE OBČINE Iz osnutka finančnega načrta republiške skupnosti za ceste je izpadlo precej objektov, ki naj bi jih gradili v sosednji regiji Eden največjih problemov, ki trenutno tare nogovoriško občino in obenem tudi celotno severnoprimorsko regijo, je cestna infrastruktura. Regija, je slabo povezana ali bolje, prometno izolirana cd ostale Slovenije. In to tako po cesti kot železnici.!-Slaba prometna novezava pa je resna ovira za nadaljnji razvoj gospodarstva, v katerem ima hiter ih oenen prevoz pomembno mesto. Še posebej neorijetno presenečeni pa: so bili Novogoričani po nedavni seji izvršilnega odbora republiške cestne skupnosti, ko se je na seji PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Priznano mHnarodno avluprcvoiiiiško podjetje ^ LA GO RIZI A N A GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA pojavil osnutek finančnega načrta republiške skupnosti za ceste. Iz tega materiala je moč razbrati, da je izpadlo precej objektov, ki naj bi jih gradili v novogoriški občini oziroma regiji. Medtem pa je precej popolnoma novih objektov, ki doslej niso bili v planih. V novogoriški občini menijo, da sprejem finančnega načrta ruši v lanskem letu v široki javni razpravi sprejete programe gradenj. Zato je nujno izvršiti že zastavljen program. Prav tako pa bi bil že čas začeti izvajanje programa izgradnje cestnega omrežja na območju Nove Gorice v 10-letnem obdobju. Doslej namreč iz tega programa ni bil dokončan še niti en objekt. Iz tega programa so za prihodnje srednje-ločno obdobje izpadli odseki: Šempeter - priključek avtocesta proti Razdrtemu, obvoznica Nova Gorica - Kromberk - Meblo in Kromberk -Ajševica, Šempeter - Miren, priključek avtocesta - Volčja Draga, Nova Gorica - Rožna dolina in Nova Gorica - Solkan. Skratka vsi objekti iz 10 letoe?a orogranrsa z izjemo odseka Rožna dolina - Šempeter, kjer pa so začeli z zemeljskimi deli. Zanimivo je tudi, da so v oredlogu osnutka finančnega načrta republiške skupnosti za ceste iz-oadli tudi objekti, ki jih predvidevajo osimski sporazumi in sicer Nova Gorica - Razdrto: odsek od Nove Gorice do Sela v ajdovski občini je bil v planu že za obdobje 1976-1980. V nlanu na ie tudi odsek ceste od Solkana v Goriška Brda. V gradnji pa je tudi mednarodni mejni prehod v Vrtojbi. V novogoriški občini ne nasprotujejo izgradnji drugih cestnih odsekov, vendar na menim, da le ni nrav da bi drugi gradili na njihov račun. Na ta način na bi občina in obenem celotna regiia ostajali še naprej prometno izolirani. J. A. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan o ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72-701. PO NACISTIČNIH NAPADIH NA «ARBERTERZEITUNG» | Gradiščanski Hrvati pri koroških Slovencih SLOVENSKA MLADINA NA KOROŠKEM V BOJU PROTI NACISTIČNI OFENZIVI Slovenska mladina zamerja avstrijskim socialistom brezbrižnost do desničarske nevarnosti CELOVEC — V zvezi s ponovno zn len it vi jo časopisa SPOE «Ar-heiterzeitung* je predsednik Zveze slovenske mladine na koroškem, Teodor Domej izjavil, da je vladna stranka prejela račun za dolgoletno podcenjevanje in ignoniranje desno-radikalnih sil, medtem ko je stalno * ergično nastopala proti vsem ti sfiai demokratičnim silam, ki se ni so pustile usoavati od relativnega miru na politični desnici. Pripad piki slovenske narodne skupnosti na Kc -oškem z zaskrbljenostjo zasledujejo oživljanje neofašističnih in neonacističnih sil in obsojajo akcije ekstremne desnice, saj so v zgodovini prav koroški Slovenci z vsemi demokratičnimi silami potencial ekstremne desnice, je dejal predsednik Zveze slovenske mladine. Teodor Domej je nadalje dejal, da aktivnosti ekstremnih desnih sil avstrijske družbe, kot so to zaplenitve kniig »Desni ekstremizem v Av-«Nevamost z desnice*, hišna preiskava centrale SPOE na Dunaju in nenazadnje dvakratna zaplenitev glasila SPOE «Arbeterzeitung», da moramo danes, 35 let po zmagi nad fa|izmom, h kateri so doprinesli koroški Slovenci z orožjem v roki svoj veliki delež, in 25 po podpisu av-s rijske državne pogodbe, ki izrecno prepoveduje delovanje neonacističnih in neofašističnih organizacij, napeti vse sile proti pojavom, ki so že enkrat v novejši zgodovini sunile svet v ogromno katastrofo. Ironija je, da je začutila okrepitev desnega ekstremizma najprej prav tista stranka, ki ima že celo desetletje kot vladna stranka na . skrbi upoštevanje avstrijske zakonodaje in ki je desetletja ignorirala ekstremno desnico. Dogodki v zadnjem času nas spominjajo na dogodke v novejši zgodovini Avstrije, ki so privedli do popolnega poraza naprednega tabora in tako omogočili fašizmu prevzem oblasti. Vse to nas opominja, je na koncu dejal predsednik Zveze slovenske mladine, da moramo danes biti tem bolj pazljivi in da moramo tem bolj odločne nastopati proti vsem poskusom spodkopavanja demokracije. (Sindok) Sodelovanje med SFRJ in mednarodno banko \VASHINGTON — Mednarodna banka za obnovo in razvoj m Ju goslavija bosta letos razširili dosedanje uspešno in obojestransko koristno sodelovanje, poudarjajo v oddelku svetovne banke za sodelovanje s SFRJ Pri tem posebej podčrtujejo, da je SFRJ ena od najbolj aktivnih članic te mednarodne denarne ustanove. Kot je pričakovati, bo odbor izvršnih direktorjev banke ta in pri hodnji mesec proučeval in sprejel sklep o odobritvi dveh novih posojil Jugoslaviji, o čemer so že končali pogovore, in o tretjem posojilu za razvoj kmetijstva v vi šini okoli 125 miliionov dolarjev, ki je namenjen za financiranje avtoceste bratstva in enotnosti. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je do zdaj že odobrila posojilo za regulacijo reke Save in dve posojili črni gori za odpravo posledic potresa, (dd) CELOVEC — Na povabilo Zveze slovenske mladine in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je od petka do nedelje nudila na Koroškem delegacija Hrvatskega akademskega kluba. Delegacijo HAK sta vodila predsednica Marjana Crandič in tajnik Stefan Pavletič. Gradiščanski Hrvati so se v posameznih krajih južne Koroške seznanili z dejavnostjo koroških Slovencev na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Delegacijo sta v imenu Zveze slovenskih organizacij, sprejela predsednik dr. Franci Zvvitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser, s katerima so Hrvati izmenjali mnenja o položaju obeh narodnosti po razgovorih z avstrijskim kanclerjem Kreiskim. V pogovorih sta Hrvatski akademski klub in Zveza slovenskih organizacij potrdila svoje enoglasno mnenje, da je edina osnova za e-nakopravnost hrvatske in slovenske narodnosti v Avstriji izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Obe organizaciji sta si edini v odklanjanju sedmojulijske 'zakonodaje, kot izpolnitev člena 7, ker ne zagotavlja neoviranega razvoja obeh narodnosti. Ob zaključku sta organizaciji u-gotovili, da je treba nadaljevati tovrstna srečanja in še intenzivirati stike med obema narodnostima. Nori pust v Riu de Janeiru: celo «topless» gre v pozabo Razprava o sporazumu EGS-Jugoslavija BEOGRAD — Zvezna sveta za mednarodne odnose in gospodarski razvoj in gospodarsko politiko sta PO PORAZU NA KANADSKIH VOLITVAH LAM Liberalec Trudeau ponovno na oblasti Izseljenci iz Evrope premaknili jeziček na tehtnici OTTAWA — Petnajst milijonov in pol kanadskih volivcev je predvčerajšnjim izbiralo nekaj čez 280 poslancev njihove spodnje zbornice. Po zadnjih podatkih so si kanadski liberalci zagotovili zmago nad konservativci. Podatki še niso dokončni zaradi1 velike razsežnosti kanadske države, kjer obstajata velika razlika v časovnih razmerah. Na vsak način je gotovo, da so liberalci prejšnjega predsednika Pierra El-liotta Trudeaua zmaeali, sai jim je Pierre Elliotte Trudeau bilo dodeljenih že po prvih podatkih 143 poslanskih mest, se pravi več kot polovica celotne zbornice. To pomeni, da bo Trudeau lahko vladal Kanadi z absolutno večino. Trudeau je bil na oblasti v Kanadi celih deset let. Pred letom dni je moral zapustiti oblast pod pritiskom konservativnih sil. Na lanskih volitvah ga je premagal konservativec Joe Clark. V tem dolgem razdobju je Trudeau doživel tudi pravcato družinsko tragedijo, ko ga je niz rti zapustila zelo mlajša- žena--ter mu naprtila skrb za tri hčerke, ki sd se rodile iz njunega zakona. Razlike med kanadskimi liberalci