iiev. 265.
— Velja po pošti: ==
'¿a celo loto naprej .	K 28 — i a pol lota „ . „ 13 —
za četrt lela „ .	„ 6'50
za en moseo „ .	„ 2*20
za Nemčijo celoletno	„ 29-—
za ostalo luozomslvo	„ 35*—
== V upravništvu: ==
Za celo lo o naprej . K 22*40 za pol leia „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne &t. 10 v.
T LJubljani, v ponedeljek, dne 21. novembra 1910.
Leto XXXVIII.
Inseratl:
Eaostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... n 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ i« več ko trikrat . „ 9 „
V rekrmnlh aotloah stane en stolpna garmondvrata 33 vinarjev. Prt večkratne* objavljanju primeren popust.
i Izhaja:;
vsak dan, lzvzemil nedelje !■ praznike, ob 5. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski naroi
Upravntštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. TE» = Sprej raa naročnino, insorate ln reklamacije, «s ===== Upravniškega telefona štev. 1U8.	-
proti nesramnemu "žaljenju vrhovnega poglavarja svete katoliške cerkve, papeža Pija X. Pozdravljam vsa slavna društva in pozdravljam vas župani iz ljubljanske okolice, ki ste prihiteli na ta shod in pokazali, da čutite z ljudstvom, med katerim živite. — Zakaj se protestira? Iz vabil, ki ste jih prejeli za ta shod, ste razvideli, kaj je namen današnjemu shodu. Pokazati hočemo, da tu še živi ljudstvo, ki sočustvuje s svojim očetom, papežem Pijem X. Nesramni napad rimskega župana Nathana nanj, ga je užalostil in proti temu napadu protestiramo kot vdani otroci katoliške cerkve in njenega poglavarja. Pa ne samo to! Dotaknil se je rimski župan v znanem svojem govoru tudi Matere božje, ki jo toliko Časte Slovenci, ki jo tako ljubi in spoštuje slovensko ljudstvo. Vprašam vas starše in vprašam tebe mladina, kako bi sodili o otrocih, ki so res krščanskega mišljenja, ako je njihov oče kruto žaljen in preganjan, pa bi se ne zavzeli zanj. In kaj smo mi kot otroci sv. katoliške Cerkve, katere vrhovni poglavar je papež? Da, mi čutimo udarec, zadan sv. Očetu, kot nam danega. Gotovo pa je, da mora najti vera zaščite ne samo med duhovniki, temveč tudi med nami verniki, Zaklicali smo: Prihitite tudi vi, ki živite v središču slovenske zemlje in pokažite, da tukaj še živi verno ljudstvo, ki hoče braniti svoje svetinje in ki hoče zavrniti vsak napad na sv. katoliško Cerkev. Ta poziv je imel krasen sad. Nebroj Vas je prihitelo, da tukaj mani-festujete, da živi še v središču Slovenske ljudstvo, ki hoče braniti svoje pravice. Zato še enkrat pozdravljeni! (Burno odobravanje.)
DRŽ. IN DEŽ. POSLANEC DR. IVAN SUSTERŠIČ
jc nastopil viharno pozdravljen ter izvajal sledeče:
»Provzvišeni gospod knezoškof! Dragi rojaki in rojakinje! Slavni zbor! Skozi 1000 let so vladali v Rimu papeži ne samo kot vrhovni poglavarji Cerkve, temveč tudi kot posvetni vladarji. Vladarji drugih držav so si šteli v čast in ponos, ščititi njihovo sveto posest, rimsko državo, kajti ta sveta posest je bila podarjena od kralja Frankov, Pipi-na, katoliški Cerkvi. Do leta 1870. so papeži vedno izvrševali v svoji državi naloge posvetnih vladarjev. Do tega ča-
sa je kratko dobo čuvala Rim francoska posadka. Ko pa je nastala franco-sko-nemška vojska, se je umaknila iz Rima francoska posadka. Tedaj pa so napadli nasprotniki papeža Rim, razstrelili so zid pri mestnih vratih, zvanih Porta Pia, udrli so v mesto in ugrabili papežu, kar je bilo njegovega. Sv. Oče se jc umaknil v Vatikan in tam je živel, kakor tudi njegovi nasledniki, kot vjetniki. Sv. Oče Vatikana ne zapusti, ker hoče biti vedno živ protest proti dogodkom onega dne, 20. septembra 1870.
XX. september.
Rim se je od tega časa zelo izpre-menil. Postal jo mesto, kot je vsako drugo. Ni bilo zadosti nasprotnikom Cerkve in papežev, da so jih oropali, smatrali so tudi za umestno, da vsako leto 20. septembra na novo osvežijo rano, ki so jo prizadeli papežu, da vsako leto manifestirajo za sramotni čin 20. septembra leta 1870. Vsako leto prirede framasoni pri Porta Pia 20. septembra shod, kjer slovesno praznujejo tisti svoj čin, s katerim so oropali papeža. Tako je. bil tudi letos 20. septembra enak shod, ki se ga sicer ni udeležila številna množica. Slavnostni govornik na tem shodu jc bil Nathan, rimski župan. (Fej! Fej Judom!)
Nathan, rimski župan.
Izbrali so Nathana za župana vsi svobodomiselci, ki so združeni po svojih poslancih v takozvanem »blocu«, v katerem so liberalci, soc. demokrati, republikanci in framasoni. Izbrali pa so ga zato, ker je Zid in framason. Izbrali so v Rimu za župana Zida, samo zato, da žalijo sv. Očeta.. (Fuj-klici.) Niso se varali svobodomiselci v Nathanu.
Nathanov govor.
Njegov letošnji govor pri Porti Pia je bil izbruh strasti polnega sovraštva zoper katoliško Cerkev in njenega poglavarja, namestnika Kristusovega na zemlji. Nepotrebno jo, da bi navajal vse podrobnosti. Naj zadostuje, da se je Zid in framason Nathan drznil, povspeti se do nesramnosti, da je očital papeštvu »bogoskrunski upor zoper Boga in ljudi«. Očital je. da je papež sebe naredil za Boga na zemlji. Tako se je osmelil Žid, da je očital našemu sv. Očetu, namestniku Kristusa na zemlji bogo-skrunstvo---
r
Današnja Številka obsega 6 strani.
Proti Iramason^tvu.
Včeraj je bil dan, ki gotovo ne bo ostal samo v vednem spominu mnogim ljubljanskim katoličanom, ampak je bil tudi dan, ki je krasna priča vsemu slovenskemu svobodomiselstvu, da je slovensko ljudstvo skala, v katero se za-manj zaganjajo framasonski valovi. Bil je ta dan tudi svarilo vsem onim, ki delujejo proti ljudskemu mišljenju in prepričanju, da bo slovensko ljudstvo temeljito pomedlo iz svoje srede vse, ki hočejo iztrgati iz src slovenskega naroda ono, kar je bilo velika svetinja našim pradedom.
Kdor je videl včeraj popoludne v veliki dvorani Uniona« tisočglavo množico in navdušenje, ki je vladalo med njo, ta je moral biti prepričan, da živi v slovenskem ljudstvu ogromna moralna moč. Že pred tretjo uro popoludne so začeli prihajati v »Unionovo« dvorano ljudje in do četrte ure je bilo v njej natlačeno polno občinstva, gotovo najnižje šteto <4000. Prvikrat to pot ni bilo v dvorani in okolu galerije niti enega stola in kljub temu je bila ogromna dvorana premajhna, pač najlepša priča našega napredka. Z zastavami so prihitela na zborovanje naša ljubljanska društva: »Slpv. kršč. soc. zveza«, »Kat. društvo rokodelskih pomočnikov«, »Slovensko glasbeno dru-Štvo Ljubljana«, »Katoliško mladcni-ško društvo«. »Marijine družbe« iz Križank, od sv. Petra in od Uršulink. Zastavonoše so se postavili na oder, pod društvenimi zastavami pa je bil prostor za župane ljubljanske okolice, ki so polnoštevilno prihiteli zastopat svoje občine. Prevzvišenega g. knezoškofa dr. A. B. J e g 1 i č a , državna in deželna poslanca F r. P o v š e t a in dr. Ivan a šusteršiča je množica sprejela z velikanskimi ovacijami.
DRŽ. IN DEŽ. POSLANEC FR. POVŠE
jc otvoril protestni shod s sledečimi besedami:
»Katoličani! Pozdravljam Vas v Imenu odbora, ki je priredil ta sijajno obiskani shod. Pozdravljam Vas, prev-zvišeni g. knezoškof, ki ste prihiteli rned svoje podanike, tla skupno ž njimi protestujete kot njihovi višji pastir
LISTEK.
ležati v Je5ah.
(Po zasebnih pismih iz Portugalske.)
Znano jo, da so portugalski republikanci napadli samostane, redovnike pa izgnali iz države ali pa pozaprli po ječah in trdnjavah. Priobčujemo zanimivo poročilo jezuita p. Antonija Al-ves, ki je bil rektor semenišča in je sedaj z drugimi svojimi tovariši zaprt v trdnjavi Caxias. Pismo jc naslovljeno na jezuita p. Luigi Gonzaga Fonceka in slove:
»Dragi pater! Bržkone že veste o našem jetništvu. Ako bi mogel, bi Vam pisal dolgo pismo, toda mi smo še tukaj v trdnjavi Caxias jetniki. Jezus Kristus! Zato mi ni lahko pisati. Za vse slučaje pa imate tukaj nekoliko točk 7a zgodovino.
Dne 6. pr. mes. (oktobra) jc prišel °b tri četrt na 10. uro dopoldne od Ser-ra da Villa (grič poleg kolegija) 15. peš-Mk, medtem ko je od nasprotne strani pridirjal v skoku proti zavodu ška-flron kavalerije. Kmalu na to jc bilo vse poslopje obkoljeno od vojakov, ki so bili pripravljeni, da streljajo in napadejo. Posledica temu jc bila, da se je razširila vest, naš zavod je zaseden °d 500 topničarjev z brzostrclnimi topovi. Ko sem videl prihajajoče vojaštvo. šel sem venkaj, da vprašam, knj hočejo. Tu so prišli zastopniki republi-
kanskega občinskega sveta iz Tores-Vedras, kamor mi spadamo, z nekaterimi častniki meni nasproti in mi spo-roče povelje, da nas morajo vse odvesti v trdnjavo Ebbene. Odgovoril sem jim, da bom to povelje sporočil drugim. »Toda koliko časa nam daste, da se pripravimo?« — »Četrt ure, največ pol!« — Ilitcl sem gori, zbral vse skupaj ter jim sporočil povelje, ki smo ga dobili. Vsakdo je planil v svojo sobo, da bi vzel svoje stvari s seboj. Toda v zmešnjavi, ki je v takih razmerah naravna, smo vzeli le malo s seboj. Nekateri so ohranili prevdarnost ter so vzeli s seboj nekoliko perila. Drugi niso nesli ničesar s seboj razen kar so imeli na sebi. Kmalu na to smo šli vsi iz poslopja, povprečno 70 oseb. Dve vrsti vojakov ste nas sprejeli v svojo sredo. Kar je vzbudilo največje občudovanje pri vojakih in navzočem občinstvu, je bila veselost, ki so jo kazali vsi naši. Ko sem stopil iz poslopja, je prišel poveljujoči poveljnik 15. pcšpolka nasproti. Pogledal me je. stisnil roko in rekel ganjen: »Kako mučen je zame sedanji položaj, ko moram Vas, preča-stiti, svojega spovednika in prijatelja, odvesti v ječo.« Za časa zadnjih let mojega bivanja v Makao som poznal tega gospoda zelo dobro in imel je navado, da se je o Veliki noči spovedoval pri meni. V zavodu jc ostal na mojo prošnjo p. Rodrigucs, da bi varoval sveti zakrament in povžil naslednjega dne sv. Rešnje Telo. Z njim so ostali tudi npkateri bratje lajiki. Ko smo prišli v
Torres, prašni in znojni, se nas je peljalo v vojašnico de Graca, kjer so nam dali kosilo. To jc bilo ob 2. uri popoldne in je bila tudi zadnja jed ta dan. V torreški vojašnici sem sprejel v novi-cijat nekega duhovnika, ki je prišel nekaj dni preje k nam. Nekako okoli 4. ure se nas jc odpeljalo na kolodvor
v vlak. Ljudstva sc je nabralo nešteto. Pri našem odhodu je vedno bolj naraščalo ploskanje z rokami in klici: »Smrt jezuitom!« Naše patre so spravili po osem v en vagon. Stražili so jih vojaki. Pri postaji Campolite je dobil naš vlak povelje, naj vozi v C.axias namesto v centralo. Ko srno došli v Al-cantes, smo bili v nevarnosti, da nas pobijejo. Zbrala se je. namreč tamkaj ogromna množica ljudstva. Vse je bilo oboroženo. Razdrli so železniške tračnico, da bi skočil vlak raz tira ter da bi nas potem vse postrelili.
