m

f 9
oo
PnMiilm jtlaisumi t ftolvvfHL
Leto XIV., štev. lis
Krat----
Ljubljana, petek 19« maja 1933
c pi avuisivo; L,juoijaua, ti_n'aiijevei ulica 5. — Telefon St. 8122, 8123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, delen-burgova ui. S. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11- — Telefon St. 2455.
Pcaružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St 11.842. Praga «slo 78.180, Wien St. 105.241.
Cena 2.— IHtr
Naročnina zna£<i mesečno l>iu — Za inozemstvo Din 40.—
(Jredm^tvo: LJubljana, Knafljeva ulica ft. Tete-foo tt. »122, 3123, 3124, 3125, 3120, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje, Strossmayerjera uL 1. Trt. 65.
Rokopisi se
ne vračajo, po tarifu.
— Oglasi
Hitler v senci Roosevelta
Simpatični odmev, ki ga je bi'a delež-»a Rooseveltova poslanica v Evropi, je tokaz, da je bila razorožitvena konferenca potrebna le majhne injekcije z one strani Atlantika, da si opomore od oslabelosti in morda le najde pot iz obupne zagate. Kdor podrobneje prouči besedilo poslanice, se bo moral čuditi, kako malo je bilo potrebno, da se je svetu vrnil optimizem. Rooseveltov apel evropskim državam ne vsebuje prav za prav niti najmanjše novosti, ki bi se lahko smatrala sama na sebi za velepo-membno, vendar je vsaj začasno zelo n.,rodno razčistil zamršeni polofaj. Ameriški predsednik je ponovil Macdonaldov razorožitveni predlog, dodal mu je pa zahtevo, da se mora njega izvršitev izvesti po svobodnem sporazumu vseh prizadetih držav, pri čemer je z ozirom na nekatere kolonialne velesile pustil odprto možnost, da se le-tem — seveda zopet po prostem sporazumu — dovoli višji kontingent vojske. Tudi predlog o zaključenjn novega nenapadalnega pakta, slavnostnega in k jnčnovel javnega, kakor pravi besedilo, se po Kelloggo-vem paktu ne more označiti kot izrazita novost. To tem bolj, ker v zvezi s predlogom nove pogodbe zopet niso niti z besedico označene sankcije, ki bi zadele kršilca dogovora.
S konkretne strani gledano, nima tedaj ameriška poslanica nikakih stvarnih predlogov, marveč predstavlja samo rahel okvir, v katerem bi se po mnenju predsednika Zedinjenih držav dale odstraniti vsaj največje težave, ki kakor mora tlačijo vsak gospodarski razmah tn vežejo tvorne sile Evrope. Pač pa je Rooseveltovo pismo velik moralni kapi-tr.l, ker se je Amerika s tem odrekla pasivni vlogi, ki jo je igrala ves čas pod Hoovrom. Stopila je iz svoje rezerve ter s svojo pobudo prignala, da ie tudi sama v začaranem krogu splošne krize in da smatra za svojo dolžnost, da se tudi ona loti urejevanja skupnih težav. Popolnoma iz dn5e pa je govoril Roo^evelt vsakomur, ko je brez ovinkov prizna!, da države, ki so danes oborožene in se še oborožujejo, počenjajo to iz utemeljenega strahu pred možnim sovražnim napadom, nikakor pa ne z namenom, da farne koga napadeio. Z malimi izjemami velja to v resnici za vse evropske države, katerih narodi mora "»c nositi visoka bremena za drago sodobno oborožitev.
Svoj opomin je izrekel Roosevelt v obliki, ki je — po hvalevredni navadi Anglosasov — dostopna tudi najširšim plastem. V nji je namreč logika izvajanj podprta z obče dostopnimi, na čustvo učinkujočimi dokazi. Zato ameriški predsednik ne govori le poglavarjem držav, zastopanih v Ženevi in pozvanih na gospodarsko konferenco, marveč so njegove besede doznali tudi narodi do-tičnih držav.
Ameriški poslanici je brez dvoma v prvi vrsti pripisati, da je bil nemški kancelar v svojem predvčerajšnjem govoru tako zmeren, kakor ga svet doslej še ni poznal. Saj je ameriški poslanik v Eerlinu že prešlo nedeljo poučil Hitlerja o spomenici, ki jo pripravlja Amerika, in je zato že poprej splošno prevladoval nazor, da se bo kancelarjev govor v državnem zboru odlikoval po posebni miroljubni noti. Poleg Rooseveltovega pisma je nesporno močno vplivalo na Nemčijo splošno ogorčenje, ki sta ga s svojo neodjenljivostjo povzročila minister Neurath in Nadolny, močan razlog za nenadno miroljubnost pa je dodal čisto gotovo tudi angleški vojni minister Hailsliam s svojo izjavo o sankcijah, ki naj zadenejo objestnega rušilca mednarodnega miru. Tako težki artiljerijski pripravi v Nemčiji niso bili kos in za sedaj moramo pač s tega vidika presojati trajnost in vrednost čisto svežega rniroljnbja Nemčije.
Hitler je v svojem govoru proglasil, da mora vladati enaka pravica za vse narode na temelju morale in prava. To se prav slabo sklada z nemškim nazorom, da so Nemci narod nad narodi in da je »Deutschland iiber alles auf der Vvrelt«. Tudi ni v soglasju s ciničnim nemškim naukom, da so mednarodne cbveze le krpa papirja, ako so na poti nemškemu imperializmu. Zato je popolnoma umevno, da je evropska javnost sprejela Hiilerjev ekspoze z veliko skep-bo in rezerviranostjo.
Enake in podobne lepe besede smo ▼ teh petnajstih letih po vojni iz ust vodilnih predstavnikov Nemčije slišali že ponovno. Govorili so jih z redkimi izjemami vsi kancelar ji in zunanji ministri sem od Rathenaua pa preko Streseman-na do Briininga. Morda jih je ta ali oni državnik za svojo osebo celo iskreno mislil, toda vedno se je pokazalo, da jih nista nemška politika in nemška javnost. Zagotovila miroljubnosti in lojalnosti, poudarjana po nemških reprezen-tantih, so se doslej še vedno pokazala le kot metoda in taktika. Njihova naloga je bila omamiti svet in pritiobiti na času. Nemčija je sedaj še miroljubna in skuša biti lojalna, ker še ni dovolj močna. da bi bila drugačna.
SAME BESEDE NE MOREJO
ODSTRANITI NEZAUPANJA
Odmevi Hitlerjevega govora so zelo različni — Revizijonisti so zadovoljni, iskreno miroljubna Evropa pa ne veruje lepim besedam
Berlin, 18. maja. r. Četudi nem^i
kancelar v svojem včerajšnjem govoru v državnem zboru ni povedal nič senzacionalnega ali bistveno novega, je njegov govor vendar napravil v vsej svetovni javnosti velk u>tis. Ne da se zanikati, da je ameirnosit nemškega kancelarja, kri se je zavedal, da ne govori svojim vo'1'ilcem, marveč svetovna javnosti, vsa i začasno mnogo pripomogla k pomirjeraj>u po razburljivih dogodkih zadnjih dni. Priznanje potrebe splošnega miru, priznanje, da bi nova svetovna vojna rodila katastrofo za vse človeštvo. izjava, da hoče tudi Nemčija spoštovati mirovne pogodbe ter samo v okviru mednarodnih obveznosti brez nasiija in le sporazumno z ostalimi narodi iskati uresničenje svojih zahtev, io je bi.1 v glavnem okvir, v katerem se je izjavil nemški kancelar o stališču Nemčije d.o aktualnih mednarodnih problemov. To vse je služilo nemškemu kancelar ju res zgolj za okvir, da tem bolj podčrta nemško stališče v pogledu razorožitve in drugih mednarodnih vprašani, zaradn katerih je prišlo do tako ostrih nasorots.tev. Po formi in načinu izvajamo je bil ves zovor izra-z miroljubnosti, toda Hiitler se je previdno izognil vsakii konkretni iziavi. ki bi mogla pospešiti likvidacijo nastalega Sipora.
Baš zaradi tega pa Hitlerjev govorna drugi strani vendarle m napravil onega utiša, ki so ga v Nemčiji želeli: ni mogel docela odstranita nezaupljivosti, ki je zavladata v vsem mednarodnem svetu, odkar je v Nemčiji na krmilu narodno- socialistični režim. Zato se tudi z vseh strani poudarja, da so besede. ki jih je bilo slišati v nemškem državnem zboru, prijetne in zadovoljive, toda svet čaka dejanj. Šele, ako bo •Nemčija v Ženevi pretvorila besede svojega kancelarja v dejanja, bo odstranjen vsak dvom v iskrenost Nemčije in podana trdna osnova za uspešno in trajno sodelovanje v korist Nemčije. Evrope in vsega sveta.
Nemška vlada izjavlja, da je popolnoma zadovoljna z vtisom, ki ga je napravil Hitlerjev govor v inozemstvu. .Zato smatrajo, da je sedaj sporazum neizbežen. Na razorožitveni konferenci mora priti še pred 12. junijem, ko se ■sestane svetovna gospodarska konferenca, do realnih sklepov. Nadolnv je dobil nova navodila. Hitlerjeva načela, o katerih je govori! v svojem včerajšnjem govoru, bodo zdaj predložena v Ženevi v oblaki resolucije in deklaracije.
V Eerlinu so seveda zadovoljm
Berlin, 18. »naje p. Časopisje soglasno izjavlja, da je treba to:mač:H včerajšnja Hitlerjev govor kot docela iskreno izpoved. Nemčija čaka zdaj na odgovor sveta. Če bo svet odklonil Hitlerjevo mirovno ponudbo. ne zadene Nemčije odgovornost 7» katastrofo, ki bi iz tega nastala. »Germania«, glaslo katoliškega centrum«. proglaša, da Ne-mč:ja nikoli ne bo priznala sedanjih samovoljnih mej. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« pa povzema svoj komentar v besede: Vodia je poslal re /orožitveni konferen-c;. Društvu narodov in drugim činiteljem pravi ultimat, rekoč: odgovornost za mir je zd«j -zven meja Nemčije.
Agencrja Conti meni, da je uspeh Hitlerjevega govora čudovit. Ta govor je prava mojstrovin« diplomacije in od njega je treba pričakovati še vel:kih uspehov v Ženevi. Tu bodo pa drugi narodi imeli be-sedo. zaka j Nemčija j« zd-aj zadosti napravita glerle razorožitve in so zdaj druge države na vrsti.
V zunanjem nvnistTstva so glede odme-v? govor« Hitlerja izredno zadovoljni. Posebno važnost polagajo na presojo govora v Ameriki in t Angliji in tudi v mednih državah Tukaj pričakujejo, d« b« Hitlerjeva pr:pravl jenost za sporazum dola ženevski mrorožitveni konferenci novo pobudo. Hitlerjev« iniciativa i« prišla tudi z namero. d* napravi prosto pot z<i srrtov no gosoodsrsko konferenco.
Madžari aplavdirajo
Budimpešta, 18. maja. AA. Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Llovd« piše o včerajšnjem Hitlerjevem govoru in naglasa, da je bil spravljiv, nato pa pravi:
Tudi danes je še k temu prisiljena, čeprav ni dvoma, da se je v zadnjih letih, zlasti pa v zadnjih mesecih skrivaj že močno oborožila. Da pa bi ostala miroljubna in lojalna, kadar bo smatrala, da je njena oborožitev dovršena, o tem bistvenem vprašanju evropske politike tudi Hitlerjeve lepe besede ne morejo prepričati nikogar, ki pozna nemško mentaliteto. Zato je Hitlerjev ekspoze v zvezi z Rooseveltovo poslanico pač prinesel v mednarodno napetost malo hipnega olajšanja, ne more pa, na žalost, utemeljiti nikakega optimizma, da bo Nemčija krenila na nova pota.
Tudi mi »mo pristaši miroljubnega sodelo- } bolje pazila na svoje besede « m zadr-vanja vseh narodov in prizadevanja, da se žanje v Ženevi.
popravijo storjene nam krivice. V vprašanju razorožitve se naše zahteve popolnoma skladajo z nemškim: Enake pravice in enaka varnost za vse narode! List izraža prepričanje, da je Hitler prepričal svet o miroljubnih namenih Nemčije in da se bo zaradi njegovih izjav javno mnenje v anglosaških deželah preobrnilo v korist sprav-ljivnostnih tez v Ženevi.
Rim zopet Berlinu ob boku
Rim, 18. maja s. Ko-jientarJl o Hitlerjevem govoru polnijo danes vse italijanska liste. >Messaggero< piše, da je Hitler jasno in odločno manifestiral miroljubno voijo Nemčije. Njegova besede o novi vojni s« tako jasne, da ne more nihče o njih dvomiti. Enako jasne so pred svetovno Javnostjo izrečene besede o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V teh okoliščinah ne more nihče več resno govoriti o sabotaži razorožitvene konference po Nemčiji, ki ee Je v resnici razorožila in ima zato pravico zahtevati, da sledijo ostale države temu vzle. du. >Popok> vM Roma« piše: To Hitlerjevem govoru in po Rooseveltovl poslanici ni več mogoče vznemirjati in varati svetovne javnosti z dvoumnostmi. Tudi ni več mosoče preskrbeti si po teh izjavah neresničen ali-hi. Nemžfrl kancelar je s svojim govorom enostavno opozoril Evropo na njene sedaj neodložljive obveznosti, namreč, da oladša-jo pristanek Nemčije k razorožitvenem načrtu in v zvezi s tem ustvarjajo v mirni atmosferi revizijo pogodb na temelju sporazuma med štirimi velesilami. >Mattino« resumira mnenije večine drugih Hstov in pravi: V tem govoru ni niti enega stavka, glede katerega ne bi mogli reči: prav ima!
v Ameriki se delajo optimiste
TTashington, 18. maj.-« č. Hitlerjev govor so uradni krogi vsaj n«t*»dez sprejeli z zadovoljstvom, ker smatrajo, da je Hitler odprl vrata nadaljnjim pogajanjem, ki bodo omogočila vsaj do neke mere konkretne sklepe v Ženevi, obenem pa bolj optimistično razpoloženje za svetovno gospodarsko konferenco. Londonska konferenca se bo vsekakor otvorila v znatno znosnejši atmosferi nego je bilo do sedaj pričakovati. Na newyorški borzi je Hitlerjev govor povzročil, da so se nemški vrednostni papirji dvignili za 1 do 3 točk#.
Francija ne zaupa
Pariz, 18. maja. s. Včerajšnji Hitlerjev govor je bil v tukajšnjih krogih sprejet rezervirano, toda brez animoznosti. Mero-dajni krogi bi ta govor sprejeli simpatično, ako bi se mogli prepričati, da v resnici predstavlja prave namere Nemčije. Zaradi tega naglašajo, da je treba pričakovati na prihodnje razprave v Ženevi, ko se bo videlo, ali so Hitlerjeve izjave mišljene odkritosrčno in bodo sledila tudi dejanja. Podčrtava se spravljivi ton, s katerim je Hitler vzdržal v Ženevj od poslanika Nadolnega predlagane zahteve, ter prevladuje mnenje, da predstavljajo Hitlerjeve izjave, ne da bi pomenile resen pre-okret v nemški politiki, vendarle preokret glede metod. Ta preokret se predvsem pripisuje Rooseveltovi poslanici. Poleg tega se podčrtava, da je bil Hitlerjev govor oči-j vidno preračunan, predvsem na to, da bi j pri Angliji in pri Zedinjenih državah zo-j pet pridobil zaradi zadnjih dogodkov iz-j gubljene simpatije. Z nekakim čutom olaj-• šanja se registrirajo izjave o versailleski j mirovni pogodbi, vendar pa se vsiljuje vprašanje, kako bo berlinska vlada spravila v sklad to zmernost z veliko propagando proti tej pogodbi, ki jo je razvila do vrhunca in je danes že dvomljivo, ali bo mogla sedaj, ko je razpalila množice, vztrajati pri tem pomirljivem stališču, ako bi to resno hotela V ostalem pa naglašajo, da se govoru vidi, da ga ni Hitler sam sestavil, temveč da je nastal v zunanjem ministrstvu. Govor je vsekakor spretno sestavljen, ker vztraja Hitler pod plaščem enakopravnosti na vseh glavnih nemških zahtevah glede vojaštva ter obilno izrablja vse momente, ki navidez govore za Nemčijo, da obsodi mirovne pogodbe. Večina listov ne taji, da se je položaj Nemčije popravil. »Matin« pravi, da je največja spretnost tega govora v tem, da ni kri-tikoval ne Anglije, ne USA; zdaj bo treba samo ie počakati odmeva v teh dveh državah, da bomo videli, aH je ta Hitlerjeva spretnost obrodila sad.
Upravičena skepsa na Poljskem in češkem
Praga. 18. maj«. AA. Češkoslovaški l:«ti ugotavljajo, da je Hitler govoril v zmernem tonu, ki se zelo razlikuje od nedavnih Papenovih izjav. V tem v;dijo vtfiiv Roo-seveltove poslanice. V ostalem češkoslovaški l-sti Hitlerjevim besedam ne verjamejo mnogo, češ, da bo treba počakati na deja nja in se prej prepričati, ali Nemcija resno misli 8 svojo miroljubnostjo. List »Li-dove Novinv« prav, da bi svet rajši imel jasen odgovor n« vprašanje, kaj namerava Nemčija storiti v Ženevi V Hitlerje vem govoru je težko na iti preciznih iziflv List napoveduje, da bo Nemčija poslej
Varšava. 18. maja. 'AA. Komentarji listov o včerajšnjem Hitlerjevem govoru razodevajo preoejšiijo sfcepso. Tako pravi »Il-ustrovanv Kurier Codaierrnv«: Hitler je govoril v ŠtTesemannovem tonu. Toda ka-ko hoče spraviti svoj govor v sklad z ne davn>'m: izjavami Papena? »Ga/eta Pol-ska« pravi. d*a se bodo mogli dvomi raznr-š;ti šele tedai, oe bodo dejanja potrdila dobro voljo, ki jo kažejo besede.
Tudi na Dunaju so kritični
Dunaj. 18. maia. AA. Še pred kratkim bi bili avstrijski listi sprejeli Hitlerjev govor brez pridržkov. dan?6 pa p sejo avstri jski listi o včerajšnjem Hitlerjevem govoru v nemškem državnem zborj sicer dobrohotno, vendar pa s primesjo skepse. Listi opozarjajo na miroljubni ton kancelarjievega Erovora, pri tem pa naglašajo, da je še nedavno črtal besedo pacifizem iz nemškega besednjaka. Več listov ugotavlja čudno kontradikcijo, ko Nemčija pridiga enakopravnost na zunaj, na znotraj pa postopa ravno nasprotno. Drugi listi, kakor n. pr. »Reichpofit«. podčrtujejo kontinu teto, ki 63 opaža v govorih Stre«emanna. Brfininga in Hitlerja, ter mislijo, da gre Hitlerjeva vlada po sledeh, ki so tih začrtale njene prednice. »Neue Freje Presse« p:še, da ponovna Hitlerjeva miroljubna zagotovila nteo še mogla vliti »aupanja v svet, ki ga Nemčija tako potrebuj«*; nešteto nazistionih izjav dokazuje, da Nemčija drugače misli, kakor Hitler govori.
Angleži ne verujejo besedam
London. 18. maja. AA. V zunanjem ministrstvu kažeio enako rezerviratnoet 'io včerajšnjih Hitlerjevih izjav, kakor v drugih političnih krogih. Zato nočejo ničesar izjaviti o posledicah, ki bi jih Hitlerjev g*r vor mogel roditi v vprašanju razorožitve. V
splošnem pravijo, da je zda] nemška delegacija v Ženevi na vrati, da pokaže s dejanji. kako misli nemška vlada. Nemška delegacija se mora izraziti jasno in nedvoumno glfde pridržkov, ki jih je izrekla za-stran nekaterih točk ▼ britanskem razoroži tvori ein načrtu.
Časopisje v splošnem priznava »pravno razpoloženje toga govora, ki je v odločne« nasprotju z nedavno Neurathovo zahtevo po takojšnji ravnopravnosti in oboroževalni enakosti in a poveličanjem vojne s strani podkancelarja Papena.
»Times« vprašujejo, ali se za Hitlerjevimi besedami n«, skriva želja vojaških krogov po pridobitvi časa. da okrepe nemško vojaško organizacijo. List priznava, da je napetost krize popustila, pravi pa, da ie treba vsebino Hitlerjevega govora uporabiti proti dosedanjemj zadržanju nemška delegacije v Ženevi. Ta govor je tudi v nasprotju s tem, kar so nemški delegati prej delali in kar so podpirali tudi njihovi tovariši. Anglija pa bi rajše smatrala, da je Hitler govoril iskreno in da resnično želi sodelovati z ostalim svetom pri gradnji skupnega blagostanja in miru na priznani osnovi enakih pravic.
»Morningpost< ne dvomi, da Je »miroljubna e<nciklika< iz Bele hiše v mnogočem vplivala na zmerno besedilo Hitlerjevega govora, misli pa tudi. da so k temn prijx>-mogle odločne besede angleškega vojnega ministra.
>Daily Telegraphc smatra, da se je položaj brez dvoma poboljšal. Življenjsko vprašanje je sedaj v tem, kako zadovoljiti Nemčijo z razsodnimi ponudbami postopne enakosti v oboroževanju in kakšna zagotovila bo proti temu dala Nemčija o svojih bližnjih in končnih ciljih. En govor še ne more obnoviti zaupanja. Kai je na tej stvari, se bo videlo v splošni komisiji razorožitvene konference v Ženevi.
»Daily Maik smatra, da so sedanje koče na razorožitveni konferenci nasbi'e zaradi bojazni, ki jo zbuja narodno socialistični pokrit pri sosedih Nemčije. Ta bojazen ne bo izginila z enostavnimi besednimi zagotovili. Če pa bodo besedam sledila dejanja, ni izključeno, da bo cilj dosežen.
V ženevi čakajo na dejanja
Ženeva 19. maja. A A. V tika jšn jih političnih krogih kažejo precejšnjo rezervira-nost glede včerajšnjega Hitlerjevega govora, pri čemer se sklicujejo na nedavne izjave Neuratha m Papena. Vsi merodajni krogi naglašajo, da je treba presoditi nemško zadržanje po dejanjih in ne po besedah.
Madžari so nepoboljšljivi
Ministrski predsednik Gombos ponuja na vse strani prijateljstvo, ako se popravijo Madžarski storjene
krivice
(Budimpešta, 18. maja. d. Poslanska zbornica je včeraj v načelu odobrila proračun. Ob tej priliki je ime>i ministrski predsednik Gorrtbds daltitši govor o raznih zunanjih in notranjih političnih vprašanjih. Glede na zunanjo politiko ie poudarjal, da stoii v ospredju razorožitvenK) vpraša<n;e, o kate--rem pa morejo uspešno razpravljati le enakopravne državs, ker se z zvezanimi rokami ni mogoče vsesti za zeleno mizo. O kakith pripravah za vo-jno ne more biti govora. Enakopravnost predstavlja budi prvi de! revizije. Ce bosta tako Mala kakor Velika antanta pokazati razumevanje za potrebe Madžarske (!), ne bo nobenega povoda, da bi se še nadalje vzdrževalo sedanje napeto razmerje, ker potrebuje Podu-navije atmosfero, v kateri bo lahko mirno delo zajamčilo blagostanje. Na londonski gospodarski koroferemei bo Madžarska odkrito obrazložila, da se politika ne more ločiti od gospodarskih vprašanj. Novi gospodarski položaj se ne sme razvijati v znameniti zapiranja meja, temveč v svobodnem trgovinskem prometu. Kdor hoče mir, se mora baviti z mislijo revizije. Bistvo miru obstoja v tem, da se odpravijo krivice. Misel o revmji je živa resnica m oni, ki so dibtiraH mir, morajo v interesu evropskega miru tn vsega človeštva napraviti red.
Hrtlerianstvo zanima Madžarsko samo s tega stališča, ali bo Nemčija pretvzemala madžarske agrarne proizvode in ali bo nje-
na zunanja po!i4?ka vplivala na madžarske interese. Tako zvani »Anschhiss« je poseben problemi Avstrije, ki se pa teče v gotovem pogled-u tudi interesov drugih držav. Več poslancev je zahtevalo od njega, naj bi stopi! v zvezo z Avstrijo, da bi se ustvarila personalna unija. S trgovinsko pogodbo z Avstrijo hoče Madžarska ustvariti podlago, ki naj hi ne zbližala obeh držav samo v znamenju prijateljstva, temveč nudila medsebojno pomoč tudi na področju gospodarske lzmemjave blaga. Iti dalje v sedanjem tremrtfan, ko gre za evropsko vprašanje, b? pomenilo nevarno igro, kajti pri >Ansch!ussti« gre za velike interese.
Gombos vprašanje kralja danes n: smatra za aktualno. Prosil je Segitimiste, naj to zadevo ne spravljajo v zvezo z zunanjepolitičnimi vprašanji in naj je vsaj toiiko časa ne spravljajo na dnevni red dokler ne postane aktualno. Legitimisti naj vztrajajo rri svojih načeMh, ne začno pa naj akcije, ki bi se raztezala na vso diržavo m s katero bi morala priti vlada v nasprotje.
Nadalje je ministrski predsednik GombSs poudarjal potrebo, da se italijamsko-madžar-sko prijateljstvo ne poglobi samo enostransko, temveč da mora tvoriti podlago, na kateri bo mogla Madžarska nuditi svojo roko vsem, ki jo razumevajo in priznavajo. Vlada bo zato vztrajala pri dosedanji zunanji polit;čni smeri v interesu o-jačenia madžarske države.
Tudi Avstrija hoče »čistiti"
Iz vojske odpušča vse hitlerjevce - Pripravlja se revizija učiteljstva - Zahvala Dollfussu
Dunaj, 18. maja. g. Vojaška uprava je pričela zelo ostro nastopati proti članom avstrijske vojske, ki siinpatizirajo z narodnimi socialisti. V vojašnicah je bilo objavljeno, da je bilo 76 vojakov, narodnih socialistov, brez preiskave odpuščenih iz službe. Vsi vojaki, ki so člani narodne socialistične stranke, so bdi pozvani, naj izstopijo iz stranke in njenih društev. Vlada izjavlja, da je trdno odločena odstraniti iz vrst državnih nameščencev vse na-rodno-socialistične agitatorje.
Vodstvo krščansko-socialne stranke je imelo danes sejo, na kateri je bila po poročilu kancelarja dr. Dollfussa sprejeta resolucija, ki se zahvaljuje vladi za njeno pogumno politiko ter izraža ogorčenje proti nastopu narodnih socialistov, zlasti nemškega ministra dr. Franka.
»Reichspost« piše, da delajo narodni socialisti veliko propagando med mladino na dunajskih srednjih šolah. Tako n. pr. nekateri profesorji zapovedujejo učencem, da morajo v zboru vzklikati: »Hitler je naj-
večji državnik vseh časov!« Razen tega razdeljujejo letake, ki smešijo avstrijsko vlado List zahteva od prosvetnega ministra, naj izvrši preiskavo in krivce energično kaznuje.
Kamenjev se je spokoril
Moskva, 18. ma ja.. A A. Kamen jev se je obrnil na centralni odbor komunistične stranke s prošnjo, naj mu dovoli povra-tek v stranko. Kamenjev v tem pismu priznava, da je krivo ravnal, in izjavlja, da se je stranka zmagovito borila pod Stalinovim vodstvom. Naposled izjavlja, da se je odločil za zmerom zapustiti pot. ki ga je ločila od stranke.
General Plasti ras v Franciji
Marseiiie, 18. maja A A. Semkaj je prispel na paraiku »Angcor« gTški general Plastiras. ki se namerava za nekaj časa nastaniti v Franciji. O dogodkih na Grškem ni hotel dati nikakih izjav.
V ženevi še čakajo
Seja glavnega odbora |e bila preložena na danes — Ekstratura ameriškega polkovnika — Izvenvojaško
vežbanfe
Danes bodo vsi kinematografi zaprti
Protestna in obrambna akcija proti preobremenitvi s taksami - Akcija obsega vso državo
Ženeva, 18. maja., d. Ker vlade posameznih držav snoči še niso določile svojega stališča glede na Hitlerjeve izjave v nemškem državnem zboru, je bila seja glavnega odbora razorožitvene konference, ki b: se uiorala sestati danes popoldne, odgode-na na jutri popoldne. Predvsem čakajo na povratek nemškega zunanjega ministra Neuratha, ki naj bi pojasnil v vseh podrobnostih nemško »tališče napram predlogom ansrleškesra načrta o standardizaciji celinskih vojsk, zaradi katerih je prišlo do sedam jesa zastoja razorožitvene konference. Zunanji minister Neurath je že na potu iz Berlina v Ženevo.
V	odboru za vojaške efektive je danes presenet'1 nastop polkovnika Stronga, delegata Zedinjeoih držav, ki je nastopil proti delovnim metodam tega odbora, zlasti pa proti tem j. da se nekatere delegacije opirajo pri podatkih vojaškega značaja na vire. ki ne izvirajo od prizadetih vlad. Strongu so se živahno priključile nemška, madžarska in italijanska delegacija, ki so tudi takoi protestirale pri Hendersonu.
