itwÄiiii*
T z h a j ji vsak četrtek. Cena mu je б K na leto. (Za Nemčijo e K, za Ameriko in druge tnje države 7 K.) — Posamezne Atevilko ee prodajajo 1	po 10 vinarjev. ————-
;$niai indopisi se pošiljajo, Uietluietvii .Domoljuba", Ljubljena, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba*.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
Štev. 11.	V Ljubljani, dne 14. marca 1918.	Leto XXXI.
jugoslovanska deklaracija in slov. oratar
(Govoril na shodu v Kamniku dne 24. februarja deželni poslanec Ivan Lavrenčič.)
Predno izvajam nekatere misli, je prav, da z ozirom na neosnovana domnevanja jasno izpovem: Sem in ostanem to, kar sem bil, zvest somišljenik S. L. S. Dolžan sem tO svojemu prepričanju in dolžan svojim volivcem, da sem kot poslanec pete, to je splošne kurije, v stranki, ki združuje vse stanove. Odkar delujem v politiki ir, to je že dolgo, nisem iskal in ne bo-dem nikdar kakršnekoli svoje koristi, marveč mi je bil, je in ostane vedno cilj blagor vroče ljubljenega slovenskega naroda. Prav za to mi je tudi zelo na slogi gospodov duhovn kov, ki so ves čas toliko delali, žrtvovali in trpeli vsepovsod nesebično za dobrobit našega ljudstva, pa bodo delali združeni nedvomno s podvojeno tilo v tem velikem in zgodovinskem času, ko gre, dejal bi, za življenje ali smrt našega naroda.
Če kdaj, združitve in ne ločitve sedaj eo časi, da stojimo vsi kot en mož v jekleni falangi na straži v obrambo domovine ter postavnim potom izvojujemo slovenskemu in hkrati jugoslovanskemu narodu pravice, ki mu gredo po božji in človeški postevi. To je pač tako izredna domoljubna dolžnost, da se ji morajo ukloniti še tako važni osebni pomisleki in naj bi bilo to še tako težko, ko gre vendar za tako j velike reči, za rešitev in srečno bodočnost našega naroda. Jo li bodemo dosegli? I . Kakor napoči po jutranji zarji beli dan, tako, upamo, bode postal naš veliki Ideal prejalislej dejanje. Hrabro kot levi ee bore naši možje in mladeniči na vseh bojiščih. Koliko trpljenja in vojne grozote 50 že prestali v tej svetovni vojski na se-
veru in jugul Koliko jih je izgubilo zlato prostosti Koliko ljubo zdravje in sicer zelo mnogo za vse dni svojega življenja! Pa na tisoče in tisoče jih je žrtvovalo najdražje, kar so imeli, svoje življenje za državo in cesarja, a tudi za svoje vzore. Zaupamo v pravičnost našega ljubljenega vladarja, da n «»omajano, tolikrat preizkušeno jugoslovansko zvestobe poplažo s svobodno in samostojno Jugoslavijo pod žezlom habsburškim. Ponavljam in povdarjam: pod žezlom habsburškim, kakor so se slovesno izrekli vsi naši jugoslovanski poslanci v majniški deklaraciji, kakor so se slovesno izrekle vsp stranke slovenske v znani ljubljanski izjavi, kakor so to z navdušenjem in soglasno pozdravili zaupniki S. L. S. že meseca septembra in decembra, kakor to hoče in zahteva tako odločno vse slovensko ljudstvo, kar sve-doči na stot;ne izjav s stotisočerimi podpisi zavednih Slovencev in Slovenk tudi iz zadnjih gorskih sel. Povdarjam to, ker se mora ob tolikih slovesnih in tako navdušenih izjavah stotisočev razbliniti vsaka sumnja, da išče slovenski narod svojo samostojnost kje drugje nego v dinastiji habsburški. Jugoslavija, kakor jo mi hočemo, je naravnost odmev zvestobe in ljubezni do Avstrije in hiše habsburške. To je pribil izrazito in odločno naš pre-svitli knez in škof v ministrstvu na Dunaju. Izjavil je, da je pra'v Jugoslavija, kakor jo mi hočemo, odločen ugovor zoper naklepe onih izvenavstrijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od Avstrije, zato naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski monarhiji in pod žezlom naših vladarjev iz habsburške hiše. Pa tudi za to, ker bodo zadovoljni Jugoslovani najbolj močna, varna in zvesta obramba zoper sovražnike avstrijske monarhije in habsburške dinastije. V dno duše sem pa tudi prepričan, da bi presvetli knez i.i škof, čegar avstrijsko domoljubje
je kristalno čisto in skrajno požrtvovalno, ne bi hotel niti trenutek podpirati stranke, ki bi imela kakršnekoli protiavstrijske j ali protihabsburške težnje. In prav to, daje besedam našega presvitlega vladike toliko veljavo.
Če se pa bodo naši narodni sovražniki Jugoslaviji trdovratno protivili, ne bomo odnehali, saj tudi jutranja zarja n«; prešine takoj nočne tmme; s. podvojenim delom bomo zrli v svoj veliki vzor in se bodrili s pesnikom-prerokom ob Soči:
Pravica mora priti, — saj stvaril jo je Bog> — pravica mora biti — i vam, noil-teljem nadlog. — A dan pač ni še blizi, da sedete k nelačni mizi, — če vi ne, vaš mlajši rod! — Nebeški to veli Gospod» — Vsak mora žiti, — pravica mora priti!.
Gotovo je, da bode nepristranska zgo« dovina proslavljala vse stanove na slovanskem jugu, ki so v tej strašni vojski tako izborno vjršili svojo dolžnost v blagor svojemu narodu ter prav tako ali še bolj v obrambo države Po vsej pravici pa bode stal v ospredju oni stan, ki je pokazat v tej vojski toliko življensko silo in čudovito moč osobito v prilog državi. In to je naš jugoslovanski oratar, ^elik na bojiščih, velik v zaledju! Nifc manj kot 80 odstotkov vojnih sil se vojskuje kmetskih mož in mladeničev na' raznih bojiščih, in to skoro vsi v strelskih jarkih. In doma v zaledjul s koliko požrtvovalnostjo prenašajo prav redko sejani m d ž je" in mladeniči, zato največ dekleta in-žene ter starčki 5n otroci vse vojskino gorje, a se hkrati v potu svojega obraza bore z moiiko in plugom za domovino. Vprašam torej, kaj. bi bila -naša vojska brez kmeta?.-in kaj bi bila naša država brez kmeta? Ko sem se tekom svetovne vojslce nekje odločno zavzet za obstoj kmeta, rekel mi je nekdo, da nimam srca za državo. Jc<z pa pravim, da ima prav tiati največ srca- za državo, ki ima srce га kmeta, ker jc kmet poglavitn/ steber države v vojski in miru.
Seveda kmeta zato blagrujejo, ker deda jo le, kar se, .syeti. Vidijo samo ono (ar kmet prodaja, ne pa, kar kmet kiipU' }e in sicer desetkrat draže in še više. Naj ekupi kmet za pr.odano živino in poljske pridelke še toliko, vse se, mu umane, ker mora oblačiti sebe in, svojce ter oskrbovati hišne potrebščine necuveno drago Pa naj si je kmet v vojski še. toliko opomogel, poplačal svoje dolgove in še kaj prihranil, zabredel bo.de po vojski, v nove dolgove, ker prazen bo hlev, poslopja razdrta, orodje razbito, pölfä zapuščeno. Pa tudi delavcev ne bb, ker so padlj najboljši možje in je tohko k.repkih mladeniče v dalo svoje življenje ^ domovjno ali pa bpdo kot invalidi vsaj za težja dela vse svoje Žive dni nesposobni,
Jasno tpr^jj da pridejo po vojski za kmeta nevestah' časi, ko. bpde moral kakor tnova gosp'odaritj," Käko naj si pomaga? Da poživi in izpopolni svojo stanovsko združitev, kar smatram za nujno potreb-ho. Prišlo je kmetov nd stotine 't^koin vojske iz vseh občin okraja v vseh mogočih zadevah k meni. Res, marsikaj se je doseglo, toda koliko več bi se bilo doseglo, koliko neprilik in škode zabranilo, če bi bilo za kmeta stanovsko boljše preskrbljeno. Iz skušnje v vojnem času pridobljene torej govorim, ko se kar najtoplejše zavzemam za ugodno rešitev tega vprašanja, toda ne v posebni kme.tski sjranki, saj je te S. L. S. sama v prvi vrsti kmetska »tranka. Kako naj se to doseže, je pač «tvar razgovora in dogovora, ker je vpo-števati zlasti tri reči: Prvič, da se vse dosedanje kmetske zveze poživč in kjer jih ie ni go vsefy okrajih, na novo ustanove; drugič, da šo' kmetske zveze zastopane primerno" svoji' moči v vodstvu in načel-stvu S, L. S,, in tretjič, da najde kmetovalec vsak čas v S. L. S. gospodarsko in upravno pomoč in oporö. To pa ne bode prav nič v škodo drugim stanovom; ravno nasprotno: čimboljše se godi- kmetu," tem laže živi delavec, obrtnik, trgovec m'drugi.
Je pa tudi dobro oskrbljen kmetovalec neodvisen in prav zato najboljša podlaga narodnopolitični samostojnosti zlasti pri nas Slovencih, ker je narodno tako veselo prebujen. Navdušenje, s katerim je sprejel še celo v zadnji gorski koči majniško deklaracijo, je pač najboljši dokaz njegove ognjevite llarodhe zavesti in hkrati poroštvo boljših :dhi,-ako se-vsi stanovi ž njim in medsebojno združeni zavedamo svojih domoljubnih dolžnosti.
Bodimo pa složni in edini. Iz edinosti frastejo rt'e 'SaYfto'-itiäle; jriärvec':tüdi velike reči, z razdorom" pa propadajo največje. Vendar pai bodi edinost med nami prijateljska in ne suženjska.'Bodimo edini vselej, ko gre-^.a potrebne' stvari in ža One, ki mdrSjft Mtf,-•; v dvomljivih pa naj vlada prostost, v'wem p& Ijtibežčn, to je le zelo staro,-a zlato- geslo- Velikega mi-lleca sv. Avguština. Po tem' geslu bomo »ostali močni "tir rteptemagljiVi v obrambi lomovine, da' vedno ostanejo resnične be-lede našega Velikega pevca Gregorčiča':
Sovražni četi 'nikdar'-'' ne vpogne se naš tilnik, nikdar tej zemlji gospodar fle bode tuj nasilnik.
Pod žezlom. našega cesarja Karla I. in pod žezlom pjegovih potomcev iz hiše habsburške svobodna in samostojna Jugoslavija: Živela!
„Resnica" in
Mnogim se zdi čudno, da ne pobijamo očitanj in krivičnih sumničenj, katere »Resnica« teden za tednom kupiči proti S. L, S., ki jo zaničljivo nazivlja glasilo deželnega odbora Kalanovo stranko. Zakaj se nam ne zdi vredno spuščati se z »Resnico« v kaka dolgočasna prerekanja, je veliko razlogov. Sledeči odstavki naj naše bravce o teh poučijo.
Če si kaj prebiral »Resnico«, si lahko ugotovil v njej tih-le pel stvari, ki se v vsaki številki več ali manj ponavljajo:
1. »Resnica« hoče vsem ljudem dopovedati, da smo mi sami ententarji, torej veleizdajalci. Prav isto danr.adan ponavljajo najbolj zagrizeni nemški listi, ne, kakor da bi bili o tem prepričani, temveč zato, da bi s tem mogli ustaviti velikansko slovensko gibanje za svobodno Jugoslavijo in dati vladi razlog s silo in preganjanjem nastopiti proti nam. Zagrizeni vsenemci bi danes radi oživili tisto preganjanje (s solzami in krvjo pisano v zgodovini jugoslovanskega ljudstva), ki je divjalo začetkom svetovne vojske na Koroškem in Štajerskem ter pred vsem v Bosni in Dalmaciji. Da to dosežejo, nas je treba štemplati kot ententarje, veleizdajalce. In Resnica« je poleg »Štajerca« edini slovenski list, ki vsenemškim hujskačem v tem oziru pridno pomaga. Ali naj se mi zato bodemo z njo in naj stotisočkrat slovesno ponovimo, da mi hočemo krepke in močne Avstrije, ki je pa le mogoča, če dobijo vsi narodi s potoki krvi zasluženo samostojnost: mi Jugoslovani torej svojo Jugoslavijo. Ogromna večina Slovencev sloji na tem stališču, kdor nam pa noče verjeti — in to je »Resnica« — temu pa tudi v stotič ne bomo dopovedali. Ali ni torej pametno, da se ne prepiramo po nepotrebnem?
2. »Resnica» je edini slovenski list seveda »Štajerc« ji vedno zvesto stoji ob strani), ki napada Jugoslovanski klub, našo največjo narodno inštanco, klub, kateri je prvi jugoslovansko misel dvignil tako visoko, da danes najvišji krogi v Avstriji — vsenemški hujskači seveda ne — prihajajo do spoznania: rešitev jugoslovanskega vprašanja poleg češkega in poljskega je rešitev Avstrije. Včasih pa vodilni krogi v Avstriji o kakem jugoslovanskem vprašanju niti vedeli niso, in reči moramo: še danes bi se nas nihče ne spomnil, razen pri rekvizicijah, ko bi se pri rias še vedno vodila politika kot v prejšnjih časih. Med vojsko so nas izželi kakor grozdje v stiskalnicah, in po vojski bi nas vrgli na gnoj. Sedaj pa: kakor je sedanjost huda in neznosna, vsaj pogled v bodočnost je svetlejši. Ali naj »Resnico« prepričujemo o tej edino pravi politiki Jugoslovanskega kluba? Klub sam s svojim delom in s svojim ugledom se bolje brani, kot bi mogel to storiti naš list. Njegov
trud v političnem, pa še veliko bolj njegoi trd boj, ko nas brani z vso silo, da nas gospodarsko popolnoma ne uničijo, (tovori več kot vse naše besede.