Naša rešitev so bili številni vojaki, ki so nas spremljali. Po dolecm času so popravili končno tir in prišli smo oh 9. uri zvečer v Caxias med vpitjem in preklinjanjem množice.
Tamkaj nas jc čakalo ?c lejio presenečenje. Trdnjava je od železniške postaje oddaljena dobre tri četrt ure in morali smo to pot prekoračiti s prtljago na rami v hitrem tempu. Številna množica ljudstva nas je insultirala z prostaškimi psovkami. Nekako oh deseti uri smo prišli v trdnjavo. Jesti nam niso nič dali, ker se nas ni več pričakovalo. Vendar smo dobili svežo vodo, ki se nam je zdela boljša kot prejšnje dni
»Križajte ga!«
Vodil je pri tem Nathana isti duh in isto sovraštvo zoper Kristusa in nje« govo ljudstvo, kakor je Jude za časa Poncija Pilata, ko so klicali: »Križaj ga!« ... in so raje imeli Barabo kot pa Izveličarja. Vodilo ga je pri tem ravno tisto kakor Kajfeža, ki je strgal svojo haljo pred Kristusom, rekoč: »Boga Je oskrunil, on pravi, da je Božji sini« Nathan sicer ni strgal svoje suknje, — za to so Judje dandanes preskopi (Veselost.) — pač pa je nesramno žalil vernike celega sveta. Kajti s papeštvom stoji in pade katoliška Cerkev!
Kjer je papež, tam je Cerkev.
»Ubi Petrus ibl ecclesia,« je napisano na papeževem prestolu. »Kjer je papež, tam je Cerkev.« Razžaljenje sv. Očeta, je razžaljenje vsakega izmed nas, ki nosimo v svojem srcu goreči plamen žive vere. Kjer je Peter, tam je Cerkev! *In Peter živi skozi dve tisoč-letji v svojih naslednikih, rimskih papežih, in živi v sedanjem papežu Piju
X.---Mi verniki odklanjamo to
nesramno razžaljenje z vso odločnostjo naših src. (Burno odobravanje.)
Notranja zadeva Italije.
Prišli pa so Nathanovi zagovorniki in so rekli: »Kaj so vtikavatc v to stvar? To je notranja zadeva Italije!« Da, Nathan je notranja zadeva Italije, in mi ji ga privoščimo, mi ga ne maramo, ker imamo sami itak že preveč Nathanovi Nikdar pa ne bo sv. Oče notranja zadeva katerekoli države. Papež je poglavar krščansko-katoliškega sveta, središče in vodnik verskega krščanskega življenja, — kamor obrača oči ves vesoljni svet. Nathan ni govoril kot župan Rima, ker sicer bi se moral ozirati na mišljenje vseh Rimljanov, ne samo tiste sodrge, ki je njega volila.
Nathan — framason.
Nathan je govoril kot Žid, iz prirojenega sovraštva. Nathan je govoril kot framason, kot poglavar framason-stva in to daje njegovemu govoru šele pravi pomen. Tu no govori več rimski ghetto, — tu govori poosebljenje ideje, ki je organizirana v mednarodnem fra-masonstvu, — ideja mednarodnega boja zoper katoliško Cerkev in njenega poglavarja, zoper Kristusa in njegovo ljudstvo. Iz Nathana je govorilo isto
čaj. Morali smo pač. še čakati, da smo šli spat, ker so morali prinesti še iz drugih poslopij slamnice. Dobro je bilo, da so nas pustili vse skupaj. Nastanili so nas namreč v enem samem, velikem podzemeljskem prostoru. V tej ječi smo sedaj že šestnajst dni. Na dan sv. Frančiška iz Borgijc je položil p. Reis svojo prvo obljubo. Kot oltar nam jc služil mal zaboj, ki smo ga naslonili na zid ječe, čezenj smo pokrili platnen prt in nek robec. Na zid smo obesili moj mali križ. Pred oltarjem jc daroval p. Reis Bogu nekrvavo daritev. Maša ni bila. nobena, kajti do danes nismo imeli sreče, da bi celebrirali. Dne 10. oktobra je prišel p. Nunez iz Sedubada. Bil je oblečen kot reven kmet, v kratkih hlačah, na glavi pa je imel čepico. Pretrpel jc neverjetne stvari, suvali so ga celo in pretepali. 01) 11. uri je prišlo 18 patrov iz Campolite s svojim rektorjem. Prišli so iz tamkajšnje topničar-ske vojašnice, kjer so ž njimi ravnali na najbolj surov način. Imeli so zelo slabo hrano in so prestali neizmerno veliko. Sedaj se gre za naše odpotova-nje, mogoče na Ilolandsko, ker noče španska vlada sprejeti nobenih portugalskih jezuitov. Ali veste kaj je. kar ne morem označiti z imenom: Vlada zahteva, da odpotujemo na svoje stroške.
S tem končam. Priporočite Gospodu vse te uboge jetnike.
Trdnjava di Caxias, 22. okt. 1910.
sovraštvo, ki jc vodilo francosko mojstre, ko so oropali cerkve, ko so ponižali zakon od zakramenta do navadne kupčije, ki so pognali križ iz šole, ki oropali samostane, češ, da bodo dobili za samostanska posestva celo milijardo, s katero bi pomagali delavcem. Toda delavci do danes o tej milijardi nič ne vcclo. (Veselost.)
Nathan in Ferrer.
Iz Nathana je govorilo isto sovraštvo zoper Kristusa, kakor iz Ferrerja,
ki je učil v svojih »svobodnih Šolah« delati bombe za rabo zoper vladarje, duhovnike, cerkve in samostane; ki je učil, da je treba duhovnike in verne katoličane pobi jati, kakor stekle pse I (Fuj!) — Ki je povzročil barcelonska grozodejstva, ki je imel na vesti na stotine človeških življenj . . .
Nathan in Pnriuijal. Iz Nathana je govorilo isti divja, živinska strast, kakor iz portugalskih revolucionarjev, ko so kot divje zverine zagnali se zoper duhovnike, ki niso zakrivili drugega, kot da so služili svojemu Bogu, — kakor iz tistih Portugalcev, ki so pokrili s sramoto portugalsko ime pred celim svetom, ko so na eni strani odprli vse ječe in izpustili vse hudodelce, tatove, goljufe, pobijalce, morilce in še hujše zločince, na drugi strani pa so pobijali kot stekle pse nedolžne redovnike ali pa jih zapirali kot hudodelce v ječe, iz katerih so izpustili izvržek človeštva. Govoril je iz Nathana duh onih Portugalcev, ki so plenili v samostanih in cerkvah, prirejali bakanalije na oltarjih, metali sv. hostije po tleh in jih z nogami teptali, celo v bolnišnice in sirotišnice so udrli, pobijali in onečaš£ali usmiljene sestre, ne zmeneč se za jok in stok ubogih bolnikov, niti za zadnje zdihljeje umirajočih---
Svobodomiselno časopisje.
Iz Nathana je govoril isti duh, ki preveva takozvano »svobodomiselno« časopisje celega sveta in zlasti tudi naše Avstrije, časopisje, ki se je navduševalo in se še navdušuje za zločine francoskih mogotcev zoper vero in cerkev,
—	ki je brez sramu slavilo Ferrerja in ga še slavi kot »mučenika«, ki je umrl za »vzvišeno« idejo! Govoril je iz njega tisti duh svobodomiselnega časopisja, ki slavi kot čin odrešenja portugalska grozodejstva, ki slavi in hvali vsako lo-povstvo, samo da se obrača zoper Cerkev Kristusovo, — in ki končno navdušeno hvali Nathanove nesramnosti.
Domači Nathani in Nathančkl.
Iz Nathana je govoril — in tudi tega ne smemo in ne moremo prezreti
—	isti duh, ki vodi delovanje, govorjenje in pisanje naših domačih Natbanov In Nathančkov, (Živahna veselost!) — zadnjih podrepnikov mednarodnega iramasonstva. (Burna veselost.) Kdor no verjame, naj pogleda v njih glasila! Tam lahko čita, da je Francija cldora-do vsega človeštva, da je Ferrer »muče-nik« in izveličar človeštva, da jc Portugalska »luč od zapada«, da jim je Nathan govoril iz srca.
Ljubljanske občinske volitve.
Neko glasilo piše, da hočemo »s papežem delati za ljubljanske občinske volitve«. Potem pa se izda in pravi, da s tem ne bo nič, da mora ostati Ljubljana nositeljica naprednih idej. S tem pa so se izdali! Ljubljanska mestna hiša naj bi bila sliena rimskemu kapito-lu; kakor tam, naj veje tudi tukaj v Ljubljani Natbanov duh. In vendar bi človek mislil, da je naloga občinskega sveta dobro gospodarstvo, v blagor vseh, — ki je potrebno, da se rešimo poloma, Pri tem pa ne bo pomagalo nobeno portugalstvo in tudi ne nathan-stvo.
Sovražnik, ki seje ljullko.
Poklicani zastopnik Ljubljane v deželnem zboru se je zaletel v svetost, spovednice, trdil je, da so naše cerkve prelepe, da je treba pregnali vse rerlo-ve, razven »karitativnih«, ki prihranja-jo liberalcem denar. Kaj bom našteval.
—	saj vemo vsi in občutimo: tu v naši sredi živi in se z vso brezobzirnostjo giblje duh Ferrerjev in Nathanov. Tako je pri nas in tako jf drugod. Sredi vernih katoliških narodov deluje sovražnik in seje ljullko.
Se ni prišlo pri nas tako daleč, kol na Francoskem, v Španiji in Portugalu. Nesramnost v besedi in pisavi pa je ravnotaka, kakor jc Nathanova. In ravnotaka je tudi nevednost v verskih zadevah. Zato kličem:
Zdrami se krščansko ljudstvo v pravem
času!
Nathan je rimski župan, a njegov duh živi tudi med nami. To je hudobni duh, ki je obsedel del našega naroda, ki ga pa moramo pregnati iz našega telesa! (Burno odobravanje.)
