Iz državnega zbora. Pommerjeva izvolitev. ¦ V seji dne 19. oktobra se je nekaj pripetilo, kar zanima volilce dr. Pommerja. Z ozirom na to, da se je proti mnogim volitvam vložil ugovor, je zahteval poljski poalanec dr. Winkovski, naj legitimacijski odsek v 14 dneh te volitve preišče in zbornici poroča, jfli so veljavne ali ne. Zgodilo se je namreč prejšnje leta, da se je proti mnogoterim volitvam vložil ugovor, toda pretekla so lela, preden je legitimacijski odsek stvar preiskal. Češki poalanec dr. Stransky je k temu predlogu tole pristavil: >Treba je res to stvar rešiti prej ko mogoče. Mi imamo tukaj v državnem zboru le eno volitev, o kateri je že državno sodišče razsodilo, da se je pri njej postava na grozen način mnogokrat prclomila, in ta poslanec, katerega volitev je državno sodišče spoznalo kot nepostavno, ta gospod je poslanec Pommer, ki tako živahno govori v tej hiši. Če je komu na tem ležeče, da se umakne svetlobi legitimacijskega odseka, če se je torej komu že danes spričalo, da ni na podlagi postave, temveč čisto nepostavno prišel v to hišo, ta ni ud desne strani, temveč ud leve strani v tej hiši.« Slednjič predlaga dr. Stransky, naj legitimacijski odsek v 6 tednih poroča o postavnosti ali nepostavnosti protestiranih volitev, ker ni mogoče tega dola izvršiti v 14 dneh. Nato se je sprejel predlog dr. Slranskrga. Pričakujemo torej v nekaterih tednih zanimivo poročilo o dogodkih pri volitvi v eeljski mestni skupini. Dve češki interpelaciji in predlogKarlonov. Važno je bilo v tej seji tudi vprašanje čeških poslancev do ministra za znotranje zadeve in za kmetijstvo zastran sklepa bavarskega deželnega zbora, vsled katerega bi se morala vsa pitana živina, ki prihaja iz Avstrije na Bavarsko, v posebnih živinakih hlevih v Monakovem in v Augsburgu skozi 10 dnij opazovati, jeli ni bolna. Vsakdo sprevidi, da na takšen naein se zadržuje prodaja in uvažanje naSe živine na Bavarsko in je vsled onega sklepa živina na dunajskih seimih že ceno zgubila. Poslanec Karlon in ž njim tudi vsi slovenski štajarski poslanci so v isti aeji vložili predlog, naj se volilna pravica za državni zbor razširi tako, da bodo vsi trgi po Štajarskem smeli voliti v mestni akupini. Važno je tudi sledeče vprašanje eeških poslancev. Neki odbornik dunajski je v dunajskem mestnem zboru opozoril dunajske Nemce, v kakšni nevarnosti se nahaja dunajsko mesto zavoljo premnogih čeških delavcev in čeških obrtnikov, ki so se naselih na Dunaju. Vsled tega zahteva te mestni odbornik, da se ne srne nobena služba na Dunaju več dati kakšnemu Čehu in da se ima napraviti razglas na dunajsko mestno prebivalstvo, naj se uslavlja prodirajočemu počehovanju avstrijske prestolnic.1. Češki poslanci so v tem predlogu spoznali preganjanje dunajskih Cehov ter zahtevali od vlade, naj potrebno ukrene, da se ne bodo Čehom godile take krivice, kakor v mnogih nemških mestih na Češkem. Začasna pogodba z Ogersko. Ker ni mogoče, z Oger^ko skleniti redne pogodbe za dobo prihodnjih 10 let, je vlada predložila državnemu zboru postavni načrt, da se začasno podaljša ta pogodba za prihodnje leto. To pa hočejo vladni nasprotniki, nemški liberalei, na vsak način zabraniti. Proti njihovi volji je sklenil dne 27. oktobra državni zbor, da morata vsaki dan bili po dve seji, črez dan ena in zvečer ena. Pri večernih sejah se iraa razpravljati o tej