8*trict ta vred aH • pošiljanjem »Mb Mo 12 din., 7 «fei-, četrt let» Au Ii ven Jvgo«laT)j« Naro&ifna se pcSIf« ■m e&rumtfävo .Sloven-j0i»!jti Ooepoe'arja" t Mari-.Äwf». Koroška ceste St. 5. JJta m dopeštija do cd-pMmA Naro'nlne *e plačaj« t neprej. JWwfen isiercrban it. "115. I l«t«ü ®W »O s»«»«. l^sjwfwwk'"* LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO t Ku.-oS*» (Mt.il iL J. Rokopisi s* ** fafo. Upratrol&fro h«'«^» ms naročnino, Vj . rt k!«mecije. C-cne lam»« !c»m po .dofjofoni & i'o!ne oglase popust. Nezaprle raSä«ifaj{ clj« »o poitnSn« ¡Krsuijfc t^ekoTn! raten poifa*,<2 a a.i« Ljublana Jt. 19. Telefon nti-nfrb«» »i. iiä mm •mnm 15. štarv,. Aff»x»3toox», d».« 11, eppiia s®siS- »e. l»tnih. Za Veliko noč 1922. Beogra'd, v začetku aprila 1922. Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" me je naprosilo, naj napišem za Velikonoč čitatel.em nagega lista nekaj za „pisanko." Rad bi Vam kot star in odkrit prijatelj napi -«al za velikonočni pozdrav poročilo o zboljšanju — našega gospodarskega stanja. A žalibog • • . Saj ateste, kako stojimo. Kmet e me povprašujejo: Ke-Haj se bodo aavčna bremena zmanjšala, kdaj bodo davki pravično porazdeljeni? Delavec mevpra-Sa: Ali še ne bo kmalu konec draginje? Ali je že blizu oni čas, ko bom lahko samemu sebi in deci fcupil obleko in dovoli kruha? Istotako prihajajo o-fcruiiki in kličejo: Kedaj bo že vendar konec sedanjih obupnih gospodarskih razmer? Mi ne more-00 več naprej. Da! Res je: vsi obupujemo vsled sedanjega ne zdravega gospodarskega stanja. Pa zakaj? Ali so ivse prilike res take, da moramo iti rakovo pot? !Ali ni mogoče kreniti na bolje? Kratek odgovor na Jo: Naša cela domovina je od Boga oblagodarjena z velikimi naravnimi zakladi. Imamo vso pogoje za zdrav gospodarski razvoj v naši državi, A oni, ki imajo v rokah našo usodo, so slepi tn gluhi. In ta slepota in gluhota je največ kriva našega propadanja! Krščanske ljubezni do bližnjega ni več! Na Boga so pozabili možje v beograjski vladi, — brez Boga vladajo in zategadelj pa je Bog odteg -nil niih delu svoj blagoslov. Druge evropske drŽave so uvidele in prišle do spoznanja, da se je Ireba vrniti k Bogu. Le naši vladinovci garajo po brez verskem, prostozidarskem receptu. Uspeh vladanja in gospodarstva v stezah brezverstva je — .propadanje kmeta, delavca, obrtnika in sploh nižjih ter srednjih slojev, Sedanja brezbožna vlada pa še prinaša vsem tem slojem za letošnjo pisanko ali piruhe: predloge o novih davkih, novih bremenih! V gospodarskem oziru bo žalostna Velika-»oč leto, 1922 .' . . In kai je z našo zaželjeno samoupravo Slovenije? Na papirju so nas že razkosali, razparceli-■raJi. Ali bo sledila tudi dejanska razdelitev? Kdo ve? Zedinjena, nerazdeljena, močna Slovenija je beograjski gospodi trn v peti. Demokrati in radi -kali so razrezali Slovenijo . . . In pr.i tem delu so jim pomagali žalibog tudi Binovi slovenske matere: slovenski samostojneži, demokrati in socialni demokratje! Kar Slovencev ni pograbila Italija, Avstrija in Madžarska, so nas s to parcelacijo hoteli na vsak način oslabiti. „Združena Slovenija!" so klicali že 1. 1848 tedar- Si voditelii Slovencev. „Združena Slovenija!" smo icaJi ob preobratu leta 1918 in „Združeno Slove-niio" v okvirju naše jugoslovanske države kličemo še sedaj. Kdo bo zmagal? Ali pravi iskreni — Slovenci, ki se zbiramo pod praporom naše krš -KSanske stranke, ali oni, ki so se prodali protivni-kom slovenske avtonomije? Bodimo potolaženi! — ^Pravična in poštena stvar mora zmagati! N-ašo avtonomijo, že skoro 100 let zaželjento Združeno Slovenijo bomo dobili! — 'Ako ne danes, '»a jutri. Ce ne ob letošnji vigredi, pa eno prihodnjih' spomladi! Pošteni Srbi že sami nvidevajo, da so nam storili veliko krivico, ko so nas razrezali, In bratje Hrvati, Bosanci, Dalma- tinci in Bunjevci stojijo ob naši strani in mi na jma važno nalogo, da vcepi v dušo vsakega slo - njihovi . . . Rod slovenski! Ne obupaj! Zastopniki, poslanci Tvoji Ti obljubljamo, prisezamo, da hočemo ta boj za sveto naše pravo bo_evafi tako. dolgo, da zmagamo! „Kaj pa bo z nami trpečimi?" vprašajo invalidi in sirote. Ze celo vrsto Velikih noči čakate, a obljubljene pisanke, piruhov ni od nikoder. Kmet in obrtnik plačujeta sicer invalidni davek, iz dr -žavne kase se vsako leto daje pod naslovom „za invalide" na stotine milijonov, A kaj dobite vi od tega? Kam gre ves ta denar? Malo ga ostane v vaših rokah, razgubi se za nebroj dobroplačanih visokih uradnikov, za potovania istih itd. Zopet pridemo na isti odgovor, kot pri gospodarstvu — Kjer ni Boga, ni sreče, ni blagoslova! Denar, namenjen za Vas invalide in sirote, razdeljujejo v Beogradu ljudje, ki ne poznajo vere v Boga. Zategadelj kličem: Ko se vrne narod in oni, ki so na vladi, nazaj h Kristusu, vrnila se bo tudi prava ljubezen do bližnjega, do trpečih. Pripravljajmo vsak v svojem krogu to Veliko noč, katera bo prinesla pisanko, piruhe vsem trpečim! In naši slovenski mladeniči v kasarnah. — Daleč proč od slovenske koče! Mnogi nam pišete pisma, Dolna žalosti, polna pritožb in polna tuge. Tudi Vam bi rad poklonil za Veliko noč slajšo pisanko, kot io boste letos uživali. Poslanci Jugoslovanskega kluba smo v Beogradu ob vsaki pri -liki protestirali proti krivicam, ki se godijo Vam v posamezniu garnizijah. Skoro vsak dan nas vodi pot v voino ministrstvo, v parlamentu se govori o-petovano o vaših težavah. Zahtevali smo celo, da se glavnega krivca — bivšega vojnega ministra ge nerala ZečeviSa — postavi pred sodišče. A nismo uspeli. Premalo nas je. Tudi za Vas, oziroma za one, ki pride.,0 za vami, pride bol ša vi gred, Zastareli vo;ni zakon bo treba korenito spremeniti: znižati službeno dobo samo na nekaj mesecev, odpraviti vsako krivico, kri se Vam godi Zahtevali bomo, aa pride v ta zakon ; določilo: slovenski vojaki moraio ostati v Sloveniji Mali vsaj bližje) pod slovenskimi oficirji. Kecfaj se izvede vse to? Po novih volitvah! Zategadelj zahteva naša stranka, da nam vlada razpiše volitve., Fantie slovenski, ne obupaite! Pride tudi za Vas boljša in lepša pi -sanka! To so moje misli in želje za Veliko noč 1922! Van vsem: volilcem, somišljenikom, somišVe-nicam, organizatorjem in agitatorjem, vsem prijateljem in prijateljicam našim v Sloveniji, vojakom ter rojakom izven slovenskih sel moje in mojih tovarišev tople spomladanske pozdrave! Franjo Z e b o t, narodni poslanec, Ha shode, na zbore! Treba je, da ves naš slovenski narod prekva-simo z ideiami naše krščanske stranke. Naš pro -gram mora biti do dobra znan kmetu, obrtniku in delavcu, najemniku, viničariu in onim, ki so v raznih službah. Do danes je bila pri nas povečini ta navada, da so ljudje prestopali iz stranke v stranko, kakor je pač potegnil veter. Le oni, ki so vzgojeni v naših organizacijah, ki so se utrdili v bojih, one ne omaje nobena .politična burja. Naši shodi, naša zborovanja in naše Časopisje venskega človeka resnico, da je največje zlo za našo politiko, za naše ljudstvo, ker naši ljudje ne uvidevaio razlik med programi posameznih strank* Vzgled. Pred volitvami leta 1920 je mnogo našiii ljudi videlo v zelenem programu Samostojne svojo rešitev, L udje so šli na lim in danes jadikujejo Drug? so zopet najedli Kristanovim sooiaMemo -kratom. Unali so, da bo sociaMemokraška stranka odpravila draginjo, pomagala nezaidovojljnežem in zato so šli s to stranko žal mnogi, ki so bolj pobožni, kot najbogomolnejše vaške ženice. Danes so spoznali, da je resnična stara prislovioa: „Osel gre samo enkrat na led." Na shodih in sestankih naj naši govorniki in organizatorji v poljudni in domaČi besedi naslikajo dobremu našemu ljudstvu veliko razliko med načeli in cilji /programi) naše Slov. ljudske stranke in nasprotnimi strankami. Naš verski, kulturni, slovenski, gospodarski, delavski, obrtni in vsi še drugi oddelki velikega programa morajo biti znani celemu ljudstvu. Kakor ima vsaka hiša katoliški katekizem naš očenaš, tako mora vsaka naša hiša dobro znati, kaj zahteva Slov. ljudska stranka za vse sloje našega lludstva, kako se naj uredi naša država, naša uprava, naša državna obramba (vojaštvo), kako vse druge enake zadeve. Ako bomo tako vzgojili naše ljudi, potem bodo prenehala marsikatera presenečenja, pretepi na shodih in take komedije. Narod bo politiko vzel resno in resno bo tudi razgovarjanje z drugimi — stranK&mi. Pristransko reforma — Izjedena agrarna posledica mm žita. Mi podaniki naše SHS države se tako radi ponašamo z našo rodovitno zemljo, ki bi nam morala nuditi v izdatni preobilici — kruha. Saj so v okvirju naše kraljevine glede produkcije žita najplo-r¡ovitejše pokrajine kot: Vojvodina, Banat, BaČka in Srem. Pa kakor gre pri nas v vsakem gospodarskem oziru navzdol po krivdi od zgoraj, tako je tudi s produkciio žita. Po triinpolletnem ujedinjieniju smo letošnjo zimo ter spomlad prijadrali kot izključno agrarna država tako daleč, da smo prisiljeni za glede prehrane nezadostno preskrbljene kraje uvažati žito iz Rum unije in Amerike. tVzr «k letošnjega znatnega uvoza tujega žita v naše Kra^e nam opisuje Srbijaneo Nedeljkovič kot očividec in pravi, da je ta uvoz posledica — pristranske izvedbe agrarne reforme po naših žito -rodnih kranh v Vojvodini, Bački, Banatu ter Sre-mu. Ministrstvo agrarne reforme in razni agrarni uradi so bili doslei skoro izključno v rokah demo, kratov. Kakor