Nathan je vrgel očetu kristjanstva v obraz psovke najnižje vrste; in to na svetih tleh večnega Rima, porošenega s
krvjo neštetih mučenikov----A
Nathan ni govoril samo zase, — lz njegovih nečednih ust je govorilo vesoljno mednarodno svobodomiselstvo. Njegov lažnjivi jezik je bil jezik vseh framaso-nov, njihovih podrepnikov vseli narodnosti, tudi slovenske. (Odobravanje.) Zato zavračamo to nesramnost, jo zavračamo tudi mi, tu v Ljubljani, v središču slovenstva. (Dolgotrajno odobravanje.)
In druži nas trdna volja, da bomo naredili konec tem nesramnostim, da bomo skrbeli, da duh Nathanov, Ferrerjev in poživinjenih Portugalcev, ne bo nikdar preobvladal v naši domovini. (Odobravanje.)
Svetemu Očetu pa kličemo: S Teboj, namestnik Kristusov na zemlji, žalujemo. S Teboj čutimo! Ti imaš naša srca: zvesta, slovenska srca, polna, žive vere v Kristusa, polna otroške ljubezni do Tebe, mili vidni poglavar naše ljubljene matere sv. Cerkve!
Sveti Cerkvi zvesti ostanemo do zadnjega zdihljeja! (Burno odobravanje.)
Predlagam, da to kar danes mislimo in čutimo, povemo sv. Očetu s tem, da mu odpošljemo naslednjo
adreso:
Sveti Oče! Na tisoče zvestih sinov in hčera svete katoliške Cerkve, zbrani na protestnem shodu v Ljubljani, se zgražajo nad nečuvenim razžaljenjetn, katero je prizadel namestniku Kristusa rimski župan Nathan dne 20. septembra tek. leta. Občutimo to predrznost kot svoje lastno razžaljenje, ker smo zadeti v svojih najdražjih in najsvetejših čutilih. Z otroško ljubeznijo se obračamo do Tebe, sveti Oče, zagotavljajoči Te svoje neomajne zvestobe In udano-sti. Iz dna naših globoko užaljenih src so dviga proti Kralju vseh kraljev naša vroča molitev za prostost in povišanje svete Cerkve, Proseč te v vsej ponižnosti, sveti Oče, da nam milostno podeliš Svoj blagoslov, Ti slovesno prisegamo, da ostanemo sveti Stolici zvesti do smrti!
GLASOVANJE.
Nato je dal predsednik shoda, poslanec Povše adreso na glasovanje. Dvignile so se v dvorani vse roke in Živijo-klici niso hoteli prenehati. Ko je dr. šusteršič odstopil od govorniške mize. so mu zborovalci priredili iskreno ovacijo. Predsednik Povše je izročil adreso knezoškofu s prošnjo, naj jo pošlje svetemu Očetu ter naj tudi sporoči, da še živi na Slovenskem ogromna večina ljudstva, ki je zvesta katoliški Cerkvi.
PREVZVISENI GOSPOD KNEZOŠKOF DR. ANTON B. JEGLIČ
je odgovoril: Sporočil bom svetemu Očetu, da ste se v takem velikem številu zbrali. Sporočil bom, da hočete ostati zvesti sveti katoliški Cerkvi in svetemu Očetu, da čutite vse bridkosti in napade, ki žalijo njegovo očetovsko srce. — Nato je knezoškof blagoslovil zborovalce. Bilo jc tiho v dvorani še nekoliko sekund po končanem blagoslovu. Potem pa je izbruhnilo iz množice, ki jc dala duška svojim čutilom z viharnimi ovacijami knezoškofu.
PREDSEDNIK POSLANEC POVŠE
je zaključil sijajni shod s sledečimi besedami: To je bil dan, ki bo gotovo živel vedno v Vas. Ne morem pa ga bolje zaključiti, kakor z željo, naj bi ostal naš slovenski rod, kakor večino, tudi v bodočnosti zvest, sveti Cerkvi. Ostati hočemo zvesti svetemu Očetu, ostati hočemo zvesti, skrbeti pa hočemo tudi, da odgojimo tako slovensko mladino, ki bo ostala verna in ki bo znala ceniti zaščitnico svojo, sveto Cerkev. Kličem Vam kot mož, ki delujem že nad trideset let v javnosti. Napolnilo se je to leto moje srce z žalostjo in bridkostjo kot, še nikoli, toda le vera je bila tista, ki me je tolažila in me še tolaži. Ohranite ta veliki dar svete vere, ki je naša zaslomba in ki je bila vedno opora našemu narodu. Prisezimo, da hočemo ohraniti našim otrokom sveto vero. S tem sklepam, idite v svet in ne pozabite, kar ste sklenili. Končujem s starim, a vedno lepim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Prisrčnemu govoru poslanca gosp. Povšeta je sledilo burnfl navdušenje. Ko so odhajali cerkveni in politični zastopniki, jim je množica zopet prirejala nepopisne ovacije. Le počasi so de zborovalci razšli. Vtisek tega shoda je bil velikansk. Vsa čast zavednim našim množicam!
Protestno zborovanje v Celin.
Celje, 20. novembra.
Da brani čast slovenske mladine pred grdimi napadi nemško-slovenske Učiteljske zveze, je sklicala Slovenska kmečka zveza za Štajersko na dan 20. t. m. javno protestno zborovanje v Celje. Udeležba je bila izredno velika, od vseh strani so prihiteli mladeniči in možje, da povzdignejo svarilen glas proti počenjanju glavnega stebra Narodne stranke, liberalnega učiteljstva. Tudi nekaj liberalnih učiteljev in celjskih liberalnih šarž je prišlo poslušat svojo obsodbo.
Shod je otvoril drž. in dež. poslanec dr. V e r s t o v š e k , ki je povdar-jal pomen današnjega protestnega shoda in navajal vzroke, iz katerih je priredila ravno Kmečka zveza ta shod. Ona si je namreč v svesti svoje dolžnosti, da kot, taka. brani slovenske mladeniče, sinove slovenskega kmečkega ljudstva pred nečuvenimi napadi nemškega Lehrerbunda, s katerim je v najožjem stiku slovenska Učiteljska zveza. Nato pozove govornike, da se vzdržijo osebnih napadov in pokliče v predsedstvo mladeniča Zupanca iz Žalca za podpredsednika in ml. Zajca iz Škal za zapisnikarja ter mladeniče Stoklasa iz Šmarja, Gobeca iz Sladke gore, Kača iz Št. Pavla, Korbarja iz Polzele za reditelje.
Drž. poslanec dr. B e n k o v i č govori o početku obstrukcije, o pogajanjih za delamožnost drž. zbora in zlasti o šolskem vprašanju, o katerem je dr. Kukovec po zastopnikih učiteljstva padel poslancem K. Z. za hrbet. Vsi stanovi, tudi ubogi kmečki stan, so se izrekli, da radi prenašajo morebitne žrtve vsled obstrukcije, le slovensko liberalno učiteljstvo deluje iz sebičnih namenov po nemškem Lehrerbundu proti stremljenju slovenskega naroda.
Mladenič Zupane iz Žalca izraža ogorčenje nad blatenjem mladeničev od strani nemškoliberalnih učiteljev in stavi tozadevno resolucijo.
Mladenič Zaje iz Škal povdarja navdušeno, da hočejo mladeniči potom izobrazbe braniti svojo čast. Te izobrazbe in olike pa ni mogoče iskati pri učiteljih Lehrerbunda.
Župnik P e č n i k povdarja, da niso učitelji tako vzgojeni, da bi med ljudstvom uspešno delovali.
Mož R a n č i ga j iz Sv. Jurija ob T. opozarja zlasti na šolske razmere in želje kmetov, ki hočejo krščanskih učiteljev.
Mladenič Stoblovnik iz Rečič-ke vasi potrjuje s primeri besede pred-govornikov, da imajo liberalni učitelji premalo izobrazbe. Izobrazba in omika mora mladeniče povzdigniti, toda od takih liberalnih učiteljev, kot so v Lehrerbundu, to ne bo šlo.
Kaplan Ž g a n k izjavlja iz opazovanja kot katehet na Šentjurski kmetijski šoli, da občuduje vrline ondotnih kmečkih fantov.
Mladenič J r m a n iz Pake povdarja, da slovensko ljudstvo ne bode nikdar srečno, dokler bode imelo samo liberalno učiteljstvo.
Tudi nadučitelj in propali kandidat B r i n a r je hotel govoriti, toda zborovalci so z glasovanjem odločili, da se mu ne d6 beseda, ker shod ni prirejen, da oddajajo liberalci na njem svoje izjave. Kmet Rančigaj je Brinar-ju opravičeno očital, da liberalci niti kmetom niso dali na svojih shodih besede. Neki Šoti, ki je prišel branit na.^ shod dr. Kukovca, jo je moral pobrisati skozi špalir mladeničev na hladen zrak, da tam mirno premišljuje o svoji žalostni misiji. Med navdušenjem se je sprejela ta-le resolucija: Slovenski možje in mladeniči, zbrani na protestnem shodu v Celju, najodločneje in z ogorčenjem protestirajo proti nizkotnemu in surovemu žaljenju slovenske mladine, katero je zakrivila štajerska Učiteljska Zveza po znanih letakih; obsojajo, da slovensko liberalno učiteljstvo, ki je včlanjeno v to zvezo, ni takoj zavrnilo iz fanatične, nemško-nacio-nalne nestrpnosti izvirajočega žalje-nja ter taki Zvezi obrnilo hrbta ter zo-petno odobravajo obstrukcijski boj slovenskih deželnih poslancev v Gradcu za pravice slovenskega ljudstva.
V sklepnem govoru slavi dr. Ver-stovšek disciplino organizirane ka-toliško-narodne mladine ter jo navdušuje, da ostane zvesta svojim idealom. Nato je bilo veličastno zborovanje sklenjeno.
Na liberalce je naredilo zborovanje deprimujoč vtis. Cel teden so grozili, da razbijejo shod, toda niti njihova mladina ni hotela vršiti tega nečastnega posla, in tako se jo zgodilo, da je naše zborovanje pred licem liberalnih voditeljev krasno uspelo.
Tolsto] umrl.
Ruski grof Tolstoj, patriarh evropskih pisateljev, je umrl. Njegovo življenje je doseglo v njegovi smrti res tragičen konec. Bežal jc z doma, odreči se je hotel na svoje zadnje dni vsem udobnostim in razkošju, v katerih je živel na Jasni Poljani in nam hotel s tem podati dokaz za resničnost in iskrenost idej in misli, ki jih je v svojih knjigah vedno zagovarjal. V svojem zadnjem poslovilnem pismu piše: »Trideset let sem prenašal Življenjsko laž razkošnosti in udobnosti, sedaj sem utrujen in umreti hočem v uboštvu.« Leo Tolstoj je zmiraj hvalil usodo ubožcev ali sam je ni delil ž njimi.
Ruska kultura in ruska literatura je v časih, ko je bil grof Tolstoj še mlad pisatelj, začela posnemati zapad-no kulturo, namesto da bi se naslonila na rusko ljudstvo in črpala iz njegovih pesmi in njegovih šeg. Ruski pisatelji so hoteli ruskemu ljudstvu vcepiti nekaj popolnoma tujega; najdoslednej-ši je bil v tem Turgenjev, ki je pravi tip toga nenaravnega razvoja postal fran-< coski pisatelj v ruskem jeziku.