3. »Resnica« nam podtika, da sme zvezani z liberalci in da smo s tem zatajili svoja katol ška načela. Da, v narodnem oziru nastopamo z njimi skupno, kajti proti nam stoje mogočni in neizprosni nasprotniki, ki so v narodnem oziru tudi tesno združeni, brez ozira na svoje svetovno prepričanje, in naše čete morajo biti strnjene v eno samo črto, imeti moramo enotno fronto, če hočemo kaj doseči. In doseči moramo, ali pa gorje premagan cem! V verskih in kulturnih načelih se pa ne umaknemo niti za črtico in ne sklepamo nobenih zvez. »Resnice« o tem ne bomo ponovno prepričevali, ker nima dobre volje. Moti se pa vsakdo, če misli, da se bomo s svojimi političnimi nasprotniki zopet na ta način zmerjali in psovali, kakoi smo se naučili v prejšnji politični šoli, aji kakor dela še zmerom »Resnica«. Medsebojnega zmerjanja in psovanja je naše ljudstvo sito; odločno bomo nastopili, kadar bo treba braniti svoje pre-ppčanje, toda izmerjali svojega političnega nasprotnika ne bomo, kakor do sedaj nismo niti drf Šusteršiča niti dr. Lampeta in njunih pristašev,
4.	»Resnica« se šteje med katoliške liste in vendar moramo z žalostjo konšta-lirati, da najbolj svobodomiselni slovenski listi niti od daleč tako grdo in malo dostojno ne napadajo katoliških duhovnikov. 0 »Resnici« pa moramo resnici na ljubo to pribiti. Ali se hočemo glede tega z njo meriti in enako z enakim vračati? S-ponosom rečemo in še ponavljamo: Stojimo' više, ....
5.	Zadnji čas se »Resnica« tudi trudi, da bi prepričala svoje bravce o tem, da smo mi proti miru. Za mir so listi S, L S. že toliko pisali, da more le še »Resnica« dvomiti o našem stališču. Ali ne vidimo vsak dan vsi, da nas Slovence edino le kmalu sklenjeni mir more rešiti popolnega, gospodarskega propada? In petem na{ bodo uredniki »Slovenca« in »Domoljuba« proti miru! Ali »Resnica« res misli, da ji kdo verjame? A kar je pa res, je pa to: odločno smo pa vsi pametni ljudje (tudi Nemcev je ogromno število), ki so proti takim mirovnim pogodbam, kot se je sklenila z Rusijo. Kajti taka pogodba (g. cenzor, ne pohujšujte se, ker prav tako piše tudi n, pr. nemška »Arbeiterzeitung«); kl jo je morala podpisati popolnoma obnemogla, vojaško že razorožena država, prisiljena po nemškem meču, ki je rezal vedno globlje v rusko meso, taka mirovna pogodba hrani v Sebi živo žrjavico, ki tU in iz katere mora, mora^Čižž pär desetoric let švigniti nov silen plamen, hujši in groz-nejši od sedanjega; to je taka mirovna pogodba, ki bo izpremenila cel svet v vo^ jaške tabore, mirovna pogodba, ki bo zopet požrla milijarde in milijarde za oboroževanje, narodi pa bodo hirali in mrli. O žalostna bodočnost! Mi smo najbolj vneti pristaši miru, a sporazumnega mi-1 ru, ki bo prinese! vsem narodom zadovolf-nost in svobodo, ki bo odstranil vsak vzrok za novo prelivanje krvi, ki bo odpravil
oboroževanje in porabil te milijarde za gospodarski in kulturni napredek sedaj tako izmozganih narodov, mi smo za papežev mir, ne pa takozvani nemški mir, ki ni nič drugega kot izzivanje na novo, hujšo svetovno vojsko, kot je bila dosedanja. To vsi ljudje čutijo, zato je pa kljub sklenjenemu miru, ki smo ga tako željno pričakovali, ostalo v naših srcih kakor težita mora, silna skrb in pekoča zavest: kaj bo z ubogim človeštvom, če se bo na vseli frontah sklenil tak mir, kot se je na vzhodu? Z »Resnico« seveda se pa o teh stvareh ne bomo prerekali.
6, Najbolj praktičen razlog, zakaj se z i\Resnico« ne kregamo, je pa ta, da jih je silno malo, ki jo bero in še veliko manj, ki jo upoštevajo. Bojimo se, da bi svo'je bravce dolgočasili, ko bi se z »Resnico« bavili. Zato je naša misel ta: če ne bo posebnih razlogov, bomo »Resnico«, glasilo deželnega odbora, pustili, da v samoti in v samoti umre.
Mir meča ali sporazum.
Dosegli smo mir z Rusijo in Rumunijo. Rusija odstopa vse svoje obmejne zahodne pokrajine, to je Poljsko, Kursko, Litvo, Estonsko, Livonsko, Finsko, Ukrajino; torej četrtino svojega evropskega ozemlja s 50 milijoni prebivalcev in 3 okraje v Kavkazu. Rumunija mora odstopiti Bolgariji celo Dobrudžo do Donave z morskim obrežjem in edinim pristaniščem Kon-štanco, Ogrski pa kos ozemlja ob sedmo-graški meji, svojo armado mora pod nemškim nadzorstvom razorožiti. Prevoz po Donavi se ji še nadalje dovoli.
Kako so sprejeli ta mir avstrijski narodi in nam sovražne države? Nikjer ni veselja v srcih izmučenih narodov, nikjer zastav in radostnih vzklikov, molče so sprejeli narodi ta mir, celo v Berlinu samem, dobro vedoč, da mir meča še nikoli ni prinesel sreče in blagoslova, ampak rodil
je vedno le novo sovraštvo in trden sklep za maščevanje. Vsak poseben mir moramo presojati le s tega stališča, v koliko
nas je približal splošnemu miru. In mir z Rusijo in Rumunijo? V sovražnih državah se že oglašajo državniki in kažejo na ta mir kot svarilen zgled. Hender-son, voditelj angleških delavcev, je izjavil: Da
se doseže sporazumen mir temeljem mednarodne pravičnosti, treba je vojsko nadaljevati in ugonobiti načelo surove siie, ki vlada v Nemčiji. Askvi, prejšnji ministrski predsednik, je govoril svojim volilcem; kazal je na razliko med govori m dejanji nemških državnikov. V govorih du ti izjavljajo, da sprejmejo načela svetega očeta in Wilsona, v njih dejanjih se pa kaže gola osvoježeljnost in pohlepnost, kar da je pokazal mir z Rusijo. Kaj naj bi pomenjala zmaga Nemčije tudi na zahodu? je-izaklical svojim volilcem. In v srcih teh ljudi je vzplamtelo novo sovraštvo napram nam, angleška vlada je dobila pomoč od naše strani. Nove priprave za nadaljevanje vojske, morda ene najstrašnejše v svetovni zgodovini, to je edini uspeh tega miru. In zakaj? Ker človeštvo ne posluša glas pameti, glas krščanstva, ölas
sv. očeta, glas narodov, ki so dali svoje življenje za brambo svoje domovine, ne pa za svoje ali tuje osvojevalne namene, kar je tako lepo zaklical vojnim hujskačem znani katoliški nemški profesor Lamaš,
Žalibog je to le glas vpijočega v puščavi, ker moč vojnih hujskačev je brezmejna, merodajni krogi se le preradi uda-jajo njihovim besedam, ne slišijo glasu narodov, ki hrepene po miru, a ne po miru, ki nosi s seboj novo prelivanje krvi in začetek novih vojska, temveč mir mednarodnega sporazuma. S kakimi željami smo spremljali pot mirovnih delegatov v Brest. Litovsk, kjer naj bi se podpisal mir v smislu samoodločbe narodov, ki izključuje vsako nasilje ter vstvari življenske pogoje za vse narode. Nič ni bilo lažjega, kakor da damo to pravico ruskim obmejnim narodom, naj Sami odločajo o svoji usodi brez tujega vpliva in pomägali bi s tem mirovnemu gibanju v sovražnih državah več kakor z vsemi razmišljanji, katerega nemškega princa posadimo na ta ali oni prestol, kje pustimo nemškega vojaka ali policaja. V dejanju pokažimo, da nam ni za osvojitve in gospodstvo, lepih besedi so narodi čuli dovolj, gledali bi radi le še dejanja, odgovarjajoča tem besedam, Žal, da je pri miru z Rusijo in Rumunijo zmagala zopet ona struja v Nemčiji, ki želi podjarmiti cel svet, ki hoče z mečem doseči odločitev v svetovni vojski. Stvar naših državnikov bi bila, da ec otresejo tega vpliva ter spregovore s svojimi nemškimi tovariši jasno in odločno besedo, da so za mir brez osvojitev in odškodnin, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju. Le če se vera v te mirovne pogoje naseli v naša srca, potem bodo ljudstva pripravljena na nove žrtve, če bi državnikov v sovražnih I državah še v tem slučaju ne srečala pamet, I Iščimo mir ne z mečem, temveč v I sporazumu narodov! Le kar rodi prijateljstvo, ostane trajno, kar rodi meč, tudi meč razdere!
Pregled po svetu.
Mirovna podtika. Vsi, ki ne trobijo v vsenemški rog in ne hvalijo brezpogojno nemškega miru, morajo večkrat slišati očitek, da niso za mir, češ, da je mir nepo--treben itd. Ti pač ne razločujejo dvojnega: mi smo odločno za mir, toda ne za tak mir, ki ima že v sebi kal nove vojske. Pač nihče se bolj ne veseli miru, kot mi, ki stojimo , na katoliškem stališču, ker vemo, da vsak mir pomeni konec milijonom in milijonom krivic, nasilstev in goljufij, konec preli-
vanja dragocene človeške krvi. Iskreno t se veselimo, da je z mirom naša domovina vsaj deloma že rešena iz raznih zadreg, zlasti iz nevarnosti, da jo sovražnik poplavi s svojimi četami in raztrga. Ne moremo pa odobravati tega, da odloča pri miru predvsem meč, načela o »miru brez anek-sij in odškodnin«, za katera se poganja ves svet, pa služijo samo za parado. Vsak mir meča rodi sovraštvo in maščevanje, maščevanje pa zopet vojsko. No, pa to ne bi imelo posebnih posledic, ko bi vrivali mir meča kaki slabotni državici, ki se maščevati ne more, toda celemü svetu vrivati tak mir, se pa pravi z glavo butati v zid. Morda bomo zid malo okrušili, nazadnje si bomo pa le sami zbili glave, — Rusi so sicer podpisali mirovno pogodbo, a so zraven ugovarjali, da so s tem pokazali, da so bili k temu koraku le prisiljeni. Glede Kurske, Estonške itd. sedaj menda ne govore toliko, kako ustavo si tam želi ljudstvo, ampak le ugibajo, s katerim nemškim princem bi najbolj »osrečili« te dežele. Na Finsko so poslali nemške vojake reševat nemško-švedske graščake. Tam so namreč pravi Finci mali kmetje in tlaöani, veleposestniki in graščaki, ki imajo vso moč, pa so Švedi. Ker je kazalo, da znajo finski Švedi zgubiti svojo vlado, so poklicali na pomoč sorodne Nemce, da se bo ljudstvo pod njihovim vplivom »samoodlo-čilo« za Švedske graščake. — Za Rusijo je prišla na vrsto Rumunija. Obkoljena okroginokrog ni mogla drugače iz pasti, kot s tem, da je sklenila mir. Ta mir nam vzame v vojaškem oziru veliko breme —-vzhodne fronte ni več. Sicer gre veliko čet v Ukrajino iskat žita, ali velika večina je postala prosta. Poslanci zato upravičeno zahtevajo, naj se skrči brambna dolžnost na 42, leto. Poleg tega se nam silno olajša in skrajša uvoz ukrajinskega žita, zakaj pot po Črnem morju in Donavi, ki vodi iz ukrajinske žitnice postane prosta. Za sedanjost nam je tedaj rumunski mir v prid, a za prihodnjost v škodo. Prvič ni to mir brez aneksi) in mir brez odškodnin, saj dolgotrajne velike ugodnosti, ki jih mora dovoliti Rumunija Nemčiji glede petroleja, niso nič drugega kot prikrite odškodnine. Potem je Rumunija takorekoč odrezana od morja. Vsi vemo, kako je vznemirjala Srbija leta in leta celo Evropo radi tega, ker je na vsak način hotela imeti svoje pristanišče ob morju. Ista igra se bo odslej ponavljala v Rumuniji. Prava pamet še m prodrla!