začasni pogodbi. V la namon se je v četrtek zvečer ob 7. začela prva seja, pri kateri je govoril proti tej pogodbi nemški liberalec dr. Lecher; pa kako dolgo? Zvečer ob 9. uri je začel govoriti, ter govoril oelo noč do petka zjutraj ob tri četrt na devet. Parkrat je smel prenehati za kakih 10 minot, da se je nekoliko okrepčal. Seja sama pa, ki se je začela v četrtek zvečer ob 7. uri, je trajala celo noč, potem v petek celi dan do 3/i8. zvečer; ta seja je torej trajala 25 ur. Skoraj vsi poslanci so prenočevali v zbornici. Zaspanec je skoro vse grozno lomil. Počivali so po klopeh in po stolih. Galerije so bile vse prenapolnjene; zunaj zbornice pa je stalo na tisoče ljudstva, katero bi bilo rado dobilo vstop v zbornico. Socijalni demokrat Daszynsky je ta dan na silno nedostojen način norce pasel. Govoriti je začel, pa ni vedel, kaj bi govoril. In začel se je smejati, iz predsednika norca delati, zaničeval sv. pismo ter uganjal razne burke, dokler mu ni predsednik prepovedal dalje kvasiti. Ali to je grozno težko, takemu rogoviležu, kakoršni so socijalni demokrati, vzeti besedo. Kaj neki mara za predsednikove opomine? Zaslepljeno ljudstvo, da pošiljaš takšne burkeže v državni zbor! Kaj morejo taki ljudje pomagati? Z a gg. k a t e k e t e. Velika krivica se godi mnogoterim gg. kateketom. § 3. državnega zakona iz Ieta 1888. veli, naj dobivajo učitelji veronauka na tistih Solah, katere imajo več, kakor tri razrede, primerno nagrado. To nagrado pa so odločili deželni zbori. Navadno se podučuje v vsakem razredu veronauk po 2 uri na teden, v trirazrednih šolah torej po 6 ur, v četirirazrednicah po 8 ur, v petrazrednicah po 10 ur na teden. V četirirazrednicah dobi torej kateket nagrado za 2 uri, v petrazrednicah za 4 ure itd. Ako je pa v kateri župniji po več Sol, recimo ena trirazredna in ena dvorazredna, ima kateket deset ur šolskega poduka, pa nikakorsne nagrade, ker nobena teh 2 Sol ni več, kakor trirazredna. Ima mnogo več truda, kakor, če bi podučeval na petrazredniei, toda nobene nagrade. Nadalje če se podučuje krščanski nauk v poldnevnih dvorazrednicah ali trirazrednicah, mora kateket po 8, oziroma po 10 ur na teden podučevati zopet brez odskodnine. Na nekaterih šolah so vpeljane vsporazrednice, to je prvi, drugi ali tretji razrcd je razdeljen v dva oddelka. Tudi tam se trud kateketu pomnoži; toda odškodnine ne dobi nikake. Da se vse te neprilike poravnajo, je predlagal poslanec J. Žičkar dne 29. oktobra v državnem zboru z 17 drugirai državnimi poslanci načrt postave, vsled katerega se ima spremeniti § 3. zgoraj navedene postave ter se glasiti takole: »Veroznanskim učiteljem se ima za podučevanje v veronauku ria Ijudskih ali meščanskih šolah, kjer podučujejo po več, kakor po 6 ur na teden, podeliti nagrada, ali se pa naj v ta namen nastavijo posebni veroznanski učitelji«. Ob enem se pozivlje vlada, da potrebno ukrene, da, kedar se sprejme ta državni zakon, bodo tudi deželni zbori spremenili deželne postave v tem smislu. Veliko sicer gg. kateketi s tetn ne bodo pridobili; pa nekoliko se bo vsaj popravila krivica, katera se zdaj mnogoterim godi. Toda primerno bi bilo, da se gg. kateketi sami obrnejo s prošnjami na državni zbor, v katerih opišejo svoj položaj. Te prošnje bo imenovani državni poslanee radovoljno predložil državnerau zboru ter se svoječasno mogel tudi na nje opirati.