RlMORSKI dnevnik 1, 2ačel izhajati v Trstu ^ *aja 1945’ nie9°v DNFVM?nlk PARTIZANSKI Pa 26- novem-C ® J943 v vasi Zakriž nad ciki„ razmnožen na dwiL 0d 5- * 17- se-Ptembra 1944 se je tiskal G*'!kami -Doberdob- v , cu pri Gorenji Trebu-S|' Oti IR ---
»oJ" maia 1945 v tiskarni Dri iHenija<< pod Vojskim d ' driJ'. do 8. maja 1945 kip. osv°bojenem Trstu, k? J.® lzš|a zadnja števil-ti?an J® edini tiskani par-SuJn-Sk, DNEVNIK v zadeni Evropi.
septembra 1944
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini “ Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 271 (13.502)
Trst, petek, 24. novembra 1989
Izročilo
1 • V* •
ki ZM
med nami
KLAVDIJ PALČIČ
v naših krajih nič kasneje kot pri velikih
*QstQ/ae/!Ski Šp°rt ni
sninfih, v velikih središčih. Celo nalil) (f0: v 120 letih delovanja, kolikor Trstu e slovenska telesna kultura v Slev,: se lahko ponaša le omejeno p okolij. Ta podatek, ki nam je v bi h„ ' ni toliko pomemben zato, ker Poseh blU zabeleženi kot nekakšna ditQt-°st, ali zato, ker bi želeli para-p0(j 1 v vrsti »najpridnejših«; skozi ta rQzv-# se zrcali stopnja kulturne st0]J;psti našega naroda v prejšnjem n0Dr w nie90va odzivnost na najbolj m c- .ne misli in poglede evropske-nost>Vi^ne9a sveta. Njegova »moder-VfJ’ že v tistih časih nam krepi za-rQzv f smo integralni del evropske ko s . skupnosti narodov že od časa, oblikovala nacionalna zavest roclQU®ib' dosti večjih in močnejših
S;0> gotovo nam pomeni 120 let f(M-enske telesne kulture v Trstu, a TržJ,0VS0d drugod v naših krajih na bejaCiem In Goriškem, kjer se je ta ja -/aP°,st °b koncu prejšnjega stoletji	odvijati v organizirani obli-
vžnc?da.ten odraz tega, da smo Sionisti, tuliai doma. Dodaten odraz ob kovnr drugih: okolje, ki smo ga obliki v stoletjih, arhitektura, navade šertl maji, vsa naša kultura v najšir-jo zn ■inenu dokazujejo, da smo svo-Predv anos' v teh krajih tudi in še r«ijb0fern v preteklosti izživljali na Poin 1 naraven, spontan, življenjsko tro»ačin - v danih zgodovinskih Pqs v,kjn tudi s prizadevanji, ki so 9q mnlUčevala v tokove nastajajočemu ert vernega sveta. Prav gotovo je ko s ®n teh trenutkov pred 120 leti, Na ° Se Ukazali kot mladosten, v ADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stanovnik je moral Spovedati udeležbo
konf^®LJANA — Med tiskovno Stan®renco Je predsednik Janez di =“°vnik sporočil, da žal zara-Slov-6..1?0 dramatičnih razmer v tno0p,nii* in Jugoslaviji ne bo si4y, 1 danes sodelovati na pro-tn6ji Y Kulturnem domu. Nado-4 O3 bo član predsedstva *<irav,I|<*rei Klarine, ki bo po-h>ortn*u sl°venske zamejske iubiigj e ob njih slavnostnem
Na Trgu sv. Venčeslava v Pragi že sedmi dan več sto tisoč mamfestantov
Dubček govoril v Bratislavi
Bivši partijski voditelj se je zavzel za mirno rešitev nasprotij - Danes zasedanje CK Za ponedeljek oklicana splošna stavka - Vojska izrazila podporo vodstvu CSSR
PRAGA — Ob številnih vesteh, ki so včeraj prihajale iz Češkoslovaške, je morda še najpomembnejša ta, da je nekdanji voditelj »praške pomladi« Aleksander Dubček včeraj spregovoril večdeset tisočglavi množici v Bratislavi in se tako dejansko postavil ob bok tistim, ki si prizadevajo, da bi tudi v ČSSR prevladale reforme. Bivši partijski voditelj je v kratkem govoru spregovoril o nasilnem zatrtju reform leta 1968, v zvezi z zadnjimi dogodki, ki so v precejšnji meri razgibali češkoslovaška dogajanja, pa se je Aleksander Dubček zavzel za mirne rešitve brez uporabe sile.
Že sedmi dan zaporedoma pa je bil Trg sv. Venčeslava v Pragi prizorišče množičnih mirnih manifestacij, na katerih iz dneva v dan sodeluje več ljudi. Tako kot v preteklih dneh je tudi včeraj množici spregovoril neformalni vodja Državljanskega foruma Vaclav Havel, ki je prebivalce Prage pozval, da se pridružijo splošni stavki, ki so jo oklicali za ponedeljek.
V zvezi z napovedano stavko velja povedati, da je na spisku zahtev odstop vseh članov partijskega centralnega komiteja, ki so bili na kakršen koli način vpleteni v invazijo sil Var-
šavskega pakta leta 1968, ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj bi raziskala vse primere policijskega nasilja, Državljanski forum pa zahteva tudi jamstva za objektivno informiranje v časopisih ter po radiu in televiziji o delovanju reformnega gibanja v državi.
Nekaj ur pred včerajšnjo praško manifestacijo se je sestalo tudi vodstvo češkoslovaških komunistov in odločilo, da za danes skliče zasedanje centralnega komiteja. Kot se je neuradno izvedelo, naj bi na zasedanju govorili tudi o morebitnih spremembah v partijskem vodstvu, ki pa, kot kaže, uživa popolno podporo vojske. Včeraj so se namreč pod vodstvom obrambnega ministra Vaclavika sestali vojaški vrhovi, ki so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v državi in izrekli popolno podporo partijskemu vodstvu in državnim oblastem. V sporočilu s tega zasedanja je še rečeno, da vojska zavrača anarhijo, »za katero se zavzemajo notranji in zunanji nasprotniki socializma in da bo zato vedno branila svobodo in suverenost države.«
Množica na Trgu sv. Venčeslava je nosila tudi sliko nekdanjega partijskega voditelja Aleksandra Dubčka	(Telefoto AP)
Zaradi napovedanega »mitinga resnice« položaj že dramatičen
Slovenski politiki obsojajo zadržanje zveznega predsedstva
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Ves dan je bilo ozračje v slovenskem glavnem mestu napeto, pa čeprav je po večdnevnem dežju m megli včeraj posijalo svetlo sonce. Ljudje so govorili in glasno komentirali uradno sporočilo zveznega državnega predsedstva in stalno zaostrovanje groženj s krvavim mitingom.
Nekaj časa je kazalo, da bosta slovenska oblast in politika odgovorila z dostojanstvenim molkom. Taki zaključki pa bili povsem napačni, odgovori so prišli: jasni, odločni in
so bilf povsem napačni, odgovori so prišli: jasni,
■” ' 'ovenski član zveznec,
se je znašel v kritičnem trenut-
pokončni. Spregovoril je slovenski član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek, ki ;
ku povsem sam. Odločno je govoril slovenski predsednik Janez Stanovnik, predsednik Socialistične zveze Jože Smole, še zlasti pa so ljudje prisluhnili ostremu odgovoru pred-
Novembra nižja inflacija
tria », Prve novembrske ohladitve so delo-strošknInrZn^e<< tu(K naraščanje življenjskih Sedijii^ in ?e bo 1STAT potrdil podatke iz rast c,. Vzorčnih mest, bi morala novembrska itlflacTn, na drobno znašati 0,4 odstotka, letna ka. a stopnja pa se znižati na 6,4 odstotka j o,),3 80 drobnoprodajne cene narasle Zllašaia r ote^' letna inflacijska stopnja pa je
Cb? odstotk-'•k°rn pa | Pozitivnim novembrskim poda-Prečne infi n* Pro3ramski cilj 6-odstotne polj iv. p0	.acije ob koncu leta ostaja nedoseg-
^^ernbr ^na inflacijska stopnja se je namreč Uresničji;a .Rignila s 6,4 na 6,5 odstotka. Da bi Pveipg m Clll' ki ga je vlada napovedala pred cene Ysecema, bi se morale drobnoprodaj-Pa je nam6Cembra znižati za cel odstotek, kar
jorz neuresničljivo.
Ta mesec so drobnoprodajne cene najmanj narasle v Benetkah, kjer so bile cene le za 0,2 odstotka višje kot oktobra, najbolj pa so se zvišale v Turinu, Bologni in Palermu, kjer so življenjski stroški narasli za 0,5 odstotka. Na letni ravni je najcenejše življenje v Palermu, kjer so bile cene ta mesec v poprečju za 5 odstotkov višje kot novembra lani, najbolj so se cene v letu dni dvignile v Genovi, in sicer za 8 odstotkov, medtem ko je Trst z mesečno (0,4 %) in letno (7,3 %) rastjo drobnoprodajnih cen nekje na sredini.
Če pogledamo posamezne sektorje, vidimo, da so se živila podražila za 0,2 do 0,9 odstotka (Trst), oblačila so bila dražja za 0,2 do 1,1 odstotka, elektrika za 0,1 do 0,8, storitve pa za 0,2 (Trst) do 0,6 odstotka.
sednika slovenskih komunistov Milana Kučana. Slovenska vlada pa je razgrnila kompleksno podobo ukrepov, da zagotovi javni red in mir.
Predsednik Stanovnik je ob 17. uri sprejel v svojem kabinetu slovenske novinarje in povedal, da je predsedstvo dvakrat razpravljalo o mitingu in da se je udeležil torkovega zasedanja zveznega predsedstva, nato pa je nadaljeval:
»Stališče predsedstva SFRJ nas je osupnilo. To ni pravi odgovor na grožnjo zakonitosti in ustavnim odnosom v federaciji. Z obžalovanjem ugotavljamo, da je predsedstvo SFRJ pri oblikovanju svojega priporočila zanemarilo stališča državnih in političnih organov SR Slovenije. Zanemarilo je svoje lastno stališče iz oktobra lanskega leta, da politične napetosti in psihoza, ki se ustvarjajo na mitingih poslabšujejo položaj v državi in ogrožajo ustavno ureditev. Predsedstvo SFRJ je preslišalo tudi grožnje z orožjem organizatorjev mitinga.
Protislovno in nerazumljivo je priporočilo predsedstva SFRJ, naj situacijo rešujejo občani, organizacije in organi SR Slovenije z neposredno komunikacijo s predstavniki Srbov in Črnogorcev s Kosova. Namesto odločne zaščite zakonitosti predsedstvo države priporoča pogovore s tistimi, ki pretijo zakonitim ustanovam, miru in varnosti.
Grožnje z orožjem, tudi s krvjo, napovedi o "največjem mitingu v Evropi" in jasne besede o subverzivnem namenu mitinga nas utrjujejo v našem odklonilnem stališču. Predsedstvo SR Slovenije je in bo v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi zavarovalo suverenost SR Slovenije. V skladu s sklepi skupščine SR Slovenije, sprejetimi na včerajšnji seji, bo skupaj z izvršnim svetom in drugimi pristojnimi organi v republiki podvzelo vse potrebne ukrepe, da se izpolni odločitev o prepovedi mitinga in da se zagotovijo varnost, red in mir.«
V nevezanem razgovoru je predsednik pojasnil, da je bilo torkovo zasedanje sicer živo in polemično, da pa ni bilo dramatično. V tej zvezi smo vprašali:
»Kakšno je bilo razmerje sil, kakšno je bilo stališče JLA?«
»Zasedanje je bilo za zaprtimi vrati in bi kršil pravilnik in zakon, če bi poročal javnosti o poteku zasedanja. Lahko pa povem, da sem se v torek zvečer vrnil zmerno optimističen.«
Iz tega odgovora, kot tudi iz drugih informacij, sledi, da je bilo v torek razmerje sil tradicionalno štiri proti štiri in NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tolminski puntarji v Gorici
GORICA — Znameniti tolminski punt, ki se je izrazil tudi s pohodom puntarjev v Gorico, je zapustil v zgodovinskem spominu primorskih ljudi neizbrisno sled. Utrinki teh sledi so se pokazali tudi sinoči v goriškem Verdiju, kjer je bila na pobudo Sveta slovenskih organizacij izvedba opere »Tolminski puntarji«. Delo je podpisal naš skladatelj Ubald Vrabec (libreto je izdelal Janez Dolenc po motivih Pregljevih Tolmincev) in je bilo prvič predstavljeno v popolni, čeprav komorni podobi. Vsak ustvarjalni moment naših umetnikov je dogodek vreden pozornosti in prav tak je tudi Vrabčeva opera, kar je podčrtalo sinoči tudi številno občinstvo, ki je zasedlo dvorano in uživalo ob izvajanju ljubljanskega simfoničnega orkestra, moškega pevskega zbora Consortium Musicum in solistov ljubljanske operne hiše. Ob prisotnosti samega skladatelja Ubalda Vrabca je opero dirigiral Mirko Cuderman.	M. Č.
Načrtna provokacija MSI na Opčinah in Proseku
NA 5. STRANI
Danes, 24. novembra 1989, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu svečana proslava 120-Ietnice slovenskega športa na Tržaškem.
Jichak Šamir na enodnevnem obisku v Rimu
RIM — Izraelski^ ministrski predsednik Jichak Šamir se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Rimu, kjer se je sestal s predstavniki nekaterih strank. Ša-mirja je najprej sprejel predsednik senata Spadolinii po daljšem razgovoru z gostom je Spadolini izjavil, da ima občutek, »da se v Izraelu nekaj premika, morda tudi pod vplivom sprememb, ki jih doživlja evropski Vzhod«. Šamir je med drugim potrdil, da bo že januarja obiskal Sovjetsko zvezo.
Šefa izraelske vlade so nato sprejeli še Martelli (PSI), Altissi-mo (PLI), Napolitano (KPI) in Bogi (PRI) in ocene pogovorov so v glavnem pozitivne. Šprejem, ki ga je bil Šamir deležen, pa je že vzbudil polemike. Tajnik DP Russo Spena je izdal sporočilo, v katerem meni, da še izraelska vlada, pa naj se še tako trudi, ne more otresti lažne podobe, s katero hoče prepričati, da je pripravljena na dilaog s Palestinci. »Nepojmljivo je,« meni DP, »da italijanska vlada tako širokodušno gosti predstavnika države, ki jo je OZN uradno obsodila zaradi politike zaprtosti na račun Palestincev.«
Umor predsednika Reneja Moavada nevarno stopnjuje napetost
Libanon mora dobiti novega predsednika preden se bo položaj ponovno zapletel
BEJRUT — Treba se je podvizati in Libanonu čimprej zagotoviti novega predsednika republike, preden bo prepozno in se bo država cedrov ponovno pogreznila v prepad nasilja in državljanske vojne. Ozračje v Bejrutu je do skrajnosti napeto, zadostovala bi že sama iskrica, da bi ponovno prišlo do požara. Politični opazovalci se namreč bojijo, da libanonskim politikom ne bo uspelo zapolniti praznine, ki je nastala po atentatu, v katerem je izgubil življenje predsednik Rene Moavad in drugih 23 oseb.
Predsednik parlamenta Husein Huseini je po atentatu takoj odpotoval v Damask, včeraj pa se je vrnil v Bejrut in že začel pogajanja z muslimanskimi in krščanskimi poslanci, da bi čimprej izvolili novega predsednika. Kvorum za izvolitev predsednika je 48 poslancev. Kakih 20 poslancev je že podprlo Huseinov predlog o takojšnji izvolitvi predsednika. Od 72 poslancev libanonskega parlamenta jih je v Bejrutu-pod nadzorstvom sirske vojske slabih-štirideset, drugih dvajset jih je v tujini, medtem ko je v krščanskem Bejrutu le deset poslancev. Tem bo seveda skrajno težavno udeležiti se zasedanja parlamenta, ki bo po vsem sodeč že jutri po pogrebu predsednika Movada
V CK KPI konec razprave Kritična Craxijeva ocena
RIM — Centralni komite KPI je sinoči zaključil štiridnevno razpravo. V teh štirih zelo intenzivnih dneh so prišla do izraza v vseh odtenkih velika prepričanja v pravilnost Occhettove prenovitvene linije, pa tudi veliki dvomi, pomisleki, zaskrbljenosti in odkrita nasprotovanja. Danes bo Achille Occhetto potegnil zaključke te občutene in mučne debate. To ne bo lahka naloga glede na tako široko pahljačo mnenj in stališč, Occhetto sicer ve, da imajo njegovi predlogi večino v CK, ve pa tudi, da je povzročil precejšnje razburjenje v delu svoje baze in da je deležen hudih kritik v delu samega vodstva, zato ne bo mogel preveč nategniti vrvi. Po vsem tem naj bi torej prevladala nekakšna postopnost v uvajanju sprememb. Prevladala naj bi skratka prva od dveh hipotez, ki jih je sam Occhetto iz previdnosti nakazal že v svojem uvodnem poročilu. To pomeni v prvi fazi širša programska debata, po upravnih spomladanskih volitvah pa kongres, ki naj bi uvedel fazo oblikovaja nove levičarske stranke in eventualno odločal o spremembi imena in simbola partije.
»Samo izredni kongres lahko odloča o spremembah,« je včeraj dejal koordinator vlade v senci Gianni Pellicani in dodal, da se je sprva nagibal k temu, da bi kongres sklical že v začetku prihodnjega leta. V teku razprave pa je sprevidel, da je vendarle potrebna neka globlja predpriprava, neka širša razprava. Vse to pa mora biti moment prenovitvenega procesa, ki se mora vsekakor začeti.
Takšna mnenja nekako prevladujejo v centralnem komiteju. Occhettove predloge so med drugimi podprli tudi Renato Zangheri, senator Gerardo Chiaromonte, ki je sicer kritiziral Occhettove metode postavljanja problemov, in predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je med drugim povedala, da je sam Togliatti že v daljnih petdesetih letih nakazoval možnost
prehoda v socialistično družbo tudi brez vodilne vloge komunistične partije, kar je povzročilo veliko razburjenje. Dejstvo pa je, da ta trditev obstaja.
Popolno nasprotovanje vsakršni prelevitvi KPI v neko socialdemokratsko stranko je med včerajšnjo debato izrazil podpredsednik komunističnih poslancev Adalberto Minucci, ki je kritiziral zlasti trditve Napolitana in Pet-rucciolija o razliki med sedanjo partijo in njenim imenom.
Kako pa spremljajo dogajanje v KPI druge italijanske politične sile?
Vsa pozornost javnosti je bila včeraj usmerjena v Ženevo, kjer se je začelo zasedanje socialistične internacionale, ki se ga je udeležil tudi tajnik PSI Bettino Craxi. Socialistični voditelj očitno gleda s precejšnjim zanimanjem na Occhettove predloge. »Naš pogled mora biti uprt v daljavo,« je izjavil in s tem nekako odgovoril vsem tistim, ki se znotraj centralnega komiteja KPI upirajo Occhettovim predlogom. V KPI se po njegovem mnenju še ni pričela prava metamorfoza. Ves proces je še v povojih, vendar prvi koraki so bili storjeni in to je za Craxija pozitivno. Manj pozitivno ocenjuje dejstvo, da nekateri člani CK KPI nadaljujejo s polemičnimi izjavami na račun PSI.
Na vprašanje, ali namerava PSI zahtevati od komunistov še kakšne odpovedi, je Craxi dejal, da nima namena nikogar učiti. Meni pa, da se perspektive za bodočnost lahko razvijajo samo v okviru socialistične enotnosti, kar je njegova stara teza, ki komunistom ni po godu. Član komunističnega vodstva Claudio Petruccioli je takoj polemiziral s to tezo očitajoč Craxije-vo običajno zaprtost. Socialistični tajnik je včeraj v Ženevi tudi napovedal skorajšnje sklicanje vsedržavnega vodstva PSI, ki bo obravnavalo prav razpravo znotraj KPI.	p ^
Poslanci KPI o fašistični izzivalni akciji v Gorici
RIM — Italijanska vlada mora jasno in odločno odgovoriti na nezaslišano provokacijo misovskih parlamentarcev in drugih fašističnih razgrajačev z vsedržavnim tajnikom Finijem na čelu, ki so predvčerajšnjim priredili ob italijansko-jugoslovanski meji pri Gorici manifestacijo. To zahtevajo komunistični poslanci Pascolat, Ouercini, Bordon in Gasparotto v pisnem vprašanju, ki so ga naslovili na zunanjega ministra Giannija De Michelisa. Komunistični poslanci označujejo fašistično akcijo za absurdno in povsem protizgodovinsko. Italijansko-jugoslo-vanska meja, ki so jo potrdili mednarodni mirovni sporazumi, med katerimi je bil osimski sporazum zadnji po časovnem zaporedju, je po splošni sodbi med najbolj odprtimi mejami v Evropi. Prav zaradi tega, pripominjajo Pascolat in tovariši, ne gre enačiti položaja te meje z nobenim drugim položajem v Evropi. Kako se namerava po vsem tem ravnati zunanji minister De Michelis, zaključujejo svoje parlamentarno vprašanje komunistični poslanci.	q ^
Vllasi v drugo pred sodniki
TITOVA MITROVIČA — V Titovi Mitroviči se je nadaljevala sodna obravnava proti Azemu Vllasiju in 14 drugim obtožencem. Odvetniki so ugotavljali neprijetna dejstva, ki kažejo v čudni luči okrožno sodišče v Titovi Mitroviči, zlasti pa senat, ki vodi sedanjo obravnavo. Zaradi tega so zahtevali, da se obravnava v Titovi Mitroviči prenese drugam. Opazne so bile tudi intervencije odvetnikov iz Slovenije. Doktor Peter Čeferin je na primer zahteval, da bi se sestal s svojim varovancem, ki ga doslej sploh ni smel obiskati. Podobne zahteve so postavili tudi odvetniki Andrej Razdrih, Miha Kozinc in Jože Hribernik.
v severnem Libanonu. Krščanski premier Aun je namreč poudaril, da zanj poslanci ne predstavljajo več libanonskega ljudstva, ker so državo prodali Siriji. Prav zato ne bo deseterici dovolil, da bi se udeležila zasedanja »odstavljenega parlamenta«.
Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kdo in zakaj je ubil Reneja Moavada? Tega vprašanja si ne zastavljajo samo Libanonci temveč vsa mednarodna javnost, ki ji je pri srcu mir na Bližnjem vzhodu. Seznam osumljenih je izredno dolg. Sirija je takoj uperila prst v generala Auna, češ da so storilci njegovi muslimanski zavezniki v Libanonu. Morilce pa je treba bržkone iskati globlje, med tistimi silami, ki so nasprotovale mirovnemu načrtu iz Taifa. Krog domnevnih morilcev se tako širi. Poleg Auna so sporazumu nasprotovali šiitski fundamentalisti proiranske Božje stranke, nad njim se ni navduševal niti vodja dru-zov Džumblat, prav tako marsikdo obtožuje Irak, ki je glavni zaveznik generala Auna. Sprava v Libanonu pa ni bila pogodu niti Siriji, še manj pa Izraelu, tako da bodo bržkone atentatorji ostali neznani.
Moavadova vdova Nalla objokuje svojega tragično preminulega moža
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
n
e Izročilo ki živi med nami
svet razgledan, spodbudni del tukajšnjega prebivalstva.
Dokazovati vse to verjetno ni toliko potrebno zaradi nas samih, kolikor zato, da bi se v drugih - v sodržavljanih večinskega naroda - utrnila misel o potrebi pravičnejšega vrednotenja naše prisotnosti. Pa vendar - tudi za nas same! V času, ko se mora naša narodnostna skupnost tako krčevito spoprijemati z omalovaževanjem te naše prisotnosti, ko nam hoče država odmeriti pravice na tako skop način, kot smo ravno v teh dneh lahko ponovno ugotovili, nam potrjevanje naše vraščenosti na tej naši zemlji pomeni prav gotovo spodbudo za ohranjanje in razvijanje naše skupnosti. Gotovo je prav, da to storimo zaradi naših mladih generacij, ki so še najbolj izpostavljene vsem pritiskom in vsiljivosti okolja, ki je v tolikšni meri nepozorno, če ne celo sovražno do nas. Prav gotovo je dobršen del teh generacij vključenih v telesnokul-turno dejavnost, ki je zavzela v naši narodnostni skupnosti tolikšen in tako pomemben prostor. V tem smislu je ta dejavnost, v vseh svojih pojavnih oblikah, zelo pomemben, rekli bi nenadomestljiv del našega vsakdanjega življenja.
Glede na zgodovinsko izkušnjo slovenstva na Primorskem lahko rečemo, da se je v 120 letih šport izkazal za vztrajnega in trdoživega, kot se športu pač spodobi, saj je dvakrat vzniknil iz totalnega pogorišča, se prebil skozi dvajsetletno fašistično preizkušnjo in se v povojnem obdobju v nelahkih pogojih razvil do današnje ravni.
Vse to dokazuje, da telesna kultura pri nas ni samo nekaj, kar sodi v osnovne človekove potrebe, temveč je od začetkov sokolskega gibanja do danes trdno povezana z razvojem slovenske narodne zavesti: v prejšnjem stoletju kot izraz navdušenja ob samem prebujanju slovenskega naroda, v fašistični dobi kot odpor vsem, ki so naš narod hoteli odpisati, danes kot sestavni del naših prizadevanj, da smo v tej družbi enakopravni in nič manj vredni kot vsi drugi.
e Slovenski politiki obsojajo zvezne oblasti
da je najbrž JLA bila proti mitingu, kot je to njena tradicionalna politika. Drugačno, bolj prosrbsko pa naj bi bilo stališče zveznega notranjega ministrstva srbskega generala Petra Gra-čanina, ki zagovarja represijo na Kosovu kot edino možno rešitev kosovskega vprašanja.
V sredo se je nadaljevalo zasedanje zveznega predsedstva, tokrat že brez prisotnosti predsednikov republik in drugih državnih predstavnikov. Takrat pa naj bi bilo razmerje sil dramatično slabo in je bila v tej zvezi na račun dr. Drnovška izrečena ocena, da je bil »osamljen jezdec«.
Iz vsega do sedaj znanega je očitno, da je za mitingom kosovskega združe-
nja »Božur« v resnici predsednik Srbije Miloševič in vsa njegova politika. Zamenjali so nekatere vodstvene organe »Božurja«, tako da imajo organizacijo trdno v rokah, predvsem pa je značilno in odločilno zadržanje na zveznem predsedstvu in pravi propagandni napad srbskega tiska, ki na primer v včerajšnji Politiki seže že na nekaj strani.
Temeljito se pripravlja tudi slovenska vlada, tako da izpolni naročilo slovenske skupščine zavarovati javni red in mir. O tem je na včerajšnji seji vlade poročal notranji minister Tomaž Ertl, ki je med drugim povedal, da imajo organi za notranje zadeve že pripravljen načrt za delovanje, ki obsega vso Slovenijo, če bo treba, bodo vpoklicali tudi del rezervne sestave miličnikov. Storili bodo vse, da bodo tudi v primeru prihoda mitingašev zagotovili spoštovanje javnega reda in miru, varnost prebivalcev Slovenije in njihove ter skupne imovine. Sodelujejo tudi z zveznim, republiškimi in obema pokrajinskima sekretariatoma za notranje zadeve. Tomaš Ertl je med drugim tudi povedal, da po sprejetih spremembah zakona o notranjih zadevah nihče v Sloveniji, tudi predsedstvo republike ne, nima pravice sprejeti nobenega ukrepa, s katerim bi omejili gibanje na ozemlju republike, vse dotlej, dokler nista kršena javni red in mir. To pa seveda pomeni, da morebitnih »gostov« fizično nihče ne bo omejeval pri njihovem gibanju po Sloveniji. Ertl je za lažnive imenoval trditve, da so v Ljubljani dovoljevali mitinge Albancem. Povedal je, da kratkih shodov Albancev noben organ ni dovolil in da so se le-ti po ustreznem pozivu miličnikov takoj razšli, varnostni organi pa so organizatorje prijavili. Tudi v primeru, da bodo mi-tingaši prišli v Ljubljano, bodo slovenski miličniki ravnali skladno z zakoni in zavarovali javni red in mir, varnost in premoženje. Prebivalci Ljubljane in drugih mest pa lahko za svojo varnost ob morebitnem poskusu organiziranja mitinga storijo največ sami s tem, da se »določenim« krajem izognejo. Predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Milan Jelenc pa je izvršni svet seznanil s pravilom, da mora vsak, ki hoče organizirati vožnjo s posebnim vlakom, to prošnjo posredovati vsaj deset dni prej. Ljubljanski železničarji pa doslej še nobene take prošnje niso dobili.
Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan pa je na proslavi obletnice kliničnega centra imel izredno oster govor, med katerim je med drugim dejal:
»Nezaupanje v Sloveniji do federacije je veliko. Pričakujemo, da bo jamčila suverenost republik - kot je to določala prva povojna ustava, da bo poglavitni garant pravic svojih državljanov in narodov, garant enakopravnosti in svobode republik. Toda organi zvezne države se ukvarjajo s političnimi obsodbami in etiketiranjem dopolnil k ustavi ene suverene republike, ki poskušajo ta temeljna ustavna načela utrditi in zavarovati. Zdaj, ko gre za odkrite grožnje suverenosti SR Slovenije in je v resnici ogrožena ustavna ureditev Jugoslavije, ko je praktično legitimno obtoževanje Slovenije za separatizem, ko je ogrožen mir v državi in napovedan pohod na Ljubljano z zlo veščo slutnjo krvavega obračuna.