Državni zbor. Vendar je konec stare pesmi, ki se je vlekla skozi več tednov, namreč, da vlada še nima večine za proračun! V četrtek, 7. t. -m, se je Seidler zopet oddahnil za štiri mesece. Proračun je bil sprejet in s tem vlada rešena iz svoje zagate. Naredili so tako-le: za proračun, so glasovali vsi Nemci, Ukrajinci in nemški socialni demokratje. Le га vojni dolg so socialni demokratje odrekli svoje glasove. Proti proračunu so glasovali Jugoslovani, Čehi, nekateri Italijani ter poljski socialni demokratje. Poljaki pa, ki so igro odločili, pa sploh niso nič glasovali; so rajši dvorano zapustili, češ, da s tem rešijo parlament, da ne bo zopet zavladal absolutizem z vsem svojim tiranstvom kakor ga že poznamo. Ne vem, ali naj se tega
zida veselimo, ali žalostimo," Parlament je s tem rešen, ki je bil več ali manj vendarle v nevarnosti, da ga razpuste. Zakaj 6e proračun ne bi bil rešen v parlamentu, bi ga vlada morala rešiti izven parlamenta. Da bi pa naenkrat tako zelo ugodila vsem sahtevam poslancev, da bi. bili vsi takoj . nanjo, tega pa sedanji vladi še ne zaupamo. Razume se pa, da moramo mi tako trdno vztrajati na svoji jugoslovanski zahtevi, da ;ajši dopustimo tudi razpust parlamenta In začasen absolutizem, kot pa da bi le za las odnehali od. svoje deklaracije. Drugače aam bodo vedno grozili z razpustom in kbsolutizmom! Naši poslanci so dobro re-flli svojo nalogo. Vsa slava jim! Ni jih omajala nobena grožnja, nobena zavita obljuba, noLeno prigovarjanje. Njih možati nastop jc dosegel, da je .moral ministrski predsednik v zbornici — to se je zgodilo prvikrat v Avstriji — uradno priznati, da jugoslovansko vprašanje obstoja, ki ga bo treba rešiti. Izjavil je tako-le: »Glede kronovin, v katerih je potrebno, da se narodne razmere urede, posebno opozarjam na jugoslovansko vprašanje, katerega že zdaj ne moremo dlje prezirati. Pač nihče ne more - zaaikavati, da to vprašanje^ obstoja. A gre za tc, da se dobi taka rešitev, ki popolnoma in v celoti odgovarja zvestobi nasproti vladarski rodbini in državi. Na tem edino mogočem temelju je vlada rada pripravljena, da v okviru svojih pravic prične razpravljati o jugoslovanskem vprašanju z namenom, da se kmtlu reši. Seveda se mora nastopati z vso odkritostjo, v sporazumu z vsemi prizadetimi činitelji m da se varujejo upravičene zahteve so-prizadetih avstrijskih narodov.« Dobro se zavedamo, da je od besed navadno še daleč do dejanja in da ima tudi ta sicer prijazna ministrova izjava prefivnogo vratec, če bi se bilo kdaj treba izmuzniti, toda toh obrekovani Jugoslovanski klub, češ, da se aa zunaj zanj nihče ne zmeni, pa je dobil , 8 tem častno zadoščenje, — Na drugi strani Je pa zadnja stiska za proračun lahko odprla vladi oči, kako malo zaslombe ima sedanji vladni sistem v ljudskih zastopnikih, da niso hoteli dovoliti vladi niti najvažnejšega življenjskega pogoja za državo •— proračuna. Odkod pač to? Glavni vzrok je vladno stališče napram zahtevam avstrijskih narodov. Naša vlada je pač pripravljena iti »reševat« Litavce, Estone. Ukrajince, pač zahteva samoodločbo za tazne Ardahance, Batumce, Karse itd,, toda doma je pa vsak glas po svobodi in samostojnosti veleizdaja, vsak naj zvesto .naprej trpi šopirjenje Nemcev in Mažarov! JCdo naj ljubi tako vlado? Nadaljni vzrok, da so poslanci ne voljni na vlado, je neznosni militarizem, ki nas preti popolnoma uničiti. »Arbeiter-Zeitung« piše: »Mesto da bi mirovnim pogodbam, ki so naše fronte silno okrajšale, sledilo polajšanje vojaških bremen, pa postajajo ta bremena še hujša: starih črnovojnikov ne marajo odpustiti, pač pa kličejo še naprej pod vojaško suknjo pobiče, oprostitve preklicu-jejo in jemljejo zadnje delavske modi s takozvanimi nesposobnimi, -s katerimi ne vedo drugega početi, kot da napolnjujejo z njimi pisarne v zaledju. Na vse pritorbe militarizem samo zmajuje z ramami, čuti «e vsemogočnega in dela po svoje.« Še en 4>
vzrok, da poslanci niso zadovoljni z vlado: to je stari avstrijski birokratizem, ki niti v tej vojski noče nehati. Nepregledno veliko je ljudstvo žrtvovalo v tej vojski za državo, pa vse uradništvo dela kot bi bilo ljudstvo radi uradništval Nikjer še ni niti duha, da bi vlada ljudstvu hotela dati kaj več besede in odločevanja pri raznih panogah uprave, povsod nastavlja samo suhoparne uradnike, ki često brez srca delajo z ljudstvom kot z živino. Ali ne bo potem ljudstvo mrzilo vlado, ki to podpira? — Posebna uganka so nam pri zadnji seji Poljaki. Ti so radi znanih dogodkov pretekle tedne burkah zoper vlado, kakor doslej še noben narod. A v četrtek so šli zopet z vlado s tem, da so se zdržali glasovanja. Uganko nam razreši dejstvo,- da v Galiciji ne odločuje v politiki toliko ljudstvo, ki je še nezavedno, ampak predvsem Židje in poljski plemiči. Plemič pa ostane plemič, obrni ga kakor hočeš. Njemu ni za narod, njemu je le za vladanje. Kdor mu da moč v roke, s tistim pa vleče. In tako se je zopet posrečilo naši vladi, da je vsaj nekoliko pridobila zase te poljske žlahčiče, seveda z velikimi obljubami. Največja med njimi je menda ta, da Gali-. cija ostane nerazdeljena v oblasti plemi-čev! Kdaj bo pač poljsko ljudstvo tako zavedno kot naše slovensko ljudstvo, da bo podobno reklo kakor »Slovenec«:« »Ko dobimo jugoslovansko državo, moramo zanjo odpraviti, plemstvo, oziroma pri nas Sloveucih ga ne smemo uvesti,«
Preosnovo ustave v kratkem predloži Seidler poslancem v posvetovanje, Čehi, Jugoslovani in Poljaki so skupno sklenili, da se udeleže tega posvetovanja le, če sprejmejo kot podlage te reforme majni-ški deklaraciji Čehov in Jugoslovanov ter poljsko krakovsko resolucijo.
Hrvatski Zagreb je združeval v sebi pretekli teden dva politična pola. En pol, odbijajoč se od ogrske nadvlade, je tvoril sestanek raznih jugoslovanskih strank, na katerem so dognali, da je združitev vseh strank mogoča kot priprava za enotno jugoslovansko politiko in državo. Kri sestanka je bil dr, Korošec, katerega so množice kljub policiji burno pozdravljale in manifestirale za jugoslovansko deklaracijo. Drugi pol, ki teži za Ogrsko, pa je bil zbran v hrvatskem saboru. Navduševali so se za finanfno nagodbo z Ogrsko, ki potem postavnim potom lahko izžema ubogo Hrvatsko. Krekov duh vcie tugi po Hrvatskem, mažarska koalicija vedno bolj sameva! Vodniki so, a črede ni! — Sicer živi Zagreb v pripravah za pro^avo stoletnice rojstva največjega hrvaškega pesnika Preradoviča. Obhajali jo bodo 19.' marca. Ta dan mora biti znamenit tudi za nas! Saj je duh deklaracije tak; kar imajo Hrvati, je tudi naše; in kar imamo Slovenci, naj imajo tudi Hrvat'!
Japunska vstaja. Kakor poročajo časopisi, se Japonska v dogovoru z entento z vso naglico pripravlja na to, da bo s svojimi vojaki nastopila v Sibiriji, da si tam zagotovi svoje koristi in koristi en-tente. Tako bo dedščino nekdanje Rusije v Aziji prevzela Japonska. Od tam bo priraste! njen vpliv tudi v Evropo. Prav je pogodil Lamaš: Evropa se kolje, Japonska pa se krohota!
Svetovna vojska.
Ker sta Rusija in Rumunija sklenili mir, preneha dolga vzhodna fronta. Zato so armade, ki so stale tam, deloma postale proste. Nemci že pomikajo svoje divizije na zapadno francosko-flandersko fronto, kjer pomnožujejo svojo ogromno armado. Pa tudi sovražnik ne spi: Velikanske armade Francozov, Angležev in Amerikan-cev so pripravljene, da začno krvavi ples, kakor ga še ni videl svet. Tudi naša armada je deloma postala prosta ■— nekaj je ima še opravka v Ukrajini, nekaj je zaposlene pri ekspediciji, ki gre v Odeso po žito — pa bo lahko okrepila naše čete, ki stoje proti Italijanom. Ne bo dolgo — in vozel se bo razvozljal. Od drugod ni bistvenih novic.
Tedenske novice.
Vesel dogodek v cesarski hiši. Cesarica Cita je dne 10. marca povila princa. Cesarica in novorojeni princ se počutita dobro. Ob dveh popoldne je 101 strel naznanil Dunajčanom veselo vest.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Jugoslovanski klnb bo začel izdaja'« svoj list v nemškem jeziku, da bi se tudi Nemci poučili nekoliko o naših težnjah, in pravicah, o našem trpljenju in krivicah, k; se nam gode. Le to dvomimo, če bo naše? ta list med Nemci kakih vernih učencev ker so ti gospodje preveč sami vase za ljubljeni.
Lepi nauki. Nemški poslanec Steir. wender je v zbornici polagal Slovanom ta le lepi nauk na srce: »Obsojeni smo, da skupaj živimo, gledati moramo, da bom» med seboj izhajali.« Če -bi Steinwender mogel še svoje koroške tovariše, ki koroške Slovence s škorpijoni bijejo, pregovoriti, da bi se po tem nauku ravnali, bi bili mi g. Steinwenderju za njegove besede zelo hvaležni.
Begunci, lo bo poleg turških vojska za vedno najžalostnejše poglavje v trnja polni zgodovini slovenskega naroda. Ti ubogi ljudje čepe doma na svojih razvalinah, kamor jih je spodila vlada. In dasi je po ccli državi dovolj ujetnikov, ki po barakah lenobo in uši pasejo, vendar se vlada ne gane, da bi jih poslala na Goriško obdelovat polja in obnavljat razvaline. In če umirajoči begunci opisuyijo svojo bedo, jini cenzor zamaši usta, češ: molči in umri! Zato si moramo Slovenci sami pomagati, kajti od našega drago plačanega uradni-štva, ki nima nobenega srca, nimamo ničesar več pričakovati. V Ljubljani se jc ustanovil »Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške«. Ta bo posredoval predvsem, da se bodo slovenski rokodelci 1» tili ogromnega dela na Goriškem in zbrati slovenski kapital. »Gospodarska zveza' pa bo zbirala, sprejemala v dar ali kupo; vala razna kmetijska orodja. Naj bi naš' ljudje v tem oziru šli Goričanom kolikoj mogoče na roke. Vršili bodo s tem pred Bogom in pred celim narodom največje dobro delo
Tudi Seidler zna lepo govoriti. Takole je rekel g. ministrski predsednik v državnem zobru: »Vlada stoji na stališču narodne samoodločbe, da nobena narodnost ne sme delati drugi nasilja, marveč da je vsaka upravičena na svojem lastnem ozemlju se izživeti.« Pa če je govoril Seid-ler to koroškim in štajerskim Nemcem, je govoril gluhim ušesom.
Zbadljiv medklic. Domobranski minister Čap se silno boji, da ne bi prišli naši ujetniki z Ruskega vsi prežeti bolševiške-ga duha. Častniki in vojni kurati bodo imeli nalogo spreobračati te revolucio-narce. Soc. demokrat, poslanec se je radi tega norčeval v zbornici in je rekel med drugim: »Na vsak način je to nekaj nevarnega za državo in je treba tega boljše-viškega duha pregnati iz ujetnikov. Toda kako?« Tedaj pa zakliče neki poslancc: »Cepiti jih bo treba.«
Kurateia. Rumunska mora svojo armado demobilizirati pod nadzorstvom nemškega generala Mackensena. Kar pa ostane rumunske armade še skupaj, bo pa morala pomagati Nemcem kruh rekvi-rirati tja proti Odesi. O bridka in spremenljiva usoda!
Poljska vlada in ukrajinska država sta sestavili komisijo 12 mož, ki se bodo posvetovali glede Holma, radi katerega so Poljaki tako razkačeni.
Nekaj ozemlja v okolici trdnjave Ho-tin je odstopila ukrajinska država Avstriji.
Samoodločba. Napolkulturni prebivalci v gorovju Kavkaz ob Črnem morju, smejo sedaj sami odločati o svoji usodi, tak pogoj so stavili Nemci v ruski m rovni pogodbi. Toliko bolj imamo mi Slovenci praviro zahtevati, da smo sami gospodarji aa svoji zemlji.
i v .	.	r
f	.	v	*
' h » t j ,. - 4 ! ■ ■ ■
. I
*	- K	.
Razdelitev uvusije. L mirovno pogodbo dne 3. marca je ogromno rusko državno telo razbito na kose. Rusija mora odstopiti ozemlje, ki je še enkrat večje kot je Avstro-Ogrska monarhija z Bosno in Hercegovino vred. Poleg tega bo pa tudi Sibirija težko ostala ruska last. Vse to ogromno odtrgano ozemlje je razdelila Nemčija v celo vrsto malih držav, to pa zato, da jih Kolikor mogoče oslabi in da se ji od vzho-Ha ne bo treba bati nobene nevarnosti. A I Je Bog ve, če ne delajo Nemci računa brez krčmarja,
Osmo vojno posojilo je razpisano v Nemčiji. Tudi Avstrija pride aa vrsto.
»Mati Vseslavija je mrtva« kriči nemška »Tagespošta«, ker je z Rumunijo mir sklenjen. Naj se Nemci nikar prezgodaj ne vesel e I
Amerika v precepu, Japonci bodo menda zasedli Sibirijo, da je Nemci ne požro in ne izrabijo. Amerika pa ne ve, kaj bi na to rekla: Nemcev se res boji, Japoncev pa tudi. Hudo je, na dve strani skregan biti.
Petrograd ne bo več glavno mesto Rusije, ker leži sedaj preveč ob državni meji, temveč Moskva.
DOMAČE NOVICE.
Poštni promet z vojnimi ujetniki v
Rusiji je ustavljen.
Invalidi, ki se mude še po raznih vojaških zavodih, kjer zdravijo ali krepijo, dobijo lahko letos 3 mesece dopusta, če so kmetski delavci in če zdravniki spoznajo, da so sposobni za delo,
»Mater Dolorosa.« Marijina družba na Bledu priredi 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer predstavo »Mater Dolorosa«. Čisti dobiček je namenjen »Slov, Straži«.
Tudi vojaki letnikov 1893—1899 imajo pravico do daljših dopustov radi kmetijskega dela.
Za domovino. Padel je na italijanskem bojišču Jožef Kutnar iz Velikih Dol na Dolenjskem. Pokopan je v Tridentu.