in koservativci že vsaj petdeset let niso posebno velike. Kanadski vzhod, posebno Montreal in pokrajina Quebec so v glavnem liberalno razpoloženi, medtem, ko je zahod pretežno konservativen. Jeziček na tehtnici (volivni seveda) pa predstavlja kanadski jug, se pravi področje okoli Toronta, ki se doslej še ni dokončno opredelil ne za eno, ne za drugo stranko. Na jugu živi precejšnje število izseljencev, med katerimi so zelo številni Italijani in drugi izseljenci iz Evrope. Boj za oblast v Kanadi pripada torej, kar se tiče rezultatov, predvsem tem južnim področjem. In tu se postavljajo vprašanja zaščite in obrambe interesov določenih družbenih kategorij (upokojenci, delovna razmerja itd.). Kar se tiče zunanje politike, Trudeau ne bo vnesel pomembnih sprememb. V glavnem bo sprejemal navdihe, ki prihajajo iz Anglije (angleška kraljica je še vedno kanadski suveren) poslušal bo tudi Wa-shington, toda že sedaj je izjavil, da se bo skušal zavzemati za politiko, ki bi preprečila zaostrovanje blokovskih napetosti v svetu. Pred časom je Trudeau dejal, da se pojavlja zadnjič na kanadskem političnem prizorišču, toda sodeč po nekaterih izjavah namerava še vedno ostati zvest svoji politiki, ki stremi za tem, da bi angleško in francosko govoreči Kanadčani ostali še vedno združeni pod eno in isto zastavo. KO NAJMOČNEJŠA STRANKA V ITALIJI ODLOČA 0 BODOČNOSTI Vojska karabinjerjev in policistov bdi nad demokrist janskim kongresom Brzostrelke na vsakem koraku RIM — Vzdušje državljanske voj- I niso nikoli ose ie, ki vlada v nekaterih italijanskih ' notranjosti palače včeraj na skupni seji proučila dosedanji potek pogovorov o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije in EGS. Uvodno poročilo je prebral vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih član zveznega izvršnega sveta Stojan Andov. Skupna beograjska izjava uradnih predstavnikov SFRJ in Evropske- skupnosti iz decembra. 1976 je začrtala okvire za bolj razširjeno, uravnoteženo in stabilno gosjrdar-sko sodelovanje na dolgoročnih temeljih med SFRJ kot neuvrščeno evropsko in sredozemsko državo v razvoju, črnico skupine 77, in EGS. Na včerajšnji seji so v obširni razpravi poudarili, da je bil dosežen napredek v dosedanjih pogajanjih. Če bi v prihodnji fazi pogovorov ugodno rešili še nekatera odprta vprašanja, bi to omogočilo podpis novega sporazuma med Jugoslavijo in skupnostjo, (dd) (Sindok) Furlanski partizani za politiko popuščanja VIDEM — Pokrajinski odbor VZ Pl - ANPI furlanske pokrajine je sprejel resolucijo v kateri obravnava splošni notranji in mednarodni položaj v svetu. V dokumentu je rečeno, da ni bilo po zadnjih političnih volitvah v I-taliji nobenega znaka, ki bi kazal na izboljšanje na gospodarskem in sploh na drugih področjih družbenega življenja. Vse to pa spremlja poslabšanje zaradi skoko.ite inflacije, ki resno ogroža delovni svet. Terorizem je okrepil svojo dejavnost, na mednarodnem področju pa je popolnoma zavrta politika popuščanja. Zdi se, celo, da je v nevarnosti politika mirnega sožitja in s tem sodelovanja med narodi. Zato je potrebno, da italijanski državljani odgovorijo z veliko večino na tak način, da bi prišlo do učinkovite vlade in do ponovne vzpostavitve delovanja italijanskega parlamenta. Bivši furlanski borci VZPI - AN Pl menijo zaradi tega, da je potrebno premostiti vse strankarske razprtije ter prispevati na evropski in državni ravni boju vseh demokratičnih sil in narodov za takojšnje pobude v korist politike popuščanja, ki naj ne bi bila cmeiena samo na dve svetovni velesili/ Že takoj je treba preprečiti ponoven, izbruh hladne vojne, ki bi povzročila nebrzdano tekmo pri oboroževanju z nepredvidljivimi posledicami za mednarodno ravnotežje. Zato združenje bivših borcev zahteva odločno, naj Sovjetska zveza umakne čimprej svoje vojaške sile iz Afganistana. Vsi oboroženi posegi tujih držav v svrho reševanja notranjih političnih zadev v drugih državah so izven vsakršnega logičnega razvoja, kj naj bi- bil skladen s politiko popuščanji' in razorožitve. Prepustiti orožju reševanje sporov, pomeni, da razum popušča pred koncepcijo razmerja sil, kar sili človeštvo na pot, ki se lahko konča samo v prepadu iz katerega se ne bo megel nihče rešiti. Zato bivši furlanski borci zahtevajo ratifikacijo pogodbe «Salt 2» ter izražajo željo, da bi prišlo čimprej do dialoga med ZSSR in ZDA. V sporočilu je nadalje rečeno, da Italijo na strahovit način pogojujejo dramatični dogodki v svetu. V tem smislu bo morala Italija prva dati zgled dobre volje in zavzetosti predvsem pri reševanju ključnih vozlov v svojem notranjem življenju. Tako bo lahko moralno in učinkovito delovala za takojšnjo povrnitev mednarodnega življenja na pot popuščanja, razorožitve ter odrekova-nja vojaškim strategijam. V tem smislu se morajo vsi državljani aktivno zavzeti za obrambo demokratičnih vrednot. mestih (Trst je v tem oziru, to je treba poudariti, dokaj mirna oaza), je občutiti tudi v tej neverjetni rimski četrti, kjer poteka 14. kongres itaMjanske Krščanske demokracije. Nekdo je napisal, da so na travnikih EUR zrasle tu in tam čudne zelene, modre in črne gobe in je pri tem mislil na uniforme policije in karabinjerjev, ki neprestano patruljirajo v neposredni bližini športne palače. Varnostne mere so sicer precej stroge, saj sta pri vsakem vhodu dva oborožena agenta, patrulje pa stražijo tudi stopnišča, ki se vzpenjajo na griček, kjer leži športna palača. Policisti in karabinjerji osamljeni, niti v Vsi so oboroženi z orožjem, ki ga na kratko imenujem «brzostre'ka», ker mi je orožje popolnoma tuje in še to, da so brzostrelke, vem samo zato, ker imajo od 10 - 20 cm dolge šaržerje, iz česar sklepam, da gre za orožje, ki strelja rafale. Poleg tega ima večina tudi velike samokrese, kakršne sem doslej videl samo v kinu, za pasom kakega ameriškega marinca. Da bi slika bila popolna imajo pod, nad jopo, ali mimetnim kombinezonom še, kakor se mu že reče. neprobojni jopič, ki pokriva trup vse tja do zgornjega dela... Vse to me niti ne bi pretirano motilo, ko ti fantje, saj gre po večini za fante, ki imaj 19 - 20 let. morda nekaj več, ne bi bili vedno s kazalcem na sprožilcu. V prerivanju ob vratih ali tudi v dvorahi, kjer kongres KD poteka, bi se njihov pihalnik prav lahko sprožil in mnegi trdijo. da te zadevščine izstrelijo dokajšnjo količino krogel v eni sami sekundi. Pri tem, moram priznati, imam enak občutek, kot takrat, ko se po delu vračam domov in me prestreže izvidnica prometne policije, karabinjerjev ali pa naletim na cestni blok in mi nekdo pomoli pod nos cev brzostrelke ter istočasno dolgočasno zazeha: «Doeumenti, per favore*. In kot takrat moraš paziti, kako boš z roko segel v žep ali v predal, da vzameš vozniško dovoljenje. Sicer pa je to le vrh 6ra, ki je na slovenskih zemljevidih označen z i-menom Breški Jalovec. Prispvrajlt' zn DIJAŠKO MANCO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Umetnost in mesta: Palermo 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Vzgojna oddaja Jezik za vsakogar 14.40 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Umetno drsanje Ženski veleslalom 18.30 D'Artagnan: 2. del Dvajset let pozneje 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Doctor Who Maščevanje Cibernianov, 3. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash: Esercito contro marina TV film 21.10 GrandTtalia Ob koncu DNEVNIK Vmes Lake Placid: Zimske olimpijske igre Hokej na ledu: URSS — Canada Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Predsmučarska telovadba Program za mladino 17.00 «Simpatiche canaglie», komični film 17.30 Pomisli na številko Bogastvo, 5. del 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s... Carlom Dapportom: vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo* 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio •20.40 Odiseja, po Homerovi pesnitvi, 4. del Nastopajo: Bekim Fehmiu, Irene Papas, Marina Berti, Scilla Gabel in drugi. 91 4 h 7pnclrA 22^25 Nezmotljivi trije - TV film «11 tocco di Milda* Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal Nocoj govorimo o... 18.30 Šolska vzgoja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Mercato del lavoro 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o... 20.05 Mesto, film Terorist, film Režija: Gianfranco De Bosio Igrajo: Gian Maria Volonte, Philippe Leroy, Giulio Bo-setti in drugi. 