lete LXVI Poštnina plačana v gotovini. V ITJublJaitT, v soEoto, tlne 26. novemSra 1938 Stev. 273 a" Cena 1.50 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* gtvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva la uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev, 6, Izdano delavstvo Usoda tistega slovenskega delavstva, ki se bori za boljšo bodočnost človeštva pod zastavo Karla Marksa, je kaj tragična. Zlasti po vojni mu niso prizanešena najhujša razočaranja na trnjevi poti prizadevanja, da bi mu njegovi voditelji prinesli odrešenje od njegovega socialnega položaja. Čeprav je slovenska javnost od teh lažiprerokov socialne pravičnosti že vsega vajena, pa le ni nihče pričakoval, najmanj pa delavci, da se bodo sedaj ti ljudje še zvezali z jugoslovensko nacionalno 6tranko, oziroma z bivšim diktatorjem Petrom Živkovičem. Brez sramu poživljajo slovenski marksistični kolovodje vse delavske trpine, ki so organizirani v socialnodeniokratskih strokovnih društvih, naj 11. decembra oddajo svoje glasove za dr. Kramerja, poglavarja orjunske JNS v Sloveniji. Dr. Kramer je zdaj največja zvezda na rdečem nebu, ki je zasenčila vse voditelje slovenskega marksizma in se kot prvi in glavni kandidat blešči na volivnem proglasu slovenske socialne demokracije; vodja jugoslovenskega fašizma je od socialističnega generalnega štaba postavljen na čelo delavstva druge in tretje inter-nacionale v Sloveniji, ki naj mu pomaga do zmage in vlade, da se vpostavi totalitarni jugoslovenski režim. Čeprav voditelji slovenske socialne demokracije nikoli niso nikomur imponirali po kakšni doslednosti, socialni zavesti in velikopoteznosti, smo jih imeli vendar še za toliko poštene, da ne bodo pri njih organiziranih delavcev sedaj tako brezvestno izdali in jih gnali v volivni boj kot priganjače za Živkovičeve huzarje. Res da so že pod Avstrijo delavske razredne in politične koristi vedno podrejali svojim osebnim voditelj-6kim koristim in ambicijam in da so bili za za-storom najprisrčnejši prijatelji s cesarsko-kraljevo birokracijo, ki jim je dovoljevala razne prole-tarske manifestacije in demonstracije ter jih podpirala v njihovem stremljenju po pošteno plačanih, od dunajske vlade odvisnih položajih, zato da so delavstvo v razrednem pogledu držali v primernih mejah in na kratkih vajetih. Še celo navdušeni agitatorji za krvavo svetovno vojno so leta 1914 postali, ko so bili posebno dobro zapisani na dunajskem dvoru in v vladi, ki jim je z gentle-mansko hvaležnostjo dala na razpolago ministrske portfelje, najvidnejša mesta v socialnem skrbstvu, v vodstvu podjetij, ki so izdelovala vojno orožje ter v prehrani prebivalstva, pri čemer so poglavarji avstrijske socialne demokracije, seveda tudi v Sloveniji, zaslužili lepe denarje in so mnogi postali prav debeli milijonarji. Socialnodemokrat-sko delavstvo od vsega tega ni imelo ničesar, kakor da so se tisti, k:i so se vrnili živi z raznih bojišč, morali zopet na trdo delo po veliko slabših pogojih nego pred vojno, če niso bili sploh pohabljeni in obsojeni na bedno eksistenco vojnih invalidov. Ko je prišel trenutek, da pride delo do časti in oblasti, kakor 6o takrat rekali, so marksistični fuhrerji naenkrat vsi odpovedali in se rajši za ceno dobrih mest v buržuaznih vladah udinjali povojnemu velekapitalizmu, namesto da bi šli požrtvovalno v boj za rdeči paradiž na zemlji. Da bi zakrili to svojo oportunistično politiko, v kateri so izdali glavne in prve cilje marksizma ter preprečili dvig delavskega stanu za dobičkanosna mesta v delavskih zbornicah in drugih od režima odvisnih socialnih institucijah, so rdeči vodje uprizorili demagoško kampanjo v govorjeni in pisani besedi zoper vero, evropsko kulturo in vse moralne dobrine in vrednote človeštva, tako da so sami izzvali zoper sebe najhujšo reakcijo in tako pripomogli s svojim kričanjem in razsajanjem do zmage fašizmu. To vse je znano in tudi v Jugoslaviji je