HO. tovnim
l UMOnii t ptM. IZ. nam Bfl.
Xin. leto.
.Slovenski Narod" velja, v LjuMjaft* t1 c^m dostavlja                  t upravntttvu prejeman: ccto leto . . t i    t . K 24-       celo leto......K 22--
cctrt
1 leta »
t
na mesec
. 12-. 6— .   2 —
pol leta
četrt leta na mesec
u —
5-50 1-90
U*a|a mi ga« indr iwiw«
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravniatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka volj« 10
Dopisi naj se frankirajc. Rokopisi se ne vračajo, ffredatttvoi Inaflova nlfca sL 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon ftt 85.
celo leto,
pol leta . četrt leta.
.Slovenski Narod" velja po pošt!:
ta Avstro-Ogrsko:
celo leto
na mesec.
K 25 —
. I*-. 6-50 . 2-30
«a Nemčijo:
......K •trta Ameriko in vse drage defcefe: celo leto......K 3fr—i
VpraSanJem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka VpravBi&tTO: Knailova olic« SL 9, (spodaj, dvorišče levo), tslalonjet H
Volilen somišljeniki!
Dne 16. maja vas kliče zakonita dolžnost zopet na volišče. Vrši se nadomestna volitev deželnega poslanca.
Podpisani odbor je v sporazumu z zaupniki vseh naprednih političnih društev v Ljubljani sklenil, daje pri tej deželnozborski volitvi
kandidat narodnonapredne stranke
Jožef Relsner
c. kr. profesor v Ljubljani.
Somišljeniki! Pozivamo vas, da zvesti narodnonapredni ideji volite našega kandidata soglasno!
V Ljubljani, dne 29. aprila 1911.
3zvrsevalni odbor narodnonapredne stranke.
Usodna vprašanja.
Dimaj, 10. rnajnika.
Prodiranje Francozev v Maroku je takoj vzbudilo v Nemčiji burjo nevolje. Ako pade ta dosedaj suverenna država v francoske roke, je konec marsikaterim nemškim sanjam. Nemčija je rz dežel Sredozemskega morja za vedno izključena in njena stara sovražnica Francija bi ji prizadjalata udarec. Treba dobro poudariti, da dosedanji nemški interes zlasti gospodarski pri marokanskem sporu ni odločilen, kajti kakor rečeno, celo ponižna Avstrija je tam bolj zainteresirana, kakor njena severna zaveznica. Gre torej le za konflikt, katerega
viri leže globoko v ideji germanske ekspanzivnosti in germanske svetovne vlade. S tega stališča dobi celo marokansko vp rajanje šele pravi okvir in narašča v pravo usodno vprašanje cele Evrope.
Ravno danes obhajajo na Nemškem 401etnico frankobrodskega mira, ki je končal francosko-nemško vojsko in zopet straši med obema državama bojna furija. Toda vojsko L 1870. ste izvojevali obe nasprotnici same, nova vojska pa bi kar najlažje povzročila, da stopi cela Evropa poti orožje.
S Francijo ste zvezani v takozv. trippelententi Rusija in Anglija za slučaj defenzive, Nemčija ima po boku Avstrijo,   svojo zvesto   deklo in
Italijo. Zlasti za našo državo, katere edina opora v mednarodnem koncertu je vsled naše slabe zunanje politike že dolgo edino le Nemčija, je bojna nevarnost skoraj ravno tako neposredna kakor za Nemčijo. Morali bi se žrtvovati, ne da imamo na zmagi življenske interese. Narobe, naša armada bi polagala kopati grob lastni domovini, kajti brezdvomno bi bila zmagovita Nemčija za obbtoj same naše monarhije nevarna, ker bi njen političen vpliv na naše notranje razmere ii' asel v taki meri, da bi se o samostojnosti habsburške monarhije že ne moglo več govoriti.
Brezdvomno se tudi v avstrijskih merodajnih krogih širi spoznanje te situacije. Ako tudi cela naša zunanja politika na zunaj podpira nemško, je vendar v zadnjem času opažati, da ji je mnogo, da vse na tem ležeče, da med Francijo in Nemčijo ne izbruhne konflikt. Temu na-ziranju nasprotujejo navidezno poročila in pisava »inspiriranih« in napol oficijoznih listov. Ravno na Dunaju so nastali telegrami o nemškem razburjenju in nemških grožnjah, ravno v avstrijskih redakcijah se je skovala vest, da se je Nemčija že odločila poslati ob marokanske obali tri svoje križarke. Ni dvoma, da je naše zunanje ministrstvo te »brzojavke« poznalo predno so izšle, če se pa vprašamo po znanem »cui prodest« se nam zdi verjetno, da so bile naročene pro domo, ker so naši diploma-tični krogi upali, da bodo take direktne grožnje na obeh straneh (francoski in nemški) učinkovale, vzbudile treznost in premisi jen ost ter spravile celo afero na mirnejši tir. To pa se ni zerodilo in naša diplomacija je krenila naenkrat na drugo pot. V njej »vdanih« glasilih so naenkrat utihnile vse senzacijonalne vesti in včeraj se je pojavil v »Neue Freie Presse« članek, ki ga je smatrati za odkrito svarilo Nemčiji. Članek opozarja Nemčijo na vse nevarnosti, ki ji groze iz tega konflikta ter opominja k treznosti in previdnosti.
Na Nemškem pa si ne dajo mnogo prigovarjati. V celi državi širijo listi sovraštvo in srd proti staremu sovražniku in poroča se, da je včeraj o priliki slavlja frankobrodskega miru prišlo na več krajih do ostrih proti francoskih govorov. Uboga država, ki je z zdravo silo svojega plemena premagala na elsaških bojiščih francoske armade se je v zadnjih 40 letih razvila v gospodarskega velikana,   ki je   postal celo staremu
vladarju svetovne industrije in trgovine Angliji nevaren. Kakor jez, ob katerega butajo valovi narasle reke, ožijo dosedanje meje nemškega vpliva ekspanzivno silo germanske države — ljudje, ki prorokujejo velike vojske, katere bo morala Nemčija izvojevati, prisiljena od lastne prekipevajoče sile in primorana od držav, katere nje kot konkurenta na svetovnem trgu brez lastnega pogina ne morejo prenesti, se ne varajo.
Ali naj že Maroko stavi usodi veliko vprašanje T
Zdi se, da je cela G v rop« složna v želji preprečiti eventualnost fran-eoako-mmiško vojske. Avstriji se pridružujete Anglija in Rusija. Ravno danes se poroča, da je ruska vlada v Berolinu že intervenirala, opozorila na pretečo nevarnost, ter na-svetovala mirni sporazum s Francijo. Morda se posreči spraviti celo za-rlevo v mirni tir predno — se utrga lavina. _
Uolilno sibnniG.
Za deželnozborske nadomestne volitve.
V Mestnem domu se je vršil snoči volilni shod za deželnozborske nadomestne volitve. Shod je otvoril v imenu momentano zadržanega predsednika izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke deželni poslanec g.
dr. Triller
pozdravil navzoče in takoj dal besedo kandidatu narodno - napredne stranke g.
prof. Jožefu Reisnerju,
ki je izvajal v svojem govoru sledeče:
Častiti volilci! Danes stojim pred vami kot kandidat za dežolno poslanstvo mesta Ljubljane pri nadomestni volit vi dne 16. maja. Običaj je, da kandidat ob takih prilikah v vabljivih besedah razvije takozvani »svoj program«. Pri današnjih političnih razmerah v Ljubljani se mi pa zdi popolnoma nepotrebno, zbrati vse one vaše javno znane in pritajene želje, ki se rešujejo v deželnem zboru, podnetiti vas, da ne bodite skromni v svojih željah in potem vam zagotavljati, da se bodo vse te vaše želje tudi izpolnile.
Pred dobrimi 14 dnevi smo v Ljubljani končali znamenito volilno borbo za občinski svet.   Vsak Ljub-
ljančan se živo spominja, da to ni bila borba med posameznimi, hoi j ali manj poznanimi, bolj ali manj Hgfrv*-nimi, bolj ali manj priljubljenimi meščani — temveč l>orba med političnimi strankami.
Novi volilni boj, ki stojimo v njem, nova volitev, ki je pred nami. je zopet boj med narodno napredno in Slovensko ljudsko stranko. V-sa4 Ljubljančan se zavedaj, da naj damjA volilec ne vpraša po osebi kandidata, ampak po politični stranki, ki j** kandidat njen somišljenik.
Mene je postavilo svojim kandidatom   vodstvo   narodno - m a ju« t In* stranke v zavesti, da imam zmožnosti in trdno voljo, delati v projrrsmu stranke za njene volilee.    (Tako je!>
Naša stranka je v <leželneni zbo ru v rednem obrambnem boju proti sedanji deželnozborski večini, če obrazložim vzroke, ki zaradi njih ljubljanski davkoplačevalec svojih teženj ne more zaupati kandidatu Slov. ljudske stranke — potem sem govoril za narodno-napredno stranko, ki je v deželnem zboru edina odločna hraniteljica koristi ljubljan skih in sploh meščanskih davkoplačevalcev v deželi — potem sem govoril zase kot kandidat te stranke.
Ne pozabimo deželnega zakoni o lOmilijonskem posojilu! Ljubljana sama bo morala vrniti i pripadajoči mi obrestmi do 10 milijonov, ne da bi bila deležna mrvice dobrot tega posojila, dasi jih živo potrebuje. T; zakon je ustvarila S. L. S. na škod" Ljubljane. (Fej!)
Ista stranka je sklenila takozva ni cestni zakon, ki bi nalagal Ljubljani ravno toliko letnih bremen, kakor lOmilijonsko posojilo, ne da bi imela Ljubljana koristi od tega zako-na. Če volite poslanca S. L. S., odobravate obenem te zakone.
Narodno-napredni poslanci so se v deželnem zboru krepko ustavili sprejetju teh zakonov in le glasen protest meščanstva zadržuje sankei-jo cestnega zakona in vzdržuje nado, da vlada temu zakonu ne bo predlagala sankcije. — Vsi protesti deželnih poslancev mesta Ljubljane postanejo ničevi — vlada bi se nanje nič ne ozirala, če bi le eden ljubljanskih poslancev pripadal S. L. S. V lan slučaju bi bil ravno tako brezuspešen trud napredne stranke, mestu Ljubljani za bremena, ki jih bo nosila izključno v korist deželi nov — pridobiti primerno kompenzacijo iz deželnih sredstev.
LISTEK.
zsodbo o Štefanu KomaulIIu.
Štefan Koraavli je zrl zamišljeno za počasi se odmikajočim vozom. Na vozu je bHo njegovo boljše pohištvo, ki so mu ga danes upniki prodali. Na dnu je bilo dvoje orehovih, motno likanih omar, nad njimi miza, a na vrhu se je svetil visoki divan, darilo pokojnega mu strica. Svetil se je, kakor bi se smejal in se oddiha!, da je prišel čez dolgo zopet na božje solnce, sipajoče svoje jesenske bele žarke nad mesto in nad okolico. Štefanu se je mehčalo okoli srca, zapuščali so ga stari dobri znanci, ki so videli v njegovo veselje, ki so delili ž njim vsako žalost. A komaj so bili zunaj, že so ga pozabili, omare so se zakrknile same vase, miza je strmela čmerno na uliški tlak, divan se je smejal porogljivo in prešerno. Voznik je stopal poleg konj in dvigal bič, za vozom je hodil kupec in novi lastnik tega blaga ter pazno motril, da se kaj ne poškoduj«. Eksekutor je izginil za bližnjim vogalom, mimoidoči so se »pogledavali. Voz pa je počasi ropotal dalje,  nagibal se sedaj na
desno, sedaj na levo ter se izgubljal v sredini mesta . . .
Štefan Komavli je izginil od okna. Ozrl se je po sobi. Prazna je bila in tiha, po tleh so ležali papirji, cunje, odpadki, a v kotu je temnela postelj brez odeje, ki je tudi odromala po svetu. Ob oknu je stal samoten stol in v drugem kotu je ležalo na tleh nekoliko knjig, druga poleg druge. Pogledal je Štefan te ostanke, posnemal si je roke in pomislil: »Kaj bi s tem? Še to je preveč za poštenega človeka, ki ni razvajen.«
In stopil je k vratom ter poklical hišnika.
»Čenru naj mi bo to?« je dejal hitro in se je smejal. »Vi imate otroke, mladi so, in mladim kostem se prileze dobra postelj prav tako kakor starim. Jaz sem pa utrjen človek. Vzemite postelj in spravite si jo v svoje stanovanje, na njej naj spi vaš Francelj!«
Začudeno je gledal hišnik, popraskal se za ušesi ter vprašal:
»Koliko pa hočete zanjo, gospodi Ni posebno mnogo vredna, a nekaj bi že dal, saj jo res potrebujem.«
»Čemu me žalite, človek! Kaj sem vam storili Vzemite, vam pravim, in spravite! Vašega denarja ne potrebujem, jaz sem bogat.«
Hišnik je odprl usta in sklenil roke. Toda razumel je in poklical ženo. V hipu je bila postelj narazen.
»Lepo se vam zahvaliva, gospod,« je dejala ona.
»Čemu naj mi bo še stoli« se je hipoma domislil Štefan.
»Vzemita tudi stol, na njem naj sedi Milček, ko bo pisal nalogo. Pameten fant vaš Milček, jaz sedem lahko na okno.«
Vzel je stol in ga položil pred vrata.
Ko sta že odšla, je vnovič poklical hišnika. ■
»Še te knjige mi spravite izpod nog, kaj bi ž njimi? Dovolj sem učen in pameten ...«
Prazna je bila soba, po tleh samo še papirji, cunje in odpadki. Tedaj je goa stopil Štefan na sredo in se oddahnil.
»Hvalo bogu, izginilo je vse, kar me je težilo! Prost sem, kakor ptica pod nebom in ves svet je moj. Mislil sem, da sem umetnik, ko sem udobno sedel na divanu, ko sem se zlekuil po mehki postelji v mraku zimskega večera in sem strmel skozi okno v sanjah in neplodnosti. In nisem vedel, 4 a mi je divan izsesal vse najboljše moči, da me je postelj napra-la idiota. Morali so priti šele mani-hejci, da so mi povedali to in me oprostili suženjstva. Samo zaradi tega so prišli, da ne bo nič več na poti mojim visokim ciljem, moji slavi. Hvaležen vam moram   biti, bratje
manihejci, vi ste preporoditelji mojega umetniškega duha, moje umetniške sile! Prost sem z vašo pomočjo, čutim, da sem umetnik šele sedaj, da sem velik šele sedaj.«
Štefan se je prijel za glavo. »Res je, glavo še .imam. In ta glava me pripelje do mojih ciljev brez vsakih ovir, saj nima več, kamor bi ,se naslonila, da bi počivala ali celo zaspala in nima več, ob kar bi zadela, da bi se razbila.«
Štefan je položil roko na prsi. »Glej, in tudi srce še bije, mirno in redno kakor že dolgo ne. Glava in srce, oboje, drugo z drugim na delu, in zaslovelo bo moje ime preko naših dežel. Umetnik sem, hvala vam, manihejci!?