21.35 Razprava o filmu «Terorist» 22.10 DNEVNIK 3 22.40 Malo gledališče jugoslovanska TV Ljubljana 9.30 - 10.00 TV v šoli ;h 15.20 Umetnostno drsanje P«sn' parov, posnetek iz Placida 16.20 Poroči! a 16.25 Pionirji fotografije, serijska oddaja 16.55 Lake Placid: Veleslalom » ženske 18.00 Z besedo in sliko Punčka 18.15 Pust na Dravskem polj« 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: Bariera, frm .»j, 21.45 Majhne skrivnosti veut-11 kuharskih mojstrov 21.50 V znamenju 22.05 Miniature: Simfonija št. 5 Jana Sibelliusa 23.00 Lake Placid: Hokej: SZ — Kanada K°per . 16.55 Lake Placid: Zimske oli" pijske igre Veleslalom za ženske _ 18.00 Štafeta 4x10 km moški 18.50 Umetnostno drsanje; Plesni pari 19.50 Stičišče 20.C0 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK m 20.50 Lake Placid: Zimske..»T pijske igre Hokej: . ka Češkoslovaška — sve° ,h- 22.05 Privatni detektiv, film terem nastopata: Jiffl 0 rovvn in Ed McMahon Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 Otroška cddaja 18.15 Dokumentarni fi'm 18.45 Dokumentarni film 19.00 Prijatelji glasbe 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Športna sreda 22.15 TV' DNEVNIK 22.30 Dokumentarni film ŠVICA 12.15 Lake P’acid: Zimske pijske igre Umetnostno drsanje 18.50 TV DNEVNIK 19.35 Srečan a 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Argumenti .. „jj 21.55 Danes na Zimskih oU™' skih igrah oP TRSTA 7.00,8,00, 10.1)0, 1?.0(). 14.00, 19.00! Poročila; 7.20 Dobri) jutro |lo na-' še; 8 Jo?. JujjaiuT'afeaanaJjJMfll Iz naših oddaj; 10-10 Radijski koncert; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 «Pod Matajurjan*. posebnosti in o-mika Nadiških dolin; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško ckence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje TJielma Houston; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.15 Mala diskoteka; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Dalmatinske popevke; 16.10 Giasbena oddaja; 17.00 Poslušamo iih skupaj; 17.32 Veliki interpreti; 18 32 Včerajšnje popevke; 18.00 Zborovsko petje. KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Zapojmo pesem — spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Melodije; 14.00 Slovenski skladatelji; Ubald Vrabec; 14.37 Glasbeni notes; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Pevci in ansambli narodno - zabavne glasbe; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. 7.09., '8d)0, 12.00, 13.00, l4$ 15.00? '49.00 Poročila; 6.00 ' .La 'Glilsh&riOjprebujanje; 7.45 P«* ; kočija; 8.40 Včeraj v ParJaI*Lvor 8.50 Glasba; 9.00 Glasbeno g« ' ni program; 11.00 Barbara > ^ srni Jacqucsa Brela; 11.0» g,H; ska nadaljevanka, Buffa[a or 11.30 Program s Carlom Pavj()3 tom; 12.03 - 13.15 Vi in j*zj Joti Dekleta danes; 14.30 RadiJsKa redba; 15.03 Ral)y; 15.30 P°P%m ska srečanja; 16.40 Mlad* *n rj; sična glasba; 17.00 Pa^Js ll> 18.30 Radijska priredba; ja o gursia a)la luna; 20.30 °fVs kinu; 21.03 Posvečeno...: žW only Rolling Stones; 22.10 fa-beni program z Otellom r ziom; 22.30 Radijska drama. LJUBLJANA jo. 6.00, 6.30, 7.00, 8.00. 9.00, * fr 11.00, 12.00. 14.00, 15.00. 19rToCi!; ročila: 6 50 Dobro jutro, m 'I, 7.30 Iz naših sporedov; pj# glasbo v dober dan; B-30 -ru-svet pravljic in zgodb; 9J jj ristični napotki za naše 8° „ tujine; 10.05 Rezervirano ;0 11.35 Znano in priljubljeno: .js)!i Zabavni orkestri; 12.30 K31 nasveti; 12.40 Ljudska ®.aaiev: kultura; 13.00 Iz naših K t. 13.30 Priporočajo vam: jjgš* mišljamo, ugotavljamo; * posluša:ci čestitajo in P°‘ ,5.50 ljajo; 15.30 Zabavna glasb3, jg od «Radio danes, radio jutri*-0b «Loto vrtiliak*; 17.00 htuO1 u8; 17.00; 18.00 Zborovska po- 18.15 Naš gost; 18.30 Kaj ji; slušajo; 19.35 Lahko noč, ° .in0v 19.45 Ansambel Janeza Je , it ca s planšarji; 20.00 Konc g besedo; 21.05 Richard Stra3 dlomki iz opere cCapriccio* I I I | 8 I I f Bob Woodward Carl Bernstein mxomv PADEC 108. 1 li&f. ______ Prevedel Dušan Dolinar V razpravi je začel prevzemati glavno besedo Kissin-gar. «Ena največjih težav v odnosih Vzhod - Zahod je pretirano govoričenje po Združenih državah, češ da se bližamo trenutku, ko bomo oslabeli. S tem vprašanjem se moramo spopasti povsod, kjer naletimo nanj. Poskrbeti moramo torej, da se nam ne bo izmuznila iz vajeti domača, notranja razprava.* Poročal je dalje o drugih državah. Italija Kissinger jim je povedal, da je v «tej deželi zelo slabo. Oprostite mi, toda ukvarjati se z njimi je podobno pogovarjanju s skupino harvardskih profesorjev.« Zasmejali so se. .Človeku se kar zazdi, da iz vsega tega ne bo nič.« Nemčija. Novi voditelj Helmut Schmidt »ni obremenjen s tisto dolgočasno sentimentalnostjo, ki je proti koncu prizadela Brandta,« je dejal Kissinger. Vrhunski sestanek z Rusi. »Odločilni sestanek je bil v nedeljo popoldne na Krimu, kjer sta si predsednik in Brežnjev Izmenjala obveščevalne ocene. Naj mi bo dovoljeno reči, da bi vsakogar drugega, ki bi prihajal na dan s takšnimi podatki, pri priči zaprli.« Državni sekretar ni niti omenil, da Brežnjev ni maral skleniti z Nixonom nikakršnega sporazuma, ,a videti je bilo, da je predsednik še vedno živčen, ker se boji, kam vse utegne zapeljati to razpravo Kissingerjeva odkritosrčnost. Nixon je ponudil še lastni prikaz sovjetsko-ameriških odnosov: »Zakaj so Sovjeti ostali ob strani in nam dovolili urediti razmere v Berlinu, v Vietnamu in na Bližnjem vzhodu? Prvič zato, ker so Združene držav velike, hudobne in žilave, oni pa to dobro vedo. In drugič zaradi tega, ker je Sovjetska zveza obsedena od miru. Med drugo svetovno vojno je bilo v Rusiji pobitih dvanajst milijonov ljudi. Skrbeti moramo, da bodo delovali elementi strahu, a tudi elementi upanja.« Tisti večer je predsednik na svoji jahti gostil deset konservativnih kongresnikov iz obeh strank. Dež jih je spodil pod krov. Tam se je Nixon spustil v ponoven samogovor o svojih potovanjih na Bližnji vzhod in v Rusijo. Veliko ie govoril o množicah, zlasti o tistih v Egiptu. Kako prijateljsko so ga pozdravljale. Kako so vzklikale, ko je njihov voditelj Naser — ne, Sadat, kajpada... Kako so Egipčani pripravljeni ravnati ravno v nasprotju s tistim, kar bi radi Rusi. Te odnose je treba gojiti, to prijateljstvo z Naserjem. Tokrat se ni popravil, pozneje pa je še enkrat rekel Naser. Kongresniki so se v zadregi spogledovali. Predsednika je nosilo dalje. Rusi so «obsedeni» od miru. Prisiljen je bil presedeti neznansko dolg ruski film o klanju med drugo svetovno vojno. Za večerjo so imeli govejo ledvično pečenko. Predsednik se je v času, ko je živel v Nevv Yorku, spremenil v nekakšnega ljubitelja vin, in je imel na Sequoii zalogo svojega najljubšega vina chateau margaux iz leta 1966,, ki stane nekako trideset dolarjev za steklenico. Kadar so jedli govedino, je zmerom naročal prav to vino. Natakarjem pa je posebej ukazal, kako naj ravnajo, kadar imajo v gosteh večje skupine kongresnikov. Gostom je treba ponuditi kar dobro vino po šest dolarjev; njemu pa naj točijo chateau margaux iz steklenice, zavite v prtiček. John Dean je v četrtek, 11. julija tik pred deseto uro dopoldne ves vitek in ogorel stopil v dvorano, kjer je teklo zasliševanje pred pravosodnim odborom. Nasmehnil se je, se rokoval s St. Clairom in nato sedel na prostor za mizo, namenjeno pričam. Predsednikovi zavezniki so le leto dni prežali na priložnost, ko bodo mogli pod prisego zasliševati Deana. Bela hiša je sodila, da je Dean spletkarski, zarotniški, «v dno mlakuže zarit polž« (kakor ga je imenoval komentator Joseph Alsop), ki je predsednika potegnil v prikrivanje. St. Clair je bil nared. Zdaj se bo sprožila velika vvaterga-teska bitka — klasični spopad med velikim zasliševalcem in veliko pričo. St. Clair je med zasliševanjem v sporu med kopensko vojsko in McCarhtyjem opazoval, kako je Joe Welch v enem samem izbruhu pravičnega srda zdrobil McCarthyja. Upal je, da bo podobno zmagoslavje poudarjeno tudi njemu. Najprej je bil na vrsti Doar in Dean mu je odgovarjal hladno, premišljeno in podrobno. Popolnoma je obvl® ^ časovno zaporedje dogodkov, podrobnosti se je sp°nl -eln enako natančno kot že prejšnje poletje med zaslišev8 v senatnem odboru za VVatergate. . j« Ob 14.10 ga je začel zasliševati St. Clair. spravil na glavni opornik obrambe — da Nixon ni 0 ^i •izplačila 75.000 dolarjev, ki jih je 21. marca prejel Hunt. Medtem ko je govoril, je gledal člane odbora: * ^ prijemom skušajo odvetniki spraviti priče ob živce. rotnike pa opomniti, naj se zavedajo svojih dolžnosti- ^ St. Clair je med raziskovanjem gradiva naletel n8 -j f ljivo Deanovo izjavo pred senatnim odborom; ta ižjava njiš njegovem prepričanju že sama ob sebi lahko po^Ljia predsednika iz verige dogodkov, ki so privedli do izP ^ 75.000 dolarjev. V roke je vzel v zeleno lepenko v sveženj z zapisi pričevanj izpred senatnega odbora tergate in začel brati s strani 1423. Besedilo se je oflnL, j« na predsednikov sestanek z Deanom 21. marca.