V	imenu francoske delegac je je podal polkovnik Lueie-n pismeno izjavo, v kateri pojasnjuje zadržanje francoske delegacije hi izjavlja, da ne bo prenehal zagotavljati, da sta predvojaški in izvenvojaški pouk velikega pomena za omejitev oboroževanja zakai čim bolj se bodo armade omejile in znižale. t»m večio vlogo bodo igrale pomožne sile polvojaškega značaia. Francoski delegat je dodal, da pač ne more biti ničesar žaljivega v tem. ker obstoji glede pravic do izpraševanja in proučevanja recipročnost Brez tega ne bi bila možna niti kontrola in odbor bi b i čis»o nepotreben, če bi se smel posluževati samo podatkov. Ki bi mu jih dale prizadete vlade same.
Pari«. 18. maja. AA. Predsednik republike Lebrun se je brzojavno zahvalil pred- 1
Obnova katoliške stranke v Italiji?
Rim. 18. maja. AA. V katoliških krogih »e širijo vesti, da bo italijanska vlado dovolila »italiiansk' katoiški akciji«, da p°-stavi kandidate pr prihodnjih parlamentarnih volitvah. T^k sklep vlade naj bi manifestiral pr jateljski sporazum med italijansko vlado in Vatikanom ter aktiven povratek katolikov v i t ali tens ko politično življenje
Francija vztraja
»>r? zlateni standardu
Pa^z. is m a'a. d V senatu se ie včeraj TMiUlieva'*) razprava o finančnem zakonu. F nančni nrrn;ster B^nnet ie iziavil. da bodo pooblastila za posojala zadostovala do konca leta ;n da pas;va /'flk^dne^a u^ada ne bodn prese-jla 7 do 8 milijard Zar^d1' opustitve z'fltec<i standarda v Zedinienih državah ie	vlada za primemo da
ne apelira na f*ancoski trg ter je sprejels T>onudfv> ang'eš-t-:h bank za poc^i'lo milijonov funtov šferlTr»«ov po 2.5 odst Če Ho troreiet načrt finan^nei-i odb<->*a se bo dr> dosegli »ia leto prihranki v v!«;ni 12. milijonov frankov V r.a-rnotMvan*'! va1"'t-ne r>ol:t'ke ie iziavil finalni minister Ronnet da ne mor« b't? nobenega govora n te7" ds bi nvT«+;'a F-n-nciVi z!afo vabi Vada le mnen«. da miri n«*»t: f-ont c3t>if>5lofi ako nai p.rM» svetovno
•sta konferenca do kakega uspeha Vlada
sedniku Roos^veltu za njegovo poslanico.
ki izpričuje plemenita čuvstva in gorečo ljubezen za mir ter iskreno željo za gospodarsko obnovo narodov. Lebrun izjavlja, da bo tudi sam proučil stvar iz isth vidikov.
Danes je predsednik vlade Daladier kon-feriral z ameriškim delegatom Davieom, ki mu je zagotovil, da bo v Ženevi podrobneje or sal stališče Zedinjenih držav v raz-orožitvenem vprašanju.
Nemčija pa se z vso paro oborožnJe
London, 18. maja. g. Dšpdomatsnci poročevalec fDailv Heiralda« obtjavlja senzacionalna odkritja o vojnih pripravah Nemčije Po tem poro&jlti je francoski generalni štab dobu zanesljive informacije, po katerih so »•RheinanetaS-VVeikec v Dussridorfu dobile od nemškega vojnega mtnistrstrva naročila za izdelavo 15 centime^erskih po&sfeili havbic, ki NeitnSdd niso dovoljene* Te tvor-nice so sada j v poln.i meri zaposlene. Po ugotovitvah francoske tajne službe gre za izboljšani model poljskih havbic modela »13«. kii jih je nemška vojska uporabljala ob koncu vojne.
Kemične tvornnce Stolzenberg v Hamburgu izdelujejo od meseca februarja dalje s polno paro nove strašne strufeine pline, zlasti phosgen. V tvornicah v Diissddorffu, kjer se izdelujejo nove havbice, so zaposleni samo izbrani delavci iz narodavo-sociali-stienili delavskih organizacij. Tvomlce straži redna in narodno-socialisticna pol-i-c;ja ter se jim razen delavcev ne srne približati nihče.
odklanja valutno vojno. Franik je najbolje krit denar. 84 milijard francoskih bankovcev je pokrit h z zlatom v vrednost 81 milijard.
Avstrijski vojaški ataše ii
Dunaj, 18. maja. d. Češkoslovaška vlada je izdala agrement novoimenovanemu avstrijskemu vojaškemu atašeju v Pragi polkovniku Karlu Peverlu, ki je bil doslej po-bočnik vojnega ministra Vaugoina in ki bo nastopil svojo novo službo 1. junija. V političnih krogih pripisujejo temu imenovanju velik političen pomen, ker menijo, da hoče avstrijska vlada s tem poudariti svojo neodvisnost na vse strani. V prihodnjih dneh bo imenovana cela vrsta avstrijskih vojaških atašejev in sicer za Berlin in obenem za baltske države, za Pariz in obenem za London, za Rim ter Budimpešto in obenem za Rumunijo.
Angleška delegacija za gospodarsko konferenco
London. 1?. maja s. V spodnji zbornici j* sporočil ministrski predsednik Macdo-nald. bo angleška delegacija na svetovni gospodarski konferenci sestavljena takole: ministrski predsednik Mac.lonald. zakla^ni tajnik Neuville Chamberlem. vodni minister lord Haibsham, zunanji minister Simon, minister za dominijone Tho-mas. minister za kolonije Ltstcr, hmetPnkl minister EHlot in predsednik treovinske*c urada Runciman.
Izpremembe v poljski vladi
Varšava, 15. maja.
Volitev državnega predsednika Je opoai-cijft porabila za napovedi obSirnih ispre-memb v dosedanji vladi premiera Pastorja; euii so se glasovi, da bo rlada iz te-meija preosnovana in da svojega portfelja □e bo obdržal niti eden izmed dosedanjih ministrov. Pilsudskenru nasprotni tabor se je tudi bal, da bo novo sestavljena vlada še ostreje nastopila proti opojriciji, da jo pri bodočih volitvah popolnoma porazi in si pridobi potrebno večino za izpremembo nekaterih ustavnih določb. Kakor pa se j« izkazalo so biia vsa ta prerokovanja brez podlage. Ob zopetni izvolitvi Moščickega za predsednika republike je Prystoroevs vlada ree predložila ostavko celokupnega kabineta, toda to se je zgodilo le zaradi parlamentarnega običaja., ki »e ga je doslej ■držala še vsaka vlada.
Priložnost ostavke je pač porabil ministrski predsednik Prystor, ki je ie od leta 192«. sodeloval v vsaki vladi; railog *n negov odstop pa je edino njegova preutrujenost in izpodkopano zdravje, kar varšavski politični krogi prav <iobro vedo. Tudi je njegova izločitev r vladi le začasna in Prystorju je zagotovljeno važno mesta brž ko se njegovo stanje toliko izboljša, da se bo zopet lahko lo>til posla. V sprejetju Pry-storjeve ostavke so videli nekateri anak za zopetni nastop polkovnika S!awka 1u vezali njegovo ime z ostrejšim kunsom proti opoziciji. Takisto brez vsake podlage so bili glasovi, da bo zunanji minister Beck prevzel predsedstvo viade. Odločujoči čini-te Iti i so uverjeni, da je Beck čisto gotovo potre bne-jši na svojem mestu, kjer mora n-vesti obsežno reformo v poljski diplomaciji ter najti primerne osebnosti za novi koncept poljske zunanje politike. Dobro poučeni krogi trdijo, da je to delo do mala dovršeno in da se bo reforma kmalu pokazala razločno v delovanju poljske diplomacije.
Od napovedanih »aalekoKežniii« izpre-memb pa dejansko ni ostalo ničesar. Minister za prosveto Jedraejfcvie* je obdržal svoj portflej, obenem pa je prevzal posle predsednika vlade, poleg tega pa se Je izvršila izmenjava oseb v ministrstvu za poljedelstvo, kamor je b:l imenovan dolgoletni zaupnik in sodelavec PUsudsltega, Nako-niecznikow To so vse izpremembe. Vse to pa tudi i>omenl, da poljska politika ne bo izpremenila svojega pravca v notranjosti, v jvjglcdu zunanjih zadev pa je prišlo do izpremembe kurza že davno pred ostavko via de.
Dovoljen dokaz za to Je tudi sopetna izvolitev Moščickega za predsednika republike. čeprav se opozicija njegove izvolitve ni udeležila. Vendar se uporno širijo vesti, da se vlada resno prip.ravk.ia na izpremembo ustave. Prizadevanja v tem praven da so zadnji čas nekoliko ponehala, toda maršal Pilsudski se bo v dogle-dnem času vrnil k tej zadevi. Slične domneve, ki se trdovratno vzdržujejo, pa so v danem položaju skoro popolnoma brez pomena in vladni krogi na-glaša.jo, da ima Jedrzejewicz dovolj drugega in važnejšega dela. Čez dve leti bodo nove volitve v zakonodajno zastopstvo in če se vladi posreči izvojevati si za izpremembo ustave potrebno večino, bo problem rešen sam po sebi. Zato bi bilo sedaj odvč tratiti energijo v tem pogledu. V ostalem pa se moč predsednika repiibiike, ki mu ustavne določbe ne pripuščajo .liti mrvice oblr.st.i in ga ponižujejo na čisto navadnega podpiso-valca aktov, pola-goira in dosledno širi v'a faeti. tako da za poslovanje ne potrebuje izrečnih modifikacij ustave.
Glavni znak skromne vladne izpremembe pa je dejstvo, da je maršal Pilsudski obdržal neokrnjeno svojo moč v državi ter uve. Ljavil svoj vpliv tako pri volitvi predsedni. ka republike, kak^r pri rekonstrukciji kabineta. To je tem pomembnejše v danem trenutku, ko je najvišje sodišče razveljavilo pravorek nižjih instanc v stvari brest-skih dogodkov. Brestski dogodki, ki gotovo ne najdejo zlepa iskrenega zagovornika, &c> povzročili državi toliko neprijetnosti i-n težav ne samo doma, marveč tudi v inozemstvu da bo potrebna krepka roka. ki ne bc dopustila, da bi ob ponovnem pretresu za d"ve strankarske strasti pr.kipele zopet do vrhunca in ogražale državo Vlada bo po skrbela, da bo zadeva ostala samo predmet sodnega poslovanja in da se ne bo izrab Idala v politične namene.
Obrne mi incidenti v Dobrudži
Bukarešta, 18 maja. AA. Rador poroča: iSekaten bolgar«*«' hsu poročajo netoč.io o obmejnih tucidtiitih v Dobrudži 16. t m. Pooblaščeni smo izjaviti, da sta se fega dne pripet La dva obmeju? imidenta. Prvega je povzročil neki bolgarski komunist, ki je zbežal iz ječe izrabil nepazljivost nekega vojaka, mu ukradel puško in stekel proti meji. Oblast jt takoj odredila zasledovanje n obmejne čete so ga nevarno -an.ile v trenutku, ko je desegel mejo Vzlic temu se mu ic posrečilo priti čez mejo. kjer ie padel na bolgarska tla. Vojaške in civilne oblasti, tako rumunske kakor bolgarske, so takoj ugotovile dejanski pol^žai.
Drugii incident je povzročil bolgarsk državljan. ki se je hote! pretihotapil fez mejo Rumunska straža ga ;e prišla odvedla na stražnico, takrat pa ie pršla bolgarska patrulja čez rumun-sKo n.e o it ga hotela osvobodit'. Na intervmio-o tu-munske obmejne straže se ie boig»>r<;<o patrulja vrnila nazaj ra bolgarska tia Tud , ta incident proučujejo sedai oblasr*.
Avstrijsko industrijsko mesto v konkurzu
Gradec, 18. maja. d. NTad mestno obči no Donavvitz je bil proglašen konkurz Predlog za konkurz je vložila dunajska tvrdka Schott & Donath. ki ji dolgu le občina za pisarniško opremo 3000 šilingov Neplačani računi občine znašajo 2^.000 šilingov. Glavni upniki so centralna hrs nilnica dunajske občine in mestni hranil niči v Gradcu in Leobnu. Kakor poročajo t Dunaja, se je včeraj p^^oldne zglasil" pri finančnem ministru dr Bureschu demi taciia mesta Donawitza ter mu nred'n7il-predloge za finančno razbremenitev občin «:kega gospodarstva Finančni minister dr Buresch je pri tei priliki opozoril na te /avni finančni noložai avrtrijske reoubli ke. ki ne dovolj"?e nobenih "ov?b ^retnen obljubil pa je. da bo predloge mesta Do navitza natančno proučil.
Beograd, 18. maja. p. Akcija zagrebškega m ljubljanskega gledališča, da naj bi se na kioovstopnice uvedlla v korist eledališč posebna tatea v višini 10. odstotkov, j; imeia za posledico, da je Zveza kinematografov v Jugoslaviji sklenila protestno stavko in da bodo vsi kinematografi za en dan po vsej državi zaprti. Protestna stavka naj opozori merodajme kroge na netnož-nost nadaljnjega obstoja kinematografov, če se uvede ta nova davčna obremenitev. V zvez-i s to akcijo se ie sestalo danes v Beogradu tudj predsedstvo Z%-eze kinematografov. Fredsedmik Zveze g. dr. Milko Brezigar je daJ ob teti priliki novinarjem izjavo, v kateri je reked med drugim:
»Vzrok akcae Zveze kinematografov je, da sta v zadmjem času sfedališlki »pravi v Zagrejbu in Ljnrbijani zahtevali, naj bi se primanjkljaji teh g;edališič poteriM z uvedbo nove takse v višini 10 odstotkov od bruto-dobodkov kinematografov. Na drugi strani so zakonska problasfrVa g'tde pobirar^a samoupravnih taks povsod io9č<rpana do ma-kisima, tako da danes ogrojnna veSina k»-
Beograd. 18. maja. p. Vsa beograjska javnost z največjim zanimanjem zasleduje razvoj preiskave proti »direktorju« Marko-viču, ki je umoril trgoved inž. Stankovičs. V teku preiskave se je pojavil sum. da ma Markovič na vesti tudi še več drugih zločinov, ki so bili dosedaj nepojasnjeni, ker pa? nihče ni nrisVl, da je treba morilce iskati v vrstah bančnih direktorjev. Policija 6i sedaj predvsem prizadeva razjasnit-umor znane beograjske miVjonarke Drage Mitričevideve, ki so jo naši' umorjeno in oropano ▼ kleti njene hiše, zfl&uto z drvi Na podlagi dosedanje preiskave je nastal sum. da ima mordsj tudi ta umor na vesti Markovič. Pri raznih lahkoživih ženskah, s katermi je baje imel posla Markovič, en našli namreč nakit in predmete, ki so jih spoznali za lastnino pokojne Mitričevičke Pri neki nro«titutki 90 n«šl' tud-i Ti;eno zlato u>to. Dekle ba-e trdi, ds je dobilo to uro v dar od Marko-vič«.
Veliko senzacijo je danes vzt»udila wst.
Zborovanje Kmetijskih podružnic v Šmarju
Šmarje pri Jelšah. 16. maja.
Za nedeljo 14. t. m. je sklicala Kmetijska družba zborovanje svojih podružnic iz šmarskega sreza. Zborovanje se je vršilo v dvorani g. Habjana in se ga ie udeležilo krog 150 zastopnikov podružnic ter dirugih interesentov iz celega sreza. Otvoril in vo-d>i.! ie zborovanje predsednik podružnice v Šmarju, župan okoliške občine g. Miha Skala, ki ie predvsem pozdravil g. sreske-ga nače!n;ka, dalje g. ravnatelja Kmetijske družbe inž. Ferlinca. ki je šmarski rojak, g. narodnega poslanca Spindlerja in druge zastopnike.
Novi ravnatelj Kmetijske družbe g. Inž. Ferlinc, od zborovalcev toplo pozdravljen, je v daljšem govoru obrazlož-il program družbe, zlasti v pogledu vnovčevanoa kmečkih pridelkov, predvsem živine, kremplja. fižola, sadja, grozdja, vina itd. Poudaril je potrebo zau-panja kmečkega naroda v družoino deJo ter potrebo krepke organizacije v podružnicah.
G. srečki kmetijski referent Strašek je podal sliko gospodarskega stanja v srezu ter najnujnejših potreb kmečkega prebivalstva.
G. narodna poslanec Spindler je v krajšem nagovoru Izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se tudi med kmetovalci šmar-skega sreza začenja v večj.i meri buditi zadružna zavest. Izreke! je prepričanje, da bo kmetijska družba razumela velike naloge, ki jo čakajo .ter da bo posvečala posebno pozornost tudi potrebam kmetijstva v šmarskem srezu. Tudd on je poudaril potrebo trdne organizacije v podružnicah, ker bo le tako mogoče uspešno de>!o za dosego stavljenih ciljev.
V daljši debati, katere so se udeležili v odličnem številu zastopniki podružnic, se ie zlastii dalo mnogo dobrih nasvetov glede družbine organizacije v srezu m s tem poglobitve njenega dela za interese kmečkega naroda. Prepričani smo, da bo to zborovanje rodilo dobre sadove Z3 dobrobit k.reta v šmarsketn srezu.
Nova afera $ hran^ničniiiii knjižicami
Zagreb, 18. maja. n. Vso zagrebško javnost je danes presenetila nova afera z vložnimi knjižicami. Policija je aretirala nekega znanega trgovca, ki so ga ovadili, da je zakrivil malverzacije z vložnimi knjižicami v skupnem znesku nad 100.000 Din. Pri zaslišanju je trgovec ovadil še nekatere druge ljudi, ki so se bavili s tem poslom Policija je sedaj pričela zasledovati tudi te osumljence.
Razstava narodnih umetnin v Dubrovniku
Dubrovnik, 18 maja n. Danes 90 tu otvo_ rili razstavo narodnih umetnin, ki so jo organizirala razna dubrovniška kulturna in ženska draStva ter banovinska tkalnica. Razstava je razmeščena v »Knežjem dvorcu«. Otvoritve se je udeležil tudi kraljev odposlanec. Na razstavi so zbrane narodne umetnine iz nosledrvh 40 let. ki predstav-ia-fo vePko vrednost. Razstavo je otvoril iubrovniški župan senator Mičič.
Odvoden	i^Jet
Pevsko društvo ^ava« prelo?: svoj maj--ii*k! !z'et po Llublianici do Vrhnike zaradi narasle Ljubljanice na poznejši Cas.
aematografov plačuje na račun državnih, banov>inskih in občinskih taks 38 odstotkov celokupnih bruto-dohodkov. Ce se bo s to prakso nadaljevalo, bo ogrožen nadaljnji obstoi vseh kinematografov v državi, s če« mer bi bSLa tudi država znatno oškodovana. Prišli smo v Beograd, da merodajne kroge opozorimo na resnost položaja ter na nujno potrebno spremembo zakonskih določb in njihovo prilagoditev dejanskim prilikam in potrebam. To. kar se sedaj zahteva, da bi plačevali kinematografi poleg sedacjib & še 10 odstotkov, skupno torej 48 odstotkov bruto-dohodkov samo na taksah, je absolutno nevzdržno. Če se upošteva, da plačujejo kinematografi filmskim zavodom 33 odstotkov bruto-dohodkov samo za posojanje filmov, pomeni to, da bi ostalo samo 10 odstotkov za kritje vseh ostalih režijskih stroškom. Zato je Zveza kinematografov sklenila za en dan zapreti vse kinematografe, da na ta način opozori na resnost situacije. Kinematografi bodo v smislu tega sklepa zaprti po vsej državi v petek dne 19. t m.«
da je tudi Markovi če v roparski in mor lski pomoanik Nikole Miljkovič najbrie ž« v rokah pravice Miljkovič je po umoru inž Stankovica j>obeg.nil n se skrival y gozdovih na Veleb;tu. Po zadnjih ve?teh so sa da nes zjutraj obkolili v tako zvanih »Peklenskih šumah« ter eo £s. med tem nej-brže že aretirali Z njegovo aretacijo bi bile pojasnjene še razne tajnost", ki jih Markovič doslej ni hote! izdati. V za.poru ie Markovič docela izpremenil svo.io taktiko in zanika vse. kar ni jfl«no dolrazano.
Split, 18. maja. n. Zaradi vest iz Beograda, da se morilec Milkovič že nekaj Časa skriva v Dalmaciji ga je pričelo tu-kajšnje oroznišn-o skrbno zasledovat«. Itr vedelo je. da skr va na Ve'ebitu. rn pi-cer nekje v bližini Velike Pakleniee. odkoder ie že skušal n^b^faniti v Z-adar Oror-".'^.Lce'° Zvedeli, da ie ponujal nek'm rib čem 10.000 Din nag-nde. če g« s svojo radmioo prepeljejo v Za<kr.
Iz državne službe
Beograd, IS. maja p. Upokojen > Anton Vodopivec, višji davčni kontrolor r Mariboru. Napredovala sta v višjo skupino veterinarski svetnik v Dolnji Lendavi Anton Sok in veterinarski pristrv za srez ljubljansko okolico Viktor Degleria. Za pisarniške uradnike v 9. skupini bo postavljeni dosedanji pripravniki Vera Regali pri deželnem sodišču r Ljubljani, Miros.av Remec. bivši sodni kanclist, sedaj dnevničar pri sreskem sodišču na Vranskem, v 10. skupini Ljudmila Zupančič pri okrožnem sodišu v Novem mestu, Vinko Jerančič pri sreskem sodišču v Radovljici, Ana Cvet-kovič pri sreskem sodišču v Laškem, Zdravko Baumgartner pri sres sodišču v Kranjski gori ter žandarmerijski naredniki Anton Šorec iz žnžemberka pri sreskem sodišču v Kranjski <ori, Fran Šifler iz Bra-slovč pri sreskem sodišču na Vranskem, Benjamin Cimperman iz Kostajevice pri (»odišču r Murski Soboti. Martin Cetin rs Novega mesta pri sreskem sodišču v Višnji gori in zvaničnik Ferdinand Ježek pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi _ Premeščeni so na lastno prošnjo: k višjemu ie-želnemu sodišču v Ljubljani višji pisarniški oficijal Anton Ukmar iz Novega mesta in kanclist Fran Tum-pej iz Kranjske gore; k okrožnemu sodišču v Novem mestu pisarniški oficijal Vinko Vrančič iz Višnje gore in kanclist Ivan Majnik iz Kostanjevice; k sreskemti sodišču ns Vrhniki pisarniški oficijal Rafael Gruden Iz Dolnje Lendave in k sreskeinu sodišču v škofji Loki pisarniška uradnica Terezija Krona-bethvogel z Vranskega ter k sresk°mu sodišču v Logatcu kanclist Janez Žagar i* Murske Sobote. — Z odlokom prosvetnega ministra ie upokojers Ema šešek, učiteljica ročnih del pri Sv. Boifenku. "(Za točnost imen ne jamčimo. Op. ur.).
Beograd, jg. maja p. Z odlokom ministrstva prosvete so sprejeti v državno službo in imenovani za učitelje na dosedanjih mestih Ivan Velišček v Reki pod Maribo. rom, Hinko Leg-iša v Rajhenburgu in Anton Prinčič v Čatežu ob Savi. Franc Ven-turini iz Ljubljane je imenovan za pre-g^ednika osnovnih šol za srez Črnomelj -n Metliko
Promet po Dunavu
z našimi parmki
Beograd, 18 maja. AA. Direkcija rečne nlovbe otvori 5. junija, na binkoštni ponedeljek. eksp-esm potniški promet na progi Beograd — Budimpešta — Bratiskalav« — Dunaj 'n obratno. Odhod iz Beograda bo vsak ponedeljek ob 7.30. prihod na Dunaj vsako sredo ob 15.15. Odhod z Dunaja bo v*ak petek ob 8.IVI prihod v Beograd pa v^ko soboto ob 20 25. Promet na tej progi bosta vršik pamika »'Aleksander T« in »Karadjordje«. Direkcija rečne plovbe bo c-vreiemaVi v prevoz no teh parrvkib tud1! eksnresno hla<»o na n^tajah. mimo katerih bosta parn;k« voz la.
Zagrebška vremenska napoved zrn dane«:
Oblačno, spremenljivo, pozneje nekoliko vedro. zmerno hladno. — Sitnacila včerajšnjega dne: Preko
naše države teče meja visokega in nizkega pritiska, zaradi česar Js prišlo do nenadn'h nn'ivov fn na?Ilh izpre-memb temperature Pritisk Je v Južnem Primopju nadel za 0.5 do 3.5 mm Temperature so v Primorju padle za 1 do 4 stopnje, drugod so ostale neizoremenjene ali pa celo porasti? za 1 |(i 3 stopnje.
Dunajska vremenska napoved za petek: Najnre.i še hladno in izprcmenljivo vreme, na jngu manj oblačno.
Nemci se otepajo očitka barbarstva
Ogorčen govor ministra Gobbelsa - Nove grmade knjig Diktatorska pooblastila pruski vladi
Bremen, IS. maja č. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je dr,nes pričel proces proti bivšemu državnemu komisarju dere-ku. ki je obtožen ravnih prevar in poneverb. Listi napovedujejo, da bo proces trajal tri dni. Gereke je bil že dalje časa v preiskovalnem zaporu.
Berlin, 18. maja AA. Državni minister za propagando Goebbeis je impl nagovoi pred zastopniki nemških turističnih dru štev. Pri tem se je dotaknil tudi »nezasli-šanec propagande, ki jo vorti ves svet j>ro ti Nemoiji. Glede ua to propagando, je nadaljeval Goebbeis, svečano izjavljam, da so vesti, po kp/.erih vlada v Nemčiji barbarsko. popolnoma netočne in zgolj lažnjivo obrekovanje. Vsem narodom lahko rečem samo to: Obiščite Nemčijo, da se prepriča, t?, kako popolnoma tažnjive so te vesti. Nikjer na svetu ne boJo z vami tako lepo ravnali kakor v gostoljubni nemški državi
Po berlinskem primeru so seda.J še k51n-ski in heidelberški študentje napravili pred univerzo svečan avtodafe »židovskih in marksističnih« knjig. V Heidelbergu se jp »manifestacija« začela s predavanjem >• boljševizmu v umetnosti, nato so p>a dija ška društva priredila bakljado s plameni ca mi, nakar so knjige svečano zažgali.
Berlin, 18 ma.ja g. Pruski deželni zbor se je danes ob 15. sestal k seji, da sklepa o zakonu, ki pooblašča vlado za izredne reforme javnega življenja. Predsednik de. želnega zbora Kerrl je iziavil, da je to prva seja pod državnim na^jestništvom in z redno vlado. Ministrski predsednik Goering je govoril poldrugo uro. Med drugim je izjavil, da stopa N*mčija sedaj, ko je korčana prva faz-a nacionalne revolucije, v druge epoho. ki ima glavno nalogo, da duševno preobrazi nemškega človeka. Pri glasova nju je bil pooblastilni zaiton sprejet s potrebno dvetretjinsko
Program konference Male antante
Koherenca bo zasedala od 29. maja do 1. junija — Istočasno bo v Pragi tudi sestanek novinarske Male antante
ga bodo najbrže osnovane tud; posebne strokovne komisije za posamezne gospodarske panoge. Dne 30 maja bodo zunanji
Preca. 18. maja, r. Na sestanku zunanjih nvnistrov v Ženevi je bil defir.it.ivno določen program prihodnje konference Male ant rite, ki se bo sestala zadnje dni maja v Pragi. Obenem s konferenco zunanjih nvrrstrov se bo vršila tudi konfe.renca novinarjev Male sntante V tukajšnjih poli-t enih in diplomatskih krogih naglaša;o. da pnčaikuiejo rezultate praške konference Male antante z izrednim zanimanjem ter jim pripisujejo veliko važnost. To je prvi plenarni sestanek Male antante po skle-n:tvi novega pakta m se bodo na r.jem poleg polit;ČTi'.h nroblemov obravnavali tudi važni gospodarski problemi.
Prvi ofioie'ni sestanek se bo vršil 29 maja. Na predverer se bo vrš:ia v dvorani praške občine svečana sej« novinarske Male antante. na kateri ho govoril zastopn k češkoslovaškeea zuinnjega ministrstva dr. Krofta o konstruktivnih nalogah Male an-tonte v Podunavju V torek 30. maja pri-čeniaio konference zunanjih min'strov. pri čemer bo glavna pozornost posvečena gospodarskemu sodelovanju med državami Male antante ter be dosedanja poPtična organizacija izpopolnjena z gospodarsko, z osnovanjem gospodarskega sveta Po'eg te-
min istri na koslu pri predsedniku češkoslovaške republike Masorvku v Lani. popoldne pa bodo posetilj Meštrovčevo razstavo. ki je bila danes otvorjena V četT-tek 1. junija bodo posvetovanja zunanjih nvnistrov končana nakar bodo sprejeli novinarje iti jim podali obš:rnejše izjeve o sprejetih sklepih.