Obrnil se je, vzel klobuk ter stopil v vežo. Zaklenil je vrata za seboj ter odšel po stopnicah. Spodaj je oddal ključ hišniku ter dejal:
»Odhajam. Moja pot je dolga,« a ne strašim se je, moje srce je veselo. Vrnem se, kadar bo moje ime slovelo in bo zarja neveni j ive slave ven-čala moje čelo. Z bogom, prijatelji!«
Naglo je stopal po ulici navzdol. Ni se ozrl več v okno svojega stanovanja, ni se ozrl ne na desno ne na levo. Izginil je tam nekje, kjer je izginil nekoliko prej voz z njegovim pohištvom...
s s
Šumelo je v sredini mesta. Bilo je uprav poldne, praznile so se šole. praznili se uradi, ulice so bile polne in živahne, zvonili so zvonovi, trobili in žvižgali so stroji.
Štefan je stopal skozi to množico s povzdignjeno glavo in samozavestno. Tuintam je srečal znanca, ki ga je pozdravil. Veselo se mu je nasmejal Štefan in hitel mimo. Tu se je spomnil, da ni danes pravzaprav is ničesar jedel in da mu je nekam Čudno v želodcu. Zavil je v gostilno, na ročil si krožnik juhe in čašo piva.
»Dovolj za onega, ki je na poti proti slavi in ki je danes šele postal umetnik,« si je dejal in srebal juho in pivo.
Pri drugi mizi je sedelo nekaj uradnikov, ki so ga poznali.
»Glej, danes so mu vse prodal i.« je dejal nekdo izmed njih svojemu tovarišu natihoma. »Revež, škoda ga je!«
»Tako neumen idealist, kaj ga bo škoda,« je odgovoril oni in rezal pečenko z vehementno silo. zalagajoč v usta velike kose.
Štefan je imel dobra ušesn, slišal je in se je smehljal.
»Kaj vesta ta dva, kako je človeku, ki se je redil vseh spon in ovir na poti proti svojim ciljem,« si je dejal in ju pomiloval.
Izpil je zadnji ostanek ter vstal.
Vsi davkoplačevalci amo edini v želji, da n«i se davki ne višajo in da se prepreči neznosna ln še vedno naraščajoča draginja. Za omejitev draginje je treba 6kupueg» dela različnih faktorjev. Eden teh je tudi deželni zbor. Imamo pa žalostno izkušnjo, da je v našem deželnem zboru ravno S. L. S. odklonila vse predloge narodno-napredne stranke za zr.tanjšanje draginje. Ti predlogi enostavno ne morejo v okvir gospodarskega programa S. L. S., ki je agrarna stranka. Za vaše koristi v draginj-skem vprašanju se ne more in ne sme zavzemati poslanec nam nasprotne stranke. Njihovo brezobzirno postopanje v tem vprašanju je tem bolj umljivo, ker voditelji njeni ne poznajo naših skrbi in sama prav nič ne občutijo draginje na živilnem trgu. (Pritrjevanj e.)
Zavedamo se, da v gospodarskem razvoju dežele ne sme odločevati korist le ene občine ali le enega sloja. V6e občine in vsi sloji prebivalstva morajo složno stremiti za skupnim napredkom. Gospodarski proč v it temelji na dobro uspevajočih denarnih zavodih širše javnosti in velike važnosti v naši deželi je krepko zadružništvo. Gotovo je dežela poklicana zadružništvu dati potrebno oporo. Nikakor pa ne gre in pomeni le pooštrenje slabih medsebojnih gospodarskih zvez, če postane dežela v gospodarskih vprašanjih politična strankarica. In ravno to se je v naši deželi po zaslugi S. L. S. zgodilo. Z znanim sklepom deželnega zbora je dežela pomogla zadružništvu, ali ne v«emu zadružništvu kranjske dežele, temveč zadružništvu, ki je v rokah somišljenikov S. L. S. — Vse drugo zadružništvo naj se vkloni zato, da se nasprotna stranka v deželi politično okrepi. Deželnih davkov, onih sredstev, ki naj iz njih dobiva dobrote S. L. S., pa ne plačujejo sami njeni pristaši, temveč vsi deželani brez razliko političnega prepričanja in ogromen del plačujejo davkoplačevalci narodno-naprednega mišljenja.
Tako postopanje je deželnim interesom naravnost škodljivo in bije vsaki pravičnosti v obraz. Pošteno bi bilo, da dežela pozove vse zveze z gospodarskimi opravili kot popolno enakovredne in enakopravne na Skupno delo. Za tako poštenost pa ne more in ne sme biti poslanec S. L. S., ki hoče tudi tuja sredstva uporabiti le za svojo strankarsko zadružništvo.
(Tako je!)
Dežela pospešuj razvoj obrtništva in domače industrije; dežela podpiraj vporabo prirodnih zakladov V prid domačega gospodarstva. Ali ne spuščaj se dežela v vratolomne Špekulacije, kakršne so električne deželne centrale, tem manj, če nosijo pečat strankarskega dobičkolovstva in jih spremlja nevarnost, da nalože dežela ogromnih bremen mesto domišljenih koristi.
Vele odgovorno nalogo ima dežela a vzdrževanjem in oskrbovanjem dobrodelnih zavodov. In treba je le pogledati pred kratkim časom izvršene izpremembe v deželnih bolnicah kranjskih, da moramo postopanje S. L. S. označiti kot naravnost škodljivo obči koristi.
Poleg gospodarskih izbol j še valnih odredb ima deželno vodstvo skrbeti za marsikaj, kar dviga neposredno kulturni nivo naroda. Zavedamo se, da mesto Ljubljana ni samo občina ljubljanskih prebivalcev, da je slovenska prestolica. Poleg gospodarskih zahtev za mesto imamo zahteve v korist slovenskega naroda.
Taka zahteva je slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dobro vemo, kako je S. L. S. tudi v deželnem vodstvu naše vseučiliško vprašanje osmešila pred svetom, ko je vseuči liski fond brezobrestno posodila svojemu strankarskemu zadružništvu. Deželni poslanec ljubljanski mora z
ogorčenjem protestirati proti takemu postopanju in delati na to, da raste fond v prvotno  določeni namen.
Za narod zahtevamo od defile pospešen raivoj ljudskega šolstva. Višino šolstva sodimo po dobroti učiteljstva. Učitelj pa more svoje zmotnosti posvetiti šoli popolnoma le tedaj, os mu služba ustvarja tak gmotni položaj, da prost življcnskih skrbi z navdušenjem gre za svojim vzvišenim poklicem — in 6« so dani pogoji, da se pred šolskim pragom ustavijo vsakršne politične strasti. — Naše šolstvo ne more biti na za željeni stopnji, ker je ni dežele, kjer bi bilo učiteljstvo slabe je plačano in tako nedostojno slabo plačano, kakor pri nas. Narodno napredni poslanci so vedno zahtevali v tem oziru temeljitega zboljšanja. — Vse zahteve je S. L. S. odločno zavrnila. V svojem političnem strankarstvu so šli tako daleč, da niti njihovi poslanci učiteljskega stanu niso smeli glasovati v prilog svojih stanovskih tovarišev. Ce se je že moral zaradi visok« »letečih finančnih načrtov porabiti vseli čil išk i fond, katera potreba mu stoji bližje od podpore našega učitell-stva?
Slovenci sodimo, da je deželno gledišče v Trublja nI velikega kulturnega pomena za naš narod. Kratkovidnem je, kdor vidi v gledišču samo zabavišče njegovih obiskovalcev. In vzgoje vališče in izobraževal išče naroda in razvoj slovenske dramatike zavisi od obstoja gmotno dobro podprtega in spretno urejenega gledišča v Ljubljani. Kakor Ljubljana solidarno prispeva s svojo davčno n>očjo deželnim potrebščinam, ki nima od njih neposrednih koristi, tflko more Ljubljana zahtevati za zavode, ki koristijo in so namenjeni vsemu narodu, primernih prispevkov dežel1*. -To zahtevajo v deželnem zboru na-rodno-napredni poslanci — sedanja deželnozhorska večina take zahteve odločno odklanja.
Navedel sem one točke delovanja našepra deželnesra zbora, ki jih pozna vsa javnost in ki se v njih i°s-no zrcali delovanje S. L. S., kaVfin^ je v ostrem nasprotstvu z delom zastopnikov mesta Ljubljnne in vseh narodno-naprednih volileev. S tem. da sem sprejel kandidaturo narodno-napredne stranke, sem izjavil, da hočem biti vreden zaupanja stranke.
Kakor ne bom nikdar zatajil svojega političnega prepričanja, tako tudi kot poslanec ne bom pozabil, da sem uradnik, kot tak vem presojati potrebe davkoplačevalca, ki je navezan na svoje pičlo odmerjene službene prejemke, ki novih davčnih bremen ne more preložiti na driiffa ramena, Sm^lo trdim, da se v (rospo-darsih vprašanjih težnje uradnika, učitelja, obrtnika in delavca docela ujemajo. — Kot uradnik pa zahtevam tudi zase in svoje stanovske tovariše izven službe popolno državljansko svobodo, kakršne pri nas ža-libog za vladanja S. L. S. deželni uradnik nima. Pri oddaji služb ne odločuj politična barva kompetenta, temveč edino le službena in strokovna usposobljenost. Strogo obsojam preganjanje deželnega uradništva in učiteljstva zaradi političnega mišljenja! Kavno tako strogo obsojam z vami najnovejši izbruh blazne politične strasti S. L. S., ki je za somišljenike narodno-napredne stranke proglasila politični bojkot. Tako govorjenje je samo ob sebi v<djfc:! sirovost, za vsakega volilca pa fasen dokaz, da stranka, ki javno pridiga deželi strankarsko, vedoma krivično postopanje, ne zasluži drugeera. kakor da volilec z zaničevanjem odkloni njenega kandidata.
Končam! Vi častiti volilci pa odločite 16. maja, ali je narodno-na-predna stranka delala dosedaj v vašo korist. Ona ostane zvesta svojim na-
Pozdravil je uradnike ljubeznivo, pomežiknil z desnim očesom ter odšel preko njih na ulico. Ozirali so se za njim, majali z glavo in  jedli in
Pili- A.
Štefan pa je zavil iz mesta. Široka bela cesta se je vila pred njim v nepoznano daljo. Visoko je stalo solnce na nebu in pripekalo kakor poleti. Po brzojavnih žicah so se zbirale lastovke in veselo je bilo življenje po obcestnih njivah, kjer so se obračali zadnji delavci v letošnji jeseni. Štefan se je odkril in nosil klobuk v roki, vroče mu je bilo. A vesele SO bile njegove misli, zakaj ves svet je bil pred njim odprt in nič mu ni oviralo pota vanj. Lepa je bila njegova pot in zložna, lepa kakor misel, prešinivša pravkar njegove možgane. Spomnil se je bil v tem hipu nje, ki je bila vsa njegova, ki je stanovala tam nekje za tretjo goro. Prost je sedaj in velik umetnik in ko stopi takšen pred njo, se ne bo mogla premagati, da ne bi mu planila v naročje, da ne bi ga objela iu pritisnila na srce ter odšla ž njim na veselo pot proti njegovi slavi, na pot, kjer ni nobene ovire več. Skupaj pojdeta in potem bo šele popolna njegova slava...
Na obcestnem kamenu je sedel berač. Ugasle so bile njegove oči, čeljusti so visele navzdol in koščene roke so držale in prožile mu nasproti klobuk.
Štefan se je ustavil in pomislil.
»Slab jopič ima in raztrgan. Ako pritisne mraz, ga bo zeblo in kako naj si pomaga reveži Jaz pa imam svojo glavo, ž njo si zaslužim denarja in si kupim nov jopič, ako dam tega njemu sedaj, ko ga ne potrebujem, ko tako toplo greje solnce, da je ves poten moj hrbet.«
In Štefan Komavli je slekel svoj jopič ter ogrnil ž njim berača. Na to si je zažvižgal in stopal dalje.
Na križpotu ga je srečal znanec iz mesta.
»Kara greš, prijatelj, brez jopiča t Hladen bo večer in prehladiš se, da boš moral v postelj.«
Štefan pa se je smehljal in vesel stopal dalje.
Zvečer je dospel do krčme. Pre-štel je svoj denar in si kupil četrt vina.
Ko ga je izpil, se je zavil v listje na svislih...
(Konec prihodnjič.)
čelom, jas p* zvest njenomu programu in vašemu zaupanju!
Dolgotrajno ploskanje, ki se ni hotelo poleči, je sledilo govornikovi m besedam, poslušalci so hiteli kandidat« napredne stranke čestitati.
Med tem je bil prišel v dvorano
deželni odbornik gosp. dr. Tavčar in je prevzel predsedstvo ter dal kot prvemn priglašenemu govorniku po gosp. prof. Reisnerjn besedo dež. poslancu gosp.
dr. Trlllerju.
Njegova, mestoma s nepopisnim ogorčenjem sprejeta izvajanja, smo si zaradi pičlo odmerjenega prostora morali pridržati za jutri. Kot glasen
memento naši vladi je izzvenel njegov govor in globoki pomen njegovih besed dobro umevajoč, so mu sledili poslušalci z vedno naraščajočo napetostjo. Zlasti je hotelo kar pre-kipeti v poslušalcih ogorčenje, ko je orisal, kako hoče neka klerikalna druhal oblatiti kristalno čisto ime vodje narodno - napredne stranke
dr. Tavčarja.
Oglasil se je nato na poziv predsednika trgovec gosp.
Bonač
s sledečimi besedami:
Čudno se vam zdi, da nastopam jaz, ki se nisem nikdar v javnost podal. Imel sem vedno pred očmi, da trgovec in obrtnik nista za politiko. A časi se menjajo, s časom ljudje. Duhovnik, ki je bil dosedaj v cerkvi in blagoslavljal, molil za ljudstvo, je postal po veliki večini kramar, obrtnik in politik. S to, v najnovejšem času ustanovljeno konkurenco treba nam bo obrtnikom in trgovcem računati. O kramariji in obrtu bom danes molčal, saj vem, da me bodo sami prisilili, da se oglasim. Dane6 imam nekaj drugega pri srcu. Liberalcev ni, liberalne stranke ni več, samo še neka liberalna klika obstoja, in ta gre v boj z večnim revolucionarjem dr. Trillerjem, starinsko vedno nejevoljnim dr. Tavčarjem, ki tudi vedno revoltira z nekej mladimi fanti in par uradniki banke »Slavi je«. Tako kriče naši nasprotniki, tako približno piše tudi »Slovenec«. Dragi! Ne verujem na vraže, ne na čudeže, ampak čudeži se pa vendar gode. Na dan volitve prihrumi vedno napredna masa liberalcev, kakor v Cerkniško jezero voda, kadar 6e oglase gromovi in te mase vse preplavijo. Nekaj mora biti, ali klerikalci res ne vidijo mogočne napredne stranke, kakor tisti, ki po borštu hodi in ne vidi dreves, ali pa udari bog klerikalce s kurjo slepoto, da sami pomagajo liberalcem do zmage. i£no ko drugo je čudež. (Veselost.)