Smrt junaka. 12. novembra 1917 je padel, po nesreči zadet, v Rumuniji vojak Anton Smrke. Služil je pri 27. dom. pp. Doma je bil iz Križa pri Čatežu pod Za-plazom, star šele 23 let.
Junaška smrt. Na sv. večer 1. 1. je padel na polju slave 23letni junak Jos. Vidmar, doma iz Cerkelj pri Kranju. L. 1913. je vstopil v red bratov krščanskih šol in je dobij redovno obleko in ime brat Aleš. Ta je že tretji slovensJii ud tp.ga reda, ki je dal — »vse za vero, dom, cesarja!«; — Počivajte v miru, ljubi bratje!
Tatvina. Pokradeno je bilo pri Tereziji Piškur v Bratencah, občina Veliki Gaber, dne 3. febr, med jutranjo sv. mašo, meso in špeh enega prešiča ter srebrna verižica. Tatovi so bili zelo previdni in sladkosnedni, ker so pobrali tudi sveže grozdje, ki je bilo shranjeno za ranjene vojake.
Semenj v Črnomlju bo kakor navadno v torek pred Veliko nočjo, to je: 26. marca 1918.
Pobegnil je pri opravljanju vnanjega dela iz prisilne delavnice v Ljubljani dne 8. marca 1918 popoldne prisiljenec Franc Bajde, male postave in grbast, dolgoličen, rumenkastih las, sivih oči. Isti ima slabe zobe in je na obeh rokah in ramenih močno tetoviran. Govori slovensko in nemško. Star je 27 let in v Kotredež, okr. Litija, pristojen. Ker je bil svoj čas po hotelih nastavljen kot snažilec jedilnega orodja, je pričakovati, da bo tudi v bodoče stikal v takih ali podobnih službah in pri takih prilikah kaj ukradel.
Čudna prikazen na nebu. Neka Mora včanka na<n piše: Jaz in dve deklici smo videle dne 27. febr. popoldne ob 5. uri leteti ne visoko nad nami neko stvar v podobi granate, svetlo kot solnce. Otroka sta zavpila: poglejte, kako lepa tičkal Nekaj časa je letelo, potem so začele na tanj-
šem koncu leteti zvezde iz »granate«, naposled se pa vse razleti v zvezde in izgine v zraku.
Umrla je v nedeljo, dne 24. februarja v visoki starosti 88 let Neža Arhar podo-mače Bajtna Neža iz Breznice nad Škofjo Loko.
RAZNE VESTI.
Ujemi ki se vračajo. Deloma jih pre< važajo, deloma prihajajo sami in sicer jih pride vsak dan. do 5000 kar na svojo roko čez naše črte. V Galiciji-jih obdrže 14 dni v karanteni, da se odstrani nevarnosS nalezljivih bolezni, če hi jih - morda ta ali oni prinesel če» mejo. Ker so večinoma v ruski vojaški obleki, jim v teh karantenah preskrbe tudi avstrijske vojaške obleke. Potem jim -minister Čap,.obeta štiritedenski dopust. To je pa odločno premalo* zato terja češki poslanec Stanek najman! trimesečen .dopust za vrnivše se ujetnika Domobranski minister je tudi povedal, di bodo preiskovali, kdo se je morda dal prostovoljno ujeti in da bodo taki kaznovani, To je zopet ost, ki je obrnjena proti Slovanom. Če gospodje pri vladni mizi mislijo, da si bodo na ta način pridobili srca slovanskih vojakov, se zelo motijo, slovanski poslanci pa bodo skrbeli, da se preganjanja iz leta 1914. ne bodo več ponavljala, kakor: bi nekateri radi.
Kuga. Včasih skoro neznane spolne bolezni so se danes tako razširile, da so začele države s skrbjo gledati, kam bo to privedlo. Sicer so pa države same krive, da se ta kuga bolj in bolj razširja. S svojimi brezverskimi postavami tfr-Vnsovraž-lostjo napram Bogu in Cerkvi'so'povzročili, da je verski in nravni čut v ljudstvu padci pod ničlo. In tako sedaj država ža-nje, kar je sejala. Ker gotovo je, da so zavest odgovornosti pred večnim Sodnikom, dalje molitev in zakramenti še vedno največja in naj'močnejša opora nravnega čuta in najkrepkejša obramba spolni razbrzda-nosti. Nemška država je sedaj sklenila najostrejše postave, da zatira in omeji spolne bolezni. Nekaj bo že pomagalo, toda glavno je še vedno, da se verski čut v ljudstvu dvigne do večje višine. Kolikor živejša verska zavest, toliko manj spolne razbrzdanosti, Šifer se bomo o tej kugi še obširneje bavili. •
Plače vojakom na bojišču in v zaledju se zvišajo,	... . .. ...
Odškodnino ђо.дерг^ј.država plačati vsem, katere je med vojskoip,o krivici preganjala. Jugoslovanom bo morala torej šteti precej denarcev, Tako je država zopet enkrat tepena ^уоЦо nestrpnosti nemškega uradmštva._____
Za odpust ,nf><I ,42 lpt starih. Poslanci dr.. Korošec in tovariši, so v. posebni interpelaciji opomniU vlado flfi pbljubo, ki jo je dala klubovim' načelnikom dne 19. februarja,, da bo. preuredila črnovojniško postavo tako, da bo obvezna samo do 42. leta. Vlada je obljubila, toda zdi se, da bi sedaj to obljubo rada snedla. Naši in češki poslanci pa-sedaj posebno, ko je postala cela vzhodna fronta prosta, vztrajajo pri svoji zahtevi, da naj se vsi nad 42 let stari črnovojniki, odpuste.
Na Ogrskem vladajo židje. Med 6743 odvetniki je 3049 Židov, med 5514 zdrav-
51
liki 2696 Židov, med 1295 živinozdravniki ' 614 Židov, med 1353 inženerji 500 Židov, pied 98.000 trgovci in bankirji 59.000 Židov, med 37.000 trgovskimi in bančnimi uradniki 20.000 Židov, in-med vojnimi dobavitelji je 95 odstotkov Židov. Židje so pravi krvosesi vsakega naroda, in gorje Slovencem, če bi.se katerikrat ti ljudje zajedli v naš narod! •
Črnogorski princ Mirko, ki je ob p<>-
!omu Črnegore prišel v avstrijsko ujetni-tvo, je sedaj umri v nekem- saHatoriju, Bil je vednö boteheri; V političnem Özlr'ü je bil vedno avstrijskega mišljenja.
Obleko bodo zakleniti v Nemčiji. Vsa-tdo bo smel obdržati le dve obleki.
Hudi izgredi so bili v Gradcu zaradi slabega kruha.' '-Množica je razbila več prodajaln in tjjh 4oj$enila.. ,.&црап je izidal »klic, v katerem, prosi ljudi, da naj »samo Bekaj časa« še vzdrže,
Roosevelt, Ш brv^i Jftedsednik imeriških Združenih držav', je v boležni, katero je sedaj prestal, postal na eno »tran gluh in slep.
Oddaja premoženja je že določena na Ogrskem. Vsakdo, kdor ima čez 10.000 K premoženja, mora odstopiti 15 odstotkov flržavi tekom petih let. Avstrija pride tudi le na vrsto.
Kaj nam bodo Ukrajinci dali. Do 15, nprila bomo menda: dobili , iz . Ukrajine,. 30 tisoč vagonov žita, 1200 vagonov sladkorja, 2000 vagonov zmrznjenega mesa in 1000 vagonov posušenega sadja. Ali bo k nam in na Goriško kaj prišlo?
»Rdeči križ« v Švici slovesno ugovarja proti rafei dušečih plinov v vojski. Ko bi ga kdo poslušal!
Proti poletenskemu času so se prito-Eili bavarski kmetje pri kraljevi vladi, Tudi pri nas bi bila taka pritožba na Oiestu.
Visok sneg je padel začetkom -tega mesca v Švici. Mnogo vlakov je zaostalo v snegu,
V šoli, Katehet: Kako je angel Marijo pozdravil? Dolfe: Hvaljen Jezusi
Dopisi.
Iz Ligojne pri Vrhniki, Podružnica »Slovenske Straže«, ki smo jo bili ustanovili par mesecev pred začetkom vojske, a je potem njeno društveno -življenje zastalo zaradi vojnih razmer, je..iroela y: nedeljo, 24. februarja popoldne svoj redni občni zbor. Zborovali smo kar sredi vasi pod prijaznim pomladanskim lolncem ob zelo veliki udeležbi. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje. Govorila sta gg. Pestotnik in Vrte-yec iz Ljubljane o pomenu ln važnosti narodnoobrainbnega dela, ki je potrebno zlasti v-sedanjih časih, ko nac, razni narodni sovražniki razdvajajo "bolj kot kdaj poprej in nas hočejo ovirati'i v napredku. Potrebna in koristna so taka predavanja, ker v ljudstvu pozive narodno zavest, ker ga narodno vzgajajo in opozarjajo na dolžnosti do naroda. Število članov se je v zadnjem času podvojilo, znamenje, da naše ljudstvo spoznava, kako velike važnosti- je narodnoobramb-tio delo.
Iz Gorenjevasi. V spomin padlemu Vin-lencu Jenko. Milo je donel ostali zvon male Reteške župnije, ko Ti je pel zadnjo pesem. Ni Te več med živimi, dragi Vinko, zato je prav, da se Te spomni tudi »Domoljub«, ki si ga z veseljem prebiral v domači hiši. Boril, si <i'
se skozi dve leti zoper Laha in česar smo se vedno bali, se ie zgodilo: dne 6. decembra m, 1. Ti je pretrgala nit mladega življenja sovražna granata. Žalujočim staršem, bratom, se-štram ih prijateljem, ki Te pogrešajo, tolažbo, Tebi pa večni mir.
j Iz Loškega potoka. Za Jugoslavijo smo se izrekli v obilnem številu. V dejanju smo pa že nekoliko zamudili: naše podružnice, ki nabirajo narodni davek, so zaspale. _ Pričnimo tekmovati v delu — a ne v zavisti in spanju. Дко bi dala vsaka oseba v Loškem potoku mesečno le 2 vinarja narodnega davka, bi Zneslo na leto to okrog 600 K. Torej kvišku podružnice Slov. Straže i podružnica C. in M.; domovina potrebuje pomoči, a ga ni, ki bi privil narodni davčni vijak! Beremo pridno in smo veseli, da sta postala »Domoljub« in »Slo-jvenec« odločna naša zagovornika in borite-Ija — zato je tudi število naročnikov in čita-iteliev napredovalo poleg tega, da zavzema tudi »Jugoslovan« častno mesto.
Iz Bele Krajine. Ker se širi po Beli Krajini glede nameravanega invalidnega doma nekaj pomislekov, mislim, da ne bo odveč, če damo tu nekaj pojasnil. Nekateri ugovarjajo in so proti podpori, češ, če bo na čelu tega podjetja nemški viteški red, ali ne bo potem ta invalidni dom nekaka nepotrebna ponemče-valnica in ali se ne podpira s tem le nemščina, katere nam — to potrdimo prav radi — v Beli Krajini ni prav nič potreba. Naj odgovorim na ta pomislek kot zastopnik belokranjske duhovščine v tem odboru, da invalidni dom ne bo imel prav nič opraviti z nemščino, ker bo to edinole dobrodelni zavod. Nadvojvoda feldmaršal Evgen namerava namreč, kolikor je nam znano, ustanoviti v Beli Krajini s sodelovanjem ljudstva v teku časa tri dobrodelne zavode, in sicer bolnišnico za oba spola, invalidiii dom in sirotišnico za otroke, kakor ima nemški viteški red tudi po drugih deželah, kjer ima svoja posestva, oziroma župnije, že več takih dobrodelnih zavodov v veliko korist ljudstva. Da pa hoče ustanoviti zdaj zgoraj omenjene zavode ravno v Beli Krajini, je vzrok ta, ker ima tudi tu svoja posestva in pet župnij ali far. Glede kakega nameravanega ponemčevanja pa pripomni podpisani to-le: v Beli Krajini delujem že 33. leto in sem mejaš trem župnijam nemškega viteškega reda, pa nisem še nikdar slišal, da bi bil ta red v Beli Krajini kdaj hotel ponemče-vati. Občinstvo naj bo prepričano, da bi belokranjska duhovščina nikdar ne hotela sodelovati pri kakem, četudi dobrodelnem zavodu, če bi se šlo za kako ponemčevanje Bele Krajine. Mi vemo, kake dolžnosti imamo do svojega naroda. — Drugi pomislek pa je: ali ne postane ta invalidni dom potem, ko ne bo več invalidov, morda kaka ponemčevalnica? Ne, tudi tega se ni bati, ker se je ugotovilo že lani na dan ustanovljenja odbora za invalidni dom, da postane potem ta dom nekaka hiralnica za obnemogle belokranjske užitkarie, ki pe bodo imeli na svojih domovih ali nobene, pU pa nezadostno oskrbo, kar je gotovo plemenit namen. — J. Šašelj.