znano,, se je morala demokratska stranica pri zadnjih državnozborskih in občinskih volitvah bojevati z vsemi vnebovpijoče krivičnimi in protizakonitimi sredstvi, da si je izvila iz na -roda to moč, ki jo poseda danes v narodni skupščini. Za priboritev politične moči je služila in biia demokratom dobrodošla agrarna reforma. Zaklad na otoku. . (Dalje.) Dvignil je roko, — brez dvoma, da bi z večjim zanosom povedal, naj naju ustrelijo —* Pa m prišel do tega — V tistem trenutku so počili trije streli v bHž -njem grmičju, George se je zavalil v jamo in oni s obvezano glavo za njinu Ostali trije pa so se o-brmli in zbežali na življenje in smrt po gozdu —„ Se se je zvijal George v smrtnih sunkih, ko Švigne Dolgi John samokres in mu ga ustreli v glavo, in ko George v zadnjih stresljajih obrne v-anj svoje oči, mu reče mirno: „George, mislim, da sva se pobotala l" — Obenem planem iz grmovja zdravnik, Gray in Dunn. „Narrej, za njimi I" zakliče zdravnik. „Naglo, feotje. da ne uridejo do čolnov!" I In skočili smo za njimi po gošči, Povem vam, Silverju se je silno mudilo za na-Hi. Kako je mogel ta človek s svojo berglo in s avojo eno nogo črez grm in strn dohajati nas druge zdravo ljudi, tega še danes ne razumem in tu-zdravnik pravi, da ne. Pa vkljnb vsemu ie že zaostal kakih' štirideset metrov, ko smo prihiteli na rob planote, In tedaj je zavpil za nami: „Gospod doktor, glejte I Ni sile več!" Res da nam ni bilo treba več hiteti. Uporniki so bežali proti notranjščini otoka in mi smo že bili med njimi in med čolni Sedli smo, da si oddahnemo,. Počasi je priše -pal Dolgi John za nami. „Hvala vam, gospod doktor!" je dejal ter si brisal znojno lice. „O pravem času ste prišli, — mislim, lame In za Jima! — I, to ste pa vi, Ben Gunn —! Ampak, lepo izglecfate, to se vam mora reči! „Jaz sem Ben Gunn, da!" jo dejal samotar in se zvijal v živi zadregi. — In po dolgem molku je pristavil: „Kako pa vi, gospod Silver? Prav dobro, bodete rekli, hvala vam!" — Poč/vsi smo stopali proti obrežju, kj»er sta ležala čolna. Potoma je pripovedoval zdravnik svojo zgodbo. Silver je napeto poslušal in napol zmešani Ben Gunn je bil junak dneva. Na svojih dolgih, samotnili potovanjih po otoku je našel kostonjak, mu pobral vse, kar je naSel zase uporabnega na njem, je našel tudi zaklad, ga je izkopal — njegova strta lopata je še ležala v jami — in ga ie z mnogim trudom znosil v svojo — skalnato votlino, kjer ie vsa tri leta stanoval, — oo pobočju visokega, gozdnatega hriba, na severovzhodni strani otoka. To se je zgodilo kaka dva meseca pred prihodom „Hispaniole," Zdravnik je Gunna tisti popoldan po napadu, — fistikrat, ko sem tudi :az ušel iz koče — obiskal in je zvedel od njega, kako je z zakladom. Ko je drugo jutro opazil, da „Hispaniole" ni več, je šel k Siiverju in ¡e sklenil z njim in njegovimi tovariši premirje. Dal mu je zemljevid, saj je bil sedaj zanj brezpomemben, dal mu j« zaloge — Gun-nova votlina je bila dobro založena s povojenim iD osoljenim kozjim mesom —■ dal mu je vse, kar si je Silver želel, samo da je smel s svojimi tovarjfti nemoteno oditi iz koče h Gunnu, kjer je bil zrak čist in zdrav, in čuvati zaklad pred uporniki. „Kar vas zadeva, Jim", mi je dejal, „— težko mi je bilo, pa storil sem, kar sem mogel, — pred* vsem za tiste, ki so ostali zvesti svoji dolžnosti. — Da pa vi niste bili med njimi, to je vaša — lastna krivda.* Ko na je pri svojem bolniškem obisku zvedel, kaka nevarnost preti meni, ko bodo uporniki naSi ¡amo prazno, se je naglo vrnil k votlini, — pustil graščnka j»ri ranjenem kapitanu, vzel Graya ter Gunna seboj in hitel k „visokemu drevesu", da bi bil o pravem času pri roki. Pa uvidel je, da bode kljub' vse; naglici prepozen. Poslal je torej brzono- Kot neomejeni gospodarji agrarne reiorme so se vrgli demokratje na naseljevanje dobrovoljoev (flobrovoljci so razni bivši avstro-ogrski medvojni flezerterji in ujetniki, ki so se pustili v ujetništvu «vrstiti v takozvane legije, ki so se potem borile na strani Rusov, Srbov, Franoozov in Italijanov proti rajni Avstriji) v Vojvodini in Sremu, Med te dobrovol !oe so razdelili demokratje najlepšo in najrodovilnejšo veleposest zgoraj omenjenih pokrajin, ne oziraje se na dejstvo, ali bodo ti ljudje to zemljo obdelovali ali ne! Demokratom je bilo vseeno, dobi li zemljo kak bivši čevljar, krojač ali tovarniški delavec, policaj ali žaudar, kateremu se niti ne sanja o pol.edelst-vu, ampak samo obljubiti je moral, da bo spustil pri volitvah kot znak zahvale za zemljo svojo volilno kroglico v demokratsko skrinjico. Radi razdelitve najrodovitnejše zemlje med popolnoma za poljedelstvo nepoklicane ljudi, piše g. Nedelkovič, vidimo danes na stotisoče oralov najboljše bačke in banatske zemlje, kako leži neraz -orana, neobdelana tn neposeiana. Vsakemu potniku se nudi pri Novem Sadu pogled na 36,000 oralov posesti v enem skupnem kosu, ki sameva pusto neobdelana ter nedotaknjena. Službeno je potrjeno, da je površina obsojane posesti to leto mnogo manjša v naši državi kakor, lansko leto in to samo radi agrarne reforme. Nekaterim veleposetnikom v najrodovitnejših krajih se Je posrečilo, da jim je prizanesla agrarna reforma, kar so imeli zveze z visokimi demokratskimi politiki potom advokatov, ki so postali kar Čez noč radi posredovanj večkratni milijonarji, Drugi del veleposestnikov, katerih posest še ni do danes razbeljena, pa jo pusti po večini neobdelano, ker si ni v svesti, da bo tudi žel kar ie posejal. Lahko namreč zadene kakega veleposestnika kar čez noč bič agrarne reforme in potem izgubi poleg zemlje Se posesano seme. Radi že izvedene agrarne reforme in zaradi Btrahu rred njo je ostal ogromen del nepreglednih veleposestev lani in letos po večini neobdelan, — Radi teh žalostnih dejstev iz poglavja o neumno -pristranski izvedbi agrarne reiorme in neprestanega strahu pred njo se je moralo in se še mora letos uvažati drago rumunsko in amerikansko žito, ki je franko Beograd še vedno ceneje kakor pa nage domače. Tri Ker se izrablja celo zemlja v grde strankarske politične namene in razdeljuje med nevredne in nepoklicane za obljubo volilne kroglice, je pri nas pomanjkanje že neznosno dragega kruha in glavni vzrok splošne draginje ter vedno večjih davkov, ker mesto da bi mi kot izključne agrarna država Sito izvažali, ga pa uvažamo in sami po nekate -rih kra ih Slovenije, Dalmacije, Bosne-Herčegovi-ne in južne Srbiie stradamo po zaslugi demokratov. Agrarna reforma — glavni up tolikerih zem-Iježeljnih in zemljevrednih malih ljudi — je padla v demokratsko politično blato, ki znatno ogroža go- spodarako-finančni položaj cele države. Kako bo z tetino 1922! Beograd, 4. 4, 22. Veiiko ulogo igra v državnem in narodnem go epodarstvu Jugoslavije vprašanje: „Kaka bo leti -na?" Valuta, draginja, pomanjkanje, vse je odvisno od tega, kako kažejo žitne posetve v naši državi, Danes stojmo glede preskrbe ljudstva z moko tako slabo, da morajo naši trgovci kupovati žito in moko v Rumuniji in v Ameriki. Dokler je še le količkaj bilo zaloge, so židovi izvažali in izvažali, a sedaj moramo za lastne potrebe kupovati za neznosno visoke cene žito in moko v Rumuniji in v Ameriki. Bog nas obvaruj takih državnih gospo -darjev! ZiUn setve v naši „žitnici", t. j. v Bački, Ba-natu, Sremu, in sploh v žiiorodnih krajih ob Sa' vi, Donavi in Tisi, kažejo zelo ugodno* Vse vrste žita so izborno prezimile. Poletna in jesenska suša je zadrževala jesensko razgrnitev posetev, pa obilna letošnja spomladanska vlaga je povzročila „ da so se setve učvrstile in razgostile. Ko sem se te dni vozil na črti Beograd—Idžiia—Novi Sad — Subotica, sem se sam prepričal, da so poročila o ugodnem stanju zimske in spomladanske setve res istinita» Velikanske planjave sveta je obsevanega s pšenico. Kakor daleč sega oko, vse je pokrito ž zelenjem našega upa, upa na cenejši kruh! Kar ne zmore ne trgovinski minister, ne minister za dr -žavne finance, to nam bo naklonil Vsemogočni nebeški viadar! Naj se državniki in politiki še tako prepirajo, na kak način bi zbol^šali valuto ter zmanjšali draginjo, vsi skupaj so ubogi, nezmožni črvičkL Le On nad nami je., ki daje naši zemlji po velje, da rodi dovolj kruha za vse. Preko te res -niče ne more noben še tako zakrknjen ndečkar ali liberalec! Upamo, da bo tudi v Sloveniji spomladanska vlaga pripomogla do boljšega izgleda na dobro žetev. Glede sad>a obstoji bojazen, da bodo mrzli vetrovi uničili up na dobro sadno letino, V Slavoniji, Bački, Sremu in Banatu je mraz v noči od nedelje, dne 2. na pondeljek, dne 3. aprila uničil vse zgodnje sadje in škodoval tudi nekoliko vinski tr -ti. Celo zemlja je nekoliko zmrznila, tako hudo je pritisnil nočni mraz. Kako je v tem oziru v Sloveniji, mi danes, ko to pišem v Beogradu, še ni znano. Z oz«rom na ugodne izglede letošnje letine so začele polagoma .padati cene žitu "V Novem Sadu, iv,ier je središče jugoslovanske žitne trgovine, so v zadnjih dneh padle cene pšenici pri 1 kg za 40 do 50 vinarjev. Cena senu m slami pa pada rapidno. Le svinie in mast pokazuje še vedno mal povratek v cenah. Pranjo Zebot. Čebelarsko društvo za Slovenijo, Dne 6 novembra 1897 se je položil na čebe -larskem shodu v Ljubljani temelj „Slovenskemu če belarskemu društvu za Kranjsko, Štajersko,»Koroško in primorsko " V začetku sedanjega stoletja so posamezne omenjene dežele zaradi intenzivnejšega poslovanja druga za drugo ustanovile lastna „deželna" čebelarska društva, vendar tako, da je pa vsem skupaj ostal list „Slovenski čebelar" kakor društveno glasilo. Po vojnem prevratu, ko so dež, meje padle, so se deželna čebelarska društva spet strnila v celotno „Cebelarskojdruštvo za Slovenijo." Tako tore; to društvo obhaja letos svojo 251etnico, Vsled tega je društveno glasilo „Slovenski čebelar" izšel v slavnostni obliki, "ki se je nad vse pričakovanje, kljub vsem današnjim težkočam, posrečila! V krasno slikanem ovoju (platnicah) obsega prva izdaja (št. 1.