eocialnodeniokratski pokret po zaslugi svojih kolovodij popolnoma utonil v koristolovstvu, osebnem stremuštvu in korupciji na vodilnih mestih. Vsi tisti jugoslovanski režimi, katerim so bili na čelu jugoslovenski batinaši, orjunaši in framasoni ter Integralni nacionalisti, so bili v najprisrčnejflih odnošajih z voditelji druge internacionale v Jugoslaviji, so jim pomagali, da se posade na vsa upravna dobro honorirana mesta naših socialno-političnih zavodov in uradov, in jih protežirali, dočim so člani delavskega razreda morali na politični areni včasih zelo drago plačati demogoško delovanje svojih voditeljev in so morali rdeči delavci tudi glede svojih socialnih zahtev in potreb plesati tako, kakor je bilo prav njihovemu marksističnemu, z nacionalistično diktaturo prijateljsko zvezanemu vodstvu. To vodstvo ni na socialnem torišču prav ničesar storilo za izboljšanje socialnega položaja in življenjske ravni delavstva, marveč so temeljne socialnopolitične postave Jugoslavije delo dr. Koroščevega kluba, oziroma stranke, kakor so delo naše stranke tudi borze dela, ozdravitev bratovskih skladnic, izboljšanje eooialne postavodaje sploh in minimalne mezde. Kar poznamo dela marksističnih fiihrerjev, pa je v glavnem obstajalo v političnem mešetarjenju z jugoslovenskimi nacionalističnimi centralističnimi režimi za ugodna mesta v socialnopolitičnih institucijah, v katerih so sodrugi z vladno pomočjo uganjali največji teror, da bi preprečili vsak vpliv nemarksističnih delavskih organizacij, dočim se je rdeče delavstvo samo moralo zadovoljiti z drob-tinami. Da tega ne bi zapazilo, pa je marksistični tisk bruhal cele potoke ognja in žvepla na fašizem, na jugonacistično buržuazijo in sokolstvo ter na orjunsko JNS, s katero so se zdaj marksistični prvaki tesno zvezali v prisrčno alijanso in njenega šefa posadili na svoj najčastnejši tron. Ali bo marksistično delavstvo res tako slepo in razredno nezavedno, da bo šlo volit poglavarja , jugoslovenskega totalitarizma, ki je odgovoren za Zivkovičevo diktaturo in je pravi oče šestojanu-irskega režima ter sledečega nacionalističnega te- »Sloga med Anglijo in Francijo je sedaj tesnejša kot poprej' Narodna obramba — Odnosi z Nemčijo — Španija Sodelovanje z Nemčijo ii Pariz, 25. novembra. AA. Havas: Francosko-angleški razgovori so potekli v duhu popolnega in prisrčnega soglasja. To so potrdili krogi blizu angleške in francoske delegacije. Razgovori so so zaključili s popolnim sporazumom o treh glavnih skupnih vprašanjih, ki so jih narekovala temeljna načela, na podlagi katerih bosta angleška in francoska vlada delali še naprej na diplomatskem polju, lia polju narodne obrambe ter pri naporih za ohranitev splošnega miru. Sporazum m e d Parizom in Londonom je sedaj tesnejši kot kdaj prej. Francosko-nemška izjava v nenapadanju je naletela pri angleški vladi na odobravanje, saj je francoska vlada v ostalem stalno in vsak dan obveščala angleško vlado, kar bo načrtno delala tudi naprej. S svoje strani je Chamberlain že pred 15 dnevi naglasil, da bo francosko vlado pri tem delu podpiral. Izjava bo novo diplomatsko sredstvo za utrditev miru ter popuščanja napetosti. Kar se tiče vprašanja narodne obrambe, so bile včeraj določene glavne črte preureditve francosko-angleških odnosov na tem polju. Sedaj bo naloga vojaških skrokovnjakov, da iz teh navodil izluščijo praktične koristi. Prav tako so govorili tudi glede španskega vprašanja. Napori za rešitev francosko-italijanskih odnosov na Sredozemskem morju imajo velike nade na uspeh, zlasti po uveljavljen ju italijansko-angleškega sporazuma z dne 16. aprila. Izboljšanje razmerja in e d Francijo in Italijo želi Anglija močno podpreti. Kar se tiče španskega vprašanja, sta obe vladi sklenili, da se bosta držali sporazuma londonskega nevme-ševalnega odbora, po čigar odredbah je predviden umik vseh tujih prostovoljcev iz Španije kot predpogoj za uveljavljenje predloga