Meštrovičeva razstava
Praga, 18. maja AA Današnja svečana otvoritev razstave Meštrovičevih de! v krasnem parku belvederske palače naspro ti Hradčanov je bila dogodek prvega reda Listi naglasa jo. da lepšega kraja za to razstavo ni bilo mogoče izbrati kakor to zgodovinsko mesto, ki - je najprimernejši okvir za kresne umetnine veVkega mojstra. č:gar ustvarjanje je simbolično za preporod jugoslovenskecja naroda. Listi soglasno ugotavljajo, da je otvoritev te razstave pod pokroviteljstvom predsednik* češkoslovaške republike vnovič potrd:!a okrep:tev bralstva med češkoslovaškim m jugoslo-v en s k m narodom.
Preiskava o beograjskem umoru
Preiskava skuša ugotoviti, ali ni Markovič umoril tudi miHjonarke Ml-tričevičeve — Markovičev komplic Miljkovič se skriva na Velehitu
Naši krafi in ljudje
Ni. Vel. kralj na proslavi 100-letnice osvobojenja Timoške Krajine: vladar po sprejemu v Zaječaru v spremstvu ondotnih krajevnih činiteljev; desno zadaj predsednik vlade dr. Srškič. — Leva slika predstavlja kavalkado ob uprizoritvi »Hajduka
Veljka« na prostem.
Dnevi borbe proti tuberkulozi
'Zjb. letošnje protituberkulozne dneve so
določeni 19.. 20. m 21. maj. Vsako leto je določeno posebno geslo: letošnje se
4lasi: Tuberkuloza — sovražnik mladini
o geslo je izbrano zaradi tega, ker si kruta socialna bolezen izbira največ žrtev med mladino in tudi zaradi tega, ker je tuberkuloza pri ras močno razširjena m bo borba proti njej uspešna šele tedaj, če bomo najprej pred to nevarno boleznijo »avarovali mlada pokolenja.
Kakor r prejšnjih letih, bodo tudi letos Bge in društva za pobijanj« tuberkuloze po vsej državi razvile obširno propagandno akcijo. Podpirajo jo tudi oblastva. Tako bodo pri propagandi borbe zoper je-tiko sodelovale v prvi vrsti vse šole, kjer bodo poleg učnih moči tudi zdravniki raziagali mladini veliko nevarnost zavrat-ne morilke in dajali nasvete za obrambo. Predavanja »e bodo nadalje vršila tudi po vojašnicah m po vseh vaseh s pomočjo poljudnih spisov, slik iu filmov.
Pouk o jetvki kot silno nevarni socialni bolezni in organizirana obramba proti njej sta v naši državi ie posebno nujno pofTebna. Ugotovljeno je namreč, da umre pri nas letno okrog 50.000 ljudi za jjefciko in da torej ugrabi morilka dnevno okrog 110 oseb. Poleg smrtnih žrtev imamo nad 250.000 akutno bolnih in nevarnih za okolico, pol milijona pa takih bolnikov, ki sicer niso nevarni, vendar potrebni sistematičnega zdravljenja Te številke pričajo dovolj jasno, kako nevarna
je jetika narodnemu življenju in tudi narodnemu premoženju. Uspešno zdravljenje bolnika z odprto tuberkulozo zahteva najmanj dve leti skrbne zdravniške nege in povzroča s tem ogromne stroške. Dolgotrajno zdravljenje je potrebno, v mnogih primerih pa žal tudi brezuspešno, ker se ni nastopilo proti zavratni bolezni pri prvih njenih napadih in ker se je v nevednosti telo tako zanemarjalo, da so se baš zaradi zanemarjenosti ugnezdile v ajem kali neusmiljene morilke.
Tuberkuloza je sicer ozdravljiva, mogoče jo je zajeziti, neobhodno pa je potrebno o načinu varovanja in zdravljenja poučiti slehernega človeka, zlasti še starše in mladino. Samo tak uspešen pouk lahko omeji in tudi zlomi silo strašna mv-vražnice človeštva. Pouk je potreben vsem; enim, da se nevarne bolezni obvarujejo, drugim, ki so ji kolikortoliko že zapadli, pa zaradi tega, da čimprej odpravijo in da se bolezen od njih ne bi prenesla na druge. Najboljša sredstva za obrambo jetike so naravne dobrine, kakor sonce, svež zrak in voda. Ta obrambna sredstva so na razpolago vsem, potrebno pa je, da jih znajo vsi tudi ceniti. Starši naj vodijo otroke v naravo, da ostanejo zdravi in krepki in da se ne okužijo. Jetika v poznejših letih je navadno samo posledica zanemarjenosti v mladosti. Sodelovanje v borbi proti tuberkulozi ni samo samoobramba posameznika, temveč tudi izpolnjevanje njegove dolžnosti do skupnosti.
Stanovske zadeve naših sodnikov
O zborovanj« slovenskih sodnikov smo v ponedeljskem »Jutru«
prinesli že obširno poročilo, vendar pa rade volje objavljamo še naslednji komunike:
Preteklo nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor ljubljanske sekcije Udruženja sodnikov kraljevin« Jugoslavije. Številni delegati iz vseh »odnih okrožij dravske banovine so po odobritvi obširnega poročila o delovanju društvenega odbora v preteklem poslovnem letn sklenili, da naj se tudi v bodoče nadaljuje započeto delo po dosedanjih smernicah, ki jim je slej-koprej cilj uzakonitev posebnega sodniškega zakona s povsem samostojno in od dragih zakonov neodvisno ureditvijo službenih in materijalnih odnošajev sodnikov in državnih tožilcev. Do uveljavljenja takega specialnega zakona pa bo usmerilo društvo svoje delovanje predvsem v zahtevo po novelizaciji veljavnega uradniškega zakona, ki bi jo bilo konkretno izvesti v nekaterih določbah tako, zlasti glede primerne :-ešitve penečega sodnsško-pri pravniškega vprašanja kakor tudi glede službenega položaja sodnikov sploh.
<^>bčni zbor je razpravljal tudi o drugih aktualnih vprašanjih v pogledu na sedanji kritični gmotni in moralni položaj sodnikov, na njih preobremenjenost v službi ter je — v zaščito sodniške stalnosti in neodvisnosti — sklenil, ponovno opozoriti društveno članstvo n« svoječasni načelni sklep, po katerem noben sodnik v dosego tastrjh stanovskih ko*risti ne išči pomoči
[jreko intervencij pri merodajnih činite-jih izven redne službene poti. Vse navedene zahteve bodo predložili društveni delegati v obliki primerno utemeljene resolucije na glavni skupščini Udruženja
sodnikov kraljevine Jugoslavije o binko-štib v Beogradu.
Slednjič je predsednik občnega zbora pozval navzoče zbozovalce, da se po možnosti tudi osebno v čim večjem številu udeleže omenjene glavne skupščine Udruženja v Beogradu in letošnjega I. kongresa slovanskih pravnikov odnosno sodnikov v Bratislavi ter da se — sledeč vzgledu društva, ki je kot tako pristopilo z vplačilom več članarin — odzovejo tudi sami vabilu Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani k čim obilnejšemu pristopu. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji društveni odbor.
Kdeki in kupne pogodbe
Ljubljana, 18. maja.
5 1. aprilom je stopil v veljavo novi ci-vilnopravdni postopek in s tem so se delno znižale tudi takse za pravde. Prejšnja praksa je zahtevala, da je moral vsak to-žitelj priložiti ob vložitvi tožbe takso za sodbo v kolekih. To sedaj odpade in se po novem postopku plačuje razsodnina še !e ob razglasu sodbe. Zato je za enkrat močno nazadoval znesek, ki ga dobivajo sodišča v področju ljubljanskega apelacij-skega sodišča za koleke. Prejšnje mesece so izdali pravdarji na kolekih nad milijon dinarjev mesečno, v treh mesecih 3,929.362 Din, a aprila so plačali samo okoli 770.000 Din. Vsekakor je Slovenija v 4 mesecih plačala za sodne koleke 4,699.362 Din.
Pri zemljiškoknjižnem uradu okrajnega sodišča je bilo do včeraj 2720 vlog. Zanimivo je, da se močno množe kupne pogodbe. Promet z zemljišči zlasti narašča v okolici, dočim Ljubljana sama ni tako živahna. Aprila je bilo pri zemljiškoknjiž-
nem uradu vloženih 73 kupnih pogodb, na podlagi katerih se je izvedel vpis lastninske pravice. Vrednost prodanih zemljišč je znašala v aprilu 2,889.728 Din, pa tudi majnik izkazuje veliko živahnost v prometu z zemljišči. Vloženih je bilo do včeraj 48 kupnih pogodb, ki predstavljajo prednost 1,746.103 Din. Vrednost posameznih prodanih zemljišč se je gibala med 200 Din do 500.000 Din.
Smrt uglednega Žir~vca
Ziri, 18. maja.
V sredo popoldne je umrl po daljšem bolehanju g. Ivan Kavčič, ugleden posestnik in gostilničar. Prejšnji dan je ob svojem godu izpolnil 68. leto starosti Ž njim lega v grob poštenjak, odkrit značaj, vsikdar odločen naprednjak, navdušen Jugosloven, zaveden Sokol. V tem duhu je vzgojil tri hčere, ki so že vse poroCene, ter sinova Frana in Kajetana, ki sta oba inženjerja in marljiva sokolska delavca. Kajetan je odličen telovadec, ki je nastopil že pri številnih tekmovanjih.
S smrtjo Ivana Kavčiča se zaključuje dobršen kos politične zgodovine žirovske doline. 2e pred 40 leti, ko so besneli najsrditejši politični boji, je zlasti pri de-želnozborskih volitvah odločevala ravno žirovska občina. In v teh borbah je pokojnik stal vedno v prvih vrstah ter mnogo, mnogo pripomogel do sijajnih zmag naprednjakov. Bil je volilni mož L 1897.» ko je šlo za deželnozborski mandat Vipava - Idrija. Takrat je bil navzlic strahovitemu naporu klerikalcev izvoljen Ivan Božič. To so bile zadnje volitve, izvršene posredno po volilnih možeh. Pokojnik se je sicer vneto udejstvoval v občinskem gospodarstvu in v raznih ustanovah. »Jutru« in »Domovini« je bil najzvestejši naročnik. V družbi vedno vesel, prijeten družabnik, odkrit prijatelj in dobričina je predstavljal tip pristnega Zirovca. Zato ga bo vsa žirovska dolina kakor tudi široka družba ostalih znancev in prijateljev ohranila v najlepšem spominu. Ugledni družini naše iskreno sožaljel
Mož, ki je okradel same prijatelje in znance
Celje, 18. maja.
Celjska policija je v torek zjutraj zaradi splošnega suma aretirala v neki gostilni v Zavodni 25 letnega brezposelnega natakarja Antona Pernata iz Crešnjevca pri Pragerskem. Pri njem so našli 12 gramofonskih plošč. Pernat je najprej trdil, da jih je kupil na Teharju. Med preiskavo pa je bilo ugotovljeno, da je baš v torek zjutraj ukradel v hotelu »Solnce« ▼ Rogaški Slatini radijski aparat in 12 gramofonskih plošč v skupni vrednosti 6000
Dta. Radijski aparat je izročil nekemu
vozniku, da ga prepelje v Celje, orožniki pa so aparat že med vožnjo z.iplenili. Na policiji so kmalu ugotovili, da ima Pernat še več tatvin na vesti in da krade skoro izključno le svojim prijateljem in znancem.
Obtožujejo ga, da je letos 5. ali 6. marca izmaknil svojemu očetu v Črešnjevcu razne stvari v vrednosti 3819 Din. V iste.n mesecu je ukradel v neki gostilni v Ljubljani, kjer je prenočeval, svojemu prijatelju obleke in perila za 700 D'n in blago nato prodal za 80 Din. Nato je v Trzinu dvakrat okradel svojega znanca, gostilničarja Stanka Stermoleta, pri katerem je nekaj dni stanoval. Ob koncu marca mu qe ukradel razno blago v vrednosti 2230 Din, 3. aprila pa v vrednosti 4410 Din. Dne 30. marca je ukradel znancu, mizarskemu mojstru Vidaliju v Mengšu 1000 Din vredno kolo, 4. aprila prijatelju Šraju v Radomljah obleke in kolo v vrednosti 6000 Din, 8. aprila pa iz nekega hotela na Glavnem trgu v Celju dve stenski preprogi, odejo in ključ v vrednosti 800 Din.
Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša nad 20.000 Din. Pernat priznava tatvine v Ljubljani, Radomljah in Rogaški Slatini, vse ostale pa taji. Pravi, da je ukradeno blago razen dveh sukenj in Šra-jevega polesa prodal v prvi polovici aprila na sejmišču v Zagrebu. Dve suknji je zastavil v mestni zastavljalnici v Ljubljani, kolo pa je prodal nekje pri Ljubljani. Iz Zagreba je potoval v Beograd, kjer je živel do 14. t. m. Pernata, ki dela na prvi pogled viis solidnega človeka, so izročili okrožnemu sodišču v Celju.
v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za
vsakega naročnika „Jutra"
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«.	Vi še niste naročnik?
Koliko je Jugoslovenov?
Beograjski profesor Todor Radavojevič se bavi že dolgo časa s statistikami o našem narodnem življu ter objavlja svoje razprave v »Glasniku Jugoslovenskega profesorskega društva«. Prva njegova razprava je imela naslov: Jugoslavija v tujih publikacijah. Druga razprava pa je dajala odgovore na vprašanje: Koliko je Italijanov v Dalmaoi.ji in koliko Jugoslovenov v Julijski Krajini. Sedaj pa sc bavi znanstvenik s tretjim težkim vprašanjem: Koliko je Jugoslovenov (Srbov, Hrvatov m Slovencev) na svetu.
Za Jugoslovene, loi živijo v svoji državi, so merodajni podatki zadnjega ljudskega štetja od 31. marca 1931, ki je izkazalo v Jugoslaviji 11,912.065 prebivalcev srbo-hrvatskega in slovenskega materinega jezika. Od tedaj ste je število seveda zvišalo im tako navaja sedaj prof. Radivoje-vič, da }e bilo v začetku letošnjega leta okrog 14 in pol milijonov Jugoslovenov tn ticer doma v Jugoslavih 12,200.240, v vseh drugih državah pa 2,280300.
Do tega raključka je prišel po primerjavi in proučevanju vseh najvažnejših »emljepisno-statističniLh deL Tako navaja Hiifbnerjeve »emljcpisnositattstične pacglo-de vseh dežel, ki so izšli lani v Bor kinu.
Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Knauerjev lanski »\Velt-Atlas« ter raznovrstne tuje in tudi domače narodopisne publikacije. Proučil je življenje naših 10-jakov v tujih deželah za dolga leta nazaj, da bi tako našel razliko med pravo in uradno statistiko, ki dosledno zmanjšuje število tujerodcev. Po njegovih ugotovitvah živi v Italiji okrog 600.000, v Grčiji okrog 300.000, na Madžarskem nad 100.000, ravno toliko v Albaniji, v Avstriji okrog 1181)00, v Rumuniji nad 60.000, raztreseno po ostali Evropi in Mali Aziji nad 120.000, v prekomorskih deželah pa okrog 870.000 naših rojakov. Pri vseh teh svojih ugotovitvah omenja mnogokrat »Jugoslavijo«, delo profesorja dr. Antona Me lika z ljubljanske univerze.
Za udarec v srce dve leti rebije
Beograd, 18. maja.
V marcu se je odigral krvavi dogodek v beograjski kavarni »Rumunski kralj«, ki jo vodi nekdanji uslužbenec ljubljanske »Zvezde«, Kessler. Njegova žena Vida, po rodu iz Rumunije, je bila nagle narave in je tedaj opso^ala in tudi udarila čevap-čičarja Svetomira Stefanoviča, svojega uslužbenca, ki je baš zaklal prase in rezal meso. Razburjen od psovk in udarca je Stefanovič dvignil roko, v kateri je imel nož, in zabodel gospodinjo naravnost v srce. Ves obupan je potam alarmiral vso hišo ter tekel na policijo, kjer je izpovedal, da sploh ne ve, kako je prišlo do smrtonosnega zamaha Gospodinjo je poznal kot vročekrvno žensko, več let je že prenašal navale njene jeze in sveto je zatrjeval, da tudi tedaj, ko je instinktivno dvignil roko z nožem, ni imel proti njej kakega zlega namena. Vsa tragična zadeva je bila jasna, kakor le kaj, in tako je včeraj prišlo do razprave pred beograjskim sodiščem.
Vse priče so opisale Stefanoviča, ki je sicer pravcati gorostas, kot zelo mirnega in pohlevnega človeka Tudi gospodar Kessler se je strinjal s tem opisom ter pripovedoval, da je pred leti Stefanoviča sam iz Smedereva privedel v svoje novo podjetje v Beograd, ker ga je cenil zaradi njegove vestnosti in dobrodušnosti. Tudi to je priznal, da je bila njegova žena zelo razburljiva, na mah vsa divja, potem pa naenkrat spet dobra Pristavil pa je, da si ne more predstavljati, da bi dobrodušni Stefanovič, ki jo je dobro poznal že več let, namenoma povzročil njeno smrt. Državni tožitelj je vztrajal na tem, da je bil uboj izvršen z namenom, branitelj pa je, opirajoč se na izjave prič in moža nesrečne Vide, zahteval najnižjo kazen, češ da je bilo dejanje izvršeno nehote. Senat je po kratkem posvetovanja Stefanoviča obsodil na dve leti robije in na povrnitev pogrebnih stroškov v znesku 8000 Din. Proti tej razsodbi sta se hkrati pritožila državni tožilec in branitelj.
Regulacija Koprivnice pri Celju
Polu
Pelikan
Celje
Kakor smo že beležili, sta celjska mestna in okoliška občina za omiljen je brezposelnosti sklenila, da izvedeta z brezposelnimi vsaka na svojem teritoriju regulacijo Koprivnice. Delo se je pričelo že pred tedni. Na ozemlu okoliške občine kopljejo od Dolgega potoka do Dobrave nov prekop, kri bo zelo skrajšal odtok Koprivnice. Prekop bo širok spodaj 3 m, zgoraj 5 metrov, z nasipom vred pa 8 m, dočim bo regulirana struga na mestnem ozemlju še širša. Nova struga bo dolga 1577 m. Na teden je zaposlen i k 60 delavcev, ki se pa vsak teden menjajo, da pridejo vsi brezposelni
iz okoliške občine ter iz občin Sfco-fj«. vas m Teharje do zaslužka. K akciji prispeva banska uprava 206.000 Din iz kredita za preskrbo brezposelnih, ostali znesek pa bo morala kriti okoliška občina. Nova struga bo za okolico in za mesto velikega pomena, ker se bo voda lahko ob povod nji naglo odtekla. Želeti bi Kilo, da bi tudi mestna občina čim prej razširila strugo ob izlivu Koprivnice v Voglajno in s tem omogočila čim hitrejši odtok. — Banski upravi, narodnemu poslancu g. Ivanu Pre-koršku, »reškemu načelstvu in okoliški občini gre vse priznanje za nesebični trud.
ULTURNIPREGLED
Napredek naše medicinske književnosti
5aovenaka medicinska književnost se je neepaženo za širšo javnost obogatila z znanstvenim sp;som docenta drja Ivana M a t k a »Perkusija in avskultacija«. Izšla je prva knjiga tega obsežnega dela, ki predstavlja izčrpno znanstveno monografijo o dveh važnih diagnostičnih metodah interne medicine: jx>klepa in prieluškanja. Prvi del se bavi samo s poklepom- Oteeea 408 strani ve-(ikp osmerke in je opremljen s številnimi ilustracijami (risbami in posnetki fotografij). Uvod dr. Matkovi knjigi je spisal predsednik Osrednje proti tuberkulozne lige dr. Joža Bohinjec, saj je ta spis po pretežnem delu svoje tvarine novi vir teoretične izpod-bude in pripravljenosti za boj zoper tuberkulozo. Avtor, čigar erudicijo in izredno marljivost bo ob tej knjigi po pravici občudoval tudi laik, piše v predgovoru, da »e dolga leta pripravlja slovensko medicinsko peno- in izrazoslovje in šele po obvladanju teh težkoč ee je bil lotil svojega starega na-čfta, da obdela v našem jezika vso snov o perkus ji in avekultaciji. >Pri tem delu me je vodila misel, da bodi knjiga sestavljena tako. da bo mogla služiti kot dob^r pripomoček bodoči slovenski knjigi o notranji medicini«. Pri tem je avtor upošteval v prvi vrsti potrebe praktičnega zdravnika, za medicinca pa je dodal zlasti fizikalni in topografsko-anatomski del.
Ni naloga dnevnika, da prinaša o takib fljisih strokovne ocene. Zato ee ne bomo
spuščali v podrobnosti in opisovali vsebine tega znanstvenega spisa, poudarjali metodične razdelitve snovi in precizne obdelave posameznih predmetov, ki jih zajema ves obsežni, tu obravnavani medicinsko-znanstven i kompleks. Ne bomo posebej opozarjali, da sloni spis dr. M a t k a na proučevanju obsežne literature in na kritično obdelanem gradivu iz lastnih proučevanj na živem materialu in da torej predstavlja knjigo, ki bo teoretično in praktično koristna vsakemu slovenskem« zdravniku.
Prehajalo preko stroro strokovne
dr. Matkovega spisa k oni, ki zanima S'rSo kulturno javnost in ki je vredna, da se na tem mesti zabeleži m poudari.
Predvsem moramo z zadoščenjem sprejeti ta spis kot vidni mak stalnega napredka medicinske strokovne literature v našem jeziku. ?e pred četrt stoletja bi lila taka knjiga v slovenščini nemogoče. Vsa naša nedicinska književnost se je gibala na tesnem področju popularizacije in naš praktični zdT».vi,ik je bil glede atokovne literature rsvezan izključno na tujejnzične, predvsem kajpak nemške spise. Naša terminologija ee je počasi trudoma gradila na dokaj revni, čeprav za tiste čase tehtni osnovi, ki jo je postavil dr. Homan s svojim priročnikom. Danes stojimo pred razveseljivim dejstvom, da se je naš znanstveni jezik vzpoeobil celo za specialna področja sodob-
ne medicine in da kaže tudi tu življenjsko gibčnost in prilagodljivost
Spis dr. M a t k a »Perkusija in avekulta-cija« pomeni v tem pogledu nov, razveseljiv korak naprej. Vsebuje vse polno izrazov, ki bodo tudi za bodoče avtorje medicinskih spisov terminološka obogatitev. Dr. Matko posveča vidno pozornost dobrem n in
Docent dr. Ivan Matko
Sistemu jeziku in z očitnim zadovoljstvom rabi domače izvore tam kjer bi drug strokovni pisatelj, pač v zavesti, da piše za strokovnjaka, mirno uporabil mednarodni medicinski izraz. Tega pa ne dela tako, da bi bila ta plemenita tendenca, ki izvira iz pravilnega narodno-kulturnega mišljenja, kakorkoli vsiljiva ali nadležna. Medicineko-znanstven jezik in slog dr. Matka sta brez dvoma dve splošno-kulturni vrednoti in zaslužita, da ju kot taki spoznamo in priznamo. Naj še pripomnimo, da je učeni avtor zaradi večje praktične 'uporabnosti dodal ponekod tudi izraze v srbohrvaščini in ▼ dragih jezikih.
Vsekako gre doe. dr. Matka vsa hvala xa trud, ki ga je položil v svoje delo * ii-podbudno težnjo, da bi koristil ne samo teoretičnim in praktičnim potrebam domačega »travnika in medicinca, marveč tudi prospehu in napredku znanstvene literature v domačem jeziku. Želeli bi, da bi čim prei našel kaj sredstev za izdajo pripravljenega siovaTja, ki se bo nedvomno uvrstil med temeljne knjige našega jezika.
Dr, Ivan Pregelj odgovarja „Slovencu"
Prejeli smo: Gospoda, ki me je v »Slovencu« št. 112, z dne 17. maia 1933 nepodpisan postavil v svojem kulturnem poročilu na sramotni kamen, češ, da 9em v svoji noveli >Thabiti Kumi« svetli lik vikarja Potrebu-ježa iz »Plebaiuisa« »sramotno oskrunil«, prikazavši duhovn;ka v starosti kot »spolnega blodneža«, tako, »da eo v isti mah zdrknili v« (moji namreč) liki katoliškega
duhovnika z visokega piedesiala v prepad, i. p. i. p., odgovorim prizanesljivo pomilovalno, da me je neusmiljeno napak bral, zato krivičn« obsodil m bedast® stol-mačiL Izjavljam obenem, da sem hotel biti tudi v tem spisu, morda bolj kot kje drugje kdaj prej, pisatelj, čigar (ne »katerega«) romani vse6koz poveličujejo katoliškega duhovnika.« Tudi očitek blaslemije odklanjam.
V	Ljnbljani, doe 17. maja 1933.
T>r. Ivan Pregelj, s. r.
P. a Ta odgovor sem naslovil prvo na uredništvo »Slovenca«, ki mi je obramben« repliko vrnilo, češ, da je ne more priobčiti.
Zagrebško pismo
Zagreb, 16. maja.
Gledališče. Pod pokroviteljstvom Nj. VeL kraljice je bila v velikem gledališču dobrodelna prireditev v korist srednješolskega zavetišča. Na tej prireditvi so izvajali balet Luja Šafraneka Kaviča »Figurine«, v katerem so nastopali otroci. Majhne plesalke in plesalci so pokazali mnogo gracije in dražesti, kot najnadarnejši pa sta se odlikovali dve majhni deklici Djudjica Blau in Lelja Taš. Izvajali «) tudi dva prizora iz Mas6enetove opere »Maraon« in Mozartovo opero »Baetien in Bastiene«. ki jo je talentirano in sigurno dirigirala naša edina ženska dirigentka Ivana Fischerjeva. V tej operi so uspešno nastopili majhni pevci: Liga Doroghr-Pozajič, Maja Cviljušac in Nikola Bogdan.
V	istih prostorih je »Roditeljsko viječe« priredilo mladinsko predstavo »Kako so
ace vesti
♦	češkoslovaški novinarji potujejo peš po Evropi. V Zagreb je prispel češkoslovaški novinar Tomaž Ščevlik. Prišel je iz Slovenije, ki jo je prehodil peš. V Zagrebu ostane nekaj dni, potem pa jo peš maJnc v Beograd, v Južno Srbijo in dalje na Ba'-fcun, nato v Italijo in Francijo in druge za. padnoevropske države. Na svojem potova nju se bo seznanjal s sedanjim načinom življenja posameznih narojov. z njihovo kulturo in s prirodnimi leootami. O potovanju bo zidal obsežno Knjigo.
♦	Spremembe v državni službi. Slavko Savinšek je imenovan za višjega tajnika v 5. položajni skupini v finančnem ministrstvu Pavel Grčar za višjega monopol-skega inšpektorja pri tobačni tovarni "" Nišu, Ljubomir Vrhove« za monopolskega ■tajnika pri tobačni tovarni v Sarajevu, premeščeni pa so: višji finančni tajnik Boža Vukmi.rovič k dravski finančni direkciji, višji tehnični uradnik Dragotin Rožni tn pa iz Kruševca k tehničnemu oddelku sreskega načelstva v Paraeinu.
Lahki mošld polčevlji z usnjatim podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din
ANT. KHISPEB, Ljubljana
Mestni trg 26 6398
Stritarjeva tri. 1-3
♦	Brezplačna vožnja članov Penklubov.
Prometni minister i« izdal odlok, da imajo t si člani Penklubov v kraljevini in gostje iz inozemstva, ki se udeleže 11. mednarodnega kongresa Penklubov v Dubrovniku, pravico do brezplačne železniške vozovnice j. razreda na vseh progah državnih železnic in na vseh vlakih, razen ekspresa. Vozni listek bo veljal od 21. mjaa do 6. junija t. L Listek bo pa imel veljavo le z legitimacijo Penklubov naše kraljevine ali pa inozemskih. Po končanem kongresu bo že-
lo zniški vozni listek veljal za povratek po vsej kraljevini skupno z omenjeno legitimacijo Penklubov, toda ie s potrdilom uprave kongresa, da se je lastnik vozovnice udeležil kongresa v Dubrovniku.
♦	Binkoštm izlet zveze za tujslrj pro. met. Za binkoštne praznike priredi »Zveza za tujski promet v Sloveniji« (zastopstvo »Putnika«) v Ljubljani naslednje izlete: A. V Logarsko dolino: a) z odhodom v soboto 3. VI., b) v nedeljo 4. VI. in c) v ponedeljek 5. VI., vselej ob 4.45 izpred Ljubljanske kreditne banke čez Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčavo. Povratek v nedeljo in ponedeljek 5. VI. zvečer. Cena vožnje Dm 105.— za osebo. Cena izleta c) vožnja in prehrana (zajutrek in kosilo) Din 135.—. B. Na Koro§ko: Odhod v nedeljo 4. VT. ob 5. izpred Ljubljanske kreditne banke. Ljubljana, Kranjska gora, Podkoren, VHlach (kosilo), Spital, MilL statt (prenočišče), Radentheim, Afritz, Annenheim, Kanzelh6he, Villach, Podkoren, Kranjska gora, Ljubljana. Cena izleta: vožnja, prehrana tn prenočišče (2 kosila, 1 večerja, 1 z&jutrek, 1 prenočišče), napitnine in takse Din 385.— za osebo. C. V Benetke: odhod v soboto 3. VI. ob 5. izpred Ljubljanske kreditne banke preko Trsta (kosilo), Monfalcone, Benetke. Povratek v ponedeljek ob 12. uri preko Tre-viso, Monfalcone, Gorice, Ajdovščine, Vipavske doline, Kalce v Ljubljano. Cena izleta: vožnja, prehrana in prenočišče vštevši napitnine in takse Din 710.— za osebo.