Zdaj pa nekaj resnega našim državnozborskim in deželnozborslkim kandidatom. Krivični in čudni volilni sistem, ki ga nam je zvarila stranka, ki je po večini od samih analfabet o v izvoljena, — ta sistem morajo naši poslanci, naj bo v državnem ali deželnem zboru, vedno in vedno pobijati in to z vsemi močmi, ki so jim dane. Kako pride neki meščan do tega, da mu bo komandiral tisti, kateri ima od meščana največji dobiček, ko mu vse drago proda. In če nam država, ki hoče vsem narodom biti pravična, ta volilni sistem ne razveljavi, — naj vpelje enak sistem v vseh drugih mestih in potem bomo gledali in šteli Celje, Maribor, Trst itd. Vsak naš poslanec mora nato gledati in delati, da bo centralna vlada videla, da se nam godi krivica, da smo od anal f a betov ta sistem dobili. Dne 16. maja bo pa prihajala na dan zopet tista skrita napredna stranka, ki ji je blagor mesta na srcu.
Oglasil se je nato tržni nadzornik gosp.
Ribnikar,
ki je naglašal, da hoče samo opozoriti javnost na neka dejstva, ki se v javnosti še vse premalo naglašajo.
Pri občinskih volitvah so bili klerikalci edini, ki so prišli do svojega števila mandatov s sleparijami. Oni so provzročili, da celo uprizorili so oni sami tiste demonstracije pred licejem, s katerimi hočejo sedaj oblatiti narodno - napredno stranko. Oni so s svojim brezprimerno predrznim nastopanjem na volišču naravnost izzvali odpor proti vsem njihovim nasilnostim. Storili so* to tem lažje, ker jim je stala na strani kot zvesta zaščitnica vlada in vladna policija. Da pa pokrijejo svojo nesmrtno blamažo, so zaceli takoj po končanih volitvah bljuvati na nas in nas vlačiti po nemškem časopisju, češ, da smo mi krivi izgredov in sam dr. Susteršič je s svojim shodom v »Uni-onu« zasledoval le to misel, da bi očrnil našo stranko pri vladi in na-hujskal ženske proti ljubljanskim meščanom. Da se niso dogajale po shodu v »Unionu« v Ljubljani demonstracije podivjanih žensk, je bilo krivo le deževno vreme in čisto gotovo je, da bi bila vlada ščitila to ženstvo. Zopet bo prišla nedelja in zopet se bo načelo hujskanje od stra-
ni klerikalcev, to pot pa bodo na vrsti okoliški in nezavedni meščanski moški. Deželna vlada pa ničesar ne ▼idi in ne mara ničesar videti, zato pa, da se ne bodo pri vladi mogli izgovarjati, predlagam sledečo resolucijo.
»Shod voliloev narodno - napredne stranke v »Mestnem domu« dne 11. maja konstatira, da so pristaši S. L. S. s svojim izsivajoČim in nasilnim nastopom v liceju in pred licejem sami provzročili demonstracije. Protestira, da je 8. L. S. blamažo, ki jo je doživela pri volitvah ter svojo onemoglo jezo skušala potolažiti s tem, da je zopet z lažmi oblatila belo Ljubljano celo pred tujci. Protestira, da se pusti od strani c. kr. deželne vlade klerikalnim hujskačem popolnoma prosta roka, da lahko nemoteno sistematično hujska-jo celo na javnih shodih proti pristašem narodno - napredne stranke. Poživlja c. kr .deželno vlado, da skrbi za varnost in svobodo ljubljanskega meščanstva pred ponavljajočimi se izbruhi klerikalnih divjakov.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar je dal deželni odbornik g. dr. Tavčar na glasovanje tudi kandidaturo gosp.
prof. Jožefa Reisnerja,
ki je bila z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem soglasno od vseh zborovalcev, ki jih je bilo približno do 1000, odobrena in sprejeta.
H koncu je govoril zaključne besede še deželni odbornik gosp.
dr. Tavčar.
Vse volitve, kar jih imamo v Ljubljani, so in morajo biti živ protest Ljubljančanov, da nočejo in ne bodo šli v jarem, ki ga jim vsiljujejo k.erikalci in v kateri ga ga hočejo ukleniti. (Odobravanje.)
Ce pogledamo po deželi in po našem ljudstvu, se moramo naravnost začuditi, da je pri nas taka stranka, kakršna je naša klerikalna stranka, sploh mogoča, in 6ram nas mora biti, da smo ravno mi v Avstriji deležni te dvomljive časti, da imamo v svojih vrstah najnizkotnejšo stranko, stranko, ki je vzela v zakup laž in nasilnost in vso sirovost.
Da je ta stranka tako vajena laži, da že sama ne ve več, kje se laž začne, kaže med drugim tudi dejstvo, da hočejo prepričati vlado, javnost in ves svet, da je bila narodno - napredna stranka pri zadnjih volitvah ona, ki je delala silo in spravljala njih ženstvo v nevarnost. Toda vsej javnosti je znano, da je bilo vodstvo narodno - napredne stranke pri teh volitvah veliko prespodobno in ni pošiljalo na prav nobeno voiišče svojih agitatorjev. Nasprotno pa so klerikalci preplavili licej z nevolilkami-aoitatoricami, z delavkami iz tobačne tovarne, ki niso delale samo ovire voliltkam, marveč so napredne vo-lilke osuvale in celo pretepale, kakor se je to zgodilo moji ženi kot volilki na volišču.    (Velikansko ogorčenje.)
Najostudnejša laž pa je trditev, da je naša stranka nepatrijotična in da Avstrije ne mara poznati. Vsak pameten človek vidi v tem podlem obrekovanju prozorni namen naših nasprotnikov, zato o tem nobene besede več, ker je denuncijacija pre-nizkotna.
Tudi v mene so se zaleteli s svojimi lažmi in tudi meni so očitali nepatrijotična čustva. Toda, ko sva se skupno borila s Hribarjem proti baronu Winklerju, sva vedno naglaša-la, da živi Slovenec le z Avstrijo in da mora z njo tudi pasti. Ce najde kdo v teh besedah kaj nepatrijotične-ga, mora biti le njihove baže. V tem oziru tudi ne bom konkuriral z dr. Krekom, ki je še pred kratkim izjavil, da on za naš patrijotizem ns prevzema nobene garancije. Dr. Kreka za njegovo garancijo tudi nobeden prosil ni in njegova garancija bi bila tudi lepa garancija, — prava jezuitska garancija! (Živahno odobravanje.
Je pa S. L S. tudi stranka nepravičnosti. To je dokazala že neštetokrat in ni ga človeka v Ljubljani, ki bi od klerikalcev pričakoval pravičnosti. Dokaz temu pa je tudi zadnji sklep' te stranke, ki se je izjavila, da ne stori za nobenega liberalca ne enega koraka, niti če bi umiral lakote pred njimi.
Žalostno slavo v tem ozira pa si je iztekel včeraj tudi dr. Zajec. Ko je sprejel deputacijo deželanov - davkoplačevalcev v deželnem dvorcu, je vprašal, ali je med deputacijo tudi kak liberalec, in ko se je nato oglasil eden in izjavil, da je naprednega mišljenja, ga je spodil iz sobe. Tako daleč so zašli klerikalci v svoji podivjanosti, da je zavladala Še prava anarhija pri nas. In naravnost sramotno je, da je v Avstriji mogoče najti takega deželnega odbornika, ki more zagrešiti kaj tako nizkotnega. (Odobravanje.)
Predsednik dr. Tavčar se je nato zahvalil zborovaleem in zaključil ta, zelo dobro napeli shod, poživljajoč vso navzoče, da skrbe, da bo zmaga napredne ideje na dan volitev čim sijajnejša.
Politična Kronika.
Novi koroški dešelnl predsednik.
Linški »Deutsche* Volksblatt« poroča, da odstopi v najkrajšem času koroški deželni predsednik baron H e i n. Njegov naslednik bo baje gornjeavstrijskemn namestništvu prideljeni dvorni svetnik grof Wolf-gang C h o t e k , brat prestolonasled-nikove soproge.
Cesarski namestnik na Češkem grof Thun ni več tako prepričan, da izpolni svojo nalogo, namreč narodnostni sporazum na Češkem, kakor pri svojem odstopu. Precej se je ohladil. Nič kaj zadovoljnega se ne čuti, ker je preoptimistično sodil razmere na Češkem. To je popolnoma razumljivo, ker so bile razmere na Češkem pred enajstimi leti popolnoma drugačne. To spoznanje bo najbrže privedlo v najkrajšem času grofa Thuna do tega, da se umakne s svojega mesta.
Na Češkem se snuje nova politična stranka. Včeraj so imeli na Kralj. Vinogradih obrtniki in trgovci zborovanje, na katerem so sklenili, ustanoviti samostojno obrtno stranko, ki se bo pečala edinole z obrtnimi vprašanji in pa z vprašanji stanovske politike in politike srednjega stanu.
Listi so poročali, da namerava voditelj poljskih socijalnih demokratov Ign. D a s z y n 6 k i pod gotovimi pogoji vstopiti v skupni poljski klub. Tako so namreč ti listi razlagali njegov poslednji agitačni govor v Krakovu. V svojem glasilu »Na-przodu« pa Daszvnski odločno zanikuje to vest.
Razpust hrvaškega sabora je že
sklenjen. Kdaj se bodo vršile nove volitve, še ni sklenjeno. Najbrže se bodo pa vršile koncem meseca junija. V koalicijskih krogih dvomijo, da bi se banu posrečilo, dobiti večino. Vsled tega bo &abor jeseni zopet raz-puščen.
V državnozborski komisiji za el-zaško - lotrinške ustavne zakone so
včeraj odklonili vladni načrt ustave za Elzaško - Lotrinško. Vladni načrt bo zdaj predložen državnemu zboru. V merodajnih krogih še vedno upajo doseči kompromis.
Na Kreti so zopet zmešnjave* Krščansko prebivalstvo v Kane j i je na velikem shodu sklenilo, da bo, če treba z orožjem preprečilo, da se ne izkrcajo mohamedanski sodniki, katere je turška vlada imenovala. Nekateri pa upajo, da bodo velevlaati preprečile, da ne pridejo ti sodniki na Kreto.
Na Portugalskem s:j peča posebna komisija z ugotovitvijo predujmov, ki so jih dobili posamezui člani kraljeve rodbine iz državne blagajnice. Umorjeni kralj Carlos si je izposodil od drŽave 17 milijonov. Komisija zdaj izračunava, koliko so dobili ostali člani kraljeve rodbine. Kakor hitro bo komisija izračunala vse te izposojene zneske, tedaj bo zahtevala, da se ji to vrne. V letnih obrokih bo odtegovala od privatne posesti, ki jo ima kralj Manuel na Portugalskem. — Iz Lizabone poročajo, da roja list ičn i agitatorji še vedno agitira jo v armadi. S svojo agitacijo so zdaj začeli tudi med policijo. Neki policijski uradnik je sporočil oblastvom, da je šest policistov zapleteno v monarhič-no zaroto. Iz kavalerijske vojašnice je bilo ukradenih več kavalerijskih karabinerjev. Republikanci odgovarjajo na to gibanje monarhi stov in klerikalcev z antiklerikalnimi iz-gredi.
s s
Pariški list »Libre Parole« prinaša besedilo o tajni pogodbi, ki se je 10. novembra 1902 baje sklenila med Španijo ln Francijo glede Maroka. V tej pogodbi ste se zavezali obe državi respektirati in v slučaju potrebe tudi braniti nevtraliteto provinc Tangerja in Tetuana. V tej pogodbi se španska vlada tudi zavezuje dati nemškemu cesarju v najem eno pristanišče na atlantski obali.
Severoameriške države so sklenile z vojaško močjo intervenirati v Mehiki. Predsednik Taft pričakuje edinole, kdaj bodo vstaši napadli glavno mesto Mehike. — Pri zavzetju mesta Juareza je padel znani bnr-ski general Viljoen. Madero je mesto Juarez proglasil kot provizorično glavno mesto republike Mehiko. Generala Navarra in sedemnajst ujetih vladnih častnikov je izpustil iz ječe. Obljubiti so mu pa morali, da ns bodo zapustili mesta. Madero je nagovoril ostale ujetnike ter slavil njihovo hrabrost. Izrazil je upanje, da bo v kratkem sklenjen mir.
Jtticrsko.
Is Oslja. Včeraj, 10. maja se je vršila pred celjskim okrajnim sodi-šesm na obtožbo državnega pravdni-stva obravnava proti V. Bechinetu, stad. phil., uredniku Rihardu Wate-lawaku m njegovemu odeta Hngonu zaradi prestopka proti telesni varnosti. Ta obravnava je posledica znanega napada na nrednika R. Watzlaweka. Bechme je namreč takoj drugi dan po svojem junaškem dejanju vložil proti obema \Vatzla-w okorna ovadbo, da sta ga napadla in poškodovala; ker sta vložila \Vatzla-weka enako ovadbo, je obtožilo državno pravdništvo vse tri. Pri gene-ralijan je V. Bechme izpovedal, da je rojen v Ljubljani, pristojen pa v Vašvar na Madžarsko. Stalnega zaslužka in podpore nima; sedaj zasluži pri celjskem okr. glavarstvu mesečno 200 K, ker pomaga pri ljudskem štetju. Kaznovan je bil že dvakrat in sicer enkrat zaradi napada na dr. S., drugič pa zaradi razžalje-nja časti. Bechine je izvajal, da ga je »Sudst. Volkstimme« silovito napadala (Dr. Zangger: Imenovalo se ga je celo za sifilitičnega fauna!); odgovornost za to je pripisoval uredniku WatzJaweku. Ker si ni mogel dobiti drugačnega zadoščenja (Drž. pravdniku je Bechine izjavil, da je celjsko porotno sodišče nezanesljivo.) je sklenil na Watzlaweka počakati, kar je dne 20. marca zvečer tudi storil. Pridana, da je bil maskiran za to, da se ga ne bi spoznalo. Bechine ,ie na to napad tako naslikal, kakor da je hotel samo Watzlaweka ml. nabiti, -proti staremu pa da se je obrnil se-le, ko ga je ta od zadaj najedel (!). Oba Watzlaweka sta na to napad opisala tako, kakor smo to že obširno poročali v »Slov. Narodu«. Bechine je izvršil napad namenoma, na temnem kraju ulice in maskiran; poškodoval je ml. Watzlaweku suknjo in dežnik, starejšemu pa ranil roko, tako da ni mogel, kakor je zatrdil, 20 dni delati in zahteva za to 80 K odškodnine. Predloge zagovornika obeh Watzlawekov, dr. Zdolska. naj bi se zaslišalo več prič, ki bi potrdile, da je Bechine že večkrat poskušal take zavratne napade, je sodnik Wataulik zavrnil. Bechine je bil obsojen na 6 dni zapora ali 60 K globe, Watzlawek st. na 10 K globe. Watzlawek ml. pa je bil oproščen.
Drobne novice. Nakup. G rad Hau^ampacher v Hočah pod Mariborom je kupil neki Dunajč-an Ludvik pl. Pacher. — Neljubezuivi brat in sin. Posestnik Jože Sre-bornik v Dmžmirju se je pred kratkim spri s svojo polsestro Heleno Mlinaric iz Šoštanja. Nabil jo je s kamenjem in ranil na desni nogi. Ko ga je mati zaradi tega skregala, je ravnal sirovo tudi z njo. Vložena je pri sodniji ovadba. — Ponesreči 1 se je v Št. Jurju ob juž. žel. hlapec Matej Kranju. Padel je tako nesrečno z lestve, da je vsled notranjih poškodb umrl.