Nekateri od teh organov ne ka . niti približno enake vneme, da bi . nali skladno s svojimi odgovorno^
in branili ustavno določene pravic položaj vseh, torej tudi naše rePu n0 ke. Verjetno je bledo in protisje sporočilo predsedstva države ven presenečenje. S svojim priporočanj^ neposredne komunikacije organov verene slovenske države s *tos0Vv0ji poljskim odborom se je izognilo . dolžnosti, da zavaruje zakonito o tev organov ene republike, da za .. vi znanilce nasilja in prepreči raz nje Jugoslavije. To je bila Prava, ."n6 ložnost, da bi ob jasnem stališču, ^ bi bilo besedičenje o bratstvu, aI7j:a. dejanski dokaz zoper njegovo raZ , j;, nje, vsak državljan slovenske rep ke občutil federacijo kot svojo dr. tvo kot garanta lastne varnosti in sre ^ zavarovanja miru, svojih sV°b°anta pravic in enakopravnosti, kot 9a «a. obstoja SFRJ. Tako pa ostane vpr nje ali je ta država res enako PT1^O0 vsem svojim republikam in nar,. za-in ali so Slovenci znotraj nje tu ^a. res enakopravni, kar je bistvena čilnost avnojske zamisli Jug osla pa
Zvezni predsednik dr. Drnovs^ ^ je včeraj v Beogradu po Tanjurnativ' zval vse one, ki zagovarjajo uiti je ni miting Srbov in Črnogorcev, mu odpovedo, ker tako ne PnfP • V k poboljšanju položaja v drzasj(;rat-krajšem prepričljivem pozivu Je 0i-ka naredil vse, da bi prepriča njjh gaše in Sile, ki so za njimi, da ) politika v resnici razbijanje Ju9
Trenutni položaj je zelo iaseIL0jjti'
ska boljševiško nacionalistična F j0-
ka pripravlja »marš na Ljubljan venska država in politika je 0 ver«' ohraniti javni red in obraniti pa nost, zvezni organi kolebaj0 sjlje-podpirajo nacionalistično napete' Stvari so izredno dramatično ^e■ Končno in dokončno stališče ^ppelf1 jel slovenski parlament na s v zasedanju vseh treh zborov, pol°' ponedeljek posvečeno izkljuc ^pn-žaju na Kosovu in zloveščem
9U-
cel°'<
Naročnina: mesečna 16.000 Or na^ 192.000 lir: v SFRJ številka 12°?un00. din. " nina za zasebnike mesečno 30. j djn up mesečno 85.000,- din. letno 32°°"^ eSeč" kojenci mesečno 25.000.- ^in, ^_n \e
65.000.	- din, polletno 120.00^- vnaPreJ
240.000,	- din. Naročnina plačan* med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo .,35123^ Založništvo tržaškega tiska, Trst Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana
Glonarjeva 8 - telefon 329761	^ ^jf 1
Oglasi - Ob delavnikih lr9°p**!jnčni in }fS(K)0 st. viš. 23 mm) 80.000 lir f mrT1) 1^jkjn oglasi 1 modul (šir. 1 st. v,s•	qp Pra ,e in
lir. Mali oglasi 850 lir bese • zahv' jig-povišek 20%. IVA 19% osr"'ILieW furiod-sožalja po formatu. Oglasu* 0g|aS.nc„ tel Julijske krajine se naročajo P	*0|
delku PUBLIEST - Trst. Ul. Mon»rug,h 7796688. tx 460270 EST I. « v v Italiji pri podružnicah Sr .
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP/j59 Tel. (040) 7796600 - Tx 46089» ^
GORICA - Drevored 24 magO 0 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190
Tel. «0432, 731190 Odgovorni urednik Mark
M

■ ZTT
S0
-S* tiskovne konference deželnega odbornika Gianfranca Carboneja
Deželna uprava obrazložila stališče do ES in »paketa za Trst in Gorico«
. TRST — »Sistem H Papinih nrisnevknv np 7nlerlA tak rla 7il ie snlirtarnnct 7 inrinstriiri ki cn v tnrpk crirn7ili alarrr
bi	— »Sistem deželnih prispevkov ne zgleda tak, da
nit'k? Pomenljivo vplival na pogoje konkurence, in to oh1 Z v^iRa načina podeljevanja sredstev niti ne z vidika jh se9a ustreznih olajšav. To drži še toliko bolj, če pomisli-p na dimenzijski ustroj industrije v deželi in na njeno 2 lteričnost nasproti širnemu evropskemu tržišču, ki jo še pišostruie geopolitična lega Furlanije-Julijske krajine.« To 6 v noti, ki sta jo predsednik deželnega odbora Adriano p sntti in deželni odbornik za odnose z Evropsko skupnos-stn ^lanfranco Carbone 14. oktobra poslala stalnemu za-sjRsl-vu Italije pri ES v Bruslju, kot tudi predsedstvu rim-j vlsde, zunanjemu ministrstvu in ministrstvu za industrije °a dA obrazložila stališče Dežele FJK do postopka, ki ga ^sPr°žiIa pristojna komisija dvanajsterice proti Italiji, češ rirJe Z denarno pomočjo industrijskim podjetjem v smislu dP-ayne9a zakona št. 26/1986 ("paket za Trst in Gorico") in tan6 De9a (finančnega) zakona št. 3/1988 kršila člen 92 us-ne listine EGS o svobodni konkurenci, jo j tem ie bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki bež fkBcal odbornik Carbone, da bi znova pojasnil stališče isti 6 6| P°tem ko sta v torek sklicala srečanje z novinarji o Žej Zadevi združenji tržaških in goriških industrij cev. De-teo ° uPravo je Bruselj pozval na zagovor samo zaradi tis-fin ■ a deželnega proračuna, ki je predvideval vnovično uaatls^ranje zakonskih ukrepov v prid industriji. Dežela je rQ 0 Pravočasno odgovorila, medtem ko Rim tega še zme-L- ni storil glede "paketa", čeprav ga je evropski komisar te n Brittain, "zagnan thatcherjevec in hiperliberist", k je ,,u izrecno pozval. »Dežela je bila v Bruslju osamljena, ko eje 0 za obrambo tudi državnega zakona, ki pa je bistven Carh nt nIene razvojnogospodarske politike,« je poudaril °ne in zadržanje osrednje vlade seveda ožigosal. Izra-
zil je solidarnost z industrijci, ki so v torek sprožili alarm, soglašal, da je potrebna zdaj »najširša solidarnostna fronta«, a tudi opozoril, da še ni prepozno. Prvič, ker ima Rim na razpolago še ves december za protiukrepanje - prav toliko časa pa parlamentarci iz naše dežele za pritisk nanj - in drugič, ker so takšni postopki kakršen je Brittainov, relativne učinkovitosti: ta je odvisna predvsem od politične volje in politične teže, ki jo ima ta ali ona članica ES. To najnazorneje kaže primer Zvezne republike Nemčije, ki jo je imela zadevna bruseljska komisija ravno tako na piki, a ji ni mogla do živega, ker so landerji avtonomni. Ali nima določene avtonomije tudi FJK?. Deželna uprava je vsekakor že zaprosila za pojasnilno srečanje s komisarjem Brittai-nom in s 4. direkcijo EGS v upanju, da bo lahko do konca decembra v Bruslju uspešno zagovarjala svoje teze.
V našem sredinem članku o tiskovni konferenci v priredbi industrij cev smo se vprašali, kaj pravzaprav tiči za rimskim molkom. Včeraj pa je nek kolega vprašal Carboneja, ali se mu ne zdi, da bi za vsem tem lahko bil manever proti avtonomiji FJK. Odbornik je razložil, da je zamude morda krivo dejstvo, da je sila težko določiti, kdo je v Rimu neposredno pristojen za odgovor Skupnosti (kaže, da oddelek za stike z ES pri predsedstvu vlade), »sicer pa je s političnega vidika vse mogoče«.
Na naše vprašanje, ali se Deželi ne zdi potrebno prilagoditi svojo gospodarsko zakonodajo evropskemu normativu pred letom 1993, je Carbone odvrnil, da velja počakati, kdo bo glede "paketa" prevladal: »Seveda pa ne bi radi prav mi igrali vloge vzorca, po katerem se take zadeve rešujejo.«
DRAGO GAŠPERLIN
MS SSk za čim večjo akcijsko enotnost Slovencev v Italiji
— Mladinska sekcija Sloven-
cu Zaupnosti meni, da bi ob vprašaje*
^zlasti
IH°rali°da^ne za^ite Slovenci v Italiji
oseči čim večjo akcijsko enot-ku'v se z*asti v tem političnem trenut-b6Q le Posebno delikaten in pomem-sPor A *em smislu - navaja tiskovno se 2®° - MS SSk daje pobudo, da bi Hiza 6dstavnikl vseh mladinskih orga-Itslii ' V katerih slovenska mladina v nedel Ol9anizirano deluje, zbrali v po-v q lek/ 27. novembra, na sedežu SSk skUn nck da bi zavzeli po možnosti ka pn° stališče do zakonskega osnutku Zaščiti Slovencev, ki ga je odo-v°4st dabjanska vlada. Ta sklep je Sejj T4S SSk sprejelo na zadnji tW. Nabrežini, ki jo je vodil tajnik
Za vfHTerpin. MS ssk meni, da gre
s^UoTnsko izredno omejevalno be-aPoštp ** 2e z zemljepisnega vidika ne triaaiyVa .dejanskega stanja slovenske hčtrd(j3e ?n je tudi v nasprotju z med-rati(j,nlmi obvezami in samo demok-/skoraj ureditvijo Italije. Vlada je HasverV ce^°ti sprejela Camberjev dUcir- *' naj se globalna zaščita zredit, na združitev obstoječih zakon-Ho beSerrfI>ov v Prid Slovencev v enot-’ladalin lo.' *n dokazala, da namerava 82at0 IcA^i asimilacijsko politiko, dh sj MS SSk čudi ocenam nekate-9ov, n_euskih predstavnikov in kro-sPfejeti katerih bi manjšina morala nec ko* viadni osnutek, ki naj bi ko-Cev ne bil niti tako slab (!?)«.
KPI o Biasuttiju in uzakonitvi pravic Slovencev
TRST — Deželni svetovalci KPI Bratina, Budin, Paolo Padovan, Del Negro in Travanut so naslovili predsedniku deželne vlade Biasuttiju interpelacijo, s katero želijo vedeti, v kakšnem svojstvu se je udeležil seje ministrskega sveta v Rimu, na kateri so odobrili »splošno in celovito omejevalni« zakonski osnutek o zaščiti Slovencev. Vprašujejo ga, ali morda pojmuje tozakonodajno listino bolj kot ukrep za asimilacijo Slovencev na dobršnem delu ozemlja, ki ga že zgodovinsko naseljujejo, kakor pa kot resnično zaščitni ukrep. Glede predloga, da se Podgora pri Gorici briše s seznama območij, ki jih zadeva zaščita, vprašujejo, ali meni, da gre zaščito povezati s številčnim razmerjem Slovencev, ki da jih je treba torej de fac-to, četudi ne materialno prešteti, in to ob dejstvu, da že to razmerje znaša najmanj 50%. Dalje želijo zvedeti za "zgodovinske in znanstvene" razloge, ki so narekovali predlog o izključitvi Rezije in Kanalske doline s seznama območij, kjer naj velja zaščita. Nazadnje Biasuttija še sprašujejo, od kod predlog, da se črta zamisel o odprtju samostojnega slovenskega zavoda po vzoru IRSAE v Gorici oziroma, da se odpre samo slovenska sekcija v Trstu: je ta sugestija prišla mogoče iz vrst Liste za Trst, »edine politične sile, ki je v teh letih nasprotovala odprtju slovenskega zavoda v Gorici?
Zeleni svarijo pred nevarnostjo centrale Plomin
TRST — Deželna svetovalca Zelene liste Rossi in VVehrenfennig sta v tiskovnem sporočilu spet opozorila na nevarnosti, ki bi jim utegnila biti izpostavljena Furlanija-Julijska krajina zaradi del za povečanje premogovne centrale v Plominu. V tej zvezi sta pred dobrima dvema mesecema posegla v deželni skupščini z interpelacijo, na katero nista dobila odgovora in v kateri pozivata Deželo, naj se v sklopu Delovne skupnosti Alpe-Jad-ran pozanima, ali pristojne oblasti onkraj meje res nameravajo centralo opremiti z napravo za razčiščevanje dima, kakor so to obljubile. Svetovalca naglašata, da bodo dela za podvojitev centrale končana čez 3-4 leta in da bo tedaj 350 metrov visoki dimnik izbruhal vsako uro 15.000 ton žveplovega dioksida, ki je glavni krivec kislega dežja in morije gozdov.
Ta pojav pa je v FJK že tako in tako hudo zaskrbljujoč, saj podatki WWF kažejo, da je v deželi že več kot 55 odstotkov vseh dreves "bolnih", a ta odstotek naglo narašča. Zastrupljanje zraka in okolja naj bi še bolj pospeševali vzhodni in jugovzhodni vetrovi ter dim potiskali ne le do Trsta, ki je v zračni črti od Plomina oddaljen 70 km, ampak tudi v vso Furlanijo-Julijsko krajino pa še v dobršen del drugih severnih pokrajin Italije. To pa zato, navajata svetovalca ZL, ker je dimnik centrale tako visok.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Vroča leta izseljevanja nemških ljudi v vzhodnem in srednjem delu Evrope
V	prejšnjem prispevku so bile orisane glavne etape in glavne smernice preseljevanja nemškega prebivalstva iz Srednje in Vzhodne Evrope, kot posledica nemškega napada in sledečega poraza v obdobju druge svetovne vojne.
Da bodo ti premiki - vsaj tisti iz »najtoplejših let« 1939-1947 -bolj jasni, sta tokrat prikazana tu spodaj dva shematična zemljevida, ki označujeta glavne smeri in obseg teh premikov, glede na časovno razporejenost, v glavni dve etapi.
V	prvo fazo so vključeni v prvi vrsti optanti in še drugi bolj ali manj prostovoljni izseljenci. V Nemčijo se je na ta način vrnilo 982.000 Nemcev.
V	drugo fazo pa spadajo bolj ali manj neprostovoljni odhodi posameznikov oziroma tudi celih skupnosti, ki niso mogle, hotele ali smele ostati v državah, ki so bile nedavni plen nemške agresije, pogostoma tudi z aktivnim sodelovanjem domačih nemških skupnosti. To gibanje je zajelo veliko večjo množico nemškega življa: samo za nakazano obdobje nam ustrezna daje vsota vrednost 9,5 milijona ljudi.
Milan Kučan na dvodnevnem posvetu v Ljubljani
^Povezanost med demokracijo in socializmom neločljiva«
B°9oj^z^kTANA — Reforme na gospodarskem in političnem področju so sPrernen>Iev^™acB0 ic*eje socializma. Da bi ta preživel, se mora nujno 9ače Pa Ul' kHJti v nasprotnem primeru bo gotovo propadel. Tako ali dru-Sthislu vseeno obstaja možnost, da bo izgubil veljavo, vsaj v prvotnem
sko zastri*111 te ugotovitve se je včeraj v Ljubljani začelo dvodnevno študij-Za Socici nle 0 socializmu in demokraciji. Prireditelj srečanja je Fakulteta s°delUje °9ijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani, na njem Phienipr, J^ferati vrsta družboslovcev iz Jugoslavije. Po pozdravu dekana Milan Kuf:^Ultete Nika Toša je uvodni govor imel predsednik CK ZKS KUfanan ' v.zafetnem delu se je zvrstilo še šest govornikov.
S°cializma v Etično razčlenil degeneracije, do katerih je prišlo v imenu RotiranjemvV prvi vrsti je poudaril zatekanje k t. i. večnim resnicam in pa [azlični rnori° ,Prda?aianie družbenim spremembam. To je povzročilo, da Hkrati uvel :	* socializma niso znali zagotoviti ekonomske učinkovitosti in
a?ciaiisti> iaviti demokratičnih načel. Kljub temu je izrazil zaupanje v ja kvaltt Rrc.novo in Povedal, da sta glavni gesli ZKS za bližnji kongres ~9° ie ozn**a, Vljenia tn delo. Povezanost med socializmom in demokra-pither neda 11 23 nei°čljivo, kot dokaz demokratizacije pa je navedel Hta seveda Anp9a sprejetja amandmajev k slovenski ustavi. Prenovitev Uui dedič	omejitve, saj je ZKS kot dedič nekdanje slovenske partije
t V ponolriniI\9rehov in napak.
Ofetičnih nr&v!i eiP delu posvetovanja sta potekali dve okrogli mizi o na dvema okr° v™*1' Posvet se bo nadaljeval in zaključil danes z drugi-
Nekater e tekme bodo leta 1990 tudi v tem mestu
Bogato sponzorstvo Coca Cole za nogometno prvenstvo v Vidmu
jetja, ki imajo od mednarodne družbe Coca Cola dovoljenje, da pripravljajo znano pijačo s to oznako.
Na tiskovni konferenci v Vidmu so novinar Isi Benini, predsednik videmskega odbora za svetovno prvenstvo Dino Bruseschi, lastnik družbe SOFIB Dino No vaj a in odgovorni za stike z javnostjo Fabio Albanese povedali, kaj pripravljajo za to prvenstvo. V Vidmu že deluje tiskovni urad. V času prvenstva bodo oddelki tega urada in sprejemne pisarne na letališču v Ronkah, na železniški postaji ter na igrišču. V teh službah bodo namestili 40 brhkih deklet. Izbrali so jih med 100 kandidatkami iz Vidma, Trsta in drugih krajev dežele. Na razpolago novinarjem in gostom bo nadaljnjih 50 uslužbencev podjetja SOFIB. Ob vpadnicah v mesto in v mestu samem bo veliko smerokazov. Na igrišču bodo namestili veliko kioskov za prodajo pijače tega podjetja (edinole te bodo lahko prodajali na igrišču, saj gre za zelo darežljivega sponzorja, ki se mu taka reklama seveda izplača). Predsednik SOFIB No vaj a je še povedal, da je prav za svetovno prvenstvo Coca Cola pripravila posebne plastične stekleničke. Edinole te bodo prodajali na igrišču. S tem nameravajo dati svoj doprinos borbi proti nasilju na igriščih, kjer so doslej prenapeteži marsikdaj metali na nasprotnike steklenice in kovinske doze.
V Vidmu si seveda nadejajo, da bo do začetka prvenstva vse nared in da bo mesto od tako pomembnega športnega dogodka imelo veliko reklame. (mw)
VIDEM — V glavnem mestu Furlanije se z vso vnemo pripravljajo na svetovno nogometno prvenstvo ob koncu pomladi 1990. V Vidmu bodo namreč tekme ene od šestih skupin. Ni še znano, katere ekipe bodo igrale v tem mestu. Nekateri se nadejajo, da bi sem prišli tudi Nemci in Jugoslovani, seveda pa tudi kakšna južnoameriška ekipa. Dopolnilna dela na nogometnem igrišču potekajo v skladu s predvidenim načrtom (Videm je v tem oziru z Genovo na prvem mestu v Italiji, medtem ko drugod z deli kasnijo). V Vidmu urejajo parkirišča. V Ronkah bodo povečali kapaciteto letališča. Upajo tudi, da bo do začetka prvenstva urejena povezovalna cesta med letališčem in avtocesto.
V Vidmu se na ta športni praznik pripravljajo tudi v podjetju znanih osvežilnih pijač Coca Cola, ki je eden od šestih sponzorjev prvenstva. Coca Cola je, kot znano, kot sponzor prisotna že več let na vseh večjih športnih prireditvah. V Vidmu bo za to poskrbela družba SOFIB, ki ima v tem mestu polnilnico in skrbi za razdeljevanje vseh pijač s to oznako na Videmskem in na Pordenonskem. To videmsko podjetje je s svojo dejavnostjo pričelo leta 1966. Takrat so imeli na razpolago 1.200 kv. m za polnjenje značilnih steklenic s to pijačo in imeli 400 milijonov lir prometa. Danes uporabljajo 30.000 kv. m (od teh 13.500 pokrite površine) ter imajo 50 milijard lir prometa. Imajo 129 uslužbencev, 400 nadaljnjim osebam nudijo dodatno zaposlitev. V vsej Italiji je 22 podobnih polnilnic. To so samostojna pod-
elavei tiskarne Jadran bodo dobili odpravnino
či£?PBR
is
80 sklenili člani ob-
C^vcem ST' b°d° Bevetnaj
aP°shtve, ali pa so čaka-
li na novo zaposlitev več kot štiri mesece. Teh je, kot smo zapisali, trenutno devetnajst, prejeli pa bodo 43.304.600 din odpravnine, toliko kot je predvideno s sindikalno listo.
Preostali del likvidacijske mase (sprva je ta znašala okrog 1,6 milijarde din, zdaj pa zaradi tega, ker nerazdeljeni denar oplajajo, bržčas že presega
2 milijardi din) bodo namenili kot pomoč za nakup računalniške opreme za založbo Lipa v Kopru, končni obračun oziroma dokončno delitev sredstev -nekaj denarja bo verjetno ostalo tudi potem, ko ga bodo "razdelili" delavcem in Lipi - pa bo izvršni svet sprejel na eni od prihodnjih sej.
DUŠAN GRČA
Jutri v Vidmu posvet o mamilih
VIDEM -- Deželni komite KPI priredi jutri, 25. t. m., ob 15. uri na Trgovinski zbornici v Vidmu (dvorana Made in Friuli) javno zborovanje o temi "Boj mamilom - skupen cilj". Predsedoval bo zastopnik FJK v partijski komisiji za zdravstvo Nicola Delli Ouadri, osrednji referat bo podal socialni delavec Fabio Turchini, poročali bodo Franco Rotelli (Trst), Athos
Michicich in Renzo Bonn (Trst), sodnica Antonello Maria Fabbro, Ennio Martin (Pordenon), deželni tajnik policijskega sindikata SIULP Nicola Žito, tajnica FGCI-ZKMI za Tri Benečije Carla De Lazzeri in milanski podžupan Luigi Čorbani, zaključke pa bo povzel deželni tajnik KPI Roberto Vi-ezzi.
Danes o njem razpravlja občinski odbor
Načrt o mestnih parkiriščih je začel svoj dolgotrajni iter
Zasedanje 4. komisije deželnega sveta
Potreben je širši posvet o delovanju carin pri nas
Pomanjkanje parkirišč je zadnje čase tudi za Trst eno izmed najbolj perečih vprašanj, in to ne samo ob koncu tedna, ko se v mestno središče zgrne množica tujih in domačih nakupovalcev. Na tem področju se stvari izredno počasi premikajo, vendar so se, kot kaže, le premaknile. Danes popoldne bo tržaški občinski odbor vzel v pretres okvirni projekt o mestnih parkiriščih, nato pa naj bi Tržačani decembra prejeli »božično darilo«, kajti pred koncem leta bi po predvidevanjih morali vendarle odpreti v veliko parkirišče preurejeni nekdanji silos v bližini železniške postaje.
Okvirni projekt, ki ga bodo odboru predstavili pristojni odbornik Eraldo Cecchini in skupina projektantov, predvideva približno deset parkirišč, ki naj bi jih pretežno zgradili pod zemljo. Odločitve glede števila in značilnosti parkirišč so v tej fazi v pristojnosti odbora, zato lahko zaenkrat poročamo le o predlogih strokovnjakov in odborništva za urbanistiko.
V obsežnem poročilu, o katerem bo danes razpravljal občinski odbor, so evidentirali deset možnih lokacij. Vendar pa bo ena po vsej verjetnosti takoj izpadla: gre za projekt o ureditvi parkirišča pod Trgom Unit&, ki je z več vidikov zelo zahteven, predvsem pa izhaja iz povsem drugačne vizije o ureditvi mesta in življenja v njem.
Če torej za trenutek odmislimo specifično vprašanje parkirišča pod Trgom Unita, ostaja devet predvidenih lokacij: Trg Ulpiano, bivša pivovarna Dreher, pri bivši Tovarni strojev, Trg Foraggi, Mitnica, Ul. Salem, Marsovo polje, pri novi univerzi in pri starem pristanišču. Od navedenih bodo po vsej verjetnosti imele prednost prve tri lokacije.
Občinskemu odboru se trenutno ne mudi samo zaradi vprašanja kot takega, temveč ker mora čimprej odposlati v Rim vso dokumentacijo, če si želi zagotoviti sredstva iz vsedržavne blagajne. Ker predvideni stroški presegajo sto milijard lir, je ureditev tega vidika izrednega pomena. Odbornik Cecchini računa, da bi iz vsedržavnih sredstev dobili vsaj 50 odstotkov celotnega stroška, kar bi omogočilo izgradnjo predvidenih objektov.
Z gradnjo vsaj nekaterih parkirišč pa bi lahko začeli že prej, je dejal Cecchini, vsekakor pred odobritvijo državnega prispevka. S pravno-uprav-nega vidika bi bilo dovolj, da se občinski odbor opredeli glede okvirnega projekta, da pošlje v Rim ustrezno dokumentacijo, da projektanti na osnovi izbir občinskega odbora pripravijo podrobnostne načrte, o vsem pa se mora nato izreči še občinski svet.
Tvegano je napovedovati, v kolikem času bo predpisani iter končno dospel do cilja, odbornik Cecchini pa je mnenja, da bi v poltretjem letu Trst le lahko računal na katero od predvidenih parkirišč. V njih naj bi bilo skupno več kot 7.100 mest, večinoma naj bi jih zgradili pod zemljo, na Mitnici naj bi preuredili neko poslopje, medtem ko naj bi pri Ul. Salem postavili nekakšno stopničasto zgradbo. Vendar bodo značilnosti posameznih parkirišč, ki jih bodo upravljali zasebniki, opredelili v naslednji fazi. Zaenkrat pa je pomembno, da je dolgotrajni birokratski postopek vendarle v teku. (bip)
O prenatrpanosti maloštevilnih tržaških parkirišč priča tudi zgornji posnetek. Gre za vsakodnevni prizor s Trga Ulpiano, ki je na seznamu predvidenih lokacij za nova parkirišča verjetno na prvem mestu. V neposredni bližini so namreč sodna palača, vrsta uradov in trgovine, nedaleč pa je tudi deželni sedež RAI.	(Foto Križmančič)
Deželna svetovalska komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo se je včeraj sestala na svojem sedežu v Trstu in pod predsedstvom Adalberta Donaggia obravnavala vprašanje delovanja carin v tržaški pokrajini. Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij, ki so pri zadevi v večji ali manjši meri zainteresirani, in sicer Giulio Petrucco ter Elio Geppi za združenje Unione Commercianti, Roberto Prioglio in Michele Di Nicolo za Združenje špediterjev in za špediterska podjetja ter predsednik tržaških industrij cev Piero Toresella. Iz navedenega je razvidno, da ni bil povabljen nikak predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kar nas preseneča, saj je znano, da se v tej organizaciji združujejo številna in pomembna podjetja, ki delujejo na področju zunanje trgovine, špedicije in prevozništva in ki bi torej imela marsikaj povedati o delovanju carin na Tržaškem.
Na sestanku je bil govor predvsem o vzrokih, zaradi katerih carine na Tržaškem ne delujejo na zadovoljiv način. Predstavnik špediterjev Prioglio
S komaj odobrenim zakonom
Geofizikalni observatorij je končno dočakal reformo
Tržaški eksperimentalni geofizikalni observatorij je končno dočakal svojo reformo. Poslanska zbornica je namreč odobrila zakon, ki nanovo opredeljuje pravni status in ureditev te pomembne raziskovalne ustanove, ki bo odslej razpolagala z dokajšnjimi rednimi državnimi prispevki. Zakon določa, da bo observatorij prejemal iz državnih blagajn 4 milijarde lir letno v odbobju 1989-91. To ni malo, če pomislimo, da je doslej lahko računal le na 15 milijonov lir rednih letnih prispevkov, po drugi strani pa ni niti tako veliko, če upoštevamo, da observatorij porabi vsako leto 7,5 milijarde lir samo za osebje (pri njem je stalno zaposlenih 130 ljudi, kakih 50 pa jih dela na osnovi pogodb za določen čas). Observatorij bo odslej spadal pod ministrstvo za univerze in znanstveno raziskovanje.
" Dogovor med predstavniki PSI
Ureditev bazoviške fojbe je treba čimprej dokončati
Te dni so se sestali pokrajinski tajnik PSI Perelli, tržaški podžupan Seghene in dolinski podžupan Marino Pečenik, da bi razpravljali o ureditvi bazoviške fojbe. Nedavno so namreč prekinili že začeta obnovitvena dela. Po Perellije-vem mnenju bi morali nastavljeno delo nemudoma nadaljevati »zaradi obveze krajevne uprave in ker je takšna operacija nujno potrebna, da bi spomenik o zgodovinskih dogodkih, na katere so v Trstu posebej občutljivi, dobil primeren izgled«. Seghene je izjavil, da namerava tržaška občinska uprava rešiti vprašanje takoj, ko bodo premostili pravno-bi-rokratske težave glede pristojnosti. Dolinski podžupan Pečenik pa je opozoril, da si je njihova občinska uprava ves čas prizadevala predvsem za to, da bi spoštovali meje jusar-skih zemljišč.
Sindikat CGIL za javne uslužbence
Zahteva po takojšnji rešitvi položaja v Burlu
Tržaško tajništvo sindikata CGIL za javne uslužbence je izdalo tiskovno noto, v kateri izraža hudo zaskrbljenost zaradi neurejenih sindikalnih razmer in odnosov z osebjem v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Ob splošni ugotovitvi, da potekajo dogovori za reorganizacijo služb, nameščanje novega osebja in uresničevanje ministrskega odloka št. 409 nezaslišano počasi, se sindikat še posebno ustavlja ob sporu med upravo in osebjem porod-niško-ginekološkega oddelka.
Na zahteve teh zdravstvenih delavcev v zvezi z delovnimi obremenitvami in pristojnostmi, poudarja nota, sta uprava in primarij odgovorila povsem neustrezno - z omejitvijo sprejemov in odložitvijo posegov za prekinitev nosečnosti. Ta sklepa, še posebno pa drugi, sta za sindikat povsem nesprejemljiva, saj ukinjata specializirane javne storitve, ki jih predvideva zakon. CGIL zato zahteva od uprave bolnišnice, naj takoj reši položaj in poskrbi za izvajanje zakona o splavu.
(Foto Križmančič)
je izrazil mnenje, da je treba 9^aV0. vzroke za sedanji položaj iskati v P manj kiji vi državni zakonski uredi Tako bi carine morale delovati manj dvanajst ur dnevno, dejansko V redno delujejo šest ur, zunaj redneg urnika pa še kaj več. Po mnenju r oglia bi se carine morale prilagodi normam Evropske skupnosti tudi ^ zadeva mehanizacijo carinskih slu Predstavnik trgovcev Petrucco J pristavil, da je slabo delovanje ca odvisno tudi od premajhne koordi
cije med raznimi državnimi in
nimi službami in ustanovami, ki de jejo na carinah, predsednik iudust^. cev Toresella pa se je na srečanju vzel za to, da bi tržaška prefektura sodelovanju z deželno upravo prire , la posvet o tržaških carinah. Ta pre log je deželna svetovalska komisij osvojila. Njen predsednik Donagg1® je obvezal, da bo za njegovo izve skušal zainteresirati samega preds nika deželnega odbora Biasuttija, gre za pomembno problematiko, v teri bi deželna uprava lahko s prid° odigrala posredniško vlogo.
V nedeljo nov protest prod osnutku
V nedeljo, 26. novembra, bo na Trgu zedinjenja Italije od 11-30 “ 12.30 skupina Slovenk in Slovence z zastavami, transparenti in letaK izrazila protest proti napadu na u ■ lavno zakonitost in na mednarodn pravni red, ki ga je ministrski sv začel z odobritvijo znanega zako skega osnutka. Obvestilo o javne zborovanju je v smislu kraljeveg odloka št. 773 z dne 18. 6. 1931 prem stavnik skupine predložil pristojne^ mu uradu kvesture v slovenskem J ziku, in sicer v sredo, 22. t. m.
Blagajne Bancomat bodo 28. novembra odprte le do 14.30
Avtomatske bančne blagajne sist^ ma bancomat bodo v torek, 28. no ^ bra, izjemoma delovale samo do ■ namesto do 22.30 kot običajno. . sporoča Italijansko bančno zdru ^ (Associazione Bancaria Italiana - ke ki pojasnjuje, da bodo avtom ^ bančne blagajne bancomat tisteg jz_ predčasno zaprli zato, da bi lan ^e. vedli vrsto posegov za izboljšanj ^ lovanja sistema. Ti posegi so ajo časa v načrtih in z njimi namer izboljšati predvsem povezavo m®^^. sameznimi denarnimi zavodi, ki jo to storitev.