Iz Globasnice na Koroškem. Podpisovanje za deklaracijo sijajno napreduje, vsak otrok ve, zakaj gre in podpisi rastejo kakor obe po dežju. Ljudje pravijo: dosti dolgo smo iti sužnji; nočemo biti vsaj že enkrat tudi neodvisni gospodarji na lastnih tleh, v naših domovih; zadosti so žc trpeli naši junaki v vojski, zadosti so pfelili srčne krvi, a pielili je niso morda za Nemce, preliti so jo za nas, za svoje otroke, za osvobojenje svoje slovenske domovine. Brez vsakega vpliva je prišla naenkrat zavednost v ljudstvo; mlačneži postajajo goreči in veliko nevernih Tomažov se je kar črez noč spreobrnilo. Z giiiusom se obračajo od svojih nekdanjih prijateljev nem-curjev, videč, kako nesramno so jih le-ti vodili za nos iu za norce imeli, kako neusmiljeno so jih izkoriščali. Le eden je še, ki se z vsemi štirimi protivi oprostitvi Slovencev, seveda tistih, od katerih je vedno živel, se bogatil in se mastil. Ta možakar se s ponosom imenuje »die Hauptstütze des Deutschtums in Globasnitz«. — Pa čui, o sveti V Globasnici jte en sam privandran Nemec in še ta nima. domovinske pravice. Kdo se ne smeja? — Prvo-cimenjeni je menda najel dve nezavedni ženski in iu' poslal na agitacijo zoper prostost
vencev. Veš svet fe danes na jasnem v tem da prej nr konca vojske, dokler ne dobijo vi narodi, tudi najmanjši, svoje popolne pravice Vsi so krvaveli in trpeli, vsi zaslužijo tudi svoje plačilo. Pri na« je z malimi izjemami vse moštvo do 50. leta in Se črez v vojski; poglejmo pa v mesta, tam je vse polno nemških postopačev, ki še niso imeli oblečene uniforme. — Slovenec ali Slovenka, ki podpiše nemško izjavo proti jugoslovanski deklaraciji, je torej zoper svojo lastno svobodo in zoper svobodo svoje domovine, je pa tudi zoper najvišjega v državi, zoper voljo vladarja, ki je v svojem zadnjem manifestu pred kratkim izjavil, da nima gorečnejše želje, kot dati svojim narodom tako goreče zažcljeni mir in pravico.
Iz Goreiičič pri Rudi, Koroško. Tudi iz tužnega Korotana se želimo, kaj oglasiti v »Domoljubu« ter potožiti svoje težnje in skrbi, ki v mirnem času sploh niso bile znane. Kar sem čital v dopisu iz Kotmarevasi glede prehrane in zapore mlinov, je žal resnično. Tudi pri nas so mlini že dolgo zaprti in morajo ubogi' ljudje daleč v mlin s popisano karto in natanko določeno mero in vago svojega s trudom in znojem pridelanega žita nositi. V mlinih ga nam pa zmeljejo z 90 odstotki. Poleg tega se žito pridno rekvirira, in vozi v mlin, moka pa v mesto. Naši ubogi ljudje pa, ki so navezani na aprovizacijo, pa dobivajo le dobro zmlete otrobe, pa še teh večkrat zmanjka. Ni se čuditi, da so 1. sušca ženske hekoli-ko vzkipele in se znosile nad ruškim županom.
To in ono.
Kaj vse ljudje jedo. Čim manj napredka, tem navadnejša je hrana. Okus je pa zelo različen. V srednji Afriki je gnijoče meso največja slaščica, zlasti če je polno črvov, Čriici in sevemoafrikanski Arabci v puščavi napravijo iz kobilic in neke vrste muh nekak kruh, drugje pa zažgo domačini velikanska mravljišča mravelj-termitov in jedo le-te prajiene^ Taka mravljišča so včasih šest do sedfcrttf me*,' trov visoka. Na otočju Samoa jedo neko mor sko stvar, ki ni ne žival, ne rastlina; podobna je črvu. V-Patagoniji in ob obrežju Rdečega morja zagrebejo ribe v zemljo in jih po-užijejo šele tedaj, ko imajo primeren duh, oziroma smrad.
Da so papagaji povsod dobrodošli, je znano. Mani čitamo o raznih martinčkih, a jih tudi povsod jedo, zlasti leguana, krokodila in aligatorja. Opice so povsod priljubljene kot izvrstna hrana. Kakšen čuden okus imajo Kitajci, o tem čitamo vsak dan: psi, mačke, podgane, miši, vse je dobro. A ne samo to, na več načinov prirejajo plavuti morskega soma, gnezda neke lastavice, mladike bambusa, lilijne gomolje itd., slaščice, ki se jih navadijo pola-goma tudi Evropejci. Zelo radi imajo Kitajci tudi debelega belega črva, živečega v bambusu. Mi bi rekli: brrrl
Japonci prinese na mizo nekoliko opečeno ribo, ki se pa mora še gibati, ko jo režejo. Sicer so pa v Evropi okoli 1. 1500 gosi ravno tako mučili. Tudi želvino meso režejo doli na jugu navadno iz živega ven; pravijo, da sicer smrdi. To je čudno: želva ne sme smrdeti, druge reči pa lahko. Avstralski črnci pojedo vse črve, da bi jih le dosti bilo! Tucli neka vrsta prsti ima svoje odjemalce. Vsak po svoje.
Da so priprave včasih dolgoletne, nam poročata na primer Dold in Ljmejling v Šang-naju. Preiskovala sta gr,'la jajca, znano kitajsko slaščico. Kako si jih pripravijo, je sicer tovarniška skrivnost, vendar poznamo približno način koserviranja. Jojcti obdajo z mešanico pepeh. '»ga, prsti, riževih lupin, apna in vode ter jih položijo po 500 do 1000 v veliko posodo; nato jih pokrijejo znova z ona mešanico ter jili pustijo ležati več let, včasih deret do petnajst. Ko jih odprejo, so V-yto segnita in neznosno smrdeča: notranjščina je popolnoma spremenjenetrda in v splošnem rjavkasto-zelenkasta. Kakšen je okus, o tem ne zvemo ničesar.
V NOČ GLASI SE PESEM TOŽNA,,,
V noč glasi s« pesem tožna, mnogo se oko solzi, pesem {antov domo tožna, ki na vojsko bodo šli.
Spet bo lipa zelenela sredi sela kakor kdaj, z listi mehkimi šumela: »Fantje, pridite nazaj!
Naj že zapeti pesem stresa liste moje V tiho noč, naj zveni tja preko lesa, v srcu vzbuja mehko moč.
Zvala vas je domovina, s pesmijo krepko ste šli. Ali vrneš kdaj tujina, pesem lepo naših dni?
Kruta sila je tujine, tudi prekrvav je boj, da bi kdaj nam vrnii sine, ki jih dal je narod moj.«
Še pod lipo bodo peli fantje zali sred' vasi, nageljni lepo duhteli, ali — nikdar več ne vsi,
M, J. — Gorenjka.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 Ч4°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8.Ш do1. popoldne.
Glef Inserat!
Gospodarske stvari.
Umetna gnojiala.
Dne 28. februarja je bil v državnem iboru sprejet zakon, da bode smela državna oblast izdelavati rudninski šuper-fosfat. Dosedaj so dobivali iz Afrike ali pa iz Amerike kamenje, iz katerega so pripravljali s pomočjo žveplene kisline tako imenovani rudninski superfosfat. Poljedelsko ministrstvo je pa dalo preiskovati po 'aznih krajih, kje bi se dobile take rudnine. Dognalo se je, da so po raznih votlinah, zlasti v južnih deželah kameni, ki vsebujejo fosfor, ki je važno gnojilo zlasti га žito. Da bi ne bile cene previsoke, je državna oblast izjavila, da ima monopol za taka gnojila. Letos bodo že v petih votlinah pričeli kopati in upanje je, da se bode že letos pridobilo 5—7000 vagonov iakega gnojila. — Za južne dežele bode to
gnojilo velike važnosti. Rudninski superfosfat zlasti ugaja ajdi. Ajdo pa sejejö kot strnišno setev samo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in na Spodnjem Tirolskem. Pred vojsko so obsejali s strnišno ajdo na Kranjskem 17.930 ha," nä Štajerskem 43.122 ha, na Koroškem 13.116 ha, na Spodnjem Tirolskem 3,790 ha. Sedaj ob vojski so sejali nekaj manj ajde, vendar je ravno ajda veliko pripomogla, da1 nismo imeli prehude lakote. Letos se je pa bilo bati, da ne bodemo mogli sejati ajde. Živalskega gnoja ne bode, ker se je število živine tako znižalo, da niti za krompir in peso ne bodemo imeli potrebnega gnoja. Umetnega gnoja ni dobiti, ker ga nameravajo dati, kolikor ga je dobiti, le tistim kmetovalcem, ki pridelujejo sladkorno peso. Zato mora nas kmetovalce posebno razveseliti vest, da dobimo že poleti potrebno množino superfosfata za setev ajde. Naj bi res r.aše pričakovanje izpolnilo!
V Galiciji dobivajo kuhinjsko sol.. V obližju solnih rudnikov se pa navadno pridobiva-kajnit aH pa kalijeva sol: Pričeli so preiskovati v Kaluszu na Gališkem in upati je, da se bode že letos od tam dobilo približno 43.000 vagonov kalijevih gnojil. Tudi v Vieliczki na Gališkem upajo zaslediti kalijeva gnojila.
Da imamo malo dušičnatih gnojil je zlasti vojska vzrok, ker dušik rabijo za-, razstrelila. Ako bode vojske konec, potem bodemo dušičnatih gnojil lahko takoj dobili. Zidajo se že tri nove tovarne za izdelovanje dušičnatih gnojil, ki bodo že letos pričele z delom. Vsaj v jeseni bodemo že imeli potrebna umetna gnojila, da bodemo mogli njive dobro pognojiti,
Sejte laneno seme. Meseca marca je najprimernejši čas za setev lanenega semena. Ko je lan poruvan, se sejie lahko po lanu ajda ali pa detelja, če bi bilo za ajdo koncem meseca julija že prepozno. Tudi na konopljo je treba večjo pozornost obračati. Za vrvi, povodce itd. ni boljšega blaga kakor je konopnina.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani nam sporoča, da se bo izdaja 4. številke »Kmetovalca« zaradi pomanjkanja časniškega papirja za negotov čas zakasnila. Družbi je
f>apir sicer zagotovljen in odposlan, a poši-jaiev zaradi neugodnih transportnih razmer še ni dospela. Naročniki naj blagovolijo nekoliko potrpeti.
Čipkarski sukanec prosijo še vedno čip-karice iz raznih okrajev. Zavod za pospeše-ševanje obrti je že razglasil, da je c. in kr. vojno ministrstvo ustavilo vsako dobavo sukanca za čipkanje, ker ga preveč primanjkuje za nujnejše izdelke, kakor pa so čipke. Prošnje za nakazilo sukanca so zato popolnoma odveč, čipkarice pa naj v vseh krajih skušajo dobiti čimpreje mogoče drugo, n. pr. poljedelsko opravilo, ker se na zaslužek s čipkami za ves čas vojne in najbrže tudi še nekaj časa po sklepu miru, vsaj kakor danes stoje razmere, ni mogoče zanašati.
Kranjsko deželno mesto za krmila nam poroča: Oddaja sena in slame. Stranke, ki so naročile pri Deželnem mestu za krmila seno, naj čimpreje sporoče, če so zadovoljne, da se jim pošlje slama namesto sena; to zaradi tega, ker dobiva imenovani urad v zadnjem času skoraj samo slamo namesto sena in zato ne more izvrševati naročil na seno. Obenem naj se vzame na znanje, da imenovani urad ne more sprejemati nobenih novih naročil več, ne na seno ne na slamo, ker ne dobi več blaga in ie za dobavo določena
množina že s prvimi naročili prekoračena. —■ Naročila na o t r. o b i in n>.o č n a krmi-I a. V otrobih je nastopilo tako pomanjkanje, da ni mogoče zadostiti vsestranskim in obilnim naročilom. Županstva hočejo po več tisoč kilogramov za posamezne občine, -deželno mesto ima pa za celo deželo komaj par tisoč kilogramov na razpolago', tako da v zadnjem času sploh ne more županstvom dobavljati več kakor po 300 kg. Če ni blaga, ga ni mogoče deliti. Drugih močnih krnul ie pa sploh Zmanjkalo. Vsled tega^ ni dobiti nobenih oljnih tropiiv ne lanenih ne makovih "ali rapso-vih. 'Županstva naj, nastali položaj in to stiske upoštevajo in ;naj hc,..zahtevajo takih množili otr,ab.pv< 1ц jih ni mogoče dati.
■ ' ' .'"''■•" ' ■ v -{i-.J-jv,. ••>•!'!	ofcst
Zdravstvo,,
Vplhr zračnega prttftka^a naše telo. Kakor ima kamen ali katerikoli -predmet gotovo težo, tako jo ima tudi- zrak. V brez-zračnem prostori» ,pade papjr ravno tako hitro na .tla kakor kamen,' k^j; ga zrak prav nič ne ovira. To so pokazali poizkusi. Iz steklene posode so 7. zračno sesalko izsesali ves zrak in spuščali vanjo različne' predmete, lažje in težje. In glej, vsi predmeti so ob istem času padli na tla, naj je bil tanek papirček ali težak kovinski predmet. Na prostem, v zraku pa pade kamen hitreje na tla kot po-pir, ker капмд s svojo težo lažje premaga zračni pritisk kot popir, katerega zrak ne pusti kmalu na tla. Čim bolj je zrak stisnjen, tim večji je niegov pritisk. Jn ta pritisk zraka pe -merl^S tlikOmerom ali" barometrom, t. j, steklena cevka na enem koncu zakrivljena, napolnjena z živim srebrom. Ker je na krajši krivini odprta, zrak s tako silo pritiska na živo srebro, da se v drugi daljši krvini dvigne do 80 cm visoko in še višje. Seveda mora biti prostor nad srebrom brez zraka. Sedaj imajo tudi drugačne barometre, takozvane aneroide, ki so kakor kaka ura budilka. Ti aneroidi so veliko pripravnejši kot tlakomeri z živim srebrom.