Iz Ljutomera. Murski »Sokol« priredi v nedeljo 14. maja t. 1. popoldne pesizlet v Jeruzalem. Odmor :n prosta zabava v Rajh-Petovarjevi -tilni. Odhod ob 1. popoldne od g. Seršena v Ljutomeru. Gostje dobrodošli.
Od Sv. Lenarta   v Slov. goricah
nam poročajo, da se je udeležil Rau-terjevega shoda v gostilni župana Sol laka tudi nekdaj slovenski notar Stupica in je po nemških poročilih govoril za Rauterjevo kandidaturo. No, v svojem imenu je to lahko storil, saj mu Rauterjev protektor dr. pl. Placbkv v Ptuju izposloval pri nemški hranilnici veliko posojilo, ki ga je nagnilo tudi k narodnemu izdajstvu pri občinskih volitvah v Sv. Lenartu. Stupica seveda ni imel nobene pravice niti naloga govoriti za kandidaturo podpredsednika »Siid-luarke« Rau terja.
Iz Ptuja. Med Rauterjevimi in Midikovimi pristaši v našem mestnem volilnem okraju se je razvil boj na nož. Zadnjo nedeljo je imel Mali k večji shod v Lipnici, na katerem je temeljito pral glave svojim nasprotnikom. Linhartu je očital, da je bil najpreje anarhist, potem socijalist, slovenski naprednjak in nazadnje — nemški radikalen. Očital mu je tudi umazane roke. Nekemu Francu La-valu iz Maribora, je očital, da plačuje svoje poneverbe pri socijalnode-mokratični organizaciji 6 »Sudmar-kinim« denarjem. Tudi obrtnozadruž-ni instruktor dr. Hornung je posegel v agitacijo v prid Rauterju. Malik je skrajno ostro govoril proti nem-Hkonacijonalnim kiikam v Ptuju, Upnici, Sv. Lenartu v Slov. goricah itd. Pa kakor kaže, mu tudi ta prisiljeni radikalizem ne bo nič pomagal.
Društvene novice. Podružnica C. M. D. zaSredisee ia okolico priredi v nedeljo, 14. t. m. ob 7, zvečer gledališko predstavo »Domen«. Večer bo sploh posvečen ma-pred 30 leti umrlega pisatelja Jos. Jurčiča.   Odbor   vabi   k obilni
udeležbi! — Celjski odsek Savi n sk e podružnice S. P. D. priredi v nedeljo 14. maja popoldanski iilet skosi Hudičev graben v Svetino in dalje v Laiki trg. Odhod ob
1. popoldne iz Čitalnice. — Delavsko podporno društvo je preložilo svoj nedeljski izlet na Teharje na nedeljo 21. maja.
Jfdaaoštajorsko hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo 14. t. m. dva poučna shoda in sicer dopoldne po sv. opravilu v šoli na Oomil-skem, popoldne pa ob 3. v gostilni g. Brinovca na Vranskem s sledečim sporedom: 1. Pomen hmeljske razstave meseca  septembra 1911 v Žalcu;
2. Kaj naj se ukrene, da se prepreči predprodaja hmelja? 3. Praktični izkusi v hmeljarstvu; 4. Slučajnosti.
Knjižnica Št. Jur ob juž. žel. ima svoj občni zbor dne 13. naja v soboto ob 8. zvečer pri g. A. Neudln v Št. Jurju ob juž. žel.
Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 21. maja t. 1. ob 9. dopoldne v posvetovalni dvorani celjske posojilnice v Narodem domu.
Koroško.
Ustrelil se je včeraj zjutraj ob 7. na svojem vrtu Jožef J u s t, posestnik, gostilničar in tovarnar pušk v Borovljah.
Politični napad. V noči od 29. na 30. aprila so dohiteli v Borovljah nekega P ar tla njegovi politični sovražniki in ga napadli. Vrgli so ga na tla in gotovo bi ga bili pošteno naioikli, da mu niso prišli v pravem času na pomoč njegovi tovariši in sosedje.
Stavka čevljarskih pomočnikov
v Celovcu se še vedno nadaljuje. Delo je zapustilo približno sto pomočnikov in včeraj so oddali mojstri na celovškem magistratu zadnje knjižice stavkujočih. Vsi so odpuščeni od dela. Zahtevajo 20% povišanje plače, kar je pri že itak visokem tarifu nemogoče. Z manjšimi obrtniki nastopajo popolnoma solidarno tudi večja čevljarska podjetja.
Ponarejena krona. Pri poštnem uradu v Beljaku je bila predvčerajšnjem oddana ponarejena krona. Imela je letnico 1893, bila je iz manjvrednega, lahkega materijala, temno svitle barve in obče pomanjkljivo in slato ponarejena. Popolnoma napačen je napis na okroglem kroninem rebu.
Predrzna tatica na beljaškem ko-lod>oru. V zadnjem času so se začele na beljašjsem kolodvoru tako množiti manjše tatvine, da so postajali ljudje vedno bolj razburjeni. Skoro vsak dan je zmanjkal temu ali onemu ko^ ček, kak zavitek ali denar. V torek, 2. majnika, je položila na okno v vestibulu posestnikova h Ti Marija J ust iz Tmaravesi svojo ročno torbico. Hotela je oddati svojo prtljag-o. Ko se je vrnila, torbice ni bilo več. V njej je imela 4 male lončke za cvetlica in denarnico, ki je vsebovala tri bankovce po deset kron, en petkron-ski in več enokronskih novcev. Drugi dan pa se je vendar posrečilo policiji izslediti predrzno tatico. Zasačili so jo pri delu na kolodvoru. In sicer je to ze znana tatica, 191etna Marija Zedlacher, katero išče tudi sodišče v Podkloštm, kjer ima presedeti še tri mesece tudi radi tatvine. Dolgo časa je tajila, končno pa le priznala, da je ona poleg drugih stvari, ukradla tudi že omenjeno torbico. Lončke za cvetlice je vrgla proč. Za denar si je kupila novo obleko, torbico in)a pa še doma. Policija jo je izročila 1». ljaš-kemu sodišču.
Okradena natakarica. Natakarici Rozaliji C e h n e r pri Ebnerju v Feldkirhnu je bilo ukradeno iz zaprtega predala zadnje skupilo v znesku 15U kron. Natakarica sumi tatvine r.eko neznano žensko, ki je prejšni večer prosila v gostilni prenočišča.
Lboj v gostilni. Minolo nedeljo je nastal v neki gostilni v Kokovem med domačini oster prepir, kateremu je sledil hud tepež. V pijanosti so segli pretepači po nožih, kar je imelo ižalostne, posledice. Na mestu je obležal mrtev posestnik Simon Vedam več pa je težko ranjenih.
PrlmorjUo
Imenovanje. Za avskultanta je imenovan sodni praktikant dr. R. F 1 e g a r v Gorici.
N. D. O. v Gorici priredi dne 21. t, m. zjutraj javen shod za državno-zborske volitve, popoldan pa priredi veliko veselico.
Porotno zasedanje v Gorici. Prihodnje porotno zasedanje v Gorici se prične z 22. junijem t. 1.
Otvoritev izvoznega trga v Gorici, Izvozni trg v Gorici otvori jo že 18. maja in ne 22. maja, kakor so nekateri laski listi poročali.
Uslužbenci v drogerija h. y Qn_
rici so si ustanovili uslužbenci v d roge rij ah svoje lastno društvo, čegar pravila je namestništvo že vzelo na znanje.
Poftigalee. V Skednju št. 306 je izbruhnil predanočnjem v stanovanju Alojzija Offieija ogenj, ki je uničil eno posteljo. Na snmu, da je za-igal, je podnajemnik Matej Kačič, ki je bil takrat ravno doma in se je hotel najbrže maščevati, ker mu je bil Offieija odpovedal stanovanje, ki mu je je ostal dolžan.
Olje je kradel. Včeraj ob 3. zjutraj je ustavil redar v ulici Broletto v Trstu nekega moškega, ki je nosil na hrbtu vrečo. Ko so vrečo preiskali, so našli v njej med žaganjem tri velike pločevinaste posode z oljem. Aretirani je 381etni, v tržaški tovarni za olje zaposleni težak Peter P i t a v i č in je tudi že priznal, da je olje, ki je vredno 27 K, ukradel.
Drzna tatova. V hišo št. 385, v Scali santi, sta prišla včeraj med 12. in 1. uro opoldne dva moška ko je bila samo lOletna deklica doma. Pod neko pretvezo sta pregovorila deklico, da je odprla vrata, nato pa jo je eden zagrabil in je preprečil, da dekle ni vpilo, drugi pa je prebrskal in izpraznil omare. Odnesla sta r^Tiogo perila in obleke.
Tatvine. Na ladji Avstro- Ameri-kane »Eugenia«, ki stoji sedaj v Trstu, so aretirali predsnočnjem iz Trsta    izgnanega    dninarja Alojzija
V i d o 1 i j a v Vidma, ker je kradel baker. — 181etni brezposelni pek Alojzij P r i n č i č je hotel predvče-rajšnem odnesti iz izložbe pri nekem mesarju v ulici Oampanile telečjo glavo. Mesar pa je Prinčičevo nakano preprečil in ga izročil redarju. — Voznika Marija R e m e c a je pre-strigel uslužbenec tržaškega društva za zaklepanje v bližini državnega ko-ilodvora, ko je ravno nakladal na svoj voz pesek. Remca je oddal policiji.
Nezgode. V bolnišnico v Trstu GPO pripeljali včeraj 321etnega delavca Leva Bassija, ki si je bi! med detlom zlomi! levo koleno. Padel je bil ^ odra. — llletni Viktor Baroner si je bil z živim apnom prizadejal zelo težke opekline, vsled česar so tudi njega pripeljali v bolnišnico.
Poskus samomora. Iz do sedaj še neznanih vzrokov se je zastrupila v Trstu včeraj dopoldne gdčna. Ema Pascolievich, stanujoča na trgu Cornelia št. 3. Zaužila je precejšno množino fenilne kisline. Mlado, komaj 191etno samomorilko', so prepeljali v bolnišnico in ni posebno veliko upanja, da ji zdravniki ohranijo 'življenje.
Boj zoper kače v Dalmaciji. Znano je, d3 ima Dalmacija izredno mnogo strupenih kač, zlasti pa gadov, ki zahtevajo vsako leto med vinogradniki in poljedelci, pa tudi med vojaki zelo veliko žrtev. Posebno mnogo teh kač je v Krivošiji in ravno tam nimajo zdravnikov, tako, da so »'žrtve navadno popolnoma brez pomoči ter navadno tudi umro. Dalmatinska deželna vlada je poskušala že najrazličnejše, da bi iztrebila kače, do sedaj pa je bilo nje prizadevanje ve? aH manj brezuspešno. Lani pa je Fiklenila razploditi po Dalmaciji posebno vrsto podlasic iz Indije, vrsto mungo, ki se živi v svoji domovini skoro izključno samo od kač. Samo te pomisleke je imela vlada, da žival dalmatinskega podnebja ne bo prenesla, toda skrb se je izkazala nepotrebno. Vse živali, razen dveh, so izvrstno prezimile in so vrste kač že precej zredČile. Sedaj hoče dalmatinska vlada vpeljati še večjo mno-Bano teh podlasic.
V nedeljo, dne 14.1. n. je ob 3. popoldne
pri Mokarju na Barju
volilski shod.
Na shodu govori narodno-napredni kandidat za deželni zbor prof. Jožef Reisner.
Barjani vsi na shod!
Dnevne vesti.
-fr Državu ozborske volitve in narodno-napredna stranka. Včeraj popoldne je imel sejo odbor zaupnih mož narodno-napredne stranke. Predsedoval je načelnik izvrševalne-ga odbora deželni poslanec dr. Ivan Tavčar. Sklenilo se je v vseh dr-žavnozborskih volilnih okrajih razen v kočevskemu postaviti svoje kandidate, oziroma podpirati vse samostojne kandidature, naperjene proti klerikalni stranki. Imena kandidatov se v kratkem razglase.
+ Silovitost, to je danes vodilo klerikalni stranki. Ker vlada ni dovolila, da hi v Ljubljani volili tudi okoličani v deželni zbor, groze po nemških časopisih, da se bodo v deželni zbornici znosili nad vlado in nad napredno stranko. Naši poslanci se te grožnje prav nič ne boje. V tem slučaju imajo na svoji strani pamet in pa tudi postavo. Deželni volilni red se more spremeniti le s kvalificirano večino. Ker je bil občinski volilni red *a Ljubljano sprejet v odaoi.
nsett slovenskih naprednih poslancev, je naravnost izključeno, da bi ta
volilni red mogrel »premeniti dežel no-zborski volilni red. Sicer pa velja za zadnji volilni red načelo, da nikdo ne voli v dveh skupinah. Klerikalci pa hočejo sedaj, da bi pri deželnozbor-skih volitvah okoličani volili tako v Ljubljani, kakor v okolici. Da je ta zahteva ne vzdržljiva, to ve dr. Šusteršič in morda še celo tisti pravniški piščanec dr. Pegan! Ali vzlic temu bodo v deželnem zboru tulili, kakor bi se jim godila največja krivica. Ti ljudje so pač brez vsakega pravniškega čuta!
4- Zveza kranjskih kmetovalcev
se sicer še-le snuje in pravila še niso potrjena, a klerikalci so vendar že za upi I i strahu. Vsaka beseda, ki so jo zapisali proti »Zvezi kranjskih kmetovalcev« priča, kako se klerikalci boje. Bistvo klerikalnega zabavljanja je, da imajo kmetovalci že itak dovolj organizacij. Res, mnogo je organizacij, ki imajo namen, držati kmet* sko ljudstvo v sužnosti klerikalcev, a nobene, ki naj dela za koristi kmet-skega stanu. Mnogo je organizacij, v katerih duhovnik ukazuje, kmet pa mora molčati in plačevati, a nobene ni, v kateri bi kmet sam odločeval. »Slovenec« se je v svoji lažnjivosti povzpel do trditve,da se liberalci upirajo temu, da bi bila »Kmetijska družba« organizacija kmetovalcev. Resnica pa je, da duhovniki nečejo »Kmetijske družbe« prepustiti kmetovalcem in so svoj čas liberalci v deželnem zboru predlagali, naj bodo pri »Kmetijski družbi« sami kmetovalci in ne drugi stanovi, ne advokati, pa tudi ne duhovniki, takrat so klerikalci tulili, kakor bi jih s svedrom drl in uprizorili velikansko g-o-njo, čes, duhovniki morajo biti tudi pri »Kmetijski družbi« jerobi kmetovalcev. In za to gre klerikalcem vedno in povsod: duhovnik mora bili gospodar in mora kmeta povsod in vedno imeti v rokah. »Zveza kranjskih kmetovalcev« pa hoče imeti nekaj drugega, da naj bo kmetovalec sam svoj gospodar, da naj ne bo pod jerobstvom duhovnikov, marveč naj stoji na lastnih nogah in to klerikalcem seveda ni všeč in zato lažejo in zabavljajo po svoji stari navadi. Pa jim ne bo nič pomagalo. Klerikali-zem je na Kranjskem že prekoračil svoj višek in gre nizdol.