Kdor se redno poslužuje	se
bancomat, bo torej prav storil, ,g0l bo prihodnji torek pravočasno c6-z denarjem, tako da ne bi ostal .erlljti dilu v primeru, ko bi ga v ve ta. urah potreboval. Sicer pa velja P Rjaviti, da bodo avtomatske bancn gaj ne bancomat delovale s skrajšanim urnikom samo v tor novembra.	.
Kaj pravi zdravnik dr. Renato Štokelj
Virus letošnje gripe se bo pojavil šele ob koncu leta ali pa januarja
Kaj nas v teh mračnih, meglenih in vlažnih, od časa do časa pa tudi mrzlih in vetrovnih dneh najbolj skrbi? Prav gotovo naše zdravje. Nekateri se borimo s prehladom, drugi že z bronhitisom, tretji tožijo, da imajo razne težave z želodcem, črevesjem, da bruhajo in imajo tudi močne bolečine. So to že simptomi influence ali gripe, ki jo doživljamo vsako zimo? Za odgovor smo se seveda obrnili na zdravnika, in sicer na dr. Renata Štoklja.
»Ljudje so navajeni, da rečejo influenca vsakemu prehladu ali drugim virusnim vnetjem. Tudi ta obolenja, ki so sedaj kar precej pogosta, etiketirajo kot influenco. V resnici gre res za razna virusna obolenja, toda ne za obolenja, ki jih povzroča virus gripe, saj se bo ta po predvidevanjih pojavil šele konec decembra ali pa v januarju.«
Ali je trenutno veliko bolnikov z raznimi prehladi, bronhitisi in drugimi obolenji dihalnih poti?
»No, sedanje vreme je seveda naklonjeno prehladom. Toda mislim, da je še več obolenj povezanih z motnjami v delovanju želodca in črevesja. Pri teh se sicer pojavi tudi vročina, a ne traja več dni. Lahko pa trajajo kar precej dni bolečine v želodcu, v trebuhu,
kot tudi težave s črevesjem. Seveda pri teh obolenjih ne pomagajo antibiotiki, temveč le zdravila, ki lajšajo bolečine ali ki so proti prehladu, proti gripi in drugim črevesnim motnjam.«
Pa je sedaj še čas, da se ljudje cepijo proti gripi in kdo so tisti, ki bi se morali na vsak način cepiti?
»November je mesec, ko je primeren čas za cepitev proti - kakor jo imenujemo - kitajski gripi. Zdravniki priporočamo, da se cepijo proti tej bolezni ljudje, ki so presegli 65 let starosti, srčni bolniki, diabetiki, vsi tisti, ki imajo kronični bronhitis, pacienti, ki so izpostavljeni intenzivnemu zdravljenju drugih obolenj, skratka vsi, ki so manj odporni proti raznim obolenjem. V ambulantah krajevnih zdravstvenih ustanov se lahko ljudje cepijo brezplačno. Če se letos prvič cepijo, morajo pokazati napotnico svojega zdravnika, če pa cepljenje ponavljajo, pomeni, da so že vpisani v seznam in ni potrebno drugo potrdilo.«
Vse lekarne imajo v prodaji cepivo proti influenci. Cene so morda različne, toda sestava cepiva je v glavnem enaka, morda z majhnimi spremembami, toda ne na račun vsebine cepiva.
»Prava influenca ali gripa se pojavlja z visoko temperaturo, z bolečinami
v sklepih, s kašljem, solzenjem oči, z glavobolom in splošnim slabim počutjem. Po uradnih napovedih ne bo puščala težjih posledic, za zdravljenje pa veljajo zdravila, ki smo jih predpisovali že pretekle zime. Seveda se virus iz leta v leto nekoliko spreminja in temu primemo se spreminja tudi tip cepiva in ostalih zdravil. Kontraindikacij pri cepljenju skorajda ni, čeprav veljajo v glavnem priporočila za tiste kategorije, ki sem jih že prej naštel.«
Če so se ljudje že cepili pretekla leta, potem zadostuje ena sama doza cepiva; če so ali bodo to opravili letos prvič, pa bo dobro, da cepljenje ponovijo po preteku enega meseca.
Kaj torej svetujete za to, da bi se izognili obolenju za gripo?
»Virus se prenaša v glavnem s slino. Bivanje v proštom, kjer je več oseb, zahajanje v dvorane v času, ko se pojavi obolenje, ni priporočljivo. V teh okoliščinah je namreč možnost okužbe večja. Vlažno in mrzlo vreme sta kot nalašč za pojav bolezni. In če zbolimo ali kadar se nam to zgodi, potem sami spoznamo, da sta nam poleg zdravil potrebna tudi postelja in počitek.«
N. L.
S simpozija o terapiji bolečine
Avtotransfuzija preprečuje širjenje nalezljivih bolezni
V okviru šestdnevnega simpozija o terapiji bolečine in o zdravstvenih, farmakoloških in organizacijskih dosežkih na tem področju, ki v teh dneh poteka v Trstu v organizaciji Kluba za anestezijo, bolečino, intenzivno nego in nujne primere APICE, je bil včeraj govor o avtotransfuziji krvi in ponovni uporabi le-te pri kirurških posegih. Tema je na prvi pogled suhoparna za navadnega smrtnika, je pa nadvse pomembna, ker zadeva tudi preprečevanje širjenja aidsa.
Avtotransfuzija, ki jo v Italiji uvajajo zaenkrat le v maloštevilnih zdrav-
V Dolini preložili občinsko sejo
Uprava Občine Dolina obvešča, da je za drevi sklicano zasedanje občinskega sveta preložila na prihodnji torek, 28. t. m. Za ta korak se je odločila zaradi slovesne prireditve v počastitev 120-letnice organizirane telesne kulture pri nas, ki bo drevi v Kulturnem domu v Trstu.
je, da
stvenih centrih, namreč PiePT^Cnsegof se bolniku med kirurškim P vušaj0 dodaja tujo kri. Med posegom 0[,rS' namreč na dokaj zapleten na j0 p°' niti pacientovo kri, jo očistiti fuZija novno vrniti pacientu. Avto'jenja ni'. torej ne preprečuje samo sirj	tr®'
lezljivih bolezni, med katerim g0£ nutno najhujši aids, pač Pa tržišAj tudi prihranek krvi, katere n y pr1 zlasti na italijanskem, čedalj manj kuj e.	krVi teO
Shranjevanje pacientove zato sicer še vedno visoke stroSK ' k0 J priporočljivo samo v prim® več K pacientu potrebno zamenja	v
šest enot krvi. Avtotransfuz«®^^ drugi strani omogoča velik v na n pri nakupu tuje krvi. Lanlr.0neds'ctai{ lanskem univerzitetnem 01 Jjj na ,irfl inštitutu Gaetano Pini oper	^o J
način več kot tri tisoč ose • r0v je uspelo v 59 odstotkih pr» dostiti potrebam po transtu J v iz ;
80 specializiranih z4raV" je vfijji rope in severne Amerik® Phojand’':iti prisluhnilo tudi izvajanjem krOnic'0-in italijanskih zdravnikov	e[n p j
boleznih dihal in o mor ,g ^ slabšanju le-teh. Te bolez Jn3rav mogoče zdraviti z d°K J rganOv' »prezračevanjem« dihalni
Na Opčinah in na Proseku nedopusten napad na slovenščino
Kraška rajonska sveta tarča neofašističnih skrajnežev
p ^^Pustni dogodki zadnjih dni pr aJ°> da misovci izrabijo vsako tVezo za surov napad na pravico rabe slovenščine, v bistvu pa na j ®°^ratične svoboščine vseh drsi lanov. O tem nedvoumno pričajo skih DIe kude provokacije v rajon-Kra $Vet**1 za vzhodni in zahodni da«*' kl sta morala prekiniti z zase-,)ein' Povod za sinočnji »bojni popi ", misovskih svetovalcev v ome-((Qvn fl svetih in peščice somišljeni-osn ?,a 9re iskati v vladni odobritvi 6e y jj j.za zaščito slovenske manjši-
Msi* *ePakih, ki jih je predstavnik j(.	\ rajonskem svetu za vzhodni
0K*,S "tarčo Coassin sinoči nalepil v p, nski izpostavi na Opčinah, je lp pisalo »No al bilinguismo« Ig*®-iiinguismo mai«. V prostoru, sl se odvijajo seje, so se že zbrali p. *aJ vsi svetovalci, manjkal je (jp*?sednik Turrito, ki je šel po ob-dp *e9a odbornika Cecchinija. Na pr.',nem redu je bila namreč raz-Šjpjj® 0 perečih urbanističnih vpra-
svo**0 Je torej okoli 20. ure, ko je s0p.OValec MSI Coassin na vrata v jpp .natepil lepak in razprostrl itali-o^oii trobojnico. Med drugim je Pa i * yratu nosil črn šal, v gumbnici do h mel pripeto značko s fašistič-ske vtaro" K'° ie načelnik svetoval-zil pkuPine KPI Dolfi VVilhelm opa-dil i aI Ie Coassin nalepil, je odstra-ien 6Pak. Coassin ni ostal brezbri-Op^ in se zapodil proti Wilhelmu, pa r Je prišlo do splošnega prete-svl. katerega je bilo vpletenih več stVa0Valcev tn predstavnikov občin-sVet' med temi je bil tudi misovski h0,0yalec v rajonskem svetu za za-Ohl kras Parovel.
Vprn č*nski funkcionar je telefoniral tah °S*n*m organom in v par mimika,^?'? v občinsko izpostavo prišli Sp 0 t> nJerji in policijski agenti, ki io Zadevi izvedli krajšo preiskavo estavili zapisnik. Ko je končno
prišel predsednik Turrito z odbornikom Cecchinijem, je Coassin izoris-til priložnost in spet nalepil lepak. Tako Turrito kot Cecchini sta mu dokazovala, da je lepljenje lepakov v javnih prostorih prepovedano, predstavnik MSI je upošteval nasvet in vzel lepak v roke. Ko pa je Wil-helm takoj nato začel v slovenščini ostro obsojati misovsko provokacijo, je Coassin začel silovito tolči z mapo po mizi. Odbornik Cecchini je še enkrat prevzel vlogo »posrednika« in predlagal VVilhelmu, naj ne govori v slovenščini, čeprav je to njegova pravica, zato da bi lahko obravnavali vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu. Na tak nesprejemljiv predlog so predstavnika SSk, komunistična skupina in slovenski socialist zapustili dvorano. Ker ni bilo več zadostnega števila svetovalcev, je predsednik prekinil sejo.
Nad takšnim razpletom dogodkov je bila večina svetovalcev več kot nezadovoljna, čeprav so bile ocene različne. Svetovalci, ki so odšli iz dvorane, so jasno pokazali, da zavračajo tako fašistične provokacije, kot tudi poskuse, da bi omejevali pravico do izražanja v slovenščini. Slovenski svetovalci so bili posebej izredno ogorčeni, zelo pretresen je bil tudi predsednik Turrito. Po mnenju odbornika Cecchinija bi se lahko slovenski svetovalci v določenih okoliščinah odpovedali rabi slovenščine. Načelnica svetovalske skupine KD Morova pa je dejala, da podobni dogodki ne peljejo nikamor. Istočasno pa, dodajamo mi, ne morejo biti odraz demokracije, ki jo slični dogodki prezirljivo teptajo.
BREDA PAHOR
Provokacija na Proseku
Zasedanje zahodnokraškega rajonskega sveta je sinoči mirno potekalo ob prisotnosti uradnega občinskega prevajalca, ko je med vprašanji in interpelacijami listarski predstavnik grobo napadel socialističnega predsednika rajonskega sveta Busettija, češ da je na nedavni skupščini tega izvoljenega telesa v Križu »dovolil« udeležencem, da so govorili v slovenščini. Melonar-ski svetovalec je takrat v znak protesta proti javni rabi slovenskega jezika zapustil kriški občinski rekreatorij, v dvorani pa ga kasneje resnici na ljubo ni nihče pogrešal.
Busetti je zavrnil vse očitke in napade melonarskega predstavnika, obžaloval je, da na kriški skupščini ni bilo občinskega prevajalca in utemeljil, zakaj imajo Slovenci pravico, da na podobnih javnih skupščinah govorijo v materinem jeziku. Predsednikova izjava je sprožila živčno in glasno reakcijo svetovalca neofašistične stranke, ki je najprej začel histerično kričati in tolči s pestmi po mizi, nato pa je ob podpori skupinice somišljenikov, ki je sedela med publiko, razprostrl v dvorani rajonskega sveta transparent z italijansko zastavo in z napisom proti dvojezičnosti.
Predsednik Busetti in slovenski svetovalci so odločno in ogorčeno reagirali na to provokacijo, predsedniku pa kljub dobri volji in grožnji, da bo poklical karabinjerje, ni uspelo ohraniti reda in ustvariti pogoje za mirno nadaljevanje seje. Komunisti in predstavnika Slovenske skupnosti so nato zapustili zasedanje, tako da je zmanjkalo legalno število prisotnih svetovalcev. Predsednik rajonskega je napovedal, da bo avtorje sinočnje provokacije prijavil sodnim organom.
Po podatkih občinskega statističnega urada
Inflacija se je novembra v Trstu nekoliko umirila
Po podatkih statističnega urada Občine Trst kaže, da bo november v našem mestu minil brez posebno negativnih presenečenj, vsaj kar zadeva gibanje življenjskih stroškov. Cene osnovnih življenjskih potrebščin so se namreč v primerjavi z letošnjim oktobrom dvignile pri nas le za 0,4 odstotka, tendenčna letna stopnja inflacije pa naj bi znašala 7,3 odstoka. Prejšnji mesec je mesečna stopnja inflacije znašala 0,6 odstotka, letna je za dve stotinki odstotka višja, vendar pa ostaja ista kot septembra.
Podoben trend so zabeležili tudi v Bologni, Milanu, Turinu in Genovi, to je v mestih, ki jih uporabljajo za vzorce pri izračunavanju stopnje inflacije na vsedržavi ravni. Pri tem je vsekakor potrebno upoštevati, da bo v prihodnjih mesecih inflacijska stopnja prav gotovo močno poskočila, saj je medministrski odbor za cene prav predvčerajšnjim določil nove poviške tarif za številne storitve. Prve cene se bodo dvignile že decembra, glavne poviške pa bomo občutili januarja in februarja prihodnje leto.
Toda poglejmo podrobneje tržaške podatke za november. Cene so se spremenile pri vseh postavkah, ki jih statistiki jemljejo v poštev. Še najbolj
so cene poskočile pri hrani (0,9 odstotka) in energiji (0,4 odstotka), nekoliko manj pa pri oblačilih (0,3 odstotka), stanovanju (0,2 odstotka) in tako imenovanih raznih stroških (0,2 odstotka).
Skromen porast življenjskih stroškov v novembru seveda ugodno vpliva na tendenčno letno stopnjo inflacije, ki naj bi v tem mesecu znašala 7,3 odstotka, torej le dve desetinki več kot prejšnji mesec. Na tak način se tržaški podatki zdaj — kar zadeva stopnjo inflacije — v primerjavi z drugimi mesti uvrščajo med povprečne vrednosti. Podobno kot v Trstu so namreč v tem mesecu po še nedo-končnih podatkih zabeležili najvišjo tendenčno letno stopnjo inflacije v Genovi (8,0 odstotka) in Bologni (7,4 odstotka), najnižjo pa v Turinu (6,8 odstotka) in Milanu (6,9 odstotka).
Zanimiva je še primerjava poviškov cen v posameznih mestih. Cene za prehrano so najbolj poskočile v Trstu (za 0,9 odstotka), cene za oblačila pa v Bologni (prav tako za 0,9 odstotka). Za energijo naj bi največ potrošili v Bologni (povišek znaša 0,8 odstotka), za razne stroške pa v Turinu. Nobena od upoštevanih postavk pa ni v tem mesecu zabeležila znižanja vrednosti.
POSTAVKE	mesečna	letna
	sprememba *	sprememba *
hrana	0,9	7,2
oblačila	0,3	6,0
energija	0,4	7,8
stanovanje	0,2	5,9
razni stroški	0,2	7,7
SPLOŠNI INDEKS	0,4	7,3
* spremembe cen so izražene v	odstotkih	
Occhetto razburkal tudi
vrsfp tržaških knmnnistnv
!0ttHacije °^. vsedržavnega tajnika KPI Occhetta za ustanovitev nove politične kih [(oj! v.italijanski levici vzbuja izredno živahno razpravo tudi v vrstah tržaš-S6dežu KpnTlstov' To je prišlo do izraza tudi na sinočnjem aktivu na tržaškem CeittralnR ki ga je uvedel pokrajinski tajnik Costa s poročilom o razpravi v Jkzpravifi]1 komiteju v Rimu. Za njim se je za mikrofonom zvrstilo okrog 30 ttl6rnbatj, S®v' še najbolj pa so se oglašali tisti, ki nasprotujejo korenitim spre-■ G razpravi bomo podrobneje še poročali.
(Foto Križmančič)
Predstavili so jo sinoči v Galeriji TK
Nova grafična mapa Marjana Kravosa za izzivalen dialog z gledalci
V prazničnem vzdušju so sinoči v Galeriji Tržaške knjigarne predstavili novo grafično mapo in nov ciklus grafik priljubljenega grafika Marjana Kravosa. Mapa, ki jo je založila sama Galerija TK in ki nosi naslov »Znotraj ali zunaj niča«, vsebuje tri manjše jedkanice v različnih barvah. Spremni tekst (v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini) je napisal tržaški umetnostni zgodovinar Giulio Montenero, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti otvoritve, a je vseeno prispeval uvodno besedo. »Tri - popolno število, najmanjše nepogrešljivo število grafik za spoznavanje umetnika,« je v tekstu, ki ga je prebral vodja galerije Franko Vecchiet, razmišljal Montenero.
O sodobnem umetniku Montenero meni, da »vpije v puščavo, kjer prebiva veliko samotnih ljudi, v puščavo, ki gostuje vse nas - množico nekomunicirajočih ljudi.« Po Monteneru pa je Kravos sposoben porušiti ta zid nekomuniciranja in vzpostaviti dialog z gledalcem, in to na zelo konsekvenčen način, kot pričajo vsi njegovi ciklusi, od interjerjev do današnjih kvadratov. O vznemirljivem "niču" naslova pa je spregovorila kritičarka Laura Safred, po mnenju katere se praznini zoperstavlja umetnikovo obvladovanje likovne govorice in grafične tehnike. Pomanjkanje razpoznavnega lika pa je Safredova razložila s citatom Jannisa Kounellisa: »Smo ikonoklasti, a samo zato, ker ljubimo podobe.« (bg)
Na sliki (foto Križmančič): Kravos (levo) in Safredova.
Obsodili so ga na 24 let in osem mesecev zaporne kazni
Za sodišče je bil Antonio Vinci med umorom prišteven in je torej moril premišljeno
Vra,1ju porotn U °*-|činstvu, ki je včeraj sledilo drugemu zase-OV^his, je sodišča o umoru Marie Angele Lobinu de vrrn*eti s še zastala sapa, ko sta se sodnika Brenči in u1*l*a v sodn St\rni Porotniki po tričetrturnem posvetovanju kefahteva nn°,q VOrano' ^ nlej je namreč še vedno odmevalo , Javni tožniobrtni ječi, ki jo je v sredo nekajkrat izre-tn^ttiega rn_ec1 De Nicolo. Le-ta je namreč zahteval, naj Zl0??° kazen / ,Ca Antonia Vincija obsodijo na najvišjo 211 Premitji 65 .^a ie bil med umorom prišteven, da je bil bfa ?rotno smrt*111 storien iz nepomembnih razlogov. ePav Ca Tassa n1 x i39 le upoštevalo prošnjo Vincijevega QseC,QVredne hr&' ceS. 80 splošne olajševalne okoliščine obti ^secev emenilnim in fanta obsodilo na 24 let in ZaiTxStv°m moH^i°ra' 9b branju razsodbe je napetost med VgTj, enka ^ v ,. katerim je bila tudi nekdanja Vincijeva sta vL*r j® razSnHKP°kojnice Annalisa, nekoliko popustila, javnfušala prprv razočarala tako Vincijeva branilca, ki c 9,a tožiic v; atl sodišče, da je Vinci neprišteven kot tečpPhišče pa ' , Je odločno zahteval zgledno kazen. ^iatriz0, ^inciif 9ns,k° ni moglo razkriti, če lahko tako lč'-t,rxneni PreJlLZ1Vl]enjske "skrivnosti". Po uradnem psi-4Pt HVvS°dna nsiv, U. nai bi bil fant popolnoma priseben ki st« ?*vljal, kn i'atra seveda nista mogla ugotoviti, kaj je strani 0 naročila , moril). kar pa je psihiatrična preiskava, naj bi nr, ranika, odločno izpodbijala. Po drugi 9a sv ® niotnje n.,;y„nJeT0V0 vedenje po zločinu kazalo na
_	Rl® Rfl izkrivlipnn Hoiomanio Timanio.
-»on, . --tea nrnro “ na izkrivljeno dojemanje zunanje-Peobf, lz°blikovali a°m sta se budi med časnikarji in občin-utlJiv in hi",!? nmenji: po eni strani, da je Vinci okrven morilec, ki se niti v zaporu ni
kesal svojega dejanja, po drugi strani pa, da fant ni sposoben soditi o svojem dejanju in je torej duševno nepriseben.
Slednje je skušal dokazati branilec Tassan, ki je bil na vrsti včeraj. Dejal je, da je Vinci nadvse želel in ljubil Annaliso, ki je bila njegova prva ljubezen in ki mu je zatorej odprla nova obzorja. Če bi Vinci moril hladnokrvno in premišljeno, bi se torej zavedal, da ne bo več mogel imeti Annalise, ker bi vedel, da ga bodo skušali kaznovati. Vinci pa ni niti skušal zbežati, saj se je po zločinu vrnil na svoje delovno mesto. Po drugi strani pa mu Annalisini starši, kot je Annalisin oče izjavil med zasliševanjem, niso prepovedali, da bi se shajal z njo, kar bi dejansko izpodbilo tezo javnega tožilca, da se je Vinci skušal otresti staršev, da bi lahko nemoteno srečeval dekle. Podrobno je nato orisal Vincijevo vedenje na dan zločina in dejal, da je Vinci šel na svoj dom po večji kuhinjski nož (kar po tožilčevem mnenju dokazuje, da je bil umor premišljen) le zato, da bi bolj učinkovito prestrašil Annalisine starše. Njegov namen naj bi bil torej samo zagroziti staršem, naj mu dovolijo pogosteje srečevati hčerko. Tassan je omenil tudi neskladnosti v poročilu, ki sta ga psihiatra napisala za sodišče, in dejal, da zaključki niso v skladu z opisom: medtem ko v začetku poročila ugotavljata, da se Vinci vede zelo nenavadno, zaključujeta, da je fant popolnoma priseben.
V dvorani porotnega sodišča je včeraj obvisela torej velika uganka, kateri še nihče ni našel odgovora. Vincijeva branilca bosta verjetno vložila priziv in ponovno zahtevala nov psihiatrični pregled. Vincija pa so zaenkrat obsodili na 24 let in 8 mesecev zapora, na 150 tisoč lir globe in povračilo odškodnine civilni stranki, ki jo bo treba določiti posebej, ter na povračilo sodnih stroškov. Fantu so poleg tega prepovedali opravljanje javnih funkcij. (B. G.)
Antonio Vinci takoj po aretaciji novembra lani, ko je imel komaj 18 let
(Arhivski posnetek)
Ob 1. obletnici smrti dragega
Rudolfa Olenika
se ga z ljubeznijo spominjajo
družina in svojci Mačkolje, 24. novembra 1989
Ob izgubi raznašalke Daniele Pahor vd. Legiša izreka prizadeti družini iskreno sožalje uprava Primorskega dnevnika in ZTT.
Kmečka zveza izreka občuteno sožalje Lilijani Legiši in svojcem ob smrti drage mame Nele.
Ob prijetnem izletu na Belopeška jezera
Domačini od Piščancev in Lajnarjev snujejo poživitev vaške dejavnosti
Iz Piščancev in Lajnarjev smo prejeli poročilo o zelo uspelem izletu, ki so ga vaščani imeli preteklo nedeljo, ko so obiskali Belopeška jezera in se nato zadržali v prijetni družabnosti v Domu Mangart v Kanalski dolini.
Ni veliko priložnosti, ko se nam oglašajo ljudje iz tega območja, ki ga ne moremo imenovati predmestje Trsta, pa tudi ne njegovo daljno okolico. Domačini nimajo svojega društva, nimajo svojega sedeža in tako je o tem kraju morda še največ govora v času odpiranja osmič, ki so tu že zelo znane, saj prodajajo zelo dobro vino.
Sedaj pa so se vaščani le malo pogovorili in sklenili, da bi bilo treba dejavnost v Piščancih in Lajnarjih le popestriti. Tak vaški sestanek so tako imeli preteklo poletje.
Rezultat tega sestanka je bil nedeljski izlet, ki so se ga udeležili kar 104 izletniki. Ta številka pa pove, da so bili na izletu, z izjemo nekaterih, vsi vaščani, kar že predstavlja velik uspeh te iniciative. Vreme jim je bilo naklonjeno. Odpeljali so se od doma z dvema avtobusoma ob osmih zjutraj, vrnili pa so se okrog 20. ure.
Najbolj prijetno je bilo v domu Mangart, kjer so imeli izletniki dobro kosilo, popoldan pa so izkoristili za poslušanje harmonike in kitar, za prepevanje, a tudi za razgovor o tem, kako bi prišli v Piščancih do prostora, v katerem bi se lahko shajali, se o marsičem pogovorili, imeli predavanja, morda tudi razstave in podobno.
Ukrepati je treba hitro - so ugotovili - saj so bile nekatere hiše na njihovem območju že prodane tujim ljudem. Ker tu ni domačega društva, ki bi razpolagalo z denarjem, so bili vsi mnenja, da bi morda lahko dobili zaenkrat v V
najem prostor v eni od domačih hiš. Piščanci namreč nimajo niti gostilne, kjer bi se lahko vaščani zbirali. Pri Cesarjih, domači vzdevek za enega od zaselkov, je vaščanka že ponudila prostor, kjer bi se lahko začasno shajali.
Pred 30 leti so bile pri Piščancih in Lajnarjih še v tradiciji šagre. Danes je tudi takšne praznike težko organizirati, saj morajo prostori, kjer se vršijo, odgovarjati vsem predpisom, razen tega zahteva vsaka takšna prireditev vrsto prošenj in drugih dokumentov.
»Mi pa bi se kljub vsemu radi shajali, radi bi, da bi se tudi pri nas kaj zganilo, da bi se kaj dogajalo,« so nam povedali. Velik uspeh nedeljskega izleta, na katerem je bilo »staro in mlado«, je dokazal, da je to želja vseh. Ker so imeli na izletu tudi svoje fotografe in celo filmske snemalce, si bodo lahko udeleženci ogledali film, ko bo pripravljen in montiran. Tudi to bo priložnost, da se vidijo, pogovorijo in še marsikaj sklenejo za v prihodnje. In gradiva za razgovore ne bo zmanjkalo, saj je tu na primer vprašanje slovenske šole v Rojanu, njene prihodnosti, pa tudi vprašanje večje povezave obeh zaselkov s samim mestom in dogajanjem v njem.
Zaenkrat so prebivalci Piščancev in Lajnarjev zadovoljni. Izlet je bil lep in če mu bodo sledile podobne iniciative, lahko pričakujemo, da bomo v našem dnevniku še poročali o marsičem s tega območja, ki si želi večje dejavnosti, predvsem pa sedeža, pa čeprav še tako skromnega, kjer bi lahko ta dejavnost in srečevanje domačinov tudi potekala. (N. L.)
Na sliki (foto Egon Piščanc) izletniki pred domom Mangart.
Petdesetletniki iz zgoniške občine veselo proslavili življenjski jubilej
V soboto navsezgodaj so se petdesetletniki iz zgoniške občine zbrali pred županstvom in odšli k spomeniku padlim v NOB (na sliki), kjer so položili velik šop rdečih nageljnov in z enominutnim molkom počastili spomin padlih domačinov. Po zajtrku, ki so ga imeli v domači gostilni, so odpotovali v Begunje, kjer so prav tako položili cvetje in z enominutnim molkom počastili spomin vseh tistih, ki so v tamkajšnjem taborišču darovali življenje za boljšo bodočnost. Po kosilu so se vrnili v Zgonik, kjer so v gostilni pri Guštinu imeli skupno večerjo in zabavo s svojci. Ob zvokih harmonike, plesu in obujanju spominov na mlada leta, posebno s tistimi, ki živijo zunaj domače občine, je čas potekel zelo hitro in veselo, (mm)
prispevki
V	počastitev spomina Stanislava Zidariča darujeta Jožko in Nives Colja 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
Ob 1. obletnici smrti dragega strica Rudolfa Olenika daruje Danica 10.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na teto Pino Doles darujeta Mirjana in Nino 15.000 lir za SKD Barko vij e.
Namesto cvetja na grob Marije Žagar in Andreja Pečarja darujeta Bruno in Marija Kalc 20.000 lir za pevski zbor Lipa.
V	spomin na svaka in strica Bogota Guština darujeta Roza in Edvin Guštin z družino 30.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
Adalgisa Biekar daruje 35.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 35.000 lir za KD I. Grbec in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Stanka Zidariča daruje Stanislav Legiša (Prečnik) 10.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Stanka Zidariča daruje družina Julka Kosmine 10.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Tonči in Maria Martelanca daruje družina Jankovič 20.000 lir za SKD Barkovlje in 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Tonči in Maria Martelanca darujeta Mirko in Milka Frandolič
' 20.000 lir za SKD Barkovlje.
gledališča		včeraj-danes		razna obvestila
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Nocoj ob 20.30 (red petek) bo ponovitev predstave gledališča Teatro di Roma z Goldonijevim delom UNA DELLE UL-TIME SERE Dl CARNOVALE. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži' Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
V soboto, 2. decembra, ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR.
TEATRO GRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 je na sporedu predstava bocenskega Stalnega gledališča LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. Režija Luca De Fusco. Nastopajo Gianrico Tedeschi, Vittorio Franceschi, Angela Cardile. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
Tor Cucherna
Nocoj ob 22. uri bo v Musič Clubu večer brazilske glasbe z Albo Mario Lo-pez do Matos, Francom Vallisnerijem, Robertom Preverjem in Giancarlom Špiritom.
KULTURNI DOM
SLOVENSKO
STALNO GLEDALIŠČE
Jutri, 25. t. m., ob 13.30 ponovitev predstave STRIČEK VANJA A. P. Čehova.
koncerti
SocietA del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila JASMINKA STANČUL.
Glasbena matica Trst - koncertna abonmajska sezona 1989/90. V torek, 28. t. m., ob 20.30 nastopijo v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI MADRIGALISTI, dirigent Janez Bole. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od danes dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava MARJANA KRAVOSA.
V	galeriji Cartesius bo od jutri, 25. t. m., ob 18. uri do 7. decembra na ogled razstava slikarja Carmela VRANICHA.
V	muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah.
V	dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Liberiji je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure.
V	kulturnem centru VOLTAIRE - Trg
S. Giovanni 3 - je še danes, 24. t. m., na ogled fotografska razstava Alessandra MLACHA.
V	Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov WULTZ.