♦	Madžtrski železničarji v Jugoslaviji. V
sredo popoldne je z avtobusi potovala »kozi Karlovac skupina 150 madžarskih železniških uradnikov in nameščencev. Posetili so najprej Plitvička jezera, zdaj pa nadaljujejo potovanje v Hrvatsko Primorje, v Dalmacijo in Bosno.
♦	Z biciklom v Jeruzalem bosta potovala iz Miholja v savski banovini obrtnika Fra. njo Belin in Mato Alvaj. Na pot se podasta preko Beograda, Niša, Skoplja v Grčijo, od tamkaj s parobrodom v Aleksandrijo in Kairo, potem pa zopet s kolesom v Jeruzalem in druga mesta Palestine. Odobrenje za svoje potovanje sta že prejela od banske n prave. Upata, da se bosta do žetve vrnila domov.
♦	Prepovedan list. Z odlokom notranjega
ministra je prepovedano nvažanje in širjenje lista >Oesterreichisches Abendblatt«, ki izhaja na Dunaju.
♦	Z3 samih šest stota kov lahko ob letošnjih binkoštnih praznikih preživite celih pet dni na izletu Jadranske straže. Vidali bosts najlepše otoke in uživali prelest Ja-
drana s celodnevnim jadranjem po sinjem morju. Prijavite se čimprej Jadranski straži v Ljubljani. Krajevni odbori JS zbirajte prijave!
♦	Počitniške kolcnije protituberkuloznega
dispanzerja v Ljubljani bodo tudi letos na Rakitni, v Medvodah in v Lukovici. Pro. šnje za sprejem v kolonijo bo sprejemal dispanzer najkasneje do 27. t. m.
♦	Veliko izbiro usrja in usnjenih izdei-kov bo nudil letošnji 13. ljubljanski ve-lesejem od 3. do 12. junija. Zastopi.ie bodo vse večje domače tvrdke s svoiimi izdelki. Temu oddelku bo priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih stroiev, n« kar posebno opozarjamo naše ievUarske mojstre.
♦	Nov rekord goste pisave. Iz Trave pri
čabra nam je poslal g. Radivoj Steiner dopisnico na katero je napisal sestavek, obsegajoč 2030 besed ali 10.396 črk v 111 vrstah. Vsekakor lep rekord vztrajnosti. Dopisnica je na ogled v izložbenem oknu Tiskovne zadruge.
♦	Zmotno je bila navedena včeraj v beležki o norih grobovih, da je bila pokojna gospa Marija Verbičeva mati ljubljanskega veletrgovca g. Antena Verbiča. Najstarejši sin pokojnice g. Anton Verbič je tovarnar usnja na Vrhniki. Nace in Joško imata slič-no tovarno v Tržiču, Mirko pa z očetom vodi trgovino nsnja na Vrhniki. Pokojniea je umrla v Ljubljani v Leonišču, truplo pa so prepeljali na Vrhniko, kjer se bo danes ob pol 16. vršil pouceb.
♦	Zaščita koristnih ptic. V zadnjih letih se opaža, da zlobna mladež zopet brezvestno zasleduje mla>di rod koristnih ptic. čuje-jo se pritožbe lastnikov sadonosnikov, kjer opravljajo ptice posebno v pomladnem času ogromno delo pri zatiranju škodljivega mrčesa. Oblastva zatorej opozarjajo prebivalstvo na koristno delo teh ptic in ga pozivajo, naj ob vsaki priliki navaja zlasti mladino k ljubezni do ptičjega rodu. Uničevanje in zasledovanje koristnih ptic je strogo kaznivo.
♦	Zlatnik iz dobe cesarja Nerona je našel neki delavec v Donjem Viljevu pri Doniem Miholcu Prodal ga je za 40 Din.
♦	Strela je ubila tri otroke. V okolici Pr-njavora je te dnj nevihta zalotila, na pašniku tri otroke siromašnega kmetovalct Koste Grkovca. Nenadno je silovito treščilo in so vsi trije siromački obležali kot žrtve strele.
♦	Zagoneten samomor šefa davčne uprave. V seln žablju pri Novem Sadu je izzval veliko senzacijo samomor Milorada Pajiča starega 31 let, po rodu iz Plevlja, ki je bil že osem let šef davčne uprave v Žablju. V ponedeljek je prispel tja tajnik dunavske fina.nčne direkcije Konrad Škoflek, da izvrši revizijo. Škoflek je revidiral urad >do petih popoldne, potem pa se je podal v pisarno šefa, katerega pa ni našel v uradu. Iskali so ga povsod in ga slednjič našli obešenega v podstrešju. Samomor je povzroči! veliko senzacijo, ker je bil Pajič znan kot korekten uradnik. O zadevi je bilo obveščeno državno pravdništvo ter se je uvedla preiskava, da se dožene, kaj Je bil vzrok nenadnega samomora.
» Tudi v paradižu kradejo. Kekam .čudno se o sliši, ali je vendarle res. V Malem Paradižu pri Sv. Andražu v Halozah je bilo te dni ponoči vlomljeD'j v stanovanje Roberta Minoniija, odkoder so odnesli tatovi 50 litrov vina, nekaj zelenk žganja, 10 kg galice, dalje precej gumijastih cevi in raznega orodja, nekaj perila in razne posode v skupni vrednosti 1200 Din. Kdo so bili tatovi, preiskava še ni mogla dognati.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Slamlčev natakar Janez ki pove nam rad katero, rekel je, da nudi danes rib izvrstnih na izbiro!
bra srca našim revežem za prihodnjo zimo Kmalu za avtomobili a fanfarami »o prrvo-zili tovorni avtomobili, na katerih so bili člani RK in pa samaritanke. Ludje so se v polni meri odzvali klicu RK in pokazali veliko razumevanje za človekoljubno akcijo. Zlasti sp biH spet na mes£u rvSi trgovci, ki so darovali veliko že izgotovljene obleke, blaga, perila in obutve. Seveda pa so so se dovolj častno izkazali tudi zasebniki. Nabrano blago je že zda' doseglo tretjino lanske količine, slsedile pa bodo seveda še nove pošiljke zavojev. Nabrano blago je spravljeno v skladišču RK na Ljubljanskem polju, kjer bodo potrebno obleko šc posili in spravili v urejeno stanje, nakar bo na zimo porazdeljena med reveže.
u_ Preporodova akademija, ki bo r soboto 20. t. m. ob 20. v Trgovskem domu se bo vršila namesto vi-iovdanske nroslave in je zaradi sokolskega zleta preložena na ta mesec. Sodelujejo: gdč. Majda Lovšetova (sopran), ki zapoje arijo iz Delibesove »Lakme«, dalje polez ostalih pevskih in koncertnih točk še tov. A. Kraljeva, ki de-klamira Grudnove >BeRunce« in tov. B. Eypper z deklamacijo Gradnikovega >Ue-dinjenja«. Oživljeni društveni pevski zbor zapoje več narodnih pesmi, društveni orkester pa zaigra Poleg himne še nekaj novo naštudiranih točk. _ Po akademiji ples. Igra >Ronny jazz*;. Bufet bo dobro založen S čistim donosom bo društvo gmotno podprlo svoje člane, ki bodo v počitnicah napravili po naši lepi Koroški propagandno turnejo. — Na akademijo vljudno vabljeni vsi prijatelji dela, ki ga vrši Preporod med našim dijaštvom.
vseh oddelkov Sokola L na Taboru bo v nedeljo 21. maja ob 16. ari
ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu bo na letnem telovadišču, ob slabem pa v veliki dvorani. Sodeluje društv. godba.
6365

češki turisti v Ljubljani. Včeraj ob 16. je prispelo v Ljubljano preko Zagreba v posebnem vlaku okrog 340 češkoslovaških turistov, ki so si ogledali že dobršen del naše države. V Jugoslavijo so pred tedni prišli preko Subotice. Dalje časa so se pomudlli v Dalmaciji ob morju, bili so v Splitu, na raznih otokih, v Dubrovniku, odkoder so se odpeljali proti Zagrebu, zdaj pa na povratku v domovino prispeli v Ljubljano. Pri nas sicer ni bil organiziran sprejem češkoslovaških gostov, vendar je bila dobrodošlica, prav prisrčna. Gostom v pozdrav je zaigrala železničarska godba Sloga več komadov nakar jih je v imenu mesta pozdravil g. Kozinc. Gostje, ki so vzbudili na ulicah pozornost vsega meščanstva, so si v kratkih dveh urah v precej slabem vremenu vsaj površno ogledali razne zanimivosti Ljubljane. Potem pa so morali nazaj na kolodvor, kjer je sledilo ob 18. slovo in so se bratski gostje odpeljali na Bled, odkoder bodo nadaljeval' pot v domovino.
u— Nabiralna akcija Rdečega križa je tudi letos uspela precej povoljno. Včeraj ob 10. so krenili v vse Štiri strani mesta štirje avtomobili s fanfaristl, ki so opozarjali občinstvo na prihod članov Rdečega križa, da poberejo obleko, ki so jo namenila do-
ti— K nedeljskemu koncertu akademikov.
V nedeljo dopoldne ponovi APZ stilni koncert Foersterjevih najboljših moških zborov. Na svojih koncertih po Sloveniji in v Ljubljani je akademska mladina dokazala, da je zmožna kulturno reprezentirati našo pesem. Vsa kritika je ocenila akademski zbor z zelo laskavimi ocenami, da Je njego. vo petje vzorno in v marsičem nov način zborovskega petja pri Slovencih. Zbor 54 ^pevcev s Francetom Maroltom bo predstavil Foersterja v njegovi veliki skladateljski moči, ko je ustvarjal dre generaciji na slovenski glasbeni njivi. Da bo omogočen obisk vsem, so cene zelo nizka (12 do 2 Din) in se vstopnice dobe v unionski trafiki.
u_ šiškarji. Jutri vse sokolstvu naklonjeno občinstvo na telovadno akademijo ši. šenskega Sokola! Akademija bo ob 20. na letnem telovadišču ob močni razsvetljavi žarometov. Nastopijo vsi oddelki, od dece do članstva, z različnimi ln lepimi točkami Pridite in napolnite telovadišče ter 8 tern pokažite, da znate ceniti trud in delo mladih in starih Sokolov.
u_ Vse prijatelje Sokola I. vabimo na
društveno javno telovadbo dne 21. L m. na Taboru. Nastopijo vsi oddelki s prostimi vajami za pokrajinski zlet in t orodno telovadbo. Moška deca bo izvajala ljubko igro »Gasilcit, moški naraščaj pa bojno tekmo. Telovadba se bo vršila ob vsakem vremenu s sodelovanjem društvene godbe. Prlčetek telovadbe ob 16. Pol ure pred priče t ko m koncert društvene godbe. Cene nizke.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
u_ Rogozovo gostovanje v Hamletu se
mora žal preložiti na poznejši čas, ker mu je zaradi repertoarja Narodnega divadla v Pragi že dovoljeni dopust odgoden. Prosimo, da občinstvo to blagohotno upošteva u— Danes v petek ob 17. bo v dvorani Filharmonične družbe produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Nastopijo naslednji gojenci: Pogačnik Ivica, Ogrin Ksenija, Ba_ loh Janez, Zidarič Ksenija, Burger Ada, Stradner Josipina, Magolič Miloš in Ana, Rogl Danica, Sušteršič Vera, Mahkota Angelca, Kobe Peter, Dolmovič Slavko, Klemene Lilijan, Jelenič ljubica, Kralje Štefanija, Sodnik Zorka, Druškovič Slavko, Fa.jdiga Pavel, Masle Sonja, MatePč Ljudmila, Koch Iva-na in Zora, Ste-r Ciril, Zafred Vida in šivic Gustav.
a— Za tamcert Trboveljskih rtavCkov
vteida ogromno zanimanje zato prosimo
vsakogar, ki namerava posetiti njihov koncert t sredo 24. t. m. r veliki nnionsk] dvorani, da si kupi vstopnico ie v predproda-ji. Prav gotovo je, da zadaje dni ne bo več mnogo vstopnic na razpolago. To kaže zanimanje, ki že danes vlada za ljubljanski nastop Trboveljskih 6lavčkov. Prodaja vstopnic po običajnih cenah r knjigarni Glasbene Matice.
u— Poizkusne duSealovne vaje na univerzi. Na naši univerzi se vrše poizkusne dušeslovne vaje, za katere bi bila potrebna tudi udeležba ostalega občinstva. Udeleženci teh poizkusov bi ne nastopali kot poizkusne osebe, temveč samo kot opazovalci, ki naj bi beležili svoje vtise, ki Jih m«l poizkusom dobivajo. Za uspeh po-izkusov bi bila potrebna čim večja udeležba opazovalcev iz različnih stanov in starostnih dob. Zato naproša vodstvo popdpisanega seminarja vse one, ki bi imeli za stvar zanimanje, da se javijo v filozofskem seminarju (univerza na Kongresnem trgu. I. nadstropje, soba št. 72) v dnevih o<3 četrtka do sobote med 11. In 12. uro dopoldne ali pa med 6. in 7. uro zvečer. Ob tej priliki bo vsakemu vse potrebno pojasnjeno. Poizkusi pa se morejo zaradi določene razporeditve dela na univerzi vršiti samo v teh časih: v ponedeljek od 18. do 19. ure, v torek in soboto pa od 16. do 17. ure. Vodstvo se. minarja za filozofijo in eksperimentalno psihologijo na univerzi v Ljubljani. Začetek v soboto ob 16. nri.
u_ Mladinska prireditev >Tabor< bo Jn-
tri ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so enodejnnke, prizori s petj*m in deklamacije. Vstopnina prav nizka. Pridite.
u_Zvočni film 9. vsesokolski zlet v Pragi 1932 1. se predvaja v zvočnem kinu So-kolski dom v Šiški v torek 23. t. m. ob 18. in pol 21. uri. Samo en dan. Globoko znižane Cene.
u_ Drevi ob 8. prosvetno-družabnl večer »Krke« pri Mikliču! Predavanje dr. Ad-lešiča o Gandhiju, koncert pevskega društva Moste in godba! Vstop vsakomur piost!
u_ Pokojninski zavod za nameščence sporoča, da se preseli t svoje nove urade r Gajevo ulico št. 5., I. ir {I. nadstropje, kjer bo od ponedeljka 22. t. m. dalje urado-
val.
u_ Avtobusni izlet na KoroSko o binkoštnih praznikih za Ljubljančane bo naslednji: Odhod avtobusa izpred kavarne Evropa 4. junija ob 6. zjutraj preko Jesenic, Kranjske gore Podkorena v Ziljsko dolino mimo Baškega jezera v Beljak (obed). 'Iz Beljaka na Osojsko jezero, potem na Vrbo ob Vrbskem jezeru (prenočišče). 5. junija ob Vrbskem jezeru na Celovec (kosilo), Gospo Sveto, Velikovec, Železno Kapljo, Je. zersko, Kranj v Ljubljano. Cena za tj«, in nazaj z dovoljenjem vred 180 Din. Prijave in točne informaeije pri avtopodjebju P. Goričan, Tržič.
u_ Zanimive razprave bodo r kratkem
pred ljubljanskim okrožnim sodifičem. Državno tožilstvo je v prvi vrsti dvignilo obtožbo proti drzni vlomilski družbi Praček in tovariši. Pračkova tolpa je posebno rada vrtala blagajne. Sedaj Je dognano, da J* Praček. mizar na Dvornem trgu, Izvršil tudi velik vlom v Gospodarski zvezi, od koder je odnesel za okoli 34.000 Din tuje valute in domačega denarja. Pripravlja se nadalje večji proces proti komunistom in udeležencem pri šenčurskih dogodkih.
u_ Vlom v mesnico. Ponoči Je bil iivp-
šen drzen vlom v mesnico Josipa Setnikar. ja, ki se nahaja v posebni zidani baraki ob Vodnikovi cesti r ftiški. Vlomilec je nasilno odprl vrata ter pobral is mesnice veliko množino klobas, salam ln več kosov prekajenega mesa. Zadovoljil pa ee ni saimo s suho mesnino, namreč je odnesel tudi več kosov sveže govedine, tako da ima Setnikar nad 1000 Din škod«
u_ Zasledovani vlomfki. Kakor smo ie
beležili, zasledujejo varnostni organi reč Bosancev, ki so se zadnje čase pečali a prekupčevanjem stare obleke, obenem pa so bili tudi drzni vlomilci in tatovi. Pretekle dni so vlomili v stanovanje dveh strank na na Stožieah in odnesli za 6000 Din različnega plena. Policija je nekaj vlomilcev že prijela; 21 letnega Sulajmana Puriča in 19 letnega Dedo Sulejmanoviča pa še zasleduje. Z njima se je že prej družil tudi 25 letni Džamil Hojdanič iz Velike Kladuše v Bosni. Hojdanič je pravkar prestal večteden-ski zapor in zdaj ga je policija za dobo 3 let izgnala iz Ljubljane.
a_ Kolesa pridno kradejo. Čeprav ima
večina lastnikov svoja kolesa te opremljena z evidenčnimi številkami na belih tablicah. tatovi -tudi zdaj še nočejo oduehati. Vsekakor upajo tudi še r bodoče zaslužiti z ukradenimi kolesi. Predvčerajšnjim popoldne Je ukradel neznan tat 1800 Din vredno kolo, znamke A>dler lastnici bara gospe Tinci Grošljevi in sicer izpred poslopja Ljubljanske kreditne banke.
u_ že zopet poškodovana drevesca. Ob
banovinski cesti v Zgornji Šiški »o nedavno zasadili lepo število mladih jablan, vendar drevje nima miru prci vandali. Te dni po-
pritlikavri premazali velikane«, na kateri je sodelovalo več kot 30 odraslih diletantov in 250 otrok. Kot največji talent se je pokazal Mladfn Hrnčid, ki je s svojo igro vzbuja! mpd mladim občinstvom obilo smeha.
Premiera komedije »Mademoieelle« Ja-luesa Devala ie imela prav lop uspeh. Ta komed ja, ki je prav za prav majhna drama. ima za glavno junakinjo žensko brez imena, ki se imenuje >mademoiselle« in je kajpak guvernanta. Je ostarela in grda in ji ni mogla 'jresničiti najbolj goreča že-1 a, da bi bila — mati. Vstopa v novo službo, kjfT postane guvernanta neki 19-letni deklici. Ta devojka je imela z nekim Egipčanom nedolžen flirt. Po?ledica tega »nedolžnega flirta« je, da se gospodična Kristina — čuti mater. Njena prva misel je: smrt. Tedajci pa vstopi v akcijo mademoi-selle in popelje gospodično na kmete, kjer porodi otroka. Mademoiselle, Četudi devica, ki ni nikdar imela ljubimca, postane mati... vzame otroka, gTeh in sramoto na se in je vsa srečna, med tem ko se Kristina vrže v vrtinec razkošnega življenja, ki ji ga nudijo bo?ati starši.
Drama Cbriste Win«loe »Dekliški internat« (Ritter Nerestan) obravnava pojem dekliške vzsoje. V drami ne nastopa niti ena inoška oseba. Mlado dekle Manuelo pripeljejo v dekliški internat, kjer bi morala dobiti skupno vzgojo z vsemi ostalimi dekleti, dasi fte njena občutljiva duša močno razlo-čuje od vseh ostalih deklet. Toda v inter-oatu se ne morejo posebej ozirati na toli sahločutno djšo. Ker Manuela nima mate-
re, se njena ljubezen obrača do mlade učiteljice v internatu gdč. Bernburgove. Ta ljubezen ni več docela otroška, v nji 90 tudi že nekateri drugi motivi, iz katerih jo tudi učiteljica vrača, čeprav se sicer zaveda svojih dolžnosti. In ko izvedo druge za to veliko in nenaravno vdanost učenke do učiteljice, nastane afera in Manjeli naložijo kazen: poslej bodi ločena od vseh tovarišic in tudi od učiteljice. Manuela pa te kazni ne prenese in se vrže z okna v globino Odlično prikazana predstojnica internata tudi zdaj ne pozna tragedije človeškega bitja, marveč vidi samo »sramoto«, ki je zadela njen internat. V tej drami eo ee odlikovale z izredno močno igro Božena Kraljeva kot Bernburg, Ervina Dragmanova kot Manuela in Nina Vaura kot predstojnica internata.
Koncerti. Več pevskih društev je priredilo koncerte, da bi nam pokazala sadove svojega dela. Železniško pevsko društvo >Sava« je aranžiralo koncert svojim tovarišem iz Rumunije; tako smo slišali zbor rumun6kib železničarjev, ki je pel cerkvene !n narodne pesmi. — Grafično pevsko drj-štvo »Sloga« je izvajalo pod taktirko mladega zagrebškega glasbenika Vrhovskega skladbe domačih avtorjev. — Sarajevsko židovsko pevsko društvo »Lira« je priredilo dva koncerta: duhovnega in posvetnega. Med drugim je izvajalo »Jeftejevo prisego« p. Hngoi na Sattnerja Zbor dirigira Beluš Jungič. — Senzacionalen uspeh so imeli »Zagrebški madrigalisti«, ki so pod umetniškim vodstvom Mladena Pozajiča izvajali
stare in nove mojstre v glasbeno dovršeni obliki. Intonacija je čista, harmonije docela izenačene, pa ei lahko e pravim užitkom poslušal izredno kultuvirano petje »Zagrebških madrigalistov«. — Naposled smo imeli dva pianistična koncerta domačih umetnikov. Dr. Herman Arminski je imel v tej sezoni že dragi koncert » pianist Božidar Kune je s svojim najnovejšim nastopom dosegel svoj največji dosedanji uspeh. Igrai ie med drugim skladbe p^torice domačih skladateljev in dokazal, da se lahko tudi z domačimi deli doseže velik uspeh.
Razstava. Umetnostno združenje »Oblik« je priredilo v umetnostnem salonu veliko reprezentativno razstavo, ki je vzbudila največje zanimanje našega občinstva. Kakor znano, je bilo združenje »Oblik« ustanovljeno v Beogradu 1. 1929. Priredilo je več razstav po naši državi in v inozemstvu ter orodalo za 300.000 Din slik. Za jesen pripravlja »Obliki razstave v Pragi, Varšavi in Nemčiji. Dr.ištvo sloni na »povsem umetnostni osnovi, s tendenco, da se umetnostni problemi m umetnost sploh kultivi-ra-o v duhu sodobnih stremljenj, pri nas in zunanjem svetu«. »Oblik« ni ekskluziven v nobenem pravcu in smislu. V združenju so zastopani slikarji, kiparji in arhitekti iz V9eh dfiiov raše države.
Vesti. V čas.1 od 20. do 30. t. m. bo pri nas gostoval ansambl osiješlcega Narodn gledališča. Med drugim bo imel na reper tcarju Schweifertovo komedijo »Trikrat Margareta«, HasencleverjevCga »Boljšega
gospoda«. Molnarjevo komedijo »Nekdo« Manojiovičeve »Katinkine sanje«, Fodorova >Poljub pred ogledal im«, F -ankov »Vzrok«, Ibse.iovega »Pera Gvnta«, Krleževe »Gospodo Giembajeve«, Sterije - Popoviča »Ro-doljupce« i. t. d. — Znani dunajski »Thea-ter der Komiker«, ki je ob neki priliki ie gostoval pri nas r lepim uspehom, bo ponovno gostoval v Zagrebu. Pogajanja e'cer še niso končana, vendar ee zdi, da je gostovanje s Fritzem Grfinbaumom, Arminom Rergom in dngimi že zagotovljeno. — Naše gledališče je doslej izdajalo svoj list z naslovom »Teatar«. Ta list ie sedaj prenehal izhajati; na njegovo mesto bo stopil »Kaza-iišni list«, ki bo izhajal po potrebi.
Žiga Hirschler.
Prvak zagrebške drame Joeip ParW je
proslavil snoči v Roetandovem »Cyranoju de Bergeracu« 30-letnico svojega umetniškega delovanja.
Premiera Giordanove opere »Andr6 Ciljni er« Snoči je bila v ljubljanski operi premiera »Andrča Chčnier-ja«, najboljše operne skladbe italijanskega skladatelja Uinber-ta G Jordana. Operni iibreto je orevel Niko 9!rit >f ki i r- opero tudi glasb.=»r.o naštudiral ir. vodil n.ed tem ko ie bili režija ▼ rokah prof 0. Šesta Inscenaciio je poskrbel V. Uljaniščev. Premiera je bila dobro obiskana In predstava je napravila n« občinstvo najboljši vtisk Poslušalci so se po-s^bno 0'jreli po tretji sliki, ki je bila polna dramske napetosti. Ob konen je občinstvo dolgo in burno aklamiralo nositelja
bo« ao neznanci spet potomffi m *rerree
ia jih tako poSkodovall, d» Jih )e bilo treba odstraniti. Podivjance zasledujejo, a če Jih iztaknejo, bo kazen eksemplarična.
Iz Maribora
a_ Prihod prekmurskih rojakov. Jutri
bo prvič obiskal Maribor zbor 30 prekmurskih bratov in sester iz Bogojine, ki bodo nastopili ob 20. v Narodnem domu in poka. zali vse zanimivosti prekmurske svatbe. Ves večer bo tudi prepleten z narodnimi plesi in prelepimi narodnimi pesmimi. Naša častna dolžnost je, da ljube goste sprejmemo / odprtimi rokami in vročim srcem ter jim pokažemo, kako so nam dobrodošli. Vstopnice se dobe v trgovini ge. Brišnikove in r Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti.
a— Prihodnji promenado! koncert bo
priredilo mariborsko mestno oiepše-vahlo društvo v nedelijo 21. t m. dopoldne ob 11. v mestnem partoa. Koncertirala bo
Schimherje<va godba.
a_ Nesreča in pretep. Včeraj popoldne
je padel 7 letni učenec Milan Zavadlav iz Kejžarjeve ulice po stopnicah tako nesrečno, da se je težko pošk-Joval na srlavi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. — V Sodni ulici sta. se sprla dva delavca in se nato stepla. Med pretepom ie zbežal 27 letni Alojzij Vidmar s Koroške ceste v Marijino Ulico. Pred sodiščem ga je dohitel njegov nasprotnik in ga tako močno udaril, da je Vidmar padel na hodnik in si nevarno poškodoval tilnik. Leži v bolnišnici
a_ Nad življenjem je obupala. V sredo zvečer so bili reševalci poklicani v Sodno ulico, kjer Se je skušala zastrupiti t svoji sobici s svetilnim plinom 44 letna zasebna uradnica Karolina K. Obupanka je bila ie nezavestna in so jo reševalci v vsej naglici z avtomobilom prepeljali r bolnišnico. Ves trud zdravnikov je bil zaman. Karoliim J« včeraj zjntratf umrla.
a_ Delavec pod kolee* avtomots&a. Ko
se je vračal domov 4<9 letni proeovn 1 delavec Jakob Podkrižnik z Janževe gore, je pridrvel za njim neki osebni avto, ga podrl na tla in povozil. Delavec je dobil n<v varne poškodbe na glavi in obeh rokah. Prepeljan je bil v bolnišnico.
a— Izpred sodišča. Te dni sta se morala zagovarjati pred tričlanskim malim sena. tom dva tatinska brata, in sicer 29-letni posestnikov sin Josip Kukec ter njegov 251etni brat Martin iz Muretincev. Josip je bil obtožen, da je vlomil letos 25. januarja pri posestniku Jakobu Golobu v Mah-kovcih in mu odnesel večjo množino razne obleke, moškega perila in druge 3tvari v vrednosti 5000 Din, njegov brat Martin je pa v juniju 1932 v Ptuju izmaknil Branku Ambrožu kolo, 51. junija pa Francu Bez_ jaku v Gajevcil: tudi kolo. Bil je tudi specialist za tatvino kokoši. Oba brata sta bila zaradi predolgih prsfov že večkrat kaznovana. Josip je bil obsojen na dve leti robije tn petletno izgubo častnih državljanskih prav'o, Martin pa na poldrugo leto robije in štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic.
h Celfa
«— Mestni pmra&an potrjen. Ministrstvo financ je z odlokom dsne 3. t m. potrdilo proračun mestne občine e&Mske za L 1933. v nekolifco spremenjeni obliiki, kakor io je sprejel oeij&ki občinski svet v predzadnji seli. Med drugim zmša občinska doklada na vse neposredno državne davke 50 od-stotikov, najemninski vinar 5 odstotkov brez 35*/» odbiijka za vzdrževanje stavb, kanalska pristojbina 0.60 Din od m" porabljene vode, trošar:na na vino 1.50 Din, na vinsiki mošt 0.50 Dm in na pivo 1 Din od litra.
e— Šofsk! nastopi gojencer Caas&ene Matice za žoteko leto 1932 33 se bodo vr-m od 35. t m. do 1. .»nUa v Mestnem glsdaHrščm. V čertrtetk (na praznik) 25. t m. ob lO. bodo nastopHi gojenci nižje, ▼ petek 76. t m. ob 18. gojenci sredinde, r soboto 27. t m. ob 18. gojesici srednje ia višje, v če«trtei 1. jtmija ob 30. pa gojenci višje stopinje.
e— Planinsko predavanja. Oa. Mira Debelakov a bo predavate danes ob 20.15 v risalnict meščanske šole o modemi ple-zaln* tehniki v Alpah.
e— Lntkovna predstava. Ceijski s&av*-ski kitkovni oder bo uprizori! v soboto 20. t m. ob 16. v Zdravstvenem domu hitScov-
no veseloigiro »Gašperček v pefciu«.
e_ Najstarejši Celjan je umri. V sr«v*> 17. t m. je umrl v bolnici najstarejši Celjan, bivši slikarski mojster Jakob Batič, stanujoč v Ramenskega ulici 2, v visoki starosti 93 let. PokojDik se J« rodil avgusta 1840. v Gorici. Leta 186-0. je odšel k vojni mornarici in se Je 20. jr.lija 1866. udeležil pomorske bitke pri Visu pod admiralom Tegetthoffom. V Celju Je živel dolgo vrsto let in Je še do nedavnega telesivo in duševno čil opravljal svojo obrt. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
glavnih vlog. Ga. Zlata G jura? jenae-Gavelkv
va, gg. Gostič in Primožič eo poleg drugih dali uprizoriti visok nivo in tako pripomogli k lepemu uspehu te melodiozne in tehnično prav posrečene opere. Ga. Gjungje-nac, gg. Gostič in dirigent Stritot so bili ob navdušenem vzklikauju občinstva obdarovani z venci, cvetlicami rn drugimi darovi. Poročilo našega strokovnega refer renta bomo priobčili po reprisi.