+ »Kranjec Šusteršič zopet v Dalmaciji«. Pod tem naslovom piše Pučka Sloboda«: »Ni dolgo tega. da se je dr. Šusteršič, to je tisti, ki je otvoril Nemcem vrata v ljubljansko občino, zaletel v Dalmacijo, da izpodbode naše pravaae za volilno borbo, a evo — zopet je nas posetil preteklo nedeljo. Bil je v Dubrovniku, pa se je s soprogo ustavil v Splitu. kW je ostal par dni, ker je taš v četrtek imelo vodstvo pravaške stranke svojo sejo, da se posvetuje o kanrlidatih za drža vnozborske volitve. Na tej seji je bil tudi on. Obljubljal jim je vse mogoče, samo naj osvojijo kolikor mogoče mnogo volilnih okrajev in naj podpro na Dunaju njega, da zasede ministrski stolee. A ni prišel praznih rok, marveč s polno torbo, da so se po končani seji nekateri udeleženci razšli v avtomobilih po Dalmaciji, da sleparijo ljudstvo in ga podkupujejo s kranjskimi novci. So pač pravaši velike kukavice, da sami sebi in svoji stranki ne morejo pomagati, marveč morajo naročiti moža iz Kranjske, da jim pomaga v njihovem poslu in da je njim nezrelim in slaboumnim skrbnik in varuh. Toda on bi iz Kranjske ne prihajal k nam, kakor ni prihajal doslej. Če bi mu ne bilo ležeče na pomoči dalmatinskih glasov, da postane cesarski minister. Ako je on naš brat in prijatelj, kako je to, da se nas ni preje nikoli spomnil, a da sedaj prihaja k nam, ko so volitve na pragu?! A ti žalostni pravaši zapeljujejo siromašno naše ljudstvo ter ga prodajajo tujcu, samo da je njihov žep poln. Kako bodo ti pravaši ljudstvu pomagali, ko sami sebi ne morejo pomagati, marveč so se predali v roke tujca, človeka pohlepnega po časteh in dostojanstvih! Nesrečna Dalmacija, kaj si dočakala, da te tvoji rodni sinovi zapuščajo in te prodajajo kranjskemu klerikalcu!«
4- Dr. Šusteraičev rešpekt pred »Nene Freie Presse«. »Neue Freie Prease« je priobčila po splitski »Slobodi« in zaderskemu »Narodnemu Listu« vest, da se je dr. Šusteršič udeležil volilnega shoda v Kaštalu, kjer je ščuval proti dalmatinskemu deželnemu glavarju dr. Ivčeviču in kjer so mu priredili ovacije s klici: »Živio minister Šusteršič«. Dr. Šusteršič je na to poslal »Neue Freie Presee« popravek, v katerem zatrjuje, da ni priredil niti v Kaštalu niti kje drugje kakega volilnega shoda, da ni nikjer napadal dr. Ivčevica, da se ni nikjer slišalo klicev »Zivio minister Šusteršič«, da ne skuša preprečiti zopetne izvolitve dr. Ivčevica kot svojega najnevarnejša i konkurenta za ministrski stolee in da sploh ne aspirira na ministrski portfelj. 1 Šusteršič je torej pač poslal »popra-
vek« »Neue Preie Prease«, ni ga pa poslal niti »Narodnemu Listu«, niti »Slobodi«. In zakaj je poslal »popravek« listu »Neue Freie Prease«, »Slobodi« in »Narodnemn Listu« pa nel Ker ve, da »Neue Freie Presse« čitav jo »oni zgoraj« na Dunaju, in se boji, da bi ga ti krogi spoznali v njegovi pravi podobi ter spregledali njegove nizkotne spletke in mahinacije. Naj posije Šusteršič svoj »popravek« »Slobodi« in »Narodnemu Listu«. Tega pa si Šusteršič ne upa, ker ve prav dobro, da bi mu ta dva lista pošteno posvetila ter dokazala, da šusteršič skuša »popravljati« — resnico.
+ Bojkotne notice proti našim somišljenikom in somišljenioam je jel prioboevati »Slovenec«, tisti »slovenski« list, ki niti v septembrskih dneh ni priobčil niti ene take notice proti Nemcem ali Kranjski šparkasi. Naš list »krščansko - katoliškemu« »Slovencu« ne bo sledil na to polje, priporočamo pa vsem somišljenikom in somišljenicam, naj kupujejo pri vseh tistih, ki jih »Slovenec« napada, ker so ti napadi dokaz ne samo, da so dotičniki požrtvovalni naši somišljeniki, marveč da imajo v zaloge tudi dobro in solidno blago. Sicer pa izjavljamo, da bomo ponatiskovali vse »Slovenčeve« bojkotne notice v vednost in ravnanje našim somišljenikom.
+ Dr. Gregorič na delu. »Slovenec« je bil včeraj konfisciran zaradi bojkotne notice, v kateri napada vse mogoče ljudi, ki — nečejo voliti dr, Gregoriča. Klerikalci bi seveda najraje vsakega zaklali, kdor se noče navdušiti za dr. Gregoriča, a ker jim to vendar Še ni dovoljeno — drugače smejo počenjati že skoro vse, kar hočejo — skušajo z zlobnimi napadi, dolžitvami in natolcevanji terorizirati naprednjake. Naj le nadaljujejo klerikalci — plačilo bodo dobili tako, da bo veselje.
-j- Kako se časi spreminjajo. Kadar premaga dr. Gregoriča njegova bolestna čast i lakomnost, da sede klerikalcem na limanice in kandidira, tedaj ima prijetne dni. Take dni ga namreč klerikalci hvalijo kar ee da. A samo take dni, drugače pa zabavljajo nanj neprestano in se delajo norca iz njega.
+ Gospod dr. Gregorič, položite račun. Na notico pod tem naslovom smo dobili naslednje pojasnilo oziroma obračun o porabi za ranjence z dne 20. septembra 1008 nabranega denarja- — Prejeli so« Pavel Štrukelj 624 K, Miha Golaveek 391 K, Martin Štrukelj 109 K, Albin Tomšič 800 K, Josip Simončič 366 K, Božidar Borštnik 896 K, obleka ranjencem 1127 K 26 v, zboljšanje hrane 828 K 33 v, darilo o božiču ranjencem 202 K, Slike ranjencem 33 K, dr. Ko-kalju izplačano za spomenik 145 K, skupaj 5521 K 59 v. Nabrano: 6522 K 93 v. Se naloženo: 1001 K 34 v in narasle obresti. Denar je naložen v »Mestni hranilnici ljubljanski«. Računi eo na razpolago pri podpisanih. — V Ljubljani, 12. maja 1911. Ivan Frelih, takratni blagajnik deželne bolnice. Dr. V. Gregorič, pri-marij deželne bolnice.
+ Iz finančne službe. Računski podčastnik 17. pešpolka Fran Klette je imenovan za kancelista pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani.
+ Iz državnoželezniške službe. Za predstojnika postaje Grosuplje je imenovan asistent Fran Rozman na postaji Škofja Loka.Premeščen je asistent Karel Komp iz Kranja v Skof jo Loko.
— Deputacija odbora »Glasbene Matice« je častnima članoma g. ravnatelju prof. Franu G e r b i č u in g. prof. Antonu Stritofu izročila diplomi. Prvo diplomo je izvršil Mak-sim Gaspari, drugo Ivan S m r e-k a r. Obe diplomi, ki ste bili izstavljeni v izložbi tvrdke Gričar & Mc-jač, ste umetniško delo. Izvirna koncepcija porablja v risbi narodne motive. Oko se naslaja na ubranosti barv. Naša umetnika sta si s tem delom dala najboljše priporočilo za na-ročbo enakih del. Saj smo doslej za razne diletantske »risarije« izdajali več denarja,kakor pa stane ena diploma pravega umetnika. To je eden praktičnih načinov, kako podpirajmo domačo umetnost in domače umetnike.
— Podiranje bivšega vojaškega skladišča ob Dunajski cesti gre hitro od rok. Zdaj so razkrili pri teh delih zopet nekaj posebnega,kleti brez oken in bres vrat. Kakor znano je bil nekdaj v tem poslopju samostan, ki ga je pa dal cesar Jožef II. zapreti. Ali so bile sedaj razkrite skrivnostne kleti le katakombe, kamor so spravljali le mrliče ali pa so tu notri pokopavali tudi žive, se pač ne da še dognati.
Neagode. Tovarniški delavec Mam je padel v soboto v papirnici v Vevčah 5 metrov globoko z lestve ia si pretresel možgane. — V tobačni tovarni je ranila eirknlaraa žaga mizarskega pomočnika Antona Rejca v obrazu. — 141etni kajisrjev sin Jakob Polane si je doma v Idriji pri akakanjn zlomil dušno nogo.
%
Konju je rep odreaal. Posestnik
Fran Setina iz Zbilja pri Medvodah je pustil svojega vprečeoega konja pred gostilno. Hlapec pa, jesen da ni dobil napitnine on, marveč domači mil je odrezal konju rep v »redi nad korenino.
Čebelarska podružnica Kamnik
priredi dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne čebelarski shod pri čebelnjaku g:. Janeza Germana v Komendi. Na shodu bo predaval g. nadučitelj A. Lvkoznr. D^uštvenikom se bode delilo različno čebelarsko orodje. Nikdo ne bo šel praznih rok domov. Tudi ueudje prijatelji čebelarstva dobro došli.
Nezaslišano izrabljanje spovedi.
Med Žužemberkom   in Trebnjem se nahaja fara Dobruiče. Kakor v mnogih kranjskih farah, živi tudi tu popolnoma nezavedno, do mozga in kosati klerikalno ljudstvo,    ki v svojih ffrrbovn i ki h vidi  nekakega polboga. Pa kako naj bi bilo tudi drugače! V i-eli fari ne najdeš naprednega lista; vso svojo duševno   hrano   sreblje to dobro verno   ljudstvo le iz lažnjivo-hioavskih klerikalnih listov, največ iz smradljivega Lažiljuba. Kakih par let pase in striže Dobrni eane župnik Krailj,   to je oni alkoholu udani človek,   ki je pred nedavnim   časom v rerkvi z revolverjem   žugal fantom, ker se na njegov   ukaz   niso hoteli med cerkvenim opravilom odstraniti s kora. Pa preidimo k stvari* Na ve-rer pred pravnikom sv. Jožefa podala se je neka žena iz Zagorice   v farno cerkev,   da bi opravila velikonočno spoved. Mod drugim potožila jo spovedniku Kralju tudi,   da se jako nesrečno čuti,   ker bog   ne blagoslovi njenega zakona z otroci.   Župnik jo /.ačne s sladkimi   besedami tolažiti *er jo povabi, naj pride po spovedi k njemu v žnpnišev, on da ji hoče dati r'eni je« zoper jalovost.   Ko   se je '/ena po opravljeni spovedi še nekoliko pomndila- v cerkvi, se nič slabega sluteč poda k župniku v njegovo stanovanje po obljubljene »r'enije«. Ko stopi v sobo,   zaklene župnik hitro vrata   tor jo ves prevzet pohotnosti tira k postelji. Je li dosegel svoj cilj ali ne, o tem se različno govori. Toliko pa je žena že mnogim povedala, da se je skrajno   nesramno obnašal proti nji.   Po teških duševnih bojih je vso stvar razodela svojemu možu. Po vsej pravici do skrajnosti razjarjeni mož jo je hotel v prvi razburjenosti spoditi od hiše: od tega sklepa je na prigovarjanje sosedov odnehal, /aklel pa se je.   da pri spovednicah uc bo imel nikdar   več   opraviti. — Taki ptički so tora j ti >božji namestniki«,   ki v svojem napuhu in brezmejni domišljavosti   kaj radi trdijo, da so več kot Marija in ancelji.
Za veiikonoč si je dobil vina in pirnhov. Pred vsakimi večjimi praz-naki menda brez izjeme si nabavijo neznani storilci v okolici Krškega po najnižji ^eni za praznike vina — vzamejo si ga iz tujih hramov sami. Biti pa mora več tatinskih družb, ker na vrta jo enkrat stene in posodo in kar zunaj natočijo vino, drugič /opet vlomijo vrata aLi strop na zidanici in se na ta način vtihotapijo v zidanico. Tudi letos se je izvršila prva tatvina vina 14 dni pred Veliko nočjo. Tatovi &o odtrgali par desk iia Ktropii zidanice, se spustili v njo in veseli najmanj 100 litrov vina. Potem <o se oglasili žejni gostje v Kobilah pri hrainn Janeza Kranjčeviča, kjer so odtrgali v podstrešje vodeča pribita vrata, nato pa nekaj desk na stropu, potem pa so morali biti pregnani, ker niso vzeli in odnesli prav niče-^j-. — Dne 9. aprila so od nesli iz hrama Jan. Božiča v Kobilah 11 litrov žganja. V klet so prišli tako, da so odtrgali ključavnico. Drugi dan, ■ rz. drugo noč so odtrgali par desk na stropu kleti Alojzija Zorko v Vrh ovijah in so odnesli okoli 56 litrov vina in en mernik jabolk za piruhe. Istega dne je poslal ta Alojzij Zorko okoli poldneva Franceta Bizjaka v svojo zidanico po dve zelenki vina. Ko odklene Bizjak vrata, zapazi na tleh tuj cekaT z dvema zelenkama, od katerih je bila ena že napolnjena i vinom, druge pa vlomilec še ni imel časa napolniti. Tudi je videl Bizjak, da so na stropu odtrgane deske in da se je neka tuja postava zamaknila za sode, kjer se je skušala skriti. Bizjak pogleda za sode in dobi tam okoli šestdesetletnega, zaradi tatvine in goljufije že mnogokrat kaznovanega Antona Kerina, vžitkarja iz Gorenje Lepevasi. Ko je videl, da je zabačen, je prosil Bizjaka, naj nikomur tega ne pove, da ga je zasačil v zidanici. Ko je Bizjak rekel, da bo vse povedal Zorkotu, se mu je pa Ker in -nagrozil, da ga bo že ee poznal, kdo da je on. Bizjak je vse to povedal Zorkotu, ki pa ni orožnikom tega takoj naananil. Tako je prišlo, da bi bil rad Kerm tudi sv. Jurja primerno z vinom praznoval, pa ni imel te božje kapljice. Napotil se je torej v Sremič k zidanici Terezije Žarn iz Nemške vasi. V zidanico je prišel tako, da je ven vrgel steber nA sredi dvokrilnih vrat, ki so ee potem takoj na plačaj odpria,  OctoeseJ,  je seveda m sam,
marveč a svojo »pridobuinašo sadra* go« fes 200 litrov vina in majhen sodček. Nato so se ovadile razne tatvine in bo potem oroiniki, ko so po-izvedeli, da je Bizjak Antona Kerina v Zorkotovi kleti aaaacil, le tega prijeli hi odvedli v kraj premišljevanja.