V	galeriji Juliefs room - Ul. della Guardia 16 - je na ogled razstava ANGELA PRETOLANIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiavarija.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-
te, i. R. VViliams.
EKCELSIOR - 16.45, 22.15 Johnny il bel-lo, i. Mickey Rourke.
EXCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Rosalie va a fare la spesa, kom., r. Percy Adlon.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Giochi di morte, fant.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento, i. Gene VVilder, Richard Pryor.
NAZIONALE III - 16.15, 22.10 Didietro tutta, pom., □ D
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Skin Deep, il piacere 6 tutto mio, r. Blake Edvvards.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Black Rain - Pioggia sporca, i. Michael Douglas, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e 1'ultima crociata, pust., i. Sean Conne-ry, Harrison Ford.
EDEN - 15.30, 22.00 Teresa Orlovvski, la furia del sesso 5, pom., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger, Michael Ke-aton.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.15 L'ultima Salomč, r. Ken Russel, □ □
ALCIONE - 16.00, 22.15 Due, i. Gerard Depardieu, Maruschka Detmers.
RADIO - 15.30, 21.30 Rapporti carnali di gruppo, pom., □ □
CVETKA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 14.08.
Jutri, SOBOTA, 25. novembra 1989
KATARINA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.12 najnižja -17 cm, ob 6.44 najvišja 43 cm, ob 13.47 najnižja -41 cm, ob 19.57 najvišja 13 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1007,5 mb raste, veter 32 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, burja, vlaga 38-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giada Annunziato, Consuelo Fontanot, Lorenzo Benvegnu, Andrea Di Fiore, Nisola Bregant.
UMRLI SO: 89-letna Giovanna Okroglic, 89-letni Antonio Giorgi, 81-letni Mario Franceschi, 74-Ietna Nella Nadi por. Buttignoni, 83-letna Ottavia Predonzani vd. Tagliapietra, 97-letna Maria Kovačič vd. De Candussio, 77-letna Aurelia Dre-konja vd. Cocevar, 87-letni Egidio Canzi-ani, 80-letni Emesto Ventin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote,
25. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE, Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Uniti 4, MILJE, Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Uniti 4, MILJE, Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razneprireditve
KD Lipa vabi danes, 24. t. m., na srečanje s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: SAMOVREDNO-TENJE IN UČNA USPEŠNOST. Predavanje bo ob 20.30 v Bazovskem domu.
ZSKD in KD I. Grbec - Skedenj priredita v društveni dvorani v Skednju danes, 24. novembra, ob 20.30 VEČER LJUDSKIH PESMI - koncert MePZ Pri-morec-Tabor - Trebče-Opčine ter 1. večer prireditev ob nabiralni akciji za ustanovitev LUDOTEKE v Skednju TISOČ RADODARNIH ROK ZA VESELJE OTROK. Vabljeni!
V	Domu A. Sirka v Križu bo danes, 24. t. m., ob 20.30 VEČER POSVEČEN JADRALNEMU PADALSTVU. Sodelovali bodo Peter Regent, Martin Starc, Slavko Bezin in Ivan Milič. Prireditelja sta Skdanc in kriški pustni odbor.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 25. t. m., na večer z naslovom BERLINSKI ZID SE RUŠI. Predvajali bomo film "Berlin: izbira svobode" (Berlino: opzione zero), igrata Martin Šheen in Sean Penn. Uvodno besedo o tej problematiki bo podal prof. Aleš Brecelj. Začetek ob 18.30.
KD Rdeča zvezda in ansambel Lojze Furlan pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na narodnozabavni večer GLASBA TREH DEŽEL, ki bo v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: ansambel Korenika iz Avstrije, ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, ansambel Jožeta Burnika z Nadjo Fabris in Bracom Korenom, ansambel Heimatland Echo iz Avstrije, ansambel Jasmin, citrar Miha Dolžan, oktet bratov Pirnat, harmonikar Jožko Vidergar, imitator Sašo Hribar in profesor za šale Žare iz Ljubjane. Program bo povezovala televizijska napovedovalka Mojca Blažej - Cirej.
V	Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 27. t. m., razgovor s psihologom dr. Danilom Sedmakom na temo POSKUS PSIHOLOŠKE OZNAKE TRŽAŠKEGA KRASA. Začetek ob 20.30.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi REVIJO ZBOROV v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
SPDT vabi v četrtek, 30. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje z diapozitivi Branka Bratuža iz Kopra PO PIRENEJIH.
izleti
Radio Opčine organizira skupaj s turistično agencijo Globtour božične in novoletne počitnice na otoku Cipru. Vse informacije dobite na Radiu Opčine, tel. 212658, od 9. do 11. ure.
menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar..... 1338,200
Nemška marka....... 736,390
Francoski frank.... 216,180
Holandski florint ... 653,030
Belgijski frank....	35,093
Funt šterling...... 2088,300
Irski šterling..... 1941,400
Danska krona....... 189,680
Grška drahma.......	8,125
Kanadski dolar....... 1143,500
FDUNG BANKOVCI MILAN TRST
1325,—
734.—
214,—
650.—
34,500
2070.—
1935,—
186,500
7,600
1100,—
organizira 6. LOV NA ZAKLAD. 2°'" lišce in vpisovanje v nedeljo, 3. dec bra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici V kalu. Informacije ob sredah od 21. do ure na tel. št. 226446.
SKD Vigred prireja TEČAJ stan dnih in latinskoameriških plesov za rasle pod vodstvom Davida Poljška. informacije in vpisovanje tel. na ' 201102 od 19. do 21. ure, najkasneje “ 26. t. m.
Enotna komisija za socialno-zdr3^ stvena vprašanja borcev, aktivistov vojaških invalidov NOV v Trstu obv
ča borce NOV in aktiviste OF, da J®
20. decembra odprt rok za vlaganje P ^ šenj za zdravljenje v naravnih zdravi čih v SFRJ za leto 1990. Prošnje sprej® majo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, m V. njene sekcije, Združenje aktivistov vobodilnega gibanja na Tržaškem oz Iju, Ul. Cicerone 8/B, in Zveza vojnih validov NOV, Ul. Cicerone 8/B.
Openski jusarski odbor vabi Pj® stavnike športnih, kulturnih in rekrea nih društev, ki imajo svojo dejavnost ; Opčinah na sestanek, ki bo danes, z • m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na v činah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: črtovanje novega športnega objekta -lovadnice.
čestitke
n
mali oglasi
V sredo sta praznovala 25-letnico Py roke MIRANDA in EVGEN BANDI-pričakovanju na zlato poroko P voščijo Davorin, Edi, Patricija in mara.
Danes praznuje PINA PERTOT ®' rojstni dan. Čestita ji in ji želi o o zdravja Zorko z družino.
3
V NABREŽINI je odprl osmico Toči belo in črno vino.
BERTO TONKIČ je v Doberdobu na * žaški cesti odprl osmico, kjer nudi s prigrizek in domačo pijačo. TRGOVSKA FIRMA import/export s s. dežem v centru Gorice takoj zap računovodjo z večletno prakso. vof „. ji: dobro znanje finančno-uvoznp/^ voznega poslovanja v računovods ^ in bankah. Interesente naprošamo, nujno pošljejo curriculum vitae na ravo Primorskega dnevnika, UL Maggio 1, 34170 Gorica, pod s11 . "GODIGO".	, ori
NUDIMO vam možnost prihranka v nakupu pohištva, ugodni pogoji- Rtj sebno za tiste, ki nameravajo K“P v pohištvo na novo ali zamenjati star roku dveh let. Tel. (040) 44294.	„ «
PRODAM računalnik ZX spectrum l g z registratorjem, dvema jojstick 140 igric na kasetah in tri knjig6 z vodili jezikov basic in logo. La* _ tudi zamenjam ali odkupim računa amiga 500. Telefonirati na upravo ^ morskega dnevnika v Gorico n (0481) 533382 v jutranjih urah. Tej. PRODAM ape 500 v dobrem stanju-na št. 220189 ob večernih urah. b. FIAT 126 personal, letnik 1977, malo r.g, ljen, držan v garaži, prodam-639536.	.. 1979,
ALFA SUD sprint veloce 1,5, letnik . dobro ohranjen, edini gospodar, P dam. Tel. 64813.	. n»ica
LESENO POSTELJICO od novorojen do pubertetnika, odlično ohranj prodam. Tel. 639536.	foino-
PRODAM dva nova varnostna av bilska sedeža za otroke s težo od jt-9 kg in od 9 do 18 kg. Tel- n 200620.	v
PRODAM vilo s 5.000 kv. m zemlji®• okolici Trsta. Krasen razgled, 5 lega. Tel. 228390.	. 1k0 s
POLDNEVNO zaposlimo prodajam prakso. Tel. 369576.	» čeči111'
RAZVESELITE vaše najmlajše z d*« „a darili Walt Disney, ki so v E^cjrK^ Opčinah v parfumeriji KOtM 90.	„ud>
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA 4)03 lekcije italijanščine. Tel. na St. . ob urah obeda in vprašajte P0Tr_;0i5t' RIBARNICA CERKVENIK na Koz* ll0a 25, tel. (003866) 81258 obvešča, o K,t) dnevno veliko izbiro svežih n rib, školjk in rakov. Odprto vsa 0j,
od 8. do 11. ure in od 13. do 17- gtji-nedeljah in ponedeljkih zaprto-sk se priporočamo!	._-.no ^
IŠČEM v najem skladišče, K1, Silvestrovo praznovanje. Tel-od 20. ure dalje.	. za z3’
ČREVA IN VSE potrebne začimoe^g, v kol nudi kmetijska trgovina K ’ ejein3 Ul. mučenikov v Doberdobu, bp pel-tudi naročila za semenski kromp (0481) 78072.	0 *» .£
PRODAJAMO sestavljivo Pohl?tvetloS‘v® govino z oblačili, lakirano, 5 ,eSj t® barve, skupaj s svetlobnimi za J 94 kv. m aluminijastega strop ^«1; milijonov lir (cena se lena Tel. ob urah obeda na št. (043 733753.	„dinjst\n
POTREBUJETE pomoč v g°sP°° iftf. Ob sobotah in nedeljah CjftiJ0*3586 in pospravljam. Tel. (0038b I popoldan.
23. U-
fiking b
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ........ 9,26jj
Švicarski frank..... 827,75b
Avstrijski šiling...
Norveška krona...... ^
Švedska krona ...... 208,1
Portugalski eskudo .	8,5
Španska peseta ..... H' ,q
Avstralski dolar.... 1045,
Jugoslov. dinar ........ nnn
ECU................ 1502-80°
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ □
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Te.e.- S^o ^ncl a &■!»"
Likovni katalog ali omaka za testenine?
Biasutti in Šinigoj o sodelovanju po radiu v živo
Gosta radijske oddaje Studio ob 17., ki bo na Radiu Ljubljana danes, 24. novembra, ob 17. uri, bosta Adriano Biasutti, predsednik Furlanije-Julijske krajine, in Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta SRS.
Gre za pogovor v živo na ljubljanskem prvem radijskem programu, ki ga bosta iz studia Radia Koper-Capodistria vodili novinarki Zvonka Bricelj in De-vana Jovan. Tema pogovora je meddeželno sodelovanje kot ena od poti v Evropo oziroma, kako bi lahko Jugoslavija prišla v Evropo 92 s pomočjo medregional-nega sodelovanja. Gosta bosta poleg vprašanja gospodarskega sodelovanja obravnavala tudi skupnost Alpe Jadran, ekologijo, gradnjo cest in drugih prometnih povezav, pa tudi vprašanje narodnosti v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini.
Poslušalci lahko postavljajo vprašanja že danes dopoldan tako, da pokličejo po telefonu na št. (Iz Trsta) 003866/24290 in v času oddaje neposredno na št. 003866/24888. (bš)
filmske premiere
Scottova hvalnica dežju
Dežuje. Vendar ne povsod enako. V nekaterih krajih, denimo v Osaki, padajo debele kaplje umazanega dežja, ki moči še bolj umazano in ostudno človeštvo.	,
Ridley Scott je v preteklosti že večkrat posnel hvalnice dežju, ki je neizbežno dopolnilo postindustrijski gnilobi, tokrat pa je deževnici posvetil celo naslov svojega zadnjega filma Black Rain. Scott ni režiser, ki bi kar mimogrede podpisal film, zato je tudi Black Rain delo, ki ga ne gre prezreti. Kljub temu mislim, da mu še ni uspelo prekositi samega sebe, ko je pred desetimi leti režiral Blade Runner. Vendar je v tem času podpisal režijo Alie-na ter romantično pravljico Legend, nekaj let prej pa baročno dramo o dveh gentlemenih, ki sta si stregla po življenju. Sicer je Scott znan po tem, da postavi protagonista pred dejstvo, da se mora z antagonistom spoprijeti neposredno in, če je le mogoče, od začetka do konca filma. Kaj je počenjal Harrison Ford v Blade Runnerjul Spustili so ga sredi fantomatičnega velemesta tretjega tisočletja, kjer naj bi pokončal pobesnele dvojnike človeške rase. Tudi v Alienu gre za dosmrtni boj med brhko Sigourney in trpko fanta-kobilico. Black Rain ostaja
zvest tradiciji in nam nudi boj med posamezniki in... japonsko mafijo.
V eni glavnih vlog nastopa Michael Douglas, ki je tudi koproducent filma. Igra newyorškega policijskega agenta in detektiva, ki mora aretirati ubežne-ga japonskega mafijca. Vsi bi radi zločinca čimprej spravili v ječo, birokracija pa je menda na strani zlikovcev, saj morajo ubogi detektivi spoštovati zakon in so zato močno penalizirani. To je seveda filozofija Scottovega junaka, ki se bo kaj kmalu naveličal predpisov in se bo na lastno odgovornost podal na lov. Pri tem mu bo pomagal japonski kolega, ki ga interpretira danes naj večja zvezda tokijskega filmskega vsemirja Ken Takakura. Da bi bilo zadoščeno prav vsem postavkam solidne kriminalne zgodbe, nastopa v filmu še »dekle«, tista Kate Capshaw, ki si je že ob Indiani Jonesu služila kruh kot kabaretna pevka.
Black Rain je soliden in prepričljiv predvsem v prvem polčasu, nato dramaturško ogrodje nekoliko popusti in si dogajanje ne opomore vse do zaključnih kadrov filma. Občutek nezadovoljstva je v dobršni meri odvisen od nadpovprečnega začetnega tempa, iz katerega je mogoče razbrati vso režijsko moč avtorja, kot je Ridley Scott, (el)
»stv^-o so Franku Sinatri leta vse prej kot v oviro, pa tudi njegova $ketl rJalna žilica se ne da kar tako. Svetovno znani ameriški pevec italijan-kot P°rekla se bo namreč v kratkem predstavil svojim oboževalcem tudi ihne/] en likovni umetnik. Ameriška založniška hiša Random House, ena *z<lalo ^aIPrestižnejših, si je prav te dni zagotovila avtorske pravice za prvo *lkovnih natrove lik°vne zbirke. Katalog naj bi obsegal približno petdeset dolge 11 de*' predstavljal pa naj bi najboljše, kar je Sinatra ustvaril v svojem Ul(QVZ11 in umetniško raznolikem življenju. Prava posebnost tega literarno-spre ®e9a prvenca bodo didaskalije. Vsaka slika bo namreč imela svojo skih s ° besedo. Obrazložitve je pevec, ki si je zaradi svojih odličnih pev-dg b0 ?os°l>nosti zaslužil vzdevek The Volče, celo lastnoročno pripisal, tako tUbgj katalog pravzaprav tudi v pikah in vejicah popolnoma avtorski. Neut-siCer uFrank Pa 1,0 sv°i° ustvarjalno podjetnost preizkusil še na drugem, ZgledUnietniško manj cenjenem področju. Odločil se je namreč, da bo sledil čil p0U Piavookega Paula Newmana in tudi sam ponudil kulinaričnemu tržišče Ff„Se?no »avtorsko« poslastico. Ameriškim sladokuscem bo tako na voljo depo-, Sinatra Pasta Sauce, dišeča omaka za testenine, ki bo sicer ne prav redno tekmovala z Newmanovimi solatnimi prelivi.
Radijsko potepanje po Krasu Petra Handkeja
Skoraj vse izbrane povesti so v Italiji še neobjavljene, od pravljične Odsotnosti, za katero je filmski režiser Wim Wenders izjavil, da je najlepši roman našega stoletja, do Epopeje kresnic, ki je posvečena Pier Paolu Pasoliniju. Epopeja bliskov nad Krkom je seveda posvečena temu otoku, medtem ko je Pesem o trajanju posvečena Doberdobskemu jezeru. Zadnja povest nosi naslov Ponovitev.
Poleg Handkejevega Krasa bomo ugledali še Sesljanski breg, kot ga je videl Robert Musil v daljnem letu 1907 in ga opisal v nedokončanih fragmentih za roman Mož brez posebnosti. Spoznali bomo nato še Furlansko nižino in njene poganske legende iz povesti Otta von Leitgeba, medtem ko se bomo v besedah Huga von Hofmannsthala in Karla Kra-usa vživeli v grozote prve svetovne vojne, (bov)
Mutter Karst - Mati Kras je naslov radijske nanizanke, ki jo bo RAI predvajala v treh nadaljevanjih v okviru rubrike II Paginone na prvem programu ob 16. uri; prvo nadaljevanje bo na sporedu že danes, ostali dve pa se bosta zvrstili v ponedeljek in prihodnji petek. Kot daje slutiti že naslov, bo nanizanka sprehod po naših krajih s spominom na av-stro-ogrske čase. Avtorja Hans Kitzmueller in Lilla Cepak sta nanizala vrsto povesti sodobnega pisatelja Petra Handkeja in drugih avstrijskih avtorjev, rdeča nit skozi pripoved pa je prav Handkejevo potepanje po Krasu. Handke je namreč že peš prehodil Kras podolgem in počez, nekoč se tako dolgo ni javil, da so se prijatelji zbali zanj. Na srečo se ni zgodilo nič hudega, le pri Trnovci je odkril svojo »savano svobode«, ko se človeku zazdi, da je na »koncu sveta«.

II
II II
--------------------------
9.40	5,ktualno: Uno mattina ’0.3q /an.: Santa Barbara 10.4q vUtranji dnevnik JI.55 ,,ar’ete: Ci vediamo
I2.O5	f>.rerne in dnevnik
anizanki: Cuori senza a. 12.30 La signora in
13.30 K aUo
14.00	p5,evnik - tri minute
4.10	S^bčna tribuna
14.20 Gl ruka:. Fantastico Bis -p asbeni variete: Tam iT Viliage (vodi Carlo assarini z dvojčkoma
15.00	5u9geri)
D 00 Meiarilk;,L'Aguilone !?'s5 1, adl,nska oddaja: Big! l® 0s v. Parlamenta in vesti ra 'J1.?'anki: Santa Barba-
>» 40™" B' P,°1Mt°
»Z?rS"h',,eme ln
2eaa večer 32. festivala ,vod‘
24.00	Sre Gala del Vin° °'15 R,vn! dnevnik
n %nka; Mezzanotte e
0.35 spnt°mi
slaloLS,mučaniu; žen$ki 10m (Povzetki)
RAI 2	^ RAI 3		X£~ RTV Ljubljana 1	
7.00	Otr.variete: Patatrac
8.30	Nanizanka: Cuore e batticuore
9.30	Tečaj angleščina in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
14.15	Nanizanka: Capitol
15.00	Film: La steppa (dram,, SZ 1979, r. Sergej Bon-darčuk, i. Oleg Kuznet-sov, Nikolaj Trolimov)
17.25	Vesti - iz parlamenta
17.35	Videocomic in šport
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	TV film: Affari di fami-glia (4. del)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.25	Oddaja o aktualnostih: Diogenes
23.35	Dnevnik, vreme in horoskop
23.55	Film: Infazia, vocazione e prime esperienze di Giacomo Casanova ve-neziano (kom., It. 1969, r. Luigi Comencini, i. Leonard Whyting, Lio-nel Stander)
12.00	Gledališka predstava: Inguisizione (Diego Fabbri, r. Ottavio Spa-daro., i. Turi Ferro, Paolo Ferrari, v parterju Laura Lattuada)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka
15.30	Italijansko prvenstvo v bilijardu
16.55	Odprti prostor
17.15	Nanizanki: I mostri - L'-allenatore dell anno,
17.45	Vita da strega -Quel vanitoso di Darrin
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo, vmes dnevnik
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Film: II valzer dell im-peratore (glas., ZDA 1948, r. Billy VVilder, i. Bing Crosby, Joan Fontaine)
1.00	Dnevnik - v kiosku
TV Koper
10.10	Mozaik. Tednik, 11.00 nadaljevanka Domovina (E. Reitz, 2. del)
12.30	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.40	Pesem je... Aleksander
Mežek
18.15	Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Cesarjev slavček, 18.35 nanizanka Pika Nogavička (10. del)
19.05	Risanka
19.10	TV Okno
19.15	Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarna oddaja: Po stopinjah (VB)
21.00	Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, 4. del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Kronika 9. konference ZK v JLA
22.10	Ex Libris: Medicina in kultura
23.25	Film: Brez konca (dram., Poljska 1984, r. Krzysz-tof Kieslowski, i. Grazy-na Szapolowska)
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
15.00	Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji (pon.)
15.30	TVD Novice
15.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Košarka - prvenstvo NBA
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet - argentinsko prvenstvo
21.45	Rubrika o košarki: Sot-tocanestro
22.30	TVD Novice
22.45	Rubrika: Veliki tenis (vodi Rino Tommasi)
1.00	Rubrika: Eurogolf (pon.)
RTV Ljubljana 2
17.55	Superpokal v rokometu: ZRN-Jugoslavija
18.40	35 let z Avseniki (pon.)
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Žarišče
20.30	Iz koncertnih dvoran: Tri kitare in...
»00 £n=.«HMe?,n,“‘“n" zia matri °ddaji; Agen-
> S'=»«Xom,le'9-30
°'3° K\rtomlki pregled
Bis, 1240 rfa mia' 12 00
vito (vodi rPranzo 6 ser"
,s'<s5FF“5n
»S^SSSčs.
17.30 BahP,Pi° Slalom’ °.K. il abllonia' 18.00 19.00 g £ ®ZZ° 6 giusto,
Tra moSC° dei 9| 19 45
20.3o bdi Marco Col™^0
0.55 FZZ°ShowaUriZ1° C°-°° Na^ke ^vosti
200LouGkranfetrocelli'
BCTE4
ITALIA1
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.20 La valle dei pini, General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Kviz:Telecomando
20.00	Nanizanka: Dragnet
20.30	Film: I violenti (vestern, ZDA 1957, r. Rudolph Matte, i. Charlton Hes-ton, Anne Baxter)
22.25	Rubrika o filmu: Ciak
23.15	Aktualno: Money
23.45	Film: Il cacciatorpedini-ere maledetto (vojni, VB 1952, r. Compton Ben-nett, i. Trevor Howard, Richard Attemborough)
1.40	Film: Le traviate (dram., Fr. 1952, r. Daniel Tinay-re, i. Fanny Navarro)
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina
22.30	Rubrika: Calciomania
23.40	Košarka NBA: San Anto-
nio-Milwaukee
1.10	Naniznaka: L uomo da sei milioni di dollari
2.10	Deejay Television
Pasiones, 17.00 Cuore di pietra
18.00	Nanizanka: Biancaneve aBeverly Hills
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.30	Risanke
20.00	Variete: Smešnice in Sportacus
20.35	Film: Il salario della pau-ra (pust., ZDA 1977, r. William Fridkin, i. Roy Scheider, Bruno Kremer)
22.30	Šport: Forza Italia
23.30	Rubrika o motorjih 0.30 Nanizanka: T & T
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Falchi in picchiata (vojni, ZDA 1948, i. Ed-mund 0'Brien, Robert Štack)
TELEFRIULI
ODEON
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00
8.30 9.00
9.30
10.15
10.45
11.30
12.30
13.30
14.30
15.00
15.30
16.00
18.00
19.15
Dok. o naravi Nanizanka: Get Smart Nadaljevanka: Adamo contro Eva Nanizanka: Il giudice Nad.: Terre sconfinate Rubrika: Ženska TV Nad.: 79 Park Avenue Vesti in šport Glasba: Clip clip Risanka: Snack Kviz: Girogiromondo Film: Divieto d amore (kom., ZDA 1959, i. David Ni ven)
Rubrika: Ženska TV Ogledalo življenja
11.30	Nanizanka: Sguadra Segreta
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Quei 36 gradim, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nad.: Lapiovralll
22.00	Nanizanka: Orson Wel-les
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: Il grande te-atro del West
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.15 Rubrika: Il salotto di
Franca
1.15	Vesti: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledar, (7.40) Pravljica; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revi-val; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Zbori Bedricha Smetane; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem;
14.30	Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puz-zle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time;
21.00	Nočni val, nato Nočna glasba.
Konzulta za slovensko manjšino razpravljala o šolskih gradnjah
Še danes ni jasno, katere šole bodo šle v novi šolski center
Bo slovenski šolski center, ki ga go-riška Občina gradi v južnem delu mesta, odgovarjal potrebam naših šol? Zdi se, da ne. Tako izhaja iz srečanja, ki ga je Konzulta za vprašanja slovenske etnične skupnosti pri občini Gorica imela z ravnatelji slovenskih višjih šol, nižje srednje šole ter predstavniki Sindikata slovenske šole.
Na srečanju, ki je bilo v sredo zvečer na županstvu, je predsednik kon-zulte Marko Marinčič uvodoma ugotovil, da je doslej gradnja šolskega centra potekala, ne da bi pri tem Slovenci, predvsem pa odgovorni dejavniki naše skupnosti, lahko povedali svoje mnenje. Se slabše, saj Občina ni poskrbela niti za minimalno informiranje, tako da se je celo ogled gradbišča uresničil le po dolgotrajnih zahtevah konzulte. Sicer, kot je naglasil Marinčič, je župan Scarano pomirjevalno povedal, da je o gradnji in sami namestitvi že seznanil ravnatelje šol.
Na srečanju pa so ugotovili, da je Občina sklicala ravnatelje samo enkrat in to za prikaz prvega načrta, ki so ga potem spremenili. Odtlej, tako je v imenu vseh podčrtal Mirko Sturm, pa ni bilo s strani županstva ne duha ne sluha in to kljub pismenim pozivom, ki so jih ravnatelji naših šol naslovili županu. Dejstvo je, da do danes predstavniki šol »uradno« še niso videli gradbišča šolskega centra. Iz informacij, ki jih imajo, pa ni niti znano, katere šole se bodo vselile v novo stavbo. Na srečanju pa je prišla do izraza zahteva, naj bo tam prostor za vse
slovenske višje šole, vključno s sekcijo tehničnega zavoda ITI. Za nižjo srednjo šolo pa naj bi poiskali drugačno rešitev.
Očitno je tak predlog v nesoglasju z izjavo župana, ki je napovedal, da bo v novem šolskem centru prostor tudi za nižjo srednjo šolo Trinko. O tem je ravnateljica Lojkova povedala, da je zavodni svet te šole poslal na Občino pismeno vprašanje, na katerega pa še do danes niso dobili odgovora.
Z logističnega in tehničnega vidika, tako je bilo rečeno na tem srečanju, novi prostori ne bodo ustrezali potrebam posameznih šol, predvsem kar zadeva ureditev laboratorijev in učilnic za tehnični pouk. Zaradi tega so ravnatelji naših šol posredovali županstvu predloge za nekatere spremembe glede notranje zidave, ki bi vsaj delno izboljšale položaj. Vse kaže, da teh nasvetov niso vzeli v upoštev, saj ni bilo na vse to ne pismenega ne ustnega odgovora.
Ob tem so ravnatelji slovenskih šol izrekli negodovanje, ker tudi slovenski izvoljeni predstavniki na goriški Občini, kot na goriški Pokrajini niso pokazali zanimanja za to problematiko, čeravno so bili o njej informirani.
Zaradi vsega navedenega so na seji konzulte sklenili, da bodo v kratkem povabili na sejo župana in načrtovalca ter vse ravnatelje slovenskih šol. Ob tej priložnosti naj bi predstavniki goriške Občine obrazložili namere in se izrekli o šolah, ki naj bi v centru dobi-
le mesto. Po tem srečanju pa naj bi prišlo do širše javne razprave, na kateri bi sodelovale vse komponente naše skupnosti. Na tem srečanju naj bi se tudi izoblikovalo skupno stališče o vprašanjih, ki zanimajo slovensko šolstvo.
V nadaljevanju seje so člani slovenske konzulte razpravljali o vladnem osnutku za zaščito slovenske manjšine in s tem v zvezi sprejeli resolucijo.
Zahteva društev in organizacij v Podgori
Vest, da Podgora ni vključena v območje, kjer naj bi po Maccanicovem osnutku zaščitnega zakona za Slovence veljale posebne zakonske norme, je v tem kraju povzročila ostre proteste krajanov slovenske narodnosti. Na seji 20. t. m. so predstavniki KD A. Paglavec, PD Podgora in sekcije VZPI-ANPI sprejeli naslednjo resolucijo, ki so jo naslovili predsedniku italijanske vlade, predsednikoma parlamentarnih zbornic, predsedniku deželne vlade, goriškemu županu in predsedniku rajonskega sveta v Podgori. Resolucija seglasi:
"Podgorska slovenska kulturna in športna društva, skupaj s sekcijo VZPI-ANPI, zbrana na skupni seji dne 20. novembra 1989, odločno protestirajo proti izključitvi kraja Podgora iz predloga zaščitnega posega, ki ga je sprejela vlada s predložitvijo svojega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev v Italiji. Nerazumljiv in nesprejemljiv predlog, ki je prišel s strani predsednika deželne vlade, ne odraža etnične stvarnosti Podgore, kjer so Slovenci množično in zgodovinsko naseljeni, zato zahtevamo, naj v bodočem zakonu veljajo zaščitne norme v najvišji meri tako v Podgori kot v vseh ostalih krajih, kjer so Slovenci od zmeraj naseljeni."
»Konzulta za vprašanja etnične mestne manjšine pri občini Gorica je na svoji zadnji seji, 22. novembra 1989 med drugim razpravljala tudi o vsebini vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev, s posebnim oziroma na vprašanje, ki zadeva goriško ozemlje.
S tem v zvezi izraža protest zaradi izločitve večjega dela ozemlja goriške občine iz predvidenih zaščitnih postavk, zlasti kar zadeva možnost uporabe materinega jezika in dvojezične toponomastike.
Konzulta za vprašanja etnične mestne manjšine pri občini Gorica zahteva naj Občinska uprava takoj posreduje pristojnim zakonodajnim organom, da se zaščitne postavke uvedejo na celotno ozemlje goriške občine brez nesmiselnih razlikovanj med občani.«
Množijo se obsodbe misovske provokacije
Zahteva po ugotovitvi in kaznovanju krivcev
Nadaljujejo se odločne obsodbe misovske provokacije v Gorici. Tako je vladni podtajnik, poslanec Luciane Rebulla manifestacijo označil kot dogodek, ki ne sodi v okvir kulturne tradicije Gorice, kot poskus stranke, ki je v razsulu, da grobo zlorabi čustva prebivalcev Gorice. Izrekel je tudi soglasje občinski upravi za pobude, ki jih je storila ter priznanje Prefektu in pripadnikom varnostnih sil za uravnovešen, a odločen na-
vredna, smešna in izven stvarnosti", tako ocenjuje pobudo pokrajinska tajnica liberalne stranke Franca Graniti Majo. Primerjati Gorico z Berlinom je dokaz zmedenosti in naravnost smešno, četudi skušamo dogodek oceniti z vidika stranke, ki je bila pobudnik.