o priznanju pravic bojujoče se stranke generalu Francu. Angleški in francoski državniki so prav tako proučili položaj lia skrajnem vzhodu, kakor tudi načine, s katerimi bi se dale njihove tamkajšnje koristi ohraniti v sodelovanju z Združenimi državami. Sklenjeno je bilo, da bi se v tem pogledu vzdrževali stalni stiki s tem, da ne bi nihče v teh vprašanjih izdajal kakih prenagljenih ukrepov. Ne smemo pozabiti, da se v zvezi s konferencami, ki so bile meseca septembra zaradi srednjeevropske krize, v teku včerajšnjega dne ni postavilo vprašanje, da bi se morda nekatere teh odločb pod pritiskom dogodkov spremenile, pač pa je bilo v glavnem govora o diplomatski akciji, ki je v zvezi z daljšo vrsto aktualnih vprašanj. Daladier: „Popoln sporazum" Pariz, 25. novembra. AA. Havas: Predsednik vlade Daladier je takoj po zaključku francosko - angleških razgovorov snoči izjavil zastopnikom tiska naslednje: Francoska vlada je včeraj z izrednim zadovoljstvom sprejela prijateljski obisk Chainberlaina in ll,aiifnxa. Tudi pariško prebivalstvo jc z navdušenimi manifestacijami našim gostom izrazilo hvaležnost francoskega naroda. V teku dneva smo v popolni iskrenosti proučili najvažnejše mednarodne probleme in pri vseh ugotovili popoln sporazum. Prisrčno sodelovanje in prijateljsko zaupanje med angleško in francosko vlado, ki traja že več mesecev, se je tudi ob tej priliki še enkrat v celoti potrdilo. Prepričan sem, da bo sodelovanje med dvema demokracijama tako v vprašanju narodne obrambe, kakor tudi pri sodelovanju velikih mednarodnih problemov trajalo dalje. Chamberlain: „Popolna soglasnost" Predsednik angleške vlade Chamberlain je izjavil snoči zastopnikom tiska: Nimam ničesar dodati k že objavljenemu uradnemu poročilu. V celoti smo dosegli popoln sporazum s francoskimi ministri v vseh vpraša- njih naše politike, ki ima za cilj ohranitev in ustalitev miru. Sklenili smo doseči ta cilj. Proučevali smo vpraša n j e n a r o dne n I) r a m -h c in pa zadeve, ki se tičejo splošne diplomatske akcije. Trenutno naše delo je samo korak za ohranitev in utrditev miru. Izredno smo zadovoljili, da jc bilo mogoče med Francijo in Nemčija skleniti sporazum, ker vemo, da ho ta sporazum drug korak, da dosežemo svoj cilj. ki smo ga postavili tedaj, ko smo podpisovali miinehenski sporazum. Mislim, da je zelo važno, da so sc zastopniki obeh vlad lahko sestali, kajti položaj sc menja skoraj vsako uro. Zelo koristno je za naši dve državi, da prihajamo na take osebne stike in sestanke, ki pred vsem svetom izpričujejo našo popolno soglasnost, našo skupno pot in tudi naše posebnosti. London, 25. novembra. AA. Havas. Londonski tisk se bavi v svojih uvodnikih s pariškimi razgovori. »Times« prinašajo dopis iz Pariza, ki pravi: Mnogo se je pri teh razgovorih govorilo o obrambnem vprašanju. Obe strani sta razložili vse težave v zvezi s tem. Zdi se prav gotovo, da so proučevali primer morebitnega napada, ki no bi bil izvršen proti Franciji, temveč proti Angliji, ter bi bili vlogi v tem primeru zamenjani. List prinaša nato vprašanja, o katerih so v Parizu govorili, v zapovrstneni redu po njihovi važnosti: 1. Španija, 2. judovski begunci, 3. francosko-nemška izjava, 4. nemške kolonialne zahteve. »Times« pravijo, da so na razgovorih obravnavali vprašanja tako, kakor da ne zahtevajo globljega proučevanja. V zvezi z jamstvom za češkoslovaške meje pravi list: Dn sedaj ni bilo izdano še nobeno točno tolmačenje izjave, ki jo jo 5. oktobra dal v parlamentu minister Tnskip, po kateri je angleška vlada moralno dolžna smatrati, da so že v veljavi njene garancije za te Bodoči avtomobilski hodnik iz nenltde Vratislave na Dunaj skozi češko-slovašlio državo. meje. V uradnih krogih pa smatrajo, da je določevanje češkoslovaških mej spet zavleklo vprašanje garancij zaradi poljskih in madžarskih zahtev. »Daily Maik pravi: V teku razgovorov v Parizu sla obe državi glede narodne obrambe sklenili, da se uvede najtesnejše sodelovanje in da bo v najkrajšem času prišlo do razgovorov med zastopniki obeh generalnih štabov. Ribbentrop v ponedeljek v Pariz Berlin, 25. novembra. AA. Reuter. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop bo odpotoval v ponedeljek zvečer v Pariz, kjer ho podpisal fran-cosko-nemško izjavo. V Berlin se bo vrnil najbrž v sredo zvečer. Chamberlain pri vojvodi Windsorskem Pariz, 25. novembra. A A. Reuter. Obisk Cliam-berlaina iti lorda Halifaxa pri vojvodi Windsor-skem je trajal 25 minut. Izvedelo se je, da je bila ves čas pri sestanku navzoča tudi vojvodinja Windsorska. Bivši kralj Edvard VIII. se vrne v Anglijo o božiču »Jour« prinaša vest, da je vojvoda Windsor-ski imel včeraj razgovor s Chamberlainom, ki je vojvodo obiskal v njegovem hotelu. Razgovor je trajal pol ure. List poroča, da se je vojvoda raz-govarjal s Chamberlainom o svojih načrtih in o svoji prihodnosti, ne da hi pri tem prikrival željo, da hi se mogel ponovno vrniti v Anglijo in tam narodu koristiti. Po drugi strani pa javlja dopisnik »Daily Maila« iz Pariza: Sliši se, da je pri razgovoru s Chamberlainom vojvoda Windsorski načel vprašanje svoje vrnitve v Veliko Britanijo. Verjetno je, da bosta oba windsorska prebila božične praznike v Sandringhamu. Vendar pa te vesti niso potrjene, kakor tudi ne vesti o obisku vojvodskega para v Augliji na prihodnjo pomlad. Chamberlain domov Pariz, 25. novembra, b. Kot je bilo prvotno določeno, sta se britanski ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister odpeljala iz Pariza z vlakom ob 10.30. Na postajo sta ju spremila francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet. Slovo je bilo zelo prisrčno. Od hotela do postaje in nn sami postaji je bilo veliko število policijskih agentov in mobilne garde, ki so preprečili demonstracije. Daladier se je s postaje vrnil v ministrsko predsedstvo ter je dal takoj potrebna navodila za zadušitev stavke. Globlji pomen ameriško-angleške trgovinske pogodbe Ustvarja se svetovna gospodarska fronta s političnimi cilji London, 25. nov. dl. Na predvečer potovanja angleških ministrov v Pariz je celo v resnih političnih krogih krožila vest, da bo odpoklican nemški poslanik v Londonu. Za vzrok tega koraka se je navajalo, češ da se Anglija s svojim potegovanjem za preganjane Jude vtika v notranje politične razmere v Nemčiji. Todu tudi če bi bil nemški poslanik zares odpoklican, bi bilo treba iskati globlje vzroke za takšen korak. Kajti znano je, da se je Nemčija mnogo let prizadevala za angleško prijateljstvo in ji je bilo vedno mnogo na tem, da bi Anglija bila vsaj v tako dobrih odnošajih z Nemčijo, kakor je z Francijo. Velika za-grenjenost, ki naenkrat v Berlinu vlada nad An- Na obletnico podpisa pogodbe proti Kominterni Radiogovori Ribbentropa, Ciana in Arite —Riin—Tokio je danes jamstvo za mir in napredek. Napačno hi bilo misliti, da je boljševizem nehal s svojo borbo. Bnljševiška propaganda se sedaj pojavlja pod novo kapo, ki se v raznih delih sveta obrača proti avtoritarnim državam. Prav nič drugega ni za protinemskimi hujskarijami, ki trajajo v Ameriki. Borba proti komunistični inler-nacionali ni naperjena proti nobenemu drugemu narodu. Grof Ciano je dejal: V letih, ki sta minuli, so so pokazale na delu tako nn zapadu kakor na vzhodu italijanska, nemška in japonska solidarnost. Prepričan sem, dn se bo ta skupnost nadaljevala tudi v bodočnosti, da bo vse močnejša in da se bo razvila v tako silo. ki jo ImkIo vse tri velike države posvetile službi za civilizacijo in za napredek. Japonski zun. minister Arita je rekel: Proti-konmnisiični pakt pomeni najvažnejšo potezo japonske zunanje politike. Prolikomunistična borba v Evropi se je ojačila. V vzhodni Aziji se biiža Čangkajškova komunistična in prolijaponska politika svojemu koncu. Berlin, 25. nov. A A. DNB: O priliki dvoletnice podpisa nemško-italijanskega protikomunističnega sporazuma so