Naša zemlja je le do gotove višine obdana z zrakom. Zrakoplovi se le z največjo nevarnostjo morejo dvigniti do 10.000 metrov, kjer je že silno redek zrak. In zakaj je to nevarno? Kakor" je' zräk lahak, vendar velikanska zračna plast, ki je nad nami, vendar « silno težo pritiska na naše telo in bi ga morala zdrobiti, ko ne bi obenem naša kri z vso silo pritiskala v naši notranjosti in se tako oba pritiska izenačila. V velikanski višini je pa pritisk zraka silno majhen, pritisk krvi pa je zmerom enako močan, zato ni čuda, da kri v veliki višini udari iz človeka, kjer more najti pripravnejšo pot, skozi ušesa, nos, usta itd. Računa se pa, da. je za vsakih 110 m višine zračni pritisk za 6 riitii manjši. Seveda radi vetrov, zračne vlažnosti, temperature ta številka ni zmerom točna« " r :h
Iz tega je razvidno, da je gotov zračni pritisk za naše zdravje neobhono potreben» Vendar moramo reči, daukraji' z <manjšim zračnim pritiskom morajo nekaterim'bolnim ljudem koristiti. Kaiti za življenje potrebujemo predvsem kisika, ki ga je temveč v zraku, čim gostejši je zrak, čim večji je torej zračni pri-, tisk. Navadno ga je -kakih .21 odstotkov. Pri taki količini zraka se pljučam-hiV treba bogve kaj napenjati in raztezati/ 'da>-vsrkajo vase potrebno količino kisika;-Oesse pa pljuča nc raztegnejo popolnoma, recimo,1'če se popolnoma ne prezračijo, potem se toliko laže zaplo-de in -razmnože'v njihovih kotičkih jetični bacili, ki nemoteho opravljajo svoje rabeljski» delo. Če pa je zračni pritisk-majhen, zrak torej bolj redek, je tudi kisika veliko manj v zraku, pri višini. 2400 m le kakih 16 odstotkov. Zato mörajo pljuča tem hitreje in globo-keje dihati, če hočejo vsrkati potrebno mno- -žino življenje ohraniajočega kisika. Pljuča se morajo raztegniti do zadnjega' kotička, če hočejo vjeti tem večjo količino zraka, in to nI '• všeč jetičnim .bacilom, ki se najbolj boje svežega zraka in pa utrjenih, pljuč. Zato zdravniki opazujejo, da je v "krajih, ki: so visoko nad
1000 m nad morjem, veliko maaj (etike doma Kot v krajih, ki so le nekaj nad morsko višino.
Za razpokane roke in razne lišaje je zelo dobro sredstvo kaferni vaselin, ki se napravi na sledeči način: 60 g mozga se stopi, .gošča se odstrani, primeša se 5 g stolčene kafre, pusti se še nekoliko časa na toplem ter priltie ie 50 g olja. Potem se odstavi ter večkiat premeša, preden se popolnoma strdi.
Za kurja očesa je najuspešnejše in najcenejše sredstvo: prfereži eno čebulo čez pol ter jo pusti nekaj ur v jesihu namakati. Potem vzemi en list, odstrani tanko kovo, drugo položi na kurje oko, tako menja? vsaj vsake dve Uri obkladek. Ako začneš n. pr. ob 6. uri zjutraj, premeniš čebiiJo 5 do 6 krat do večera In zvečer že lahko "Kurje okd odstraniš s tem, da pri kraju, kjer se trda koža začenja, nekoliko načneš, druga koža je že odstopila in se lahko odstrani z ne ostro noževo končino. Дко pa isti dan 'kurjega öüisa ne odrežeš, 'noraš drugi dan z nova pričeti, ker se čez jloč zopet prisuši. Pazi pa, da z nožem rte pri-leš do krvi, ker se lahko zastrupiš.
врДј Listek pgg
Izgubljeni sin.
pr Spisal-Erik Friesen. РгадеЈ, (Dalje.)	1
III.
Ne da bi spregovoril besedo, stopa Abdallah pred svojim mladim gostom skozi celo vrsto sob»,Ko dospe,ta v njegovo delavnico, potegne za zvonec. Služabnik рппезе opijske pipe ter šoiritovo svetilko, potem tiho odide. »Tukaj, Durban!«
»Dosti imam opija danes, Abdalah!«
»Še ne, moi prijatelji Še parkrat potegnite, da boste v stanu mirnokrvno sprejeti moje sporočilo in je hladno premisliti.«
Rolf motreč gleda Sirca, še se mu tresejo vsi živci od razgovora s Fatimo, od neljubega razkritja njene strastne ljubezni. Misli na pomirjevalni vpliv opija, na rožnate sanje, ki jih pričara vživanje opija — ne ustavlja se več. Nabaše pipe in parkrat krepko potegne..,
»Tako, sedaj je dosti!« reče nato Sirec. »Stran z opijem!«
Rolf položi pipo na stran; Abdalah pa Џ dolgimi koraki meri sobo. Obličje mu je pepelnato bledo. »J4ič ne. pomiri tako mrzlično nemirnega bitja ^mojega . srca kakor opij,« Inrmra sam pri s epi. »Brez njegovega okrep-čujočega vpliva hi nikdar ne mogel izvršiti, kar sem sklenil...« Obstoji, pred Rolfom. »Sedaj, mladi prjjatelj, me zvesto, poslušajte! Pa prosim leppi :ftez?pjraite oči! (< ^ Kolt skoči po konci. »Na uslugo, Abdal-
Sirec potegne k Sebi nizek stolček in da Rolfu znamenje, naj sede k njemu. »Ravnokar sem prekinil vaš rkzgovor z mojo hčerko, ne-li?« začne Sirec, ki srpo-gleda mladega moža. »Dobro. Več niseip Jjpitel vedeti. . .. Sedaj, pa „lekaj drugega. Spominjate se še,, .da ste član »P. M.»? In da sem nocojšnji večer hotel opravičiti Vašo odsotnost?«
. »Da.«
»Dobro. Vaša očfeotnost je oproščena. — Zborovanje je bilo kratko, pa važno. Neki «lan »P. M.« kristjan in trgovec s čajem, Es-вал Lmir iz Beiruta, se je norčeval iz zVezini-iuh naredb. — zato mora umretil«
»Moj Bogi« Rolf obledi'.
»Essad Emir se sedaj inudi v Palrnyr1!-iiadaljuje Abdallah mirno. »Nocoj so vrgli srečko, kdo naj ga umori. Srečka je zadelu yas, Rolf Durban.«
Rolf skoči po koncu, se negotovo na-ime je.
62
»Vi se šalite, Abdallah. Zakaj take šale? Jaz — da bi umorit človeka? Pa še kristja-na?«	, ,
»Ne šalim se,« odvrne Sirec napol glasno. »Če bo danes teden Essad Emir še pri življenju, zapade Vaše življenje zvezi »P. M.« Rolf Durban!«
Abdalahov glas zveni nenavadno resno. Rolfu je postalo neprijetno. Prvi trenutek se tau je zdelo Sirčevo poročilo prazen strah. Toda polagoma spozna globoko resnost Poročila. Eden glavnih paragrafov zvezinih določb ie, da se mora vsak sklep zveze nepreklic-ijivo izvršiti. Sedaj pa zahteva zveza, da mora on v teku enega tedna umoriti Essad Emirja, trgovca s čajem, umoriti — hladnokrvno, premišljeno . .. Rolf spozna veliko nevarnost svojega položaja. Če zapusti takoj Damask, mu 130 sledil član zveze. Njegovo življenje plava torej v trajni nevarnosti. Moj Bog, kaj stori-ti?... - , ,
Sirec ga pazno opazuje. »Brez dvoma bo že jutri dospelo k Vam šesterovoglato pismo, Durban. Zares, oba sva bila blazna, ko sva pristopila k tej nesrečni zvezi.«
Oba moža molčita nekaj časa — oba v svoje misli zatopljena. »Iskal bom varstva pri amerikanskem konzulu,« zakliče Rolf razburjeno. »Konzul ne bo pustil, da —«. Sirec ga prekine z zanikajočo kretnjo.
»Pojdi! Varstvo konzulovo! Kaj to pomeni! Dva konzulova služabnika sta sama v zvezi! Morate se pač navaditi misli, moj dragi prijatelj, da je vaše življenje zapadlo, dokler ne izvršite svoje naloge. Zveza ima na razpolago razna sredstva: bodalo, strup, tezal-nico!«
Rolf težko sope. Mlad je, zdrav je, doma ima ljubljeno nevesto, Rožnata bodočnost se pred njim razgrinja ... In vsega tega naj bo konec?...
Abdallah ni nič manj razburjen kakor njegov mladi prijatelj. Samo njegovo razburjenje ima nekaj zmagoslavnega, nekaj, kar ga poživlja, ohlajuje, celo pomlajuje. »Durban,« začne slovesno ter pristopi k Rolfu, »storim Vam uslugo. Rad :Vas imam, rad, ne samo, ker ste mi osebno všeč, marveč tudi zato, ker ste si pridobili ljubezen moje hčere.«
Rolf se prestraši. Kaj iacega ni pričako-
val.
»Svoio hčer ljubim nad vse,« nadaljuje živahno Abdallah. »Del je mojega življenja -+-boljši del. Toda o tem pozneje ... Kakor veste, obiščem danes zvezo. Tajno so^Uis ie sklenilo smrt Essad Emirja. Srečka je zad-rla Vas, 2rtev tajne" sodbe mora v teku enega tedna izginiti s tega sveta,«
Rolf zamaje z glavo. »Vse skupaj se mi zde grde sanje,« mrmra na pol glasno. »Jaz, podložnik proste, krasne Amerike, kristjan, naj bom obsojen, zavratno umoriti človeka — samo zato, ker to hoče par strastnih, hudob-inih ljudi?«
»Premalo poznate mohamedance, moj prijatelj,« odvrne Abdalah r»sno. »Vsak izmed njih smatra svoje življenje za nič, kadar gre zato, da se koristi kaki zvezi. Ali umrje Assad Emir — ali Vi.«
Rolf vstane in prime za klobuk. Pečat odločnosti mu je utisnjen na čelu. »Tedaj umrjem!«
»Vi ste vrl človek, Durban. Vaša. možatost in neustrašenost olajšuje moj načrt,« zakliče Sirec ter gleda z občudovanjem v obličje mladega Amerikanca, ki je v tem trenutku zažarelo navdušenja. »Moj otrok postane srečen. Sedaj vem!«
Rolf je preveč zatopljen v svojo misli, da bi mogel slediti Sirčevim besedam.
»Hočete mi staviti predlog,« pravi nekako ncpotrpežljivo.
»Da, hočem rešiti Vaše življenje.« Abdalah stopi k vratom, jih zaklene ter vtakne ključ v žep, »Človek ni nikoli dosti previden, Tudi med mojimi služabniki so člani zveze,« V najzadnjem kotu sobe se usede na stol ter namigne Rolfu k sebi.
»Stari ste 28 let, kaj-ne, Durban?« »Da.« .
»Jaz jih imam nad petdeset in sem prodan — smrti. Bolan sem na srčni oslabelosti, ki sem si jo nakopal deloma s preobilnimi napori pri trgovini, deloma s kajenjem opija.
Moj zdravnik mi daje še nekaj mesecev. Nad nama plava smrtni angel. Zt.me ni rešitve. Vi pa — Vi — Vi se pa morda še ohranite življenju, lepemu božjemu svetu. Zakaj bi umrla oba?«
»Ne razumem Vas — <- Rolfov glas zveni mirno; srce mu bije silno.
»Da kratko povem: nameravam stopiti na Vaše mesto. Jutri pojdeva oba k zborovanju zveze »P. M,« V pravem trenutku se prijavim za Vašega namestnika v svrho izvršitve zve-zinega sklepa. Vem, kako je ravnati s temi ljudmi; saj sam iz njih izhajam. Če bi kljub temu imeli pomisleke, jim ponudim večjo vsoto, če se Vam dovoli, izstopiti iz zveze.«
Rolfovo obličje sedaj obledi, potem zopet zardi. Naj li sprejme tako ponudbo? Na| Ii reši svoje življenje za ceno drugega? »Ne Abdalah!«' zakliče resno ter ponudi svojo roko Sircu. »Zahvaljujem se Vam iz vsega srca; pa Vaše ponudbe ne morem sprejeti. Mislite na svujo hčer!«
»Ravno zato, ker mislim nanjo, Vam ta ponujam,« odvrne Abdalah žalostno se smehljaje. »Fatima me ljubi — res. Pa prvič: ne bo me dolgo imela; drugič: dekle ljubi neprimerno bolj moža, ki si ga je izbrala, kakor očeta. Zato bo žena zapustila očeta in mater in šla za Svojim možem, — pravi sveto pismo.«	.
»Prav imate,« odvrne Rolf obotavljaje se, »In ravno zaradi tega ne sprejmem Vaše ponudbe.«	„	. • ,
»Kaj? . . . Nočete? ... Sirec stopi Uorak nazaj. »Je-li mogoče, da je bil ves moj trud zastonj? Vi odklanjate roko moje hčerke?-«
»Da, Abdalah! Ne marem drugače. Vašo hčer imam rad kot dobro prijateljico, kot sestro. Poročiti pa je ne morem, ker ie ne ljubim. Deklica pa, katero ljubim, katera edina na celem božjem svetu je moja, ki onstran oceana čaka name in na mojo vrnitev — ona je, ki jo hom poročil in nobene druge!«
Pridušen vzklik srda se izvije iz Sirčejvih usten. Njegove oči se zasvetijo v divji -jez>.
»Ali ve moja hči zato?« ,	,: j,
»Da.«	..