Tolstoj, mož plemenitih in globljih misli, ki je zapadno kulturo na svojih potovanjih v velikih mestih, v hotelih, v gledališčih in v literaturi spoznava! in jo tudi za pristno smatral, je začel vso kulturo sovražiti. In tukaj se je Tolstoj zmotil. Zapadno rafiniranost, to laži-omiko, je imel za pristno narodno kulturo, kar so bili samo izrodki in izrastki evropejskega lahkoživja. Tolstoj ni poznal narodnih, ljudskih temeljev nemške, francoske in angleške kulture, Tolstoj vidi na svojih potovanjih in v svojih knjigah samo senčne strani. Zato se je čutil upravičenega vsako versko, estetično, znanstveno in socialno kulturo zanikavati. Cel svet mu je postal dolina krvi in solza. V svoji osebi je združeval dvomljivca in sanjača, re-volucionarca in profeta, anarhista in aristokrata. Bil je eden izmed tistih Masarykovih »božjih iskalcev«.
Bil je pa tudi mož plemenitega in ljubezni polnega srca. Hotel jc obnoviti staro krščanstvo, katero si je popolnoma po svojem prikrojil. Hotel je ustvariti novo kulturo brez države, brez umetnosti, brez zakona, skratka, anarhijo. Domišljeval si je, da je to kultura pravega krščanstva, kultura evangelija Kristusovega. Samo na Ita način si moremo razlagati njegove sodbe o Sliakespeareju, katerega je imenoval prazno glavo.
V Tolstoju tiči nekaj Faustovega duha. Na vrhuncu svoje sreče, v starosti 50 let, ko je dosegel vse, po čemer ,mu je srce hrepenelo, čast, srečo, ljubezen, se mu zdi vse to laž in in neumnost. Naenkrat je zgubil tla pod sabo, zgubil je zmisel za življenje. Življenje izobražencev stoji v nasprotju z vero; samo med priprostim ljudstvom se prenašajo bolezni, grenkosti in smrt udano in potrpežljivo. Tako je postal bogati grof kmet med kmeti. Zavrgel je umetnost kot nekaj škodljivega, ki čut-»tva razburja, omamlja in ljudi za pravo srečo nedovzetne napravlja. Napadati je začel rusko vlado, državne na-redbe, parlament, vojsko, rusko cerkev. Svet ga je smatral za velikega zastopnika ruskega naroda, pred katerim je tudi ruski državni bič svojo moč izgu-bil.Vendar se je vedno varno izogibal kje drugje, kakor samo v svojih knjigah te »reforme« izvršiti. Njegove reforme so stale v nasprotstvu z njegovim življenjem. Tolstoj, ki je za vse evangeljsko popolnost zahteval, ki je komunizem hvalil in razkošnost bičal, je živel sam udobno in prijetno v svojem gradu in obiske sprejemal. Zato pa tudi njegovi nazori niso imeli nobenega. uspeha in vpliva razun literarnega. Ko bi Kristus na ta način na kaki vili svet, reformiral, bi ne imeli krščanstva.
Ta razdor je Tolstoj v svoji duši bridko občutil in je bil poleg domaČih prepirov tudi vzrok njegovega bega.
Tolstoj ni zidal, ampak podiral, ni ustvarjal, ampak uničeval. Njegovo drlo je bilo negativno. In ravno ta negativna stran njegovega pisateljevanja mu je do svetovne slave pripomogla-V književnosti, časopisju, znanosti vladajo 50 let sem revolucionarci, duševni nihilisti, dekadentje. Ti so si osvojili Tolstega, ki pa ni bil anarhist po načelih, ampak vsled neznosnih družabnih razmer, ki sedaj vladajo.
Kljub temu nam je Tolstoj simpatična osebnost; njegovi romani kažejo izvanreden talent. Način, po katerem nam duševne dogodke riše, je prepričevalen. Njegovo krasno slikanje ruskih pokrajin človeka prevzame « svojo resničnostjo in neprisiljcnostjo. Njegov mojstrski govor nam doni n11 ušesu kakor govor preroka. Njegovo plemenito srce, ki se zavzame ubogi'1 in trpečih, je hvnle vredno. Njegovo stremljenje in življenje kaže, da sc :
Človeškimi sredstvi sreče ne dd sezidati in ne nov svet ustvariti. Zato potrebuje človek vere in milosti in ponižnosti. Zato je Tolstojevo delo polovično ostalo — uganjka. Želimo pa temu velikemu pisatelju ruskega naroda, da bi se nad njim uresničile besede, ki jih govore geniji Goethejevemu Faustu: »Wer immer strebend sich bemüht, den können wir erlösen.«
XXX Kako je umrl Tolstoj.
(Brzojavna poročila »Slovencu«.)
Včeraj zjutraj ob 1. uri 40 minut se je pričel boriti Tolstoj s smrtjo. Boj s smrtjo je bil miren. Agonija se je pričela ob 5. zjutraj. Zdravniki so izjavili, da ne morejo rešiti življenja slavnega pisatelja. Ob 5. uri zjutraj je prišla žena k smrtni postelji svojega slavnega moža, ki je ležal že nezavesten «in ni več izpoznal svoje žene. Agonija je trajala nad eno uro. Ob 6. uri 18 minut, po drugih poročilih pa ob 6. uri 45 minut so zdravniki konstatirali, da je Tolstoj mrtev. Tolstoja pokopljejo v .lasni Poljani. Znano še ni, če bo Tolstoj cerkveno pokopan.
Tolstoj na mrtvaškem odru.
V Astoprovo je došlo zadnje dni na tisoče in tisoče ruskega ljudstva. Red vzdržuje orožništvo. Tolstoja so včeraj dopoldne položili na mrtvaški oder.
Tolstoj se prehladil na begu.
Tolstoj se je prehladil na begu. Vnela so se mu pljuča, katera bolezen je povzročila Tolstojevo smrt.
Kje bo Tolstoj pokopan.
Tostoj je želel, da ga pokopljejo v Jasni Poljani na tistem griču, kjer se jc igral kot otrok. Danes ob 3. uri popoldne prepeljejo mrliča v Jasno Poljano.
Dnevne novice,
+ Odmevi dr. šusteršičevlh delega-cljsklh govorov v Dalmaciji. Iz Dalmacije nam pišejo: Govori dr. šusteršiča v zadnjem delegacijskeni zasedanju, njegove izjave o našem državnem pravu s posebnim ozirom na Bosno in Hercegovino in pa njegov naskok na Ma-žara Buriana — vse to je na nas v Dalmaciji napravilo najboljši vtis. Največji in najzagrizenejši naši liberalci, bodisi katerekoli barve, govore o Šusteršiču z vsem priznanjem. Postopanje Ploja, Hribarja ter »Srba« Baljaka je dodobra konsterniralo naše srbofile. V tej kampanji smo marsikaj videli in se marsičesa naučili. Sedaj so nam namreč očitne sredobežne težnje naših Srbov in brezdomovinsko tlačanstvo naših svo-bodomislecev. Ob tej priliki so preočito pokazali svoje rožičke. Ako kdaj, morajo naši politiki sedaj uvideti, da se brez enotne hrvaško-slovenske politiko, ki jo zagovarja S. L. S., ne more niti korak dalje. Zanašamo se na Boga., da se bo tudi to enkrat, uresničilo. Krek, šusteršič — Slovenija, to je ideal mnogih in mnogih starejših, a posebno mlajših hrvaških src.
+ V Bohinjski Bistrici se je vršil včeraj popoludne v Markežovi restavraciji shod kršč.-soc. železničarjev. Govorila sta posl. piber in Gostinčar. Prvi je govoril o novem občinskem volivnem redu, drugi pa o draginji in nekaterih železničarskih zadevah. Sprejela se je resolucija za odpravo nekaterih res velikih nedostatkov, posebno v predorih. Shod je bil zelo dobro obiskan, vkljub temu, da se je jeseniškim delavcem za-povcdalo priti na delo. Ali je bilo to ravno potrebno ali ne, jc vprašanje. Ljudje so mnenja, da je bil to manever zaradi shoda na Bohinjski Bistrici.
+ Konference kranjskega krščan-sko-socialnega delavstva so se včeraj udeležili delegati vseh kranjskih kr-Ščansko-socialnih delavskih organizacij. Vodil jo je poslanec dr. Krek. Raz-motrivala so se vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo kranjske krščansko-«ociaine delavske organizacije. Debata te bila zelo živahna.
-f- škofovske konference na Dunaju.
Avstrijski škofje so pri škofijskih konferencah sklenili, da se bodo vršile izkušnje glede na konkurz v bodoče v dveh oddelkih. Ena izkušnja se bo pečala z dogmatičnimi predmeti in z vsem, kar je ž njimi v zvezi, druga bo pa obravnavala moral ko, pastirstvo in cerkveno pravo. Cela izkušnja se bo moral« napraviti tekom enega leta. Reforme se uvedejo tudi z ozirom na pastoralne konference. Glede na dekret ■ivetega Očeta o sv. obhajilu je sklenila konferenca: Katoliški starši bodo smeli prej kakor dozdaj pripustiti svoje otrobe k prvemu sv. obhajilu, če so vzgojeni otroci v krščanskem življenju, da umevajo v rani mladosti temeljne lia-•ikc o sv. obhajilu. Pri učencih se bo itopjijevaje v dveh letih tako postopa-
lo, da se zniža starost na 9. leto. Na dopis ministrstva za bogočastje glede na Boromejsko encikliko odgovori konferenca z dopisom, v katerem vzamejo škofje na znanje z zadovoljstvom, ker izjavlja ministrstvo, da bo gledalo na to, da so ne bo motil verski mir. Navedli se bodo v dopisu kričeči slučaji o kršenju javnega miru po gotovih odpadniških agitatorjih, ki so se pripetili, ne da bi se bili izjavili zastopniki državne oblasti. Škofje upajo, da se to ne bo ponavljalo.
-1- Ponovna prošnja. Iznova prosi »Slovenska krščansko-socialna zveza« vsa slavna društva, naj nemudoma po doposlani naročilnici naznanijo, koliko izvodov »Društvenega koledarčka« za leto 1911. želijo imeti. — Dolžnike za lanski letnik opozarjamo še enkrat na doposlani opomin!
4- »Novi Dom« v Gorici. V soboto predpoludne so v Gorici blagoslovili »Novi Dom«, krasno šolsko stavbo, ki stoji ob Senenskcm trgu pred »Malim Domom«. Lepa. velika stavba, ki dela čast, že obstoječim šolskim stavbam »Šolskemu, S. Gregorčičevemu in Malemu Domu«. Srce pölje rodoljubu veselja, ko opazuje, kako se množe naše šolske stavbe, ž njimi seveda tudi slovenski šolski naraščaj. Slava možem, ki so omogočili slovenski deci to novo zgradbo, namenjeno pouku in izobrazbi, to krasno pričo živahnega našega na-rodnoobrambnega dela. Na čelu tem odličnim narodnim delavcem - mislecem, ki tako skrbe za slovensko šolstvo v Gorici, stoji dr. Anton Gregorčič.
+ Iz deželnega odbora. Kot slugi sta bila imenovana za deželni stavbeni, oziroma deželni kulturni urad Franc T r h 1 e n in Marko Kostanje-vec.,— Za živinorejskega inštruktorja je imenovan Jakob III a d n i k iz Trebelnega.
+ Deželni glavar Franc pl. šuklje se je včeraj odpeljal po poslih dežele za več dni na Dunaj.
+ Lepi radikale!! V Novem mestu je bil odpuščen iz službe volonter pri okrožnem sodišču Picelj, ker si je upal pri zadnji državnozborski volitvi izven uradnih ur oddati nek lepak za prof. Jarca. List mladinov pa poroča, da je graško sodišče o bivšem petošolcu Piclju motiviralo svoj odlok sledeče: »Weil er der deutschen Sprache nicht vollkommen mächtig ist, ist er sofort zu entlassen« in pristavlja: Zasluženo plačilo! Res, lepi radikalei, ki vidijo pred seboj le »klerikalca«, motivacijo pa popolnoma pogoltnejo. Ali ta motivacija ne govori cele knjige? Ali naši ljudje sedaj, ko se hoče a'se predmete v gimnazijah posloveniti, radi nemščine še za volonterje ne bodo sposobni?
