Zborovanja ,,Saveza hrv. učiteljskih društava". (Dalje.) B. Pedagoške koristi je lahko navesti. Uspeh vsega pouka je odvisen od pazljivosti in obiska šole. (Istina je!) d) Ko sem rekel, da je napredek odvisen najpoprej od pazljivosti, nisem mislil na ono pazljivost, ki si jo nekateri gospodje pridobivajo s šibo, zaporom, postom, strahovanjem, prepisovanjem nalog in buditvijo častiljubnosti. Ne, daleč od mene je vse to. Mislil sem na ono pazljivost, ki nastane od veselja do dela in je v razmerju s psihofizično močjo otrok. Zdrava pedagogika mora razviti v otrokih veselje do dela, pa se mora ozirati tudi na moč otrok. Higiena je edina poklicana, da ustanovi »posse« delavnih sil; pedagogika mora pa v okviru danem ji od higiene, sezidati svojo — zgradbo. Če se dogodi, da pedagogika v otrokih preveč razvije veselje do dela in sicer tako, da nastane nevarnost, da dete zaradi duševnega delovanja oslabi, tedaj mora higiena odločno zapovedati: Stoj, do sem, a ne dalje! Kaj bi rekli arhitektu, ki bi gradil velikansko palačo, pa bi se prej ne pobrigal, koliko težo more nositi temelj ? Da to zna — ali mu ni potrebno, da točno preračuna in premeri trdost tal, težo kamenja itd? Ko si je vse preračunil, potem šele more graditi. Ta je tudi pri nas pedagogih. (Živio!) Ne pravi se to slabo ceniti pedagogike, ako se reče, da je ona v tem smislu odvisna od higiene. Nasprotno: to je zanjo lepo, da je higiena v službi pedagogike, ker tako nastane ena celota, po imenu pedagoška higiena, ki ji daj Bog, da bi našla vedno več spoštovalcev in naslednikov med nami. (Živio!) Pa kaka je pazljivost otrok prvo in drugo uro popoldne? Jako slaba. Čuli smo, da je deca zaradi procesa prebavljanja prvo uro zaspana, a drugo uro nemirna. Tega nisem zapazil samo jaz ali vi, ampak mnogi znameniti učiteljski zbori. Praško učiteljsko društvo, proseč uvedenje nerazdeljenega časa pouka v srednjih šolah, pravi: »Die Schulpraxis lehrt, dafi bei einer grofien Zahl der Schiiler die Zeit unseres obligaten Nachmittags-Unterrichtes eine ungiinstige ist; eine gewisse Schlafrigkeit zeigte sich in der ersten, ein Bedtirfnis nach Bewegung des Korpers in der zweiten Stunde — letzteres oft so, dafi es in den unteren Klassen selbst den geilbten Lehrern aufierst anstrengend wird, vollkommene Ruhe zu erhalten.« Kateri so vzroki temu, nam je znano. Dveurne pavze niso dovolj, da paralizujejo zdelanost od predpoldneva in ono, ki je nastala zaradi prebave. Pač pa še pot do šole, igranje otrok pred početkom popoldanskega pouka, naglo použivanje, učenje, trda hrana še bolj poveča zdelanost, tako da večkrat niti odmor 4 ur ne more otroka storiti sposobnega za duševno delo. To istino dokazuje s svojo znanstveno metodo dr. Griesbach. On meri zdelanost po takozvani esteziometriški metodi. Ta metoda meri duševno sposobnost na osnovi telesne zdelanosti mišic, kolikor se opaža na koži. Znano je, da naša koža ni na vsakem mestu in v vsaki priliki enako občutljiva. Dela človek duševno, tedaj izgubiva telo na koži čutljivost. Čim večje je duševno delo, gredo pri krožilu kraki bolj narazen, a čim manjše, je tudi razmak čutljivosti (Raumschwelle) manjši. Na tak način je dr. Griesbach meril mnogo otrok. Namen mu je bil, da ustanovi mero utrudljivosti na različne ure. Posrečilo se mu je ustanoviti dejstvo, da je otrok tri ure po kosilu tako utrujen kakor zjutraj, ko se je dve uri učil. Tudi je dokazai, da popoldanska ena ura pouka tako utrudi kakor dve predpoldanski. Začenjamo v največ slučajih šolo ob */22. ali 2. uri. (Pri nas na Slovenskem večinoma že ob 1. uri). Dodajmo utrujenosti zaradi hranitve še utrujenost lekcije 2 do 3 ur, dobimo tedaj, da je dete popoldan ob 3. uri tako zdelano, kakor bi bilo dopoldan 4 polne ure pazljivo delovalo. Taka je tedaj pazljivost otrok popoldne. Zato, če ima pravi pedagog srce, bo težko z otroki delal. Ali se pa izplača otroke popoldan pošiljati v šolo samo zaradi mehaničnega čitanja, risanja, pisanja ali ročnega dela? Porabimo tedaj šolo do kosila! Tista peta ura, ki je nekaterim nepoučenim tako na poti, je po izkušnjah Lobsiena za pouk večje vrednosti nego celi dve uri popoldanskega pouka. Ne držimo se stare prakse! Ta datira, žal, še iz onega časa, ko so mislili, da je dete roba, ki jo more mojster, v našem slučaju učitelj, vzeti v delo, kadar hoče. b) Od poseta pouka, je odvisen tudi uspeh pouka. Naši otroci se doma jako malo uče. Da se doma malo učijo, ni samo njihova krivda. Siromaštvo staršev, daljni pot do šole in doma, grdi pot, fizična slabost dece, domače delo, nekaterokrat tudi nepraktičnost učiteljeva, preobloženost — vse to je krivo, da otrok ne more doma tako delovati, kakor želitno. Kar se otrok nauči, se nauči v šoli. Potrebno je tedaj, da otrok hodi marljivo v šolo. (Dalje.)