Misovsko tragikomično provokacijo je ostro obsodil deželni odbor KPI in ob tem ugotovil, da bi dogo-
stop.
"Pomilovanja
dek moral biti spodbuda za oživi in okrepitev vseh demokratičnih protifašističnih sil.	e
V pristojnih krogih, kakor sm° neposredno pozanimali že v sre ■ nekaj ur po dogodkih, preučuj6)^ celotno zadevo in odgovornosti morebitno kazensko prijavo. .
Menda je bil med prerivanjem poskusi misovcev, da s krampi P®r. šijo "zid" en pripadnik varnost** sil laže ranjen. Ni znano, če po ** rodnosti ali hote.	.. .
Pokrajinski tajnik socialist*6 stranke za Goriško Luciano Ptni'* včeraj deželnemu svetovalcu Blas*9 in parlamentarcem PSI iz naše de ^ le naslovil pismo s pozivom, **a) pri pristojnih organih pozanima) j če so bili dogodki in odgovorno udeležencev pohoda podrobno oc
njeni in ugotovljeni prekrški celo hujša dejanja.
Drevi prvo delovno srečanje s koreografom J. Mejačem
Pred nedavnim so se v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev zbral® praktično vse gledališke skupine, ki aktivno delujejo na našem področju, ali P se na odgovarjajočo dejavnost ponovno pripravljajo. Znano je, da zahteva prlP . va gledališkega dogodka razmeroma precej truda in tudi znanja, zaradi česa J seveda logično, da je treba vse zainteresirane skupine usposobiti na srečanj občinstvom. Najpomembnejši korak v tej smeri je prav gotovo povezovanj.^ medsebojno informiranje, strokovna pomoč, smotrna graditev policentričnos sodelovanje vseh vrst.	,u
Skorajda enoglasno se je pokazala potreba po gledališkem izobraževanj^ kakor tudi temeljni seznam strokovnih področij, ki zanimajo ljubitelje. Na P>V mestu velja izpostaviti željo po podrobnejši informaciji o gibu, o prostoru. N lednja tema je gledališki govor in tretja: podrobnejša informacija o izfaz* primerih sodobnega gledališča ter o njegovih vsebinsko-oblikovnih senzacijah- ^ V tem smislu se bomo nocoj ob 19.30 v mali dvorani Kulturnega d°man0 Gorici srečali s priznanim koreografom Janezom Mejačem, ki nam bo nazor osvetlil nekatere prostorske in igralske gibalne zakonitosti. Ostali dve sreL^Jr pa bosta po vsej verjetnosti organizirani na sedežih izvenmestnih društev, ^ naj bi ponazorilo misel o številnih središčih našega prostora. Seveda so na pr ^ kot tudi preostali srečanji vabljeni člani vseh gledaliških skupin, ki bodo na način lahko tudi izmenjali odrske izkušnje in probleme.
Janez Povše
Prvi konkretni koraki za uveljavljanje pravic bolnikov
Dogovor med razsodiščem in vodstvom bolnišnice
Razsodišče za pravice bolnika uspešno nadaljuje izvajanje zastavljenega načrta. Tako so pred kratkim člani razsodišča podpisali dogovor z vodstvom goriške splošne bolnišnice o oblikah sodelovanja. Sporazum predvideva redna srečanja med predstavniki razsodišča in vodstva bolnišnice za obravnavo in reševanje odprtih vprašanj. Mimogrede naj omenimo, da je razsodišče doslej vzelo v pretres že nekaj deset pritožb in jih nekaj tudi rešilo. Poleg tega so se predstavniki omenjenih dveh ustanov dogovorili tudi naslednje: člani razsodišča bodo ob času, ki je določen za obiske (po dogovoru z vodstvom lahko tudi izven tega urnika) v bolnišnici lahko nemoteno obiskovali paciente, da bi se na lastne oči prepričali o delovanju posameznih služb. Obe strani se obvezujeta nadalje za takojšnje reševanje posameznih pritožb.
Posebnega pomena je tudi tisti del dogovora, po katerem bodo uslužbenci bolnišnice, od zdravnikov in primarijev, do pomožnega osebja, odslej opremljeni s posebnimi tablicami na podlagi katerih bo možna takojšnja in točna identifikacija.
Dogovor predvideva tudi nekaj pridobitev, lahko rečemo, tehničnega značaja, ki bodo pripomogle k uspešnejšemu delovanju razsodišča: tako bodo v kratkem v bolnišnici poskrbeli za namestitev napisov, ki bodo paciente usmerjali do razsodišča. Posebno pozornost pa bodo namenili ustreznemu informiranju pacientov z vsebino dež. zakona 23/85 in z drugimi uredbami s tega področja.
S posredovanjem razsodišča so že ugodno razrešili nekaj kočljivih vprašanj. Eno od le teh zadeva zunanje in negibljive paciente. Ob prihodu v bolnišnico so se doslej pač morali znajti. Po novem bo za spremstvo skrbela skupina dvanajstih uslužbencev.
Novost, po zaslugi razsodišča, je tudi v dejstvu, da odpuščeni pacienti, ki bodo po odpustu še prihajali na občasne preglede v bolnišnico, ne bodo več potrebovali zdravnikove napotnice, na njihovo željo pa jim bodo, ob odpustu iz bolnišnice izročili tudi kopijo klinične kartele.
Pokrajinski kongres KD
V	dvorani L. Fogar se bo danes pričel 33. pokrajinski kongres krščanske demokracije. Skupščina se odvija pod geslom "Krščanska demokracija na Goriškem za politično, gospodarsko in socialno solidarnost v idealnih pogojih za uresničitev nove Evrope".
Zasedanje se bo nadaljevalo jutri, zaključilo pa v nedeljo.
Osnova za razpravo, ki se obeta dokaj vroča, bo poročilo dosedanjega pokrajinskega tajnika stranke, Roberta Oriona. Današnje zasedanje je napovedano za 17.30.
Kongres Filologice
Societa filologica friulana - Furlansko filološko društvo, bo imelo v nedeljo, 26. t. m., v Gorici svoj jubilejni kongres. Pred sedemdesetimi leti je bila namreč, SFF ustanovljena prav v Gorici.
Udeleženci zborovanja se bodo ob 9. uri izbrali na Travniku. Ob 9.30 bo komemoracija v spominskem parku, ob 10. uri pa osrednja slovesnost v avditoriju z govori in podeljevanjem priznanj.
V	popoldanskem delu programa je predviden ogled mesta, ob 16.30 folklorna prireditev v avditoriju, ob 18. uri pa verski obred. Maša bo v furlan-ščini, pel bo zbor L. Perosi.
V do kraja zasedeni dvorani Kulturnega doma
Večer z Big Bandom
Koncertu Big Band orkestra ljubljanske radiotelevizije, ki je bil v sredo zvečer v Kulturnem domu v Gorici, niso mogli prisluhniti vsi, ki bi radi. Vstopnice so bile namreč razprodane že dan pred koncertom. To je najbolj zgovoren dokaz, da je med slovenskim in italijanskim občinstvom vladalo veliko pričakovanje za znane izvajalce. Večer je uprava Kulturnega doma vključila v niz prireditev ob osmi obletnici odprtja tega kulturno-športne-ga središča.
Koncert je bil posvečen, kot je uvodoma podčrtala Barbara Rustja, legendarnemu pozavnistu in vodji enega najpopularnejših big bandov v tridesetih letih, Tommyju Dorseyu, ki so ga zaradi jasnega in nežnega tona njegove pozavne imenovali »sentimentalni gentelman swinga«.
Tommy Dorsey je leta 1920 z bratom Jimmyjem, ki je bil klarinetist in altsaksofonist, ustanovil orkester The Dorsey's Wild Cannaries, ki se je kasneje prelevil v The Dorsey Brothers Orchestra. Ker se brata Dorsey nista dobro razumela, sta se po sedmih letih razšla in ustanovila vsak svojo skupino, s katerima sta žela še prodornejše uspehe. S solisti orkestra je Tommy Dorsey sestavil majhno dixiland orkestre ter slovito vokalno skupino The Pied Pipers, pozneje pa The Senti-mentalist.
Po skoraj dvajsetih letih sta se brata Dorsey spet sešla in sestavila orkester Dorsey Brothers, ki je dobil na tisoče oboževalcev posebno zaradi radijskih in televizijskih nastopov.
Tommy Dorsey je prav zaradi vs ^ tega ostal z veliki črkami zap*san zgodovini jazza.	^
Goriško občinstvo je na k°nC -,e Big Banda RTV Ljubljana (vodil g* * -Jože Privšek) poslušalo nekaj nf) v. znamenitih skladb iz takratnih ca tj Ob orkestru so kot solisti-pozaV nastopili Franci Puhar, Emil SP*U vg Milko Lazar. Kot gost se je Precr 0b Stjepan »Jimmy" Stanič iz Zagreb®' ,g orkestrski zasedbi pa so nastop* ^ pevec Oto Pestner, New Swing *Vjng tet ter vokalna skupina Nevv = Singers.	ra*>0
Na sliki pogled na veliko dv"1 Kulturnega doma. (foto Pavšič)
razna obvestila
Knjižnica Damir Feigel vabi	e
vembra ob 20.30 na predstavitev	J
zbirke Jadranskega koledarja	:yyii-
1990. Predstavitev bo v prostorih k‘ j ce v Ulici della Croce 3.	v po-
ŠKD Danica vabi na sejo odbora pa. nedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v cen niča na Vrhu.	ho j utr*
Na območju občine Sovodnje	. ad-
redna mesečna akcija pobiranja	yb-
nega papirja in drugega materi	noSta'
čani naj papir, povezan v svežnj ■ vij o na pločnik ali rob ceste.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Sesso, bugie
e vid®0
tflpG«.
VERDI 17.30-22.00 »Uattimo fug9e ^ pia. VITTORIA 17.30-22.00 »Folli nott* cere«. Prep. ml. pod 18. letom-
Tržič
TEATRO COMUNALE
OBČI*5
GLEDALIŠČE Danes zaprto- tt8«. EXCELSIOR 17.30-22.00 ”La S°
Sejem smuči
Vreme zadnjih dni obeta skorajšnji začetek smučarske sezone. V okviru priprav na to dejavnost sodi sejem rabljene smučarske opreme, ki bo jutri od 15. do 17.30 na sedežu Slovenskega planinskega društva v Ulici Malta 2. Člani, ki bi radi prodali ali zamenjali rabljeno opremo, naj le to prinesejo ob omenjeni uri na sedež. Na društvu bodo istočasno sprejemali prijave v tečaj smučanja za začetnike in v nadaljevalni tečaj.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Od Anschlussa do Waldheima
Avstrija od Anschlussa do VValdheima. To je naslov javnega srečanja, ki bo danes ob 18. uri v Attemsovi palači, na pobudo Deželnega instituta za zgodovino odpornikega gibanja in Pokrajine. Uvodno poročilo bosta podala prof. Roberto Cazzola in prof. Karl Stuhlpfarrer. Roberto Cazzola je urednik pri založbi Einau-di, medtem ko dr. Stuhlpfarrer poučuje sodobno zgodovino na Dunajski univerzi.
Prep. ml. pod 18. letom
Nova Gorica	t0.
SOČA - Nova Gorica Danes zap eZefl SVOBODA - Šempeter 20.00 ’’j^tio1*8' ne moreš kupiti«, 22.00 »F g0ngu“' DESKLE 19.30 »Obračun v Hong
DEŽURNA LEKARNA V <^57 . tel-Al giardino - Verdijev ko 531879.	t„2ičU
DEŽURNA LEKARNA Vj^nale 2) Občinska lekarna št. 2 (C Ul. A. Manlio 14 - tel. 4804UO-
Zbirka novel je izšla pri goriški Mohorjevi družbi
Ob kresu življenja - novo delo openske pisateljice Zore Tavčar
. ^P'ralasta mavrica na ovitku uvaja ‘etJe prozno delo slovenske pisatelji-Zore Tavčar Ob kresu življenja, ki ( lz^a kot redna knjiga goriške Mo-orjeve družbe za leto 1990 in so jo , eral predstavili na sedežu Društva Movenskih pisateljev v Ljubljani. Po (.^biografski pripovedi Veter v laseh La°2) in po kulturni kozeriji Poklical me po imenu (1985) je avtorica z Pcin v zadnji knjigi zbrala dvajset °vel in črtic, od katerih jih je nekaj izšlo v Mladiki (uvodna Velika aša je dobila prvo nagrado na nate-. m Mladike), nekatere druge pa je dorn ^a' kot je sama pojasnila uvo-
i ® Prozni zbirki je podrobno govorijo Publicistka prof. Marta Gliha Voz-, ' Poudarila je, da je pisateljica iz-n a:a za knjigo pomenljiv simbolični in i.°v' 'z katerega izžareva dvojnost konfliktnost človekovega življenja: n °Jn°st svetlobe in teme, življenja in .Povratka. To je vsekakor svetla Jiga, iz katere veje pisateljičino zau-Ta i Vase 'n v ljudi okrog sebe. Zora jo ■ ar se Pri opisih pokrajin, ki ji sili-q m spomina, poslužuje živih barv.
zivetja, ki jih opisuje v nekaterih lin'* in l-rticab dajejo moč za nada-J 1® življenje, saj so na koncu koncev im • a z optimizmom in vero v boljši .fr. Prav take topline so deležni tudi hrtv* »protagonisti« knjige: domačije, 'bi, ljudje, ki jih je pisateljica pozna-
la ali tudi tisti, ki jih »išče«, kot so na primer prvi slovenski priseljenci v rudniške kraje Kolorada sredi prejšnjega stoletja. Knjiga je napisana v žlahtnem in neizumetničenem realizmu, priporočljiva vsem, ki iščejo možnost za dialog s samim seboj, je zaključila prof. Vozličeva.
Igralka Slovenskega stalnega gledališča Mira Sardočeva je v potrditev
teh ocen prebrala nekaj odlomkov iz zaključne novele Via Assenzio - Pelinova ulica in uvodni del novele Ko zamrzne Gunison. Via Assenzio - Pelinova ulica pripoveduje o slovenskem profesorju, ki ga kar čez noč upokojitev odtrga njegovemu šolskemu krogu. Novela je avtobiografska, pa čeprav bi mnogi v njej lahko razpoznali avtoričinega soproga, ki ga je prav letos »dočakala ista usoda«, je pozneje pojasnila avtorica. Ko zamrzne Gunison je novela o ameriškem Slovencu, ki se je po izselitvi v Ameriko skupno z drugimi rojaki preživljal s težkim delom v rudniku.
Knjigo Ob kresu življenja je ilustrirala in likovno opremila slikarka Veselka Puc Šorli, ki se je tudi udeležila predstavitve. Povedala je, da so skušale biti njene ilustracije tako berljive kot tekst. Ko je bila pred dilemo kako naj opremi naslovno stran, ji je nehote priskočila na pomoč sama pisateljica. Predočila ji je vsaj deset možnih naslovov zbirke. Eden od teh so bila Mavrična okna. Mavrica in njene žive barve so navdihnile slikarko, iz tega navdiha pa je nastala spiralasta mavrica, simbol upanja in optimizma, ki sta tako značilna za prozo Zore Tavčar. Upajmo, da bo iz te mavrice po tej zbirki še kaj nastalo, je zaželela Veselka Puc Šorli.	„
M. K.
Delo Bogdana Osolnika Z ljubeznijo skozi kruti čas
Partizanska knjiga z veliko topline
Pri založbi Borec v Ljubljani je izšla knjiga, ki jo je napisal Bogdan Osolnik pod naslovom Z ljubeznijo skozi kruti čas. Seveda spada v partizansko literaturo, številni razlogi pa knjigo uvrščajo na posebno mesto. Ne gre namreč za neko »navadno«, kakor pravimo, partizansko knjigo, marveč za domala literarno delo, ki mu daje pečat izjemna človeška vsebina.
Bogdan Osolnik je bil pomemben dolenjski predstavnik v narodnoosvobodilnem boju; bil je v partizanskih enotah, najdlje pa tako rekoč na »terenu«, kjer so njegova vloga in sposobnosti kot razsodnega političnega delavca in vrlega organizatorja najbolj prišle do izraza. Delo »na terenu« mu je tudi osebno bržčas bolj prijalo kot operativno partizansko bojevanje.
Knjigo, ki jo je napisal Osolnik, bodo brali tudi Primorci, saj jih je kar veliko med njimi partizanilo na Dolenjskem, redki pa so bili pomembni »aktivisti«, ki ne bi v tej prelepi pokrajini preživeli določen čas na važnih pogovorih ali pa na tečajih. Bogdan Osolnik, je bil, med drugim, eden glavnih organizatorjev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Zaupali so mu tudi pomembno nalogo, da je ustanovil prvo tako imenovano »upravno komisijo za osvobojeno slovensko ozemlje«, se pravi, v bistvu, vlado.
Ob 200-letnici rojstva ameriškega pisatelja in pustolovca (1789)
James F. Cooper ■ zagovornik ameriške demokracije
a/r>Qmes Eenimore Cooper je bil prvi zev**1 Pistelj, ki je s svojimi knji-Nic.nirn‘. deli dosegel svetovni sloves, ko F0Vi. r°mani so se pojavili v času, larn .a v Evropi na vrhuncu popu-yev °®fl dela Walterja Scotta. Cooper-Cj(e, dela so imela sprva veliko publi-U(0kasneje pa bi skorajda povsem tfin, a v Pozabo, če jih ne bi vedno Ptit °dkrivali mladi bralci, ki so jih knjje-gni,e pustolovščine njegovih iona kov. Vsekakor pa velja sL°vUev, da je bil J. F. Cooper v 19. Irner-Ji v Evropi najpriljubljenejši jern‘^ki pisatelj,- njegovo delo so iz-evron ,cenHi tudi mnogi pomembni Balza** književniki (npr. Goethe, triu ip'Sonrad), manj naklonjena pa Pustni bda književna kritika. Njegovi °VsW romani so bili večkrat na-niji\7‘v Jugoslaviji in tudi v Slove-dins, dr jo med priljubljena dela mla-književnosti. J. F. Cooper zveznjjfl ie bil rojen v ameriški nem dfžavj New Jersey. Po trilet-°dločii*iu na univerzi v Valu se je I°čii z Za Prekinitev študija in se od-bgovsk- P°Ebc pomorščaka najprej v Petletk ln kasneje v vojni mornarici. vPliva]e Pustplovščine na morju so knHtevl ,ud' na njegovo kasnejše naPismn0 delo. V tridesetem letu je (PreCQ .?V0I° prvo knjigo Previdnost Spij0n	šele z drugim romanom
večji uJnu Spy' 1821> Pa ie Poiel z9°dfa0 Ped v širših krogih. Z njegovo nem n,° Pustolovščinah na nevtral-Vorit v 7m!iu v okolici mesta New
gah (The Chainbearer, (1815) in Rde-čekožci (The Redskins, 1846). V omenjenih romanih opisuje življenjski tok treh generacij bogate družine holandskega porekla v dolini reke Hudson -to je bil hkrati zametek ameriškega družinskega romana. Trilogija Little-page je kljub nihajoči literarni kakovosti dosegla v svojem času velik uspeh zahvaljujoč predvsem občutenemu prikazu zgodovinskih dogodkov in intenzivni narativnosti. Ze leta 1823 je napisal dva romana, prav tako pomembna za nadaljnji razvoj ameriške književnosti in sicer: Pilot (The Pilot) - prvi ameriški roman o življenju na morju in Pionirje (The Pione-ers), prvega v nizu petih romanov o Usnjeni nogavici, v katerih je opisoval hrabrost lovca in skavta Natty Bamppoja. S to serijo romanov je Cooper uspel doseči svojstven kolorit in ponazoriti dramatiko vojskovanja s Francozi oziroma Indijanci, poleg tega pa se mu je posrečilo ustvariti lik junaka, ki je postal del ameriške tradicije. Natty Bamppo je izmišljen lik, zasnovan na posamičnih spominih iz pisateljevega otroštva. V tem liku je dejansko sublimiran ameriški moralni ideal, ki je bil temelj pisateljeve kasnejše ostre kritike ameriške družbe. Cooper jev a družbena kritika pa je tesno povezana tudi z njegovo konceptualno zasnovo romanov. Pisa-
James Fenlmore Cooper
teljevo sedemletno bivanje v Evropi (1826-1833) pa je vplivalo, da je po letu 1830 svoj ideal demokracije povsem ločil od svojega literarnega snovanja. Bil je prvi ameriški pisatelj, ki je praktično uporabil svobodo mišljenja, delovanja in govora in čeprav se je s tem mnogim zameril, je vendarle zavrtel kolo zgodovine demokraciji naproti.
Nazadnje ga velja omeniti kot družbenega kritika v romanih zasnovanih na evropski zgodovini (The Bravo -1831), (The Heidenmauer - 1832), (The Headsman - 1833); to so satire na račun evropskega fevdalizma, zasnovane na konvencionalni shemi značilni že za zgodovinske romane W. Scotta. Kot rečeno je Cooper obdobje od leta 1826 do 1833 preživel v Evropi, kot ameriški ambasador v Lyonu, ta čas pa izkoristil za številna popotovanja. Njegovi romani, ki opisujejo dogodke v tujini, kakor tudi potopisi in družbe-no-kritični komentarji dokazujejo, da se je zelo dobro zavedal razlik v družbenih ureditvah, obnašanju in državni upravi med ZDA in Evropo (posebej Veliko Britanijo).
Posebej velja poudariti potopisa Skice o Švici (Sketches of Switzer-land) in Paberki v Evropi (Gleanings in Europe), ki pomenita velik prispevek ameriški potopisni literturi.
Za Jamesa F. Cooperja bi lahko rekli, da je bil nekakšen senzibilni, enciklopedični »barometer« svoje dobe. Njegovi družbeni komentarji, ki so sicer raztreseni po mnogih knjigah, v nekem določenem smislu vendarle tvorijo celoto; pomenijo pa hkrati izreden dar opažanja vsega kar se je okoli njega dogajalo. Z obsežnostjo in prepričljivostjo njegovih družbenih komentarjev lahko primerjamo le delo Alexisa de TocqueviIla, avtorja knjige Demokracija v Ameriki.
SLAVKO GABERC
Avtor se je med narodnoosvobodilnim bojem odrezal tudi kot »diplomat«, znani so, med drugim, njegovi stiki z italijanskim okupacijskim poveljstvom v Novem mestu (poveljnik je bil general Guido Cerruti), s katerimi so pospešili italijansko predajo prve dni septembra 1943. leta. Osolnika so že tedaj poznali kot uglednega predstavnika osvobodilnega gibanja, ki je znal biti miren tudi v najtežjih trenutkih, ki je ravnal premišljeno tudi tedaj, ko se je vsem tako rekoč mudilo, ki nikoli ni zanemaril prepotrebnega človeškega odnosa.
Te njegove vrline se zrcalijo tudi v pričujoči knjigi. Beremo, da je to bil eden izmed redkih vodilnih ljudi, čez katere v glavnem ni bilo pritožb. Njegovo sodelovanje v političnem in družbenem življenju po vojni je tako rekoč v duhu tistega, kar je ustvarjal med vojno. Imel je in ima niz pomembnih javnih funkcij kot delegat, kot borčevski funkcionar in kot dejansko glavni predstavnik jugoslovanske Lige za mir.
Temeljna nota, ki označuje knjigo Z ljubeznijo skozi kruti čas, je dobesedno toplina, kakor je konec koncev razvidno tudi iz njenega naslova. Znanci, aktivisti, skratka sodelavci, so opisani prisrčno. Z vseh poglavij veje humanizem, česar, roko na srce, ne moremo trditi za dobršen del partizanske literature.
Posebnost te Osolnikove publikacije (Osolnik je v Jugoslaviji bolj znan po analizah, esejih, razpravah, ki jih je napisal) je tako rekoč »mera«. V knjigi ni evforije, ni pretiravanj. Opisi so odmerjeni, bolj blagi kot napeti. Tudi pri razlagi težkih trenutkov avtorjevo pero ni zaškrtalo v papir.
Poudarka vredno je, da knjiga ne vsebuje krutosti, dasirano jih tudi med partizanskim bojem ni manjkalo. Pripoved je vsekozi gladka, domala harmonična. Značilnost večjega dela partizanske literature tako tistih, ki so imeli vodilne položaje, kakor tudi tistih, ki so bolj ali manj meritorno opisovali partizanska dogajanja, je navadno v že monotonem navajanju premikov enot sem in tja, gor in dol. V glavnem bojna faktografija, ki ne pritegne in je bržčas zanimiva samo za vojaške strokovnjake, ki razčiščujejo značilnosti partizanskega bojevanja.
Tega v Osolnikovi knjigi v glavnem ni. Pronica pa iz nje privrženost ciljem osvobodilnega boja, vizija boljšega in lepšega dne, za katerega se je vredno žrtvovati in bojevati. Toda tudi v tem primeru ni skrajnosti, ni napetosti, ni vsiljevanja, ni slepe predanosti, ki je bila nemara geslo včasih v preteklosti, je pa v današnjih razmerah nepojmljiva. Predvsem zato, ker je večinoma žal zavračala odtenčne plati človeške duše, ki so pogosto mnogo pomembnejše od črno-bele podobe.
Humanizem je stalnica tega literarnega dela, ki sicer spada v partizansko književnost, jo pa zdaj dviga na visoko človeško raven. Zanimivo pa je tudi, da avtor nima pretenzij, da bi nastopal kot zgodovinar, čeprav so mnoga dogajanja, ki jih vsebuje publikacija, še kako dragocen zgodovinski vir.
MIRO KOCJAN
. y	'	iiiColu i 'C W
r?dii	asu britanske okupacije se je
®n najboljših romanov o ame-3n.?,C*P' 8 tem delom se je za-°olj hranefna književna kariera naj-
gcil ***?£%£ m
palcih in ke. mornarice), ki so pri ?Slične *nPževni kritiki naleteli na , dici/o j„,eve- Ne ozirajoč se na tehiutikn ; - u,e vplive je izpostavil lQm spOZnJ1Vlienla, ki ie najbolje irtal Potnli ‘F na ta ™čin jasno za-
£?*«■ Nafvečkrnl6 ameriške knjiiev-, Istra n,:„kr,at so ga omenjali kot Pustolovskih zgodb in kot
N°rc a°
t f*an?Dykega mitskega heroja.
V IU k°tL
. »<jaovj>)oi,f, družbe in to ne samo v fm^elnih nn^manih, temveč tudi v on. r‘aidemlPmh Evrope in ZDA, ki P°l°Pisih in l.V-.nie90vih znamenitih
na moru,eV,°Iuciii' Pnstolovšči-lern v Ameriki fer družbenim gibajo ?0Pnla?noJt nSV?'e9a časa- Njego-
Puštkasneiših litih* nag‘° upadla' k0 ČJCe,< svo/e !lk .naPenl »strupene
kontlški družbi k7ltlke Proti sodobni KntServativne 'kl le™čela zavračati
ScheIePosestZ lnathe	StoIetia'
Pel ,e bil Pristni n,blvšl pomorski mn, driižbenellŠ sodstva prosvetlje-ip . ZQ disejnh staleža in se zavze-
slctkih Pravt kelnJaŠči!° Pnamo-hiif^meriška dr,lL e ,e baI' da bo
nL :ln degenernriZbaoP0dieyla anar-
Zanimiva razstava v Palači Costanzi
Fotografsko oko VVulzovih je 120 let »gledalo« Trst
Že nekaj dni nas slike v izložbah tržaških trgovin, v galeriji Tergesteo in v preddverju gledališča Verdi vabijo na ogled razstave Trst družine Wulz. Obrazi zgodovine: fotografije 1860-1980, ki je do petega decembra na ogled v Palači Costanzi. Tržaška občina in mestni muzej Revoltella sta se s to fotografsko razstavo oddolžila, ob 150-letnici rojstva fotografije, družini Wulz, ki se je v Trstu ukvarjala s fotografijo celo stoletje. V Palači Costanzi, v sicer tesnem in neprimernem prostoru, je na ogled 150 fotografij, ki sta jih Italo Zanier in Elvio Guagnini izbrala iz dediščine VVulzovih.
Pred obiskovalcem se zvrstijo prve fotografije Giuseppa Wulza (1843-1918), ki se je fotografiji približal kot vajenec, nato pa je leta 1891 še sam odprl svoj atelier na Korzu. Njegove fotografije so zgodovinsko pričevanje tistega časa, ki je doživljal razvoj novih mestnih četrti, pristanišča in ladjedelnic. Na ogled so portreti preprostih ljudi, žensk na podeželju in ciganov. Fotografije so tokrat spominske slike in imajo največkrat obliko vizitke. Njegov sin Carlo (1874-1928), ki se je s fotografsko umetnostjo seznanil že pri enajstih letih, je posvetil predvsem pozornost okolju, kateremu je pripadal. Zapustil je reportažno fotografijo in se navduševal za umetniško slikanje meščanskih deklet in svojih hčerk Marion in VVande. V Carlovih fotografijah se pozna vpliv družbe, ki doživi svoj razcvet, a tudi svoj konec. Njegove fotografije nam prikazujejo meščane in meščanke, ki so hodili v atelier VVulzovih. Njegovi obrazi odražajo zadovoljstvo, blagostanje in sa-mozadosnost ter se izrazito razlikujejo od potretov preprostih in kmečkih ljudi, ki jih je nekaj desetletij prej fotografiral oče Carlo.
Razvoj fotografske tehnike v sozvočju med fotografijo in likovno umetnostjo pa je viden posebno v fotografijah VVande VVulz (1903-1984), ki je v svoje delo vnesla izkušnje nove futuristične miselnosti. Z veliko mero nadarjenosti se je posvečala umetniški fotografiji. Njena sestra Marion (rojena leta 1905) pa se je medtem ukvarjala z razvijanjem slik in v glavnem z reportažno fotografijo. V tem okviru so pomembni zgodovinski dokumenti iz zadnjih vojnih dni v Trstu. S fotografijami VVande VVulz se je fotografski objektiv te zaslužne tržaške družine spet povzpel na zunanje prizorišče, tako da je v njej prevladala radovednost za dogajanje izven fotografskega ateljeja.	MARTA VERGINELLA
Na abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega društva
»Spiritualistična« glasba Godalnega kvarteta Tokyo
Ponedeljkov abonmajski koncert Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti v Trstu ni bil običajni glasbeni dogodek, bil je večer »spiri-tualizma«. V grobni tišini nabito polne dvorane so med nas prišli duhovi Mozarta, Beethovna in Smetane. S čarobno močjo igre na godalih so jih priklicali Peter Haig Oundjian - prva violina, Kikuei Ikeda - druga violina, Ka-zuihide Isomura - viola in Sadao Kara-da - violončelo, združeni v Tokyo String Ouartet. Vsi so študirali glasbo na Juilliard School v New Yorku. Leta 1969 so se združili v godalni kvartet. Nastopajo pa tudi kot solisti. Vsak izmed njih obvlada virtuozno igro, zato iz instrumenta izvabi najfinejše zvoč-no-barvne odtenke in z njimi slika tonske linije, ki v spletu z ostalimi ustvarjajo plastično enovito živo zvočno umetnino, ki poslušalca prevzame samo z estetskimi vrednotami (brez nepotrebnih dodatkov). Zato smo doživeli na tem koncertu duhovno združitev skladatelja, izvajalcev in poslušalcev. Vse je bilo čista glasba, muzika, ki med umetnostmi najbolj neposredno seže v globine človekovega duha in v njem zapušča trajne sledi.