+ Predpisi za zrelostne izkušnje na realnih gimnazijah In na reformnih realnih gimnazijah. C. kr. ministrsko predsedstvo objavlja: Naučni minister grof Stürgkh je izdal pred kratkim predpise o zrelostnih izkušnjah za realne gimnazije in za reformne realne gimnazije. Predpisi so slični predpisom za gimnazije in deloma tudi za realke. Pismena izkušnja, obsega nalogo v učnem jeziku, prestavo iz latinščine v učni jezik in lahko, prosto nalogo iz drugega na zavodu obligatnega. živega jezika (francosko, angleško itd.). Glede na. ustno zrelostno izkušnjo se drže predpisi sistema, ki je običajen po ostalih srednjih šolah. Kandidati morajo napraviti ustno izkušnjo v latinščini, v drugem jeziku, zgodovini in zemlje-pisju in v matematiki. Latinščina se izpraša pri vseh kandidatih, izkušnja v drugem jeziku je odvisna od pismene naloge, v obeh jezikih, ki sta obligatna razun latinščine, se preizkusi kandidat zgolj, če je dobil v obeh jezikovnih nalogah nezadostno. Izkušnja o zgodovini in zemljepisju je omejena na avstrijsko domačo vedo. Eksterni kandidati morajo napraviti zrelostno izkušnjo iz vseh treh obligatnih jezikov in iz vseh drugih šolskih predmetov razun telovadbe. Eksternisti, ki niso dobili ugodne klasifikacije v latinščini in v matematiki, morajo napraviti pred zrelostno izkušnjo pismeno prestavo iz učnega jezika v latinščino in eno matematično nalogo, kakršne so navadne v VIII. šoli. Tudi iz ostalih predmetov morajo napraviti eksternisti predizkušnje, če nimajo ugodnih izpričeval. Po realnih gimnazijah morajo napraviti tisti kandidati, ki niso imeli v IV. šoli v risanju vsaj zadostno, še predizkušnjo v risanju. V reformnih gimnazijah pa morajo napraviti eksterni kandidati izkušnjo v geometričnem risanju, če niso imeli v IV. razredu v tem predmetu vsaj zadostno. Predpisi se takoj uveljavijo.
-!- Resnica o občinskih volitvah v Blljani. Z Goriškega poročajo: Pri občinskih volitvah v Biljani so zmagali liberalci, in sicer v III. razredu s 5 glasovi večine, v II. s 3 in v I. razredu z 1
glasom. Biljanska duhovnija je skoro soglasno volila s S. L. S. V biljanskem županstvu so tudi doslej vladali liberalci.
-j- Vprašanje o železniški prngma-liki in hrvaška vlada. Zagrebške »Narodne Novine« poročajo o vprašanju službene pragmatike. »Ko se je pogajal dr. Tomašič, da sprejme mesto bana, je izprožil tudi vprašanje o železniški pragmatiki in zahteval, da naj se vprašanje reši. Zahteval je, naj se pragma-tika iz stvarnih razlogov umakne nazaj, da postane tako vprašanje saino-obsebi brezpomembno. To je naznanil tudi koaliciji in jo opozoril, da naj bo glede na pragmatiko previdna, da ne razburi Mažarov. Koalicijo je ban tudi opozoril, predno se je zadnjič odpeljal na Dunaj, da zdaj ni pravi trenutek za akcijo glede na pragmatiko in to tem manj, ker nima v saboru večine. Na Dunaju je govoril ban s Khuenom in z ogrskim trgovinskim ministrom, ki ga je obvestil, da je že sklical enketo za izpremembo pragmatike. Hrvaška vlada naj pojasni svoje stališče ob tej priliki. Komunike, ki se je izdal, je pregledal tudi Khuen. Koalicija se je pa bahala, češ da je to njen političen uspeh in je razburila ogrsko javno mnenje. Ban je nato sam izdal komunike, da bo zborovala enketa.
—	Novo italijansko banko v Trstu hočejo ustanoviti tržaški italijanski kapitalisti namesto likvidirane »Bance popolare«. Za predsednika pripravljav-nega odbora je bil izvoljen dr. Edvard G a s s e r, torej pristen Italijan.
—	Naši dreadnoughti. V Trstu zdaj pripravljajo ogrodje za drugi naš dreadnought. Prvi je že toliko dodelan, da dosega višino večnadstropne hiše. Prvi dreadnought bo izročen morju meseca junija 1911., drugi pa oktobra leta 1911.
—	Vipava pod vodo. Kakor čitamo v listih, je trg Vipava v gorenjem svojem delu pod vodo. Vipava je prestopila bregove. Prosimo tudi iz Vipave hitrih in točnih novic.
—	Umrla je v starosti 58 let gospa Vekoslava Jedlowsky.
—	Po morju poplavljeni Gradež. Morska poplava je napravila v Gradežu ogromno škodo. Toplice so popolnoma uničene, popolnoma je morje razdejalo cesti, ki vodita na pokopališče in na Belvedere. Gradež je bil celo uro pod vodo. Voda je drla po cestah poldrug meter visoko. V poštni in brzojavni urad je tudi udrla vocla. Uradniki so morali uradovati v prvem nadstropju. Mnogo vrtov in privatnih hiš je razdejanih. Gradež je bil tekom 1500-letnega svojega, obstanka že večkrat poplavljen po visoki plimi.
—	Poročil se je v Novem mestu gimnazijski učitelj g. Franc Zidar z gdčno. N e ž i k o Zobec iz Novega mesta.
—	Umrl je nenadoma na Bledu lesni trgovec Umberto Grando, star 48 let.
—	Zima na jugu. Po vseh hribih okolu Trsta je zapadel sneg. Tudi na Krasu je precej snežilo.
—	»Društveni dom« v Cerkljah je že pod streho. Prihodnjo spomlad se dovrši še ostalo zidanje in v poletju bode otvoritev krasnega doma, ki bode celi fari v ponos.
—	Beračeva smrt. Umrl je 16. t. m. na polju pod vasjo Cerklje berač Janez Bogataj, doma iz Škofje Loke.
—	Obsojeni hrvaški kmetje. Iz Zagreba poročajo: V procesu proti udeležencem pri kmetskem uporu v Vi-dovcu, ki je nastal radi gozdnih prepirov, o katerih se je svojčas poročalo, je bila danes izrečena razsodba. Od 52 obtožencev jih je bilo 39 obsojenih v ječo od enega meseca do treh let, 11 obtožencev je bilo oproščenih, proti dvema je bila razprava izločena, ker s'a bila ranjena od orožnikov in se nahajata še v bolnišnici.
—	Ustanovni občni zbor hrvatsVe-ga časnikarskega društva se je vršil 20. t. m. v prostorih hrvatskega pisateljskega društva.
—	Za Magenheimove o^oke so Zagrebčani uvedli veliko akcijo. Preskrbi se jih v Zagrebu in je magistrat že poslal svojega uradnika, da jih privede nazaj v Zagreb. Došlo je že veliko darov.
—	Nova hrvatska scenografija. Sarajevski »Hrv. Dnevnik« z dne 16. t. m. naznanja v daljšem podlistku, da v kratkem izide nova hrvatska stenografija, ki jo je sestavil bosenski Hrvat oče Ivan Ev. Kujundžič, bivši ravnatelj nadškofijske velike gimnazije v Travniku in tačasni poglavar hrvatskih jezuitov. Kujundžičev zistem se sicer naslanja na druge zisteme, a je vendar tako prilagoden hrvaščini, da se lahko smatra za nekaj novega, čisto hrvatskega. Tudi naše stenografe bo knjiga gotovo zanimala; izide pri A. Scholzu ,v Zagrebu.
—	Slovenec ponesrečil v Ameriki.
Iz Clevelanda se poroča, da je v tovarni zlomilo pri delu nogo Slovencu Matevžu Zoržu.
—	Vojaško skladišče za strelivo v Gorici razširijo. Posebna komisija jc že določila razširjenje.
Miklavž se je tudi letos preskrbel z lepimi darili, da razveseli z njimi pridno mladino. Posebno je preskrbljeno za zanimive, vzgojne in poučne knjige, ki nudijo otroku veselo iznenade-nje, pa mu tudi največ koristijo. Oglas »Katoliške Bukvarne« v današnji številki našteva te knjige.
Sfatalcg rovice.
š Smrtna kosa. V Zagorju pri Pil-štajnu je dne 18 novembra zvečer umrl na jetiki po dveletnem bolehanju, previden s sv. zakramenti nadepolni mladenič dijak Janez Z a k o š e k, ki je z odliko dovršil pet razredov gimnazije v Cel ji. Pred dvema letoma je zaradi bolezni moral gimnazijo zapustiti. — R. I. P.!
š Meščanski učitelj Aisfrich pred mariborskimi porotniki. Pred mariborske porotnike prideta 30. novembra Ka-rol Rabitsch in Avgust Aistrich. Obtožena sta razžaljenja časti potom tiska
š Sinova — morilca očeta. Dne 15. t. m. so našli v Sromljah pri Brežicah mrtvo truplo Bahčiča. Sumljiva umora sta oba sinova Karol in Franc Bahčič. ki sta že pod ključem. Da bi sum ne padel na nju, sta ubitega očeta spravila 150 metrov proč od hiše pred neko klet, češ, da so očeta ubili na prostem sromeljski fantje. Obleka ubitega je bila zjutraj, ko so ga našli, čisto suha, čeravno je vso noč deževalo, znamenje, da je bil oče po umoru prenešen na prosto. Čedna sinova sta ubila očeta s krepelci; pri tem sta pomagala neki Jožef Ban in Matija Petran. Tudi slednja dva sta izročena sodniji.
Književnost.
* Zbirka cerkvenih pesmi za me» šani zbor z enim samospevom. Uglas-bil oziroma harmoniziral Janko Leban. ljudski učitelj. Partitura 1 K 40 h, posamezni glasovi niso izšli. — Omenjena pesmarica, ki je prav kar izšla v zalogi „Katoliške Bukvarne'-, obsega 11 napevov in sicer: 2 mašna, 5 Marijinih, 2 obhajilna, 1 sv. Jerneja in 1 božičnega. Besedilo je večinoma skladatelj tudi sam zložil. Janko Leban. brat pokojnega odličnega skladatelja Avgusta, je našem ljudstvu ne samo kot pisatelj, ampak tudi kot skladatelj in spreten organist. vže znan, stopa pa s to zbirko kolikor nam znano, prvikrat kot cerkveni skladatelj v širšo javnost. Cerkveni zbori ga bodo brezdvomno z veseljem pozdravili in segli po njegovih lepih napevih, ki bodo vseskozi ugajali našemu ljudstvu. Zloženi so sicer v navadnem, lahkem in priprostem slogu, vendar ne na škodo dostojnemu cerkvenemu duhu. Take skladbe prav radi in toplo priporočamo vsem našim gospodom cerkvenim pevovodjem in želimo, da bi ta zbirka našla veliko posnemalcev in odjemalcev.
* Dekle z biseri, povest, po kateri se toliko poprašuje, je izšla ravnokar kot 13. zvezek Ljudske knjižnice v zalogi Katoliške Bukvarne. Naročnikom Ljudske knjižnice bomo dostavili povest v najkrajšem času po pošti.