Iz Grada v blejski občini nam pišejo: Tri leta še trpimo, prosili smo in se poniževali, hodili od enega <k> drugega, da pridemo do tega, kar nam gre in vendar smo danes še tam, kakor 6mo bili pred tremi leti, ko nam je 1. julija 1906. požar uničil vas. Takrat je županstvo zabranilo vsem pogorelcem zidati na pogoriščih, dokler ni napravljen regula eni načrt. Dva meseca smo morali čakati na ta načrt in ko je bil napravljen, smo pač izvedeli, kdo smo takoj začeti graditi satoj pogoreli dom; kaj pa je z onimi, katerih pogorele hiše in gospodarska poslopja so stale na krajih, koder je bila v načrta zaznamovana kaka cesta ali druga javna naprava, o tem pa niti načrt niti živ krst ni vedel. Občinski odbor je ta načrt odobril, za posestnike pa ki so bili v svojo škodo prizadeti od regu-lačnega načrta pa se ni zmenilo ne županstvo, ne okrajno glavarstvo, tako da ti niso vedeli ia še danes ne vedo kaj jim je storiti. Toda, ni treba misliti, da velja to za vse posestnike. Štirje posestniki, katerih hiše, oziroma gospodarska poslopja so stale ravno tako v navzkrižju z rogulačoiini načrtom, so dobili dovoljenje za građenje drugi posestniki pa zastonj prosijo, da bi jim dovolili zopet sezidati pogorele hiše ali pa jim vsaj odkupili svet, s katerega se morajo po re-guiaČnem načrtu umakniti. Zidov je teh stavb je večidel še prav dobro in bi se dale stavbe brez vsakih zaprek na novo zgraditi na tem zidovju. Ce pa županstvo, oziroma okrajno glavarstvo tega ne mara dovoliti, pa naj da na razpolago sredstva za odkup teh parcel ter naj ne tira od požarja že itak tako hudo prizadetega posestnika v vedno večjo bedo. Občinski odbor pa je v svoji seji skle lil, da ne da za regulacijo prav ničesar. Občina nima srca za pogorelca, dežela ga ne mara poznati, pogorišča pa stoje tu v sramoto občini in deželi in cela 3 leta gospodarji nimajo pravega doma. To niti človeško ni in da trpe oblasti tako trpinčen jo ljudstva, je mogoče samo pri nas. Tujci se izcgiblje-jo vasi, ker ne marajo giedati podrtij, za katere zadene velika odgovornost deželo. Lansko jesen se je govorilo o tem, da se bo rcgulačni načrt skrčil, da regulacija ne bo toliko stala. Od tedaj pa je pretrklo že pol leta in vse je ostalo pri starem, posestniki pa lahko še naprej prebivajo v podrtijah, da na nje pri najmanjšem dežju teče, ker ue smejo zidati. Poživljamo merodajne oblasti in opozarjamo zlasti okrajno glavarstvo na te kričeče razmere ter upamo, da bo ta naš poziv imel zaželjeni uspeh, sicer bi bilo potrebno še vse globeje posvetiti v blejske razmere.
Utonil. 29. m. m. je nadel triletni sin posestnika Frana Sveta iz Cerknice v Cerkniški potok in utonil.
Okrajno glavarstvo v Postojni je preklicalo prepoved z dne 11, januarja t. 1. glede semnjev za parklja-sto živino in je semnje dovolilo, ker je kuga v okraju in sosednjih okrajih ponehala.
Opeklinam podlegel. Otroci posestnika Josipa Vrha iz Spodnjega Zemona pri Ilirski Bistrici s se igrali pri odprtem ognju. Iz šal* je sunil 41etni Mihec svojega 2Ietne?ri bratca v prsi, da je ta padel vznak v ogenj in se tako opekel, da je v par dneh umrl.
Danes zvečer je v kinematografu »Ideal« komični večer ali večer smeha. Dobrotnica. Nezgode kuharice. Zivljenski tek koščka papirja. Obisk gospoda majorja. Morie, spreten mož. Cri - Cri se hoče poročiti. Predstava obeta biti zanimiva in res kratko-časno. Priporoča se vsem prijateljem smeha in dobre volje. Jutri se otvori nova serija velezanimive drame vzete iz velikomestnega življenja pod naslovom »Skušnjave velikomestnega življenja«. Oceno te prireditve priobčimo jutri.
V Elektroskopu v Lattormannovem drevoredu se predstavlja danes zvečer druga serija »Skrivnosti pariških večerov«. Slike so jako aktualne in velezanimive, ker nam odkrivajo deloma zakulisno življenje modernega Pariza. Predstave so še seveda samo za odrasle.
Nepoštena vajenka. Neki tukajšnji vajenki so silno dišale slaščice in ker ni imela denarja, je začela krasti v trgovini blago in ga zamenjavala pri neki branjevki za slaščice. Ko je policija o tam doznala, je izvršila več preiskav in zaplenila več perila, mode roe v, ovratnic, čevljev in ovratnikov. Tudi je osebi aretovala, a ju po dokončani predpreiskavi ispustila na prosto.
Lastnik se aajlaslL O mlati mri in verižici smo zadnjič poročali, da se nahajata v mestnem knjigovodstvo, kjer naj se last   k aglaei. Ker se je
izgubi tel j že p      t sil in dobil svojo
tat nanavj, naj si one strank*, ki tudi pogrešajo zlato uro 2 veriHoo, nepotrebna pot« prihranijo.
Lahkomišljenoat. Ko so se predvčerajšnjem otroci v Cerkveni ulici igrali in metali kamenje, je eden zadel nekoga malega dečka ter ga na glavi močno poškodoval.
Otvoritev vrta s koncertom. V nedeljo 14. t. m. otvori gospod Anton G o r š e , restavracija pri »Novem Svetu« svoj lep vrt. Ob ti priliki kon-certira »Slov. Filharmonija«. Glej današnje oznanilo.
Is zapora je pobegnil v Brežicah 241etni tiskar Mihael Biidigo iz Chemnitza na Saškem, kateri je bil v zaporu zaradi hudodelstva ponare-je javnih listin.
Ukraden je bil v vlaku delavcu Antonu Kapišniku zavitek obleke, kakor tudi njegove domovinske listine. Tatvine so sumljivi hrvaški delavci.
Miloščino taksiral. Po Poljanski cesti je od hiše do hiše prosjačil nek star mož, ki pa ni bil zadovoljen z manjim darom, kakor 10 v. Obveščeni stražnik je moža aretoval.
V znamenju alkohola. Predvčerajšnjem popoldne se ga je bila neka postrežnica tako navlekla, da je v »Zvrzdi« obležala nezavestna. Dva stražnika sta jo odvedla v zapor.
Delavsko gibanje. Včeraj se jo z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Hrvatov in 6 Slovencev. V Solnograd je šlo 70, v Heb 18, v Beljak pa 14 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno, šolska učenka Vanda Tauzesova je izgubila prazno denarnico. — Ga. Julija lThl je izgubila črn svilnat dežnik. -— Šolska učenka Pavla Rusova je izgubila kukalo. — Zasebnica Terezija Dor-novškova je izgubila bankovec za 10 kron. — Zavarovalnični sluga Fran Chwatal je izgubil bankovec za 50 K. — Hlapec Ignacij Mišmaš je izgubil rienamieo s srednjo vsoto denarja. — Služkinja Frančiška Turkova je našla zlat ščipalnik.
Hoja!! pur!
Veliko naših vcllicev dobiva od magistrata poziv, da naj se tekom 24 ar zglase, sicer se jih bo izbrisalo iz volilnega imenika za državni zbor Poživljamo pristaše, da se zanesljivo zglase, ker je škoda za vsak gtes! Da se jih kliče na magistrat so krivi klerikalci, ki $o napravili pri reklamaciji nečuveno lumparijo s tem, da so reklamirali iz volilnega imenika velikansko število naših najzvestejših volitev, katerim sicer nikdo ne more odrekati volilne pravice. Klerikalci so napravili ta manever z nado, da se od naših volilcev marsikdo tekom 24 ur ne bo oglasil na magistratu, vsled česar bi ga oblasti črtale v imeniku. Zato vsi. ki ste vabljeni, pridite zanesljivo na magistrati
narodna osroui
Zastop češke budejeviške pivovarne v Ljubljani izročil je družbi sv. Cirila in Metoda zopet 200 kron kot pogojeni delni znesek dobička za v slovenskih kronovinah prodano pivo. Povodom lanske jubilejne slav-nosti družbe sv. Cirila in Metoda podarila je češka budejeviška pivovarna poleg delnega zneska v gotovini še 25 hektolitrov piva in s tem velc dušnini darilom pripomogla k večjemu denarnemu efektu pri petindvaj-setletnici. Priporočamo najtopleje to izborno pivo, ki se ne razlikuje v kakovosti dosti od plzenjskega piva. Slovenci, odjemalci tega piva, podpirajo s tem obenem tudi našo prepotreb-no šolsko družbo.
Podružnica Ciril Metodove družbe za Borovnico in okolico vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši 14. maja t. 1. Ob 4. popoldne v restavraciji A. Drašlerja,
Društvena naznanila.
Sokol I. in odsek Moste se udeležita v nedeljo izleta bratskega Sokola II. Zbiramo se pri Sokolu II.
»Sokol II.« priredi v nedeljo, dne 14. t. m. svoj popoldanski peš-izlet v 6t. Vid - Podntik. Zbirališče ob B/42. uri pred društveno telovadnico na Cojzovi cesti. Odhod točno ob 2. uri. Na zdar.
Pevsko društvo »Slavec« odpotuje danes uvečer ob pol 7. po državni železnici preko Celovca, kjer se mu pridruži deputacija treh oseb koroških Slovencev, v zlato Prago k velikim alttvnostim povodom 501etnice pevskega društva »Hlahol«. Ravnokar sporoča odbor »Hlahola« »Slaven«, da je prevzelo kralj, mesto Praga protektorat ahsvnosti in da izroči mestni zastop v imenu mesta v slavnostni dvorani praškega magistrata dne 16. i. m. dmgoslovanskim pevskim zborom Šasta* pokale* torej sa Ssovestte, »Slaven«  kot zastopniku
i
Blovsnoe^. Nadalje da mestna občina praška dne 15. t. m. zvečer tem društvom n* razpolago posebno* ladjo na Vltavi, raz katero bodo izletniki občudovali krasno razsvetljavo in umetelen ogenj na Žofiuekem otoku in od tod razsvetljeno panoramo zlate Prage. Tz Kralj. Vinohradov po je sprejel »Slavec« od »Meščanske besede« in »Hlahola« brzojavno poročilo, da je vsled »Slavčevega« dopisa, da se udeleži društvo slavnostnega pozdravnega večera dne 15. t. m., sprejel mestni zastop Kralj. Vinohradski nad tem večerom protektorat. »Slavec« bode nastopal pri vseh koncertnih prireditvah in dal s tem mnogobrojnim udeležencem priliko spoznati našo krasno slovensko pesem. Društvu »Hlaholu« v Pragi pa pokloni »Slavec« srebrn venec v dar.
Momarično društvo, krajevna skupina »L j u b 1 j a n a«. - - Pripravljalni odbor je za slavnostno ustanovitev krajevne skupine* Ljubljana nastavil sledeči program: V nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v srebrni dvorani hotela »Uniona« ustanovitev krajevne skupine. Popoldne od 4.—6. vrtni koncert v hotelu »Tivoli«. Zvečer ob 8. uri slavnostni koncert v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnina za ta koncert znaša 2 K, na galeriji 1 K, vstopnina za družino pa 5 K. — Kakor že priobčeno, proizvaja oba kon certa godba c. kr. vojne mornarice, ki dospe v nedeljo ob 3. popoldne iz Pulja v Ljubljano. Kakor iz programa razvidno, je pripravljalni odbor, sestoječ iz g?. Bamberg Otmnr, trgovec; Belar Albin, c. kr. dež. šol. nadzornik; dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški; Fedrigoni Fran pleni. Etschthal, c. kr. polkovnik: Fiseber Vladimir, namestnik gen. zast. zavarovalnice Feniks; Ivančič Milan, tovarnar; dr. Keler Adalbert nt;, c. kr. deželnovladni konci pist; Kosl-^r Josip, posestnik; Krieghammer K u rt baron, c. kr. dragonski nadporočnik; Kubelka V. poročnik, c. kr. vojne mornarice; Lenarčič Milan, ing.; Lončarič Josip, stavbni podjetnik in veleposestnik; Mathian Ivan, ces svetnik, arhitekt in tovarnar; Levarl Franc, poštni uradnik; Nagv Viktor tegover; Pollak Jean, tovarna: Praimarer Rudolf, stotnik; Štrukelj Josip, c. kr. poštni ravnatelj; Tonnle Milan, tovarnar in stavbeni podjetnik, ukrenil najobsežnejše predpriprave in se je nadejati, da se teh pa-trijotienih prireditev slavno občinstvo v največjem številu udeleži.
»Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija« je sprejelo od okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji sto kron, za kar ji izreka odbor svojo srčno zahvalo.
Prostovoljno gasilno društvo na Jlečiei pri Bledu bode iuieJo slavnostno blagoslovljenje gasilnega doma na binkoštni ponedeljek, združeno z veselico v hotelu »Mangart« ter se opozarjajo sosedna društva, da se pri prireditvah veselic na to ozirajo.
»Sokol« v Ajdovščini sklenil je. da se vrši letošnji župni ziet »Goriške Sokolske Zupe«, ne kakor prvotno določeno, dne 6. avgusta t. L, temveč 23. julija. Za slučaj neugodnega vremena na ta dan, pa 30. dne istega meseca v Ajdovščini. Tozadevni odseki so že na delu. Več pozneje. Vsa bratska Sokolska društva se naprošajo, da ne prirejajo ta dan konkurenčnih prireditev, da bode gorenji zlet tem veličastnejša manifestacija slovenskega Sokolstva. Na zdar!
Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju ima v torek, 16. t. m zvečer v Budjeviški pivnici (VIII., Al-serstrasse 59) I. redni občni zbor z običajnim sporedom. Gostje dobrodošli !
Društvo »Zvezda« na Dunaju je
po kratki in upajmo, bolj nepotrebni kakor škodljivi krizi dobilo pod predsedstvom g. inž. Pihrovca nov odbor (gg. Volk, Levpušeek, Dominiko, (Jop, Megušar, Kovač), kojega, sestava je za naše razmere kar najsrečnejša. Ker odobri volji in vztrajnosti vsem znanih mož ni dvomiti, smelo pričakujejo leurih uspehov in se veee-le krepkega razvoja vsi društveni prijatelji. Solidarnost odborova na znotraj je predpogoj, na zunaj le ena nevarnost: osebnosti. Brez ozira — preko njih! Morda se z energično doslednostjo tekom Časa vendarle doseže — vsakomur prijetna družabnost v svežem ozračju. Toliko bi — v pro-speh društva — čilemu ;>dborn skromno svetoval. — Zvezdogled.
izpred wSl
Kazenske  razprave  pred okrajnim sodiščem.
Nevarno je groziti. Neka H. Z. se je sprla in skregala s tovarišico S. obe iz Vina. Med drugimi psovkami, s katerimi sta se obe obdelavale je zagrozila 2., ko je šla mimo hiše svoje nasprotnice; to pasjo bajto bo treba kar pošgati. To sta potrdili dve priči. Ostalo bi bilo lahko samo pri žalitvi, da ni tožnica izjavila, da m te grožnje boji in opravičujejo radi
drug0 okoliščine sum, da se ta grožnja res lahko Izvrši. Vsled tejra je bil sodnik primoram odstopiti spise državnemu pravdnifitvu, kar zna postati, za toženo 2. jako nevarno.