Kongres slovanskih založnikov ia knjiga*^ narjev, ki bi imel biti že L 1932^ bo skli^ can najbrž za letošnjo jc6en v Varšavoj Združen bo s proslavo 25-letnice ondotne zveze poliekih založnikov. Udeležbo so obljubili Cehoslovaki, Jugoslovani in Bolgari, medtem ko eo se sovjetsko-ruski krogi postavili na stališče, da Rusije več ni. Z. Š. S. R. pa ne more sodelovati z nobeno na-t eionalno (slovansko) skupino. Poljaki «» izdelali obširen program, ki se ne tiče zgolj založniških zadev, marveč zajema preko strokovnega okvirja široko pojmovane zahteve slovanskega kulturnega zbliževanja in. «oo«lovapia.
Zniianje književnih een na Poljskem. Nedavno se na Poljskem splošno znižali knjižne cene. Pokazalo ee je, da ta ukrep ni imel pričakovanega uspeha: Konzum knjig se m povečal, marveč je eek) padeL Občinstvo 'e * znatni meri prenehalo kupovati knjige, or fakuioč, da 6e bodo cene ponovno znižale
Kateri taji pisatelji so v Nemčiji na Indeksa? Hitlerjevsika študentska organizacija »Deutsche Stjdentenschaft«, ki vodi ta-
e— Smrtna kosa. V sredo zjutraj je »mrl
v Celju (Prešernova ulica 4) v starosti 31 let brivec g. Pero Čubakovič. Pogreb bo danes o4> 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Vitanju je umrla včeraj v starosti 67 let ga. Neža Vidmarjeva, žena trgovca iz Zreč. Po?reb bo v sbboto ob 10. v Zrečah. V bolnici je umri včeraj 60-letni prevžitikar Martin Doier iz Trnovelj pri Celiu.
e_ Smrtna nesreča otroka. V sredo 17.
t. m. popoMne je neki konj na cesti v Tr-»ovijaii pri Celju brcnil 1 leto starega kočarje vega sinčka Edvarda Podgorška iz Tr-noveU v desno stran čela ter mu prebil lobanjo. Otroka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je včeraj pod.legel poškodbam.
e_ Krajevna bratovska skladnica obvešča vse bivše polnopravne člane, ki so bo-riiBi svojevoljno bodisi zaradi redukcij Izstopiti iz dela in imajo nad .tri leta polnopravnega članstva, da se oglasijo najpozneje do 15. junija v pisarni bratovske skladnlce, kjer dobijo natančne informacije glede zavarovanja pridobljenih pravic za pokojninsko zavarovanje s plačilom 20 Din ietne priznalnine.
©— Prestopki cestno-policijskega reda se v zadnjem času množijo. Hodniki se čistijo često šele po 7. in celo po 8. uri; živina se krmi na ulicah, cestah in trgih. Hodnike je treba snažiti vsak dan med 6. in 7. uro, Krmljenje živine na ulicah in trgih pa fce prepovedano. Mestno načelstvo bo vsak
sadevni prestopek kaznovalo.
e_ Primarij dr. Franc Pestotnik, speci-
alist za živne bolezni ordlnira od 15. t. m. v Celju. Krekov trg 7.-II. v palači Mpfltne hranilnice čnevno od po! 2. do 4. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih pa 0d pol 11. dopoldne do pol 1. popoldne.
e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17.
ta pol 21. zvočni veleti,lm »Simfonija ljnbez-nd« im dve zvočni predigri.
Iz Litife
t— Službena vest. Orocniški narednik g. Cuš ^ premeščen za komandirja orožnsške stanice v Št. Vidu pri Stični. G. Čuš je pokazal izredne sposobnosti pri izsleditvi mo-rikev Malijeve. Na novem službenem mesni mu žele Lit'jeni vso srečo!
Z1 Ptufa
j. Občni zbor olepševalnega društva, ki
ee j? vršil v restavraciji »Švicarija« pod predsedstvom šolskega nadzornika v p. g. Pretne-ja, jo bil dobro obiskan ter so poročila odbom kov izkazala živahno in požrtvovalno delovanje društva. Posebno pozornost Je društvo posvetilo nasadu v ljudskem vrtu Uredila so se pota, napravili lični betonski mostički, lesene klopi pa so se nadomestila z betonskimi. Hudourniku so napravili brionsko strugo in obzidje, nasadilo se je precej dreves, mnoga druga projektirana deia pa so se morala odložiti do pridobitve poirebr.ih denarnih sredstev. Agilno ^društvo šteje 204 člane. Drjštveno premoženje zna^a v n oprem čninah okrog 400.1)00 Dm. Društvena pravila eo bila deloma spremenjena in se društvo odslej naziva Olepševalna tujsko-prom:tno društvo.
j— Razvoj »Jadranske straže« v Ptuju.
Pred kratkim smo poročali o lepih uspehih tukajšnje podružnice JS. Da je treba teko orr-anizacijo res podpreti, so dali zgled naši vrli železničarji, ki so korporativno vsi prijavil' vstop v organizacijo, nad 100 mo>z, od' najvišjega uradnika do najnižjega delavca, tako ~ da bi že skoraj lahko vodili J*astno sekcijo. Naši železničarji so bili tu-4 vedno prvi, kjer je šlo za patriotične *vrhe. Zaslužijo javno pohvalo. Ta tudi poštni uradniki so pristopili korporativno •4 organizacijo tako da je ptujski krajevni odbor v zadnjem kratkem času pridobi Viad 150 novih članov, med njimi tudi ne-'kaj podpornih. Vse ostale še zovemo na branik Jadrana!
j— žrtve divjaških napadalcev. Ko se }e kočar Franc Karo iz Brezovca vračal po občinski cesti domov, ga je brez vsakega povoda napadel neki mož ter ga z nožem nevarno ranil na desni strani prs. — Na pota domov pa je bil napaden tud' čevljar fn posestnik iz Grajenšeeka. Anton Pevko. Napadalec ga je poškodoval z desko, ki jo }e odtrgal od plota. — Dninar Lovro S i Lik J>a se je v Sencaku spri z nekim dn;gim delavcem, ki ga ie s sekiro udaril po glavi.
j— SHka brezposelnosti. Nedavno je ptujski sreski cestni odbor razpisal službo tajnika in je bilo vloženih 29 prošenj. Šc večji naval pa je bil na razpisano službo knjigovodje pri Nabavlj&lni zadrugi državnih Nameščencev v Ptuju, ki je prejela razen Osebnih intervencij še 94 pismenih prošenj.
j— Preiskava o umoru v Turnišah ie zaključena ter sta bila Marija Vrež in Konrad Murko, ki imata na vesti smrt gostilničarja Emersča. izročena mariborskemu okrožnemu sodišou.
ko zvara »Aufklarungfifeldzug vider den undeutsehon Geist«, je izdala novo l:sto pisateljev, katerih dela morajo biti izločena iz v«eh javnih knjižnic. Ta indeks obsega .— naj navedemo samo pomembnejše ne-nemške pisatelje — vsa dela Leonida Andrejeva. Claudeta Aneta, J. Babela, Henrija Barbussea, Ivana Bunina, Th. Dreiseria, Gergesa Dnhamela, II je Ehrenburga, Fj. Glad kova. Jaroslava Haška. J. Kalinikova. A. Kolontajeve, tri romane Jacka Londona, med njimi >Kralia Alkohola«, vse spise Irene Nemirovske, Nik. Ognjeva, F. Pante-rova, roman Dos Passosa »Trije vojaki«. Marcela Prousla (dva romana, vise spise Indije Sejfuline, Uptcna Sinrlaira (knjige »Jimni Higgins«. »Močvirje«, »Petrolej?. »Boston« in >Grešna dnina<), potem politične spise grofa Sforze, H. R. Knickerbocker-ja i. dr.
Thomas Mann in drugi sloveči nemški pisatelji r ofirijelni nemilosti. Iz seznama, ki so ga objavili hitlerjevski študentje, posnemamo, da so iz javnih knjižnic izločili in delno sežgali naslednje knjige Nobelovega lavreata Thomasa Manna: »Betrachtun-tren efeves Unpolitischen«, »Bemfihungen«, »Pariser Rechenschaft«, »Die Forderung de« Tages«. torej samo Mnnnove esejistične soise. Značilno je, da je na indeksu ves Berhard Kellermann, izvzemši romana »Dae Meer« m »Der Tumiek, prav tako je na indeks« Emil Ludvv-ig brez izjeme, izmed spi-eov Štefana Zweiga pa eo izvzeti samo sp'si »Verhaeren«. »Rolland«, »Die Ausen des ewigen Bruders«, Abschied von Rilke« in »Sternstunden«. Na indeksu eo tudi spisi znanega pedagoga in pacif sta Foersterja, potem vsi spisi frankofla E. R. Curtius-a. profesorja francoske književnosti v Bonnu, spisi pacifistke Berte Suttner brez izjeme, prav tako vsi sipisi ideoloaa panevrop&kega gibanja grola Coudenbove - Kalergija.
j_ Ribji zarod so pokonSeraH tatovi, o
katerih je »Jutro« poročalo, da so ukradli mnogo Povalejevega razstreliva. Z dina-mitom so ubijali ribe »lastr v revirju mariborskega Ribarskega društva v občini Loki na Dravskem polju. Napravili so za več tisočakov škode.
j— Razne vlome ▼ vinske kletj gta izvršila Miroslav Smigovc iz Narapelj in Rudolf Skela iz Janžkega vrhe. Napravila sta nad 9000 Din škode. Zdaj so >u prijeli.
j— Kino bo predvajal to soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri zvočno filmsko opereto »Babv« z Any Ondrovo. Dodatek Foxov tednik.
Zopet požar v občini Dvor
Žužemberk, 18. maja.
ČStatelji se gotovo še spominjajo dveh velikih požarov, il" rta lansko jesen v Stavči vasi pri Žužemberku upepelila 35 poslopij. V noči od torka na sredo pa je nekaj minut pred polnočjo v isti ob-
čtni Dvor spet nastal ogenj ta te T gospodarskem poslopju kolarskega mojstra Alojzija Spelka na Jami žt. 7. Z motorno brizgalno je prihitelo na pomoč gasilno društvo v Žužemberku pod poveljstvom načelnika Mervarja. Poslopje je bilo leseno in je seveda pogorelo do tal, obvarovane pa so bile sosednje stanovanjske hiše.
Ogenj je bil seveda podtaknjen, kar se vidi na tem, da je bilo poslopje ob pol polnoči, ko so hodili delavci na žago tvrdke Javornik, še nedotaknjeno, malo pred polnočjo pa je pričelo nenadoma goreti na vseh straneh in je bila rešitev izključena. Orožništvo je zločincu na sledu, vzrok pa so najbrž domači vaški prepiri. Gospodar Spelko je bil delno zavarovan, oškodovan pa je zelo, ker so mu zgorele vse zaloge suhega hrastovega, jesenovega, bukovega in drugega lesa, katerega rabi pri kolarskem obrtu in ga v takem stanju ne more takoj nadomestiti, zaradi česar bo imel velik izpadek pri zaslužku.
V O
Mednarodni kapital se seli Iz Švice
Padec amerškega dolarja je povzročil pravo zmedo v onih finančnih krogih, ki svoj kapital prenašajo iz države v državo. Tudi proti Švici, ki je vedno veljala za najbolj varno, se je pričelo obračati nezaupanje. Po priblini cenitvi je v Švici za okrog 4 milijarde frankov zečasno naloženega kapitala iz raznih držav. Dotok tega kapitala je zadnja leta povzročil, da se je zlati zaklad švicarske Narodne banke povečal od 8O0 do 900 milijonov frankov na 2500 milijonov frankov. Švica torej lahko brez škode za svojo valuto odda precej zlata. Čeprav tud' merodajn/i švicarski krogi stalno poudarjajo, de bo Švica prej ko slej ostale pri sedanji zlati velja A. se vendar v mednarodnih finančnih krogih širi nezaupanje, ki povzroča vedno naglejšj odtok medna-rodega kapitala. Mednarodni f nančni krogi so postali nezaupljivi, ker ne vedo več, katero valuto naj še smatrajo za varno, če je moral navzlic visokemu zlatemu kritju pasti celo ameriški dolar.
Ze v prvem tednu po padicu dolarja je morala švicarska Narodna banka oddati za 85 milijonov frankov zlata, naslednji teden 51 milijonov, potem 65 mil jonov, v preteklem tednu pa kar 145 milijonov frankov Tako je od srede aprila do srede maja padel zlati zaklad švicarske Narodne banke za nič manj kakor 346 milijonov frankov, od 2533 na 2187 milijonov frankov. Znesek 346 milijonov frankov zlata n' malenkosten, ee pomislimo, da ima danes velika Nemčija le še za 473 miliijonov mark ali 567 milijonov švicarskih frankov zlata.
Odtok kapitala je "mel istočasno za posledico, da so se žirovne naložbe pri švicarski Narodni banki od sTede aprila skrčile od 1079 na 795 milijonov frankov, ob tok bankovcev pa je popustil od 1525 na 1480 milijonov frankov. Kakor poročajo z Curiha. so nekatere bank© že povišale obrestno mero za blagajniške bone. da nadomestijo odtegnjena denarna sredstva.
Združitev bohinjskih sirarn
Bohinj ni samo med najlepšimi deli Jugoslavije. ni samo letovišče. Bohinjske planine so zelo podobne švicarskim. Planinski travniki in pašn ki dajejo sočno, sladko krmo, zato je planinsko mleko edino sposobno za izdelavo prvovrstnega emen-talskega sira. Izdelovanje sira po švicarskem načinu se je pri nas uvedlo najprej v Bohinju, zato mamo tu nekatere sirarne, stare nad 50 lef. Vseh sir&rnic je v bohinjskem kotu dvanajst Gotovo je svoj-čas kakovost bohinjskega sira odgovarjala namenu, sicer se ime »bohinjski sir« ne bi tako udomačilo.
Vendar pa produkcija bob'njs(kego sira v teku zadnjih dveh desetletij ni napredovala, niti po količini, nit' po kakovosti Konzumenti so postali bolj 'zbirčni in zfl svoj denar zahtevajo res dobro blago, zato ni čuda da mlekarstvo zadnjih let ni dalo pričakovanih koristi.
Tako so prišli gospodarji iz bohinjskega kota do prepričanja, da je treba nekaj ukreniti, zakaj nobena mala mlekarska zadruga z malim okolišem ne more biti v stanju zadostiti zahtevam novega časa. Tako so pogumni možje prijeli za delo in pre-osn,ovali dosedanjo Mlekarsko zadrugo v Bohinjski Bistrici v Bohinjsko mlekarsko centralo. Namen zadruge je združiti prejšnje male mlekarske zadruge in dražbe, izboljšati kvaliteto bohnjskega sira. urediti prodajo bolj emotreno in tako nuditi živinorejcem stalnejše dohodke. Zadruga je že 1. marca priče'a z izdelovanjem sira in dobiva mleko zaenkrat iz devetih vasi.
Preteklo nedeljo je Bohinjska mlekarska centrala sklicala zborovanje, ki je bilo izredno dobro obiskano Okrog 250 oseb je napolnilo občinsko dvorano. Ob enajstih dopoldne je načelnik centrale otvoril zborovanje. Podal je besedo mlekarskemu strokovnjaku g. Fran ju Pavlici, ki je brez olep-šavanja pokazal na velike naneke. na dobra povojna leta, ra velike prilike za zaslužek ki so bile vzrok, da smo mlekarsko panogo preveč zanemenln. Preje zelo iskani bohinjski sir je na svojem ugledu izgubil, zato je zadnji čas. da se 'a razvoi z~pet obrne Bohinjcem v korist. Gospod predavatelj ie povedal, kaj ie treba ukreniti, da se mlečni izdelki izbolišajo. Postavil je za vzgled ra-pred ne narode ki so na tem polju dosegli sijajne usnehe Dalje nam ie povedal, da "e ne smerno zadovoljiti s tem. če emo se pred petdesetimi leti naučili od Švicarjev sir delati, moramo se od njih učiti še naprej. kajti tudi oni svoje airar9tvo vedno izboljšujejo. Kako so napredovali Danci, Holandci in tudi naši severni bratje Čehi. Tudi pni nas ie treba opustiti, kar je malo in malenkostno in postaviti močne gospodarske organizacije, ki bod kos težavam in ki bodo kmetu opo/a tudi v slabih dobah.
Kot drugi predavatelj ie govori! g. inž. Ratnj, kmetijski referent pri sreskem na-čelstvu v Radovljici, in sicer o zboljševa-nju živinoreje Priporočal je ustanovitev živinorejske zadruge ki bi vodila rodovnik, imela evidenco, ki bi nadzorovala in skrbela za odbiranje najboljše plemenske ž'vine itd Tako bi bohinjska živma. ki je s'cer že ceniena zaradi dobrih lastnosti, še mnogo pridobila. Pr' debati so se oglasili tudi nekateri živinorejci, strokovnjak go-
spod Pavlica pa je navrgel Se nekaj pojasnil in koristnih nasvetov.
Zborovanje je bilo zaključeno ob dveh popoldne. Kakor jc podoba, se pričenja v Bohinju doba intenzivnega gospodarskega prizadevanja. Uresničenje načrtov Bohinjske mlekarske centrale bo kraju prineslo vsekakor velike koristi. Zato upamo, da bodo ta prizadevanja podprla tuda obla-stva. bodisi kr. banska uprava, bodisi ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu.
Naš obtok bankovcev se fe zopet skrčil
Iz Izkaza Narodne banke od 15. t m. Je
razvidno, da se jc zlata in devizna podlaga v drugli četrtim maja zmanjšala za 10.6 na 1912.9 milijona Din. devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so narasle za 52 na 32.6 milijona Din. Kovanega denarja v n'k-Iju in srebru je imela Narodna banka STedi maja za 189.4 milijona Din, co jc za 26.5 milijona Din več nego po zadnjem izkazu.
Posojila so ostala skoro nespremenjena. Menim portfelj se je sicer dvignil za 1-5 na 2001.0 milijona Din, zato pa so lombard-na posojila nazadovala za 1.4 na 3262 milijona Din.
Obtok bankovcev je padel zopet pod mejo 4 in pol milijarde. Skrčil se je namreč za 54.6 milijona Din in znaša sedaj 4462 5 milijona Din. to je za 540 milijonov manj nego lani ob istem času.
Obveznosti na pokaz niso v to Mri meri narasle, kakor se je povečal obtok. Povečale so se le za 19.7 na 944.8 mlijone Dm. V večji meri pa so se dvignile obveznosti z rokem, namreč za 25.9 na 1297.0 miKiooa dinarjev.
Razmerje kritja je ostalo T glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev m obveznost" na pokaz v zlatu in devizah znaša sedaj 35.37 odst. (po zadnjem izkazu 35.34 odst.), kritje v samem zLatu pa 32.59 odst. (32.38 odst.).
Stanje na dan 15. t. m. je bita naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: podlaga 1912.9 (— 10.6), od tega v zlatu 1762.5 (+ 0.2), v valutah 33-4 (— 0.1), v devizah 150.4 (— 10.6); devize, ki se ne vštejejo ▼ podlago 32.6 (-f 52); kovani denar 189.4 (-4- 26.5); posojila na men ce 2001.0 (+ 15); lombard 3262 (— 1.4); stari dri. dolg 1813.3 (+ 0.3); zafasn' avans gl. drz. blag. 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4462.5 (—54.6); obvezno<a na pokaz 944.8 19.7), od tega nasproti državi 1.9 (—5.0), po žirovnih računih 308.7 (—32.0); obveznosti z rokom 1297JO (+ 25.9).
Gospodarske vesti
—	Kritje nemške marke Samo Se 8.5 %.
Po najnovejšem Izkazu nemške Reichsban-ke se je zlati in devizni zaklad v drugi če_ trtini maja ponovno skrčil za 27.6 na 472.6 milijonov mark. Kritje je po odbitku deviznih obveznosti padlo od 9.1 na 8.5 %. Pro_ ti pričakovanju pa poslabšanje stanja Reichsbanke ni neugodno vplivalo na in-tervalutarni tečaj marke, ki se je včeraj celo nekoliko okrepila, kar je menda pripisati sklicanju konference upnikov Nemčije zaradi transfernih olajšav. V Curihu se je marka okrepila od 119.20 na 121, tako da je sedaj le še za 2 % pod zlato pariteto.
—	Pred novim zakonom o državnem računovodstvu. Beograjsko »Vreme« prinaša pod naslovom »Naša finančna politika« daljši članek, v katerem se med drugim peča tudi z nerednim izplačili državnih obveznosti, kar je v znatni meri v zvezi z razlogi tehnične in administrativne porode in formalnostmi v zvezi z zakonom o državnem računovodstvu. Te težkoče pa bodo kmalu prenehale, ker se v finančnem ministrstvu že dovršuje poslednja ^redakcija novega zakona o državnem računovodstvu.
—	Avstrija popušča. Po informacijah z Dunaja je prepoved uvoza svinj iz Jugoslavije, Rumu ni je in Poljske povzročila dvig cen ter podražitev mesa in slan ne, kar je izzvalo nerezpoloženje med konzumenti. Kakor zatrjujejo, bo vlada za prihodnji teden odredile uvozni kontingent 400 komadov svinj iz Jugoslavije in 240 komadov z Rumumje.
= Pred u^-injenjem carinske vojne med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor poro. čajo iz Prage, so pogajanja zaradi nove popolne trgovinske pegodbe med Češkoslovaško in Madžarsko tik pred zaključkom. V poučenih krogih računajo, da bo nova pogodba, ki naj po dveh letih carinske vojne zopet normalizira obojestranski trgovinski promet, v najkrajšem času stopila v veljavo. Pogodba bo uredila tudi plačilni promet.
—	Izvoz češkega piva v Amerik«. Po
prvem poiakusnem izvozu plzenskega piva v steklenicah je te dni dobila Delniška pivovarna v Plznu prvo naročilo za 3 vagone piva v sodih Čtprav je zaradi visoke uvozne carine v Zedinjenih državah izvoz zelo otežkoeen, vendar upajo, da se bodo glede na kvalitetno razliko dale plasirati v Zedinjenih državah znatnejše količine plzenskega piva
= Izvoz krompirja v ČSR. Zbornica za TOI opozarja, da je češkoslovaško ministrstvo zia kmetijstvo odobrilo za leto 1933 uvoz jugoslovanskega krompirja. Pojasnila o pogojih uvoza daje Kmetijtska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani.
— Dober«. Dlrdfcd*}« državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 650 kg vijakov. 50 kg splint, 50 plošč črne pločevine, do 6. junija pa glede dobave 30 komadov rešet za razred-čevanje in 20 kubičnih metrov hlodov. Dne 26. junija se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljub-ljan' ofertna licitacija gledo dobave 82 komadov gasilnih aparatov
= Dobave. Dne 2. junija se bo vrSila pri L veiocipedskem bataljonu y Ljubljani ofertna licitacija glede dobave delov za kolesa. Dne 3. .hdiija se bo vršila pri in-ženjerslko-tehničnem oddelku komande mornarice v Zenrunu licitacija glede dobave električnih žarnic.
Borza
18. maja.
Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork okrepila, prav tako devizi London in Trst. Deviza Berlin, ki je zadnje dni precej nazadovala, se je zopet občutneje popravila. Avstrijski šilingi so bili v privatnem kliringu zaključeni po 8.85 (v Zagrebu po 8.8250, v Beogradu po 8.85, 8.80). Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 41, v Beogradu pa po 42.50. Med efekti je bilo v Ljubljani zaključeno 7°ro investicijsko posojilo po 43.
Na zagrebškem efektnem tržišču kažejo vsi državni papirji čvrstejšo tendenco. Vojna škoda se je okrepila na 194—198 (brez prometa). V 7% investicijskem posojilu je bil zabeležen zaključek po 44, v 7% Blairovem posojilu po 32 (včeraj 31) in v 8% Blairovem posojilu po 35 (včeraj 34). Promet je bil še v delnicah Trboveljske po 160.
De vi te.
Ljubljana: Amsterdam 2309.85-2321-21, Berlin 1339.03—1349.83, Bruaeij 799.41 dc 803.35, Čarih U08.35—1113.&5, London 194.69l_m.29, Ne*r York ček 4941.59 do
4969.85, Pariz 225.88—227___ Praga 170.90
do 171.76, Trst 298.79—301 19. (Premija 28.5%). Avstrijski Šiling r privatnem kli ringu 8.85.
ZagPeb. Amsterdam 2321.21—2309.85, Berlin 1349.83—1339.03, Bruselj 803.35— 799.41, London 196.29—198.89, Milan 301.19 —298.79, Newyork kabel 4991.85—4963.59, Nevvvork ček 4969.85-4941.59, Pariz 227.— —225.88, Praga 171.76—170.90, Curih 1113.85—1108.35.
Curih. Pariz 20.38, London 17.53, New-york 446.—, Bruselj 72.1250, Milan 26.9750, Madrid 44.30, Amsterdam 208.25, Berlin 120—, Dunaj 57.—, Stockholm 90.30, Oslo 89.20, Kobenhavn 78.25, Praga 15.42, Varšava 58.05, Bukarešta 3.0S.
Dunaj (Tečaji v priv. kliriucu). Beograd 11.27, London 30.47, Milan 47.01, Newyork 775.44, Pariz 35.51, Praga 25.47, Curih 174.25 100 S v zlatu 127.72 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna Skoda 194—196. TU in-veet 43 zaklj_ 7*.U Blair 32 den., &/• Blair 33—36, 7*/o Drž. hip. banka 36 den, Trbovlje 160—165.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 194—198, za Junij 193—198, 7% invest 43—44, 4% agrarne 24—26, 7% Blair 32.25 do 33, 8% Blair 33.50—35, 6% begluške 32 do 33; bančne vrednote 3625—3800, PAB 218 den.; industrijske vrednote: šečerana Osijek 140—150, Trboveljska 160—163, Isis 30 bi.
Beograd. Vojna škoda 195 Jsaklj, 7%
invest. 46, 45.50 zaklj., 6% begluške 32, 31.75 zaklj., 8% Blair 34—37, 7% Blair 33 zaklj., 7% Drž. hip. banka 43.50 den.. Na. rodna banka 3775—3850, PAB 222, 221 zaključek.
Dunaj. Trboveljska 16.50, Alpine 1310.
Šečerana 26.
Blagovna tržišča
LES.
4- Ljubljanska borza (18. t m.). Tendenca za les slaba Zaključen je bil 1 vagon remeljnov.
2IT0.
•f Chicago, 18. maja. Začetni tečaji:
Pšenica: za maj 72.50, za julij 73.75, za sept 75.25, za dec. 77.50; koruza: za Julij 47.50, za sept. 49, za dec. 50.375; oves; za Julij 26.25, za sept. 26.625; rž: za Julij 57.25, za sept. 58, za dec. 59.50.
-f Winnipeg, 18. maja. Začetni tečaji : PSenica: za maj 64.625, za julij 65.25, za okt. 67.50.	_ ,
-f Ljubljanska borza (18. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, pla.Silo 90 dni: pSemca: (no mleveki tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50. baška. 77 kg po 295-297.50; koruza (po mleveki tarifi): baška promptna po 112 50-115. za mai po 120-122.50; moka: ba5ka »0< po 425— 430. banatska po 435-440.