Programsko koncert ni prinesel nič novega. Poslušali smo komorno glasbo, ki sodi v železni repertoar godalnih kvartetov: Kvartet v G-duru K 387
VVolfganga Amadeusa Mozarta (prvi izmed šestih, ki jih je posvetil Hay-dnu), Kvartet v c-molu op. 18 št. 4 Ludwiga Van Beethovna (iz njegovega prvega opusa šestih godalnih kvartetov) in Kvartet št. 1 v e-molu »Iz mojega življenja« Bedricha Smetane (avtobiografska glasbena podoba s prvimi znaki bolezni sluha).
Na tem koncertu pa smo doživeli znane nam skladbe v bolj popolni in izrazno močnejši podobi. Doživeli smo jih v vsej veličini umetniškega sporo-
člla	MIRKO SLOSAR
Narečna poezija v kavarni S. Marco
V tržaški kavarni San Marco bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo narečnega pesnika Clau-dia Grisancicha Crature del pian-zer crature del rider. Knjigo bo predstavil izvedenec za italijansko narečno poezijo Franco Brevi-ni, večera pa se bodo udeležili še Roberto Olmi, Sergio Pacor, Franco Rotelli in Mario Licalsi, ki bo prebral nekaj Grisancichevih poezij.
Včerajšnji veleslalom za svetovni pokal
Norvežan Furuseth prvi
PARK CITY (ZDA) — Vodilni na lestvici letošnjega svetovnega pokala, Norvežan Oleg Furuseth je potrdil svojo premoč tudi na včerajšnjem veleslalomu v ZDA. Furuseth je že v prvem spustu dal vsem ostalim tekmecem velik zaostanek in dokončal tekmo z veliko prednostjo.
Na drugo mesto se je uvrstil odlični Švicar Pirmin Zurbriggen, tretji pa je bil Italijan Ivano Camozzi. Lanski svetovni prvak in eden izmed velikih favoritov Marc Girardelli, ki je bil po prvi vožnji četrti, ni dokončal tekme.
V italijanskem taboru so veliko pričakovali od Alberta Tombe, ki pa je že po prvi vožnji zaostal kar za dve sekundi (obtičal je na 21. mestu), v drugi pa je padel.
Najboljši Jugoslovan je bil Robert Žan, ki je osvojil 15. mesto, Čižman, ki je bil po prvem teku deseti, pa je v drugem padel.
Na skupni lestvici je Norvežan Furuseth še povečal prednost.
VRSTNI RED
VČERAJŠNJEGA VELESLALOMA
1. Furuseth (Nor.) 2'14"56; 2. Zurbriggen (Švi.) 2'16"03; 3. Camozzi (It.) 2'16"57; 4. Bittner (ZRN) 2T6"65; 5. Strolz (Av.) 2'16"89; 6. Von Grunigen (Švi.) 2T7"00; 7. Henning (Šve.) 2'17"07; 8. Ebherarter (Av.) 2T7"65; 9. Piccard (Fr.) 2’17"86; 10. Mayer (Av.) 2'18"04.
LESTVICA ZA SP
1. Furuseth (Nor.) 65; 2. Bittner (Av.) 44; 3. Zurbriggen (Švi.) 39.
Danes pa bo na sporedu ženski veleslalom.
Prost poskusil ferrari
FIORANO MODENESE — Francoski pilot in svetovni prvak Alain Prost je včeraj prvič poskusil ferrari fl 640, ki je nastopil na zadnjih tekmah letošnjega svetovnega pokala. Prost se je takoj prilagodil novemu vozilu.
Na včerajšnji slovesnosti v komunalnem domu v Domžalah
Aldo Rupel prejel Bloudkovo plaketo
DOMŽALE — S slovesnostjo v komunalnem domu v Domžalah je telesnokulturna skupnost Slovenije podelila letošnje Bloudkove nagrade in Bloudkove plakete, ki predstavljajo najvišje športno priznanje v Sloveniji.
Med letošnjimi nagrajenci je tudi prof. Aldo Rupel iz Gorice, ki je Bloudkovo plaketo prejel za vsestransko in izredno pomembno telesno-kulturno dejavnost med zamejskimi Slovenci v Italiji, tako kot pedagog, a tudi kot organizator in še zlasti publicist, ki je v svojih delih zbral izjemno veliko dragocenega zgodovinskega gradiva.
Na sinočnji slovesnosti, ki jo je uvedla Pešernova Zdravljica, je predsednik Telesnokulturne skupnosti Slovenije Andrej Brbar podčrtal, da letos poteka 25-letnica podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki je povezana s 30-letnico smrti inženirja
Stanka Bloudka ter stoletnico njegovega rojstva. V nadaljevanju je Brvar ocenil velike premike tudi v športu, ki smo jim priča v zadnjem času v Sloveniji. Ob tem pa je izrekel potrebo po konkretnih spremembah v telesni kulturi, ki se morajo uresničiti v nacionalnem športnem programu.
Letošnji dobitniki Bloudkove nagrade so: Tomo Česen iz Kranja za vrhunske dosežke v alpinizmu, dr. Milan Dolenc iz Ljubljane za dolgoletno izjemno uspešno delo v konjeniškem športu, Miloš Janša in Stanko Slivnik z Bleda za izjemen strokovni prispevek k uveljavitvi blejskega veslanja na najvišji svetovni ravni, Andrej Jelenc iz Ljubljane za vrhunske dosežke na najvišji svetovni ravni v kanuizmu na divjih vodah, Leopold Krajnčič iz Maribora za izredno uspešno organizacijsko
delo na mnogih telesnokulturnih storiščih ter uredništvo športnih oddaj Radia Ljubljana za ustvarjalen prispevek k razvoju športa v Sloveniji ob 40-letnem jubileju.
Bloudkove plakete pa so dobili: Brigita Bukovec iz Ljubljane, Tomaž Čižman iz Ljubljane, Stane Fugina iz Ljubljane, Anica Goljevšček iz Slovenj Gradca, Maja Ivaniševič iz Maribora, Štefan Jug iz Celja in Herbert Jeglič iz Ljubljane, Milan Janša in Robert Krašovec z Bleda, Stane Kerstnik iz Ljubljane, Ela Košir iz Domžal, Alojz Kranjc iz Mun-chna, Rado Leskovec iz Ajdovščine, Marko Mrak iz Ljubljane, Pavla Pe-itler iz Maribora, Aldo Rupel iz Gorice, Jože Senica iz Brežic, Peter Žigon iz Nove Gorice, Janez Žitnik iz Bohinjske Bistrice, TVD Partizan iz Kozje, Kegljaški klub EMO iz Celja ter Obalno planinsko društvo iz K°Pra-	RUDI PAVŠIČ
Prva tekma nogometnega superpokala
Čeprav v okrnjeni postavi Milan izenačil z Barcelono
Svetovni odbojkarski pokal na Japonskem
Odlični azzurri premagali tudi domačo reprezentanco
Jutri v košarkarskem prvenstvu D lige
Borovcem so točke nujne
BARCELONA - MILAN	1:1 (0:1)
STRELCA: Van Basten v 44. min. iz enajstmetrovke, Amor v 68. min.
BARCELONA: Zuizarreta, Šema, Aloisi, Koeman, Milla, Ba-guero, Julio Salinas, Eusebio, Laudrup, Amor, Beguiristain.
MILAN: Galli, Salvatori, Maldini, Fuser, Tassotti, Costacur-ta, Donadoni, Rijkaard, Van Basten, Evani, Massaro.
SODNIK: Ouiniou (Francija). GLEDALCEV: 80.000.
BARCELONA — Na sinočnjem prvem srečanju superpokala (med zmagovalcema pokala prvakov in pokala pokalnih zmagovalcev je evropski prvak Milan iztržil dragocen neodločen izid v Barceloni. Milančani tako lahko z velikim optimizmom pričakujejo povratno srečanje, ki bo 7. dcembra v Milanu.
Sacchijevo moštvo, čeprav je nastopilo v okrnjeni postavi (brez poškodovanih Baresija in Gullita), je vsililo domačinom svoj ritem igre in že v prvem polčasu ustvarilo nekaj priložnosti za zadetek. Gol pa so Milančani dosegli prav ob izteku polčasa, ko so španski branilci zrušili Massara v kazenskem prostoru. Van Basten pa je uspešno izvedel enajstmetrovko.
V nadaljevanju so nogometaši Barcelone sicer reagirali, stalno so napadali in svoj napor kronali v 68. min. z golom, ki ga je dosegel Amor na podajo Laudrupa. Domačini so nadaljevali z napadi, drugega zadetka pa niso dosegli, tudi zato ker je bila Milanova obramba vedno na mestu.
Španec Michel v Italiji?
MADRID — Nogometaš madridskega Reala in španske državne reprezentance Michel (26 let) naj bi letos zadnjič igral v madridskem moštvu. Že po tej sezoni naj bi igral v Italiji, kjer naj bi baje dobil mamljive ponudbe od Milana in Juventusa.
HIROŠIMA — Italijani nadaljujejo svojo zmagovite pot na svetovnem odbojkarskem pokalu na Japonskem. Včeraj so zanesljivo premagali še domačo reprezentanco s 3:0 in so tako še naprej sami na drugem mestu lestvice z dvema točkama zaostanka za »nepremagljivo« Kubo in pred Brazilijo in SZ. Azzurre sedaj čakata do konca turnirja še dve srečanji (jutri proti Braziliji, v nedeljo proti ZDA). Če bodo na eni tekmi zmagali, bodo tudi osvojili kolajno.
IZIDI 5. KOLA: Kuba - Kamerun 3:0 (15:9, 15:4, 15:4); Brazilija - ZDA 3:2 (15:11, 13:15, 15:6, 6:15, 15:13); SZ - Južna Koreja 3:1 (16:14, 9:15, 15:1, 15:10); Italija - Japonska 3:0 (15:11, 15:9, 15:8).
LESTVICA: Kuba 10; Italija 8; Brazilija in SZ 6; ZDA in Japonska 4; Južna Koreja 2; Kamerun 0.
JUTRIŠNJE, 6. KOLO: Italija - Brazilija; Kamerun -ZDA; Japonska - SZ.
Edbergu teniški turnir v Turinu
TURIN — Šved Stefan Edberg je osvojil mednarodni ekshibicijski teniški turnir v Turinu. V finalu je namreč premagal Američana Brada Gilberta s 6:3, 6:1.
V finalu za 3. mesto je Francoz Vannick Noah premagal Italijana Paola Caneja s 6:7, 6:3, 7:6.
Monika Seleš spet zmagala
ESSEN — V včerajšnjem kolu mednarodnega teniškega turnirja je Jugoslovanka Monika Seleš premagala Američanko Garrisonovo z 1:6, 6:4, 6:1.
OSTALA IZIDA: Graf (ZRN) - Fernandez (ZDA) 6:3, 7:5; Sabatini (Arg.) - Sukova (ČSSR) 6:2, 6:3.
V 9. kolu košarkarskega prvenstva D lige bo Bor Radenska jutri v telovadnici Pristaniščnih delavcev gostil močno peterko Roncade, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Naši bodo torej spet pred zelo težko preizkušnjo.
Kaj pa misli Borov trener Andrej Žagar pred jutrišnjim nastopom?
»Spet bomo igrali proti ekipi, ki je kot Mogliano visoko uvrščena na lestvici. Tokrat pa upam, da bomo imeli več možnosti za presenečenje, saj bomo nastopili na domačem igrišču. Vsi igralci so zdravi in željni novih točk, vsi pa se zavedamo, da je Roncade močno in izkušeno moštvo. Sicer pa moramo v teh štirih domačih nastopih nujno zbrati vsaj šest točk, da bi se čimprej odlepili od dna lestvice,« je izjavil Žagar.
Borovci torej nujno potrebujejo točke za obstanek v ligi in seveda potrebujejo tudi pomoč navijačev. Jutrišnje srečanje Bor Radenska - Roncade bo ob 18.30 v telovadnici Doma Ervatti na Proseku, (bi)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
Jutri bodo Brumnovi varovanci pred težko preizkušnjo, saj bodo gostovali pri močni peterki Albe v Krminu. Belo-rdeči
so v prejšnjem kolu zapravili edinstveno priložnost, da bi pospravili drugi par Pr' venstvenih točk. Na domačih tleh so namreč doživeli nepričakovan poraz protl ekipi UGG. Tokrat so popolnoma odpovedali v napadu, saj so v drugem polčasu dosegli borih 26 točk.
Igralci Albe niso v prvem kolu nastopili, ker so preložili srečanje na kasnejši datum. V prejšnjem kolu pa so na domačih tleh klonili Petroliferi, ki spada v ožji krog favoritov za prestop v D ligo. Kr-minčani se bodo zato želeli jutri najverjetneje oddolžiti svojim navijačem za prejšnji poraz. Domovci bodo nastopili v popolni postavi. Srečanje bo v krminski občinski telovadnici ob 20. uri. (af)
Na Tržaškem
Derbi jutrišnjega 3. kola promocijskega prvenstva na Tržaškem bo nedvomno tekma Ferroviario - Kontovel. Obe ekipi sta še nepremagani in z miljskim CG tudi favoriti za prestop v višjo ligo- Ta tekma bo jutri ob 20.30 v telovadnici šole Da Vinci v Trstu.
Cicibonaši pa bodo v nedeljo (ob v telovadnici CUS) igrali proti vseučehf' čnikom. Naši imajo možnost, da osvoji)0 drugi par točk.
| obvestila
01ympia (under 18 moški) zanesljivo na vrhu lestvice
UNDER 18 ŽENSKE
Tudi v ženskem prvenstvu so odigrali zadnja srečanja prvega dela prvenstva. V skupini A naj omenimo tretji zaporedni poraz deklet Agoresta, ki so tako obtičala na sredini lestvice, v skupini B pa je ekipa Soče prišla do drugega para točk po dveh zaporednih porazih.
IZIDI SKUPINE A: Mossa - Farra n.o., S. Luigi - Libertas Gorizia 2:3, Agorest - Fresco Discount 0:3.
LESTVICA: Fresco Discount Fine. 8, Farra in Mossa 6, Agorest 4, Libertas Gorizia in S. Luigi 2. Farra in Mossa imata tekmo manj.
IZIDI SKUPINE B: Soča Gostilna Devetak - Azzurra 3:0, ACLI Ronchi -Torriana 3:1. Počivala je ekipa Villac-her Bier.
LESTVICA: ACLI Ronchi 8, Soča Gostilna Devetak, Torriana in Villac-her Bier 4, Azzurra 0.
FARRA - AGOREST	3:2
(15:12, 7:15, 15:13, 10:15, 15:13)
AGOREST - FINCANTIERI FRESCO
DISCOUNT	1:3
(15:12, 10:15, 1:15, 7:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Florenin, Krašček, Fajt, Fabi, Paulin, Tabaj.
V srečanju v Fari so igralke Agoresta izgubile le po petem setu in to kljub temu da so zbrale več točk od zmagovalk. Sicer je treba povedati, da bi Prinčičeve varovanke lahko tudi zmagale, ko bi bile bolj zbrane.
Proti vodilnemu Fincantieriju pa je že uspeh, da so naše predstavnice osvojile set, saj je to prvi niz, ki ga izgubijo Tržičanke.
UNDER 18 MOŠKI
Prvi del je mimo. V petek so bila na vrsti zadnja srečanja pred povratnim delom prvenstva. Derbi kola je bil to-
krat v Sovodnjah, kjer sta na igrišče stopili drugouvrščena Soča Sobema in prvouvrščena 01ympia. Krajši konec je potegnila Soča, ki je zapravila edinstveno priložnost, da bi dohitela Goričane. 01ympia je sedaj edina ekipa, ki še ni izgubila in začela povratni del prvenstva s prednostjo štirih točk.
IZIDI 5. KOLA: Armonia e Salute -S. Luigi 3:2, Turriaco - ACLI Ronchi 3:0, Soča Sobema - 01ympia 2:3.
LESTVICA: Glympia 10, Soča Sobema 6, Armonia e Salute, ACLI Ronchi in S. Luigi 4, Libertas Turriaco 2.
UNDER13 ŽENSKE
V prvenstvu under 13 ženske so odigrali drugo kolo, naše tri ekipe pa nastopajo s spremenljivo srečo. Na drugem mestu se nahaja 01ympia, ki je še nepremagana, vendar ima set manj od vodilnega Sagrada. Agorest ima štiri točke in je eno tekmo izgubil, drugo pa zmagal. Nazadnje je treba sprego-
voriti še o Soči, ki je do sedaj osvojila le set, za sabo pa ima še tri ekipe.
IZIDI 2. KOLA: Soča - 01ympia 1:2, Torriana - Intrepida 1:2, Pro Romans -Sagrado 0:3, Staranzano - ACLI Ronchi 0:3, Pieris - Dom Agorest 0:3.
LESTVICA: Sagrado 6, Intrepida in Glympia 5, Dom Agorest 4, ACLI Ronchi in Torriana 3, Soča 1, Pro Romans, Pieris in Staranzano 0. ACLI Ronchi in Pro Romans imata tekmo manj. (MJ)
DOM AGOREST - TORRIANA 1:2 (12:15, 15:5, 15:16)
PIERIS - DOM AGOREST	0:3
(14:16, 10:15, 6:15)
M ARI ANO - DOM AGOREST 2:1 (15:10, 9:15, 15:10)
DOM AGOREST: V. in M. Lavrenčič, Legiša, Otgianu, Lutman, Zavadlav, Pavio, Di Dio, Pelizzo, Mikluš, Černič, Battisti, Frandolič, Kocina.

\ra za vas


Pino Lakovič
Ascoli - Cremonese	1
Ascoli - Cremonese	1
Atalanta - Inter	x	2
Bari - Udinese	x	2
Cesena - Fiorentina	2
Verona - Roma	x	2
Juventus - Napoli	1x2
Lazio - Genoa	1
Milan - Lecce	1
Sampdoria - Bologna	x	2
Catanzaro - Parma	1
Licata - Torino	2
Casarano - Taranto	1
Francavilla - Giarre	1x2
Pino Lakovič (letnik 1937) Je gotovo eden naših najboljših šahistov sploh. Šah ga je osvojil že od mladih let in je takoj pokazal velik talent za to igro in si je prislužil naslov šahovskega mojstra. Svoj čas je z italijansko reprezentanco celo nastopil na šahovskih olimpijskih igrah v Miinchnu. Nastopil je na več mednarodnih turnirjih in osvojil prvo mesto na onem v kraju Arco. Redno se udeležuje tudi zamenjskega šahovskega prvenstva. Prejšnji teden je Adrijan Sosič pravilno napovedal 6 izidov.
Kljub neugodnemu položaju na Startu je v Firencah favorit Febo del Ron-co (2). Za zmago se bo nemara potegoval tudi konj Gota Bella (1), ki Starta ob ograji. Fennis (X) je v dobri formi.
V	Bologni je hiša Fromm-Eband As (1) zelo močna in lahko dobi to dirko.
V	ospredje bi se lahko prebil Bioscal (X). Omembo si zasluži tudi regularni Giodaz (2).
V	Padovi je najboljši Emiluna (2), ki lahko zmaga, če ne bo na začetku za-galopiral. Nevaren je tudi Friuola Pap (X), nedavni dobitnik podobne dirke.
V	končnici lahko preseneti šprinter Gorato KS (1).
Getting Star (X) je nesporni favorit dirke v Palermu. Funaro (2) kaže napredek in ima dobrega voznika, zato lahko preseneti. Essotigre (1) ima ugodno štartno številko.
Garricha (X) se bo v Tarantu gotovo potegoval za zmago. Ne smemo zanemariti konja Gigioneja (1), ki je na zadnjih dirkah vselej dobro uvrščen. Evasio (2) nima sreče, tokrat pa bi lahko presenetil.
V	Trstu bi se lahko najbolje odrezal konj Granada Jet (1). Tudi Eguiseto (X) se lahko pteguje za zmago. Preseneti lahko Badiali (2).
DIRKA TRIS
V	Aversi bo nastopilo 20 konj. Naši favoriti: št. 4 Ferguson; št. 12 Fikippo D’Ausa; št. 17 Dardone. Za sistemiste: št. 8 Egasmata; št. 7 Epidauro,- št. 1 Gorki.
1.	—	prvi	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje na “re0(j-nji redni sestanek, ki bo na sedežu seka (Ul. Carducci 8, 2. nad.) °b *	.
Znani tržaški alpinist Stefane Zal® Calicetto bo prikazal diapozitive s ga jega nedavnega uspešnega vzpon® Cerro Torre v Patagoniji. Vabljeno
TPK SIRENA	iS-
vabi na klubsko večerjo, ki bo t. m., ob 20.30. Poskrbljeno bo za čo hrano, pristno kapljico in	j4.
razpoloženje. Za informacije tel. P uri na št. 422696.
SK DEVIN	va„je
kot običajno prireja božično zimo v Bovcu s smučarskim tečajem ^ -ječanjem na Kaninu od 23. do 31. de*- jt, bra 1989. Za informacije tel. ® 200236 - Bruno Škerk.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK fi. priredi sejem smučarske opreme- ,aj g cer v telovadnici v Dolini. pr, p. opreme bo jutri, 25. t. m., od 18-	\%
ure, v nedeljo, 26. t. m., od 10-	ge-
ure ter od 16. do 19. ure ter v P®bjie-ljek, 27. t. m., od 18. do 21. ure. v® ni vsi zainteresiranil
JADRALNO PADALSTVO . neS, v Domu A. Sirka v Križu bo v gjo 24. t. m., ob 20.30 srečanje na ,z. »Jadralno padalstvo: nova veja a ma«, ki ga prirejata Skdanc I®	iet
pustni odbor. Sodelovali bodo	ja
Regent, Martin Starc, Slavko Be Ivan Milič.
ŠD MLADINA	, seje®1
priredi v Domu A. Sirka v Križu e [v nove in rabljene smučarske opr sodelovanju s trgovino Hill sP°rielie*tl nik sejma: nedelja, 26., in pn^-hlj6®0 27. t. m., od 10. do 20. ure. izpeto opremo sprejemamo v petek 1“ jj ob urah društvenega bara. Vabi)
SK DEVIN - ŠD SOKOL	wt J.
priredita 25., 26. in 27. novem ^ 8« dvorani Igo Gruden - Nabrežij* aj $e' (v neposredni bližini Trga sv. * 0pre' jem nove in rabljene smučars gpflf me. Stojan in Any s trgovino 3 v®*r (Tržič - Drevored San Marco ^ggg/9"’ bosta na razpolago z novostmi jeije**' Urnik sejma: jutri, 25., in P°,n®edeW 27. t. m., ob 15. do 21. ure in v **
26. t. m., od 10. do 21. ure.	,
SK BRDINA	. -Hicio® ah
obvešča, da bo ob priliki ir® npči®®. nega Miklavževega sejma na ječe® v Prosvetnem domu od 2. o°_mUj®r5®. bra priredil sejem rabljene sjjjU*V opreme. Vsi, ki imajo 0<lv| ,en odd® g sko opremo doma in bi 1°.že*,rlištvO 2a, naj jo prinesejo na sedež, ® ez®* *,e bo poskrbelo za vsakega P05 ,einf It' Sprejemanje smučarske °V te predvideno od ponedeljka, z " a; r> tka, 30. t. m., na sedežu dr seška ul. 131, od 19. do 21. ur
Ponos ob velikem slavju
Stodvajsetletnica nekega dogodka je že sama po sebi vredna prazničnega vzdušja. Stodvajsetletnica izražanja volje po uradni ustanovitvi prvega sokolskega društva v naših krajih nosi v sebi prav gotovo še druge vrednote« zaradi katerih je praznično vzdušje upravičeno.
-	Ponos, da se je v okviru slovenske narodnostne skupnosti že pred stodvajsetimi leti premaknilo tudi na telesnokulturnem področju, v času ko s° se v iskanju lastne istovetnosti utrjevale dosti številčnejše evropske načelnosti. Ustanovitelji prvega sokolskega društva v Trstu si verjetno niso »°gli pri svojem prvem poskusu predstavljati, kam bo v naslednjih deset-totjih pripeljala njihova pobuda, čeprav so vedeli, kako se gibanje razvija v osrednji Sloveniji in drugod po slovenskih in slovanskih deželah.
-	Ponos, da smo po Murnikov! preusmeritveni obnovi in po razširitvi Stbanja na Goriško (1887) bili po masovnosti in po kakovosti enakovredni ostalim pokrajinam, saj so naši tekmovalci nastopali tudi na tekmovanjih evropske ravni. Ravno tako nismo bili med zadnjimi glede razpoložljivih vadbenih prostorov.
-	Zavest, da smo v stod vaj setih letih kar štirikrat uspeli obnoviti od korenin telesnokulturno dejavnost: v prejšnjem stoletju, po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni in po letu 1956. Prekinitve so imele poleg objektivnih vzrokov še druge, ker so si nas kot narodnostno manjšino še Posebej privoščili ob zgodovinskih prelomnicah.
-	Zavest, da je tako v zadnjih treh desetletjih, kot za časa iizkulture, kot Za časa športa, kot za časa sokolstva telesna kultura v naših krajih bila Povezana z ostalo družbeno dejavnostjo, čeprav so znotraj gibanja bile Prisotne tudi struje, ki so se zavzemale za kvalunkvistično načelo, da je odhod na igrišče samemu sebi namen, da so gibalne dejavnosti že same po Sebi vzgojno in nravstveno odrešujoče.
Pri Sokolih sicer niso še poznali pozitivnih vplivov športnih tekmoval-ojn panog razen telovadbe, atletike in nekaj kolesarstva, ker se je športno Sibanje razvilo kasneje, vendar so na drugi strani vedeli in hoteli oblikova-1 v okviru društvenih dejavnosti vsestranske osebnosti. Zato so se sokolska jjruštva bavila tudi z glasbo, literaturo, družabnostjo in dejavnostjo na čžbenosocialnem področju.
. Prvo tržaško sokolsko društvo je čakalo trinajst let na uradno uzakoni-ify svojega obstoja. Trikrat in pol toliko časa že čakajo tržaški Slovenci J2?,v*lke za Goriško, Nadiške doline, zapadno Benečijo, Rezijo in Kanalsko “dno tokrat opuščam) od ponovnega prihoda italijanske uprave leta 1954 j * Uzakonitev pravic, ki bi vsaj deloma jamčile skladen razvoj. Stodvajset Junico organizirane dejavnosti na področju telesne kulture proslavljamo z gčnkim priokusom ob prazničnem vzdušju. Proslavljamo brez izzivanja, ®r nam izzivanje ni potrebno, kot ni izzivanje potrebno ne zraku, ne vodi, oh , ašklm hišam in ulicam. Vse to je pač tu in mi smo del tega. Zanikanje , “stoječega je bolezensko stanje; če gre za zanikanje lastnih obstoječih „ renin - tudi ta pojav je že dolgo prisoten - pa je patološko trpljenje, ki si
Privoščijo janičarji. Zakonska zaščita slovenske narodnostne skupnosti jj/Uuni za tiste, ki podlegajo tako prvemu kot drugemu pojavu, elektrošok, krm 0 ena in Ista oblast, ki jih je tako okrog štirideset let vzgajala, sedaj Usti c kaznovala? Veliko raje bo še kakšne dve generaciji čakala s polnimi skih flOPe- da potonemo pod oltarjem oziroma pod "mostom" dobrososed-
ALDO RUPEL
Pomen telovadnega gibanja je bil v Evropi vedno izreden

Sokol skozi viharie sodobne zgodovine
•ttmo lepak s prvega zleta primorskih Sokolov, ki Je bil na Opčinah 4. julija 1909, desno pa je slika s telovadne akademije na tržaškem občinskem stadionu dne 1. maja 1946
.^elovariK, . .
katerih je bila udeležba prostovoljna. Po letu 1870 so se učitelji gibalnih dejavnosti usposabljali na enoletnih tečajih. Po letu 1890 so uvedli na šole igralne popoldneve, s katerimi so popestrili ponudbo, kar je privabilo več dijaštva, čeprav ni bila dejavnost vezana na predmet telovadbe.
V Italiji so ustanovili leta 1844 prvo telovadno društvo v Torinu. Sedem let kasneje je mestna občinska uprava uvedla telovadbo v osnove šole; še osem let kasneje so isto storili za srednje šole. Potem se je postavilo vprašanje priprave ustreznih kadrov in leta 1878 so izglasovali prvi globalni zakon, ki je urejal poučevanje telovadbe na šolah. Pri slovenskih narodih se je v istem zgodovinskem obdobju uveljavila društvena telovadba. V Pragi je prva telovadna
sr!?.
*,ai glede na n<rr Prevladujoč družbeni razred in e?,V’ Se je uval !11051 Posameznih narodov in drhali druga nhvi 3 ena ali druga oblika motorike, r Tako g0hj s llka organiziranosti telesne kulture.
oblike rL£0rt v Veliki Britaniji prve organizi-kTrtega značflj‘eroma zgodaj. Ustanavljali so klube tia^; T so prirelklftev1311 so.veslače' boksarje, te-sp^^istokraciia il km°Vanja z denamimi nagra-li veitUniala v šn a> G Prevzemala ljudske igre in jih sict^ojbo niat i.ortna tekmovanja. Potem so spozna-Uta	in 50 S9 zato vključili v šolski
telovadno Vx*'!'dsl<i dolski zakon dovoljeval po-ne š°le na gimnazijah in realkah, na
šola bila ustanovljena leta 1839. Sledilo jih je še nekaj in leta 1862 so ustanovili prvo češko telovadno društvo. Vsa naslednja telovadna društva so prevzela ime Sokol. Odigrala so zelo važno družbeno vlogo tako pri Čehih kot pri Slovakih. Pod geslom "krepimo se" so v sokolskem gibanju razumeli ne le telesno, temveč tudi nravstveno vzgojno plat, po kateri mora vsak posameznik biti del celote in se ji podrejati.
Češki sistem telovadbe so sprejele tudi druge sokolske zveze in tako je nastalo obsežno slovansko sokolsko gibanje. Leta 1912 so priredili I. zlet Zveze slovanskega sokolstva: takrat je Zveza štela 1053 enot s 106.000 člani in članicami ter 32.700 naraščajniki. Ko so leta 1890 v Nemčiji ukinili tako imenovani socialistični zakon, po katerem ni bilo dovoljeno ustanavljati kakršnokoli delavsko društvo, je proletariat začel ustanavljati svoja telovadna društva s socialdemokratsko idejno vsebino, z razliko od ostalih gibanj, ki so bila usmerjena meščansko liberalno ali krščansko. Nemčiji so sledile Češka, Avstrija, Belgija in Francija. Leta 1913 so delavske telovadne zveze priredile svoj prvi kongres v Belgiji. Prva svetovna vojna je to gibanje prekinila.