L&Mjans^e novie.
lj Na višku skiopiičnih predavan)
bo jutrišnje predavanje dr. Jeršeta v veliki dvorani »Uniona«: »Napoleonove vojske, njegova slava in njegov poraz s posebnim ozirom na Slovence«. .Slike, ki so došle iz Francoske, prekašajo po krasoti barv vse dosedanje. Tako skiop-tično predavanje je res poučen in zabaven užitek prve vrste. Naj bi nihče ne zamudil pohiteti jutri zvečer v veliko dvorano »Uniona«. Opozarjamo pa, da se predavanje prične ob t/o 8. uri zvečer, zato prosimo za točnost.
lj Na shodu Slovenskega katoliškega delavskega društva je govoril včeraj poslanec dr. Žitnik. Dvorana S. I\. S. Z. je bila polna. Govornik je raz-motrival vprašanja, ki so v zvezi z dr-Savno politiko. Zborovalci so izvajanjem priljubljenega govornika burno pritrjevali. V nedeljo poroča na shodu Slovenskega katoliškega delavskega društva dr. Drmastija.
lj Izvrševalni odbor narodno-na. predne stranke je sedaj tako-le konstituiran: predsednik dr. Ivan Tavčar; I. podpredsednik znani velikodušni prvak 20. septemberskih zagovornikov dr. švigelj; II. podpredsednik dr. Tril-ler, »katerega nihče ne mara«, kakor je pisalo glusilo mladinov; tajnik dr. No-
vak; blagajnik Ad. Ribnikar. V izvrše-valni odbor narodno-napredno stranko je poleg staiinov in niladinov izvoljen tudi en konservativce — knjigovez Breskvar. V odbor pride tudi profesor Reisner. — Najboljši dovtip je pač izvolitev Ribnikarja zu strankinega blagajnika. S tem so starini hoteli popraviti nezaupanje, katero so z gospodarskega stališča širili proti mladinom. Ribnikarju so zaupali najbolj polno blagajno v stranki. Dr. Tavčar tudi na stara leta dobro froelja mlade svoje nasprotnike. Mladini so včeraj o tej najnovejši šara mestnega tržnega nadzornika pravili, da bo prvi korak Rib-nikarjev, iztirjati od dr. Floja tistih 30 kron, katere si je ta dvorni svetnik zaračunal, ko je pričal v obravnavi sta-rinov proti mladinom.
lj Seja S. K. S. Z. je danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
1 j Slovenska deželno gledališče. J litri, v torek zvečer, so igra prvič za n e p a r - abónente grandiozna obmorska drama Iv. pl. Vojnoviča »E k v i -n o k c i j« v štirih dejanjih, ki je pri premijeri izredno ugajala. Slovenska filharmonija izvaja poleg Zajčevega in-termezza tudi nekaj drugih resnih glasbenih točk. Opozarjamo, da se vrši predstava za nepar-abonente. — Včeraj, v nedeljo dopoldne se je vršila na odru prva orkestralna skušnja z vsem cnsemblom (soli in zbor) za Wagnerjevo opero »T a n n h ¿i u -s e r«. Med tednom se bosta vršili še dve skušnji v gledališču in vsaj ena še v dvorani »Mestnega Doma«. Izredno težka opera mora biti najskrbnejc pripravljena, prodno se uprizori.
lj Odvetniška pisarna dr. Pegana se je preselila iz vogelnih prostorov Zadružne zveze v prostore proti kolodvoru v isti hiši na Dunajski cesti št. 32.
lj Gorelo je danes ponoči v pehotni vojašnici Belgijcev. Vnela se je namreč v sobi enoletnih prostovoljcev neka omara. Ogenj je povzročila iskra iz peči. Oddelek gasilcev se je takoj podal na. lice mesta in v najkrajšem času zadušil ogenj.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Šmid, zasebnica, 08 let. — Franja Mazi, postrežnica, 67 let. — Martin Zupančič, delavec, 77 let. — Ivan Zupan, delavec, 61 let. — Ivan Maček, delavec, 55 let.
lj Ob tiru južne železnice. Na Marije Terezije cesti se redno dogaja, da morajo ljudje po več minut čakati na vlak, ker čuvaj zapre cesto, ko je vlak še na Viču. Ker je promet na tej cesti zelo živahen, bi bil že skrajni čas, da napravi tu južna železnica prehod za pešce!
lj Amaterfotografil Pripravljalni odbor društva »Klub slov. amater-foto-grafov« v Ljubljani vabi s tem najvljudneje vse interesente, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki se vrši v t o-r e k , dne 22. t. m. ob 8. u r i zvečer v posebni sobi (Prešernova soba) restavracije pri »N o v e m svet u« (Marije Terezije cesta,) v svrho razgovora osobito glede društvenih pravil. — Pripravljalni odbor.
lj Drama »Ekvinokcij« je na slovenskem odru sijajno uspela. Več jutri v podlistku.
lj Trije tički pod napačno streho. Nadstražnik Gaizer I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje jo opolnoči na soboto v kozolcu gospoda Bavdeka v Vodmatu na senu zasačil tri sumljive osebe, katerih ena se je izdala za domačega hlapca, druga pa se je ponašala celo s premoženjem 180 vinarjev avstr. veljave. Trojica se je morala nemudoma preseliti brez odpovedi stanovanja iz vodmatskega kozolca na friest-ni magistrat.
lj Tatinska trojica. Ko je minuli teden policija na Zaloški cesti ponoči preiskala nek kozolec, je našla v mrvi smrčati tri temne elemente iti jih are-tovala. Trije so bili, in kakor se je dognalo. je, imel vsak svoje grehe. Najmlajši izmed njih je bil neki 16-letni obrtni vajenec, ki jo pred nekaj časom pobegnil od svojega mojstra in se ves ta čas preživljal z raznimi tatvinami, katere je domalega vse priznal. Sumljiv je tudi, da je vlomil na Jurčičevem trgu v neko vinsko klet ter tam pokradel do 40 litrov vina. Drugi junak je bil leta 1889. v Vidmu pri Brežicah rojeni pekovski pomočnik Mihael Omerzu, ki se je že od meseca julija potepal okoli. Le-ta je na sumu, d« je dne 22. julija med 12. in 1. uro opoldne prišel v neko trgovino na Dunajski cesti in ukradel iz predala 22 K denarja. Krona med arofovanci pa je bil neki, okolu 40 let stari možiček, ki je stražniku prav rad
sledil in mu intimno pripovedoval, da je vpokojoni železniški delavec Jožef Koželj iz Črnuč ter da je prišel semkaj iskat dela. Poprosil ga je tudi, naj ga izpusti, saj izprevidi, da je poštenjak. Ko so ga potem preiskali, našli so v njegovih žepih pot zastavnih listkov, na katerih je zastavljene več obleke in srebrne ure za večje vsote. Policija jo naknadno še enkrat preiskala kozolec ter tam našla sliko z imenom Koželj, ki je bila pa le navedončeva, kakor tudi črnovojno knjižico, glasečo se na Ivana Ambrožiča. 40-lotfiega mizarskega pomočnika iz Begunj, ki je bila prava last arelovančeva. Aretovani Ambrožič je zelo nevaren tat in je bil'že dve leti v prisilni delavnici. Vse tri so danes izročili Sodišču.
lj Prijet prisiljenec. Dne 18. m. m. je pobegnil prisiljenec, 28 letni Franc Tomšič iz Šmartnega pri Litiji. Te dni je pa bil zasačen po orožniški patrulji v Grgarjih pri Gorici, ko je beračil. Prvotno se je dal za Primožiča, pozneje je pa priznal kdo da je. Orožništvo ga je izročilo okrajnemu sodišču ter se bode moral po prestani kazni zopet povrniti v hišo pokore.
lj V Pasteurjev zavod na Dunaj so sinoči s spremstvom prepeljali dvanajstletno Marijo Iluterjevo in .Tulijano Knesplerjevo iz kočevskega okraja, ker ju je doma obgrizel stekel pes.
lj Inteliqenten mladenič, ki je bil pri trgovini eno leto in je moral radi rodbinskih razmer z učenjem prenehati, bi se rad zopet posvetil trgovini in želi primernega učnega mesta. Gre rad tudi na deželo. Priporočamo ga! Ponudbe sprejema uredništvo našega lista.
Nova ojačenja italijanskih garnizij ob avstrijski meji. Za prijateljske odno-šaje med Avstrijo in Italijo je jako značilno, da bo premeščen sedež četrtega armadnega zbora iz Genove v Pa-dovo. S tem bodo posadke na avstrijski meji zopet znatno ojačene.
O italijanski mornarici. Italijansko mornariško ministrstvo je oddalo zgradbo šestih torpednih lovcev in 12 torpednih čolnov »iT visoko morje državnim ladjedelnicam v Castellamare in Speziji in zasebnima ladjedelnicama v Genovi in Livornu.
Prestolonaslednik za cerkve- Nadvojvoda Franc Ferdinand je potom svojca vojaškega kabineta poslal škofoma v Tridentu in Briksenu pisma, v katerih se jima sporoča, da je nadvojvoda z obžalovanjem opazil na potovanju, da so številne cerkve dotičnih dveh škofij krite v novejšem času z eternitom ter izraža nujno prošnjo, naj škofa uplivata na podrejeno duhovščino, da se ne uporablja za kritje snovi, ki nasprotujejo slogu.
— Trg sv. Marka v Benetkah pod vGdo. V Benetkah so imeli v soboto tekom enega tedna že četrto visoko plimo. Voda je stala na trgu sv. Marka 35 centimetrov visoko.
Kuhinje za matere so nedavno ustanovili v Parizu. V teh kuhinjah dobi vsaka mati, ki sama naravno hrani otroka, po trikrat na dan zdravo in tečno hrano. Ne zahteva in ne muči se je z nikakimi vprašanji o njenih razmerah in je dovolj, da pove svoje ime.
Zarubljena tvornica. Ameriška oblast je zarubila v Canton Junction tvornico Jožefa Brooke &■ Comp., ker je tvrdka zapletena v tihotapstvo. Zaprli so pa dva družabnika tvrdkc J. W. Philips, ker so vtihotapljali volneno obleko.
Admiral proti dreadnougbtom. Angleški admiral Lambton je na nekem banketu izvajal, da je napačno misliti, češ. da pomenja vse nekaj dreadnougli-tov. Brodovje torpedovk lahko brez vsakega rizika uniči ponoči pol tucata dreadnoughtov.
ODMEV LJUBLJANSKEGA SHODA NA DEŽELI: Cerklje, 21. novembra. Na Šent-urški gori na nedeljskem sestanku Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva zbrani člani se pridružujejo sklepom protestnega shoda ljubljanskih katoličanov s klicem: Živel sveti Oče.
(Opomba uredništva: Prihodnjo nedeljo naj bi vsa naša društva na deželi priredila taka zborovanja!)
IZPREMEMBE V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 21. novembra. Po zaključku poletnega državnozborskega zasedanja so umrli poslanci Withalm, Grüszl, dr. Pergelt in J e ž o v n i k, odstopili 60 Š u k 1 j c , grof Bellegarde in Bulič, izvoljeni so pa bili poslanci V e r s t o v-š e k, J a r c, Glöckner, dr. Neumayer, Ussai in dr. Smodlaka. Naš »Slovenski klub« je pridolr.il, kakor znano, enega poslanca več in šteje 18 mož.
USTANOVITEV ČEŠKE OPOZICIJO-
NALNE DRŽAVNE ZVEZE.
Praga, 21. novembra. Narodno-soclalni in državno-pravni napredni poslanci so zborovali pod vodstvom dr. Baxe. Sklenili so delati na to, da se z ostalimi češkimi strankami osnuje skupen opozicijonalen češki državno-zborski klub.