* ^t\ pričal: «ln zadeva z denarjem je na tem sestanku P obvisela. Sklenjeno ni bilo nič.« ^ »Se spominjate tega svojega pričevanja?« ga je VP ' JSt. Clair. »Da,« je odvrnil Dean, «v zvezi z —». vpr>' St. Clair mu je segel v besedo. »Je to resnica?* )e šal ostro. ^ »Da, je,» je odvrnil Dean. »v zvezi z zbiranjem gl\ > na dolarjev. Mislim, da ni bilo nič sklenjeno v zV tem, kako zbrati milijon dolarjev.« * Ko je Dean pričal pred odborom za VVatergate, je dejal, da je bil sestanek 13. marca. KOLESARSTVO TROFEJA LAIGUEGLIA ROGER de vlaeminck PRED MARTINELLIJEM Eden od favoritov, Moser, šele na tretjem mestu li^UEGLI/ — Na eni prvih ko-s kih dirk letošnje sezone, in si- le tošn je sezone, in sini:. na. dirki za «Trofejo Laigue-Je Be*gijec Roger De Vlae-toi* z °ddčnim zaključnim nale-Vn „?resenet-i' tovariše in prepričlji-1- mesto. Za njim se je ko jp1L^lusePPe Martinelli, medtem uJ , 11 Francesco Moser, eden iz-favoritov, šele tretji. Vladimi-Sih „anizza' Ki je bil eden najbolj-sedf.1 i?rvem delu tekme, pa je za-rij j1 trinajsto mesto. Prišlo je tu-nekaterih nepravilnosti, ko so ^nometer pred ciljem kolesarji fe tako da je žirija nekate-in sicer Belgijca Detla v Bar°nchellija in Norveža-tiesto U°Sena uvrstda na zadnje ^erajšnjo 157 km dolgo progo je * Roger De Vlaeminck Pfečniaei?lincK Prevozil v 4.4’ s po-httrostjo 38,360 km na uro. 1. R "" reč: 2. Gj!f.er Vlaeminck (Bel.) 3. pi^fPPe Martinem (It.) 4. Pil Cesco Moser (It.) 5 fc° Cavazzi (Ita.) ”ert° Ceruti (It.) i^KOlVIET Rink zmagi Cividin c ®i docela zadovoljil jJ" ' Čampo d. Re Teramo cn 9 (11'9) !chianz n: p^lanzin> PPlnse. . K-trovie ■? Fedegrini 1, Pisani, ,Pe-Petta s’ S310'11« 1, GeAblMj-Scro-i. Cividin 3, Brandolin. [kini tokrat igral proti; so- v^ačani^1 -lz Terama- Kljub zfhagi n. aiSo popolnoma zadovolji-Precej s Andreasiča in Sivinija je 3* izbJji ,0 v obrambi, kjer se V> Ie vratar Manzin. dobn, d Uu s0 vsi za'grali Pre' Po tiavari-' Pischianz je bil kot J?4al n ’ neustavljiv in s tem po-®“> sti^j^^t na lestvici najbolj- ^eraino je zaigral dobro, Pravšen, naPadu. Izkazala sta se * tnočnim- Bu‘ L >n Chinothio li meti od daleč. SODNIK: Ferro (Latisana) GLEDALCEV: približno 100 Neodločen izid je gotovo najprimernejši za srečanje, v katerem sta tako Primorje kot Zaule zaigrala zelo medlo in sploh nista zadovoljila sicer maloštevilnih navijačev. Prosečani, ki so zadnjo prvenstveno zmago osvojili v 10. kolu, ko so na domačih tleh odpravili Zarjo, so v nedeljo hudo razočarali, saj niso proti skromni enajsterici Zaule pokazali nobene borbenosti, o čemer priča dejstvo, da ni bil vratar gostov niti enkrat resneje ogrožen. Nasprotno, gostje so bili bolj nevarni od domačih, saj je vratar Štoka v prvem polčasu z dvema posegoma rešil lastna vrata. Igra se je vseskozi odvijala pretežno na sredini igrišča, postajala pa je vedno bolj nezanimiva in dolgočasna, tako da tudi ni bil možen drugačen izid kot 0:0. H. V. ODBOJKA TROBOJ V ORGANIZACIJI SZ BOR VUKOVARČANKE ZANESLJIVO PRVE Moštvo OMA Zanardo osvojilo drugo mesto pred Borom Intereuropo Mednarodni odbojkarski turnir, ki ga je organ'ziralo ŠZ Bor ob sodelovanju Ome, je odlično uspel. Poleg tržaških dveh drugoligašev Bora Intereurope in Ome Zanardo so nastopile še zastopnice Vukova-ra, ki igrajo v 1. jugoslovanski ligi. Prav slednjim gre največja zasluga, da smo tokrat v dolinski občinski telovadnici videli odbojko, ki jo na naših igriščih ne gledamo pogosto. To pa ne glede na to, da gostje niso zaigrale tako, kot znajo, ker so prišle neposredno iz Poreča, kjer so bile na desetdnevnih pripravah in so trenirale tudi trikrat dnevno. O-paziti je bilo znake utrujenosti in prenasičenosti, vseeno pa so Azeni-čeva, Rokničeva in Horvatova z nekaterimi posegi navdušile. Obenem pa velja poudariti, da je šesterka iz Vukovara ena najbolj perspektivnih v Jugoslaviji, saj je kar šest igralk rojenih leta 1982 in tudi ostale niso starejše. Oba tržaška drugoligaša pa sta tokrat imela na drugi strani nasprotnika, kakršnega v prvenstvu nimata možnosti srečati. Tako Oma Zanardo in še posebej zastopnice Bora niiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiufiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiitiim NAMIZNI TENIS Deželni turnir v Gorici Spodbudni rezultati naših tekmovalcev Najvecji uspeh je zabeležil Jan Bitežnik (Kras) Tudi predstavniki Mladine in Bora zadovoljili SL9-K0LA' ■ '■<”» ?*£»' T*“» feDte”" %a 1 - Eval *** - Forst Ti ^olani $>. in LESTVICA . > Cividin in 13:12 33:23 29:15 24:19 29:18 19:13 22:17 Agorh 19; Porji**). Tacca 16; Bancoroma , Loaker 8; Fabbri, El- Evai jUry ScafaL 4; Fondi Max P« 2- AMATERSKI ligi slabem srečanju > 0cka ^ Primorje V* - Hlerj asu (v llr.k lli-E' ascotto, Zaccaria. fi. ’ Trem,!ietf a’ Montrone, Mihami. r^1- Vitello. Valzano, Ca-®alaCi ezzo, Milanese, Millo, Zaule 0:0 Štoka, Bezin, Ver-65. min. Milič), Pertot, Tomizza, Nedeljski deželni namiznoteniški turnir v Gorici, ki je veljal tudi kot druga in obenem zadnja kvalifikacijska preizkušnja za nastop na državnem prvenstvu v najnižjih starostnih kategorijah, je prinesel slovenskim zastopnikom Krasa, Mladine in Bora dokajšnja tekmovalna zadoščenja. Kras je osvojil po tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Mladina pa je uvrstila tri svoje mlade tekmovalce na tretje mesto. Spodbudno je da so v kategoriji dečkov in naraščajnikov slovenski tekmovalci tako v številčni kakor v kakovostni premoči. še pred nekaj leti je v moški konkurenci vladala popolna praznina. Načrtno in resno delo z naraščajem pa daje že prve konkretne sadove in obeti za bodočnost so več kot spodbudni. " Najtežji Gspeh 1č!riec$dmho zabeležil Jan E|itežn>k (Kras), ki je. kljub drugemu mestu. Osvojil naslov deželnega naraščajniškega prvaka, saj je pred tremi tedni zmagal v Nabrežini. Za tega prizadevnega in nadarjenega igralca je ta uspeh pravična nagrada za trud in bi moral predstavljati odskočno desko za še pomembnejše uveljavitve. Bitežnik je edinole v finalu okusil grenkobo poraza proti neugodnemu nasprotniku Infantolinu. Do polfinala sta se prebila tudi zastopnika Mladine Ten-ce in Košuta, ki pa sta se morala zadovoljiti s tretjim mestom. Alain Tence je tako osvojil končno tretje mesto v deželnem merilu, med prvih osem pa se je uvrstil še L. Colja (Kras). V kategoriji dečkov je Igor Colja (Kras) zaigral zelo pametno in preudarno in potem ko je v polfinalu izločil še Ursicha, je v finalu nadigral klubskega tovariša Štoko in tako zasluženo slavil: Na tretjem mestu zasledimo slovenskega tekmovalca Raženija (Mladina). Peto mesto si delita Auber (Kras) in Lozej (Bor), ki je zaigral zelo dobro in se za las i<\ uvrstil v polfinale. Na končni lestvici kvalifikacij je Colja drugi, Raženi tretji, Štoka pa peti. V kategorijah deklic in naraščaj-nic se ni nobena slovenska predstavnica prebila na prva mesta. Pohvaliti pa velja požrtvovalno Eldo Tence (Mladina). V članski konkurenci tokrat ni nastopil, zaradi vojaških obveznosti, zmagovalec zadnjih dveh turnirjev Pertot (Mladina). Presenečenje je pripravil Bole, ki si je po izdatnem vodstvu celo zapravil vstop v polfinale. V ženski konkurenci je Kras zabeležil absolutno premoč, saj je med prvih osem tekmovalk uvrstil kar sedem svojih predstavnic. Največ težav jim je povzročila Hauserjeva, ki je premagala tokrat nerazpoloženi sestri Doljak in je le v finalu Odbojkarice nabretinskega Sokola klonila končni zmagovalki Dragici Blažinovi. Tretje mesto sta osvojili Vesna Doljak in Furlan, ki je zaigrala zelo