V zavestni, organizirani obliki se telesna kultura pojavi pri jugoslovanskih narodih tudi s telovadbo, podobno kot v drugih državah. Sokolstvo se z večjim ali manjšim uspehom razširi tudi v Slovenijo, na Hrvaško, v Srbijo, Bosno in Črno goro. Slovenija je vsekakor bila časovno pred ostalimi. Prva telovadna šola je delovala vsaj že leta 1844. Sokolsko društvo Južni Sokol pa so ustanovili leta 1863. V petdesetih letih se je število sokolskih društev povzpelo na 115 in je štelo 6.613 članov in članic. Na Slovenskem se je v začetku tega stoletja razvilo tudi orlovsko gibanje krščanske smeri. Gibanje je telovadno manj pomembno, predstavljalo pa je močno vzgojno spodbudo v nakazani idejni smeri.
Glej nikogar ne grizemo...
Gledam, kako mladeniči tekajo po igrišču, se znojijo, psujejo, protestirajo, kdaj pa kdaj sunejo eden drugega, tu pa tam se celo ozmerjajo. Nič nenavadnega za športno areno. Na vseh poldnevnikih sveta enako in podobno. Pa vendar. Ko nastopi kaka naša, slovenska ekipa, je ozračje v Trstu takoj drugačno (vse bolj normalno je najbrž v Gorici). Takoj gre za nekaj več kot samo za športno prevladovanje, kajti v ospredje prihajajo recidive iz preteklosti, ko sta bili narodnosti popolnoma ločeni, ko so vojna in nerazumevanje, nasilje in smrt zarezali globoke brazde, preko katerih je slovenska in italijanska noga le s težavo stopila. Danes je še marsikdaj tako, a veliko manj je tega, nestrpnost se je pri mladih kar precej ogulila in zdi se, da ima prav športna aktivnost za to precej zaslug.
Ne da bi laskal: prav na športnem igrišču se pokaže enakost med ljudmi in v ospredje stopa le večja ali manjša sposobnost posameznika, njegov talent oziroma ne-nadarjenost. To je eno bistvenih spoznanj, ki jih ponuja šport. Da gre človeka vrednotiti le po njegovi veljavi, obnašanju, etiki, saj na tekmovanju ni mogoče blefirati (če blefiraš, si navadno poražen). Le moralen, notranje močan in samozavesten človek lahko premaguje ovire, ki se postavljajo v vsakdanjem družbenem življenju, lahko ustvarja kakovost, ki je edino merilo ustvarjalnosti. V tem je šport do najmanjše potankosti enak umetniškemu hotenju in kulturi. Pri umetnosti ni mogoče slepomišiti, kultura ne more biti zgrajena na laži, drugače bi se sesipala v nič, neobstojna bi bila in nepovedna.
Nekoč so govorili, da šport in kultura ne moreta stopati po istih poteh. Kultura in umetnost sta domovali na umišljenem nedotakljivem Olimpu, šport pa je kvečjemu bil le »opij ljudstev«, nekaj, kar deluje odtujujoče, sprostitveno, če ne celo zabavno. Mi vemo, da ni tako in dokaz temu je prav smisel telesne kulture v naši skupnosti, ki ima še posebno funkcijo: ob miroljubnem tekmovanju na igrišču lahko deluje še kot kohezivni priključek za nas in kot odkritje za soseda. Odkritje, da nikogar ne grizemo, da celo tekmuje z nami, da brani naše barve, ne da bi pri tem izgubil svojo identiteto. Enakopravnost, skratka. Dejanska in ne samo demagoš-ka. In grajenje sveta, v katerem naj bi ne bilo vzrokov za smrt in nadvlado enega nad drugim, ampak poštenost, čeprav izražena v ostri športni zagnanosti, kjer je eden izmed antagonistov poražen, a moralna zmagovalca sta vendarle dva (oba). Utopija ? Mogoče. A tudi take fatamorgane je lepo sanjati v sanjah. Delček teh sanj je tudi šport. Zato, prosim, ga nehajmo podcenjevati!
MARIJ ČUK
Posebne strani ob 120-letnici pripravil in uredil
DUŠAN
JELINČIČ
Zakaj je mejnik 1869 uradna letnica ustanovitve Južnega Sokola pri nas
Prvi poskus ustanovitve Južnega Sokola v naših krajih, to je na Primorskem, sega v leto 1869, ko je bila 6. maja prvič predložena društvena prošnja cesarskemu namestništvu v Trstu, Prošnja je bila odobrena šele leta 1882 in takrat so uradno ustanovili Tržaški Sokol. Volja, načrti in priprave pa so potekale že prej, zato govorimo o stodvajsetletnici. Če bi vsakokrat računali na uradna dovoljenja, bi naša zgodovina bila veliko ubožnejša, kot dejansko je. Dandanes bi recimo ne mogli upoštevati osnovne šole v Špetru, ker je na priznajo; ali je potemtakem nimamo? V Skedenj skem rajonskem svetu nimamo po takem pojmovanju slovenskih predstavnikov, ker slovenščina ni dovoljena; ali se bomo sami odpovedovali stvarnosti? V nobenem uradnem aktu ne sme pisati, da je Gorica toponim slovenskega izvora; ali naj zaradi tega skupaj z večino skrivamo tudi mi glavo v pesek? Saj nismo nori, pardon, saj nismo noji. Občinska konzulta za slovenska vprašanja pri goriški občinski upravi nosi uradni naslov Konzulta za mestno etnično manjšino; ali bodo zanamci čez sto let birokratsko trdili, da to pravzaprav ni bila konzulta za slovenska vprašanja, ker to ni nikjer uradno zabeleženo? Primerov lahko naštejem še in še.
Leta 1885 je Tržaški Sokol štel 211 članov, leta 1912 so našteli 280 članov in pred začetkom prve svetovne vojne jih je bilo 379. Ob koncu stoletja je deloval v okviru Tržaškega Sokola tudi kolesarski klub, leto dni kasneje so osnovali tamburaški zbor in so odprli novo telovadnico v Ulici Coroneo 15. Potem je bil sedež Sokola v Narodnem domu do leta 1910, ko se preseli v lastno dvorano v okviru slovenske trgovske šole v Ulici Battisti (takrat Ulica Stadion).
Sokol v Trstu in okolici
Društvo ni omejevalo svoje dejavnosti na mestno središče, temveč je dalo pobudo za ustanavljanje odsekov tudi v predmestjih in na podeželju. Sokolske odseke in kasneje samostojna društva so ustanovili v Barkovljah, Rojanu in pri Sv. Ivanu (leta 1912 tudi ženski odsek). Potem se Sokol širi še na Opčine, v Mavhinje, Skedenj, Prosek, Križ in Sv. Jakob. Sokolsko gibanje se je na Primorskem v začetku stoletja tako razširilo in utrdilo, da so za Trst in posebej za Gorico osnovali leta 1911 posebni Sokolski župi. Šlo je za pokrajinski zvezi sokolskih društev in odsekov. Ob tridesetletnici uradne ustanovitve Tržaškega Sokola so leta 1912 priredili zlet Tržaške sokolske župe. Naslednje leto je Tržaška sokolska župa štela 15 društev in 1085 članov, od katerih je bilo 181 deklet.
Sokolovi objekti
Sokolsko gibanje je ponekod imelo svoje domove. Od osmih sta dva bila na področju sedanjega zamejstva in sicer v Gorici in v Barkovljah. Na Opčinah je leta 1914 delovala Zadruga za gradnjo Sokolskega doma, a je pobuda bila leta 1915 ukinjena zaradi vojne. Pokrite prostore so imeli tudi drugod, sicer pa so vadili na prostem. Leta 1880 je bilo v Trstu in okolici na osnovnih šolah 14 telovadnic ali urejenih dvorišč. Pri Sokolu so se posluževali različnih oblik dela. Zlasti z naraščajniki so hodili na daljše izlete v okolico, tam prirejali razne igre, teke, skoke. Pri pobudah je sodelovalo tudi do sto otrok. Člane, članice in naraščajnike je povezovalo tudi
organizacijsko glasilo, ki je obveščalo, vzgajalo, usmerjalo in učilo. Junija 1912 je v Trstu prvič izšel "Vestnik tržaške sokolske župe", v Gorici pa je izhajal "Sokolski prapor".
V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov v narodnem duhu samo s telovadbo, temveč tudi v dramskih, pevskih, tamburaških in bralnih odsekih; prirejali so vrtne veselice, miklavževanja, silvestrovanja, pustna rajanja, izlete in plesne vaje. Zavzemali so se za udejstvovanje in enakopravnost žensk v vidiku narodnoobrambnega boja, v katerega je bilo potrebno pritegniti tudi drugi spol.
Sokol kot narodnobuditeljsko gibanje
Tudi pri nas se je, kot v drugih slovanskih deželah, sokolsko gibanje razvilo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, usmerjeno v obrambo slovenskih narodnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta v drugi polovici prejšnjega stoletja in v začetku tega skušali utrditi svoj položaj na našem ozemlju tako, da sta ovirali javno nastopanje Slovencev.
Kakšna je bila telovadba, ki so jo izvajali pri Sokolu? Osnovana je bila na sistemu Čeha Tyrša, vendar po letu 1892 obogatena od velikega telovadnega teoretika in tehnika Murnika, ki ni sprejemal načela statičnih položajev, temveč je zagovarjal dinamične prehode iz položaja v položaj do zaokroženih sestav. Te so morale potekati brez zastojev in so navadno nosile v sebi simbolično sporočilo. Tako je Murnik želel nuditi izvajalcem in gledalcem estetsko zadoščenje, kateremu osnova je bila telesna izraznost. Ovrednotil je spet proste vaje kot priprava na vadbo na velikem telovadnem orodju.
Murnik je živel v Ljubljani, njegova načela pa so si počasi utirala pot tudi v ostale pokrajine in obrobna društva, od koder so vaditelji hodili v Ljubljano na tečaje. Kot primer kakovosti telovadcev iz naših krajev lahko navedemo mednarodno tekmovanje v Pragi leta 1907, kamor sta poleg Ljubljančanov šla iz Trsta tudi Savnik in Dekleva. Leta 1912 so bile v Pragi mednarodne tekme, na katerih sta v slovenskem moštvu nastopila tudi Tržačana Jezeršek in Miklavec. Slednji je nastopil leta 1913 tudi v Parizu. Na mednarodnih tekmah so tekmovali v telovadbi na orodju in v atletskem mnogoboju.
Delovanje Orlov
Delo pri Orlih je bilo iz tehničnega vidika manj zahtevno, pa tudi okolje, v katerem so delovali, ni bilo spodbudno, ker se je orlovsko gibanje utrdilo predvsem na vasi, kjer sta bili naklonjenost in dojemljivost ljudi za koreografske nastope manjši. Telovadnemu gibanju, ki je bilo najbolje organizirano, družbeno najizrazitejše in kapilarno najbolj razširjeno, je treba dodati še nekatere druge dejavnosti, ki opredeljujejo prva desetletja razvoja slovenske telesne kulture na področju sedanjega zamejstva v Italiji. Gre za kolesarstvo, za že omenjene atletske panoge, za izletništvo, ki se je preoblikovalo v idejno in organizacijsko močno planinstvo, nekaj je bilo nogometa po šolah in ne pozabimo na prve zametke letalskega športa, za katere imata zaslugo brata Ru-sijan, rojena v Trstu, po rodu pa iz Gorice, kjer sta tudi živela, načrtovala, ustvarjala in končo tudi vzletela. Njihov vzlet nam lahko med drugim simbolično pomeni zaključek pionirskega obdobja naše telesne kulture. (Aldo Rupel)
Naraščajniki Tržaškega Sokola leta 1908 v vlil Edvarda Slavlka
Ženski odsek Tržaškega Sokola leta 1908 s sokolskim grbom v ospredju
Telovadni nastop mladih članov Tržaškega Sokola na Proseku leta 1910
Slovenski tržaški telovadci (s praporom) na XI. sokolskem zletu v Pragi leta 1948
Ml
Rešim s.r.i.
Predstavništva izvoz uvoz 34433 Trst - Ul. Cicetone 3 - p.p. 404
T el. 0401362076-362286-362307 -362073 T e\ex 460564 Rešim 1 T e\eiax 0401364830
filiala v Gorici U\. degii Orzani 46
Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme.
V blagovni menjavi med Italijo in Jugoslavijo operiramo po:
—	generalnem računu
—	avtonomnem tržaškem in goriškem računu
—	sejemskih kompenzacijah
—	raznih kreditnih linijah
Pokrovitelj kolesarskega kluba »ADRIA«
siiSESiiPl
■%
mmmr ••• m
$
KOLESA
DE PALMA
GIULIANO D) DONATO
LmII	FS in
-PRODAJA DODATNE OPReM
- POPRAVILA
izredno darilo
TRST - Ul. U. Foscolo 8/A - Tel. 76102O
Pogovor našega rimskega dopisnika s predsednikom italijanske olimpijske zveze CONI
D-?re<isednik Vsedržavne italijanske olim-zJie zyeze CONI odv. Arrigo Gattai bi se rQd udeležil proslave 120. obletnice us-n°vitve prve slovenske športne organiza-Je na Tržaškem, a mu druge neodložljive na'?Zn°sti Preprečujejo, da bi bil prisoten ta ,em veUkem prazniku slovenskega špor-fu ,v Italiji. Tako nam je zatrdil, ko smo ga vp °sebno povabili v imenu Združenja slo-nSKi/i športnih društev v Italiji na »sokolov slavje. Da bi bil vsaj v duhu nekako ferv°*en' smo 9a zat0 P°PT0SHi za kratek in-in ^U- čemur se je kljub veliki zaposlenosti oštetim obveznostim, ki ga neprestano fQ?metavajo« iz enega kraja v drugega, e volje odzval.
pj*r®dsednik Gattai, kaj predstavlja za vas PoJavljanje zgodovinskega dogodka, ki ™enl začetek slovenskega športa v Tr-
stu. Dogodka, ki se je navdihoval ob širokem večnarodnem sokolskem športnem gibanju, ki je bilo nosilec plemenite olimpijske ideje?
»Sokol je bila zaslužna organizacija, ki je odločujoče prispevala k širjenju olimpijskega ideala med slovensko narodnostno skupnostjo. 120. obletnica njene ustanovitve potrjuje stalna in trdna prizadevanja njenih voditeljev pri razvijanju športnih dejavnosti. To je proslavljanje dolge in neprekinjene zgodovine nekih dejavnosti, ki so lahko za zgled sedanjim in bodočim rodovom. Mislim torej, da je povsem upravičeno in dolžnostno proslavljati ta datum in podčrtati njegov pomen z uradno manifestacijo.«
Dejavnost Slovencev na športnem področju se izkazuje in potrjuje v mrgolenju majhnih in večjih društev, ki se ukvarjajo skoraj z vsemi športi in ki so izrazila tudi številne prvake na raznih ravneh. Preko športa skušajo Slovenci tudi prispevati k vzdušju miroljubnega sožitja in prijateljstva med etnijami, ki živijo ob vzhodni meji in ki žal niso vedno živele v miru. Kaj menite o tem?
»Eden od prvih smotrov športa je prav ta, da pospešuje bratstvo in prijateljstvo med narodi in slovenska športna organizacija je od svojega rojstva dalje zvesto korakala po tej poti. Ce se je med različnimi etnijami, ki živijo ob vzhodni meji vzpostavil harmoničen odnos vzajemnega spoštovanja, je tudi po zaslugi plodovitega dela številnih športnih krožkov ter po zaslugi značilnosti prijateljskega združevanja, ki so ga ti krožki znali izraziti po modelu športnih društev, ki so včlanjena v ESN in v CONI.«
Šport v Furlaniji-Julijski krajini bi moral biti pomemben prevodnik vse tesnejšega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Nedavna pobuda zunanjega ministra De Michelisa o povezovanju Italije z Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko vzbuja upanje, da bo v mittelevropskem območju možna še večja kooperacija na vseh področjih, začenši s športnim. Kaj bi ob tem svetovali,
upoštevajoč, da v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria že obstajajo razne oblike športnega sodelovanja?
»CONI je vedno verjel v športno kooperacijo med različnimi državami in se je aktivno zavzel na mednarodni ravni, da bi bilo to načelo upoštevano in uresničeno. Rezultati so bili zelo pozitivni zlasti v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so stalni stiki med različnimi narodnostmi narekovali športnim silam tesnejše sodelovanje. Športne igre Alpe-Adria, ki jih omenjate, ter postopna razširitev možnosti sodelovanja na teh igrah še na druge sosednje dežele^ je najboljši in najbolj konkreten dokaz. Že sama moja prisotnost na nedavnem srečanju, ki ga je omislil zunanji minister De Michelis, jasno podčrtuje vso našo podporo pobudi in potrjuje popolno pripravljenost vsedržavne olimpijske zveze CONI, da se zavzame za uresničitev omenjenih ciljev.«
Obstaja neka čudovita ideja, ki jo podpira deželni odbor CONI, in sicer ideja o zimskih olimpijskih igrah, ki naj bi jih skupno priredila Trbiž, Kranjska gora in Beljak. To seveda predpostavlja spremembo mednarodnega olimpijskega pravilnika. Se bo CONI zavzel na mednarodni ravni za uresničitev te ideje?
»Zdi se mi, da se je ideja porodila v okviru krajevnih uprav in da je bila nato osvojena od dežele Furlanije-Julijske krajine. Perspektiva, da bi povezali tri države v organizacijo olimpijskih iger, je nedvomno očarljiva, toda v tem trenutku ni stvarnih možnosti za njeno uresničitev. Mednarodni olimpijski odbor,namreč proučuje možnosti spremembe svojega statuta. O teh spremembah bodo podrobneje razpravljali in jih eventualno odobrili na olimpijskem kongresu v Parizu leta 1994. Vsekakor pa ne pred tistim datumom.«
Slovenska manjšina v Italiji že desetletja zaman čaka na pravično zakonsko zaščito. Pravice manjšin so tudi znak omike neke družbe. Se vam ne zdi, da bi ob 120-letnici slovenskega športa kazalo izreči
kakšno besedico v korist manjšinskih pravic?
»Odnosi popolne skladnosti med italijansko športno organizacijo in slovensko narodnostno skupnostjo, kakor tudi neštete pobude, ki smo jih oblikovali in izvedli skupaj, dokazujejo, da v športnem svetu ne obstajajo diskriminacije. Doslej se je delovalo dobro in po tej poti bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Pri tem bomo skušali sproti razumeti in razrešiti vzajemne probleme. Kar zadeva zaščitni zakon, ki ga omenjate, mislim, da ni v pristojnostih predsednika CONI, da razpravlja o vsebini zakona in o njegovih morebitnih izboljšavah.«
Kaj menite o želji ZSŠDI, da bi dobila status Ustanove za pospeševanje športa (Ente promozione allo šport), upoštevajoč pri tem seveda njeno specifiko?
»Ustanove za pospeševanje športa, ki jih CONI priznava, morajo odgovarjati posebnim zahtevam. Pri tem se upoštevata številčnost in raztegnjenost na državnem ozemlju. Zdi se mi, da Zveza slovenskih športnih društev ne odgovarja tem zahtevkom, čeprav cenimo njena prizadevanja za širjenje in razvoj športa znotraj skupnosti.«
S katerimi besedami bi vi proslavili pomembni Sokolov jubilej?
»Kulturno poslanstvo športa je tako široko in globoko, da presega etnične meje. Slovenska narodnostna skupnost je to razumela in je našla v športu tisto kohezijsko moč, ki je potrebna za miroljubno sožitje. Pozitivni rezultati, ki jih je Sokol dosegel v več kot sto letih svojega delovanja, potrjujejo prepričanost in iskrenost namenov Združenja, to je občutkov, zaradi katerih je bilo to Združenje vedno spoštovano in cenjeno, tako na svojem teritoriju kot v vsej njegovi okolici.«
Katera je vaša zaključna misel?
»Vsem slovenskim športnikom voščim, da bi z vedno večjim navdušenjem nadaljevali po začrtani poti. Skladno z ideali in vrednotami, ki jih šport razvija in utrjuje.«
DUŠAN KALC
Kaj meni človek, ki je že postal pojem slovenske telesne kulture na Tržaškem
Bojan Pavletič: »Delo za nek ideal ni nikoli zaman«
siov0tesor Bojan Pavletič je že pojem kpn.enske telesne kulture na Tržaš-k0j ' Pa tudi širše na Primorskem. Ta-se zaključku zadnje vojne morije r,ja	sistematičnega organizira-
kar Sg°Jta Pri rtas, pri tem pa je bil čqi	oa vsestranski, saj se je posve-
°(lboikU^a.niu' planinstvu, alpinizmu, giin . gimnastiki in še mnogim dru-sijjo ^ es:n°kulturnim panogam. Zato
ŠQni e °brnili prav nanj z vrsto vpra-Čirn 'vlkate"mi smo skušali zvedeti ko je j~.0 tistem pionirskem obdobju, Se „ Jlo treba vse graditi. Pogovor dvijal nekako takole.
osebnp ^Prašanje je nujno nekoliko Športa i k°d ta tvoja ljubezen do n telesne kulture nasploh?
Vek s t° na^ rečem- verjetno se člo-rodi z nem r°di. Tako nekako kot se jo do ®9nienjem do glasbe, ljubeznimi živet'rave’ Gibati se pomeni živeti Poto jn * ie. tepo; to je povezano z le-vestna) v,erietno me je (tedaj še podza-leti kot$ 8 po tepem pred davnimi 54 0,‘gani»i.0tr°ka Prvič privedla v svet y k ane gibalne kulture.«
vali inkpnlk Pogojih ste takrat delo-‘*k po ,, k*ni osnovi ste takrat, d‘li teme,iilučku vojne nanovo gra-»V0j !e naše telesne kulture?
baše živuJ6- komaj minila in vse Jtelbein ie bilo tudi v prvem pote precej SU . Precej »partizansko«, bftša telp‘,>9^rtizanska<< je bila tudi "tet tudi „a kultura, tako vsebinsko Strokovno«f9anizaciisko in tehnično. Zat° pa ie bilo povsod bolj malo,
Prilagodljivos°tiVpč Vt0lie’ iznajdljivosti, Ta.	b. Pa tudi zadovoljstva.«
ateni z dJtebiH vsaj delno sezna-oQkolskeoe "b z9°dovino in vsebino h,S.ta l*kušni» ua?,a prl nas- Vam je 11 delovni n kako P°magala, ali so »Te izkl . P°9°ji Povsem različni? Pretežno skoi? Prihajate do izraza tepe, ki So h? . Sl0Vlte Prvomajske na-®n<ter pa bkhr®s Predvsem politični,
kMVečia in nlihb, temu tudi tedanja le Ullrna	množična telesno-
&PaC vTtonSirija' V vsem osta-Jer so sokolske99}1 V tak sPortni svet, tealo.« ke skušnje koristile bolj
ShVeaskea„naeLe ,k0t ‘ajnik edinega < u Posvečaš P°rtnega društva v Tr-
vsen}a' Vondar na9?.r!?lrante naše9a „ m raziičen P j j.e današnji čas podlimi Kak$na je razlik31”693 povoj' or« 1 Prvenstvf , !ika med današ-
kra?°lz,ranjem nevtakralnlmi' med
at aU danes? “ kega turnirja ta-
»Največja razlika je bila v tem, da je bil v tedanji telesni kulturi (zaradi znanih političnih dogajanj) mnogo bolj pomembno sodelovanje, nastopanje in tekmovanje samo, kot pa rezultati. S svojimi nastopi smo namreč prvenstveno izražali pripadnost svojim političnim izbiram in, seveda, narodnostno opredelitev. Rezultati sami so bili nekako drugotnega pomena. To, kajpak, ne pomeni, da se za uspeh, za zmago nismo borili do zadnje trohice svojih sil. Če pa naj presodim razliko v organiziranju n.pr. turnirja tedaj in danes, potem menim, da je bila tedaj podpora družbe vsekakor za take pobude mnogo bolj izrazita kot danes in tudi lažje dosegljiva.«
Kaj ste se naučili od takratne pionirske, morda celo malo zanesene, vendar zelo navdušujoče izkušnje, kar bi veljalo tudi za današnje čase?
»Osnovni nauk je v tem, da je mogoče uspešno gojiti telesno kulturo v kakršnemkoli okolju. Tudi v slabih pogojih. Pri tem pa so - to lahko rečem - zadoščenja vedno enaka.«
V petdesetih letih si bil najprej med pobudniki že "mitičnih" Slovenskih športnih iger, takoj nato pa ŠZ Bor, ki je iz teh nastal. Kaj si si takrat predstavljal, da lahko Bor prevzame v Trstu Sokolovo dediščino?
»V to nikoli nisem dvomil niti en sam trenutek. Verjel sem v to, da ne le more, ampak mora prevzeti to dediščino, oz. bolje njegovo poslanstvo.«
Nas lahko tudi danes Sokolova izkušnja kaj nauči?
»Bistveno spoznanje je to, da ni nobeno delo, ki ga vložiš za določen ideal, povsem zaman. Vedno pusti za seboj sled. Ta se lahko za določeno obdobje v labirintu časa tudi izgubi, toda kasneje se vedno zopet pokaže. Sokolova izkušnja zato uči, da je vedno treba poskušati, pa naj bodo okoliščine karšnekoli. Nobene podobne pobude ne smemo meriti z merili ene same generacije.«
Kje je tvoj "recept" za obstoj, nato pa še razmah slovenskega športa v zamejstvu?
»Recept je v tem, da mora zaživeti globoko v interesu ljudi. S svojimi odlikami in napakami. Včasih določene deviacije celo bolj motivirajo privrženost k športu, kot n.pr. lokalpatrioti-zem. Seveda, pa take poti k športu ne odobravam. Ljudi je treba pozitivno motivirati.«
Kakšne napake misliš, da so bile storjene v povojnem obdobju telesne kulture v zamejstvu, oz. kaj je bilo storjeno pravilnega v tem obdobju?
»Sodim, da izrazito politična obarvanost telesne kulture v prvih povojnih letih ni bila napačna. Tedanji čas je terjal tako usmeritev. Napačno pa je bilo, da ni slovenska družba pravočasno spoznala izjemne mobilizacijske vrednosti, pa tudi ne možnosti za mednacionalno komunikativnost športa. Tu smo bili zamudniki in se take miselnosti še danes nismo povsem otresli.
Morda se kdo ne bo strinjal z menoj, vendar menim, da je bila izgradnja stadiona »1. maj« eden najbolj pozitivnih vzrokov za kasnejšo rast slovenske telesne kulture v Trstu, čeprav se verjetno tisti, ki so sprejeli odločitev za nakup zemljišča, kjer ta objekt stoji, tedaj tega programsko niso zavedali. Pa vseeno: naša telesna kultura je nedvomno zrasla iz tega objekta. Brez njega bi bilo vse mnogo težje.«
Kot eden ustanovitelj Športne šole-Trst, pa tudi kot pedagog in profesor si očitno vedno vztrajal na povezavi med šolo in športnimi društvi, predvsem pa, da se v šolah sistematično posveča več pozornosti športni dejavnosti. Se to delo že obrestuje?
»Še vedno vztrajam na ravni osnovne šole, vrtcev. Na ravni nižjih in viš-
jih srednjih šol pa je danes zaradi razširjenosti športa med našo mladino proces že obraten: šole so tu (zaradi neustreznega šolskega sistema) v podrejenem položaju in ponašajo se lahko le s tistim športnim znanjem svojih učencev, ki so si ga ti pridobili v športnih društvih.«
Danes bo Bor prejel Sokolov prapor kot potrdilo kontinuitete nekega delovanja. Kako se bo v mestu ohranil Sokolov duh? Je ta duh še živ, glede na to, da je nastal na podlagi panslovanske ideje?
»Verjetno samo skozi zgodovinski spomin. Današnji življenjski pogoji in v njih današnji pogledi na vlogo, vsebino in pomen telesne kulture kaj drugega ne dopuščajo. Pa tudi panslo-
vanska ideja v taki obliki, kot so si jo zamislili naši predniki je že zdavnaj mrtva. In z njo tudi panslovanska usmeritev sokolskega gibanja.«
Kaj bi ob zaključku najinega pogovora še dodal ob današnji slavnosti kot sklepno misel oz. namesto nje?
»Kljub vsemu je to velik praznik. Ne samo za zamejske in sploh slovenske športnike, ampak predvsem je to praznik telesne kulture kot take. Brez prazne retorike naj rečem, da je to praznik predvsem zato, ker ga praznujemo športniki tega mesta skupno. Gibanje, ki se je v Trstu pred šestimi dvajsetletji porajalo iz raznih, druga drugi sovražnih korenin, poganja zdaj v eno samo steblo.
Upajmo, da jih bo nekoč za cel gozd.«
DUŠAN JELINČIČ


V>»
vW
od leta 1931
na razpolago
športu
TRST
Ul. Mazzini 37/39
Miloš Stergar o prvih korakih zamejskega športa na Tržaškem
Herojski podvigi povojne telovadne generacije
Milošu Stergarju teče že 80. leto. Rojen je bil v Trstu 5. julija 1910, sicer pa je Svetoivančan. Preselil se je najprej v Ljubljano, dolgo let pa je živel tudi v Beogradu, kjer je zaključil študij na filozofski fakulteti. Že v ljubljanskih letih je dušo tesno povezal z gimnastiko in ji ostal zvest vse do danes.
Za Trst je postal ponovno aktualen takoj po osvoboditvi. Na fizkulturnem področju je deloval vse do leta 1953, ko se je ponovno preselil, tokrat v Koper, kjer živi še danes.
Za starejšo generacijo domačih športnikov, ki so se v burnih povojnih letih predajali predvsem telovadbi, je Miloš Stergar pojem. Brez dvoma se ga dobro spominjajo prof. Aldo Rupel, Učo Jurkič in številni drugi. Vse ima tudi Stergar v dobrem spominu in sploh izžareva iz njegovih izkušenj neverjetna življenjskost in brez dvoma tudi zavest, da se je v tistih letih gojilo nekaj pozitivnega, čemur je bila dodeljena naloga, da v letih razvije naš zamejski šport.
Še pred telovadbo v baraki pri »1. maju« so bili silno moderni masovni telovadni nastopi. Aldo Rupel je prav v zvezi s Stergarjem nekoč zapisal, da se je preko njih izražala ljudska volja. Do ko-minforma so bili nastopi na stadionu pri Sv. Soboti, kasneje pa pri »1. maju«.
Kako je organizacija potekala? Stergar ima o vsem svojem delovanju dokaj toč-
ne zapiske. O pripravah za prvomajski nastop leta 1946 piše:
Za množičen nastop smo predvideli kategorije članic, članov, mladink, mladincev, pionirk in pionirjev... Besedilo vaj je bilo hitro pripravljeno in tiskano v posebnih knjižicah, ki smo jih razdelili mladini. Vaditi smo prav tako začeli in sicer v Trstu - v Pristaniškem domu (Časa del lavoratore portuale). Te vaje, ki so bile vsako jutro od 6. do 7.30, je obiskalo okrog 30 fantov in deklet. Vsako popoldne so le-ti šli na teren, kjer so učili ostalo mladino, kar so se zjutraj naučili. Pokrajinski narodni odbor nam je dal na razpolago zadostno število avtomobilov za potrebne prevoze...