—4.) 64 strani, ki vsebujejo obširni zgodovinski spis, mnogo člankov strokovne in dru- KRer*ffS«Ut*> gega l-unna naprej, da stori kar se da in zadrži Silverjevo družbo. Gunn se je spomnil praznoverja svOjih nekdaniih tovarišev, posnel je glas Flintov, in zares zadržal upornike tako dolgo, da sta Gray, in zdravnik prihitela do jame. „Ah", je dejal Silver, „sreča zame, da je bil Jim pri meni. — Brez pomisleka bi bili sicer — ustrelili starega Johna!" „Brez pomisleka!" je Odvrnil doktor Livesey dobre volje. — V tem smo prišli do uporniških čolnov. Enega smo razbili, v drugega pa smo sami sedli in od-veslali proti severnemu zalivu, fn o pravem času smo dospeli. „Hispaniola'' je plula proti ustju zaliva, plima jo je dvignila s peska in da je bilo le malo vetra, nikdar več bi ne bili videli naše jadrnice, ali pa bi jo Pili našli kje razbito ob skalovju —. Poukali smo drugo sidro in jo varno zasidrali. Nato pa smo odveslali nazaj na jug, do navštric Gunnove votline, ki ¡o je bilo dobro videti z obrežja gori na hribu Gray se je vrnil s čolnom k „Hispanioli" za stražo črez noč, nas pa je peljal Gunn k svojemu samotarskemu bivališču* Ni bilo p nedaleč Skozi gozd ob obali smo dospeli do vznožja hriba in po zmerni, ■/' raščeni strmini 1o visoke sive skale. Pri vhodu v votlino je slonel graščak na svoji puški. Pczdrav je bil prisrčen. Mojega bega ni o-jnenil niti z iiesedico Ko pa ga je Silver uljudno pozdravil, je zardel. (Dalje prihodnjič.) ge vsebine, veliko podob itd. Ze pri čitanju te ju. bilejne šlevilke nam stopi pred oči v glavnih pote. zah razvoj in napredek čebelarstva v dobi 25 let, ni razvoj in velik napredek, pomen in važnost Č&. Ali kdor ima vseh 25 letnikov „Slovenskega čebe. larja" na razpolago, ta šele zamore pojmiti popol» ni razver in velik napredek, pomen in važnost če, belarstva v narodnogospodarskem, gmotnem, etič. nem in vzgojevalnem oziru, kakor tudi velik pomen čebelarstva v naravi. Čebele namreč pospešujejo rodovpiost rastlin, kajti veliko število rastlin bi brez posredovanja čebel ne rodilo nobenega sadu, A žalibog, število onih članov, ki so ostali skozi vseh 25 lef stanovitni in zvesti „Čebelarskemu dru« štvu", e silno majhno, namreč 29 Kranjcev, 2 Ko. rošca in 6 Štajercev, skupaj 37. Štajercev pravza. prav e 4, ker eden od teh se je priselil iz Kranjskega, torei tudi Kranjec, drugi — sicer Stajero — pa je pred kratkim odroma! v Ameriko. Četudi smo Štajerci kazali doleo vrsto let hvalevredno zanimanje za Čebelarsko društvo, ker ve, činoma smo tvorili nad eno četrtino članov celo* kupnega društva, vendar zadnja leta, zlasti pa po prevratu, strokovno zanimanje peša. Temu hočemo in moramo vsaj zdaj ob 251etnici odpomoči! Zdaj je še čas! Vsi čebelarji pristopite k Čebelarskemu društvu! Naj Vas ne plaši „velika številka" za ud-nino. Vprašam Vas samo, kaj dobita danes za 5Q kron? Koliko je danes vredna 1 krona, se dovolj prepričate pri nakupu raznih vsakdanjih potrebi čin. Upam vsakega z mirno vest o zagotoviti, da samo ta jubilema številka „Slovenskega čebelarja* je vredna več kot 50 K! Bodite prepričani, da le govorim v Vašo korist; le prečitajte vestno nekaj letnikov „Slovenskega čebelarja", našli boste mar* si kaj koristnega in videli boste, da izven strokov* nega društva ni napredka. Ena sama beseda ra», umnemu človeku večkrat pripomore do stotakov . Na stotine in stotine čebelarjev ima svojo boljšo strokovno izobrazbo zahvaliti društvu ter doseže skozi to boljše dohodke iz čebelarstva. Vprašajte tovarišo. ki so celo 251etno dobo, ali vsaj mnogo let, zvesti društvu, vsi Vam bodo to potrdili. Sel® z ustanovitvijo „Čebelarskega društva" se je zače. lo čebelarstvo prav razvijati, pred tem časom je bilo doi&a in dolga desetletja vse v temi, Ako ho. čete dokaz, Vam samo povem, da v tisti dobi brez strokovnega časopisa in brez društva je trajalo ce^ lih 40 let, predno smo Slovenci zvedeli za panj a premakluvim satnikom; ravno tako je minulo 30 let, predno 'e k nam prišla prva izmetalnica. Torej v lastno korist vsi čebelarji v društvo! Izven dobre organizacije ni strokovne izobnazbe! Kdor nič n« bere, nič ne ve! Vsem čebelarjem, kateri bodo te besede razu* meli in vpoštevali, želi obilo čebelarske sreče te® vesele velikonočne praznike »Ivan J u r a n č i č, čebelarski potovalni učitelj. iTTurna&a» ietttaiasiaamamm.sa» Jas dom" je izšel. Naročniki ga dobijo za Velitonoč. Vsebina je: V uvodnem članku „Naš dom" podaja dr. Fr, K L. smer, katere se naj drži „Naš dom" in naše mladinsko izobraževalno delo Dekliška zvezarica Savinjka in Orlica Micka C, pozdravljate zopet« vstali „Naš dom"; orva z ljubko pesmico „Pozdra* vljen prijatelj Naš dom!", druga s pesniškozasno» vanim „Pomladnim pismom," V članku :• „Kako se izobraža mladina na Danskem" vidimo, kako skr" bijo za samoizobrazbo in samovzgojo mladine v eni atjcwk/ju»».1 mm Pguvijica o claveški radovednosti tV gozdu je živel nekoč drvar s svojo d nižino. tTi ljudje so bili zelo revni in so trpeli veliko po- manjkanje. Nekoč so začeli premišljevati o svoji grenki usodi ter rekli: „Kdo je kriv vse naše velike nesreče?" Kdo drugi, kakor Adam in Eva!?! Pa zakaj ? Zato, ker Adam in Eva nista izpolnje -vala bož*ih zapovedi. Mučila ju je taka radoved -nost, da sta jedla sad drevesa v raju, zategadelj ju je Bo»7 kaznoval in s prvima človekoma vred — tudi vse druge ljudi. „Ko* bi mi bili na mestu A-dama in Eve", sta govorila dnvosek in njegova žena, „mi bi ne bili tako radovedni in neubogljivi." V tem času, ko sta se onadva tako pogovarjala, je šel mimo okna njihove bajtice kralj te države. Poslušal je ves pogovor, šel k n^ima v sobo. in rekel: „Oujte me! Hočem vam pripraviti dobro živ ljenje. Jaz vzamem celo družino na svoj dvor, — kier bo lahko tako dobro živela, kakor jaz sam . Vsaki dan jej bodo moji kuharji pripravili uajiz -vrstneiša jedila, katerakoli si bo družina doželela, Vse kar bo dobila na mizo, jej je dovoljeno uživati, razveu enega iedila ne, katero bo vsaki dan na mizi. fa posoda bo vedno pokrita s pokrivalom . Tega pokrivala ne smeta vidva mož in žena niti odkriti, še manj pa jesti Ce vidva ne ubogata ter odkriiett: ta pokrov — že v tem trenutku vaju vržem iz dvorca, in bosta zopet morala siromašno živeti v revni bajti 1" Drvar in naegova žena sta bila neizmerno vesela tega, kar jima je kralj razodel. Prav srčno sta se mu zahval la ter se podala na kraljev dvoreo . Tam so služabniki obadva oblekli v prekrasna oblačila, posadili so ju k polno obloženim mizam, kjer sta se gostila, da je bilo vesele. Komaj sta se vs^ila za mizo, že so je žene polastila radovednost Rekla je svojemu možu: „Kako misliš ti, kaj je v tem loncu?" — Mož odgovori: „Nič naju to ne briga, kaj se v loncu nahaja!" — „Končno, kon6no\ ie rekla žena, „nisem radovedna, pač pa bi rada samo malo odkrila pokrivalo, saj to ven» dar ni nič slabega! Gotovo je notri neka zelo o» kusna jed!" — Toda mož ni bil tako lahkomiseln, kakor žena; reče ji: „Ce odkriješ pokrov, se lah' ko zgodi kaka nerodnost. Mogoče je tam kakšna mehanika, ki bi počila in bi lahko s tem povzroči* la Sum, da bi ga slišali drugi," — „Bog varuj!"» vzklikne žena in že je prenehala dalje govoriti • čudapolnem loncu! Se isto noč se je ženi sanjalo, da se je pokroti odkril in iz posode je tako lepo zadišalo, kakor S« nikoli v njenem življenju. Na pokrivalu pa je bila zapisano z zlatimi Črkami sledeče: „Ce bi kdo j* del to -cd, postal bi tako bogat, da bi bil še sam kralj pred njim kakor berač," Nato se je drvarje-va žena prebudila in je razložila sanje svojemu so-progu. On ji .e rekel, da je preveč mislila na to lonec, zato je imela take sanje. Drugi dan so zopet sedli k obedu* Žena ni mogla zadržati prevelike radovedno4 sti, rekla je možu: „O, ko bi le samo rmilo pre' maknila Pokrov!" — „No dobro", je rekel soprogi „lahko pogledaš, a pazi, pazi! Le samo rahlo ig zelo pre idno!" Zena je prijela za pokrov ter gj privzdignila ... V tem hipu ste skočili iz poso« dve ma hni miški na tla ter izginili. Nato so se odprla vrata, v sobo je pa stopilA kralj. Oq je ves čas opazoval drvarja in n e^ot* ženo te»- jima zapretil: „Ker nista hotela mene p® .slušati, vaju hočem kaznovati s tem, da ne sme1' niti en? minute več živeti na mojem dvoru» Vidv« sta o Adamu in Evi slabo sodila, a sama še dva dni nista mogla kroGtf vajine prevelike vednosti!" , Tako sta se drvar In njegova žena morala & pet vrniti nazaj v njuno revno bajtico ter začeti pf prejšnjo bedno Življenje. ' 13, aprila 1922, najvzornejših kmetskih' drŽav Evrope; vidimo tudi, flo kakega gospodarskega blagostanja je privedla malo dansko državico — izobrazba! Ivan Dovnik je pričel zanimivo povest: „Solmašter Aleš," Fantje so bO nekdaj v „Našem domu" zbirali pod