Ponesrečen trik onemogočiti obravnavo. Ana J., posestnika /ena iz okolice Slivniške je zmerjala Marijo B. na cesti in drugi dan na javnem vaškem vodnjaku fej te bodi I.... nagravžna in podobne nizke psovke. Obtoženka je kaj zgovorna in odločno vsako zmerjanje zanika. Napraviti hoče naravnost vtisk, kot bi tožuice
niti ne poznala. Nikoli, prav nikoli, rea nikoli nisem nič rekla, lahko me ob glavo denete. Povabljene so bile 3 priče, ki so zmerjanje slišale. Nobena teh prič pa ni prišla k obravnavi. Zato je prav upravičen sum, da se je nameravalo s tem onemogočiti obravnavo. Toda s tem so dosegli dotični, če so res nameravali s tem onemogočiti razpravo, ravno nasprotno. Sodnik je namreč razpravo oreložil, povabljene pričo pa obsodil na globo vsakega po 10 K. Tudi SO dolžni poravnati vse stroške preložene obravnave.
Izpred deželnega kot vsklienega sodišča.
Ti hodiš v našo »šterno s.. t.«
in Lukačka te je videla, ti si lump. Tudi čeber si mi sesul — tako je očitala posestnica J. iz Široke vasi svo-jemn sosedu N. N. Lukačka pa, ki je baje posestnici J. to pripovedovala, je izpovedala pod prisego, da z obto-ženko že dve leti ne govori. Tcjra pa tudi ni videla, in če bi bilo tudi res, ne bi tega pripovedovala. Posestnik je J. tožil in sodnik jo je obsodil radi žaljenja na časti, storjenega z javnim zasramovanjem in očitanjem tako gnusnega početja na 10 dni zapora. Ona je prijavila vsklic, ni ga pa izpeljala. Navedla je le, da mu je to povedala pred svojo hišo, da bi to opustil. Ker so priče žalitev potrdile, je vsklicni senat potrdil sodbo prvega sodišča.
Krvavi kruh. V prodajalni Petra De Linca v Hruševju je govoril Jože Siegu, da mora spraviti posestnika in gostilničarja Frančiško L u d o -v i k in njenega moža ob koncesijo, ker peče njegova žena krvavi kruh. Možu samemu pa je rekel nekoč v Senožečah, spravili te bomo ob patent, ker peče tvoja žena krvavi kruh. Pred sodiščem je Stegu žalitev priznal, opravičeval se je pa, da je bil opravičen to govoriti. Bilo je namreč pred dvemi leti, ko je obtoženec prodal kravo. Za likof je kupil pri Ludviku dva litra vina in hleb :;ruha. Ko so hleb prerezali, so dobili v njem res za pol lešnika rdečega testa, katerega so spoznali, da je krvav. Prvo sodišče je obsodilo obtoženca kljub temu na 48 ur zapora, poostrenega z enim postom. Stegu je prijavil vsklic, v katerem navaja, da izpoved gla\me priče Jožeta M i -k u ž a, zidarskega mojstra iz Hru-sevja, ni bila natanko protokolirana. Vsklicno sodišče je povabilo Mikuža, !:i je pred deželnim sodiščem natanko tako izpovedal, kakor je protokoiiral prvi sodnik, in tako postal iz razbremenilne zopet obremenilna priča. Zastopnik tožnika dr. Novak izvaja, da je Stegu zagrizen sovražnik Lud viko vih. Prepirata se hiši že več let. Nekoč je prosil Stegu Ludvika, da mu je dal že po gostilniški uri pol litra vina. Storil mu je Ludvik to dobroto, ta pa ga je takoj naznanil glavarstvu. Tudi je Stegu med tem časom prepira že izgubil z Ludvikom neko pravdo. Takrat je zagrozil Ludviku, ta pravda bo še za te draga. Ta slučaj rdečega kruha, ki pa še ni tako dokazan kot navaja obdolženec in ki se je pripetil že pred dvemi leti, je nasprotnik za lase privlekel in ga hotel vporabiti v svoj sovražen namen. Kruh je bil res rdeč, ni pa konstatirano, da je bila kri. Ludvik nima obrti za peko kruha, marveč ga peče le za svojo gostilniško rabo. Večkrat pa ga tudi sam kupuje. Lahko je torej mogoče, da hleb ni bil niti pri Ludvikovih pečen. Dokazano je dalje, da se je v istem času hčerka Ludvi-kova vrezala v prst pri rezanju testa, in je mogoče, da je testo mate okrvavila. Zgodilo pa se je to le enkrat iz inkriminiranih besedi, ki so tako drastično izražene, da morajo napraviti na vsakega slab vtisk, pa bi sodil vsakdo, da mora biti Lndvi-kovo gospodinjstvo skrajno zanikrno. On rabi namreč besedo peče, torej še sedaj. Neopravičeno bi bilo torej, da bi se pustilo sovraštvu tako odprto pot. Senat se je uveril o krivdi obtoženca in sodbo prvega sodnika v polnem obsegu potrdil.
Volila minilo!
Dasi vemo, da bo vsakdo izmed vas prihodnji torek 16. t ko je sani treba izbrati novega deželnega poslana prišel na volišče in oddal svoj glas našesji kandidatu, vendar vas opozarjamo, da TSlla trn* m t* vtlltar* vadiUš
078194
Iz deželnega mm sveta.
Imenujejo se:   Fran Jurčič za
Št. Jernej; Marija Curk za Hotedr-šjco; Fran Tratnik (nadučiteljem) za Črni vrh; Angela Nagode za Sv. Lovrenc; Gizela Tavčar za Domžale; Julij Slapšak (nadučiteljem) za Radovljico. Šega ni bil imenovan, dasi je bil najstarejši in najsposobnejši. Vzrok: nek banket v Radovljici in agitiranje proti okrajnemu glavarju Deteli, ko je svoj čas kandidiral v dež. zbor. Stvar je politična, kar je dr. Tavčar tudi na steno pribil!
Vpokoje se: Luka Knific v Tr-steniku; Ana Dragatin na Planini pri Vipavi (začasno); Marija Marok-Sedaj v Dolenji Nemški vasi (začasno).
Prestavijo se: Marija Z gju r s To-misija na Trato v Poljanski dolini; Ivana Premelč z Vel. Trna v Tomi-šelj; France Kržič iz Žabnice v Dobre-
polje.
Šola v Mokronogu se razširi na
šestrazrednico.
Nova šola na Prulah v Ljubljani dobi šest razredov.
V Bojancih se ustanovi enoraz-
rednica.
Rudolf Ju ž nič v Novem mestu
je postal profesor.
Šola na Čemšeniku se razširi v dvorazrednico; istotako ona na Vrh-polju pri Moravčah.
Imenuje se še Franc Škof za Planino pri Jesenicah.
Razne stvari
* Pred naborom pobegnili. Pri
naborib na Zgornjem Ogrskem so našli, da je zelo veliko vojaških obve-zancev pobegnilo pred naborom. Samo v Kašavi jib je šlo izmed 920 fantov 614 v Ameriko.
* Železniška nesreča. V Bi mu sta trčila predvčerajšnjem dva vlaka. Več oseb je bilo težko ranjenih, med njimi tudi dva Srba in sicer Proto z Niša, ki je pozneje tudi umrl in Pavlo vie iz Požarevca.
* Ponarejale!. Ponarejale? — ne denarja, marveč vstopnic v cirkus, so aretirali včeraj v Budimpešti. V tiskarni »Pannonia« namreč so stavci izdelovali ponarejene vstopnice za . irkus Beketov in jih pozi le je prodajali. Več udeležencev so spravili pod iljuč.
* Ubogi zrakoplovec. Belgijski
zrakoplove« Van der Boru, ki je bil vzletel pred guvernerjem v Kantonu, je moral zbežati s Kitajskega. Ko se
je namreč guverner vračal domov, <ra je nekdo umoril in prebivalstvo je lolžilo zrakoplovea, da je >n provz-t-očil smrt guvmerja.
Največje naroČilo pisalnih strojev. Podružnica velike tvrdke pisalnih strojev L. C. Sinith & Bros v i tladelfiji je dobila dosedaj največje tovno naročilo pisalnib strojev. Tvrdka Dupont Powder v WilLugto-nu Delavare je sklenila namreč po daljšem preiskuševanju opustiti vse svoje dosedanje pisalne stroje raznih vrdk in jib nadomestiti s strojitvrd-♦ L. C. Smitb & Bros. Naročila je torej pri omenjeni podružnici v Fi-ladelfiji na enkrat 521 strojev, kar je tio^edaj res največje svetovno naročilo in odlikuje to t vrdk o nad vsemi drugimi, ki se ne morejo ponašati s takim naročilom.
1 Smrt hodi na dan   poroke. V
Stolnem Belem gradiv so slavili poroko hčerke kmeta Štefana Bardasa. Ko so se gostje začeli pomikati v cerkev, se je zgrudila 95]<*tna stara mati mrtva na tla vsled prevelikega razburjenja. Klub temu so izvršili poroko. Ko so sedli k pojedini, je zadela srčna kap mater neveste. Nato je ženin odpeljal svojo mlado ženo na svoj in vzel obenem s seboj 10 prašičev, ki mu jih je bil dal oče neveste. Ko pa so prišli pred svinjski hlev na oovem domu, so*z grozo zapazili, da ^> bili vsi prašiči tudi mrtvi. Ali je tudi prašiče zadela srčna kap, o tem molči poročilo ki je tudi v ostalem zelo dvomljive vrednosti.
Telefonska in brzojavna poročilu
Predsednik novega bosanskega — sabora,
Dunaj, 12. maja. Naš dunajski urednik izve iz merodajnih bosanskih [x>litičnih krogov, da ho izvoljen jeleni, ko se voli novo predsedstvo bosanskega sabora, za predsednika dosedanji podpredsednik Vojesiav Šola.
Bosanske železnice.
Dunaj, 12. maja. Skupni finarč-ai minister Burian je priznal h miu* *ki deputaciji, da je ves njih železnici program ekozin«kozi kar najbolje utemeljen. Bcsanaka vlada bo že takoj začetkom jesenskega zasedanja danskega eabora prišla e tozadevno predlogo.
Nevarno ribanj* na Kreti.
Dunaj, 12. maja. Na Kreti se Je začelo cele nevarno gibanje. Turaka vlada je imenovala, da dokumentira
svojo suverenitete nad Kreto, tri turške sodnike, kar je krščanske prebivalce hudo razburilo. To pravico imenovati sodnike je imel namreč Jo sedaj edino le upravitelj nekak nadko-misar turške vlade. Krščanski prebivalci Krete so baje pripravljeni tudi z oboroženo silo preprečiti prev^etje mest po teh treh sodnikih.
Jubilej »Hlahola«.
Praga, 12. maja. Jutri, ko slavi pevsko društvo »Hlahol« svoj jubilej, ki 6e ga udeleži tudi »Slavec« in »Hrvatsko Kolo« iz ZagTeba, napravi tudi češki zrakoplovec inženir Ka-špar zrakoploven izlet. Dvigne se v Pardubicah in prileti v Prago.
Thun ostane.
Praga, 12. maja. Vesti, da poda cesarski namestnik grof Thun demisijo, so samo nemški manever in popolnoma izmišljave.
Brambna reforma.
Budimpešta, 12. maja. V ogrskem ministrskem svetu brambna reforma še ni prišla na dnevni red, pač pa pride brambna reforma v enem prihodnjih dni na razgovor.
Sasonov.
Petrograd, 12. maja. V političnih krogih se zatrjuje, da se ruski zunanji minister Sasonov v kratkem nadomesti z dosedanjim poslanikom v Londonu baronom Hosenom. Ta vest se iz ruskih dvornih krogov cementira. Sasonov se poda v kratkem na jug, njegova dela vodi med tem časom nj gov dosedanji namestnik Ne-ratov.
Turška vlada in mladoturški komite.
Pariz, 12. maja. Centralna vlada v Carigradu je priporočila mladotur-škemu komitetu v Solunu, da naj se raziđe, kar je v mlaJ.oturških krogih izzvalo velikansko ogorčenje.
Položaj v Maroku.
Pariz, 12. maja.   Iz Tangera se
poroča,, da je poveljnik francoskih čet Bruland naletel na velike težkoče. V boju z vstaši so imele francoske čete 36 mrtvih in mnogo težko ranjenih.
Vstaja v Albaniji.
Bar, 12. maja. Turški voji so po noči napadli, razdeljeni v dveh kolonah, albanske pozicije pred Sipčani-kom, da bi rešili oblegance v tem mestu. Toda Albanci se niso dali presenetiti, .marveč so se z vso silo vrgli Turkom nasproti ter jih s pomočjo Hotov in Grudov, ki so se jim v odločilnem trenotku pridružili, potisnili nazaj. Tega boja so se udeležili tudi Amavti iz okolice Djakove, ki »o se doslej držali docela pasivno. Zasluga, da so se Djakovčani pridružili vsta-šem, gre lsi Boljetincu, ki se je s svojimi borci že pojavil na uporniškem ozemlju. V bitki pri Šipčanikn je poginil albanski vodja Hik Gek Lula. Vstaši so uplenili trenski voz s 40 puškami in streljivom.
Podgorica, 12. maja. Pri Strugu je bila ljuta bitka med Turki in Albanci. Na albanski strani se je udeležilo boja 1000 mož. Poraženi so bili Turki, ki so pustili 100 mrtvih na bojišču.
Bar, 12. maja. Turki so naskočili Koprivnik, a so bili odbiti. Albanci so izgubili 18, Turki pa 40 mož. Pii selu Kriču je 150 Malisorov zajelo oddelek 60 orožnikov. Uporniki so poklali orožnike do zadnjega moža.
Podgorica, 12. maja. Med Plavom in Gusinjem pri vasi Radi so vstaši napadli bataljon nizamov. Dasi so se nizami borili kakor levi, vendar so podlegli. Vstaši so jih potolkli do zadnjega moža.
Podgorica, 12. maja. Položaj na bojišču je razviden iz tele slike: Najsevernejša kolona pod Edhem pašo tabori pri Gusinju. Na jugozapadu zavzemajo Turki te-le pozicije: Sip-čanik, Tuzi, Caf Kiša in Ham. Glavno njihovo taborišče je pri Grabov-nici. Vstaši imajo svoje pozicije pri Dečiču, ki je od črnogorske meje oddaljen samo tri kilometre, in Milošu. V vstaških rokah se nahajajo nadalje tudi severne točke ćaf Kiše in Vransko pogorje.
Solim, 12. maja. Vrhovni poveljnik turških čet v Albaniji Torgut Šefket paša je proglasil nad skadr-skiiu vilajetom obsedno stanje. Zaradi te/ara vlada po vsem vilajetu veliko razburjenje.
Carigrad, 12. maja. Oficiozna bragavka najvišjega poveljnika v Albaniji Torgnt Sefket paše zatrjuje, da «o turške čete 8. maja Albance pri Kaatratih v veliki bitki popolnoma porazili.
Poacti v Carigrada« Carigrad, 12. maja. V tukajšnih političnih krogih se zatrjuje, da po-eeti tekom letošnjega leta tudi bolgarski car Ferdinand turškega sul-
Bolgarska generalštab na akademija.
Sofija, 12. maja. Vojno ministrstvo je sklenilo ustanoviti v Sofiji generalštabno akademijo. Ker je finančni minister Teodorov ta načrt £e odobril, se akademija že otvori z novim letom 1912.
Velika železniška nesreča.