»SLOVANSKA UNIJA.«
Dunaj, 21. novembra. Parlamentarna komisija »Slovanske Unije« ima v četrtek sejo, v kateri bo debata o položaju.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 21. decembra. Včeraj je bil po končanem zasedanju delegacij na Dunaju skupni ministrski svet. Vodil ga je Aehrenthal. Udeležili so se ga Bienerth, Bilinski, Khuen-Hedervary, dr. Lukacs, Burian in Montecuccoii. Sklepali so o skupnem proračunu za leto 1911. Med Božičem in Novim letom bodo sklicane delegacije, da dovolijo začasen proračun. Meritorna posvetovanja delegacij bodo januarja 1911.
ČEŠKI SLIKAR KNIPFER IZVRŠIL SAMOUMOR.
Trst, 21. novembra. Na odprtem morju je skočil s parnika v morje češki akademični slikar R e n e š K n i p f e r in jo takoj izginil v valovih. Pravijo, da je izvršil samoumor, ker ga "je uža-lostilo, da ni bil imenovan za profesorja praške slikarske akademije. Knipfer je večinoma živel v Rimu. Nedavno je priredil v Pragi razstavo. Star je bil 62 let. Večina njegovih slik predstavlja morje.
BELGIJSKA KRALJICA NEVARNO OEOLr.LA.
Bruselj, 21. novembra. Belgijska kraljica je nevarno obolela. Influenci se je pridružilo tudi vnetje de^ne prsne mrene in bronhialni katar. Bolezen kraljico povzroča mnogo vznemirjenja.
ZADNJE TOLSTOJEVE BESEDE.
Varšava, 21. novembra. V soboto zvečer se je rajnemu Tolstemu bledlo. Fantaziral je o svojem načrtu, preživeti zadnje dni v samoti. Ivo ga je vprašala njegova hčerka Tatjana, če mu je boljše, je odgovoril: »Le mieux est 1' ennemi du bien«. (Boljše je sovražnik dobrega.)
PO SMRTI TOLSTEGA.
Pelerburg, 21. novembra. Tolstoj je umrl ne da bi se spravil s cerkvijo ali da bi kaj obžaloval. Zato sv. sinod ni dal dovoljenja, da se za njim opravijo maše zadušnice.
Feterburg, 21. novembra. Sv. maša, katero so po Tolstem naročili člani dume, je bila zadnji trenotek preklicana. Edina maša posmrtnica je bila v armenski cerkvi v Moskvi na zahtevo občinstva. Guverner je prepovedal gledališčem. da ne smejo opustiti predstav. Ceste okoli vseučilišča stražijo kazaki. Čuje se, da je najden tajni dokhment Toistega. O vsebini strogo molče.
VELIKA NESREČA V RUDNIKU.
Moste. 21. novembra. Ponesrečilo je v premogokopu 11 rudarjev. Nevarno
ranjena sta 2, lahko pa 9 rudarjev.
*
DR. CRIPPENOV OČE UMRL.
London, 21. novembra. Umrl je oče na smrt obsojenega dr. Crippena.
DVAKRATNI SAMOUMOR V VARIETE.
Peterburg, 21. novembra. V Aqua-rinovem varičtčju sta se usmrtila v loži 19-letna hčerka velctrgovca Kro-pina in sin velctrgovca Bobškova. Starši niso dopustili, da se poročita.
Listnica uredništva:
Bled. Ilvala lepa I Prosimo za Vaše cenjeno ime.
TUZJdi: CEl>'I'i
Cene veljajo za 50 k£.
Budimpešta, 21. novembra.
Pšenica za april 1911.....1014
Rž za april 1911.......7 95
Oves za april 1911......8 33
Koruza za maj 1911......570
Vašeprehlafenje
in trdovraten kaSelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo ako pre-hlai'enje ali kašelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu je izborna čistota in učinkovanje sestavin in poseben način Scott-ovcga pripravljanja	3109
SCOTT-OVA
Pristna le s to znamko ribičem — kot garancije mnogo bolj učinkujoča l;ot na- skim makom
vadno ribje olje.	8C
Cena ?.?.virnl steklenici 2 K 50 v
Dobi se v vseh lekarnah.

f
Podpisani naznanjamo pretužno vest, da je gospoda
Umberto Orando
losnl trgovec na Bledu
danes dne 16. novembra ob pol 10. uri zvečer v starosti 48 let nenadoma preminul.
Ostanki predragega preminulega se bodo prepeljali dno 19. t. m. v Gorico.
Na 13ledu, 10. novembra 1910.
Vika Bramo roj. Grand.o,
sestra
Dr. Bramo, Iiina Bramo,
svak	nečakinja
3408
Matej Gubala na Bledu, pocblabtencr. pogrebnega podjetja K. Dotiertet».
2413
V najglobokejši žalosti valed ne-nadomestne izgube svoje iskreno ljubljene soproge, gospe
TerezllB Liar
3410
Žalujoči ostali.
mestne učiteljice v p.
ki je preminula dne 13. novembra po dolgi in mučni bolezni, izrekam v svojem in v imenu svoje rodbine vsem dragim prijateljem in znancem za blagodejno sočutje najtoplejšo zahvalo. Iskrenb se zahvaljujem za ustmene in pismeno izraze sožalja, darovalcem krasnih vencev, daije vsem onim, ki so v velikem številu spremili drago pokojnico na zadnji poti. Posebno me pa še veže dolžnost zahvaliti sc gospodom pevcem za krasni slovenski žalostinki.
Dunaj, dne 19. novembra 1910.
ivan Luzar,
nadrevident juž. že), v p.

Zahvala.
Za vse izraze gorkoga sočutja, povodom smrti našega ljubljenega i ji nepozabnega, soproga, očeta, brata, svaka, gospoda
Alojzija Sachsa
učitelja v prisilni delavnici
kakor tudi za ves trud, krasne vcnce, ginljlvo petje in časteče spremstvo na poti k večnemu počitku izrekamo tem potom svojo prisrčno zahvalo.
Zlasti smo pa dolžni sc posebno zahvaliti višokorad. g. dež. glavarju pl. Suklje; visokorod. g. dež. odborniku grofu Barbo; blag. g. vladnem svetniku Kremenšek: blag. g. dež. šolskemu nadzorniku Levec-u; blag. g. ravnatelju dež. zavodov Zamida; podravnatelju gosp. Zbašniki gg. deželnim uradnikom posebno pa gosp. ravnatelju prisilne delavnico Poljancu: gg. cenjenim učiteljem za udeložbo pri pogrebu. Prisrčna zahvala pevskim društvom „Zvon" in „Merkur" za ganljive žalostinke, posebno pa tudi Kat. društvu rok. pomočnikov. Iskreno se zahvaljujemo darovuteljem krasnih vencev. Prisrčni: Bog plačaj! preč. g. p. Al. Nastranu in g. V. Sega za mnoge tolažilne obiske in vsem gg. duhovnikom za častno spremstvo.
flPJišJ
3L*
/Jogg
lana Mestni ircr in srebrnine.bast.na tovarna urVSvici. v.tlflp'
HaSIm prUatellem.
Mladi »Dan«, naša postojanka v svobodomiselni Pragi, razvija letos intenzivno notranje delovanje. Danes že lahko rečemo, da je premapal tiste tež-koče, ki se mora ž njimi boriti vsako društvo v začetku svojega obstoja. Na svojem zadnjem občnem zboru nam je češko katol. akad. »Družstvo Arnošta z Pardubic« velikodušno odstopilo eno sobo za stanovanje. S tem je zagotovljen miren notranji razvoj našemu društvu, ki prebiva pod isto streho z obetih. češkima katol. akad. društvoma: omenjenim »Družstvom Arnošta z Pardubic« in »Češko Ligo Akademicko«. Navedeni čin češkega društva svedoči o prijateljskem razmerju, ki vlada med nami in Čehi. Vseučiliščni profesor msgr. dr. Kordač je imenoval to naše razmerje »trojspolek« — trozvezo, ki se kaže zlasti v tem, da imamo skupno čitalnico. Poleg stikov s Čehi, ki se kažejo tudi v različnih jezikovnih krožkih, stoji v ospredju našega društvenega delovanja obrambni odsek, ki .marljivo proučuje češko manjšin j sko delo. Imamo tudi pevski in telovadni odsek. Kar pa občutno pogrešamo, je večja društvena knjižnica, ki si je člani z lastnimi prispevki ne morejo ustanoviti. Društvo se torej obrača na vse prijatelje katoliško - narodnega dija-štva, da nam pošljejo po svoji moči knjige, posebno znanstvene ali pa tudi leposlovne vsebine, ki so za akademič-no društvo primerne. Naslov društva je: Praga II., Voršilskd ulice 1. — Odbor slov. kat. akad. društva »Dan« v Pragi.
Balukovl „Odmevi", II. zvezek.
Res se je v zadnjem desetletju naša glasbena literatura nepričakovano razvila, kvantitativno in kvalitativno, vendar pogrešamo v novejših produktih naših skladateljev dostikrat, da, pretežno, domačega, pristno narodnega duha, o katerem trdi po pravici nekje (menda v »Zvonu«) Adamič, da ga za-more samo Slovenec pesmi vdahniti. Jasno je, da vejo pristni milje slovenske glasbe v prvi vrsti iz slovenske narodne pesmi, o kateri se venomer trdi. da nima karakteristikona v nobenem oziru. In vendar je n. pr. Koscliat nesel s svojim kvartetom toliko slovenskih narodnih melodij v svet na veliko veselje in priznanje glasbenega razumni-štva ter v slavo svojo. Naši narodni motivi leže neporabljeni v narodu in spomnijo se jih le nabiratelji. V resnih koncertih se jih ignorira do malega. Razven Hubada se še ui nikdo lotil, da bi liarmoniziral narodno pesem v koncertni obliki. Pač pa se je pojavil v zadnjem času Bajuk z novo idejo. Vzporedno z zborom je ustavil solospev, ki se po večini skuša držati motivov pesmi same, deloma obrnjenih, zoženih, razširjenih itd. Vprašanje je, kaj da je hvale vrednega na tej novi misli in novi obliki priredbe narodne pesmi. Pretežno naši glasbeno umetniški krogi na bolj ali manj uljuden način od-
klanjajo Bajukovo idejo, kar ni popolnoma upravičeno. Pripoznajmo Baju-ku dejstvo, da je sprožil novo misel, ki utegne iniciativno vplivati in imeti za posledico prikazni, ki bodo izzvale pri poznanje naših kateksohon-glasbe-nikov, ne glede na to, da pri naši revščini dandanes še ne kaže iti preko zanimivega pojava na dnevni red. Bajuk ni pisal za serjozen koncert (moj Bog, kaj je vse »koncert« dandanes!), njc-pov namen je, nekoliko razgibati zanimanje za našo narodno pesmico, jo storiti bolj interesantno. V tem tiči vrednost in zasluga te knjižice. Kaj drugega je seveda, če premotrimo te proizvode s strogo kritičnega stala. Harmoničen čut pri Bajuku še ni dosegel popolnosti ali pa je harmonizacija sad naglega, premalo mirno premišljenega dela. Način, kako Bajuk vede gla-sove, koliko rešpekta ima pred vodilnim tonom, pred kvartsekstakordom na težkem taktovem delu, koliko in .kdaj ga ženirajo skriti ali očiti paralelni postopi, kaže. da je Bajuk rokopis izročil v tisk najmanj eno uro prezgodaj. Ne more se mu ravno očitati naglavnih grehov, ali finejši občutek naj bi se tu razodeval. Je narodna pesem! Kdor se bo zanimal za detajle, jih dobi v »Novih Akordih« v novoletni številki. Še nekaj o vpletenem solospevu? Je to srečna misel ali ne? Teoretično brez dvoma ne, praktično pa. Melodične linije so tam, kjer počne solo za zborom, ,rombično premaknjene in na koncu ne zadovoljijo, poleg tega pa časih kar neprijetno butnejo druga v drugo, nekaka konkurenca se razvije med obema in solo sili v ospredje na škodo narodne melodije. No, pa v teh slučajih pomore imitacija k nekaki organični zvezi med solom in zborom. Te zveze mnogo bolj pogrešamo tam, kjer vstopita solo in zbor skupno. Tu se avtor seveda ne more toliko naslanjati na melodijo. Praktično pa se bode marsikatera pesmica v I. in II. zvezku dala dobro .zapeti in se bo tudi priljubila v narodu. Iv koncu še to-le: Po mojem mnenju je vsak aranžma narodnih pesmi neopravičen, kjer ne pride melodija do popolne veljave. Ona je narodova last, nam nedotakljiva last. za njeno obrano se nam gre. Harmonij se da več podložiti, in narod sam jih spreminja, kakor sam vem, seveda ne da bi vedel za to. Sicer pa so te harmonične premem-be jako majhne, najmanj interasantne ali rafinirane. V harmoniza«ji gre vsak prireditelj lahko svojo pot. tu nima vezanih rok, kot pri melodiji. Vedno in večno poslušati in brati toniko, dominanto in. subdominanto, to je za današnji čas že tako nadležno otrobar-sko, da nič tega. Kdor bo na vsej črti rešpektiral melodijo in jo oplemenitil z izbranimi harmonijami ter se poslu-žil v svrho diskretne opreme raznoboj-nih ornamentalnih sredstev, ki jih nudi moderna harmonija in kontrapunkt, ta ho storil nekaj pozitivnega za narodno pesem. Bajuku pa priznam pomen njegovega nova ter želim, da bi našel kar največ izvajalcev ter odjemalcev.	Anton S v e t e k.