vaško lipo. Tudi novi „Naš dom" jih je kar v prvi številki zopet zbral „pod vaško lipo." Dekleta pa-zopet obdoluiejo svoj „dekliški vrtec." V prvi številki najdejo v „Dekliškem vrtcu" lep govorček o vzgoji, ¿Društveni glasnik" poroča o delovanju naših iz -obraževalnih društev, Orlov, Orlic, Mladeniškili in Dekliških zvez. Naročniki se prav pridno oglašajo! Največ naročnikov imajo doslej sledeče župnije: Skale 80 , fimarje pri Jelšah 60, St Jurii ob Taboru 51, Gri-&B 50, St, Jlj pod Turjakom 40, Sv. Peter na Med-«redovam selu 43, Vojnik 40, Središki Orel 38, Sv, (TomaŽ pri Ormožu 36 itd. Prvo številko smo dali tiskati nekaj številk — jrefi nego je priglašenih naročnikov. Ako jo hočete Be dobiti, si „Naš dom" tako: naročite Toda prosimo, Se le mogoče več skupno! Naročnina znaša do konca leta samo 24 K Le če bo mnogo naročnikov, bo „Naš dom" mogel izhajati Pozdrav! — Uredništvo in uprava „Našega doma", Celje, hotel „Beli voi." ■■■■■■■■■■reB^sgae^vBigreTOi*^ ii 11 m ■■ i ■UMNIMI I - Demokrat in kM!. Demokratom v Sloveniii odpadajo pristaši, kakor list1© z dreves začetkom zime. Demokratska stranka ie kakor golo in suho drevo, ki ne poganja ne listja ne bnstja ne cvetja. Deblo še stoji in to je telesno jaki dr, Kukovec. Tega debla se drži nekaj vei in vejic, kakor: SpincTler, dr. Lipoid, Eetovar nekaj uradnikov, trgovcev in učiteljev. In česa se je domislil brilitni dr Kukovec? — Da bi demokratsko drevo obvaroval nesreče, da se popolnoma posuši in umre, ga je sklenil iz mest -jnih tal presaditi na deželo v kmetsko zemljo. Iz te zeml e, tako upa in se nadeja dr. Vekoslav Kukovec, bo demokratsko drevo črpalo nove, življenjske soie, poživilo se bo in ojačilo, in zopet se bo na nism pokazal list in cvet. To so pomladanski upi demokratske stranke. .Ti upi pa so ravno tako varljivi, kakor upi .starikave ženske na pomladitev, Demokratska stran ka se je postarala v mladih letih in ni sredstva ne leka, ki bi ji mogel prinesti pomlajenja in obnov -Ijenja. Najmanj se ji pomlajenja obeta od tam, kjer ni nikdar bila in živela kakor doma, od kmetske-ga ljudstva. Slo onski kmet ni nikdar maral za liberalizem. Liberalno mišljenje je mrzil kot tuje, neslovensko. fTako :e bilo v nekdanji državi, tako je tudi v se-flanji. Sedaj je slovenski kmet postal še bolj oprezen za 'v se, kar se tiče njegove vere. Katoliška vera' mu je najtrdnejša obramba za slovensko narodnost m njeno bodočnost Zato pa odločno odklanja tisto stranko, ki hoče pod krinko narodne edino -sti ovirati in oslabiti razvoj in delovanje katoliških sii med našim narodom Ko bodo demokrati prišli med kmete, jim bodo kmetje priredili tisti sprejem, ki ga zaslužijo protivniki katoliškega svetovnega naziranja Sprejeti bodo kot najhujši nasprotniki katoliške vzgoje slovenske mladine, Demokratski poglavar, prosvetni minister g. Svetozar Pribičevič. je ravno zdaj pripravil zakonski načrt za ureditev šolstva v državi, Ta demokratski šolski načrt odreka starišem prvo njihovo dolžnost in poglavitno pravico do vzgoje otrok. On prepoveduje katoliškim duhovnikom vstop in delovanje v šoli. In taka stranka bi se naj drznila stopiti med naše katoliško slovensko 1'udstvo, da bi ga pridobila za svoj protiverski in protikatoliški program?! — Kolika je ta demokratska drznost, to bo demokratska gosooda kmalu sama čutila, ko se bo z zleta na deželo vračala veliko urnejše, kakor je prišla, Da bo ta povratek se vršil §e prej, kakor, si mislijo srospodie demokrati, za to jamči splošno politično razpoloženje, med našim kmetskim ljudstvom, Slovenski kmet noče nič slišati o centralizmu v; državi. On je odločen avtonomis* in kot tak zahteva nedelj eno Slovenijo z zakonodajno avtonomijo. Demokrati pa so zagrizeni centralist in psuje-jo avtonomiste kot separatiste in protidržavne lju- izropa;oči značai, namesto da bi pripomogla k kcnsolidiranju narodnogospodarskega življenja v državi. Posebej opozarjamo, da je skrajno slabo, da finančni minister določa relacijo med papirnatim in zlatim denarjem čisto samovol.no, in da se pobira tudi ležarina v zlatu. To vse ogromno podraži vse predmete našega uvoza. 3. Zborovalci ugovarjajo odločno proti nameravanemu zvišan-u železniških tariiov ter opozarjajo na nedoslednost železniške uprave in socialno krivico, da se favorizirajo nekateri stanovi, korpora-cbe in j osamezniki, ki dobivajo vsakovrstne udobnosti in ugodnosti. Državljani smo po ustavi vsi jednato!»ravni, zato bodimo jednakopravni posebei pri državnih napravah in ustanovah, kakor je to železnisa Ako se daje športnikom, letovičarjem in lovcem, Sokolom in drugim polovične ali celo četr-tinske Karte, potem ima do tega še večjo pravico kmet in delavec, ko gresta po svojih opravkih. Posebej pa bi morale veljati ugodnosti vsaj za župane in občinske iunkcijonarje, ko gredo po uradnih opravilih. 4. Iz ozirov na državni ugled in socijalno dolžnost napram državljanom zahtevajo izplačilo 20-odstotuih odtegljaaev ob priliki zopetnega žigosanja denarja. 5. Zahtevajo, da se ugovori in pritožbe pri ministrstvih posebei še v davčnih zadevah rešujejo, da ne zaostajajo ali da popolnoma ne izostaiajo rešitve in odgovori. Ako ni fizične možnost, pa naj se ustanovi tret;a inštanca pri ljubljanski delegaciji vlade 6. Obžalujejo, da so se dali slovenski trgovci v Mariboru in Ljubliani zavesti in so sprejeli v svoji tret!i rezoluciii poziv, naj. se posebej poljedelci bolj obdavčijo. Odločno povdarjajo, da je ljudstvo z direktnimi in indirektnimi davščinami že več kot preobloženo. 7. Ugovarjajo najodločnejše proti zopetnemu — preapis.-vanju takoimenovanega vojnodobičkarskega davka za leto 1920. 8. l'ozivljajo vlado, naj vendar obrne svojo skrb in pažnjo na vojne ujetnike v Sibiriji, kjer po zatrdilu pobeglih in z angleško pomočjo rešenih še trpi na tisoče in tisoče Slovencev, Hrvatov ter Srbov. Vlada ¡e dolžna, da reši te nesrečneže trpljenja in pripomore tudi doma k ureditvi razora-nih družinskih in pravnih razmer, 9. Zahtevajo nov, modern vojni zakon, ki bo omejil dobo službovanja ter določil, da ostanejo vojaki v svojih DOkrajinah pri svojih kadrih ter da se žnjimi ravna človeško in dostojno ter se jim daje zadostna oskrba v hrani in oblačilih. 10. Zahtevajo najodločnejše, da občinam na Slo vensken pošilja vojaška uprava slovenske dopise in tiskovine, saj imajo na podlagi ustave do tega slovensko občine pravico, vojaška uprava pa — dolžnost. Sklenilo se je končno, da se pozovejo vse ob -čine, da storijo občinski odbori jednake sklepe in iih pošljejo po en izvod okrajntm glavarstvom, en izvod pa za Jugoslovanski klub tajništvu Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna. Kakir vidimo, se je okrožni odbor Županske zveze za mariborsko okrožje odločno in resno zavzel za koristi liudstva in je jasno tolmačil v svojih sk'epih \oljo in razpoloženje ljudstva. KRALJEVINA SHS. Generala Z e č e v i č a je vladna v»3ina „mojstrsko" ubranila pred navalom opoainije, — Spočetka je predlagala večina preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotovila krivdo generala. O, inro -čitvi sodišču seveda niso hoteli vladinovei ničesar slišati. Ker je pa opoziciia zahtevala v tej komisiji tri člane dočim so bili radikali za prepustiCav le dveh članov, je prišlo tako daleč, da je cela za -deva vsled odoora večine padla v vodo, Opozicija je v znak protesta zapustila skupščino, tako da ni imela viada „kvoruma", t. j. za zborovanje skupščine 'ftrebno število poslancev. K o t p r o t i u s 1 u g o, ki so jo vladni {poslan* ci naor ivili vladi s tem, da so ji izglasovali povodom Ze*eviČeve afere zaupnico, je vlada zvišala poslancem dnevnice za 60 dinarjev na dan. Ta po-višek poslanskih dnevnic pa vlada ni ; redvideva-la v dviJnajstinah, oziroma v proračunu; poslan -cem se bodo delili omenjeni dinarji iz „dispozioijs-kega sklada", ki si ga je vlada v iznosu 400 milijonov „zasigurala" že pred nekaj mesci. Beogra;ska vlada je odposlala na mednarodno koherenco v Genovi 10 delegatov ah odposlancev. OdpotovaJi so dne 5. t. m., seveda sa -mi Srbijanci, kajti Hrvat dr Krsvelj je bil v Sre-mu izvoljen s srbskimi glasovi in ne more nikjer nastopakot zastopnik hrvatskega naroda,. Pašič je ostal doma. Kadarkoli je namreč položaj njegove vladne koalicije v nevarnosti, vsakokrat „oboli" g. Pašič na kaki politični bolezni V Rapallo, kjer smo izgubili najlepše primorske kraje, je poslal: Stojano.iča in Trumbiča, v Genovo pa Ninčiča in Kumanudi;a ter Krstelja. Priznati se mora, da igra sivolasi Pašič Pilatovo vlogo prav dobro; to je razvidno iz de,stva, da je poslal kar dva demo -kratska ministra v Genovo. Finančni minister je dobil v linanč -nem odbou pooblastilo, da sme zvišati zemljiški davek za novih 200 odstotkov Tako je batinaSka vlada znova udarila po kmetskem ljudstvu. Radoved-ni smo, kako bodo samostojni in demokrati to povišanje zemljiškega davka utemeljili. Genovska konferenca. V ponedeljek je začela genovska konierenca , Za predsednika je bil izvoljen italijanski ministr -ski predsednik de Facta. V pripravah in sedaj ofai zasedanju se razločno vidita dve skupini: Anglija z Italiio in Francija z malo antanto. Francoska politika je naperjena v prvem redu proti Nemčiji, in kec francoski delegati vedo, da so osamljeni, zato pa malo antanto neprestano držijo okrog sebe ter jo izigravajo ob vsaki priliki Skušali so