4- Novosadska blagovna borza (18. L m.). Tendenca slaba, promet 42 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, Novi Sad, gor-njebaška, srednjebaška, sremska, baška ladja Begej 212.50—217.50; baška potiska, baška ladja Tisa 215-220; gornjebanatska
oio_°15 Koruza: baška in sremska 62—64:
"za junij—julij 66-68; slavonska 65-67; banatska 61—63; baška ladja Sava 64—66, ladja Begej 65—67; ladja Tisa ali Dunav 66 „67. Oves: baški, sremski, slavonski 90—92. .letmen: baški, sremski. 64 65 ka 95—97.50. oomladni 66'67 ks 100-102.50 Moka: ba ška in banatska >0g« in >0gg< 347.M)-362 50; .2« 327 50- 342.50: »5< w/.50-322.50; >6. 277 50 -287.50- >7« 175-185 >8< 65-67.50 Otrobi: baški 52.50—57.o0:
ban a teki 52.50- 55.50	^^
-f Budlmpeštanska terminska borza (1». t m ). Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za maj 11.77. za junij 11.67—11.70. za okt 10.32—10.75; rž: za junij 6,75. za pkt 7 26—7.27; koruza: za maj 7.2—7.20 za julij 7.30—7.32.
HOTEL EN RESTAVRACIJA KOVAČ,
Zagreb. Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35.
Reie »obe j>e 35 d« 35 Din. Prr»TT«tn» d<>ma&a kubioj*. fabraoa m ravna vima. Velik in bi*-d«o vrt. Pri bivanju preko 24 ut 15 % popueta. — Pripori ee UMnik DJURO PAJ1C.	261/»
Občutek sigurnosti in najboljše izvedene nege
Imajo one gospe, ki uporabljajo pri svoji intimni toaleti preizkušeno sol za izpiranje Isla, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d. Zagreb 3.
n
ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši hotel Zagreba, Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje s vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
KURJA OČESA
sredstvo profli korjarn ofxmnm j*3 m**t »C8»veo« Dobit« T lekarn »h, uiivmit iz tvorni o« in £iavTX><ra. ekl«-A&ča. — Covajt« ee p«n»redbl JL H R N J A K. lekarror — SISAK.
Petek, 19. maja. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Igrokas »Ilirija«, zgodov. slika e petjem. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čaa, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. 19.30: Podzemeljsko vrr 19:dovje. — 20: Nauk o instrumeneih. — 20.30: Slovenska pesem. — 21.30: Cas, poročila, prenos iz Zvezde.
Sobota. 20. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plo?5e. — 17: Salonski kvintet. — 18: Žumberški uskoki. — 18.30: Angleščina. — 19: Pedagogika in kultura. — 19.30: Počitnice pod platneno
streho. _ 20: Godba na harmoniku. —
2ft,30: Samospevi ge. Repovš-Kranjčeve. 21: Koncert epvskega zbora Hugolin Sattner z Most pri Lfjbljani. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Slovenske pesmi. — 16.30: Orkester. — 19.30: Koncert kvarteta >Jeka< — 20.30: »Cavalleria rusticana« na ploščah. — Prenašanje tujih postaj. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz p-a^e. — 21: Lahka godba orkestra. — 22.10: Plesna glasba. - PRAGA 20.30: Koncert iz Brna. — 21.30: Godba na pihala. — 22.45: Lahka glasba. — BRNO 20 30; Pevski koncert zbora moravskih učiteljev.
—	21.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 22 05: Cbopinove klavirske skladbe. — 23: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 16.30: Zborovsko petje. — 17: Prenos orkestralnega koncerta. — 1850: Vesele melod;je. — 20: Operetni večer. _ 22.15: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20.10: Zabaven program. — Zborovski koncert. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 20.10: Mešan program. — Plesna gla?ba iz Berlina.
—	MČHLACKER 20.15; Koncert citraškesa orkestra. — 21: Vesela spevoigra. — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17: Operetna glasba. — 18.30: Koncert orkestra. — 19.30: Puccinijeva opera »Turandotc. — Plošče. — RIM 17-30: Orkester. — 20.15: Pesmi za sopran. — 20-15: Pesmi za sopran. — 20.45: Simfoničen koncert.
Repertoarji
LJUBLJANSKO NAB0DN0 GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20. Peitek, 19.: Zaprto. Sobota, 20-: Kari in Ana. B Nedelja, 21.: »Hamlet«. Izv. Znižane ee»«.
OPERA Začetek ob 20-Petek, 19.: Pri belem konjičku. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Sobota, 20.; »Mada-ne Butterflyc Gostuje tenorist g. Peter Burja- A.
Nedelja, 21.: »Marta«. Izven. Znižane oene. *
Tenorist Peter Burja, ki je bil dalj časa član Narodnih gledališč v Olomucu in Bratislavi, bo gostoval po daljšem presledku v naši operi v soboto 20. t m. v Puccinijevi operi »Madame ButterflT«. Predstava bo za red A.
Flotow: »Marta«. Roman tično-komična
opera v štirih dejanjih »Marta« ali »Sejem v Richmondu« ee ponovi tudi letos v naši operi. »Marta« spada med operna dela starejše literature in jo zelo mnogo pojo po vsej Evropi. Je izredno priljjbljana zaradi melodioznosti pa tudi ljubke komične vsebine. Letošnja prva vprizoritev bo v nedeljo 21. t. m.
»Pri belem konjičku«. Drevi ob 20. bodo peli opereto »Pri belem konjičku« v običajni zasedbi. Poleg »Grofice Marice« in »Viktorije« je opereta »Pri belem konjičku« najbolj uspelo delo operetnega žanra, kar se jih je v poslednjih sezonah vprizorilo in pelo na. našem odru.*Odlikujejo jo vse lastnosti v resnici dobre operete: zabavna vsebina, živahno dejanje in lepa la^^ka melodi-ka. Zasedba je izvrstna. Gotovo bo tudi danes dober poset. tembolj, ker veljajo izredno nizke cene od 30 Din navzdol
MARIBORSKO OLEDALIšCE.
Petek. 19. Zaprto.
Sobota, 2).: Adieu Mimi! Znižane cene. Izven.
•
Večer smeha in neprisiljene zabav« bo
spet to soboto, ko bodo ponovili moderno opereto »Adieu Mimi!«, ki spada med nai-boliše sodobne operete ter se je mariborskemu občinstvj prav pospbno prikupila. Znani so nieni Številni »šlagerji«. vsebinsko pa ie izredno zabavna in zapletena. Pri letošnji premieri te operete se ie občinstvo sijajno zabavale in je bilo izredno mnogo ploskanja. Veljajo znižane '•ene.
«
Iz življenja in sveta
„Operjena kača" pozdravlja »Grmečega ptiča"
Neko ameriško veleletalo je obiskalo Indijance v njih rezervaciji, kjer ga je pozdravil poglavar rodu, znan pod imenom »Operjena kača«
r/ja raca izumira
Pokoačuj e jo konservna industrija
Divjim racam v Evropi grozi popolno iztrebljenje. Lov nanje se je namreč v mnogih deželah prelevil iz športa v kupčije. Navzlic obrambnim meram, ki so j;h podvzele posamezne države za zaščito divje race, se ni nevarnost iztrebljenja dosti zmanjšala. Nekatere dežele delajo v nasprotni smeri s tem, da so osnovale vabi šč a za divje race. Anglija ima danes 21 takšnih vabišč, Nemčija 11, Belgija pa 4. Angležem gre vsekakor priznanje, da lovijo divje race samo za šport. Vsako leto Jih pobijejo komaj par sto kljunov.
UsodnejSe pa stojijo stvari na Ho1 and. skem, kjer imajo že danes 145 umetn;h vabišč, v Gelderlandu. v južnem Braban-tu m na severnem Koland-Jkem. Statistika o uničevanju divjih rac v teh vabiščih se aradnja leta sploh ne objavlja. Pravijo, da
z ozirom na industrijo konserv, ki pretira v lovu na divje race in noče niti za las odstopiti svojih pridobljenih »pravic« za ubijanje perutnine. Vendar pa je neki holandL ski strokovni list nedavno objavil številke o pokončavanju divjih rac. List navaja, da pade vsako leto pod svinčenimi znri brezdušnih lovcev na Holandskem okolu SOO tisoč divjih rac. Streljajo jih od 27. julija do 14. februarja, časih celo do polovice marca. Zaščitna doba je torej daleko prekratka in posledica tega je, da žival izumira. Prijatelji divje race so zato v zad_ njem času podvzeli potrebne korake, da bd se podaljšala zaščitna doba, kar bi vsal nekoliko ublažilo sedanje brezglavo uničevanje, ki se mora končati s popolnim iztrebljenjem.
z LIndfeerghom in njegovim sinom
V velikem procesu proti ameriškim 'tz-Kiljevaicem Meansu, Whitakerju in tovarišem so zadnji čas priSle na dan takšne stvari, ki se jih ni nihče nadejal pred obravnavo.
Means, glavni obtoženec v procesu, je v
začetku natančno opisal, da sta imela ugrabitelja Handerson tn Fenton nalog, kako naj postopata. Violeta Sharpova, ki je služila za hišno pri Lmdbergovih, je morala po naročilu stalno opazovati polkov, nika Lindbergha in njegovo ženo ter spo. r oči ti zločincem primerni trenutek za ugrabitev otroka. Prvotno je bil načrt tako zasnovan, da bi bil moral postati žrtev ugrabiteljev sam Charles Ldndbergh. Za njego_ vo izpustitev so kanili zahtevati 500.000 dolarjev. Pozneje so banditi opustili to namero, pač v domnevi, da jim bo otrokov oče sam od sebe padel v roke, ko bo iskal sinčka.
Means je tndi izpovedal, da se je po svo-j-"h najboljših močeh trudil za Lindberghov blagor. Bil je z ugrabitelji otroka v stalnem stiku in je videl, da se bo dal otrok dobiti nazaj proti odškodnini 100.000 dolarjev. Prvi tozadevni poskus je storil 8. marca 1932 Henderson je takrat prinesel otroka na farmo polkovnika Guggenheima, intimnega prijatelja Llndberghove družine. Guggenheim na je izjavil, da ne sprejme otroka — najbrže iz strahn, da ne bi še njega zaplell v afero.
Tako so se banditi z otrokom zopet od_ st ranil i. Odpeljali so se na neki otok, kjer je gospodaril tihotapec z alkoholnimi Izdelki. Tam so zahtevali od LdncPbergiia nadaljnjih 35.000 dolarjev. Means in Whl-taker sta dobila pristanek tudi za ta denar in sta prinesla otroka do vile milijonarke Mc. Leanove Prišla pa sta bila tja v času. ko ni bilo nikogar doma. Zato sta se ponovno vrnila v svoje zaklonišče.
KARIKATURA
Adolf Hitler (H govoru v Reichstagu 17. maja).
Tretjič sta potovala Henderson to Fen. ton z otrokom v južno Karolino, kjer je hotela Mc. Leanova prodati »plavi diamant« in porabiti izkupiček za odkup otroka. Med vožnjo pa se je milijonarka prestrašila procedure in je pobegnila drugam. Tako se je izročitev Lindberghovega sinčka dokončno izjalovila. Means trdi, da je ob tisti priliki na lastne oči videl otroka. Ta izjava je zbudila Sirom Amerike razumljivo razburjenje, kajti po tej izjavi se zdi, da Lindbergihov sinček mogoče še živi.
Otrok za S milijonov Din
Mala Margareta Mac Mathova
ki so jo bili ugrabili ameriški razbojniki v Harwichu, Massachusettsj ter jo vrnili staršem šele potem, ko so jim ti plačali odkupnino v znesku 5 milijonov Din
Konec »otoka solza
Kakor poročajo iz Amer-.k? kani ameriška vlada napraviti konec Ellis IsHndu To je tisti pekel ki ?« ie na lastni koži preizkusil v«ak Evropec. Vi se ie v poslednji letih priselil v lAmerki
Povod 7a u-krep ameriške vlade je dc>D dejstvo, da se je dotok tujcev v Ameriko skoro popolnoma ustavil. Prvi1 v zgodovini ameriških Zedinjenih držav so namreč lani ugotovili, da presega število emeri-šlrh izseljencev število pri*e!iaicev i Ameriko.
Ellis Island stoji zdaj zapuščen tam in ne bo nikoli več videl tolikih trum nesrečnikov in srkal njihov;h sol? v dilemi med dvema življenjema. Uradniki, ki so leta in leta skrbeli za zaščito ameriške »nrosne-ritv«, so že odšl ni svoie dor»*ove Na otoku pa je ostal samo svetilniški paznik. ki opravlja delo kakor vsi njegovi kole-g: na sličnih postojankah.
Toplomer, ki sveti
V nekem turinštcem podjetju so zaceli izdelovati termometre, ki svetijo. S pomočjo posebnega zrcalca 6e svet: živo srebro v stekleni cevki v krepki rdeči barv,. S tem je že oddaleč omogočeno čitanje temperature. Od svetilnega toplomera si obetajo največ uspehov v bolnišnicah, kjer bodo odslej lehko merili vročino bolnikom tudi v temi.
Monte Carlo v krizi
Pravljiica o srečnem Monte Cerlu se bliža svojemu koncu. Kakor poročajo iz Niče, ao dohodki slovite igralnice nadli na najmanjšo mero. Vodstvo igralnice je pravkar izdalo poročilo igTalne banke za zadnje leto. Dohodbi igralnice znašajo 15 milijonov frankov, davki pa so tako visoki, da bodo dobila delničarji prav skromno dividen do.
Vodstvo podjetja se čuti primoranega odpustiti polovico osobja. Tudi rastavreci-jo bodo opustili, ker irf*ralci ne zmorejo več visokrh cen za pojedine. V zadnjem Sašu so posečali igralnico le še Francozi in Spanci. Nemci, Angleži in Američani so docela izostali. Danes ne pride v Monte Carlo nihče več zaradi igralske strasti. Vsakdo sede k igralni mizi v poslednjem upanju, da «e bo okoristil s2m.
Ravnatelj igralnice je poročal, kako »e je Monte Cark) veselil prihoda nekega ameriškega milijonarja. Ko pa je bogatin izgubil 100 dolarjev, je vstal od mize ter izjavil, da gre ra jši na sprehod.
Novi angSeški poslanik v Berlina
Sir Eric Phlpps
dosedanji angleški poslanik pri dunajski vladi
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetost želodčne motnje, za-3tajanja krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« g renči ce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Jajca po teži
V	madžarskem trgovinskem ministrstvu izdelujejo osnutek o prodaji jajec. Pomen tega osnutka bo v tem, da se bodo posihmal prodajala jajca po teži m ne več po
su. Prodajati se bodo smela samo jajca, ki tehtajo ned 60 gr Namen te odredbe je, dvigniti kvalitetno produkcijo jajec na Madžarskem, posebno v mestih in trgih
Nune stavkajo
V	nunskem samostanu Agapiji pri Jassy-ja eo nune pred nekaj dnevi zastavkale. Njih prednica Marija Maori je bila nenadoma odpoklicana ir> prestavljena. Nune so vihamo zahtevale, naj jim vrnejo prednico, ko pa so jim povedali, da se to ne bo zgodilo, so izjavile, da bodo novi prednici odrekle pokorščino m se ne bodo niti držale samostanskih predpisov Spor proučujejo zdaj cerkvene in civilne oblasti.
ANEKDOTA
Jetauda Memihim je igral nekoč na gosli v odlični družbi, med katero je bil tudi starejši goslač, ki je bil na mladega vir. tuoza po vsej priliki ljubosumen, »čmdežni otroci postanejo v starosti običajno zelo neumni,« je dejal stari goslač, tako da ga je mogel slišati tudi Jehuda Menuhim.
»Kaj niste bili tudi vi enkrat čudežni otrok?« je dejal nato Menuhim.
Vsak dan ena
Uspavanka cirkuške jahaite
Pravkar je izšla „WAGNERJEVA ŠTEVILKA" ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
z naslednjo vsebino: Slika na ovitku: PROF. K. BAUER: VVAGNER Naslovna slika: E. JUSTIN: R. VVAGNER (lesorez)
B. Borko: UVOD L. M. škerjanc: RIHARD VVAGNER Mirko Polič: WAGNER IN SLOVENSKA OPERA Slavko Osterc: VVAGNER IN MI Matija Bravničar: FRIDERIK NIETZSCHE IN RIHARD VVAGNER Marcel Rouff: VVAGNERJEVO LITERARNO DELO IN NJEGOVA GLASBA Rihard VVagner:
AFORIZMI ZADNJI DAN (H. E.) DRUŽICA V TRPLJENJU (I. Nt) VVAGNERJEVA ZADNJA LJUBEZEN (L M.) VVAGNERJEVI KRITIKI (kk) MLADI VVAGNER V PRAGI (E. St.) LJUBEZEN IN DELO (dr. J. K.)
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečn*o Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ni. 5.

Narodno gledališče v
(Gledč na članek g. ing. R. Kregarja)
V	nedeljskem »Jutru« (št. 111, 1933) je napisal g. mg. R. Kregar z zgorajšnjim naslovom daljši čianek, ki ne more ostati brez odziva in kratkega pojasnila. Sam po sebi je čianek prav gotovo razveseljiva pojava, ker priča, da se g. pisec kot bivši upravnik Narodnega gledališča še vedno 25vo zanima za naše gledališke težave. Da. siravno vemo, da g. ing. Kregarja na žalost ne moremo prištevati med stalne ali vsaj rednejše obiskovalce naših predstav, moramo vendarle priznati, da nam njegovo javno napisano mnenje o tako važni zadevi ne more biti čisto indiferentno. čeprav ne vsebuje članek nobenih vsebinsko nevarnejših pomembnosti, se mi zdi vendarle potrebno opozoriti na nekatere večje ali manjše nerodnosti, ki jih g. ing. K. očividno še vedno zelo trdovratno vzdržuje, kljub svoječasni, zanj zelo neugodno končani preizkušnji.
V	prvem odstavku odgovarja pisec na vprašanje: »Zakaj nastopa kriza?« Odgovora je iskati po njegovem mnenju edinole v tem, da je državna subvencija vedno manjša. Tak odgovor je jako enostaven in za bivšega upravnika tudi povsem na_ raven, človek se sicer ne more ubraniti neprijetnega vtisa, da je ves ta odstavek, (ki je po obsegu največji) napisan samo zato, da našteje avtor ponovno svoje, za slovensko gledališče storjene zasluge (k. mu jih nihče noče Kratiti, ki pa so bile strašno olajšane po njegovih tedanjih političnih zvezah), hkrati pa se vendarle ne moremo zatajiti, da bi nam bilo mnogo ljubše, če bi nam hotel g. ing. Kregar kot nečlan gledališča rajši povedati, kako se kriza rešuje, ne pa kako nastopa, prepričan sem namreč, da vemo to mi sami bolje in da smo to tudi bolje že javno pove. dali. Rešitev z navajanjem številk zmanjšanih subvencij je, kakor rečeno, le malo preenostavna in predomača. Zvaliti vso krivdo samo na žnižanje državne subvencije je nekoliko enostransko in torej krivično. čeprav je to za vsakega upravnika najudobnejše in najlažje. Gre namreč za to, česar tudi g. ing. Kregar svoječasno kot bivši upravnik ni mogel razumeti: Raj je uprava vsakikrat n krenila zOper zniževanje Subvencije, kakšna sredstva je uporabila za ohranitev budžeta, kak0 je, če je vsa sredstva izčrpal3, omenjeno zniža, nje v svojem gospodarstvu izvedli in kako je skrbela za nove dohodke. Razumemo, da so tudi v gledališčih, kakor na vsem svetu, potrebne razne redukcije, omejitve plač in materialnih izdatkov, toda važen je pri tem način, kako uprava to dela, «*a-ko izvršuje redukcije, kako omejuje plače kako materialne izdatke in kako skrbi za naraščanje novih dohodkov. Pri teb. težavnih poslih se prava sposobnost uprav, nika šele pokaže, odkrije se njegovo poznanje gledaliških vrednot, njegova kritič-nost, njegova pravičnost, njegova iznajdljivost, njegova podjetnost in njegova od_ ločnost, torej same lastnosti, ki jih tudi pri bivšem upravniku g. ing. Kregarju (v gledališko - strokovnem smislu) nismo mogli v zadovoljivi meri zaznamovati.
V	tej zvezi lahko torej z vso hvaležnostjo odklonimo blagohotno mišljenje g. K-a„ ko piše. da »m o r a j o« njegovi »podatki, sestavljeni na podlagi študija in poznava, nja gledališkega obratovanja« iz leta 1928. »rabiti tudi za današnje prilike kot osnova za sanacijo finančnega stanja gledališča in krize sploh« G. ing. K bi moral vendarle sprevidetl, da se celo njemu samemu kot avtorju in eksekutorju ta osno. va ni povsem dobro obnesla.
V	odstavku s-Posledice krize« bi si dovolil najprej rahlo opombo, da »boljše moči, zlasti pevske (žaludova. Kunčeva. Lov-šetova. Mitrovičca Holodkov. Vlček. Vizjakova) najbrž niso »zapustile našega odra« samo zaradi »pretiranega znižanja dotacije,« temveč tudi zaradi drugih, mor. da celo g. Kregariu znanih vzrokov, razen tega pa se mi zdi neumestno tako posledico generalizirati ker bi sicer ga. Gjun-ejenac-Gavellova in g. Betetto že davno zapusfla naš oder Tndi ne verjamem, da so ostale pri oneri samo slabe moči. kakor bi nepoučen človek po tem Kregarjevem stavku iroravičero sklepal.
Nadalje trdi g K., da »nivfl naš!h pred. stav pada.« Ne bom zda^e trdil nasprotnega. ker se ml ne zdi nič po»:r°bno. zabava me samo dejs+vo. da se lahko T>ovzpr>e do take trditve človek, ki ga. kakor že zgoraj omenieno ne moremo šteti med <rtaine 'n niti me* rednei^e obiskovalce na. gpea o-ledališča. Zato mislim, da govori g. 1 n? Kregar ie malo preveč »na oamet«
Tudi se moti g. K., če nvsli. da so »ori obstoječih razmerah vsi očitki glede sla. bega gospodarstva neutemeljeni, nemoralni In demagoškl«. Očitki so utemeljeni samo tedaj, če niso dokazani; kadar so dokazani. so utemeljeni in tudi moralni. Ne. utemeljeni in nemoralni so samo tisti očitki, ki našim dokazanim očitkom neute-meljenost in nemoralnost očitajo.
Tudi s trditvijo, da »ni upravnika, ki M
mogel izvesti ravnovesje budžeta brez k a™ tastrofalnih posledic za nadaljnje delo gie_ dališča« se ne morem popolnoma strinjati. Toda, če je to res, če je neizpodbitno re% da se to brez katastrofalnih posledic ne da storiti, če je krivo v»e krize resnično samo zniževanje dri. Subvencije in prav nL česar drugega, potem naj mi g. ing. K. dovoli, da tvegam skromno vprašanje, če tudi je morda na prvi pogled nekoliko don-kihotsko: če je kriva vsega izključno in edinole majhna državna subvencija, kje jo potem tista uprava, ki bi v imenu kujt«re državnega in narOdntga gledališča sogjas, no odstopila in ta ®voj odstop jaVr;o v tera Smislu razglasila in utemeljila? Kje j« uprava, ki bi ta Svoj korak pred javnostjo tako utemeljila, da nihče od rojakov ro bi hotel prevzeti za odstopivšimi član} uprave nobenega mesta, dokler krivic® ne popravi ? Vem, da se nam zdi vsem kaj takega smešno in neresno, toda priznajmo: lepo bi bilo in, prepričan sem, n« brezuspešno.
Naslednja odstavek o »Repertcarni politi* ki« se mi zdi, da se rahlo izrazim, nekoliko arzen. Gledalilki voditelji m kritiki svetovnega slovesa si ubijajo giave s tem težkim vprašanjem in marsikdaj nikakoj ne morejo iz zadrege, g. ing. K_ pa ptde in dopoveduje v tonu, kakor da je njegova politika edino mogoča in zveličavna. Prvo, kar smemo zahtevati od čioveka, ki javno piše o repertoami politiki, je vsaj do neka mere segajoče spoznav-anje repertoarja. Kakor znano, 3em bil delj časa sam član Kregarjeve gledališke uprave. Zato, mi. slim, da je mnogo taktnejše, če se tej da. likatni točk* gledališkega obzorja bivšega g. upravnika najdiskretneje ognem. Res ps je tudi, da igralci in režiserji, pa če erao še tako nezreli tn povprečni, nikoli ne pi. šemo javno o arhitekuri in gradbeni 'Politiki.
Precej jalova sc tucK Izvajanja v sad. njem odstavku g Kregarja, ko govori o
»Pojavih, ki naznanjajo in spremljajo kri, zo«. Ce piše g. ing. K. o »mlajših kultuc. nlh delavcih« in »reorganizatorjih«, pri ks* terih je »žal, dosedanja praksa naše gle. dališke umetnosti pokazala njihovo popoL no nezrelost: pozitivnega uspeha, večjega obsega vsi ti reformatorji do sedaj niso dosegli. Pač pa je skoro v vsakem podob, nem primeru dobil ta ali oni od njih an-gažma in se prelevil iz revolucionarnega reformatorja v povprečnega igralca ali re. žiserja,« potem je jasno, da misli s tem namigavanjem samo mojo maienkost, g. Bratka Krefta in morda tudi g Delaka, (Navedba imen bi bila seveda pogumnej, še in simpatičnejše, toda kaj bi, tudi to j« »karakteristični pojav«, ki spremlja krizc^ čeprav ne gledališko.) Kar se tiče »popoi, ne nezrelosti« in »pozitivnih uspehov«, bo-mo morali hočeš — nočeš, vsi skupaj šs malo počakati in prepustiti zadnjo sodbo merodajnejšim ocenjevalcem. Kar pa se tiče angažmaja. moram pa vsaj glede svoj« osebe pripomniti, da me je po daljšem prizadevanju z njegove strani angažiral g, ing. Kregar sam in da se bo imela torej slovenska gledališka zgodovina edinole nje. mu zahvaliti za pridobitev tako popolno nezrele povprečnosti.
Dalje trd: g. Kregar, »da niti en sam upravnik ni do danes zapustil našega gledališča ne da bi ga bili prej javno oblatili«. Doslej sem i/il priča dvem takim »za. pustitvam« in reči moram, da se ne spominjam. da bi biatil kdo upravnika iz vrst gledališkega članstva, če je bilo sploh kaj blatenja, potem je prišlo iz našega političnega in osebnega razmerja, prav goto. vo pa ne iz gledališkega osobja. Tudi se. danjega upravnika m blatil še nihče in ga, upam, tudi nihče ne bo. Kakor znamo govoriti z dobro voijo in ne s slabim namenom o upravnih napakah, tako bomo znali upravnika tudi braniti pred blatenjem. Toda g. ing K naj se izvoli nekoliko po_ truditi pa bo morda le sprevidel razliko med blatenjem in dokazovanjem nepraviL nega ravnanja.
Tudi zadeva glede spremembe upravnika ni čiste taka, kakor bi jo g. Kregar na vsak način hotel prikazati. Izmenjavo bivšega upravnika g. ine Kregarja smo nam_ reč jasno in javno želeli, prosili in zahtevali. Pri sedanjem upravniku pa vsaj kolikor Je meni znano, to niti ni naša tendenca, temveč je naša želja samo. da g. upravnik Župančič predloge, ki prihajajo oficielno !z našib vrst. malo bolj upošteva in da jih. če njihovo upravičenost že pri_ znava tudi praktično kolikor mogoče izvaja. ne pa omalovažuje ali celo ignorira.
čudim pa se močno, da je g. Ing. Kregar pozabi1 zabeležiti enega najbolj karakterističnih pojavov, ki spremljajo vsako gledališko krizo to so namreč članki s tako in podobno vsebino, kakor ga je na. pisal on sam v nedeljskem >Jutru« pod zgoraj navedenim naslovom.
CirR Defoevee,
S O
O
siv«
V nedeljo na slavje v Velike Lašče!
Prijazna Dolenjska vabi izletnike in prijatelje lepe sokolske misli, da pohite na proslavo Sokola v Velikih Laščah
V nedeljo 21. t. m. bo proslavil Sokol v Velikih Laščah 23 letnico ob priliki okrožnega zleta z razvitjem zastav**. Društvo se je na ta praznik pripravilo tiho. toda z ve-Liko vnetno in temeljitostjo.
Prvi počet k; sokoljega gibanja v našem kraju so izšL po iniciativi pokojnega staroste ribniškega Sokla br. dr Šitrer-a Mnogo je bilo nasprotnikov, ki so grozili sokolskim delavcem in jim pret li celo z družabnim m gospodarskim bojkotom. Toda bratje dr. Zalokar, Pucelj Ivan. Nanue Doganoc. Babnik Lojze, Glavau Ivan ter pokojni Hočevar, Vira nt in drugi so šli preko vseh ovir in omogčili, da je takoj^ po ustanovitv' 1. 1908 /ačel delovati sokolski odsek Misel, de poir.enja ustanovitev Sokola ziibelko nacionalnega preporoda, je gnala ustanovitelje. so kljub zasledovanju napravili sklep, da morajo Velike Lašče dobiti svoje sokoisko društvo Nasprotniki seveda tudi n so mirovali in marsikdo je čutil njihovo jezo in bes.
Društvo je najprej domovak) »Pod lipo«, kjer je imelo skromno telovadnico. Zanimivo je, da so celo med vojno nasprotniki društva kazali svoim pristašem, k je je bilo sokoisko gnezdo. Pc voin: sta nudila društvu streho br. Ivan Pucelj ir- Hočevar France, dokler si ni 1*527 omislilo svoj lastni dom.