Ix»ndon, 12. maja. Iz New Yorka
br/ojavljajo, da je pri De n veru v Co-loradu skočil ekspresni vlak kali-foraske železnice, ki je vozil s hitrostjo 95 km, s tira. Mnogo vagonov je razbitin. Do zdaj so izvlekli izpod razvalin 25 mrtvecev, mnogo jih pa še leži pod razvalinami. Vstaja v Mehiki.
New York, 12. maja. Nasproti vestem, da vlada v Mehiki mir, poročajo najnovejša poročila, da vstaške čete vedno silnejše prodirajo, ker predsednik Diaz kljub opetovanim zatrdilom, da odstopi, kakor hitro zavlada mir v Mehiki, do sedaj še ni izpolnil svoje obljube. Dvanajst tisoč upornikov koraka proti glavnemu mestu Mehike. Včeraj so zavzeli mesto Juarez in vodja vstašev Madero je imel stavnosten shod, na katerem je proglasil mesto Juarez za glavno mesto svobodne republike.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Rasto Pustoslemšek.
Borzna poročila.
L)nbi|anska
.Kreditna banka v Ljubljani*
Uracsi karal issajake torte 12.  naj« Iti!
■■isjlfteal pspirfi.	Seaaral	1 SiafOTi!
#•/- majeva renta ....	9250	1 92*70
4/2* , srebrna renta ....	96 50	9670
4*/« sviti kronika renta . .	9245	92 65
	91 10	91 30
4*, kranjsko deželno posojilo	94-50	95 50
4«. ko Itikt dež. banke .	i 98-	99 —
SrsAkS.		
Srčike te 1. 1860 %    • •	213 —	219 —
	313*50	319 50
U*k«.....	!52 50	158 50
„    zemeljske I. Udaje	294 —	3fc/
|j                      M              li'         ii '	279-—	285 —
„    ogr»ke htpotečse . .	254-0	260*50
„    dan. komunal ne	518 —	528 -
„   aviti. kreditne . . .	516-	526 —
M   ljubljanske ....	84 -	90 -
ii     avatr. rdeč. krila   . .	73 —	79-—
r»    osjr.     „      »* -	50»—	5€-—
„ batiilki.....	36'. 0	40-50
„ turike......	248*55	251-65
Ostala«.		
Ljubljanske srciliurc banke .	466 -	470 —
Avstr. kreditnega zavoda . .	64225	643-25
Dunajske bančne dražbe . .	542 25	543*25
Južne ždesnice.....	108 SO	109 80
	753'	754 —
Češka sladkorne družbe  . .	81/-50	81850
	i 283 —	284 50
Zivnost enake banke.   .   . .	281 50	282-50
Valarts.		
	1! 35	11-39
		117-60
	18*98»	19-02»
Lir« .«•»•..«	94 50	94 70
	253-25	254 25
Žitne oane v Budimpešti,
Dne 11. maja 1911. T • r m i n.
PSenica za maj 1911
» » oktober 1911. R2 za maj 1911 ... . Koruza za majnik 1911 . Koruza za juti 1910 . . Oves za oktober 1911
Efekti«.
Neizpremenjeno.
za 50 kg 12 32 zt 50 kg 11-29 za 50 kg 920 za 50 kg 6 40 za 50 kg 6 54 za 50 kg 7-56
Mnenja gospoda dr. Pataka
v Martonvasaru. Gospod J. Serravalo,
Trat.
Oprostite, ce Vam pišem šele danes, a moral sem čakati, ker £ezn hotel podati definitivno sodbo. Sedaj Vam končno lahko rečem, da sem imel z Vašim Serravallovim kiua-vi-nom z železom v vseh slučajih malokrvnosti — vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih uspehov. Vaše vino se jo izkazalo izvrstno v zdravljenju neke prospe, močno nevrastonifae, ki je trpela na pomanjkanju spanja. Nočem zamolčali, da se Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da sem bil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi.
MartanvjaAr, 21. maja 1909.
Dr. Patak.
Star abonent v W. Imate popolnoma prav — gotovo ne bi nič škodovalo, če bi m navadili prehlajeni ljudjr jemati seboj tndi v gledališče. Fayeve prave 6odenske mineralne pastile. Pa stile ublažijo jnko hitro draženje kašlja in že samo zaradi tega se zelo ustreze ostali publiki.
ki      J« krni U zaravara ■aftraaia las ta riaati aaei aaaassl arMjaj ta tar iiajematifsatlat,!
a*sle*a« tat
Bajti ksniičkoaa
(naaka kaaJKak) ItrrBUM a c«. »rfi« a. L. t aMteakali pa S I la 4 M. DobiTa se pa vaca lekmraaa, drafcrijab, parfB»erfjah ia brttaicah.
Proti prahajem, luskinam in ispadanju las
Tanno cbnin tinktura
featera   *>krsa)Oujs   lasliće, odstranjuje
luska m prsprsčujs Izpadanj« las. I s«efc: letale* z navodom 1 Urana.
Raspoailja se s obradio posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  preizkušenih zdrevil, medlo, rril, medioinal. vin, epsojsli tet, mjf ne?*lh parfumov, kburglftkih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno MIlana Leusteko
v Ljubljani Rioliiva cisti it I.
poleg novosgrajenegi Fran Joiefovegi
j ubit. mostu 169 V te} lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagafa jnine telesnics,
e. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blacajne v Ljabijani.
MeteorologKno poročilo.
v.tir.a aaa aMrtas SSrt.       Sreaall tntmi tlu 7M-i
maja j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	** t-	Vetrovi	Nebo
U. m	2. pop. 9. zv	733-7 7340	19 1 13*4	sr. jjzah. si. jzah.	del.oblač. jasno
12.	7. zj.	734-6	00	brezvetr.	megla
Štednja včerajšnja temperatura 14*9* norm. 13 5*. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
izurjena šivilja
se sprejme v trajno delo.
afkuefiček Ribar, ielentergova nlita II. I.
Izšel je v tiskarni lv. Pr. Lampreta v Kranju najobširnejši in najnovejši
vozni red
s koledarjem za 1.1911.
Cena 20 vinarjev.
15—20 spretnih
1731
1732
zidarjev
•prejme takoj
stavbinska dražba Union v f nljn.
Odvetniški
kandidat
teti s L imljen prsssamltl
doseduiio itatke. uu
Naslov pove upravniševo »SI. Narode«.
Prsata m sJsfcrs vpeJIsas
špecerijska
v Ljubljani z vso opravo, špecerijskani, mešanim blagom, vse skupaj ali posamezno.  —   Poizve  se pri lastniku
StrelUka ulica it 29, L|aM|i
I
1724
dober prodajalec,  ki sedaj  servita na
deželi, iell prmmnkti shiibo v kako
veijo trgovino špecerijskega baaga v mesto, event. gre tudi za skladtšearja Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«
Stonovnniii
z 2 in 3 sobami m pritikKnami
se oddajo WL%
v Čoperi nI. nasproti vrta učiteljišča. 1092
afl 1 •
Semenski
(ribnican) ima na prodaj
1712 Anton Zore,
trgovec, Floriiaaika ulita št. Zli. Hana.
Gostilna
z malo trgovin« in nekaj zemlje
na izvrstnem  prostoru  ob drž. cesti
se proda. 1723
Cena 22.500 K. Takoj je treba piačati 12.500 K. — Ponudbe pod „Dat* rada" na uprav. »Slov. Naroda.«
Pod Šmarno goro, vozno uro od Ljubljane in četrt vozne ure od najbližje železniške postaje se c<
lepa vila
z velikim vrtom, hlevom ter šspo ae vozove.   —   Vprašati   e Ljubljani, Stari trg Ha, II. nadstr. tmt
V najem oddam takoj
radi bolezni svojo že 30 let obstoječe /. dobro tdočo
esarsko obrt
z vsemi pri tik h na m i in zraven jočimi prostori. Pogoji so zero ugodni Natančna   pojasnila   ust m en o ati pismeno daje HIHKO KOS, mesar vy Idriji. w&
NAZNANILO. ^
Slavnemu občinstvu, cenjenim gg. gostilničarjem, trgovcem ~£
1736
i. dr. usojam si priporočati svoje, leta 1904 na razstavi v Parizu najvišje odlikovane mesnine. Zlasti opozarjam na veliko zalogo:
»kranjskih klokis, velikih finih, komad po 40 vinarje?, m
99       99   malih   „     „    m ZO   „ m
brnn5v ških salam, finih . . . kilogram po kron 1.60 I
i   krakovskih   „     „   • . .     „    „   „  2*40 *
Na razpolago so tudi različne v prekajevaisko in mesarsko stroko spadajoče mesnine po kolikor mogoče nizkih cenah.
Razpošiljam proti povzetju. Za pristnost blaga jamčim. Za blagohotna naročila se priporoča z odličnim sprjštovaivjtm udam
FRAN GOLOB, mar ii prekaimlec Mija Sita.
mm
i
i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
»•InlSkat glsasiss K t.OOO.OOO. Stritsirjevsi  ullC« **OV. 2. slsaiaesiail  tfs>aaal  810.OM krta.
Podratiilce v SplletBt Celovit«. Trstu, Sarajeva la SorieL »
Priprti! promese ni 3   zem. kred. srečke L a 6 K, Žrebanje 15 maja, gi. dobitek SOtSM S — promese u 4u/0 og. hip. sretke a 5 K, žrebanje 15. inaja gi. dobitek 404011
promese na ©g. premijske srečke }   a^**i£s*e*f g žrebanje IS. maja. glavni dobitek K £60.666'—-
Sprejemal vloge na hnjiiioe in teko6i ritun proti 4V5% obrfttovanJH.
7527
96
80
-
I f I SSS.SjB»S
_ 'tom cele Slov. Filharmonije
v redovnem ,41091 jtcr.
V shtfaju slabega vremena v gostilniških prostorih »šramelj".
»k o* 3. .vri. Vstop prost
Se priporoča
ANTON GORŠL
1738
Robert Smielovvski
arhitekt In mestni stavbni mojster
stavbna pisarna, Rimska cesta 2s&zfc*m
se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, ::    katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo.
Št. 769.
Razpis šolske stavbe.
1717
M uNije mM mi tamte
šole i Mrajai
vršila se bode
tos 51. malBiHa 1911d&10. uri đspolnđne v bili g. Alojzija Pavlina v Podkrezjah
tisttnena zmanjševalna dražba
Skupni stroški proračunjeni so na 46000 K in je pred dražbo položiti vadi j v znesku 2300 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popolniti v svrho kavcije na 10% izdražene vsote.
Do pričetka dražbe se polože tudi lahko na podpisani krajni Šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačiio v odstotkih od proračun jene vsote v številkah in besedah.
Tem pismenim ponudbam priložiti je vadij.
Kot vadij se Sprejmejo razen gotovega denarja avstrijski državni papirji, vk>zne knjižice hranilnic osnovanih po hranilničnem pravriniku iz L 1844, in rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice.
Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom Jeta  1911 spraviti  pod streho, do konca julija   1912 pa popolnoma izvršiti.
Železo-betonska dela izvršiti se morajo po predpisih c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 15. listopada 1907 št. 37295 ter se bodo odobrila in in prevzete še le po ugodno izvršeni obtežilni poskuŠoji.
Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni Stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode pover-jeTK) tudi vrhovno nadzorstvo cele stavbe.
Krajnemu šolskemu svetu pristoja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu je volja ne glede na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet v Podbrezjah,
dne 6. majnika 1911.
ED. ŠMARE1A
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljana« Dunajska cesta 18.
V nevi hisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Flgovcn"
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
Oožnja traja samo 6 dni!
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vleke 1^63 in preskrbi okrožne vozovnice (Resdreisebillets).
Učenca
sprejme taksi 1710
ttfleJfeerl Pan, riažfJrar a stđtfar. Krm.
Mlada tiii (lOP
čistokrvna, 4 mesece stara, se za ugodno ceno takoj proda.
Naslov pove upravništvo »Sloven-sega Naroda.« 1713
C0GNAC!
ŠTAB, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki: 1066
BR. N0VAK0V1Ć, Ljubljana.
Stanovanje
z 2 sobama, kabinetom in pritiklinami
se oda« v 3 nadstropja Turjaški trg 1 za avgustov ali za novembrov termin t. 1.
VpraLi s*?  v pisarni gospoda Filipa
Supančiča, stavbnika, Šubičeva
ulica štev. 5. 1666
V sredini mesta Ljubljane
se takoj odda dobro idoča
restavracija
1=1 s koncesijo v najem 1=3
Nastopi se lahko takoj. Pojasnila dajf iz prijaznosti Ivan
Dacks, Florjanska ulica št. 33
od 12 do 2 ure popoludne in zvečer od 6 ure naprej. 1702
na Starem trgu št. 30 :: je kakor navadno ss
vso no6 odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in   prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vessn 6 S; po posti S E 20 sta.
jferotaa knjigarna
I Dne 10. maja t L ::     ==Wktorfa Parme ■ =
je Matfeaa Matica prvikrat      PniFAdtll Itlfl±
izvajala njej poklonjeno novo s* W w viaaaa aaavai skladbo balada dr. Fr. Prešernova.
Posnetki ss klavir se ssfce v vseh kijtganuh in s« večer ksacerta pri Msf ajsism ceao 4 K.
Zalazila m Iziala trnika 3g. pl. X!tinmayr S fti. Jamberg v Ijobljam.
Po učinku
neprekosljiva
Brnseli 1010 Orand Priz
brezova voda za lase
Cena K 2 50 ^*w^^^T^tt™^mgmgf*jvr \n K ,
Najboljše sredstvo za gojenje las
Kdor enkrat poskusi rabi vedno.
JURI DBALLE, Hamburg in Podmokli n. L.
Vabilo k
„gremija trgovcev v Ljubljani"
ki se bo vršil
v nedeljo, 28. maja t. L ob 9. dopoldne,
v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje,
v veliki dvorani »Mestnega doma".
DNEVNI RED:
1. ) Pozdrav načelnikov.
2. ) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. ) Poročilo o delovanju gremija v letu 1910.
4. ) Računski zaključek za leto 1910.
5. ) Proračun in določitev dokladc za leto 1911.
6. ) Volitve:
a. ) gremijalnega načelnika;
b. ) dveh načelnikovih namestnikov;
c. ) dvanajst odbornikov;
č.) Šestih odbornikovih namestnikov; d) dveh računskih pregledovalcev;
e. ) dveh odposlancev v pomočniški zbor ;
f. ) Šest odbornikov in treh namestnikov v razsodiški odbor ;
g. ) načelnika, namestnika in pet odbornikov v šolski odbor.
7. ) Raznoterosti.
Za odbor: Iv. Mejač 1. r.
Delniška glavnica K 6,O00.000,
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
A BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica fttev. 7 (nasproti glavne poete).
Kupuje in prodajat vrednostne papirje, rente, obligacije, kzmmtmimm pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valuto in devize. — Predujmi na vrednostno papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promete k vsem žrebanjem.
n  Vloge na knjižice ed dneva vložitve n
od dneva o^i^rentni davek plačuje banka Iz svojega. — Jim tekoči in žiro raoun po — Živahna z Akreditivi.
Ameriko.
Eskomptujei menice, devizo in fakturo. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročita. —
Ink*
Menjalnica.
Centrala v Trstu.
n      Filijalka v Opatiji.
Lastnine In Usk »Nsjrtdne
•i.
asi
3561
1931
31
6164