učinkovito in izločile kvo-tirano Mužino. Peto mesto pa si delijo Puričeva, Vesnaverjeva, Žigono-va in Sedmakova. V ženskih dvojicah je Kras uvrstil v finale dva svoja para in prvo mesto je zasedla dvojica Blažina — V. Doljak pred parom Furlan — Purič. B. S. NOGOMET DANES V AIDYNU Italija-Turčija za kvalifikacije na 01 KUSADASI - V okviru kvalifikacij za rtdŠtofLjna poletnih olimpijskih igrah v" Moskvi bo danes italijanska državna olimpijska nogometna reprezentanca odigrala izredno pomembno srečanje s Turčijo. V tej skupini nastopa tudi Jugoslavija, ki je prvo srečanje v Turčiji osvojila s 3:0, nato pa je zgubila na Flaminiu z 1:0. Intereurope pa niso odigrale podrejene vloge, čeprav sta se srečanji končali s pričakovanim 3:0. Tudi zadnja tekma večera med Borom Intereuropo in Orno Zanardo je bila zanimiva. Slovenske odbojkarice so dokazale, da ni taka razlika v sami igri, kot je bila v prvem prvenstvenem obračunu, ko so nasprotnice zmagale dokaj prepričljivo. Drugič slej ko prej ne bo tako. Vukovar — Orna Zanardo 3:0 (15:12, 15:3, 15:6) Sam začetek prvega srečanja večera je bil izredno izenačen. Odbojkarice Vukovara so se samo dobro ogrele, saj drugače si ne moremo razložiti tako nezanesljivega začetka. Potem ko je trener Miloševič pri stanju 12:11 za Omo Zanardo vzel še drugi odmor, smo gledali povsem drugačno šesterko. Vukovarčanke so zaigrale potem izredno zbrano ter zmagovito končale niz ter z istim zanosom tudi nadaljevale. Vukovar — Bor Intereuropa 3:0 (15:8, 15:8, 15:12) Kljub temu da so naše odbojkarice tudi tokrat morale na igrišče o-krnjene, lahko rečemo, da so odigrale karakterno tekmo. Vsa bojazen pred začetkom, da jih bodo nasprotnice dobesedno razbile z odličnimi servisi, je bila odveč. V boj so se zagnale izredno bojevito in na koncu so odšle z igrišča z dvignjeno glavo, saj so nudile nasprotnicam močan odpor. Oma Zanardo — Bor Intereuropa 2:1 (16:14, 12:15, 15:7) Da se samo tekmovanje ne bi zavleklo, se je igralo na tri igrane sete. Zmagala je Oma Zanardo, toda ne lahko, saj so bile borovke, ko je igrala najboljša postava, povsem enakovredne. Ekipe so igrale v naslednjih postavah : VUKOVAR: Miloševič, Roknič, Horvat, Djudjar, Kovačevič, P avčič, Klečič, Azenič, Ernjakovič in Marič OMA ZANARDO: Goina, E. in S. Magnaldi, Sacchi, Tenze, Prestifi-lippi, Parpaioia, Armanini, Pasqua, Fantasia in Tudor. BOR INTEREUROPA: Bolčina, Kus, Rauber, Debenjak, Mesesnel, Pavletič, Fičur in Župančič. SODNIŠKA TROJKA: Maraston, Secchi in Schird — je svojo nalogo odlično opravila. G. F. V PRIJATELJSKI TEKMI Dom - GS Lucinico Goriški Dom drevi odigral prijateljsko teluno z ekipo Lucinico, ki nastopa v ’3, moški diviziji. Srečanje, bo za obe šesterki kot priprava na naknadne prvenstvene nastope. Dom bo v naslednjih dveh kolih i-gral najprej s štandreško Juventino (že v soboto), nato pa s tržaškim Rozzolom in Intrepido iz Mariana, s katerimi deli prva mesta skupne lestvice 2. MD. Poleg tega bo to za «belordeče» lepa priložnost, da poizkusijo nove sheme in da vključijo v igro tudi mlajše rezervne igralce. Tekma Dom - GS Lucinico bo drevi v občinski telovadnici v Ločniku (Ulica Vanier 4) s pričetkom ob 20. uri. —ik— KOLESARSTVO Laurent še na dirki vedno prvi po Sredozemlju BAZIERS (Francija) — Na kolesarski dirki po Sredozemlju je bila včeraj na vrsti četrta etapa, ki jo je osvojil Belgijec Noel De Jonkhee-re pred Nizozemcem Jan Raasom. V skupni uvrstitvi je na prvem mestu Francoz Michel Laurent. PLAVANJE SANTA FE — Argentinec Claudio Plit je zmagal na tradicionalnem plavalnem maratonu Santa Fe - Co-ronda na reki Panama: 45 km je preplaval v 5.59’45”. Zlata vreden zadetek trebensfcega Primorca ~»nw-' ___ki. j. : Tako je v nedeljo Primorec dosegel svoj gol v tekmi druge nogometne amaterske lige proti moštvu Čampi Elisi. Zadetek, ki je pomenil dve zlata vredni točki za trebensko enajsterico. Zadetek za velik preporod na poti do rešitve pred izpadom? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiMiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiililMiMiiMMMnilliiiMliiiiMUiiiilllliiiiiiiiiMiiniMmiltiitlilliillimimlifmilloilMiiliillilitiiUfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiNitiiiiiiniiiiilliriiiiniiiHS ODBOJKA V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Kras klonil le po pravem maratonskem boja Naši fantje so izgubili proti Moglianu, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili Kras — Mogliano 2:3 (15:12, 7:15, 15:2, 4:15, 13:15) KRAS: Grilanc, Milič L., B„ Budin I., S., V., Bitežnik, Rebula, Marušič, Vesnaver, Kralj. Pd dveh zaporednih zmagah je moral Kras po petih setih, in to že tretjič, prepustiti dve točki gostom. Takoj pa moramo povedati, da je bila tekma na visoki tehnični ravni in da je številno občinstvo odšlo iz na-brežinske telovadnice zadovoljno. Kras je jurišal na zmago. Začetne poteze so bile v njegovo korist. Gostje se niso vdali in so zmanjšali razliko na točko. Grilanc in tovariši so se zavedali, da je nasprotnik že preveč «blizu» in so zato s serijo navdušujočih akcij izbojevali set. Prevelik optimizem je zavladal med domačini, tako da so v drugem setu zaigrali lagodno in nezbrano. To pa jih je drago stalo, saj so dosegli le skromnih šedem točk. Enako vzdušje je zavladalo med ffisti v tretjem. setq, .kot v, prejšnjem prt dbmacinifi.TmntRnraTIMfTOio. da so naši v tem setu - zaigrati res težavo pri odlično in bera točk Mcgbffffltjgbila zelo skromna (samo dve). Sobotni večer je potekal v znaku neverjetnih preokretov. Četrti set je bil monopol gostov. V istem slogu so gostje nadaljevali v petem setu. Ob menjavi igrišča je bilo stanje 8:6 za Mogliano, ki je povedel še z 12:6 in celo s 14:8. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Visok poraz goriškega Doma Naši košarkarji so v Krminu izgubili proti Mobilcasi Dom 102:72 r.jobllcasa — (37:30) DOM: Košuta, Dornik 6 (2:6), Hvalič (k) 2, Semolič 24 (12:10), Čubej, Blažič 8 (2:3), Podberšič 15 (5:12), Prinčič 13 (1:5), Kant 4. Domavci so si z nedeljskim porazom zapravili vsako možnost za dobro uvrstitev na končni lestvici. Pred tem srečanjem sta imeli eki pi enako število točk, vendar je Mobilcasa imela dve tekmi manj. Z zmago domovcev bi ti prešli v vodstvo in v primeru dveh zmag Mo-bilcase bi tile imeli le dve točki prednosti nad našimi fanti. Tako pa bo razlika lahko znašala kar šest točk. To pa je prevelika prednost za vsak mogoč naskok. «Belo-rdeči» so v nedeljo popolnoma razočarali, saj so igrali pod lastnimi sposobnostmi. Srečanje je bilo zanimivo le v prvem polčasu, ko sta bili ekipi enakovredni. V tem delu srečanja sta sicer sodnika večkrat oškodovala naše fante, kar je nedvomno vplivalo tudi na igro drugega polčasa. V drugem polčasu so domovci popolnoma odpovedali, domačini pa so polnili nasprotnikov koš z neverjetno lahkoto. Obramba domovcev ni bila prav nič učinkovita, slaba bera pobranih odbitih žog pa je bila vzrok visokemu porazu. V deseti minuti je bilo srečanje že zapečateno. Naši niso imeli v sebi dovolj moralne moči, da bi bolj zagrizeno zaigrali. Omembe vredno je še to, da si jv že v peti minuti prvega polčasa Blažič poškodoval nogo, kar se je nato maščevalo pri lovljenju odbitih žog. M. č. NA TRŽAŠKEM Rifle - Bor 74:53 (38:26) BOR: Žerjal 15, Klobas 15, Ražem 4, Koren 3, Race 14, Krečič 4, Perco, Marsich 2, Canciani. Kaže, da se borovci še niso Izma zali iz krize, ki jih pesti že nekaj časa. V tem kolu so namreč zaslu ženo in visoko izgubili proti miljski peterki Rifle ja, ki je tudi v srečanju z borovci dokazala, da sodi med glavne kandidate za prestop v višjo ligo. Od borovcev ni nihče posebno dobro igral. KADETI Kontovel — Inter 1904 81:75 (44:41) KONTOVEL: Ukmar 7, Rauber 8, Velussi 30, Terčon 2, Emili 30, Pu-pis 2, Štoka, Kojanec. Kljub odsotnosti dveh ključnih i-gralcev, kot sta R. Daneu in A. Vasallo, je Kontovel premagal na domačem igrišču solidno ekipo In-terja. Kot znano, si je slovenska peterka že zapravila možnost uvrstitve v finalni del prvenstva, zaradi tega so domačini zaigrali bolj sproščeno in učinkovito v napadu, kot vedno pa je zelo pešala obramba. Konto-velci so že v prvih minutah igre pokazali, da hočejo zmagati in v deveti minuti prvega polčasa so i-meli že 13 točk prednosti. Prednost so obdržali