Delovanje je bilo vedno živahno. Že pred vojno velikolašk' Sokoli obiskali vse prireditve. Gojili pa so poleg telovadbe tudi tamburmje in vzgledno družabnost.
S°kolska župa Ljubljana javlja, da se bo v dneh 20 do 23. t. m. predvajal v Elitnem Jdnu Matica zvočni film IX. Vse-»okolskega zeta v Pragi 1. 1932 spremljan s kratkim predavanjem o pomenu in vcli-čin: zleta. Film je krasno uspel, ki povsem živo prikazuje veličastno manifestacijo sokolske misli in ideje v zlati slovanski Pragi. tako da se bo lahko vž:vel v to manifestacijo vsa.k, ki mu tudi ni b la dana prilika. de bi se zlefa osebno udeležil. Predstave se bodo vršile: v soboto 20. ob 14. in 18. tiri, nedeljo 21. ob 11., ponedeljek 22. ob 14. in 18. in v torek 23. t m. ob 14. uri. Vab'm-o članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se filma udeleže v čim večjem številu. Šolska mladina si ogleda film po dru'2?m sporedu, o čemer so šole že obveščene. 2upna uprava.
Po vojni je društvo ustanovilo še odseke v Novi va9i in Dobrepoljah, ki sta danes tudi že samostojn' društvi Pridobi-ev lastnega doma je poživila delo in danes ima društvo zopet dva odseka, na Turjaku in v Dvorski vasi. Ob letošnji 25 letnici priredi dolenjsko okrožje zlet ot> pril ki razvitja prapora, ki mu bosta kumovala B. Ema Pucljeva, soproga m i ni s tTa-domačina in društvenega starešine ter br. dr Alojzij Zalokar. primarij ženske bolnice v Ljubljani.
Razpored je naslednji: V soboto na predvečer bo baklada m obhod z godbo in pod-oknico k um u in kjmici, zjutraj v nedeljo pa budnoa. tekme, skušnje in ob 11. pro-menadni koncert. Popoldne po prihodu vlaka iz Kočevja povorka im nato razvitje prapora in nastop. Trg je dobil slovesno lice; javilo se nam je veliko udeležencev in med temi tudi mnogo odličnih gostov. Pre skrbel smo poseben vlak v Ljubljano in polovično vožnjo na vse strani. Udeleženci kupijo pri odhodni postaji celo karto, jo dajo žigosati z mokrim žig-cm in shranijo, pri društvu v Velik -h Laščah pa dobe potrdilo. Tudi proti Kočevju in Ribnici je preskrbljeno: zaradi slabih železniških zvez bo voz'1 po potrebi avtobus.
Prepričani smo. da bodo v nedeljo prilhi-
teli bratje in sestre od vseh	strani v naše prijavno sokoisko gnezdo. v kraj, kjer je
tekla zibel naših klasikov,	v romantične Velike Lašče.
Mirensko sokoisko okrožje pr redi v nedeljo 21. t. m. prvi tajni izlet s sodelovanjem vseh oddelkov ter netelovadečega članstva. Po prihodu na oilj bo poizkusni nastop vseh oddelkov. Opozarjamo ponovno br. načelnike, da se drže točno določenih ut, kakor tudi vseh navodil v 7. in 8. okrožnic ! Izlet bo le v primeru lepega vremena: ob slabem vremenu bo preložen na kasnejši čas.
Dravinjsko sokoisko okrožje. Načel-stvo okrožja naznanja vsem svojim edini-cam, da bo predelava vaj po saveznemu prednjeku br. inž. Černetu 21. t. m. o«b 8. zjutraj m n e 22. t. m. kakor je bilo po-motno javljeno. Okrožni zlet bo nepreklicno 11. junija v Oplotaici, kjer bodo tudi predtekme za Ljubljano. Edinice na.5 vpošliejo statistične izkaze.
T
Bolg©ktm nogometni prvak Zagreba
MASK bo v nedeljo nastopil v zanimivi borbi za točke proti ASK Primorju v Ljubljani
Prihodnja nedelja bo športno ena najbolj zanimivih, kar jih je bilo letošnjo pomlad. Z ligi nem tekmovanjem se je obzorje zanimanja športnega, občinstva znatno razši. rilo. Nas sedaj prav tako zanimajo rezultati Gradjanskega, Hajduka. Jugoslavije itd., kakor so nas prej naši ožji lokalni izidi. Od iz: da vsakega para nacionalne li~e je odvisen plasman slovenskega reprezen-tanta. Odtod naše razširjeno zanimanje. Prihodnja nedelja bo v tem oziru popolna. Hajduk se bo kosal v Bc-cgradu z dolgolet. n:m kandidatom za prvenstvo države BSIv, Jugoslavija pojde na vroča zagrebška tla proti Concordiji, Gradjanjski se bo pomeril s sarajevsko Slavijo v srcu Bosne, kier mu ne bo lahko. No, in v Ljubljani se srečata Hašk in Primorje.
Zagrebški Hašk je moštvo, ki goji danes v Jugoslaviji najbolj kultiviran nogomet.
Poljski nogometaši v Ljiibljam
Naš nogomet je v zadnjem času prav boren na mednarodnih prireditvah, k: so spričo visokih stroškov skoro popolnoma izostale. Od zunanjih klubov smo videli letos v Ljubljani edino Gradčane, ki pa ne spadajo v mednarodno elito. Ilirija si je na vso moč prizadevala, da si zasigura dobro moštvo mednarodne kvalitete in je uspela. 27. maja bo imela v gostih poljskega prvaka Cracovio. ki bo igral z Ilirijo v nočni tekmi. Dosedaj še nismo videli v Ljubljani zastopnikov poljskega nogometa. Poljski nogomet je na precejšnji višini, to pa zaradi rednih stikov z dunajskimi klubi. Nočna tekma bo prava atrakcija za Ljubljano, ker bo razsvetljava prirejena na povsem drug način, kakor pri prvi nočni tekmi na igrišču Primorja. 60.0fX) sveč močne žarnice na 35 m visokih drogovih bodo spremenile nočno temo v dnevno svetlobo. Ker je pričakovati za to tekmo veliko zanimanje, bo prodaja vstopnic že od ponedeljka dalje v kavarni Evropi.
Sredi junija bo gostoval v Ljubljani amaterski prvak Češkoslovaške, FK Kolin. Tudi ta tekma se bo igrala pri električni luči.
Propagandni lahkoatletski miting ASK Primorja
V soboto ob 16. in v nedeljo ob 9. priredi ASK Primorje na svojem igrišču propa_ gandni lahkoatletski miting za verificirane in ne verificirane atlete kot nekak generalni presrled tekmovalcev za državno prvenstvo za moštva 3. in 4. junija. Tekmovanje je zamišljeno kot višeboj, in sicer: a) juniorji do 16. leta, b) juniorji do 18. leta, c) seniorji. Juniorji do 16. leta morajo na. stopati v treh, ostali pa v štirih disciplinah. Vsi atleti, ki se hočejo plasirati v višeboju, morajo nastopit v štafeti, ki se v klasifikaciji ne šteje Klasifikacija se vrši po tabeli za desetobo,. Tekmovalci si lahko izberejo discipline, v katerih nameravajo tekmovati, tekmovalci pa, ki so v minulih tekmovanjih za državno prvenstvo za mo_ štva dosegli minimum v petih ali šestih disciplinah, lahko tekmujejo, vendar samo v dveh disciplinah, v katerih so dosegli minimum Ostal, dve disciplini pa smeta biti samo oni. v katerih tekmovalec še ni dosegel minimuma Prvi trije v vsaki d!sci-plini si pribore plakete. Prijave do sobote
čeprav je njegova igra usmerjena bolj lepoti, ki navduši slehernega gledalca, je Hašk letos s pridobitvijo novih igralcev uvedel v igro tudi odločnost, ki je nevar. na najboljšemu jugoslovenskemu ti mu. S tako igro mu je letos uspelo v liginih tekmovanjih poraziti splitskega Hajduka, naj-resnejšega kandidata za prvaka države in najmočnejši beograjski klub BASKa.
Slovenski reprezentant bo zaradi tega naletel v Hašku na zelo trd oreh in bo častno izšel iz borbe le, ako zaigra z največjim elanom. Moštvo slovenskega pred. stavnika nam je v zadnjih dveh tekmah mnogo ostalo dolžno v prodornosti, odločnosti in elanu; pričakujemo, da nam bo to nudilo v nedeljo in s tem dokazalo, da sta zadnja dva poraza bila le izraz trenutne indispoziclje.
na klubski naslov, Tavčarjeva ulica 1, sprejemajo se pa tudi pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prijavni ne ni.
Program: sobota ob 16.: juniorji do 16. leta: 100 m, skok v daljavo, skok v višino; juniorji do IS leta: 100 m, skok v daljavo, skok v višino; seniorji: 100 m, skok v daljavo, met krogle met diska, skok v višL no, 400 m. 800 m. — V nedeljo dopoldne ob 9.: juniorji do 16. leta: 200 m in 4X100 metrov; juniorji do 18. leta: 200 m, tro. skok, 1000 m. 4X100 m, 1500 m, palica. Tekmovanje bo vsekakor nadvse zanimivo, saj je to prva večja atletska prireditev te sezone na tekališču, poleg tega pa sodelujeta oba domača kluba Ilirija in Primorje, ki pošljeta n j? start poleg svojih novincev tudi že preizkušene tekmovalce. Vstopnina propagandna.
•
Jurija za propagandni miting Primorja 20. in 21. t. m. Določena je naslednja ju-rija za propagandni miting Primorja 20. t. m. ob 16. in 21. t. m. ob 9. Sodniki morajo biti na igrišču vsakokrat najpozneje pol ure pred tekmovanjem. Voditelj tekmovanja: Griinfeld, vrhovni sodnik: geom. Černe, reditelj starta: Gosič. glavni sodnik za skoke in mete: Cek, sodniki za skoke in mete: Gnidovec, Mihel, Cimper-man. sodniki na cilju in časomerilci: Vi-dic, Sancin S.. Gorjanc, Keber, Fr. Kuhelj, Kermavner, Windisch, zapisnikarja: Peva-lek. Mesušar, števec krogov: Mihel. star-ter za teke: Luin, starter za skoke in mete: \Vindisch (Luin). službeni nadzorniK tek.ilišča: geom. Černe, Vidic, glavni reditelj: Vončina, poročevalec za tisk: Cek, zdra vnik: dr. Prodan, oglašivač: Raič Dušan. Sestanek jurije v soboto ob 15.30, v nedeljo dopoldne ob 8.30.
Službene objave LUP
(Seja upr. odbora dne 17. V. 1933.) Na znanje se vzame izjava Č. Č. K., da prepušča prvenstveni tekmi Bratstvu in Ate-ni par forfait. V nedeljo 21. t. m. so ija programu tele prvenstvene tekme: CSK Bratstvo, Ptuj : Atena in Ilirija : Celje. Ker prepuščata CŠK in Ptuj tekmi svojima protivnikoma par forfait. naj Bratstvo in Atena ne potujeta v Čakovec odnosno Ptuj. Za ta termin se določi jesenska prvenstvena tekma Bratstvo : Korotan. katero dobi Bratstvo par forfait, ker Korotan ne sme še nastopiti. Bratstvo se pod pretnjo kazni poziva, da prijavi to tekmo, kakor tudi tekme proti Iliriji, Ateni in CŠK. Ravnotako se poziva Celje, da pri-
javi vse ie neprijavljene tekme. Celje se
poziva, da poravna Ptuju stroške, ki jih je imel s pripravo prv. tekme dne 7. V. v znesku Din 104.—. V četrtek 25. t m. so na programu tele tekme: Atena : Ilirija, CSK : Korotan, Ptuj : Bratstvo. Savezni sodnik g. Peterka se naproša, da javi do 24. t. m., kdaj namerava pričeti s sojenjem. Sodnika gg. Volčini in Doberlet se pozivata, da nemudoma oddasta sodniška poročila o tekmah 13. in 14. t. m. Za službujočega odbornika pri tekmi Atena : Ilirija 25. t. m. se določa g. Jenko. Za prv. tekmo Ilirija : Celje se delegira pod-savezni sodnik g. Luin. Za tekme 25. t. m. pa se delegirajo: Kušar za Atena : Ilirija, Versel za Ptuj : Bratstvo. Vse interesente za polaganje sodn. izpitov obveščamo, da se vršijo dne 11. VI. podsavezni sodniški izpiti; potrebna pojasnila daje LNP.
Stanje prvenstvene tabele je: Ilirija	9 8 0 1 70:7 16
Celje	10 7 0 3 42:16 14
Atena	7 6 0 1 47:9 12
Ptuj	10 5 0 5 32:42 10
Cakovečki SK 8 4 0 4 29:36 8 Korotan	8 0 0 8 0:4« 0
Bratstvo	8 0 0 8 0:72 0
Zanimiva nogometna tekma v Celju bo
v nedeljo ob 16.30 na igrišču pri >Skalni kleti« med reprezentancama Celja in Ga_ berja. Tekma bo zelo zanimiva, ker bodo vsi štirje celjski športni klubi postaviM svoje najboljše igralce v reprezentanco. Reprezentanco Celja bodo tvorili: Kopriv-šek, Hojnik, Mikuš, Presinger I., Zupane, Stojkovič, Marič, Trifunovič, Stepančič, Močan, Suholežnik (rezerva Presinger n.), reprezentanco Gaberja pa Primožič, Sto-žir, Končan, Žarko, Gorišek, Wohlgemut, Hrastnik, Tkaičič, Koželj, Gobec, Ahtlk, (rezerva čaier). Ob 15. bo predtekma med rezervo Atletikov in SK Šoštanjem.
II. kolo drž. prvenstva moštev v tenisu. V nedeljo nastopi proti Iliriji znano zagrebško teniško moštvo ATK Zagreb," ki ima za prvaka simpatičnega Pallado, ki je letos nastopil v Firenci proti Italiji. Kaka bo postava gostov, se še ne ve, prav gotovo bo pa nastopil Pallada, za njim Ku-kuljevič T. in drugi. Ilirijo čaka po krasni zmagi nad Rapidom precej težak posel. Izgledi za zmago kakor tudi za časten rezultat so precej nejasni, vendar smo prepričani, da bodo Ilirijani storili vse, da dosežejo čim boljši uspeh. Zagrebčan Pallada si je letos priboril že nekaj krasnih zmag, postal je prvak Dalmacije, v izločilnem turnirju je pa v Zagrebu gladko porazil Schafferja 6:4, 6:3, 6:2 in Franca Kukuljeviča 6:2, 6:2, 3:6, 9:7. Po teh lepih zmagah je prešel v moštvo, ki je nastopilo za Davisov pokal. Turnir bo v nedeljo ob 9. zjutraj in bo predvidoma končan dopoldne.
Ustanovni občni zJ>or sioven^ega »port. nega kluba v Ptuju. Slovenski narodno zavedni delavci so sklicali za pretečeno ne_ deljo v zgornji dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor, ki je bil proti priča, kovanju zelo dobro obiskan. Med drugimi so bili navzoči zastopnik sreskega načel-stva Rozman, mestni župan Jerše, komandant mesta podpolkovnik šarac, starešina tukajšnjega sodišča sodni svetnik dr. Poz. nik, starosta Sokola dr. Šalamun in komandant žandar. čete major Cvetkovič. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Šalamun je obrazložil pomen novega dru_ štva, ki si je soglasno nadelo ime po naši reki, ki teče skozi mesto »Drava«. K društvu je takoj korporativno pristopilo članstvo kolesarskega kluba »Zvonček« in se prijavilo tudi velio število drugih. Za usta. r.ovne člane se je določila enkratna članarina 500 Din ,za redne člane letno 24 Din, za izvršujoče pa 12 Din. Vpisnina je določena na 5 ozir. 10 Din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika mestni živino, zdravnik Lešnik, namestnika pa inž. Klad-nik in dr. Muhrč, tajnik poročnik Berginc, blagajnik Rožmarin; v odbor pa živkovič, dr. Mrgole Kristandč in Vuga, v nadzorni odbor dr. Poznik. dr. Šalamun in podpolkovnik Šarac. v razsodišče dr. Senčar, sod. nik Stefaneioza, župan Jerše, dr. Brumen in major Cvetkovič. Novemu društvu želimo čim najlepše uspehe.
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegiram so za nedeljo 21. t. m.: v Ljubljani, igrišče Primorja: ob 13.30 Primorje : Reka, g. Skalar; ob 15. Primorje : Slovan, g. Mah-kovec; ob 16.30 Primorje : Hašk, delegira OZDS pri JNS, stranska sodnika gg. Mar. telanc in Pfundner; — v Kranju ob 16. Korotan : Bratstvo, g. Pevalek, ter se mu nalaga obenem verifikacijo igrišča SK Ko-rotana. — V Prevaljah, igrišče Prevalja: ob 16. Retje : Hrastnik, g. Dolinar; — za 25. maja v Ljubljani, igrišče Korotana, Korotan, Ljubljana : Bratstvo, Jesenice, g. Ramovš. — Vzame se na znanje dopis g. Wagnerja, ki se oprošča sojenja zaradi bolezni, za daljšo dobo.
Službene objave za delegiranje sodnikov pri MO v Trbovljah. Za nedeljo se delegirajo tile sodniki, za predtekmo k prvenstveni tekmi Retje : Hrastnik v Trbovljah na igrišču Trbovlja ob 14.30 sodn. kandidat g. Dolanc Slavko, za prijateljsko tekmo Trbovlje : Hermes ob 10. na igrišču Trbovlja g Božič Adalbert, za prijateljsko tekmo Svoboda (Zagorje) : Amater ob 15. na igrišču Svobode v Zagorju g. Lunder Dušan, za predtekmo Doberna rez. : Trbovlje res. ob pol 9. g. Rajtmajer Mirko.
Ljubljanski 7.imsko_ športni pOdSavee. n. redni občni zbor bo drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emona z že objavljenim dnevnim redom. Udeležba za vse obvezna.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 naprej treurng za prvo skupi, no. Ligino moštvo mora biti ob 17.30 na igrišču. Uršič Franci sigurno!
SK nirija (hazenska sekcija). Redni treningi bodo odslej vsak torek in petek od 18. dalje. Na današnji trening naj pridejo vse igralke, zlasti pa Stana T, Nada. Reni in Ruša. Važno zaradi četrtkove prvenstvene tekme proti Ateni. Danes se igra na dva gola. — (Table-tenis). Drevi 1 ob 20. odborova seja.
ŽSK Hermes (table-tenls) priredi v ne. deljo izlet na šmarno goro Zbirališče ob 7.30 pri Keršiču. Za vse članstvo sekcHe udeležba obvezna. — Danes nastopi tab^e. tenis sekcija proti table-tenis sekciji Ilirije v nogometni tekmi. — Naslednji igralci moraio biti ob 13.30 v garderobi na na. Sem igrišču: Dore. Pik, Venti Cure Berto Pepe, česen. Lajcsi Kalman. Severkar Sokrat, Majstore n Sekcija ima izredni sestanek v soboto ob 16. Dri KerSIču.
NJSK Sparta. Danes ob 20. strogo ob. vezen člansk: sestanek v gostilni »Koroški dom«. Pozivalo se igrači. H'»mar. DoMna*-B?n. Jenko. Krašovec Srše. Novak T in IT. Zupane Vrhove T in II. 7-^vrl I in II, Ste-pišnik, Grabrijanka m Klančar.
8K 8v«too<ia (V1B). V petek rt)
Sanski sestanek vseh nogometašev v Delavski z boni ci (pri Simoniču). Po članskem sestanku seja odbora, na kateri se bodo
sprejemali novi člani Opozarja 9e gospodar, da pripravi opremo. Seje naj se zanesljivo udeležijo vsi odborniki, posebno gg. Novak in Golof.
SK Morava, Ljubljana. Ker je odbor SK Ilirije za izvedbo mladinskih tekem sklenil, da se v nedeljo odigrana tekma med nami in Ilirijo, ki je končala z rezultatom 2:1 v našo korist, razveljavi, pozi-vajoč se na prepoved LNP, a istočasno sklenil, da se ima odigrati ponovna tekma obveščamo članstvo, da k ponovni tekmi ne nastopimo, ker smo v prvi tekmi zasluženo zmagali in ne obstoji po propozicijah noben razlog za razveljavljenje tekme. SK Morava bo sodelovala pri nadaljnjih tekmah le, ako de dosedanje tekme verificirajo z doseženimi rezultati.
Kolesarska sekcija Hermesa ima danes ob 20. odborovo sejo pri Beliču. Pozivajo se k tej tudi vsi oni člani dirkači, ki mislijo nastopiti 11. junija na dirkah železničarja v Zagrebu, da dobe potrebne informacije glede ugodnosti vožnje, ki bo z ozirom na kongres Udruženja jugoslovenskih nacio. nalnih železničarjev in brodarjev istega dne. Začetek dirk bo ob 14 45 na še ne določeni progi, ki ne bo daljša ko 30 km.
Iz življenja na dežel*
DOBRUNJE. V nedeljo 14. t. m. po prvi maši je bilo pri Sv. Lenartu v Sostrem, občina dob.ru n j ska, veliko narodno zborovanje. Udeležilo se ga je nad 200 zborov«l-cev. Tem je narodn; posianec g. Albin Koman v nad eno uro trajajočem govoru obširno ponovil politično preteklost Jugoslavije, poznejši njen razvoj v sedanje stanje, orisal je dosedanje uspešno delo vlade na vseh popriščih, posebno na gospodarskem in sporočil je, katere zakone ™ vlada še v pripravi. Dotaknil se je znanih punkfcacij in omenil obsodbe iz gorenjskih dogodkov. Na razna vprašanja zboroval-cev je g. poslanec rad odgovarjal in pojasnjeval. Med drugim je tudi obljoib;l, da se bo posebno trudil doseči izpremembo tro-šarinskega zakona, ki je v naši občini povzročil v preteklem letu okrog 70.000 Din manj dohodkov, kakor jih je obči na prejela druga leta. Prav tako se bo potrudil doseči odpravo ali vsaj znižanje davka na kolesa. S tem davkom je v naši občini prizadet! najrevnejši sloj, ki je deloma že plačol deloma bo še monal plačati težke tisočake, saj je v vsej občini nad 800 koles. Tu-d- nedopustnost diferenciranja občinskih doklad je prevrglo na nižje sloie okrog 67.000 Din novih bremen. Govornik je pozval navzoče, da pristopijo k vsedržavni stranki, da bo močna mogla še uspešnejše delovati. — Župan g. Miklavec se je g. poslancu zahvalil za obširno poročilo. Po zborovanju s; je g. poslanec ogledal v spremstvu podžupana g. Krpgarja in predsednika krajevne JRKD g. Briclja in nekaterih interesentov Ljubljanico pri Zavog-ljah, kjer dela ta reka zaTadi močno vijugaste struge tamošnjim posestnikom ogromno škodo, ker jim vsako leto odtrga vod« cele njive. G. poslanec je obljubil zavzeti se tudi za to zadevo. Mi vsi. ki stojimo danes v njegovi vrsti, mu želimo obilo uspehov.
ČRMOSNJICE. Tudi v na5= lepi dolini se JRKD jako lepo razvija, posebno od zadnjega občnega zbora (31. decembra), odkar imamo novega predsednika g. Emila Schauerja. Občani so na pobudo naše krajevne organizacije vložili prošnjo za postavitev brzojavne postaje pri poštnemu uradu v Crmošnjicah. Za našo občino bi b:la ta pridobitev velikega pomena, posebno zaradi lepo se razvijajoče lesne industrije. Letošnji občni zbor krajevne organizacije se bo vršil n» praznik 25. t. m ob 11. dopoldne. V primeru lepega vremena bo shod na prostem, sicer pa v gostilniških prostorih našega zavednega pristaša župana Jovana Petschaue.rja. Na shodu bodo poročali o položaju govorniki iz Novega mesta in bržčas se shoda udeleži tudi naš narodni noslanec g. Anton Kline.
DOL PRI HRASTNIKU. Ze dolgo ni bila šolska dvorana tako nabito polna, kakor o priliki materinskega dne. Poleg polnošte-vibio zbranih mamic naše mladeži tjdi ni manjkalo drugih odličnih gostov, zastopnikov občine in krajevnega šolskega odbora. Spored je bil zelo zanimiv in pester, izva-ian od prve do zadnje točke izključno od učencev samih. Obsegal je 12 točk samogo-vorov, troglasnih pesmic, igrico »Dva računa« in več manjših igrokazov. Posebno do-zornost so vzbujale pesmice učenk najvišjega razreda, ker so bile njihovi lastni proizvodi, posvečeni nalašč materinski proslavi. Marsikatero oko se ie zasolzilo ob prizoru, ko so učenke, ki zapuščajo v tekočem šolskem letu šolo, obdarile svoje mamice z darovi, napravljenimi v urah ženskih ročnih del. Tako postaja proslava materinskega dne v občini eden najpriljubljenejših praznikov.
MOSTE PRI LJUBLJANI. Pred dnevi so imeli meščanski pevci zbora »Hugolin Satt-ner«, svoj kretni koncert. Velika množica prijateljev je do kraja napolnila telovadnico šole. Pevovodja, marljivi učitelj z glu-honeninice s. Rupnik je žel s svojo štiride-setorioo ubilo uspeha. Kritiki «o podčrtali zborov disciplinirani nastop in lepo, pravilno izgovarjavo ter seveda dobro izvežbano petje. Na odru je pozdravil zbor zastopnik Hubadove župe inž. Krainer. Pridružil se mu ie tudi zastopnik »Soče« probsor Bačič. Krstni nastop »Hugolina Sattnerja« je dokazal, da so vrli moščanski pevci res že zmožni samostojnih prireditev. Zbor so ustanovili idealni narodni delavci predmestne Ljubljane v decembru 1931. Pevovodja jči-telj V nko Rupnik je namestnik župnega jn-vovodje g. Prelovca in eden najbolj marljivih članov UPZ. »Hugolina Sattneria« bomo culi še večkrat. Predvispm ie povabljen tudi v studio ljubljanske kukavice, kar j? vsekakor lepo priznanje naši nevski družini.
PRI SV KATARINI NAD TRBOVLJAMI je zadnjo nedeljo dne 14. t. m. predaval v šoli srečki kmetijski referent iz Laškega g. Zunan o delih v sadovn:aku in sadn h škodljivcih Obsk ie bil prav l^p, kar dokazuje, da si prebivalstvo želi stro kovnega pouka. V kratkem se bo skušalo za ta okoliš ustanoviti podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva
STORE Strelska družina v Storah je imela v nedelio izredno slavuost. Odlikovanih i? bilo s kolajno za dobre strelce 5 najboljših strelcev družine in sicer gg. R hard Ulaga. ravnatel; Samotne tovarne, trgovski notnik Ferdinand Kunej. valjar Karol Kom-polšek. delavec Ignac Gorpip in Maks Sei-berl. Odlikovanja je s primernim nagovorom
izroči deleeat uprave eeljekega »trelskeg«
okrožja kapetan I. g. Milutioovič, ki je povdariL da je strelska družina v celjskem okrožjj prva. katere člani so odlikovani.
Za ta uspeh gre priznanje zlasti predsedniku in ostalim članom uprave strelske družine v Štora h. Postajenačelnk v Štorah g. Magajna je v svojem govoru naglasil poinen strelskih družin in štorskega slavja. Za udeležbo se zlasti zahvalil zastopnikoma Sokolskega društva v Storah starosti Hermanu in Stautu z željo, da bi ti dve sorodni društvi delovali tudi v bodoče roko v roki.
VUZENICA. V nedeljo, 14. t. m. smo do enoletn h pripravah sklicali ustanovni občni zbor JRKD. katerega se je udeležilo lepo število vseh slojev. G. inž. Hahernik, naš narodni poslanec, nam je podal izčrpno poročilo, iz katerega je razvidno reliko zanimanje za stranko po vsej državi. Izvoljen je b i odbor pod predsedstvom uglednega posestnika Grubelnika.
Se Ia brigate za
svoje zeiravfe ?
tod« rottiit« tudi tu Klra-rje joga obrani Lif-e >e o<l <atr» it«
m>&i n armirano: — jj&a.' oe mislit* na *-o. ko-liio tr. ahk» tirpe-io i.t i d-	imOsr-Hinj* ka-
k-vroeti? _ v pj.infc BOURJOI8
Po«<Jre SOIR DE PARIŠ Po&dT« PR1NTEMPS DE P A.RIS
Po«<lre M0N PARFUM Pondre F1ANCEE
im»te jU»»i«tao	i«
škodi jiTCfet t kikoTosti uu j* T Y»£i pouti najbolj aa;ao potreba« m pofeg t«ra relik« »Ihto t barvnih ir;jan«ah. — Ro-urjoip-parfurafTH-»e trndi nene-homa. da vas ?>hra«! lepo in mlado.
BOURJOIS
PARFUMEUR
hd^itrrsvfttoTOo ; n t >1 k rde«! i* lice: CENDRE DE ROSE IN ROUGE MANDARINE.