V veliko pomoč so nam bili tudi časopisi Primorski dnevnik, 11 lavoratore in Ljudski tednik, ki so pripravam posvečali veliko prostora in objavljali urnike vadb v raznih krajih, navodila, kako naj telovadi, kako koraka, kakšna naj bi bila drža telesa.... Vse so objavljali na zelo pester način in z raznimi slikami dogodkov na vadbiščih. Primorsko mladino so vse te priprave prav navdušile in vadba vaj je zajela vse kraje na Goriškem, Krasu, Postojnskem, v slovenski in hrvaški Istri.
Ko smo se aprila prešteli, smo ugotovili, da imamo pripravljenih okrog 20.000 telovadcev vseh razredov. Seveda smo postali problem za anglo-ameriško vojno upravo, ki je začela motiti tek priprav in tudi na sam dan 1. maja delala ovire prihodu naših ljudi v Trst.
Istočasno so potekale tudi druge organizacijske priprave, saj je bilo treba pripraviti 20.000 oblačil, poskrbeti za ogromno število prenočišč in prehrano. Te priprave so mobilizirale vse, kar je bilo politično našega. To omenjam zato, da lahko vsak uvidi, da se ni slavil 1. maj samo ta dan, ampak so tudi vse priprave ustvarjale slavnostno vzdušje.
Pri vseh ovirah, ki nam jih je oblast v Trstu priredila: zapiranje dovoznih cest in zadrževanje ladij na morju, da niso mogle v luko, je prišla v Trst ogromna množica ljudi.... Nastopilo je 10.300 telovadcev in telovadk, obenem pa je 4000 pevcev in pevk zapelo več partizanskih pesmi....«
Hitro zavrtimo kolo zgodovine in Miloša Stergarja najdemo vsepovsod kot mednarodnega telovadnega sodnika...
»Mednarodni patent sem dobil že leta 1956. Sodil sem na olimpijskih igrah v Ciudad Mexico leta 1968 in štiri leta kasneje v Miinchnu. Ob tem tudi na številnih svetovnih, evropskih in balkanskih
prvenstvih, da o manj obsežnih turnirjih niti ne govorimo.«
Stergar je bil tudi tajnik organizacijskega odbora svetovnega telovadnega prvenstva v Ljubljani leta 1970.
Sojenje je bilo le del njegove dejavnosti. Prevedel je in na novo napisal številne knjige v zvezi s točkovanji in referate za usposabljanje sodnikov. Bil je tudi član komisije mednarodne gimnastične zveze, ki je preverjala znanje kandidatov za mednarodni patent.
V zvezi s sojenjem, ki je večkrat temna točka velikih mednarodnih prvenstev, je Miloš Stergar omenil le čar, ki ga nekateri zelo znani telovadci imajo nad sodniki.
»Vaje najboljših so tako popolne, da se pod težo celote včasih ne vidi drobne napake, ki bi po pravilniku pomenila recimo desetinko točke. Te bi lahko imenovali nenamerne napake. Očitno pridejo na dan tudi take, ki so namerne, te pa očitno ne spadajo v športni krog.
Prav pred kratkim sem sledil svetovnemu prvenstvu v Stuttgartu, kjer so zlato na krogih dosodili domačemu tekmovalcu v škodo predvsem Italijana Chec-hija, ki je imel vajo z najzahtevnejšimi elementi. Očitno je v tisti priložnosti odločal glavni sodnik, ki ima možnost, da spremeni ocene efektivnih sodnikov. Da bi sodniki tako grobo grešili, je nemogoče. Sicer pa moram zadevo še raziska-
BRUNO KRIŽMAN
JUGOSLO jyrocjioB3
ISKAZNIC
1
. i: Sokol
/i ČOKI
(i y 'T’'J il 9
|	V.' C J'
starosta “ CTapoCTa.
Ki	Vlastnoruem potpis:
f;	B^acniopyHKH noTHHc:
SOKOLSKI SAVEZ K
COKOJICKM CABE3 j<
..........

ASmiHA
staja sokolskega društva
raraja coKOJicsora apjurrea
i/
I
Prva sokolska izkaznica Miloša Stergarja
S telovadnega dvoboja Ljubljana - Trst iz leta 1948. Levo - moška postava, od leve: Miloš Stergar, Ennio Reindhardt, Marjan Dolgan, Vlado Janovski, Berto Bajec, Marjan Žerjal. Desno - ženska postava, od leve: Jadranka Košuta, Ester
Gerin, Neva Dolgan, Natalija Bavčar, Maria Derin.
Športno delovanje med vojnama je bilo ilegalno
Največ je bilo planinstva in... petja
Poslednja slovenska društva in klubi so bili razpuščeni do začetka leta 1928, ko je potekla prijateljska pogodba z Jugoslavijo. Fašistični režim je očitno menil, da zdaj lahko odvrže še zadnjo, že hudo prozorno krinko. Učinek uradnih ukrepov je bil čisto drugačen, kot so pričakovali fašistični oblastniki.
Uradno slovenskih društev ni bilo več, ne prosvetnih ne planinskih in ne športnih, a v resnici so se pritajila in dalje delovala podtalno. Njihovo članstvo ter delo se je zlilo in pomešalo. Zunanja oblika so bili največkrat pevski zbori - naj so jih še tolikokrat razpuščali, v taki ali drugačni podobi so se pojavljali vedno znova - in izleti. Le-ti so privzemali najrazličnejše oblike od pravih planinskih izletov in vzponov tja do cerkvenih romanj.
Leta so na Nanosu ustanovili ilegalno tajno organizacijo TIGR, ki je bila ves čas tesno povezana z več ali manj legalnimi društvi in organizacijami, ki so bile naslednice ukinjenih prosvetnih, planinskega in športnih društev. Vsekakor je bilo v Trstu najbolj razširjeno in tudi najpomembnejše izletništvo.
Olga Ban od Sv. Jakoba priča o tem, deloma po pisani kroniki svojega moža Josipa, deloma po lastnih spominih.
Iz moževe kronike našteva izlete v letih 1927-1929 na Kucelj, v Škocjansko jamo, dvodnevni izlet na Nanos in izlet na Triglav, ki ga je organiziral Jože Cesar. Zanimiv je nočni izlet na Nanos.
«... Peš od Sv. Ivana. Ob 21. uri odhod preko Lonjerja, Bazovice, Lokve, Senožeč v Razdrto. Dospeli ob 3. uri. Tam smo se okrepčali s toplim mlekom in jajci in takoj v hrib...«
Po letu dni sledi še izlet na Slavnik, oktobra 1930. V lastnih spominih pravi, da je bilo planinstva med dvema vojnama res zelo malo:
»Prvi in verjetno najbolj tehten vzrok, za tiste čase pač popolnoma razumljiv, je bil ta, da smo se šentjakobčani tako rekoč zagrizli v prosvetno delovanje narodno obrambnega značaja... Na razvalinah razpuščenih pevskih zborov je zrasel mogočni šentjakobski pevski zbor... Kje naj bi se tržaški Slovenci tako brez skrbi srečevali in shajali, če bi ne prihajali k Sv. Jakobu?«
Nato opisuje dolgo vrsto izletov od julija 1934 do poslednjega, na Čaven 5. avgusta 1942. Nekateri med njimi so pravi planinski izleti, več jih je bilo s šentjakobskim pevskim zborom. Podrobneje opiše izlet s »Štempiharji« v maju 1939: «... V dolini zazvoni poldan... Kot odgovor na to vabilo se oglasi naša pesem "Hej Slovani". Domačin se odkrije,
Z izleta tržaških mladincev na Nanos dne 17. maja 1937
Ml	j		n|
y|Fvl		§Lj
		
	«4J| 1h|JP|	
lIGL jr m —	Mm ;	jji	
ft\ t w fšk	E^v	1 j Hi	A	
		
posluša s sklonjeno glavo in v klobuk mu padajo solze...«
»Štempiharji« in »Magnamonti«
V izletništvu se je izoblikovalo več skupin, med njimi sta posebno izstopali dve skupini študentov, ki sta pričeli dobivati obliko že leta 1932. Kasneje se ju je oprijelo ime »Štempiharji« in »Magnamonti«. Med »Štempiharji«, ki so bili skupina izletnikov in prosvetarjev, sta izstopala Benčina in Kravos, vodilna osebnost v njej pa je postal Pinko Tomažič. »Magnamonti« pa so bili izraziti pla-ninci-alpinisti. Med njimi je imel največji vpliv slikar Jože Cesar, samosvoja in vsestranska osebnost. Ukvarjal se je z nogometom, tenisom, sabljanjem, kolesarjenjem, akrobatskim smučanjem (kdo je takrat kaj vedel o hot-dogu?!) in še kakšnim športom, sodeloval je v poklicni dramski skupini šentjakobske čitalnice. Predvsem pa je bil planinec in plezalec. Opravil je mnoge težke plezalne vzpone v Julijcih in Dolomitih, nekatere s slavnima italijanskima plezalcema Comicijem in Defarjem, s katerima se je zbližal v Glinščici, tej znameniti šoli alpinizma.
Tu so v prvih časih, pred množičnim navalom italijanskih plezalcev in plezalnih šol, plezali Marušič, Bidovec, Kocjančič, Dekleva, Štrekelj, Hrovatin,
sestre Lahove, Ambrožič, Špacapan, Šavron, Renko, bratje Blažinovi in Peršič z družino z Italijani Cozzijem, Premudo, Comicijem, Fabjanom...
Slavko Peršič v svojih spominih na Glinščico opisuje vzdušje, ki je takrat vladalo med njimi: »Nihče se ni zmenil za to, če je Cesar plezal skupaj z Defarjem in Comicijem in če je potem Comici pri starem Klunovem mlinu, od katerega je le še nekoliko razvalin, skupaj s slovenskimi plezalci ob zvokih harmonike prepeval slovenske pesmi.«
Štempiharji so poleg izletov, pomešanih s prosvetnim delom, prirejali tudi športna tekmovanja v nogometu, teku čez drn in strn, 25. aprila 1938 v Bazovici pa pravcati »športni dan« s kolesarsko dirko in nogometno tekmo. Na ekipnem tekmovanju v hitri hoji od Sv. Sobote do Kastelca, ki je bilo 22. maja 1938, so zmagovalci dobili za nagrado zemljevid »Okrožje Trsta«, ki ga je četrt stoletja prej izdalo SPDT. Znana je bila tudi ilegalna »štempiharska literatura«, ki je bila humoristično pobarvana.
V relativnem zatišju, ko je po letu 1934 fašistični pritisk nekoliko popustil, se je pritihotapila nazaj marsikatera odpravljena dejavnost. Sredi leta 1938 pa je nekaj mladincev iz Boršta pod vodstvom Petra Petarosa sestavilo jamarsko skupino in obiskovalo jame daleč po Krasu od bazovskega Krasa do Gropade, Glinščice, Socerba, Kozine in vse do Materije, (dj)
-TEC«»'“
IMPORT-EXPORT
POKROVITELJ
MLADINSKIH KOŠARKARSKIH EKIP ŠD KONTOVEL
S.R.L-
TRST/TRIESTE — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 - 64256 Telex: 460517 TECHNA I - Telefax (040) 361634
RAČUNALNIKI IN VSA OPREMA ZA AOP
POKROVITELJ ATLETSKE SEKCIJE ŠZ BOR
INFORDATA
TRST
Ul. Coroneo 1
Tel. (040) 755942, 763588, 251065 Fax: 040 / 750707
GORICJ
Ulica deirindustria Tel. 0481/2223J Fax: 0481 /52162

SE VAM PRIPORO^ ZVSEMMVOS0 ZIM 89-90
Opčine - Narodna ul. 160 - Tel. 213193
Izkušnje telovadke Roberte Kirchmayer
»V prostem času rada tudi pletem«
Med vajo na gredi...
^astf Vrhunska športnica ob prostem n6 rada tudi plete, zveni nekoliko ®Va<tn°, vendar je prav pletenje ^ob 0c* *coniičkov tržaške telovadke Hastert® Kirchmayer, ki je letos že Bei0°^*a na evropskem prvenstvu v nem J.1 *n konec oktobra na svetov-jeqa Prvenstvu v Stuttgartu. Del svo-3oCje,rianja bo 15-letna članica kluba la na ^ Ginnastica Triestina pokaza-TejP:r°slavi 120-letnice Sokola. vebk °Va<^nega znanja je pri Roberti nem n ^eno 32. mesto na svetov-v°rnn rXenstvu je v tem pogledu zgo-v otrnit nanIe ima svoje korenine že tnovai_. u: saj Roberta telovadi z tek-je turi; mi ,c*yi že šest let, začela pa šparta Prej- Njen dan je neverjetno »Trem L Tako pravi:
Ure dn in® dvakrat na dan. Od 10. Ure. pr i~-30 in zvečer od 18. do 20. Vrsti t, j. Večerno obveznostjo je na Uem a-1 ^°ia. v katero se včasih vr-. Seved'P° treningu.« jen š0] 7.. lma Roberta posebno ure-kl Pouk. Njen glavni trener je
Vittorio Baldini, s katerim sodelujeta Silvia Nassivera, ki skrbi za vaje na gredi in za koreografijo, ter Fabrizio Mezzetti, ki skrbi za telesno pripra-
Soberta Kirchmayer je bila letos na dveh velikih tekmovanjih. S kakšnimi občutki?
»Pravo napetost sem doživljala samo na evropskem mladinskem prvenstvu, ki je bilo lani v Avignonu. Bila sem napeta kot struna. Letos me nista turnirja posebno prizadela. Bila sem zbrana in mislila le na svoj nastop. Pravzaprav imam v Madžarki Kovacs enakovredno nasprotnico. Že večkrat sva se srečali na raznih tekmovanjih in morda celo med seboj tekmujeva.«
Torej nisi niti s posebno radovednostjo opazovala vaje tekmovalk, ki so se potegovale za kolajne?
»Za kaj takega niti ni vedno priložnosti, ker moram svojo vajo primerno pripraviti. Tudi nisem nastopala v isti skupini. Vsekakor je za uspeh potrebna izvirnost, ne pa posnemanje drugih. V tem smislu deluje tudi moj trener.«
Moška telovadba občutno sloni na moči tekmovalcev, medtem ko so dekleta skoraj brez izjeme izredno lahka. Kako se to urejuje?
»Fanti z dobrim tekom pri telovadbi ne trpijo posebno. Sama nimam posebne diete in jem vse, kar pride iz domače kuhinje. Dovolj je, da količine niso pretirane... Na skupnih treningih včasih s tesnobo opažam rit-mičarke, ki se z lakoto v očeh preživljajo s prepečencem.«
Tržaška športnica ni še na lastni koži občutila krivic sodniških komi-
»Do teh prihaja, ko gre za prva mesta«, je povedala. »Na mojem nivoju so ocene v glavnem v skladu z znanjem.«
Kirchmayerjeva ima v dvovišinski bradlji svojo najboljšo panogo, uspešno pa se brani tudi v parterju. Zaradi postave ima nekaj težav pri preskoku konja.
V Stuttgartu je nastopala že kot italijanska prvakinja, bila pa je na tem, da se odpove nastopu v končnici 36 najboljših. Ovirala jo je lažja poškodba na hrbtu, zdravniki pa so jo pravočasno le usposobili za nastop.
Za prihodnjo sezono nima še točnega tekmovalnega načrta.
»Zanj skrbi trener. V Atenah bo evropsko prvenstvo. Do olimpijskih iger imam še skoraj tri leta.«
Trenutni režim dela je za Roberto pripravljalni. Večja skrb se posveča moči in gradnji osnove, na katerih bosta sloneli višja težavnostna stopnja posameznih elementov in popolnost pri izvajanju. Med treningi se včasih preizkušajo tudi taki elementi, ki zaradi težavnosti še niso uvrščeni v vaje, katere se prikazuje na tekmovanjih.
(kb)
Spomini Marjana Dolgana na sokolsko delovanje in povojni razvoj
Čevlji... proti profesionalizmu
Marjan Dolgan kot povojni časnikar Primorskega dnevnika
Najbolj svečan trenutek drevišnjega slavja bo predaja sokolskega prapora predstavniku ŠZ Bor, kar bo simbolično pomenilo kontinuiteto slovenskega športa v Trstu od daljnega leta 1869 do danes. Kdo pa je najbolj primeren za izročitev tega prapora, če ne naš bivši kolega - časnikar Primorskega dnevnika Marjan Dolgan, že predvojni član Sokola in nekdanji odlični telovadec? Prav z njim smo se pogovorili, da bi začutili utrip tedanjih dni, da bi vsaj bežno izvedeli, s kakšnimi težavami so se organizatorji takratnega športa nekoč ubadali, kako so z navdušenjem premostili vse ovire. In teh ni bilo malo...
Za športno pot Marjana Dolgana gre v dobri meri zahvala fašističnim oblastem. Mladi Škedenjc se ni vpisal v režimsko organizacijo, ker se je Dolganova mati, ko je bil slednji še otrok, odločno in ponosno uprla temu vpisu, zato pa je postal položaj v odnosu s šolo neznosen in obupen. Še kot deček se je Dolgan preselil v Ljubljano. Teklo je daljno leto 1933. Po osvoboditvi se je Dolgan vrnil v Trst, s seboj prinesel dokajšnje znanje ter prispeval pri prenosu predvojnih tradicij v novo dobo.
Dolgan je začel telovaditi pri Sokolu v Šiški. Njegov mentor je bil takratni vzgojitelj v Učiteljskem domu Rado Pehaček, ki je bil nato general partizanskih edinic. V nekaj letih je toliko napredoval, da je leta 1938 že potoval z jugoslovanskim predstavništvom v Prago na vsesokolski zlet. Jugoslovanov je bilo vsega kakih 2000. Tako nam je povedal Dolgan:
»Tedaj so bili ob telovadnih mnogobojih običajni tudi masovni nastopi. Na zletu so se zbirali še predstavniki Češkoslovaške in Bolgarije. Vzdušje ni bilo posebno vedro. Grožnje Nemčije so imele že zelo jasne obrise in zasedba Sudetov je bila le stvar časa.«
Razvoj dogodkov v Ljubljani je Dolganu naložil prestop k enoti Sokol-Narodni dom, pri katerem je deloval Boris Gregorka, po vojni tudi ustvarjalec odlične slovenske telovadne vrste, ki je imela v Miru Cerarju svojega svetovnega aduta.
»Spomnim se, kako smo leta 1941 intenzivno vadili za nastop v Beogradu za kraljev pokal. Ob Sokolu so tedaj v Ljubljani delovali tudi Orli ali Slovenski fantje. Po današnjih merilih bi Sokole uvrščali med napredne, Orle pa med
konzervativce. Izbruhnila je vojna in Italijani so zasedli Ljubljano. Ker je bil Narodni dom žarišče nevarnih idej za okupatorja, je bilo lahko predvidevati, da bodo Narodni dom kmalu zasegli. Nam je šlo predvsem za orodje in na hitro smo ga prenesli v prostore atletskega kluba Hermes v Šiško. Nekaj časa smo vadili tam. Pri Hermesu sem spoznal tudi atletiko. Predvsem sem dobro skakal v višino. Sicer je bila tedaj vadba zelo raznolika.«
Zlo v obliki aretacije, zapora, taborišča v Gonarsu in Battaglione speciale je doletelo Dolgana, ki se je prej pre-nekajkrat izmuznil aretaciji s tem, da je ob sumljivih trenutkih zahajal v ljubljansko opero.
Po vojni je začel v Škednju novo fazo udejstvovanja, ki je v skladu s narodnim preporodom segala tudi na kulturno področje. Šport pa je bil še vedno prvi. Na dan je prišlo nekaj orodja bivšega kluba Šparta. Drog, bradlja ter konj in koza, ki pa sta bila brez usnja. To je med vojno verjetno šlo za čevljarske posege. V Trstu je tedaj fizkulturno dejavnost vodil Miloš Stergar. V novi stvarnosti je imel Trst svojo državno reprezentanco, ki se je leta 1947 v Ljubljani udeležila Balkaniade, telovadnega prvenstva.
»Gledana iz današnjih časov je bila zadeva smešna. Iz političnih razlogov smo morali imeti v ekipi tudi Italijana. Iztaknili smo nekega Norbeda, ki ni imel pojma o telovadbi. Na turnirju so na našo srečo nastopali tudi Albanci, ki so bili še na slabšem. Za konja so na primer mislili, da ga je treba dvigniti. V razvrstitvi smo jih tudi prehiteli.
Politični dogodki leta 1948 so tedaj prekinili marsikateri načrt, živahno pa je bilo delovanje preko srečanj s slovenskimi mesti. Tako smo v dvorani hotela Slon v Ljubljani imeli dvoboj s telovadno vrsto mesta. Ne smem pozabiti, da smo imeli zelo močno skupino deklet, ki so v tisti priložnosti srečanje tudi zmagale.
V povojnih letih so bile zelo priljubljene skupinske telovadne vaje z določenimi tematikami. Za prvomajsko prireditev leta 1950 sem pripravil vajo za skupino 16 ljudi. Ocena vaje mi je dala prvo mesto in imel sem pravico do nagrade 10 tisoč lir. Nisem pa prejel gotovine. Rekli so, da bi bil v tem primeru poklicni športnik. Ta pojem je bil tedaj smrtni greh. Namesto gotovine sem si izbral zelo eliten par čevljev "zenit", plačan prav z denarjem iz nagradnega sklada. Moj status amaterja je bil s tem rešen.«
Tako je skakal v višino Marjan Dolgan...
UVOZNIK IN DISTRIBUTER	34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1
PRIKOLIC IN AVTODOMOV	Telefon: (040) 300222 - Telex: 460453 ILES I
71DV3171	Telefax: (040) 302515
POKROVITELJ ODBOJKARSKE EKIPE ŠD SOKOL
CUNJ01/2
AVTOPREVOZNIŠTVO
PREVZEMAMO VSE VRSTE PREVOZOV ZA EVROPO - AZIJO - SEVERNO AFRIKO
34016 FERNETIČI (Trst)	Tel. (040) 213850-213944-
212616
Telefax 211994 Telex 460441 CUNJA I
POKROVITELJ MOŠKE ODBOJKARSKE EKIPE ŠZ BOR
FRIU01/1
trst-videm
Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Ie ■ (°40) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 'e ex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073
Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel (0432) 502424 - Fax 503780 Gedad - Ul. de Rubeis 12
KFIOVITELJ MLADINSKIH ODBOJKARSKIH EKIP ŠZ BOR
s.r.I,
POKROVITELJ MOŠKE ROKOMETNE EKIPE ŠK KRAS
OPČINE	Narodna ul. 124
Tel. 040/211732 - Fax 040/214411 - Telex 460405
Milena Cotič - Lavrenčič se spominja svoje telovadne dejavnosti pri tržaškem Južnem Sokolu
»Našim športnikom želim še veliko lepih uspehov«
»Zelo rada bi prišla na proslavo 120-letnice slovenskega športa na Tržaškem, ki jo pripravljate v Kulturnem domu. Moje noge mi sicer nagajajo, a upam, da bom dobila spremstvo in da bom tisti večer skupaj z našimi športniki.«
Tako nam je povedala Milena Cotič -Lavrenčičeva, prav gotovo ena najbolj »poklicanih«, da govori o slovenskem športu na Tržaškem, saj je začela sodelovati pri Sokolu še kot deklica - danes pa ji je 90 let.
Obiskali smo jo v Skednju, kjer živi in že vedno zvesto prebira vse, kar zadeva nas Slovence, predvsem seveda naš šport. »Celih člankov morda ne prečitam več. Pogledam pa vse naslove - kdo je izgubil, kdo je zmagal in vedno sem vesela, ko vidim, koliko naših mladih se v slovenskih športnih ustanovah udejstvuje.«
Milena Cotič - Lavrenčič je decembra 1982 odkrila spominsko ploščo na stadionu Prvi maj ob pomembnem športnem jubileju. »Niti spomnila se nisem več, da sem takrat imela intervju in da sem že govorila o svoji dejavnosti v takratnih vrstah Sokola. Prav vesela sem, da ste mi prinesli časopis, ker lahko vidim, kaj sem takrat povedala in koliko je novinar (Mario Šušteršič) moje odgovore polepšal in izpopolnil.«
Pa je vse res, kar je bilo v tistem članku pred sedmimi leti povedano. Milena je rada telovadila in tako so jo starši vključili v vrste Sokola.
»Res je, da smo se kot otroci igrali in tudi telovadili na vrtu vile dr. Slavika v Ul. Rossetti. Toda to je bila bolj igra. Imeli pa smo vaje v bivšen Narodnem domu, ki je bil zgrajen leta 1904. Ta je imel lepo in prostorno telovadnico, kjer nas je vadila kar lepa skupina otrok raznih znanih slovenskih družin iz samega mestnega središča.«
Medtem so se že ustanavljale podružnice Sokola v raznih predelih tržaškega predmestja, kot na Vrdeli, pri Sv. Jakobu, v Rojanu, in Barkovljah.
»Veliko zaslug za razvoj Sokola je imel že pokojni Miroslav Ambrožič, ki je tudi ustanovil tržaško sokolsko župo. Spominjam se, da smo izdajali svoje glasilo "Vestnik tržaške župe", ki je izhajal en-
krat mesečno. In prav dekleta smo bila tista, ki smo prostovoljno opravila vse delo za ekspedicijo glasila.«
Milena Cotič - Lavrenčič je bila najmlajša udeleženka takratnega tečaja za vaditelje. »Komaj 14 let mi je bilo. Po predpisih pa je bila za vaditelja določena starost 17 let. Pa je bilo tako lepo na tem tečaju. Dekleta smo imela temnopla-ve obleke z belimi ovratniki, obrobljenimi s plavim. Imeti smo morale dolge črne nogavice in črne copate. Fantje so imeli temnoplave hlače, bele majice, obrobljene z rdečim.«
In tu so stekli njeni spomini dalje. »Kmalu nas je bilo v Narodnem domu toliko, da nismo mogli več vaditi v tamkajšnji telovadnici. Tako smo se preselili v prostore v Drevoredu Stadion (sedanja Ul. Battisti). Mislim, da je tam imela svoje prostore tudi podružnica Ciril Metodove šole.«
Poleg telovadbe so takratni Sokoli hodili tudi na izlete. »In tedaj je bil za nas že izlet, če smo se podali na primer v Skedenj. Takrat ni bilo veliko prevoznih sredstev in v vse kraje smo morali pešačiti. V Skednju smo takrat vadili v kinodvorani. Spominjam se, da je bil tedaj načelnik Sokola v Skednju Anton Trebeč, ki nas je vodil s svojo ženo Marijo.«
Še več Izletov ste tedaj opravili mladi Sokoli; zadnji je bil 28. junija 1914 v Mavhinje...
»Tega izleta se posebej spomin, ker smo tam izvedeli, da so v Sarajevu takrat umorili prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ambrožič nam je ukazal, da se moramo takoj vrniti na svoje domove. Mi pa smo bili mladi, polni želje po plesu in zabavi. Nismo vedeli, da se je s tem dogodkom sprožila prva svetovna vojna, ki je ohromila vse naše dejavnosti, seveda tudi športno.« Najlepši pa je bil za Mileno izlet na Opčine, kamor so Sokoli prišli v svojih krojih tudi na konjih.
Milen Cotič- Lavrenčič izhaja iz poznane slovenske družine. Njen oče, odvetnik po poklicu, je bil več let odgovorni urednik glasila Edinost.
»Fašizem je mene in mojo družino pregnal iz rodnega kraja. Preselili smo se v Maribor, nato še v Novo mesto. Po vojni
1	\XslF7 ■ m	V - -' J	mm	K«		(■■Spi ,
		Hk fflBL j		
	1	tl	^KBEF	Im		■K"
				
To je fotografija vaditeljev tržaškega Sokola (last NŠK - Odsek za zgodovino - Trst), ki so jo posneli 1. aprila 19l3> ^ kateri govori Lavrenčičeva (tretja z desne sede) med intervjujem. V prvi vrsti sedijo z leve: Prelc, Uranek, "°* (sestra dirigenta Poliča), Ambrožič (načelnik Sokola), Perhavc-Ambrožičeva, Milena Cotič-Lavrenčičeva, Eleonor (Lorca) Ferluga (sestra odv. Ferluge), Cirila Cotič. V drugi vrsti stoje: ?, Miklavc (Ljubljana), Jereb, Lozej (Rojan), o*-Peric, dr. Savnik, Leban. V tretji vrsti stoje: Egon Jezeršek, Gruden, Vladimir Kuščar, Ljudevit Kuščar, Cesnik
sem se zopet vrnila in sedaj bivam tu, v svojem Skednju.«
Pa še vedno sledite našim dejavnostim, našemu športu?
»Seveda sledim. Kako tudi ne bi. Že spomini me vežejo na to dejavnost, čeprav mi je težko, ko ste mi pokazali fotografijo, na kateri smo bili tedanji vaditelji. Skoraj vsi so že umrli. Morda je še kdo
živ, a sama ne vem zanj. Vem pa, da je bil šport za nas Slovence že tedaj, pred nastopom fašizma, zelo pomembna dejavnost, da je združeval mlade in nas krepil v naši narodni zavesti. Tako bi želela, da bi bilo tudi danes. Naša kulturna društva so v vaseh zbirališča starejše in mlade generacije. Podobno vlogo in na-
logo imajo tudi športna društva. Ko ^ dim, da se bodo spomnili te pomemb obletnice s posebno proslavo v Kult nem domu, da bo vse tako lepo, slov® no, mi je toplo pri srcu. Želim, da bi lepo uspelo in želim vsem našim šport kom še veliko uspehov.«	«
NEVA LUKES
hobles
HOBL01/12
PROIZVODNJA:	IZVOZ - UVOZ:
lesenih lameliranih oken po meri nosilne zastopstva v lesnem, kemičnem, mehanič-konstrukcije iz lameliranega lesa	nem in elektrotehničnem sektorju
POKROVITELJ ZDRUŽENE SMUČARSKE ZAMEJSKE TEKMOVALNE EKIPE
33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija
Industrijska cona — Tel. (0432) 727286	Telex 450504 HOBLES I - Telefax (0432) 727321
(gjMO ELPRO
UVOZ - IZVOZ
POKROVITELJ
ŽENSKE
ODBOJKARSKE
EKIPE
ŠZ BOR
34010 Zgonik (Trst)
Devinščina 21
Tel. (040) 225477 - 225035
Telex 461224
Fax: 040/225232

•FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST ■II. del Lavatoio 4 S r I 'el. (040) 365424 ' * * x: 461012 FARGO I ax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici:	POKROVITELJ MLADINSKE
Ul. Trieste 160	KOŠARKARSKE EKIPE JADRAN
Tel. (0481) 20769 ________________
EDOARDO FURLANI
POKROVITELJ KOŠARKARSKE EKIPE POLET Tel. (040) 62200 - 65383 — Ul. Milano 25 — T R S T
FURLANI TRADING
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT
TOPLOTNA TEHNIKA - REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
DOLINA 445 (Trst)	Tel. (040) 228800 - 228000
Telefax (040) 228053	Telex 461105
Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu.
POKROVITELJ KOŠARKARSKE EKIPE ŠD BREG