tudi do konca, le dvakrat se jim je nasprotnik nevarno približal. Od domačinov moramo pohvaliti predvsem dvojico Emili - Velussi, ki sta sama dala kar 60 točk in to predvsem z metom od daleč. Lukša «PROPAGANDA» Llbertas — Bor 51:57 (22:26) BOR: Jogan, Kovačič, Krapež 5, Smotlak 6, Brandolin 21, Tavčar 7, Pupulin 1, Pisani 2, Žerjal, Gruden, Korošec 15. Mlada Borova postava je premagala Libertas in tako osvojila drugi prvenstvetd par točk. Naši fantje so vseskozi igrali prizadevno in so z dobro obrambo ustavili nasprotnika, ki je v zadnjih nastopih pokazal dobro formo. Tokrat moramo omeniti dober na stop centra Brandolina in izredno igro mladega Korošca. Tudi ostali igralci pa so povsem izpolnili pričakovanja in opravili svojo nalogo. Cancia Inter 1904 — Kontovel 106:25 (46:15) KONTOVEL: Daneu 2. Furlanič. Grilanc 2, Piras 6, Pertot 4, Škabar, Brischia 2, Damir Starc 7, Paolo Starc, Emili 2. SODNIK: Forza Ravno pred enim tednom smo laskavo ocenili igro naših fantov, ko so na tujem igrišču zasluženo zmagali. Tokrat je ocena, ki jo lahko zapišemo Kontovelcem povsem nega- tivna. In čeprav so igrali proti najboljšemu nasprotniku, to ni še zadosten izgovor za tako pekoč poraz. Tokrat so vsi razočarali. H. L. IZIDI 7. KOLA Libertas - Bor 51:57 Inter 1904 - Kontovel 106:25 Servolana - Don Bosco B 49:30 LESTVICA Inter 1904 14, Servolana 12 Bor, Kontovel, Don Bosco B in Libertas štiri. PRIHODNJE KOLO Kontevel - Bor (23. 2. ob 15.00 na Kontevelu); Don Bosco B - Inter 1904; Servolana - Libertas. Kras se j 2 presenetljivo vrgel v borbo in iztrgal gostom šest set-žog. športna sreča pa je tedaj obrnila hrbet našim fantom in jim preprečila pot do zmage. Točki sta tako odšli v Mogliano, Krasu pa gre zasluga, da je s svojo igro navdušil domače gledalce, kateri bodo prav gotovo v povratnem delu prvenstva v večjem številu prihiteli na rob igrišča in pomagali ekipi ob težkih trenutkih. M. I. dati, saj so Nabrežinke prevladovale od začetka tekme. Drasičeve varovanke so res dobro zaigrale in zasluženo zmagale. Treba je pohvaliti vse igralke, ki so se požrtvovalno borile za vsako žogo, medtem ko so Kontovelke igrale pod svojimi sposobnostmi. M.M. - N.N. 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Vol!ey Club 3:1 (3:15, 15:5, 15:12, 15:11) DOM: Černič, Cotič, Prinčič. Devetak, M. Jarc, Juren, Pahor, D. Jarc in Komel. SODNIK; Mauri iz Gorice. Goriški Dora je v soboto zvečer izbojeval svojo peto zmago v letošnjem prvenstvu 2. moške divizije in se neposredno vključil v boj za najvišja mesta skupne lestvice. Sobotni poraženec «belordečih» je bila solidna tržaška šesterka Volley Club, v vrstah katere igrajo izkušeni in zanesljivi igralci. Srečanje.je bilo v prvih dveh setih nezanimivo in statično, šele v tretjem setu je igra postala zanimi-- - - „ , 'va ifrizenačert&VOoričani so v tem In 'de,u' ^cahjh zbraKo uTpožrtvoval- ke pa so s tem osvojile končno zma- nn Vnt. nri. go. Pohvalili bi dobro igro Marise Daneu, ki ’je tokrat povsem zadovoljila. H. Lisjak 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Celinla 3:1 (7:15, 15:12, 15:13, 15:4) KONTOVEL: črnjava, Štoka, Denis Daneu, Marisa Daneu, Tatjana Cibic, Vainea Cibic, Menegatti, Pra-šelj. Kontovelke so v tem srečanju še enkrat potrdile, da so v krizi, v katero so zabrodile po tekmi s Prato. Z veiiko težavo so namreč premagale poprečno Cennio, ki je celo o-svojila prvi set. V drugem in tretjem setu pa je nudila domačinkam krčevit .odpor ,<■^»ite,.:pet izgubili. Sicer pa so se do zadetka dobro upirali nasprotniku. V prvem polčasu sta biU ekipi enakovredni, v drugem je imel Primorec dve edinstveni priložnosti za gol, a so ju napadalci nerodno za* pravili. Domačini pa so se tedaj zdramili in so dosegli s Sossijem zmagoviti zadetek. Odtlej so igrafci Esperie popolnoma gospodarili na igrišču in bi lahko do konca tekma še povečali vodstvo. Bruno Križmančič Pro Cervlanano — Juventlna 2:3 (15:8, 15:8, 13:15, 13:15, 7:15) JUVENTINA: Faganel, Corva, Golob, Malič, Plesničar, Marušič, j Primorje — CGS Nanut, Loris, Mučič. ZAČETNIKI Igralci štandreške Juventine so osvojili drugo prvenstveno zmago in to proti ekipi Cervignana. Juventinci so začeli zelo slabo. V prvem in drugem setu se niso borili. Preveč servisov so zgrešili in tudi obramba je bila neučinkovita. Kazalo je. da bo tretji niz šel po sledeh prvih dveh. Toda pri rezultatu 13:2 za Cervignano se je stanje popolnoma spremenilo. cBelo-rdeči» so zaigrali bolj učinkovito in si tako zagotovili tretji set. V četrtem in petem setu so juventinci zaigrali bolj zbrano in tudi zmagali. D. M. 3. MOŠKA DIVIZIJA Bor - Volley 80 3:0 (15:3, 15:13, 15:12) BOR: Tul, De VValdestein, Volk, m TALBOT VAM PREDSTAVLJA MODELE ZA LETO 1980 ml el KDOR NAROČI KATERIKOLI AVTOMOBIL TALBOT DO 23. FEBRUARJA 1980 GA DOBI PO DANAŠNJI CENI, TUDI CE GA PREVZAME KASNEJE TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI Viole Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 0:2 (0:0) PRIMORJE: Bosticco, D. Comi-no, Fagin, De Pase, Micheli, Si mat, Marcuzzi, Sardoč, M. Comi-no. Kemperle, Kralj. Na domačih tleh je proseško Primorje proti solidni ekipi CGS izgubilo z 2:0. Ktiub porazi* pa Prosečani niso igrali slabo in so bili v prvem delu igre popolnbma enakovredni nasprotniku. Samo v na daljevanju so gostjd izkoristili svojo večjo izkušenost in prišli do, sicer zaslužene zmage. H. V. NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO San Giovanni — Primorje 7:0 (3:0) PRIMORJE: Bigi, Husu, Metelko, Meden, Sedmak, Rupel, Vidali, Abbondanza, Celea, Antoni, Rochetti. Proseško Primorje je v gosteh doživelo hud poraz proti ekipi San Giovannija, ki je pred tem srečanjem imela isto število točk na lestvici kot Prosečani. Čeprav izid tekme jasno kaže, da so bili domačini v stalni premoči, ne moremo mimo dejstva, da so Prosečani prejeli dva zadetka takoj v uvodnih minutah i-gre, kar je seveda zelo potrlo «rde-če-rumene». Prosečani so zaigrali brez vsake volje, borbenosti in požrtvovalnosti. H. V. CICIBANI CGS — Primorje 5:0 (2:0) i PRIMORJE: Picculin, Gava, De Bernardi, Reina, Vascotto, Štoka (Tauer). i Proti bolj izkušeni ekipi CGS I Prosečani niso mogli kaj več. Čeprav so si domačini zmago zaslužili. izid srečanja je vsekakor previsoko «darilo» za ekipo CGS. i, naj se prijavijo na sedežu društva danes, 20. t.m., ob 19. do 20.30. Tekmujejo lahko samo člani. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Poštni tekoči račun to Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 20. februarja 1980 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 Ljubilo"* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sozu i 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ur BJ® j Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlaniio - Ju"i ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druq v Italiji pri SPI. . . . .___ član M*mNM fzdaja ZIT zveze časopisi”) |Ijy Odgovorni urednik Gorazd Vesel intukaf' ^Trst zaioinikov PO NEUSPEHU PRED ŠTIRIMI LETI Nfl ZOI V INNSBRUCKU Šved Stenmark končno le osvojil olimpijsko zlato v veleslalomu Srebro in bron osvojila VVenzel (Liecht.) in Enn (Av.) - Križaju le za dve stotinki ušla bronasta kolajna ■ Sijajni ekipni uspeh jugoslovanskih tekmovalcev - Nockler (It.) zasedel šesto mesto Na prizorišču boja za zlato meda ljo v olimpijskem veleslalomu Šved • Ingemar Stenmark tokrat ni razo čaral. S povsem zanesljivo in hitro vožnjo je v svojem nepremagljivem slogu nadoknadil zaostanek za vodečima po prvem veleslalomu, Wenzlom in Ennom. ter s 75 stotinkami sekunde prednosti osvojil zlato lovoriko. Srebrno kolajno si je izboril Andreas VVenzel iz Liechtensteina, bronasto pa Avstri- Kaj meni Križaj o petkovem tekmovanju v veleslalomu? Iz njegove izjave izhajajo najbolj optimistična predvidevanja, saj pravi, da se ;'e VELESLALOM jec Hans Enn, ki je za švedskim prvakom zabeležil sekundo in 77 stotink zaostanka. To je včerajšnja zmagovita trojica. Le pičli dve stotinki pa ločita od bronastega odličja Jugoslovana Bojana Križaja, ki se je mastil na četrto mesto. Upanje na ko-la;no torej ni bilo neupravičeno, saj je Križaj z včerajšnjo vožnjo, med katero je imel treti' najboljši vmesni čas. dokazal, da je res vrhunski smučar. Njegovo četrto mesto ie vsekakor za Jugoslavijo do sedaj najboljša uvrstitev vseh časov na o-limpijskih igrah. Vendar^ to ni še vse, saj beleži v včerajšnjem veleslalomu Jugoslavija pravi ekipni uspeh: Boris Strel je namreč ohranil odlično osmo uvrstitev. Jure Franko je nekoliko zamudil, pristal pa je na solidnem 12. mestu. Strel je na prvem delu proge vo lil odlično, saj je bil njegov vmesni čas za več stotink sekunde boljši od Križajevega. Še en dokaz torej. da se jugoslovanska smučar- med treningi v Stovveju boljše izkazal v slalomu kot v veleslalomu. Pričakovanje za medaljo v slalomu je torej zanj precej realno. Vrstni red v veleslalomu: 1 Italijanski reprezentant Bruno Nockler se je zelo potrudil, vendar je bil v veleslalomu šele 6. (Foto AP) 1. Stenmark (Šve.) 2'40”74 2. VVenzel (Liecht.) 