KUPIMO TAKOJ • i»„ •
v komadih, ki se dajo lahko razbiti po ceni Din 80.^— za 100 kg franko vagon Ljubljana. Ponudbe z navedbo količine nasloviti na Strojne tovarne in livarne d. d-Ljubljana.	6413
Agilne zastopnike
iščemo za prodajo računalk in strojev za množitev za: Ljubljano, Celje in Ptuj. Prednost imajo oni, ki imajo dobre zveze s privatnimi in javnimi ustanovami. Ponudbe poslati pod »Dobra egzistencija 1/B-l« na Interreklam d. d. Zagreb, Ma-sarykova 28.	6376
v prvem nadstropju na Miklošičevi |g cesti se odda s L avgustom. Poizvedbe v Delniški tiskarni.
6034
Za vlogo velebanke je naprodaj v Zagreba krasna palača v eentrumu.
Cena 7,000.000 Din, donaša letno Din 700.000. Ugodna hipoteka za prevzem. Velika izbera hiš, stavbišč in trgovin izključno:

JADRAN"
kupoprodajni biro nepremičnin, Zagreb, Gajeva 4.	6395
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske
razpis«! e izvršitev zidarskega , tesarskega, krovske-ga in kleparskega dela
nUaManBBBUBMKiHHMHMNMHH*
pri adaptaciji mestnega šolskega poslopja na Vrtači
Pismene ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu do ponedeljka, dne 29. maja 1933 do 11. nre dopoldne.
Tam se tudi dobe potrebni ofertalni pripomočki.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE,
dne 12. maja 1933.	6415
Predsednik: Dr. Dfnko Pnc L r.
James OBver Cnrwood:	5
Hči divjine
Roman
Davidove žile s« iele hitreje utripati. Tisoč drobnih snežnih besov se mu je zaletavalo v obraz, kakor da bi izzivali njegov pogum. Veter se ye zaganjal nizdol. kakor da bi ga togotila nusel v njegovi glavi, Trn buhaje dvigal sneg in ga lučal vanj. Samo steklo je bilo med nš/ima. Davidu se je zdelo to kakor izzivanje živega bitja. To bi'Lje mu ie grozilo. Zasmehovalo ga je im mu kljubovalo. Vabilo ga je venikaj kakor nasprotnih, ki bojažefjno kaže pesti. David je biA nasproti zbirni zmerom nekoliko malodušen. Mraz mu ie bil neprijeten. Sneg }e sovražil. A to. kar je zunaj žvenketalo po šipah tti tulilo nairtj, ie zbujalo v njem nekaj čudnega. Navdajalo ga je z nejasno, a od trenutka do trenutka določnejšo željo, da bi pomolil goli obraz v to temo in kljuboval srdu vetra in snega. To je bil svet očeta Polanda. Oče Roland ga je bil povabi?, nan stopi vanj. Mali gozdni misijonar ga je klical, m noč ga je izzivala. Spričo nenavadnosti teh misli im občutkov je za trenutek pozabil samega sebe in se zasmejal s hiihrtajočirn. pretrganiim. neskladnim smehom. Prvič v tem letu dni se mu je zgodilo, da ga .ie postil smeh, in nenadnost tega smeha ga ie osupila. Obrni'! se je. kakor da bi se bil zasmejal nekdo zraven n.iega in kakor da bi hotel tega človeka vprašati, kaj misli. Ozrl se je preko rame, im njegove oči so se zdajci srečale z očmi neke ženske.
Izprva ni videl nič drugega kakor te oči. Bile so velike, temne, vprašujoče oči — oči s prežečim, zalezuj o čim pogledom, kakor da
bi iskale v njegovem obraz« odgovora na veliko vprašanje. NilkoK v svojem življenju še ni bili videl oči, ki bi bile tako polne silnega nemira, niti ne oči, ki bi tlelo v njihovih leskečih globuiah globlje gorje. Nato se je očem pridruži! obraz. Obraz ni bil mlad. Ženski je bilo že več ko štirideset let. A leta niso zmanjševala čudne, vabljive lepote obličja, podobne lepoti ositpaooče se cvetlice. Preden jo je utegnil David bolie pogledati, je počasi im nezaupljivo odvrnila oči od njega, kakor da bi se ji bilo zazdelo, da ni našla tistega, česar išče, im se zazrla v temo na svoji strani voza.
David je osupnil im jo pogledal s še bolj napetim zanimanjem. Njen sedež je bil tako obrnjen, da ga je gledala preko rame. tri sedeže pred njim, on jo je pa lahko opazoval brez vidnega napora in brez vsaike nevljudnosti. Oglavnica ji je bila zdrknila z glave in ji jie na dolgem ogrtaču vse!a okoli ramen. Slonela je proti oknu im s.; podirala podbradek z dlanjo. Opazil je, da je bila njena roka drobna in shujšana im da je bila na njenem bledem licu senčna jama. Njeni bujni lasje so se motno svetlikali. Bili so temnorjavi, skoraj črni, izpremešani z drobnimi srebrnosivimii nitkami.
Za nekaj trenutkov je David umaknil pogled, kakor bi ga bilo postalo podzavestno sram, da jo tako neposredno opazuje. A kmalu so se njegove oči vrnile k njej. Glava se ji je bila pobesila nekoliko naprej, im zdajci se mu je zazdelo, kakor da bi b;H opazil v njenih ramenih droben drget. Prav tako, kakor je b;! malo prej začutil željo, da bi pomolil obraz v ncč, je začutil zdai enako nepopisljivo željo, da bi jo ogovori! in vprašal, ali ;i more v čem pomagati. Toda ni se mogel spomniti primernega izgovora. Ako jo je trlo gorje, tedaj gotovo ni bilo tiste telesne vrste, da bi j,i bil mogel ponuditi svoje usluge. Lačna mi bila in tudi zeblo je ni, zakaj zraven nje je stal jerbašček, v katerem ie videl načet prigrizek, im za njenim hrbtom je visel preko stola težek bobroviiiast kožuh.
Vstal Je. da bi se vrnil v oddelek za kadeče, kier je M pustM očeta Rolanda. Njegov gib je menda zdramnl žemsko.
Spet ga je pogledala s svojimi temnimi! očmi. Videč, da se je naravnost ozrla vanj, je obstal. Njene ustnice so drhtele.
»Ali ste docnači — med tem krajem Ln Seulskhn jezerom?« je vprašala.
V	njenem glasu je bila prav tfsta skrivnost kakor v menih očeh. prav tisti strah im prav tisto upanje, kakor da bi ji čudna, nedoločljiva slutnja govorila, da pomeni bližina tega tujca bližino nečesa, kar ona išče.
»Tujec sem.« je odvrnil. »Prvi krat potujem po teh krajih.«
Spustila se ie nazaj, im odsev upanja na njenem obrazu je mirni! kakor blisk, ki se utrne med oblaki.
»Hvala vam.« je zamrmrala. »Mislila sem — da nemara poznate nekoga, ki ga iščem — Michael 0"Doone mu je ime.«
Odgovora menda ni pričakovala. Potegnila si re kožuh okofi ramen im spet obrnila obraz proti oknu. Čuteč, da ji ne more ničesar reči im ničesar storiti zanjo, se je vrnnl k očetu Rolandu.
V	z a d/i jem vozu ie Ml, ko ga ie dosegel slaboten glas. Bil je preoster, da bi ga bil mogel zamenjati s tuljenjem vetra Tudi drugi so ga začuli im jeli z napetima, priisluškujočimi obrazi vleči na ušesa. Mladi ženski z okroglimi usti je ušel kratek vzklik. Neki mož, ki je je hodni sem ter tja, se je zdrznil iti obstal, kakor da bi bil začutil bajonet na prsih.
Glas se je spet začul.
Veseljak, ki je izprva gledal na to prigodo kakor na šalo ki se je bil potem zavil v svoj plašč nalile mrmotioi v zimskem spanju, je radostno zahrumel.
»Žvižga!« je vzkliknil. »Pomoč prihaja!«
Cene malim oglasom
Žen itve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— te r enkratna pristojbina za šitro ah za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm 1.— za besedo se zaračunajo nadalje v.sz oglasi, ki spudajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroh«, »V rednote«, »informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vs; ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šuro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za \ttako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.

i Sč e ia.slnz.ka, piača za v<»ako be«edo par: za naslov a!i 4ifro 3 [»'n. - Kdor a u d i zaslužek. pa za vsako besedo 1 Di!). za dajanje na*!ova ali sa š»fro pa 5 Din. (3)
Fina šivilja
ia <»[>! oin-o perilo, če pri-cernj. damam na d-m. K as: o" v v ogrnem oddelku »Jiura«. 15630-3
Vsaka beseda 5° far: ml da	na*l<w» ali
sjfro tva 8 D;n. (1)
Čevljar, pomočnika
M>re>m« Ignac Pa.k. čevljarski mo.Ver t VSitf g..-:.	156^1-1
Kroj. pomočnika
'7«Mnrarra t'-lik h boljših k fina <1 o v — «•-? me -ak.jj M'oš ~k-r-b>. * Trbovi.e.	156:9-1
Samski hišnik
k zna sanvostojno oskrbo zelenja dni vrt. d'J>! iruv-TO- Nata-vrve je se :>'>-t»ve p" npr a vi obče držav-ne bo.rrce v Ljubljan' —
fc vr	r:o.?-T.: everitualmo
I»-!ll!d!>o do 25. t. m.
150S6-1
Čevljar
Vi obvlada ie':« n« »d-<>v-Ie.r*oi« (DoT«p»'ma.-cbimel --ičee. Tovarna A nt. Rriepef — Zgorna &išk« štev. 5.
15606 1
Prvovrstno
kuharico
»•a-o i»Ji Sfl— 32 -let. "-p-*: m- p-eko »ezije ali m s'a no m i rt h tel na Go-rezijskem. Ponudbe -ta oddelek »Jutra« »Oorer* -*ko 40«. 1S540-1
Služkinjo
Delež
v renta b:;me.m podjetju pro-tam n\ru-rn« sprejmem t* c-.i*r<>pnni<> mojii'h :Bterew»
prodajalko
j (»wv oo do 25.000 Di.n. Kon-udbe n« ogla«?, »ddelek .Ju'^ra« po<j »P^entebilno«.
14828-1
Vsakovrstno žensko osebje
kuharice, so-bariee. dekleta rn a/.na ic!a itd., dobe n: -T.t*> v Beogradu preko brrO'a »C°ntr«!<. Va«»na S. Beograd	140TS-1
Čevljarje
J»r-.'d.T*v 'I [>'r>t _	V «3
h sna d-a. ve.ičo nwš"'an-kuhe. z »e6iet.n'mi z »taro 2-">—>t. tet* b"'jša manjša na Gorenjskem — Ponudbe na >2" aeni >ide!ek »Jiiira« p.-i ZTMi6ko »Siiretiia u ia-nerMiva«.	15443-1
Brivskega
l/pomagaca
ra'«TB ob ruibo'«h in oe d jah. N a > ">v v og-'3t=r.pm o-i-i^kii »Jut.-a«. 15650-1
Izdelovalec
raznega kleja
d^b1 »'u^bo. a M knpvm na-v'.i:!a. Ponulbe n« o^a«.
».Jutra« pod šifro »K »j«.	15«4fil
kTalifikaoij: š^i-[w, rja (Ma ai-hi-n «kw : <>k er), 7sbi'j«if.a CHolKnif.gJer') im «-(Auti<utizer - F-<-wor) «T>re:me v ptalmio službo Peter Oreffor«. Maribor.
15008-1
Iščem šoferja
s kavr^io 5000 Oi-n za [»-tovanie. Predeta v*ti « je din,* ('!>. m«'») v ^o^tiini Koe.	nlion —
m»-ii 4. m 5. popoldn".
15674-1
Za samostojno
vodstvo
bfv1*$e t-r?ov^ne na dr,obTio.
prT0Tr?t7i-0 proda-:n'ko t kavcijo do 15.000 r>:u. pi«ir.>iie poo.i^dbe na ,i<r'fl«. 0^0'ek »Jutra« »"rt »T7.iirte.-.a m'>č«. 15670-1
Trg. vajenca
« primerno Šolsko ;zob-az V1 -»p-ojmem v org-tv no m «ša ne^sja b*a2a. ? hrano <d f-'an-ivau.<ni v h š:. — Porin-dbe na '>ira«. »Jutra« povi »Ve.-ji r.rs«.
155:30-44
t v'*aka	5(t par:
i r.» ia;enje na^ova a;i I '-a S:fro :>a 3 I>irt. (2;
Mesarski in preka-jevalski pomočnik
t-'-i premen.1*.! sluJIro. Po-n-iivib" na ojf!a-«ai oddelek ».li.Ta« v L;iib!ja.iii pud .-ifru »Prekaje.vale«:«.
15608-2
Mlada gospodična
e perfektinim znanjem fela v".- a. Viov.. upniškega n jrhihrv. jezika, želi me.»to k otrokom v boljši d-už"n: Oen j. f>on>idbe na oeiafni <vjije'ek »Ju:.ra« pod šifro »1/ ubit«-l'jwa otr^-k«.
15600-2
Brivski pomočnik
?ta.r 20 !ot. d')'ber de'aver. bii V s'iiopr žeti slii^bo 7.3 takoi. N" a ov v og:a&nem
tvide'kn »Jutra«.
15617-2
G. Th. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska spet na dela
52
Ali šilono«ki se je smeh slabo obnesel. zakaj vrvica je bila pričvrščena k oknici. in ta je z menoj vred zaropotala nizdol. Šilonoska jo je sredi svojega smeha izku. pila s težko lestvo po glavi, še deset minut po tem si je drgnila glavo — in kaj 6em qj drgnil j a z. o tem molči zqodovina!
Tehnik
1 dolgoletna prakso v in-dii^trij&kih podjetjih, vešč jtiovenšei ue, srlki'hrvašci'1«, Demštiae. trgovsko puipi»l-noma izobra/,en. samostojen kor es-po.nd^nt, 6trojeip;st-c, dober račnjnar im k«'kwlant poznavajoč vso industrijo v državi, »prejme vsak« Siližbo pri podjetju, ve-le-pnse^t.vn;. spravi ali trgovin! v katenemkoli krcju države. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen«.	15428-2
Marljiva gdč.
5 4. razredi mehčan, šole n znanjem ročnih del (fi-letit. vezenje, krpanje itd.) išče kjerkoli zapos-litev. — naslov v oglasinem odde'kn »Jutra«.	15645-2
Ogla«! trg. značaj* po s 1 Din beseda; u ji I janie naol-ova a!i ta [ 1 šifro S Diu. — Ogla«i £ j ^jciainega »na?a.ja vsa [ ka bese4a 50 pa-T: za f dajanje naslova al- m { šifro p« 3 Din. (6) \
.....I . M I III — ■
Idealen izum
potpoiinonia noo'o. ni odvisno od nikak« kria«. kdor vidi, ta kupi. — Agentom 50 % zas-lnižka. — »Pko«. Tvrševa 36.	lW>47-3
Kovinsko stružnico
proda Kramar, Frančiškanske ulita 10/ni.
15666-6
ta	Oglasi »o-
Mjalnega značaja po 50 par beseda. Za da janj« aa-sl(»va a+i šifro 3 Din, oaijHMTKi 5 Din.	(Ml)
Daljnogled
S X trieder, zamenjam za ■iob"f> l^h^«nj«>Iw> d'ir kalmi kolo. Lojze Ge-rm, Ljubljana.	e. 1 Tli.
15625-11
!	btried« 1 Din:
I 'ji da;anje oas-lova ali j šifro ftt o L)i.u. (19;
Lep lokal
na prom <- r.rai oe^ti vi ko j od da drogeri-j« Hermes. Mi 'tkiw6fev& costa štev. 30.
15fi«8-39
t Vsaka beseda 1 Din J j za dajani* »a»lov* ali i
j '.a šifro r> D'n. (17i j
Gostilno in kavarno
7 v»em inventarjem .jdilam v najem v Mariboru. G'«v n. trg Pojasnila daje Maks Piaa«',. Marvbor. 15442-17
Gostilno
v neiposr«! j.: bližini Ljtib ijane, Celja. Maribora. Kranja, So.ve<ra me^ta al; Zagreba vzame fakoj v Mevžeiij, M-.krono«.
15672 17
Vsaka b«S'-da 1 [>i,n; /.a dajanje naslova al! za šifro rei 5 Din. flfi';
Kdor posodi
20—30.000 Dm. dobi dobro in skalno s»iu«bo v trgovina v Ljubljani. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »3.i»5ba«. 15658-16
Družabnika
z vefrio vlogo, v srvrho re-n.ovira-nja obrata, »prejme solidmo Vn dobro vf>elja no podjetje (da mska obrt), ki iona sviij lokal že več deseti ef i j na zelo prometnem kraju v središču mesta. Le re«ne in neanomiimvne po-nmdibe p"d »Obrt 120« na »glasni oddelok »Jutra«.
15172-16
Vsak* tv*<e<la 1 Dim: za da ja-nje na si ot* »ti m Wfro tw " Dim (2fl~.
Stroj za
tamburiranje
dobro ohramj&n,	za 3600 l>in takoj prod«	Amalija Ti(=ch'er. Maribor. Aleksandrova 10.	15666-2S
Vsaka 6e-"eda 1 Di.n: >a dajanj« 7M«4ova alt za šrfro pa 5 Dim. (20)
Parcelo v Zg. Šiški
blizu remize pvo<f«rn. Po-kve »e v Dravljah št. 124.
15638-20
flišo v Mariboru
ali v i 1 o i vrtom bi kup*!
na prometna oesti.. Pouufl-be na ogl. oddelek Jutra r>od šifro »Ce!:an«.
15581-241
Hišo
z gn*r>odar<»k;m p<y>-loipjeim. vrtom ;ji nekaj usmlje. pri-p-avno za obrtnika ali vt<o-ko-jernca, pooeiii prodam. — Vprašati v Ljubljani. Kolodvorska iHica Stev. 24.
15464-20
Novo hišo z vrtom
zelo poeen: prodam v Ptu j« — tudi prodi hraniJnu knjiižiioi. Pripravno sa (K>n zijonst*. — Prodam tud'
zajftrkovalnico
ediov. n« Aieksamdrovi eeeti v Mariboru. Pojasnil« daje Mak» liane, Maribor. G'av-tti trg.	1544.1-20
Stanovanje
j Vsaka beseda 1 Dfcn; za dajamj« naaiov« afi za šifro pa 5 Din. (31)
Dvosob. stanovanje
« kabinetom, kopalni«« tn plimom, oddam takoj. Naslov pove oglaemi oddelek »Jutra«.	106m1-21
tanoianja
Vsaka beseda 50 par: I »a J«j»nje naslov* »Ii I za šifro 3 Dim. (21-a) f
Enosob. stanovanje
i š č. « m s 1. junijem. Ponudbe na og^ini oddeiek »J^utra« pod »Bežtgrad ali Stožce«.	15622-žl/a
Komfortno
stanovanje
4—S so-b. t stari hiši. po možnosti v eemtni mesta iščem. Cenj. ponudbe pod šifro »StirUobno stan.« na oglasni oddelek »Jutra«.
15613-31 In
iJjllMiT'Ti ¥T
V«aka beseda 50 [wr. z* dajanje naslov« »Ji za šifro 8 Din. (23)
Opremljeno sobo
s celodnevno bram>o i>ddam so1 idil emu gospodu s 1. julijem. Vhod s »to^njiiSča. Na»!ov v ona«npm oddelku »Jutra«.	15624 23
Prazno sobo
podstrešno, oddam gos>pe »la gospodični n« Miičičeri cesti 23 — pritličje, levo.
15621-23
Sobo
• poeobnrm vbodom, v centru mes^a oddam go-sjiodoma. Istotam oddam
sobico
t vso oefcrbo in kopalnico. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15623-23
Opremljeno sobo
erout,. a hran« oddam ? g*w>ipodo<m«. Naslor v o<rl. oddelku »Jutra«. 15639-23
Sobo
v MiSini ev. Petra im bol-urce odilam. N" as lov v og;. oddelk« »Jutra«. 15635-23
Svetlo sobo
ca pisarno odd« drogerija • Hermes«. Miklošičeva cesta 30.	15569-23
Sobo
lepo in »olmčn«. t% trml-verte *«ko.i oddam Naslon t oglasnem »ddelkm Jutra.
14723 23
Sobo
*t.roffo «parirano nddam z oskrbo. Ponudbe na Oifis«. oddHek »Jutra« pod z-narko »Din 600«. 15649 23
1 epo sobico
«»'nčiT>o — opremljeno ali prazno, c posebnim vhodom. v sredini mesta oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem jddelku Ju.'-a 15071-23
rn_r—
Vsa-k* be^ed« 50 par: m dajanje naslov* »Ii ia iifro S Dim. (23-al
Prazno sobo
s posebnim vhodom :<ščem Ponudbe n« ogiaa oddelek »Jutra« t>od »Prazno«.
1554-1-23/a
DRAŽBA
hotela „VILA LUCIJA" v Aleksandrovem
določena za 20. maja,
se preloži tsa dan 7. julija 1933*
6372-a	HRANILNICA KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI.
Hranilne knjižice
Ludske posojilnice, do višine 160.(100 D'n k n p t m. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« [>'Ki »<i-ot.ov denar« 15638-16
Družabnika
L neka.) go^ovime »prejme veletrgovina na Gorenj sfcera. Ponudbe na ogiasn-i o<idelrk »Jutra« pod šifro »Svota zasigurana«.
15637 16
SO.OOO Din posojila
wid; v manjših »neskih — protd visfrkior. obresum ic i*>pol<m gara.neiji iščem za llobo dveh lev. Ponudbe na jgi«.* >ddelek »Jutra. i>on šifrn »S ?urao*t m "-ajm»ist ».ai«me»na«	155.9 16
ZAHVALA
Za težko operacijo, ki je z najboljšim uspehom izpadla se najprisrčneje zahvaljujem g. primariju dr. Mirku Ornif-u, g. dr. Antonu Bajeu, g. dr. Slavku Oblaku ter gospej dr. Zajčevi in drugim zdravnikom in čast. sestram. Najtopleje jih vsakomur priporočam.
6411
SEVER ALOJZ, slikar, Glince, Tržaška c. 14
-g- mfmKi
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je na^a iskreno ljubljena soproga, dobra mati, tašča, stara mati, gospa
ibleska. (tJl&tnur
roj. J(hel
danes zjutraj ob 2. uri po kratki mučni bolezni previ-dena s tolažili sv. vere v 67. letu starosti Bogu vdano za vedno zaspala.
Pogreb drage nam pokojnice se vrši v soboto, dne 20. maja 1933 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Žrečah, združen s sv. mašo zadušnico, nakar se polože zem-eljski ostanki prerano umrle na farnem pokopališču k večnemu počitku.
Ohranite blago pokojnico v prijetnem spominu.
Zreče, dne 18. maja 1933.
Matija Vidmar, soprog; Ludvik, Pepček, Franček. sinovi; Micika, Lojzika por. Ravničan, Rozika por. Fijavž, hčere; Slavko Fijavž, Alojz Ravničan, zeta; Ana Vidmar, sinaha; Justica, Emica, Karlina, Micika, Pepček, Franček, Lojzek, Pepček. vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki.
Prazno sobo
Ršč-em za jiinij. Cen,j. ponudbe z navedbo cene na o-gias. oddeleik »Ju.tra« pod značko »V mestu 1933«.
15626-23/«
Opremljeno sobo
s po»ebnam vbodom, išče gospod s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oent.rum«.
15584 23/a

Vsak* be«eda 2 Din: za dajanj« naslova »li šifre pa 5 Din. (34)
999
S... d Vedaj uviden*«?
15633-34
Jurij 33
dvignite. Meja. 15910-34
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Brez l-iiike, Samski uradnik. Cik-Cak. Cena im pogoji ugodinn. Cisto 19Či3. Cisto stanovanje. Čre-šnjeva Dve osebi, Drogerija, Dobro im stalno mesto, Dobra moč. Dn 250.000. Denar takoj. Dim 15.000. Dobro idoč« gostiln«. Dobro piačilo. Dober zaslužeik. Dobro zastopstvo. Državni uslužbenec. Dam ugodno. Denar. Ei^i o^eba. Ekonomija. Eks-istenc«, Elektromotor Gotovima takoj. Go-
tovima, H;šmik. Hranilne
knjižiice, Harmonija, 1. junij, Iskren prijatelj. Iskreno. Izurjena 33 Junij 33. Kamen. Klavir, Kavcija. Kapital, Kvantnim. Kuharica. Ljubljana 1932, Lepa plač«. Lepa, Lado, Lahek za slu ž "k. Miro" juben, Mara, 26. maj. Mirna stranka, Mirje, M ada natakarica, 3000 mesečno, Jlenu-faktura, Maj, Mnizika za gotovino. Mladost. M. Ž. Vesma. N"izka cena. Nujno rabimo. Nujno. Nemško govoreča dama. Najemnina znižana, Xag'a smrt. Naj-tv>;jšem.j ponudniku. Natakarica. Na deželi, Navedba honorarja, Novo, Obrtnik. Odrasli, Poleg univerze. Poletje. Podjet.na Privatnik. Perilo. Prostoren v centru, Prijetem tovariš. Pomoč si-oti, Ri'-h. Pošten. plemenita duša. Prijateljstvo, Preproste im čedma Podn3:emoik. Prvovrstno delo, Ri-s-n-ost. Razočarana 8. Solidma moč, Sl«omeni'k. Stroj, Sev»r. Solmčmo 500. Solidno 1983, S:gurem u«t>' h. S^nKi. Tikojšmje piači!1«. Trd le«, Tudi knjižice, Trgovina, Takoj plačam. Trajna s-iuk-ba. Takoj gotovina. Tih« sreča, Uradniik l:-.p>-~e<n si^guren zas!užek. ("godno. Cs>peh. Uradnica, Ugodna cen«. Veletrgov« r, Vred.no Vhod e stopnišča. Visoka provizija. Vsestransko vr-žira na. Vajenec 22. Ves dan odsoten. Za stalne. 7.a jruniZamesljiva. Zdrav kraj. Zanesljiva 20. Zaradi b"ie7.m.i. Za jesen. 7/as'luž.ek Zdrava. 13.000. 100—150.
29.	150.000, GO0, 350 cm».
30.	333. 40.000. 36. 1000. 500 onn. 40. 36. 10. 742.
I Vsaka be*»-la 1 Dim: za dajanje naslova ali za š-fro pa 5 Dim. (2fi>
158 Izposojamo
grant-ifome piošče »5LAGER« A ieKsa.nd rova wMa 4 preb<>d Vik torij« oalače
Črn klavir
(Stutafttgei) v z«efio dobrem stanju prodam v-sied preselitve po zeio ugodni cemi. Nas-Iov v ogabnem oddelku »Jutra«. 15667-2ii
V«wka beseda .Vi par: <>a dajanje naslov* ali za šifro po 3 Din. (281
Majhno črno boo
(skunk-s.) z belo iiso na giavicš. sem Tigubiia v nedeljo dopoldne iz antoe-.sk« dvorane do Sentj«kolikega mostu za vodo. Najditelj naj jo proti nagrad.. od-i3 v oglasnem oddelku Jutra.
15642-28
Zlata zapestnica
je bila i-zgubljema od Tmr jaškega trga do vrha Gradil. Pošten na:d"tel'j naj jfi vrne v jedilnici »7,el. dom«, Tunaška trg št. 2.
15655-28
V-aR« btiseda 1 Din: ia dajanj« rtasjov« »K
za šifro pa 5 Din. (S?
Telefon 2053
PREMOG
*v suha drva
■a
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik, kjer bo našel kar išče.

ZAHVALA

Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše zlate mamice, sestre, tete in svakinje, gospe
vdove po ravnatelju Glasbene Matice
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. I. Pintarju za trud in požrtvovalnost, g. nadsvetniku Fr. Govekarju za prelepe njenemu spominu posvečene besede, moškemu zboru Glasbene Matice za ganljive žalostinke, gg. konzulu CSR Sefčiku. ravnatelju Hubadu, predsedniku zbora Glasbene Matice dr. žirovniku, ravnatelju opere M. Poliču, upravniku gledališča O. Župančiču, tajniku Mahkoti, zastopstvu Glasbenega di-uštva Sloga, dvorni dami g. Franji Tavčarjevi, Splošnemu ženskemu društvu, Kolu jugosl. sester, Ateni, Klubu Primork, ter vsera prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Najprisrčnejša zahvala vsem darovalcem vencev in prelepega cvetja ter vsem, ki so nam stali tolažilno ob strani z besedo in dejanjem.
Ofeitelf Fran Gerbiševa.
Nas dragi oče, stari oče, tast, gospod
van
posestnik in gostilničar
je v 68. letu svoje starosti mirno za vedno zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti v petek, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne.
Žiri, dne 17. maja 1933.
Fran jo Kavčič, ing. Kajetan Kavčič, sinova: Ivanka Po-l.ianšek, Francka Kavčič, Pepca Turšič. Angela Kunstelj,
hčere; zeti in vnuki ter ostalo sorodstvo. 6397
'ti??-
- - a V - • v..*'	« £
brejuie Davorin Havljen. Lzdaja ia Koazorcij »Jutra« Aioll tiibnjitai. La Narodno rižkarno cL d. kol uskarnarja /rane Je^eršek. Z.a uiserauu del je odyuvorexi Alojz Novak. Val » Ljubljani.