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigo veških de). Specijalfifefa: črianie poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
KLOBUKI, CILINDRI
čepice, kravate, perila samo zadnje novosti v modni in športni trgovovini za gospode
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
gBnaaPHmiagpopanagnraoBgnggnnnan
: Naročajte „Slovenca".:
Hiša
11 Iz proste roke I!
3387 (1)
s t proda «II d» v najem. Prostori za trgovino s petimi stanovanji in kletjo, mesarijo, vrtom, vodo pred hiio. Več Izve se pri posestniku
Mm Ambroži!!, Sesenice-Fužine na 6or.
50°|o prihranite
stroškov v tjospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri. moč, .dravje do-sežete In ohranite, ako pljete
SLADIN
Kdor se hofe o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lekarni lnllK| zraven rotira V MIlani
ali po posti, vsak, kdor po njo piše.
Ogromni denar prihranite!
Pri nakupu manufakturnega blaga, ako kupite sedaj v trgovini ~
L Grobelnik~a
Ljubljana, Pred Škofijo
Ker opustim že koncem 1.1. svojo trgovino, se bode
od 7. novembra 1910 naprej
vse manufakturno in modno blago» veliko sukna in raznovrstne tkanine oddajalo
globoko izpod navadnih cen.
Ne zamudite prilike! Vse blago je prosto ogledati, nikdo ne bo siljen kupiti.
Pozor!	3258
Za gosp. trgovce, krojače in šivilje je prilika, večje partije po izvanredno malih cenah nabaviti!
H
Šentjanška premogokopna družba
otvorila
je v Ljubljani, Selenburgova ulica 7, I. nadstr. svojo
prodajno pisarno
kjer se sprejemajo naročila na domači priznano najbolji in najcenejši
premog::
Družba hoče na ta način preprečiti, da bi se pri sedanji draginji poljubno zvišale premogu cene — obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga. — Ona razprodaja premog tudi
na drobno
ter stane isti za kurjavo K I 20 pri 50 kg franko v hišo postavljeno. — Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici št. 7, I. nadstr. sprejemajo naročila sledeče tvrdke:
Ivan Babič} Dolenjska cesta I. Buzzolini, Stritarjeva ulica Ed. Kavčič, Prešernova ulica L, Kotnik, Spodnja Šiška Leskovic & Meden, Pod trančo I. Mencinger, Sv. Petra cesta. B. Sevar, Sv. Jakoba trg Anton Sušnik, Zaloška cesta Fran Trdina, Stari trg Ivana Tonih, Tržaška cesta Uradniško gospodarsko društvo Kongresni trg	5344 1
/
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
na/bol/. kosm. zobo-
čistit, sredstvo

Izdelovatclj
G. CtS\ydl Ljubljana, Stritarjeva ulica 7

DL I). Gresorič
Primarii deželne bolnice
v Ljubljani, Resljeva cesta 5
ordinira od 10.—12. ure dop. in od 'l>3.—4. ure pop.
¥
3356
sprejme
enega licenca ;Sof
F. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg.
Takoj sprejmem • v
za veliko delo in za dobro plačo. Jlnt. Gebul;, kroj. mojster, Jesenice.
3384
busumu*
Specialiteta za kadilce.
Glavna zaloga:
Lekarna Ub. pl. Trnkozcy t Ljubljani
3427	Cena K 2—.
UP
sivo in rdečo

Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
52-1
■pilil popolno čisto in
Najvažnejše f-\r>*»*o
je, da se kupi [Jv 1 j^C in fj 1411 brez vsega duha. Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki
Anton Šare v Ljubljani
Seleabnrgova ul. 5, na vogalu Kaaflove ul. (nasproti glavne pošte)
Perje VžArg po
po sledečih cenah: K 1 68 Puh siv i 2 kg po
2-50 335 4-20 585
bel
K 525 , 625 „ 675 . 8-35 „ 10—
Pošilja se poštnine prosto s povzetjem.
2964 1
gostilno,TABOR'
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl v lastni hiši na trgu Tabor št. 1 (poprej ::: Škofja ulica):
kjer bom točil najboljša vina; na razpolago bodo tudi vedno mrzla in gorka jedila, vse po najnižji ceni. Ko se odstranijo še nekatere ovire, otvorim tudi prenočišče za tujce.
Za obilen poset se najvljudneje priporoča 3406
Bole, gostilničar in posestnik.
Pozor!
Ker se od gotovih, brezvestnih prodajalcev premoga prodaja neki manj vredni premog za SeniganSki (karmeljskl) premog, izjavljamo tem potom, da stane naš originalni Sent{an5ki (karmeljski) premog 50 kg K f'20 na dorn postavljen, na kar naše cenjene odjemalce opozarjamo in izjavljamo, da bodemo proti tej nesolidni konkurenci sodnijskim potom postopali.
Vsa cenjena naročila na debelo in na drobno, prosimo odslej na spodaj označeni naslov, eventualno na naše gg. zastopnike trgovce v Ljubljani.
rs
v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 7.
I. nadstr., soba št. 5.
3375
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
priporoča okazijo
zaradi ogromne zaloge kakor: sako (m kado) mestne in potne kožuhe s podlogo vsakovrstnega krzna za gospode, potem damake jopice in paletotl iz pe.sianera, seaUkin ma der in m. rin.l krzna, ovratn ke (boe) kratke in dolge ter mule v najnovejši obliki.	3402
Katoliška
Spiilmannove povesti:
Zanimivo pisane Spiilmannove povesti so obče priznane kot berilo ne samo za mladino, temveč tudi za odračšene, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemu in nravno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra.
t. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —-40, vezano K —-60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja krist janov po Druzih. K —-40. vezano K --60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gora. K —-40. vezano K —-60.
4.	zvezek : Praški Judek. povest. K —-40, vezano K —HO.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —'60.
0. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K —'40, vezano K —-60.
7.	zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-60, vezano K —-80.
8.	zvezek : Tri indijanske povesti. I. Namameha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Reneja. K —60. vezano K —-80.
i), zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-60, vezano K —-80.
10.	zvezek : Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. I\ —'40, vezano K —-(10.
11.	zvezek: Rdeča ln bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučencc iz Singare. Povest iz jutrove dežele. — Pela vrtnica ali mlada spoznava I ka. K —'40, vezano K —"60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. I< —-60, vezano K —'80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anarna. K —-00; vezano K —80.
14.	zvezek: Prisega huronskegn glavarja. Povest iz starejšo misijonske zgodovine kanadske. K —•-dO. vezano K —-80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K —'40. vezano K —-60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —-60, vezano K —'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. I< — 00, vezano K — 80.
18.	zvezek: Preganjanje indijanskih misljo-naijev. K —.00, vezano K —-80.
19.	zvezek: Mlada mornarja. Povest iz Kajcne. K — 60, vezano K —-80.
j Za našo mladino. -
Koristno berilo je najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem duhu pisane spise prištevamo sledeče:
II
i Za JVMIauža:
Robinzon starši.
Povest s podobami za otroke. K 1"40. To je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo.
V 717 O i H191? 11 Knjiga s podobami za otroke. K—!)0, nalep-ZiVCi ¿UjdJlU. ijGtla na trdem kartonu K 150. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali.
Knjiga s podobami za otroke. K i 00. Lepe večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo iznenadenje.
v podobah. K —'80, vezano K 120. S pomočjo te knjige se nauči otrok igraje brati. Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk.
Hitra vožnja po železnici.
Slovenski ABC
...............................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiniuiHiiHiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiMiinimiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiia
Krasno člarilo oclraščeni mladini:
laiiiiiiiitiiittiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiifiiiitiiiuiiKiiiiiiitiiiitiiiiiiiiii
Spisal U r b a n u s. Cena : . v	m.	„ K —, elegantno vezana
K 4'—. To je izredno važna in koristna knjiga za ves slovenski narod.
Knjiga o lepem vedenju.
Šmida Krištofa spisi:
1.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Ilugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 1< —-60, trdo K —-80.
2.	zvezek: Jozaiat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Hrovat.. (Drugi natis.) Mehko vezan K — 60. trdo K —80.
3.	zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezano K —-80, trdo K 1-—
4.	zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozdu. Poslovenil P. Ilugolin Sattner. Mehko vezan K — 40, trdo K —-00.
5.	zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan K —-40, trdo I< —-60.
6.	zvezek: Ferdinand. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gOre. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan K —-70, trdo K —90.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K — 80.
9.	zvezek: Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —"80.
10.	zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
11.	zvezek: Najboljša dedščlna. — Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan K —"40, trdo K —-60.
12.	zvezek: Roza Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani.1' Mehko vezan I< —-60, trdo K — 80.
13.	zvezek: Sveti večer. Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —'00, trdo K —-80.
14.	zvezek: Povodenj. - Karluzljanski samostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —'60, trdo K —«80.
15.	zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. — Mehko vezan K — 60, trdo K —'hO.
Taras V., Iz raznih stanov. Pesmice (ponatis iz „Vrtca") K —'25.
A nrralrats Otrokom prijatelj, učitelj In AII^CICCK. voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase celota in zelo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K l-—. Dobi so šo 15 raznih letnikov in sicer od 1. 1894. do I. 1909. Vrtpf Časopis s podobami za slov.mladino. VllCW. Vsak letnik je zase celota in velja vezan K 4-—. Dobe se letniki od i. 1905. do 1909.
Vojska na daljnem vzldn. «VT;
to
tu
ln|l(e se is v Katoliški SuHvarni ? bjiii, Knjigarni „lila" ¥ Krai in I. Kraiec nasi, i