2’41”49 3. Enn (Avs.) 2’42”51 4. Križaj (Jug.) 2"42"53 5. Liithv (Švi.) 2'42"75 6. Nockler (It.) 2'42’ '95 7. Gaspoz (Švi.) 2’43”05 8. Strel (Jug.) 2'43"24 9. Žirov (SZ) 2'44"07 10. Mahre (ZDA) 2'44”33 11. Halsnes (Nor.) 2'44"49 12. Franko (Jug.) 2'44”63 13. Orlainsky (Avs.) 2'44”70 14. Villamteva (šp.) . 2’44' '88 15. Andrejev (SZ) 2'44”94 Danes dekleta Po moškem veleslalomu pridejo danes na vrsto tudi dekleta. Podobno kot med moškimi je tudi med dekleti več odličnih tekmovalk, ki lahko računajo na kolajno, glavna favoritinja med njimi pa je gotovo liiiMiiiniiuiniiiiiiliiiiimiiMaiiiiiuuiiiiitiiMiiitiiiiiiiniiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimMiim Italiji drugo srebro V sankanju dvosedov prva NDR, druga Italija (Gschnitzer - Brunner) Italijani so sinoči osvojili drugo srebrno kolajno na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Spet so jo osvojili sankači, tokrat v dvosedu s posadko Gschnitzer - Brunner. Prvo mesto so si priborili vzhodni Nemci z dvojico Rinn . Hahn, tre tji pa je bil avstrijski pa • Fluckir-ger . Schrott. Rinn in Hahn sta SANKANJE vodila že po prvi vožnji, Avstrijca sta bila na drugem mestu, Italijana pa na tretjem. V drugem spustu (po izredno ne varni progi) pa je Italijanoma le Takole sta VVenzel in Enn dvignila na ramena Stenmarka (Foto AP) ska šola krepko uveljavlja v svetovnem merilu. Edina senčna plat včerajšnje tekme je za jugoslovanski tabor odstop Jožeta Kuralta, ki je na srednjem delu proge vozil preveč na silo in zato naredil napake, ki so ga spravile s proge. Za Križajem je zasedel peto mesto odlični Švicar Jaques Liithy, ki je bil po prvi vožnji šele enajsti. Za njim se je uvrstil na šesto mesto Italijan Bruno Nockler, ki pa je bil prej četrti. Za Italijane je bil včerajšnji dan res žalosten, saj sta poleg No-cklerja razočarala tudi Bernardi in Gros, ki sta med vratci smučala zelo nestabilno in usodno padla. Obračpn za italijanske tekmovalce, ki so pred nekaj leti gospodarili na veleslalomskih progah, je po veleslalomu zelo negativen: trije so padli, Nockler, ki je vzbudil upanje na medaljo, pa je pristal le na šestem mestu. Zelo žalostno se je včeraj končal nastop Sovjeta Ciganova, ki je bil že odličen v smuku, nato je svoj podvig ponovil med prvo vožnjo v veleslalomu v ponedeljek, kjer je zasedel (kljub visoki startni številki) peto mesto. Ciganov je med včerajšnjo vožnjo zabeležil drugi najboljši vmesni čas za zmagovitim Stenmarkom. Vsi so napeto pričakovali njegov finiš, ki pa ga ni bik). Napaka med predzadnjimi vratci je bila za Sovjeta m sodna in adc" ni mogel na noben način preprečiti, Ustavil se je negibno le nekaj metrov od cilja. Kaj pravijo slovenski tekmovalci po tekmi? Križaj je zadovoljen, pravi, da je brez napake izpeljal progo, tisti dve stotinki sekunde pa je izgubil v ponedeljek, ko je zaradi nervoze na startu vozil premalo koncentrirano. Glede Strela je izrazil zelo ugodno mnenje, za Franka pa je Križaj menil, da je verjetno bil precej psihično obremenjen, saj ni še vajen tako pomembnih tekem. Franko je namreč do sedaj sodeloval le na mladinskih tekmovanjih. In prav to dejstvo, da je iz mladinske konkurence pristal na 12. olimpijskem mestu, daje zelo veliko upanja za nadaljnjo športno kariero 18 letnega Novogoričana. O sebi pa je Franko povedal, da je vozil premalo «angažirano», predvsem v zgornjem delu. Zato ni nikakor mogel nato nadoknaditi zamude. kot je njegova stara navada, v spodnjem, hitrejšem delu. Nova olimpijska prvaka v sankanju dvosedov Rinn in Hahn sta že vrsto let med najboljšimi v tej panogi. Hans Rinn je star 23 let, je polkovnik v vzhodnonemški vojski, osvojil pa je že naslov svetovnega prvaka med enoscdi. Norbert Hahn izhaja iz prave sankaške družine, saj tudi brata Bernd in Uwe tekmujeta v sankanju. Včeraj sta star-tala kot druga predstavnika NDR. uspelo prehiteti avstrijski dvosed in osvojiti srebro, z zacs'ankcm ?7 stotink za prvima. Italija je poleg drugega osvojila še peto mesto z Rafflom in Silginrom. Končni vrstni red 1. Rinn - N. Hahn (NDR) 1T9”33 2. Gschnitzer - Brunner (It.) 1T9”60 3. Fluckinger - Schrott (Av.) 1’19”79 4. B. in U. Hahn (NDR) 119”91 5. Raffl - Silginer (It.) 1T9”97 M KOLAJNE 1. NDR 6 4 2. SZ 6 4 3. ZDA 3 2 4. AVSTJttJA.— 3 1 5. ŠVEDSKA 2 8 6. NIZOZEMSKA 1 1 7. ŠVICA 1 0 8. FINSKA 0 4 9. ITALIJA 0 2 10. LIECHTENSTEIN 0 2 11. NORVEŠKA 0 I 12. KANADA 0 1 13. JAPONSKA 0 1 14. BOLGARIJA 0 0 15. ČSSR 0 0 16. ZRN 0 0 24-letna Hanni Wenzel iz Liechtensteina, sestra Andreasa, ki je po prvem dnevu moškega veleslaloma, zadal Stenmarku kar precej skrbi. V pretekli sezoni so opravili v svetovnem pokalu pet ženskih veleslalomov in Wenzlova je osvojila kar štiri, že ta podatek zadostuje za ugotovitev, da je mladenka letos res v izredni formi in Liechtenstein lahko od nje upravičeno pričakuje še eno kolajno. Med ostalimi tekmovalkami moramo omeniti tudi Italijanke, ki so letos izrecno popravile svojo «sto-rilnost» in so dosegle v tej sezoni več uvrstitev na visoka mesta. Kot ekipa so Italijanke v tej sezoni res močne in zato v taboru »azzurrov* pričakujejo od deklet več kot od fantov. Danes bodo startale tudi tri Jugoslovanke. Po visokih uvrstitvah sicer ne bodo mogle posegati, kljub temu pa lahko po zadnjem treningu, ki so ga opravile skupno z moško jugoslovansko vrsto v Stoveu pričakujemo, da bodo dosegle višje uvrstitve kot doslej. Sanda Dubravčic stopa na led Umetnostne drsalke bodo začele danes svoje tekmovanje med posameznicami z nastopom v obveznih likih. Favoritinj za osvojitev prvega mesta je v tej disciplini kar mnogo. V prvi vrsti meri na najvišjo olimpijsko lovoriko Američanka Linda Fratianne, svetovna prvakinja iz leta 1979, veliko možnosti pa imata tudi vzhodna Nemka Anett Potzsch (evropska prvakinja) in Japonka Watanabe. Prvič bo na olimpijskih igrah i-mela v tej disciplini svojo zastop- __UMETNOSTNO—■ DRSANJE nico tudi Jugoslavija. To je 15-letna Zagrtjčanka Sanda Dubravčic, peta iz letošnjega evropskega prvenstva v Goteborgu, ki ima svoje najboljše orožje v prostem programu. Italijo bosta zastopali Susan Driano in Franca Bianconi. Driano, ki je preživela in trenirala vrsto let v ZDA ima možnost, da se uvrsti med prvih pet. Kot vedno: Erič Heiden «Delitev brona»- Ženske danes na 3000m Hitrostno drsališče se je spremenilo v častni krog za Eriča Heidna. že uveljavljeni «superman» je točno po načrtu osvojil svoje tretje zlato na progi 1000 m s časom 1' 15”18. Zamuda točno poldruge sekunde drugega Bouchera je zelo velika in dokazuje, da Heiden nima prave konkurence in da z dobro HITROSTNO DRSANJE Šved Ingemar Stenmark se včeraj ni pnstil presenetiti. Potem ko je v prvem veleslalomu naredil vrsto napak in se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, je včeraj vozil zbrano, preudarno in predvsem napadalno ter zanesljivo. Proti takemu Stenmarku ni bilo mogoče storiti ničesar. \Venzel in Enn sta se morala zadovoljiti s srebrno in bronasto kolajno. Na sliki: Stenmark drvi proti cilju (AP) mero optimizma lahko pričakuje preostali dve tekmi. Zanimivost tekmovanja na 1000 m sta dve tretji mesti. Bronasto kolajno sta si namreč «razdelila» z enakim časom Sovjet Lobanov in norvežan Roenning. Tehnično je bila konkurenca med drugim in desetim mestom izredno izenačena, saj je kar 9 drsalcev strnjenih v sekundi in 29 stotink. Vrstni red: 1. Erič Heiden (ZDA) 1T5”18 2. Goetan Boucher (Kanada) 1’16”68 3. Vladimir Lobanov (SZ) in Frade Roenning (Nor.) 1’16”91 5. Mueller (ZDA) 1’17'Tl, 6. De Jang (Niz.) 1T7 "29, 7. Dietel (NDR) 1T7”71, 8. Granath (Šved.) 1'17"74, 9. Hlebnikov (NDR) ITT’96, 10. De Boer (Niz.) 1’17”97. Ženske bodo danes zaključile drsalno tekmovanje s preizkušnjo na najdaljši progi 3.000 m. Slika je dokaj nejasna in nudi bolj malo kandidatk za olimpijsko zlato. Zanimivo bo slediti vzponu Ericove sestre Beth, ki je iz tekme v tokrn0 . _ ša, vendar še vedno brez kola?