doseči, da bi se mala antanta smatrala pri vseh komisijad kot velisa državna skupina, pa se jim ni posrečilo. — Razni govori so naglašali potrebo gospodarskih stikov in sporazumov, gibali so se pa v prav navadnih frazah in šele ruski delegat Cičerin je pravilno naglasil, da je mogoče vse to le tedaj doseči, ako se iskreno sprejme in izvrši splošna razorožitev armad, Franoija se je poprej vedno izgovarjala na rusko armado, danes pa, ko je Rusija tudi na konferenci, ti izgovori ne veljajo več, Jasno je, da bi se morala razorožitev v vseh državah z vso doslednost jo izvesti in dokler ne bodo one -mogočene vse temne in nasilne nakane, kakor jih še danes goji Francija z nekaterimi državami male antanfe, tako dolgo ne bo sporazuma in podlage za gospodarski razvoj in za obnovo Evrope. Tedenske novice. Uredništvo in upravništvo »Slovenskega oospoder-ia« želita vsem naročnikom in cenjenim čitaleljem veselo Veliko noč ! Shod I£Z pri Sv Lovrencu na Pohocju. Na belo nedel;o dne 23. aprila, priredi Slovenska kmet-ska zveza za Sv. Lovrenc in Puščavo v dvorani g. Kodra velik »»olitičen shod, ki se bo vršil takoj po prvi sv. maši, med 8 in 11. uro dopoldne. Govoril bo narodni poslanec Franjo Zebot. ..Kmetje in kmetice obrtniki in rokodelci, [ osli in delavci, pridite v obilnem številu! Več kot nas bo, dalje se bo slišal naš glas. V Ljutomeru se vrši na velikonočni pondeljek po rani maši zborovanje Slovenske ljudske stranke. Shod se vrši v prostorih gostilne „Triglav." Govori narodni poslanec dr Josip Hohnjec. Somišljeniki, kmetje, delavci in obrtniki, pridite! V *y let se vrši na velikonočni pondeljek v gostilni g. Hodnik shod Slovenske ljudske stranke. Govori narodni poslanec Davorin Krajnc. Vabljeni so kme >e, delavci, obrtniki in vsi, ki trpijo pod današnjim režimom: Prkmicija v Mariboru. Na velikonočni 'pondeljek, dne 17. aorila, obhaja v baziliki Matere Milosti novo sv. mašo frančiškan o. Leon Novitskie . Novomašnik, katerega je posvetil na tiho nedeljo ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeg lič, je ameriški rojak, kamor se vrne tekom tega poletja. Cerkvena slovesnost se začne ob %10w uri s pridigo o. Gabrijela. Sesteuaefc dmlacvnikov-fretjerednikov bo v sredo., dne 10 i. m., pri oo. frančiškanih v Mariborm ob 10. uri dopoldne. Prisrčno povabljeni tudi dru- ' & stran* SUiV»lNisjU Ktam.JLlii.iii. 13. aprila 1922, gi 6č. gospodje! Kateri žele opoldne ondi pri mizi ostati, nr 5 poprej to javijo vlČ. g. p. gvardijanu. Smrt vrlega mladeniča. V Sebeborcih v Prek-murtu ie 17 let ni mladenič, sin vdove mlinarice Ri-iaper hotel popraviti transmisijski jermen ob kolesja. Kolesje ga je zgrabilo ter nekol.kokrat zavr -telo. Zdrobilo mu je lobanjo, obe roki in nogi. Vrli mladenič je bil pri priči mrtev, C mrl je na Podgradju igri Ljutomeru večletni eerkveni ključar in župan g. Martin Lipovec. Pokojni jO bi, blag značaj, vnet za božjo čast in vrl soirudnik naših organizacij. Po kratki bolezni je aprevičlen s sv, zakramenti mirno zaspal v Gos -podu dno 9. t. m., star šele 53 let. N. v m. p.! Za domače obrtnike. V St. Lovrencu na Poh. je opravi i al g, Jožef Robnik dolga leta po celem Pohorju tesarska dela kot izučen mojster. Imel je Koncesijo za io obrt. V svetovni vojni je moral v ar-mado- Da ne bi zastou' plačeval davkov, je začasno položil obrti Ko se je vrnil, je takoj vložil pro-Snjo, da se mu vrne koncesija. A politična oblast mu cela štiri leta ni marala vrniti njegove koncesije, da^iravno je dokazano, da je g. Robnik izvršil v mladosti vse predpisane obrtne šole in druge zakonsko predpise. Kmetje so prosili g. Robnika, naj jim izvršuje tesarska dela, a politična oblast mu je vedno grozila s kaznijo. Sele po posredovanju posianca Fr. Zebota se je posrečilo g. Robniku dobiti nazai koncesijo. Ministrstvo za trgovino m industrro je te dni naznanilo poslancu Zebotu , da je prošnjo g. Robnika ugodno rešena. Gospodu Robniku, ki je mož-oošten>ak, čestitamo k zmagi! PoŠta v Makolak. Pri poštnem uradu v Makolah so vladale čudne razmere, Ne sicer po krivdi vodite! ¡siva poštnega urada, ampak vsled tega, — fcer po.5'.no ravnateljstvo v Ljubljani ni maralo nastaviti poštnega sela za 18 krajevnih občin. Pisma, nakaznice, časopisi in druge pošiljatve so zaostajale uradi niso dobivali pravočasno nujnih zadev od višjih uradov, ljudstvo je trpelo veliko škodo, Kmeiska zveza v Makolah se je v imenu cele Župnije obrnila na poslanca Zebota in ga prosila, da posreduje. Poslanec je osebno posredoval v Beogradu pri ministru pošte g. Žarko Miladinoviču . Minister je obljubil, da bo naročil poštni direkciji v Ljubljani, naj čimprej uvede v Makolah za vse občine cele župnije dostavljanje poštnih pošiljatev , in zopetno vozno poŠto Poljcane—Makole. Na večkratni pritisk našega poslanca je zadeva zdaj tako urejena., da prične s 16. aprilom t. 1. pri poŠti Makola selski nismonoša dostavljati poštne pošiljke v naslodnje kraje:' I« okraj: Zgornje in Sp. Peč-ke, Mostečno, Ložnica, Sredce in Stranske Mako-le; II. okraj: Strug, Stopno, Savinsko, Vanovž in Dežno ter Pleš; III. okraj: Berveno, Jelovci, Rove, Brbna loka, Sv, Ana in VariŠa ves. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak pondeljek in četrtek , v II. okraju vsak torek in petek in v III, okraju vsako sredo in soboto. V gornjegrajskein okraju sta se vršila preteklo nedolio dva jako dobro obiskana in dobro uspela shodi SKZ in sicer v Novištifti in Bočni«. Na obeh je poročal poslanec Vlado Pušenjak o političnem in gospodarskem položaju. Shodu v Novištifti je predsedoval tajnik krajevne organizacije. Po govoru poslanca se je soglasno sprejela resoluoija, v kateri se protestira proti sedanjemu krivičnemu vladnemu sistemu, se zahvaljuje Jugoslovanskemu klubu, osobito načelniku dr, Konošcu in poslancu Pušenjaku za njih požrtvovalen in neustrašen nastop in se izreka popolno zaupanje, se zahteva revizijo ustave, nerazdeljeno Slovenijo, avttonomijol, se zahteva nove volitve v narodno skupščino, se protestna proti ukinenju šolskih maš in zapostavljanju veronauka, se zahteva izjednačenje vseh davkov, se predlaga, da dobe kmetje v last graj-šfcinske p ašnike po primerni ceni, — Shodu v Bočni je ¡predsedoval načelnik okrajne Kmetske zveze. Shod se ;'e lepo izvršil. Po govoru je poslaneo dajal temeliita pojasnila zborovalcem glede raznih vprašanj, tičočih se naše notranje in zunanje politike. Si'oda se je udeležil od dr. Novačana v Celju določeni kandidat zemljeradnikov Pevec, kateri je v medklicu pogrel že sto- in stokrat ovrženo laž, da so „klerikalci" krivi svetovne vojske, Dobil je od poslanca zasluženi odgovor, ni se pa upal o-glasili k besedi, četudi je predsednik shoda pozi -val navzoče, naj se oglase k besedi. Dr. Novačan in n,eg>va „Naša vas" motita ljudi, kakor ob času voii:ov socijalni demokrati s tem, da ponujata republiko. Resnica pa je, da stranka zemljoradni-kov ni za republiko in da se noben poslanec te stranko, četudi bi bil izvol.en, ne bo smel potegovati za republiko. re'o gibanje nima nobenega dru gega pomena, kakor še bolj razdvojiti kraetsko nage ljudstvo, da bi mogli še v naprej v naši državi mestni kapitalisti nad maso kmetskega in de -lavskega ljudstva vladati, Shod v Bočni je pokazal, da ^e nujna potreba ustanoviti v Bočni krajevno organizacijo Slov kmetske zveze. Novi neznosno povišanje zemljiškega davka in trošarine! Ze v zadnjem „Gospodarju" smo poročali, da so glasovale vse vladne stranke za povišanje iakozvane kraljeve civilne liste (kraljevi o-sebni dohodki iz državne blagajne), potom katere bo dobival krali dnevno dve tretjini milijonov KI JRadi milijonsko povišane kraljeve civilne liste ao sklenili ministri 200odstotno povišanje zemljiškega in vseh neposrednih davkov To novo 200odatotno povišan¿8 davkov se bo iztirjevalo po celi kralje -vini. Nadalje so sklenili ministri zvišanje trošarine na navadna vina in sicer 60 dinarjev od 100 litnov, trošarina na pivo se zviša tudi na 50 din, od 100 litrov, Samosto.ni bodo seveda rekli, da je tudi teh čisto novih davčnih bremen kriv — dr . Korošec. Novo državno posojilo. Finančni minister bo razpisal novo notranje državno posojilo, ki bi naj znašalo t mili ardo dinarjev.. To novo posojilo bi se naj uporabi,a. Poplava že traja — skoro teden dni Voda je porušila več poslopij in nničila velike množine živil, krme, govede, svinj, in ovc. Čolnov ni dovol' na razpolago in kmetje niso mogd oteti pred valovi vse svoje živine. Voda je uničda setve in pomladno pašo. Ubogo ljudstvo i« čisto obupano. Vlomi v Prekmurju. Iz Prekmurja se nam po. roža: Pri nas v Pcekmur-u so vlomi na dnevnem redu. Enkrat vlomijo tu, drugič zopet tam. Tako n. pr. so pred dnevi neznani lopovi vlomili v klet posestnika Adama Kučana ter mu odnesli shranje-enc penlo, obleko, platno in čez 20 kg masti, Skoda znaša 20.000 K Vse to je blagoslov sedanje — samostojno-demokratične liberalne vlade, ki bore malo skrbi za varnost našega imetja in življenja 1 Wranglovci-pretejiaßl. Venomer nam prihajajo iiritožbe o Wrauglovcih, ki stražijo našo mejo. Ta-;o n. pr. smo prejeli iz Remšnika: Bilo je na Jo-žefovo. V gostilni na Radiu pri Sv* Urbanu na Remšniku se je začela nekako ob 7. uri zvečer pravcata bitka med Wranglovci, Nemci in Sloven -«i. Po.vod k pretepanju je dala neka ničvredna — ženska, ki se ie pritepla k nam, Bitko so začeli se-yeda gospodje Wranglovci. Eden teh „junakov" je dobil zasluženo plačilo, bil 'je težko poškodovan in njegovo puško so zdrobili na drobne kosce. Močno poškodovana sta še bila dva druga, nek posestnik m nek rotnik iz Slovenjgradca. Pretep Je povzročil gostilničarju veliko škode Ničvredna babura jo Je popihala. Sramota pa tudi zadene naše fante , ker so se ravsali krog te ničvredne babure. — O Wranglovcih je pa pri nas samo ena Želia: Bog nas st^ro r8ši te ruske nadloge — Wranglovcev! Srbija zasnežena. Zadnje dni se je vreme — znatno ohladilo Dolgo časa že dežuje v Beogradu in okolici Po južnih delih Srbije pa Je zapal tako visok sneg, da je radi sneženih zam8tov prekinjen celotni promet. Mraz je tolik, da kaže toplomer — precej pod ničlo, sadie, ki je že cvetlo po teh krajih, je vsled-snega polamano in radi mraza pozeb-lo. Največja sreča za Južne Srbijance sad.erejoe j« paö rte;stvo, da še niso ovele takozvane slive „madžarke.