»A --- sedaj razumem, zakaj je imela pb-jokane oči, Kako ste se drznili skoraj vsak dan prihajati v mojo hišo, če Ste že zaročeni' Mi Sirci imamo drugačne navade kako" vi prosti Amerikanci onstran morja. Če kdo zaporedoma obiskuje kako deklico, jo ljubi, jo hoče imeti — ali pa je lopov!«
»Abdalah!« Rolf se vspne pokoncu. Oko v oko si stojita moža nasproti. Njuna pogle-ga se žgoče križata. »Če ostanete pri svojem sklepu, je Vaša usoda zapečatena,« sikne Sirec srdito. »Z Vami nimam več opravka.«
Nekdo iahno potrka na vrata. Sirec ob« stane. Fatimino bledo obličje zre skozi špranjo. »Moj oče,« • šepeče prestrašena, »tako glasno govoriš; kaj se je zgodilo? Bojim se.«
Ljubeče pogladi Abdalah svilnato mehke kodraste lase svojega otroka. »Nič, nič, moja golobica. Le pojdi! Kmalu bom pri tebi!«
Nerada uboga Fatima. Pri vratih se š« enkrat ozre nazaj. Njen pogled počiva na Rolfu — pogled, tako poln ljubezni, poln strasti, poln udanosti, da je prodrl globoko v dušo mladega moža . .. Potem tiho zapusti sobo,
Abdalahovo jezno obličje se zopet pomiri. Celo lahen nasmeh se zaziblje na njegovih drobnih ustnih. »Odpustite mojo silnost, Durban!« pravi pomirjevalnpi »Oba sva preveč razburjena, da bi mogla jasno govoriti o zade. vi. Pojdite domov in vše mirno premislite Naj me umore, ti krvoželjni mohamedanskl psi! Meni je vseeno, Svojemu Bogu tam gorj se nc bom pribličai z rokimi, omadeSevaniim s krvjo... Pa še nekaj! Po moji smrti pripade vse, kar imam, moji hčeri — trgovina, hiša in nad milijon v gotovini. Vidite, da Vam ponuiam sijajno bodočnost. Ali ta pogled v bodočnost ni boljši, kakor pričakovati, da pa-detc pod roko najetega morilca?«
Sirec govori vedno živahneje, vedno pre pričevalneje. Želja, svojemu iskreno ljubljenemu otroku pripraviti vroče zaželjeno srečo, daje njegovemu jeziku nepremagljivo zgovornost.
Globoko vzdihne ter obmolkne.. Rolf 8» mu še enkrat približa.

»Utegnete prav imeti, Abdalah. Življenje ie mi naenkrat zdi tako lepo, kakor Se nikoli. 0, kakšen strahopetnež sem. Sramujem se samega sebe!«
»Ubogi mladenič!« mrmra Sirec sočutno. »To ie bilo preveč naenkrat!«
Rolf mu krepko stisne roko, poicm —. odbiti s srcem, prekipevajočim nasprotujočih si čustev... Naslednjo noč beži spanec od Rolfovih oči... Včeraj še prost mož, brezskrben, poln veselja do življenja — danes je zlomljen, duševno usužnjen, blizu obupa. O nesrečni trenutek, ko je prvikrat stopil v opijski salon, se prvikrat udal pogubonosnemu «trupu!
Po malo tednih, odkar je užival opij, mu je oslabel spomin, je bila zlomljena sila volje. Zapustila ga je mirna, jasna sodba.
V takem stanju razvnetih živcev je prosil Abdalaha, ki ga je spoznal v opijskem salonu, naj ga vpelje v ono nesrečno, osovraženo »P. M.« zvezo. Še sanjalo se mu ni, ko ee je po vseh mogočih obredih lahno urczal v roko, da bi vpisal z lastno krvjo.svoje ime v listo članov, — kako strašne posledice bo imel zanj ta nesrečni trenutek . . .
In sedai? Kaj storiti? Kako ubežati stra-Sni usodi? Bežati?.,. Ko bi se neopazen od-
Eeljal z vlakom v Bajrut in se tam vkrcal na td jo, ki bi ga prepeljala v Evropo? Rešen ibi bil! Pa — to je nemogoče. Ve, da ga že sedaj opazuje zveza. Morda že kdo straži zunaj pred njegovim stanovanjem»! .,,
Mlad je, ljubi življenje. Spomni se Faii-i minega ganljivo nežnega pogleda, ko ie prej-i šnji večer na očetovo povelje zapustila sobo.' Gotovo, dobro dete jef Kaj storiti? Kaj storiti? In zopet je oni večer potrka) na vrata dolgega, temnega hodnika, ki vodi v opijski salon. In zopet je odprla vrata nevidna roka. In zopet mu je pokimala razumno stara ženska.
»Danes posebno močno, Rajah!« veli starki, Po prvjh potegljajih se že razprše skrbi. Strah pred »P, M.< zvezo — je proč. Groza pred smrtjo — je izginila. Neprijeten občutek, poročiti deklico, ki je ne ljubi — je zbrisan. Jasna, rožnata, solnčna bodočnost mu plava pred očmi.
In zopet mu prihaja v uho znan glas — prav kakor včeraj. »Vedel sem, da Vas tukaj najdem, Durban. Kako je?«
*Hvaia, Abdalah! Dobro!«
»Ste premislili stvar?«
»Da,«
»Ste odločeni?«
»Mislim, da.«
Odslej ne govorita več. Kakor včeraj se udasta pogubonosnemu vplivu sladkega strupa.	(Dalje.)
Tedenska pratika.
15.	sušca. Petek, L o n g i n , mučenec,
16.	sušca. Sobota. Hilarij in Taci-jan, mučenca.
17.	sušca. Nedelja. 5. postna (tiha). Jezusa hočejo kamenjati. P a t r i c i j, škof,
18.	sušca. Ponedeljek. Ciril J r u z a -1 e m s k i, škof. Krivoverni Arijanci so ga smrtno sovražili, zato je polovico svojega življenja preživel v pro-gnanstvu. Bil je priča, ko se je ponesrečil poskus cesarja Julijana, zopet sezidati jeruzalemski tempelj. Bil je sloveč učitelj verskih resnic.
19.	sušca. Torek. Sv, Jože!, ženin Device Marije. Sv, Pismo nam ne pove drugega o njem, kakor da je bil ženin preblažene Device Marije in kot tak tudi rednik božjega Deteta, in da je bil pravičen. To je malo pa vendar veliko: vsa \isoka čast in izredna svetost sv. Jožefa je izražena v teh besedah. Ženin Marijin in rednik Je-
zusovi Kako visok poklic! Pač mu je dobri Bog, ki mu je zaupal najboljše in najdražje, kar ima v nebesih in na zemlji; svojega lastnega Sina in božjo Mater, tudi podelil izredno milost in svetost, ki je bila potrebna k tako vi-, sokemu zvanju. Kako velika mera biti! moč njegove priprošnje, ker je na' zemlji rezal kruh božjemu Sinu. Zato ga sv. Cerkev močno časti: Izvolila si ga je za patrona, ki naj ji bo v pomoč zoper vse sovražnike. Tudi mi Slovenci ga zelo častimo, ker je pa-tron naše dežele. Varih je svete čistosti, ker je bil sam deviški ženin. Zavetnik je rokodelcem, ker je bil sam ubog tesar. Priprošnjik je umirajočim, ker je sam tako lepo sklenil v naročju Jezusa in Marije!
20.	sušca. Sreda. Feliks in tovariši.
21.	sušca. Četrtek. Benedikt, opat.
Iveri.
Kdor hoče ukazovati, se mora prej naučiti ubogati
«
Besede so pritlikavci, zgledi pa velikani.
Človek ni nikdar lake lep, kakor če prosi od-puščenja, ali če sam odpušča. (Jean Paul.)
Pogumnemu pomaga Bogi (Schüler.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L M,, L. P.: Odmerjenega dohodninskega davka žena v ruskem ujetništvu se nahajajo-čega lastnika liikakor ni. dolžna plačati in se je morala pri davkariji vriniti pomota, kajti dostavitve uradnih spisov pri odmeri osebne dohodnine se morajo vročati v lastne roke davčnega obvezanca; vsled tega naj se žena oglasi pri davčnem uradu in dotičnega uradnika opozori na to pomoto in pa na okolnost, da se nahaja lastnik zemljišča v ruskem vojnem ujetništvu. Izvršilnim pot^m se davek tako ne more izterjati, ker lastnika zemljišča ni doma. Vsi ti ugovori bi se lahko uveljavili potom priziva proti plačilnemu nalogu, ako isti ni še pravomočen, sicer pa so to take pomanjkljivosti postopanja, da je iste uradoma vpoštevati tudi v slučaju, da je plačilni nalog že pravomočen. — A. V.: Poslani 2 K smo oddali odboru za Krekov spomenik. —•' L. S.: Nepotrebne jjolemike se izoi!ibljemo. Stvar je itak dovršena. — Boljedrg.: Preje poslane reči pridejo preje na vrsto. »Berač« pride še, ke-daj, ne vemo. »Iz naše vasi« ni za tisk dovršeno. —■ Fr. Ks. P.: Za to številko prepozno. Prihodnjič — O. L. i.i Dopisov brez polnih podpisov ne moremo, sprejemati; pa tudi če mi sprejmemo Vaš dopis, sprejel ga ne bo — državni pravdqik, — J. P,: Na vsakem zemljevidu imate merilo naznačeno v številkah in v vodoravni črti, ki je razdeljena na več delov, označenih s številom kilometrov. Če ima n. pr. prvi del na levem koncu številko 0, na desnem pa 10 km, se to pravi, da taka daljava na dotičnem zemljevidu znaša v resnici 10 kilometrov, Seveda morate vedno vpoštevati tudi ovinke, če hočete zanesljivo računati, — A. G.: Pesmico, če je dobra, priobčimo brezplačno, če le dopušča prostor, če je pa slaba, je pa tudi proti plačilu ne- objavimo. — G. S,, St. L.: Nismo prejeli, — K. M.: Žalibog, ni dovolj opiljeno. — E, P. T.: Imam kaktus, star 10 let. Šest let sjjloh ni cvetel, morda zqto ne, ker je bil vedno v sobi v senci. Sedaj je pa vedno na jutranjem solncu (nikakor pa ne na opoldanskem poletenskem) in vsako leto ima do 30 živordečih cvetov. Poskusite tako! —
A. K.; Vlada se večkrat premisli in tako se je tudi za kžrte na tobak Dokler pa teh ni, pa pristranosti v prodaji ni mogoče odstraniti, -j- I. K.s Tobakovega seliiena ni bodete dobili nikjer, ker je pridelovanje tobaka samo državna pravica in vas zapro, če bi ga sadili. Zalo . ne kaže drugega kot potrpljenje ali pa bukovo listje. — I. F.i Ujetniki prihajajo vse križem, v Galicijo, kjer ostanejo nekaj časa. Za one v Sibiriji se bodo najpreje pobrigali, da jih dobe, da jih ne zajamejo — Japonci, — Fr. K. S.: Barvo dobite v kaki ljubljanski drb-žerijski trgovini (Cvarčara, Kane itd.) in tudi navodilo, ga kakšno obleko, ij> kako rabiti. — M, P, V;j Gubernija Samara je v Evropski Rusiji in je od Ljubljane' oddaljena kakih 2700 kilometrov v zračni črti. .Da to daljavo razumete, potem vedite, ida je od Ljubljane do Dunaja le slabih 300. kiloinetrov zračne daljave. Za druge stvari vprašajte strokovnja-škega zdravnika. — A. M. C,: F. K,, Dunaj V,, Margarethenstrasse 82. .
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 27. svečana1: 27, 22, 85, 14, 18. Trst, 6. sušca:	68, 48, 50, 13, 82.
SKRIVALNICA.
»Dva mornarja? kje je tretji?«. Odgovarja naj naš bravec!
Mnogo ljudi trpi na zaprtju ali nedelovanjti črevesa in je le zopet druga lenoba, če se nič nje stori za odstranitev tega zla. Kdor ee pa že en-> krat odloči, da rabi od.ajalno sredstvo, naj izbere tako, ki mu bo najbolj koristilo. Volitev ne bo težka. Je predvsem velika industrija za umetno izdelavo odvajalnih sredsiev iz različnih kemikalij. Nadalje je mnogo mineralnih odvajalnih sredstev, namreč mineralne vode, ki vplivajo odvajalno, in končno rastlinska odvajalna sredstva. Mi vemo, da se rastlinske tvarine najlaže prilagodijo človeškim organom, da je niih vpliv naj-blagodejncjši ter da ne dražijo in ne slabe. Med rastlinskimi odvajalnimi sredstvi zaslužijo prednost pred vsemi drugimi, vsled česar so tudi zelo priljubljene rabarbarjeve kroglice z zn. »Eis- -Pillen«;. Vzbujajo tek, pospešujejo prebavo, vplivajo pomirjajoče pri spehovaiiju, želodčnem krčo m zgagi, nimajo nobeftega neprijetnega postranskega učinka, ne dražijo in ne slabe čreVcsa ter jih ti>ii ženske in otroci radi vzamejo. — 6 škatlic «tane franko 7 K 37 v. Lekarnar E. V. F c 11 ur, Slu. bica, Elsatrg 16 (Hrvatska).
■ .-. —•— i* VsaMea domete mm,
suhe gobe, prazne vreče in drage pridelke kupuje trgovina s semeni
-»i PETER LASSNIKA NASL. -
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg,
kakor: Brezove metle, krtače, slame, koiare, suho in lončeno robo, poljske pridelke, suho sadje, suho meso, klobase, mast, drva, repo, korenje, peso in
druge pridelke kupuje za svoje člane
.lliitiljaoslioileMöltoiiziiioMvo
Kongresni trg 2.
746
Mlatifnice,
gepeljni, s slamorezitice
Let drugi kmetijski stroji tovarne Umrath & Comp, se lahko naročajo pri
FRANC H11TTI, LJUBLJANA.
Martinova cesta 2.	829
Kupim posestvo.
|V bližini Ljubljane ima prednost. Natančne ponudbe na: Ivan čibelf, Spod. šiika, Vodovodna cesta 203.	828
Pišite ekspresmi!
Pri meni še dobite 1 par močnih dobro koya-nih črevljev za 80 K, 1 močan suknjič za 45 K, .1 par ženskih črnih nogavic za 15 K, žepne robce
po 2 K. Razpošilja
Otrin Jožef
Judendoff bei Leoben.
Ako ne ugaja, vrnem denar.
Kad isee.000 mojih ročnih Sfvamrfi Sil v rabi i -ш
Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, jermenov, vroč, jader,. oprem, mehov plaht, čevljev. — Važno za vojake. — Baz-prodajalcem popust. Cena kmpl. silu K 5 —. pov-zetni stroški po-seboj. Izvoz žre-bljev, varovale e v podplatov in vojnih podplatov. P. 22. Laohmann. Dunaj IX, Moser-gasse 3, odd. 182.