*' HLAD V Lake Placidu je oč:v>dno r hladno, saj se je v nedeO" dvajset gledalcev zateklo P° " pomoč zaradi — zmrzlin. STROKOVNJAK Francoska TV ima za torja res pravega strokovnjak je Killy, bivši trikratni zmagovalec v alpskem smučal iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliiiimiiiitiiiiiniiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiniiMniiimtimiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiitii« Prvi skoki Skakalci so se preselili na 90-me-trsko napravo. Med prvimi treningi je najdaljši skok zabeležil Švicar Sumi. Iz najvišjega zaleta je v prvi seriji dosegel 117 m. S skrajša- SKOKI nim zaletom so nato opravili še tri poskusne serije. Najboljši so bili Innauer 107,5 m, Ostwald 105,5 m in Kogler 106,5 m. Skakala sta tudi Jugoslovana Benedik in Tepeš, vendar brez vidnih uspehov. Boljši je bil Tepeš, ki je dosegel med drugim 92,5 in 91 m. Norčič ni treniral. ŽIGI V Lake Placidu je tamkajšnja pošta gotovo ena najbolj obremenjenih v Ameriki, saj mora dnevn odposlati tisoče in tisoče pisem ter razglednic po vsem svetu. Na svoj račun pa so prišli tudi filatelisti, saj so samo na dan otvoritve iger, v tamkajšnjih poštnih uradih žigosali pošiljke kar z devetimi različnimi žigi. 13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLAZIH 1980 Krajši biatlon Ulrichu (NDR) Odločal je tek - Danes štafeta 4x10 kilometrov V biatlonu je tokrat odločal tek. Zmagovalec Frank Ulrich je namreč preizkušnjo na 10 km osvojil kljub dvema napakama v streljanju. Drugi, Sovjet Alikin, je bil brez napak vendar s počasnejšim tekom. Enkrat je zgrešil pri streljanju tudi Aljabijev, ki je pri zmagi na 20 km opravil ta del tekme brezhibno. Izidi biatlona na 10 km so take vsaj delno potrdili trenutno krizo v sovjetskem taboru in tudi v tej panogi je ored izvedbo štafete sta- Vzhodni Nemci so se izkazali tudi v biatlonu na 10 kin dolgi progi, kjer je zmagal njihov tekmovalec Frank Ullrich (Foto AP) ■muHmiiiiitmmiiHHmiiHinniiiiiiiiiiiinntitimiilimiiiMi..................................mn........mm........................mi.....mmmi.......mm...............................................................................mm...... ODLOČITEV ZA VSTOP V POLFINALE V hokeju na ledu se hode pomerile SZ in Kunadu ter Švedska in ČSSR V predzadnjem kolu kvalifikacijskega dela olimpijskega turnirja v hokeju na ledu bi prišlo kmalu do velikega presenečenja. Finska je še pet minut pred koncem srečanja vodila proti Sovjetski zvezi z 2:1, takrat pa so se Sovjeti razigrali, da- B HOKEJ li v pičli minuti tri gole in, čeprav s težavo, zmagali. Pred zadnjim kolom je stanje v »rdeči* skupini dokaj jasno: za o-dličja se bosta potegovali SZ in Kanada, ki se bosta srečali danes v medsebojni tekmi. V »modri* skupini bodo gotovo napredovale ZDA, o drugem polfinalistu pa bo odločal spopad med Švedsko in ČSSR. EU halo Na 70-metrski skaka bdei (levo) so skakalci že opravili svoj nastop,, zdaj pa že trenirajo na večji, 90-metrski, kjer se bodo potegovali za odličja v soboto (Foto AP) V števerjanu se nam je oglasila Cvetka Klanjšček, uslužbenka na istoimenskem vinogradniškem posestvu. «Za veleslalom žal nisem imela časa.t — Menite, da bi vinogradniki v Števerjanu žrtvovali nekaj trt za smučdfska progo? »Zanje nisem povsem gotova. Jaz pa bi jih. Smučanje mi je zelo všeči* — Kako pa bi iz števerjana speljali progo za veleslalom? «Z vrha. to je s Trga svobode po ščednem.» — Kaj pa v nedeljo? *Na, Kanin bom šla.» — Posnemat koga? »Križaja/* »RDEČA* SKUPINA »RDEČA* skupina SZ - Finska 4:2 Kanada - Japonska 6:0 Nizozemska - Poljska 5:3 LESTVICA SZ 4 0 0 45: 7 8 Kanada 3 0 1 24: 6 6 Finska 2 0 2 15:16 4 Nizozemska 1 1 2 13:33 3 Poljska 1 0 3 10:22 2 Japonska 0 1 3 6:31 1 »MODRA* SKUPINA ZDA - Norveška 5:1 ČSSR - Romunija 7:2 Švedska - ZRN 5:2 LESTVICA Švedska 3 1 0 22: 5 7 ZDA 3 1 0 21: 8 7 ČSSR 3 0 1 32:12 6 ZRN i 0 3 19:26 2 Romunija 1 0 3 10:26 2 Norveška 0 0 4 6:33 0 Hipnoza drsalka svetovna Ameriška umetnostna Linda Fratianne je tudi prvakinja. Ima pa močno konkurentko v Nemki Potzsch. Da bi povečala svojo privlačnost si je dala »popraviti* nos. Šestkrat na teden se na trening odpravlja že ob pol sedmih. Vadi dopoldan. Po kosilu dve uri spi in nato drsa do šeste zvečer. Dvakrat na teden telovadi, enkrat pa obišče baletno šolo. Na razpolago ima tudi hipnotizerja. DISCIPLINA Vse obiskovalce Iz Evrope In z drugih celin preseneča izredna disciplina ameriškega občinstva, ki ne povzroča organizatorjem prav nobenih nevšečnosti. , , Naš posebni dopis iz Lake Placida -r- Poroča: F. Pavšer —u V jugoslovanskem taboru' je včeraj vladalo vedro razpoloženje, pa tudi rahla zagrenjenost. Veselje je zavladalo zaradi izredne ekipne uvrstitve jugoslovanske vrste, saj takega uspeha v zgodovini olimpijskih nastopov Jugoslovanov še ni bilo; razočaranje pa sta prinesli oni dve stotinki sekunde zaradi katerih je bil Križaj ob bronasto kolajno. Pa si oglejmo, kako so fantje komentirali svoj nastbp. Križaj: «Bronasto kolajno sem izgubil včeraj in ne danes. Danes sem namreč vozil zelo dobro. Morda sem na zgornjem delu proge zagrešil nekaj najmk, sicer pa so mi smuči tekle v redu. Kljub temu da sem bil le četrti, sem s to uvrstitvijo zadovoljen, saj je doslej najboljša, kar smo jih Jugoslovani dosegli na zimskih olimpijskih i-grah.» Strel: najuspešnejši Jugoslovane športnik na zimskih °}xyL. skih igrah. Na olimpiad1 Sapporu 1972 je mmr,ec_Mr. veliki skakalnici osvojil o®** no osmo mesto. Zakaj so se jugoslovo™.. skakalci tako slabo na mali skakalnici? jlOVO'"". odrem a 7nun d/uu/viu/uct. «Norčič je bil mogoče psjj*S; loško preobremenjen- j je preveč, zato pa ni dof’ . ničesar. Isto je bilo ver] Tepešem in Benedikom. Mofl pa so takemu rezultatu b°l vali še drugi vzroki.» Kateri? . .. «Nedeljski polom je bil P** odraz neurejenih razmer v šem skakalnem okolju, v rem je vse preveč nečistih ra nov med klubi, trenerji in 1 zo. Zveza bi morala voditi ~ voj našega skakalnega ŠP° ' sedaj pa vmes posegajo ^ preveč interesi klubov. T° treba razčistiti, da bomo Ida spet upali na boljše rezulta■ Kaj pa tekma na veliki s «Mislim, da se bo Norčič V& stil nekje okoli 15. mesta- . je sposoben te uvrstitve, in Benedik pa naj bi zased®. do 35. mesto. Vsekakor men j da jim ne bo uspelo poPT° ,f, moje uvrstitve iz Sappora- , prav jim to res srčno 1 danes 14.00 Umetnostno drsanje * (obvezni liki) . 15.00 Teki, 4x10 km - moški 16.00 Alpsko smučanje, v® lom - ženske (1. sPJJ£. -j * 1G.30 Hitrostno drsanje, 30w ženske 19.00 - 22.30 Hokej ^ 1 JUTRI 15.00 Teki, 4x5 km - ženske 16.00 Alpsko smučanje, v lom - ženske (2. $ • 16.30 Hitrostno drsanje, l-aUV moški 19.30 Hokej 20.00 Umetnostno drsanje - * (kratki program) _ $tr 1.30 Umetnostno drsanje DANES ITALIJANSKA TV: ob U;3”, f nostno drsanje, med noc" (pr ročili hokej (SZ - Kanada" va mreža). LJUBLJANA: ob 15.20 ume* «1 drsanje, ob 16.55 veles1® _ gr ženske, ob 23.30 hokej ^ KOPER: ob 16.55 velesl*^(«t» ženske, ob 18. uri teki jr 4x10), oh 18.50 umetno*"'gg sanje, ob 20.45 hokej *■ Švedska). d***, ŠVICA: ol> 12.15 umetnostOOjjjjP nje in smučanje, ob 21.55 na olimpijskih igrah*. JUTRI vel' ITALIJANSKA TV: ob l6-3“ slalom za ženske , LJUBLJANA: ob 16.55 ve7i„fe‘' za ženske, ob 22.20 ,e^ fcitros*’1* 4x5 za ženske), ob 22.50 n drsanje. KOPER: ob 16.55 veleslalodi ^ o" ske, ob 18. uri smučarski 19.00 hitrostno drsanje e(, f" ŠVICA: ob 14.55 posnetki ‘ jrr** 22.40 «Danes na olimpijs® n Vzhodni Nemec Ulrich VVchling, zmagovalec nordijske kombinacije (Foto AP) DANES BODO TEKMOVALI ZA ITALIJO UMETNOSTNO DRSANJE Ženske: Driano, Bianconi SMUČARSKI TEK f 4x10 km: Capitanio, De mus, Vnnzetta ALPSKO SMUČANJE Veleslalom (ženske): Bic ni, Giordani, Quario HITROSTNO DRSANJE 3000 m (ženske): Peret" _ ZA JUGOSLAVU0 ALPSKO SMUČANJE i Veleslalom (ženske): Jerm vadlav, Tome UMETNOSTNO DRSANJE Ženske: Dubruvčič