* Vsled nalivov po severnih delih Sr -bije pa naraščajo reke in grozijo poplave. Vesele velikonočne praznike želijo našemu u-reflniS'au, našim naročnikom in čitatel em, vsem slovenskim fantom in dekletam naši vrli slovenski mlademči-vojaki ori 4. pontonlrskem polbataljonu v Ptuju kot kaplarji Ivan Rihtar in Ivan Vertot od Sv. Tomaža pri Ormožu, Anton Pire iz Krškega , Rudolf Drstvenšak iz Sevnice in Peter Zupan iz Zagorja ob Savi; nadalje naši mladeniči-vojaki iz Dubrovnika: Jožef Meško in Anton Lah, Velika-Nedelia- Rudolf Ozmeo, Ljutomer; Ivan Trsten-jek, Go.-nja Radgona; Jožef Karba, Frauo Pleifar, Mactin Zoreo, Anton Košič iz Ljutomera; Frano Kocuvan, Franc Plohi, Andrej Pelcl od Sv, Jurja ob Sčavnici; Martin Lelija iz Gornje Radgone, — NaSi fantje iz Crnegore: Kralj Franjo, Franjo Do-brajnSčak, Martin Fürst, Franjo Babift, M. Kikeo, Franjo Zmavc, Franjo Mavrič, Feliks Košar, Jož, Krajnc in Franjo Cagran, vsi iz ljutomerske okolice; Vršič Alojzij, Tomaž Arnovž, Janez Letonja, in Janez Strelea iz ptujske okolice; Jutek Franjo, Ivan Znidarič in Janez Divjak iz okolice Sv. Jurija ob Sčavnici. Nadalje fantje iz Prlekije v Novem Baru v Crnigori: Ciril Senčar, Mala Nedelja; Lojze Filipič in Tone Znidarič, Sv. Križ; Matevž Makoter, C\en; Matija Klemenčič, Karel Jelen, F. Gorjeo, vsi iz Ljutomera; F na lic Simonič, Anton Kovačič, Albert Cigut, Kapela; Anton Dokša, Anton Ivančič, Anton Serd, Ormož; Karel Zibik iz Prekmurja; Ciril Sovič, Martin Gril, Loče; Frano Rožman. Ptuj; Gabrijel Kumer, Dobriška vas. — Slovenski fantje iz Kruševoa: Ivan Spolenak in Jožef Con iz Brega; Franc Winkler, Mihael Rogi-na in Ivan Krhlanko iz Vrstja; Alojzij Bezjak in Franc „anžekovič iz Bukove; Franc Spešič, Ivan Kunst, Martin Kunst, Stanko Vesenjak in J. Dokša iz Obreža; Ivan Plaveč, Martin Zidarič, Ign. Slatnik in Peter Lukman v Frankovcih; Iv. Pa'v-ličič, Ivan Kukec, Jakob Pšak, Alojzij Ivanuša , Otmar Znidarič, Alojzij Ozmec, Jožef Stanič ter Matba Ivanuša iz Huma; Rudolf Zidarič, Konrad Masten, Anton Jambrovič, Vinko Kocjan, Jož. Ivanuša, Ernest Curin, Stanko Dolinšek, Karel Jur-kovič, Jožef PokrivaČ in Alojzij Horvat iz Središ_ ča; Ignac Petek, Josip Vuk, Janko Cvetko, Jožef Tomažičj Franc Cvetko, Ivan Klemenčič, Iv, Kri-žanič, Anton Kovačič in Franc Winkler iz Velike Nedelje. Fantje iz Novega Bara: Anton Stavbar iz Frama; Anton Zadravec iz Frankoveo; Golob Ivan iz Polenšaka; Ivan Kučer iz Hoč; Stefan Ratnik in Frano Vizjak iz Pavlovskega vrha; Iv. Himler iz Ljutomera; Ignac in Vinko Pirš od Sv. Jerneja; Karel Zazjal, Crešnjice; Anton Strmšek, Sv, Jernej; Anton Jezernik, Ruše; Anton Prelog, Ha^dina; Janez Sirovnik, Jurovec; Emil Majhe -nič, Studenci; Alojzij Obrul, Sv, Lovrenc na Pohorju; Jakob Pirš, Ribnica; Jožef Hren, Zreče; Franc Gradišnik, Fram, Simon Korošec, Sv, Jernej; Anion Belšak, Moravci; Alojzij Munda, Ra<-dislavci in Tone Miki, Trbegovci. Organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeMištvo v Mariboru, Vsi organizirani člani in članice se vabijo, da se javijo v sredo, dne 19, in v soboto, dne 22, aprila v pisarni, Rotovški trg št. 9, dopoldne. Seboj naj prinesejo uradno potr dilo (od občinskega urada), ali imajo kaji premo -ženja, ali so brez premoženja in koliko da imajo družinskih članov. Vsi p. n, člani in članice izven Maribora, n, pr. pri Sv. Petru pri Mariboru, Sv. Lovrenc na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Sv. Lenart v Slov. gor. itd., naj se zglasijo pri ondot-nih svojih zaupnikih najkasneje do nedelje, dne 23, apfcJa t. 1, Na poznejše prijave se ne bo oziralo, — PoverjeniŠtvo Maribor, Izgubil se je en zavitek z vsebino 100 K denarja ter članska knjižica Jugoslovanske strokov -ne zveza Ker je izgubitelj ubog vpokojenec, prosi se poštenega najditelja, da vrne najdeno proti nadgradi v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze v Maribora, Gregorčičeva ulica 10, I, nadstropje, Nabiralnik. K" a m n i c a. Za sklad KZ je daroval g. Hiter 40 K in in g. Julijana Črnko iz Pobrežja istotako 40 K. Prisrčna hvala. — b v e t i n j e pri Ormožu. Vzgled-na kraj. organizacija KZ je zbrala krog 1500 K članarine. V nabiranju članarine se je posebno odlikovala mladenka Julika Cimerlajt iz Pavlovega vrha. To je vzgledna organizacija! — Dobrava. Za Katoliški dom v Ormožu je daroval Franc šoštarič, posestnik iz neke poravnave 1000 K, za našo Kmetsko zvezo pa 500 K. Hvala! Živeli posnemalcif Gospodarstvo. Kdo je pravzaprav Kmetijska družba ? Pred -sednik Pire pravi, da nič ne ve, ker je bil na dopustu; tajnik Lah pravi, da se gre za njegovo o-sebo; dooisi družbe kažejo, da je javnost bila napačno informirana, odbornikom pa je bila vsa reč neznana.. Vrag se naj spozna pri takem samostojnem gospodarstvu! Kmetijska družba bi morala biti nositeljica naših km.Mskih stremljenj. Brez ozira na stranko bi morala služiti samo ideji procvita naše kmetske — misli. Zalibog, da ni tako! Strankarskemu molo-hu se žrtvuje več kakor je v interesu družbe. Novi duh, ki je zavel v tej družbi, ni sposoben, da bi spozial težnje slovenskega kmetijstva. To nam dokazuje afera z galico in lanska vinska razstava ob prilki velese!ma v Ljubljani. Dokler bo vodstvo te družbe v samosto nih rokah, nimamo od nje ničesar za pričakovati, Kmetijska družba, Ki je vsled nesrečnih raz -mer or fia v roke naših si ibostojnežev, se torej nI udeležit razstave slovenskih vin na lanskem vele-se.mu v Ljubljani, kakor je fo pri zadnji odborovi seji prav odločno novdana1 sam rodsednik, samostojni gospod Piro. Čeravno nam Je znano, da živi samo za — bergamaške ovce bi vendar pričako-vali več dostojnosti in bolše informacije v tem — važnem vprašanju. Morii a galica. Samostojni predsednik Kmetij -ske družbe, ki žvižga, mimogrede omenjeno, na člane svojo družbe, pravi, da je Storil svojo dolžnost. Vkl.uh temu pa skoraj nolovioa članov nima modre galice. Iščejo si pomoči po trgovinah, kjer se plačuje za i kg galice Že nad 40 K. Zakaj nI Kmeti hi« družba preskrbela galice za svoje člane? Podružnice, pazite na delegate, katere boste volili na prihodnji občni zbor. Kmetijske dLrisiž&e!, Vinske cene. Vsako leto ob tem času sns flpa«-ža padmie vinskih oen za naša štajerska «"teft < Po praobratu smo navezani skoro izključn» sam« na las®' konzum. Izvoz je minimalen. Vina dru • gih kra ev, ki ne drže čez leto ali dve, zaftnejo ob tem Sa&u preplavljati naša tržišča in pritiskati cene navzdol. Tako se n, pr. ponuja vino iz B&naia še pod 20 K za liter. Tudi dalmatinsko vino nami dela lco/ikurenoo S tem pa še ni rečeno, da bi m», rali prudajafi naša štajerska vina za slepo ceno . Kdor lansko vino lahko drži, ne bo oškodovan, čeravno se pravi, da oene padajo. Naša vina se bodo vedno iskala četudi šele za čez leto. ' 'ene so danes v splošnem sledeče: za navadna mešana vina 25-30 K, sortirana vina 30—35 K, najboljša 36 —40 K. Slabo vreme ovira pomladanska dela v g®* ricah. Ormož. Pripravljalni odbor snujočega se vinarskega društva za ormoški okraj tvorijo sledeči posestniki; Pe» tovar, dr. Lastavec, Hanželič, Ozmec, Košar, Polak, crfe« Kolarič, Kosi, Zemljič. Ustanovni občni zbor tega društva se vrši v nedeljo, dne 14. majnika ob pol 10. uri pred-poldne v pisarni okrajnega zastopa v Ormožu. Vsak posestnik goric je vabljen. Ormož. Pri dvakratnem glasovanju, jeli se naj izvoli pripravljalni ali definitivni odbor za društvo vinogradnikov za ormoški okraj, je gospod Petovar našteli vsakokrat 12 glasov za prvi predlog in 8 glasov za drugi predlog. Navzočih pa je bilo krog 40 vinogradnikov. Nekaj ne «štima«, na «brzo roko« ne bomo več delali. Ormož. V četrtek ,dne 5. t. m. se je zbralo precejšnje število naših vinogradnikov v pisarni okrajnega zastopa, da se pogovorijo o ustanovitvi pododbora «Zveze jugoslovanskih vinogradnikov« za ormoški okraj. Vsi govorniki so povdarjali velikanski pomen te organizacije za naš okraj, ki je potrebna tem bolj, ker vlada dosedaj ni pokazala dovolj razumevanja za težnje in bolesti te rele-važne panoge našega kmetijstva. Potrebno je tore> da se združijo vsi posestniki goric ormoškega okraja v močni organizaciji in da se postavijo na lastne noge. Članarina za društvo znaša za leto 1922 samo 10 dinarjev, torej niti ceno dveh litrov vina. Komur je torej pri srcu prospeh in korist vinogradništva, naj pristopi! Edini namen društva je : pospeševanje vinogradniškega vprašanja, skrb