Lišaie
garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domače mazilo. Ш tnažfe, Je popolno brez duha, torej se more rabiti tu ti čez dan. Velik lonček K 360 dvojno - velik lonček K 6 —. Dalje Paratol-posipalni prašek, Ui varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2 50.
Oboje so dobiva po povzetju ali prodplaßilu pri tprdki lekarja M. Klein-a
Paratol-Werk«, Budapest Vli-10.
Bosje-ut. 21.
Agitirajfe za
lifemo
več rabljenih kontrolnih blagajn, primernih za specerijsko trgovino, da jih kupimo proti takojšnjemu plačilu. National - Hegts iier Kasten G. m. b. H. Dunaj VII. Siebensterngas«« 31.
Lesni brusači, gladilci
kakor tudi mzai drugi tovarnlki de'avcl in delavke sc sprejriiajo ob dobri plači za trajno delo V tovarni za lepenko (Pappefabrik) Rosenau a. Sonntngberg, Nižje Avstrijsko.
L® 3 M 2S h stn"4 l>ri nas
° № 11 malilot. aparat „Omenra", vol. sliko 4X4 kompl.
malo opiomo z nfttanö. navod. za z,»«»talke. Aparat „Perfekt", vil. *'/iX0z motnim steklom, dvojno ka-soto, dobor objekt, in malo onromo telnavodilom ia j-.adetelne le K 9.
^akiopnaUftmorn.eertrua'velDXil!;
,. ~	, 11,11 izvreitov z vsoin potrobnim o-
Ipromlj. za razno lego, prima akromat. leča, komnl » kovmasto kaseto m bavottllom dokler v ziil> »! leX'/e во It Kit klopna omara za vojaštvo ca ploščo 'ic filme' zopna oblika vol. 4>/,X« ie K 64,80: vel. «K» le K 7S.eo' i ofiijja po povzetju l'oätnimi l K. Szucr* ..Perfekt" Bann j Vir, NeueUftfr. 137/169.	" '
6osMI
ki so uvedeni v industrijskih krogih, pri kmetijskih društvih ter poljedelcih, dobč dobro plačano zastopstvo zelo rabljenih konzumskih predmetov. Ponudbe na kemično tovarno HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Jungmannova cesta it. 33; tovarniški teleion 5455; pisarniški teleion 5495.
H1KE6A mrnrn LUČI
ako rabite mojo napravo za luč „Jana*".
Obstoji iz treh suhih elementov s 4*,3 voltov napetosti, okolu 5 norm. »več, ki £ore 400 up. Spravljeni so v javorovi omarici oblika 27l/a >< 20 X lOVt cm- Kompletno, montirano in pripravljono za rabo. Cena K 100 Pri naročilu so prosi 20 K neplačila, ostalo i po povzetju.
MAKS ШИ
Dunaj I.
Stubenring e.
Čudovit aparat za gatenje
pletenega in tkanega blaga, perila in platna.
Z našo izvrstno pr)pravo za gatenje si obvarujete oCi, pri-' branite Cas in dosežete trpežno, lepo izvršitev. Ta čudovita priprava za gatenle je največji pripomoček za gatenje nogavic iri za vsak drug tkan predmet, kakorza gatenje spodnjih kril, miznih prtov servijet, rjuh, Jägrovega perila oblek itd. ter se da vsak predmet s.lno hltrö, iepo jednakomerno popraviti, da izgleda kakor bi bilo nanovo tkano. Imamo mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. aparatu z lahko umljivo ilustr. razlago K 6*50. Bazprodaja po povzetju zalega novosti
Ж. Svoboda, Dunaj, III/2, Hiessgasse 13—404.
STROJNO OLJE
za vsako industrijo, mline, poljedelske stroje.
OLJNA MAŠČOBA, MAŽA ZA VOZOVE,
zakonito zajamčena znamka »Oilfett«, ajamčeno najboljše kakovosti.
TEHNIŠKI V ASELINI
za stroje in čevlje, rumeni ali črni.
KONSERVOL,
zakonito zajamčena znamka »Konservol«, najboljše vzdrževalno sredstvo za čevlje, jermenje itd., — 554	rumeno ali črno.
LEKARNIŠKI VASELIN, bel aH rumen, VOSEK ZA JERMENA
ponudi na debelo in na drobno po najnižjih cenah kemična tovarna
HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI,
Jungmannova cesta št. 33, tovarniški teleion 5455, pisarniški teleion 5495.
||авН|аЕ§А' svoje vinofcade, sadunosnik«
WarUJKfS in ne rastline
pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s škropljenjem z »Antiiungin«-om ojačeno kaiifor nijsko lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni. kako poškodovanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena; i liter 12 K (zadošča za 50 litrov), —-Izvirna posoda 3'A litra 32 K. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Petrinjska ul. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj.	616
Ш
v si za ooie m
Cene najnižje!
Franc Crobath
625	družba z o, z.
Ustanovljeno leta 1885.	KRANJ
rmje
za kuhanje žganja oddaja v večjih ip manjših množinah tvrdka 2353
C. Z.
Meli
Najboljša gorenjska kosa se dobi edino , prvi gorenjski razpošiljalnl IVAN SAVNIK, KRANJ,
katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako козо se jamči.
Dolgost in cene kos so: cm 30 05 60 65 70 75 80 8.1 00 pesti 5 Mi, 0 11', 7 ;'/, 8 g'', II K 8 -, 8 20, 8' 10, tso, 8'MI, 0-, 9 20, 0 41'. 960 Trgovci pri večjem odjemu dobo popust.
f
Edini slovenski zavod brez tnjega kapitala jo:	1440
VZRdEJWriR ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov
Iijubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelano stavbe, kaker tudi stavbo mod i-nsom zgradbe, J. vso premično blago, mobllijc, poljsko orodjo, stroje; Sivino zvonovo ln enako. 3. vso poljske i ri-delke, žita in krmo. 4. zvonove proti prelomu, 6. sprejema tndi zavarovanja na življenjo, oziroma dožhetie in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamozno esobe za deželno
nižjouvstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi dežolni odbor kranjski po:lru>mlco Varnostni zaklad ln ndnlne, ki so znašalo 1. 1916 K 763 300 £9, so poskočile koncem 1. 1810 na K 806.828*61.
Tedni, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklan. P-inudfee ln pojasnile daje ravnateljstvo, glavno poverjenlttvo v Celju ln na Preseku kakor todl p» vseh {arah nastavljeni poverjeniki.	Ceno primerne. Litra conitov in takoiinis izplaSiio.
iS-
■a
«rfs&egD mm - podgane stenice-ščurki
Izdelovanje in razpošlljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in mMi K 5.—i za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-levalec K 1.20; tinktur« proti ušem pri ljudeh K t .20: mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za gši v obleki in perilu K 2,—; tinktura za bolhe pri
£seh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-injadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokonCavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcna za rodbino K 11-—. Zaloga za Ljubliano in okolico: Lekarna pri zlatem eleno, Ljubljana Marijin trg: 1520
Ustanovljeno 1.1893.
v ILluhiiani
registrövana zadrug a z j omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila. proti џрпШ&Шљvi Življenjskih polic, posestva, vredfo^tiljh" ЈВДЈШ ali., prpti -«r zaznambi na službene prejemke. <нлп. Vračajo se posojila v 7Ц, 15
odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.'""" Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v L ubljani, Kongresni trg Ste*. 19, ki daje vsa ßötf<?l#irpotes(iila. ■ Društveno lastno premoženje znaša koncem k>ta 1915 51984810 Jtrpn» Zadruga sprejema tudi branike vloge in. ük>9br«stuie во-фЧвиЈ"'1 »«•' Deležnikov je bilo koncem leta! 1915 1924 s 15615^dfe2l, ki reprezentujejo imnstuene glavnice za 6,089.850 kron.
if*:' ., as»:»'
ear cPriporočamo
koiinsko kabino primes
- ... i. ,.».iM»..nuiiii7t JU I
v korist oßmejnim <§lcvencem!
uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja 81°ÄU zamenjam!
«П11м1м»т1им1нми111п|1н11и111н11111111н!нн111ммп1ни1нин1111м11м11н1и11111111111п111111гп1111111
Kovinaste ure. . . .	po K 22 — 26 —	32 — 40 — 60.—
Srebrne ure ....	po.K 48— 54— 60— 70— 90'— 100-
Kovinaste verižice .	po K. 2'— 3—	4— 6.— 10 —
Usnjale verižiče ...	po K 1 60 280	4 80
WT ZEatnlna In srebrnlna w bogati izberi 1 тт
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itif. v velikem kramcm ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
r ; .-i 'if:	.v ... - ;
Las/na znamka „IKO" sveiovnoznana.	Svetovna raZpOŠlI j al ГТЈСа
H. S1ITTNER samo d L J
Lastna рГђ;Ш11Гапа'.Мфпа ar v'Švici.'1
" ' " u iH
J,,.,. .. ,:о-1Ц'! '
Nobene podružnice.
Svetovnoziiana radi razpošiljanja dobrih ur.
-";'■	Roberte podružnice.
a a
Zastrmi dobi vsak na žeijo
mqrttl»v« talog ur, ВГО-brnino, Klatni-no, goclbenib prodni, violino ni više. j»obrc liar.po K 14, 20, 25, 10. 25, 35, 50, , 2 vrstno harmoniko P« K 70 HO IW,> 1 : «vrstno •jiariionike po K 180, 200
240, 280- Kamena do-.voljna ali 'denar nazaj. Pošiljat, po povzetju alii predplačilu Hazpošiljal-nica ■
JAN KONRAD, Vt'W. ш: dob.MosIfBrD*)Št. 17511, Češko.
Ženske lase
zmedene kupu-•tetD rpS. tijatviSji — ceni. Ze za 20 rikg po barvi in dolžini plačam £—9 K. Spravljajte in pošljite po pošti vzöfec: Slane авто «J vin. DehM dobite takoi. — V zalogi imam lepe Izdelane kite 5- .40 K, Ce želite, pošl jitemali vzorec las itrce-no. Točna postrežbi. Prodajam , najboljše barvilo za lase •6 K. — j. Svetec l?deloval-incakitRmlollovo, nasproti rotovža.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to'Skrino živlnd," peirutaäöa dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj sc primeša 2 krat na leden krmi, ena pest polna 1Јлп<'к" to je dl-, pl. Trnk6czy-a rediini prašek. ЈШШ;!! PaUet fTKija i K, rti>aketov.tiJ<, poštnine prosto, 5 paketov, ^pd^atvije га 3 kmjscco in enega vola, kravo, ali prašiča, da se zreti..
Glavna zaloga, lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin ie bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev livali in rabi „Mastin".
K 4-90
' Naše čudovito ročno šilo za šivanje Siva tako naglo prešivue vbode kot šivalni stroj. — Največja iznajdba, s. katera more vsak sani krpati in šivati usnje," raztrgane čevlje, konjsko o; remo, kožuhovino, preproge, pogrinjala za vozove, šotore, klofcučevino, plašče za ko'esa, vreče, platno in vsako.drugo močno'bftigo. Dobrota za roko-, delce, kniete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka yporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalni!) pičeni. Cena kqinpl. Šilu s sukancem. '1 raznimi Sivštiksmi ? in porabuim navodilom K 4.90, <V kosi K 13 50 i 5 kosov K 22'— Pošilja po povzetju, (na bojišče proti jfred plačilu.) \	h'4 '
M. Svoboda, Öunaj. HI/2, ШодмњП-Ш.
Sijajno bodočnost
maio. turške In nove srečke avstrijskega Rdečega križa vslpd njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti I Vsaka srečka zadene! Ulavna dobitka >
■ 2107	znašata čez
ШОГ 1,000,000 kron!
Natančno"pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: S.evkovno zastopstvu 12, Ljubljana.
Konjsko:
vsako množino, kupuje MIHAEL MIHELIČ, ščetar T Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 1, nasproti kazine.
n. a deželne življenjske ln rontne nezgodne in .jamstvene zavarovalnice
v Ljubljanž, Marije herezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ijuilsiia nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zarot!. Absolutna varnost. Nizke premije.
Najugodnejši rogoji er. voiuo zavarovan 10
Jinvod temelji na vzivjomnostt. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 18:r
Samski hlapec
krščanskega življenja, srednjih let, prost vojaščine, vajen kmetskega gospodarstva in konj, se sprejme v župnišču na Dolenjskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod St. 641 (znamka za odgovor).
sSMiV ig . ta podgane K6-S.0, za miši K 4-80, love brez nadzorstva do 40 ži-vali v евд noči,'ne zapuste ni-kake sletti in se same zopet nastavijo. Past za ščurke ,(R»pW" vjame na tisoče .ščurkov v eni noči, po K 6'90. Izborno de-lujoči lovilec za muhe „Nova" komad K i-20, Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. izvoz, tvrd Tintner, Dunaj III., Neu« linggasse 26-L. -
Jaz Ana Csillag
s svojimi 18ii irn dolgimi orjaškimi Lorelej kiml lasmi, ki sem jih dobila po 11 mesečni r.bi pomade, ki sem 10 znašla sama. To je edino sredstvo proll Izpadanju las, za njih rast in negovanje, гч ojačitev laslšča,
grl moških krepko pcspeSuje rast rade, In Ze »o kratki dob; daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jili varuje pred prezgodnjim oslve-n)em do najvišje starosti.
Lonček po K 6-, K10.— in K15.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjen ali denar naprej iz tvornice,- kamor e naslavljati vsa naroČila.
i Ana Csillag, Dunaj i, Koiilmarkl H.
LJUDSKA POSOJILNO
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po
Vloge o „Liudski posojilnici" so po-olnoma uarno naložene, ker posc-Inlca dale denar na oarha posestna na deiell in o mestih.
P
lil
Rez er oni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. — Stanje hranilnih ulog Je bilo koncem leta ISIS okroglo 26 miliionoD Stran.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone . 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se eskomptiijejo najboljše
Izdajakonzorcij „Domoljubu".
Odgovorni urednik Lurtovlk Tomaži«.
Tiskala Katoliška tiskarna.