za izvoz naših vin in preprečevanje uvoza tega blaga v našo državo. Eden sam ničesar ne opravi; trebo je, da se združimo vsi vinogradniki! Dohodninski davek in prizivi. Kakor smo že svoječasno poročali, se plačilni nalogi z a dohodnino, rentnlno, pridobnino ia naj-marino ne razpošiljajo več razun onim, katerim je predpisan enak davek pevokrat, marveč davčno oŠ lastvo obvesti potom županstev in javnih razgla -sov davčne zavezance, da je predpis izvrgen ik da lahko pri navedenih uradih vsak vpogleda v prefcl-pisni izkaz, Če in koliko ima predpisanega davka. Po največ davčnih oblastev je dohodnino za davčno leto 1921 že predpisalo in ker so ti pred -pisni izkazi ponekod razgrnjeni v vpogled cavno v tem masfeu, svetujemo vsakomur, da se pobriga čimpreie za ta predpis, kajti po preteku lSduevne-ga roka po razgrnitvi postane predpis pravomočen in se ne da več izpodbijati. Ce se zdi predpis komu previsok, se naj obrne najprvo na davčno ob-lastvo, oa se mu naznani podrobno odmerjia pod -laga. Tozadevno vlogo je kolkovati z 8 K, priztv proti previsoki odmeri pa z 20 K, V prizivu se naj ne om3fliajo gospodarske razmere leta 1921, ali pa celo leta 1922 (n. pr. lanska suša itd.), kaiti za odmero dohodnine za leto 1921 so merodajni dohodki in izdaviti leta 1920. Razi čni izdatki se naj ne pretiravajo, ker se sioer lahko višja ocenifev dohod -kov pripeti. Nesmiselno je tudi prevžitek staršev , ki tvori po navadi le en del pridelkov, tri- do desetkrat v išje oceniti, kakor pa vse druge, aa po -sestnika odpadajoče pridelke in si s takšnimi po -datki vsak le škoduje". Ce ie komu nemogoče predpisani davek plačati in upa, da se bode prizivu ugodilo, lahko zveže ta svoj prtziv s prošnjo, da se z izterjanjem razlike, ki se bode predvidoma potom priziva odpisala, počaka do rešitve priziva. Zagrebški trg. (Živinski sejam.) Na živinskem tržišču je opazovati neprestan© dviganje cen. Razlogi naraščanja ležijo v velikem izvozu naše živine v inozemstvo Vlada še ni uvi« dela utemeljenosti omejitve izvoza živine. Italijani plačuje:« z ozirom na visoki tečaj lire za prvorazredno živino vsako zahtevano ceno. Med seljašt -vom je opazovati precejšnje zanimanje za mlado živino in vprežne vole, to pa najbrže radi tega, ker. je na pomladanskih pašah vsaj deloma zasigura-na in omogočena prehrana. V preteklem tednu so bile oene sledeče: svinje, živa teža, postavno Zagreb 66—09 K; vzporedno so narasle tudi cene zaklanim svinjam ter se plaču e 80—90 K za 1 kg. Te svin,t so določene za izvoz v Nemčijo in Ceho-slovašk") — Prvovrstne, debele vole plačujejo s 55—00 K za kg žive teže. Pitanih volov je bilo Jako malo. ker se je preveč izvozilo. Za drugorazredne vele se je plačevalo 40—60 K, za krave 25 —30 K, krave za klobasarje 20—36 K. Suha slanina 90—96 K, soljena slanina 80—85 K, mast 96 —100 K, Goveie meso L vrste 80 K, II. vrste 64 —68 K, III. vrste 36—40 K, — Cene masti rastejo stalno. Vsled prevelikega Izvoza se zmanjšujejo zaloge masti in vlada bo morala v tem ozira zavzeti fk «trsu- BEQSEBNSK1 GöSPilUÄK, «i. a§sla 1G2€, HI nnsrt Th fflllilI1MW JE « ®31o5no stališče, kajti prevelik izvoz (nenormalen) oiii-ožaie naše narodno gospodarstvo. Rumunskain madža^ika vlada sta spoznali to nevarnost, zato se ]o y obeh državah izvršila reguiacija izvoza ži-ivine, Trgovina s kožami. Surove kože. Povpraševanje eo lahkih govejih kožah je bilo neznatno, Kup-xsi so iskali ponajveč tež]e kože. Plačevalo se je: 42—43 X za drugorazredno kože, 47—43 K pa za prvovrsten. Po telečjih kožah ni bilo povpraševanja. Vsa trgovina s kožami stoli pod neznosnim critiskom valutnih razmer in se nihče ne zanima za velike nabave. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: .7 bikov, 127 volov, 278 krav in 5 telet, skupaj 417 komadov Povorečne cene za različne živalske vr-sste na se'mu dne 11, t. m. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 30 do 85 K, poldebeli voli od 28 do SO K, plemenski voli 28 do 33, biki za klanje 22 do 28, klavne urave debele 22 do 30, ple -mensko krave 16 do 22, krave za klobasarie 14 do 18, molzne krave 18 do 22, breje krave 18 do 22 , mlada živina 21 do 32 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1 kg 48 3o 60 K, meso od bikov, krav in telic 48 do 60 K, telečle meso I. vrste 52 K, telečje meso II. vr-stB 48 K, svinjsko meso sveže 72 do 80 K. Svinjski sejein v Mariboru Na svinjski sejm y Mariboru dne 7. aprila so pripeljali 187 svinj. Gene ko bile sledeče: Za 6—8 tednov stare po 400 do 800 K. za 3 do 4 mesece stare 1000 do 1200 K, za 4 do 6 mesece stare po 1200 do 1100 K, za 8 4o 10 mesecev stare 1500 do 1800 K, za 1 leto stare 3000 do 3500 K. Za poloitane svinje so za 1 kg žive teže olačevali |>o 54 do 56 K, za polpitane za 1 kg mrtve teže po 60 do 68 K. Na žitnem trgu. Iz Zagreba se nam poroča: Na zadnjem našem žitnem trgu ni bilo nobenega večjega popnaševanja po žitu Pred vsem zahteva '-dunajsKi žitni trg od nas večje količine koruze. . Nestalnost vrednosti našega denarja pa ovira iz -vozni promet, Kakšne so naše žitne zaloge, o tem se ne more veliko povedati. Pač pa bi se dalo prerokovati, da so si razni židje in velekapitalisti nakupili ogromne množine žita z namenom, da ga prodajo v dobi, ko bo cena najvišja. Sicer se na-migujo, da naše žitne zaloge niso velike, toda za-¿ostovaia bi še nekako do nove žetve, ako bi v naši drža /i vladale redne razmere in bi se zabranil aadalini izvoz žita. Dejstvo, da naša vlada kupuje Žito v Rumuniji, nam daje žalostno spričevalo , ki spričuie, da so naši špekulanti izvozili tako o- gromno množine žita, da nam ga bo sedaj močno primanjkovalo. Mogoče je pa tudi, da imajo ti špekulanti© še ogromne množine žita» ki ga bodo se- Dopisi. Selnica ob Dravi. Gospod urednik gotovo vas zaig. daj, ko bodo cene nebotično visoke, začeli proda - j ma, kaj mi Selničani delamo? Spimo? O, nel Berem^ jati' vsbd česar bodo prolitirali kar na milijone! ? Kaj pa? «Kmetijski list« — kaj še! Proč ž njim. Ven iz Rs. 'Žitne cene še vedno naraščajo. V krajih, kakor v š,ih krščanskih hiš Naša najljubša, lista sta «Slov. Gospo. Dalmacl-I, Bosni in Hercegovini ter tudi deloma v i dar« m «Straza<<Živa resnica Imamo^«Slovensk^a Go. l^uimau. i, i «i v t, „„ i spodaria« 137 iztisov m «Straže« 17. Ni to lepo število? SIovenM, primanjkuje Žita in moke čeprav se za- ¿st ¿brim in zavednim Selničanom! Vesele vehkono« irjuje, da se nam letos obeta bogata žetev. Pšem- , ne nike vsem zavednim našim naročnikom! bor * ca se je tržila po 1700 K za meterski stot, natovor- j viI Zdrav0 samostojni! jen na Železniško postajo- Promet ni bil velik, kajti Selnica ob Dravi. Človek bi mislil, da se bo s kij. za mline je bila ta cena neznosna, Izvažalo se je " čanjem svet rešil, ako posluša slabostojne Selničane. pt precej koruze, zlasti koruze manjvredne kakovosti. I ne samo krik tudi batine in pesti že obljubljajo. Res prg. Va^onsko blago SO plačevali po 1400 K za meter- i va kultura — čisto balkanska. Ko ne pomaga več nobej* ski sto* Po OVSU ie zelo živahno povpraševanje . ■ žavba - ala palica, pa ti govori! Kaj ne - tudi laž! Go. Meterski stot ovsa plačujejo po 1300 K met. stot. ? sPod lz.S?lmc(;' ™nda ^.general slabostojmh, ka, * t i . . r. __y.s..„t„„_______ Istotako je bilo zelo živahno povpraševanje po rži, ki se Is prodajala po 1380 do 1400 K met. stot.. Za ječmen ni bilo nobene posebne brige. Cene so se gibaie med 1270 do 1300 K za 100 kg. Moka lina Je stala od 23 do 26 K kg, otrobi pa 900-950 K za 100 kg. Vsa znamenja kažejo, da bodo žitne cene v teku enega mesca poskočile za najmanj 50 odst. Zopef nov dokaz, kako modro skrbi naša vlada za svoje podanike! Hmelj. V prvem tednu tekočega mesca je kupčija v Zatcu nekoliko popustila. Za hmelj srednje kakovosti so ponujali po 3000 do 3200 K za 50 kg, za tuj i.melj .pa po 2500 do 2600 K za 50 kg. Vsled pomenile besede «Črn pod očmi? Gotovo se bo tudi poža, ustrašil slabostojnih udarcev. Za danes to — drugič več, Na svidenje! Št. Janž na Dravskem polju. Na Velikonočni pon. deljek, 17. aprila po večernicah ponovi telovadni odsek Orel gledališko predstavo s petjem. Sv. Barbara pri Mariboru. Gospodu Caherlinu, aj, kako se že piše, financarju, prav vljudno povemo, da mu nismo dali stanovanja v šoli za to, da bi našim šolarjerr? zapovedoval, kako morajo pozdravljati in kako ne. — čt mu šolarski «Hvaljen Jezus« ni po volji naj odide tja, kjer ga bodo pozdravljali, kakor bo njemu ljubo. Starši. Oslušovci pri Sv. Lenartu. Po celem okraju nabiraj» demokratje prispevke za Sokolski dom v Ormožu. Mei darovalci najdemo tudi imeni : Joško Lah, trgovec, 100Q kron in Joško Kukovec, 200 K, oba iz Oslušovec. — — visoke vrednosti čehoslovaške krone ie trenutni iz- Lenartčani, le pridno nosite sladkemu Lahu svoje denarct voz češkega hmelja v Nemčijo silno otežkočen, da bo mogel še več darovati za sokolsko-demokratske Cene lesu. Hrast: prvovrstni hlodi 3800 kron, i trdnjavo, da bedo demokratje slovensko ljudstvo še bolj slabše blago 2600 K, drugovrstni hlodi 1600-1100 t izžemali kakor dosedaj. K. Hrastovi hlodi za furnirje 3100 do 4600 K, naj- ' ,Sv- Ju$ °b Sevnici. Orel uprizori pri gospodu Per. iinejši hrastov les 7000 do 8200 K, hrast za zrcal- J f^«plrlntZl $5$? i^ burko^sTrat'od! ni rez C000 do 13.000 K, izbrano hrastovo blago ; £ore i lni številni ^ Jdobro izšoiani pevski'zbor. 13.000 do 17.000 K; hrastove deske do 5 cm debe - ? Komur je do prijetne zabave, ne bo izostal, le 6000 dO 8000 K, nad 5 cm pa 7000 do 8600 K , | Dobrna pri Celju. Na Belo nedeljo bomo imeli redke slovesnost zlate poroke, ki jo obhajata zakonska Žerjav mehki les, rezano blago 1500 do 1700 K, tesan les 900 do 1100 K. - Bukev, hlodi brez grč 600-700 K; breza, hlodi za cevke 600 do 700 K; rudniško jamski les III. vrste 340 do 350 K za 1 kub. met. — Kostanjev les za tanin (Čreslovino) 1 kg po 120 K. — Hrastovi železniški pragi komad 90 do 120 kron. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 304—306, francoski frank stane 28 in pol do 28.80 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4—4.12, za 100 čehoslo-vaških kron 6.24—6.32, za 100 nemških mark 107—110 in za 100 laških lir 1670 jugoslovanskih kron. V Curihu i znaša vrednost naše krone 1.62 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone narasla za 7 točk. iz Loke iz spoštovanega Božnikovega sorodstva. Bog jim« daj zlato plačilo za težko, a zlata vredno življenje. Isti dan popoldne pa je v Ljudskem odru velika narodna igr« «Domen«, na katero vabimo domačine in sosede. Št. Jošt na Kozjaku. Tukajšnji odsek Bralnega drušfc va v Dobrni priredi na Velikonočni pondeljek, dne 17. aprila ob 1. uri popoldne v župnijskem gospodarskem poslopju dve igri: Ponavljala se bo dr. Krekova «Pravic» se je izkazala«, prvič uprizorila pa : «Krčmar pri zvite» rogu«. Prijatelji poštene zabave in izobrazbe, dobro došli! Čisti dobiček je namenjen cerkvenim potrebam. Na veselo svidenje! Pridi vrh planin, nižave sin! V slučaju slabega vremena se prireditev vrši na Belo nedeljo, dne 23. aprila. Najbolj priprosta, trpežna torej najboljša in najcenejša izmed vseh sistemov je bakrena Jeserftig-ova škropilnica Vsi deli škropilnice so od zunaj tako, da je od znotraj popolnoma prazna. Garancija za vsako škropilnico 10 let. VINOGRADNIKI! Ako hočete to škropilnico še v pravem času dobiti, naročite takoj brez odlaganja, ker se dobavlja iz inozemstva. Naročila s primerno aro sprejema glavni zastopnik za Slovenijo ^ILE^S^lSriDIRO^-.^ CESTA45 Istctam se naroča tudi najboljši nihrbtni žveplalnik ,.EKSAKTi;. Ceniki zastonj. Dobiva se tudi na 2 do 3 obroke. Veliki in n* obial ibor Po-! f «MUV gojilnice v Mskokb | regUt. «sžr. s seoaasjeao srareso, | ti M vrši dae 20. sp ila 182 J. ob i 'i ari popol Jas v posojil, prostori!», i Daosni reci; 1. Poraiilo asielstr», 2. poro4iloraiun«keg& pr*gkdo»£i-' ca 8 potrjenjs ra£an«k?g» zakljcč-k» is L 1621. ;n razdelite? c st. ilabičkk i. Volitev »»¿ehtia in r*6. prfgleaaTaleev. NaareSi in predlogi. Načelitro. 287 k xiv re3o.il snu občnima sbora !s>IaSee in (otojibice" * Petroris.. | reg!»trovttca Esdicga sesomejeno \ ^¡saretc,. ki »s vrii r nedaijo dae j j S3 aprila 1922 ob 9 nri dopoldne ' Vabilo KI MORILEC ALKOHOLA ROGAŠKA* S1ATINA ako se uživa sama oziroma primerno pomešana z vinom .Rogaška Slatina' s ,Tempel-Styria',Donati' vrelcem je najboljša zdravilna voda, posebno za želodčne, črevesne, obistne in mehurne bolezni. Zahtevajte torej po vseh gostilnah in trgovinah ,ROGAŠKO SLATINO'. Glavno zastopstvo za Slovenijo: F. ZINAUER, Maribor, Aleksandrova c. 45» Zaloga: Špedicija „Balkan11, Maribor, Aleksandrova cesta št 35. ,_3 ^l^iflifii; VABILO. Ormoška posojilnica vabi svoje člane ni redni občni zbor, ki ee vrši v sredo, dne 26. aprila 1921 v posojilniških prostorih z običajnim dnevnim redom i» volitvijo načelstva in nadzorstva. Isti dan ob 4. uri popoldne se vrši v zadružni sobi Kletarske gostilne občni zbor Kletarskeca društva v Ormožu z običajnim dnevnim redom in volitvijo načelstva in nadzorstva. V slučaju nesklepčnosti ob navedeni uri, se vrši pol ure pozneje drugi občaS zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu članov. 281 VABILO na redni občni zbor Kmetske hranilnice ii posojilnice v Vitanju, ki se vrši v četrtek, dne 2. april» zjutraj ob 9. uri v posojilniški pisarni z sledečim vspore-dom : 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložite» in odobrenje računskega zaključka za leto 1921. 4. Prost« predlogi. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno števile članov navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev. 265 VABILO na občni zbor in shod Kmetijskega društva in Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji, ki m &yuu> ms* vu ¡7 mi umjhhuuo , se vrši na Belo nedeljo, dne 23. aprila popoldne ob 3 uri r emfaero proaloiu zadrega Dae- ' v prostorih gospoda Štiglica, p. d. Čujeza, Na občni zbor rai red: 1. Črtanje In odobreajs j in shod pride tudi narodni poslanec Pušenjak. K obilni j zspisaik* o ssdajsai obgaem sbora • udeležbi vabi odbor. • lift 12. PomSUo načeisSva in na3zo?st?a i Vsak kupi najboljše j *. Poročilo o iivržoni reviziji i. kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glav-| ji Odobrenje zaključka ; nem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepriča!, naj si ne po- I ?abi, ogledati najbogatejše zaloge vsakowstnega sokn. 6'ano?. nit se boI «e oozieie I ^ platna m videl bo da kupi res najceneje ta najbolje. Dragocenost vsake hise je lekarnarja Fellera pnjetn« dišeči «Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, ka-kor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 speci' jalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 34!. Hrvatsko. ce Opozarjamo na oglas na inseratni strani d»' našnje številke, zadevajoč splošno znano veletrgovin« Miloša Oset, Maribor, Aleksandrova cesta 45, katere toplo priporočamo. • c'anor, *r51 se pol cre pozieje dragi obfiai slmr a iitia dnsfnim redoc, ki je gi«ko*r»toe konj-P «Plm akertpe, pift, iime la àêitme, ter plačujem po naj Ti*jih dnstnih csnah. Aa;.>a Si-0tve.. itdelcaiuka š£etk, metia Ib ëopiee» Ltd. Linbijati», K*r-lerska cesta 3 ln Ttsariks e. S. 1-6 168 Sprejme "AZt H-»ta, st»ao»anj3 ia obleka pri m jitrc, 8 1 it a oča» dob», Klor jas Tsteijo do u.&enja, s« Daj takoj oglasi pri Franc i>rtn. naniar-iki mojster, Ltgerovci, poits Kri ietol pri LjntoMfu. 2—8 ¿48 sir AniSrai OSIT H«Hbor Aleksdndrova cesta 57, telef,88 trgovina z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brso-Jav : ANDREJ OSET MARIBOR 5—6 I80 "obleko! Pripre ste in finejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJU ARSEITER Maribor, Drasska ulica št. 15. 6—10 123 j TripisMi i vsakovrst.južnosadje f • se dobi prvovrstno pri t 5 Matija Lah-u I Maribor, Glavni trg 41 Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamien izboren imntizni kis prod ja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna za kis (jesih) FELIKS SCHMIDL fflgricor. toška c. 18 Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod cahteva le pristea SCHMIDLOV kis. 2- I0231 Dr. Ferdo Lašič odvetnik v fllarifeftru, Slovenska se je preselil v svojo pisarno v Marijino (zraven sodne palače), telefon št. Po najviSji ceni prevzame na vskaki postaji in kostanjev les :: Franc Kostrivniška Slatina, Podplat pri Rogatcu, ulica 12. ulicoe št. 10 112. i_2 269 plača takoj Kupnik, 743» neti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite ^si po pravljanja in jezo NAJFINEJŠE URI iz nikla, srebrat _ tula in zlata i. t. -* - ^ -.■. : -ii*'- ' ;-î; ; ■: , ï ï: S HVAL im Podpisani se najtoplejše zahvaljuje za izkazano sožalje prilikom smrti naše iskrenoljubljene nepozabne soproge, mamice, tetke i.t d. gospe Alojzije Kirbiš roj. Velebil. Posebno pa še zahvaljuje prečastiti duhovščini iz Maribora in Sv. Petra, nadalje preč. g. dr. Antonu Medvedu za ganljiv govor, pevskemu društvu pekov za prekrasne žalostinke, kakor tudi vojaški godbi, zadrugi mesarjev in vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so na kakoršnikoli način počastili spomin nepozabne pokojnice. MARIBOR, dne 5. aprila 1922. Žalujoča rodbina Kirbiš. 150 -.v,,-- ; ■ ■ - v v v ... -„'• '- ¿s.- ji\i ' . ... . ■ ELEKTROMOTORJE 3-3 13* za kmetijstvo ia obrt priporoča tvrdka industrijska alakirifao Dodiafia Inž. TURNŠEK&Co. v ljubljani, sodna ul. 1 podružnica v Mariboru, Aleksandrova c.44 Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči ûmhll Hi ea Podružnica v Mariboru, ¡Egmm Masno: tatâa osti l/L — Telefan 311. Cantratas Uabllan. Podmfelc« î Split, fifsnik. Eksposif mm t iHtrtIM rzûjavi: a ZamfHjaka b—fct A 4 v Zagreb« to nj«M peArtalifa» 9 k Gcapodarafc» 9 1 stenjev I LES stoječi in ležeči, kakor tudi GOZDOVE ter gozdna posestva kupuje — po najvišjih cenah — mm obran električna žaga MARIBOR, Loška ulica 15. Skladišče: Tattenbachova ul. kupuje po dnevnih cenah izvozna trgovina EflNEST ¡mm, Celje, Kapucinske nI. 3. Enako kupuje tudi druge vrste lesa posebno tesani les. 4-6 1m Dežne plašče Klobuke pepiio čevlj» dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri, po solidni ceni JAKOB LAH, Maribor, Glasni trg 2. | Na drebnelj Poskusite^ kupiti spvvpm dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, ram, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakac, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini Miloš OSET MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 45 * ____________-». ... -/M." & nasproti glavnega kolodvora, v m1***»11"*'*- Telefon 15. 2—192 I Csse zmerne I Postrežba tofo«! | la «aLi KaL tisk. društvo. Odgovorni rurednik: .Vlado PoSeni/i*. Tisk Cirilov« ttstarse 5 MBfni»