govorili na radiu Ribbentrop, grof Ciano in Arita. Ribbentrop je dejal: Skupno delo vseh treh držav v borbi proti boljševiški akciji se je izkazalo. Niti v Španiji, niti na Kitajskem se Moskvi ni posrečilo ohraniti svojih boljševiških prijateljev. Boljševiško delo je bilo uničeno zaradi odločnosti Hitlerja in zaradi solidarnosti protibolj-ševiških držav, perdvsem pa zaradi skupnega dela nacionalnega socializma in fašizma. Triknt Berlin rorja? Prepričani smo, da vsaj pošteni elementi delavstva, ki je poslušalo dozdaj svoje zapeljivce, pozivu »Delavske politike« ne l>odo sledili. Zakaj, kdor bo volil dr. Kramerja in salonsocialisla Je-lenca, ta bo grobokop delavskih interesov in upravičenih zahtev delavskega ljudstva, ki od zmage take liste nima pričakovati drugega, ko nov nacionalističen teroT in fašistično vladavino, s kalero JNS tisk že danes tako toplo simpatizira. glijo, mora torej imeti globlji razlog, kakor pa je angleška simpatija za preganjane nemške Jude. Zakaj Nemčija ni zadovoljna V poučenih krogih se trdi, da je Nemčijo silno zadela pravkar sklenjena trgovinska pogodita med Združenimi državami Severne Amerike in pa med Anglijo. Trelia jo vedeti, da so so ta pogajanja vlekla več let in da je večkrat žo kazalo, da sc bodo razbila. Tudi druge sile so si prizadevale, da razrahljajo vezi incil obema anglosaškima velesilama. Sedaj pa je z neverjetno naglico prišlo do podpisa gospodarske pogodbe, ki ima nepregledni pomen. Tudi laik lia gospodarskem polju mora uvideti, da ima pogodim pomen zgodovinskega mejnika v gospodarski politiki povojnega sveta. Kar sc posebej Nemčije tiče, je s tem podpisom izgubila možnost, da hi gospodarsko mogla vrednotiti ono, kar je s pogodbo oziroma s sporazumom v Monakovem pridobila. V Monakovem se jo namreč posrečilo oslabiti politično enotna fronto zapadiiili velesil, oziroma Francija in Anglija sta bili tako šibki, da sta so morali vdati nionakovskeinu iliktatu. Sedaj pa je vmes posegla Amerika. Prišlo je do nepričakovanega zbližanja med Anglijo in Ameriko, kar obema velesilama daje izredno važen politični in gospodarski poudarek. Anglija jo namreč s podpisom trgovske pogodbo z Ameriko odprla ameriški trgovini pot tudi v svoje kolonije. Na angleških kolonijah torej odslej ne bodo imeli interesa samo Angleži, ampak tudi Amerikanci. Več kot tretjino vse svetovno trgovine bodeta soda j nadzirali Anglija in Amerika in vsaka od svoje strnili bodeta skrbeli, da so (Nadaljevanje na 2. strani) Zemunska vremenska napoved. Pretežno vedro bo na južni a delno oblačno na severni polovici, kjer bo tudi dež. Toplota sc bo lahno dvignila. Zagrebška vrem. napoved: Pretežno jasno. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno, prehodno precej jasno, temperatura brez spremembe. Stavkovni val v Franciji dere dalje Prave bitke med policijo in delavstvom Pari«, 25. novembra, b. Spor s kovinskimi delavci v severni Franciji je bil mirno odstranjen, kakor hitro sc je uipaknil« mobilna garda. Položaj v neposredni bližini Pariza pa se je naglo poostril. Ponoči so 'delavci kovinske industrije zasedli vse večje tovarne, kot so Citroyen, Renuald in Blocha. Z naredbo vlade se je morala evakuaciia delavcev iz tovarne nasilno izvršiti. Pri tem je zlasti v Re-nauldovi tovarni prišlo do hudih pretepov. Okrog 10 zvečer je prispelo iz Pariza kakih 100 tovornih avtomobilov mobilne garde in policije. Vse ulice, ii vodijo v Pariz, je mobilna garda popolnoma blokirala. Po mestu so korakale patrulje, tako da je bilo mesto povsem podobno vojnemu taborišču. Najprej so bili aretirani oni delavci, ki so nosili tovarišem hrano v tovarne. Okrog 10 zvečer se je posrečilo mobilni gardi prodreti v notranjost tvornice Citroven. Ker sc delavstvo ni hotelo pokoriti ukazu, da izprazni tovarno, je mobilna garda uporabila palice in puškina kopita ter udrihala po delavcih, ki so se počasi umikali proti izhodu. Policija je aretirala kakih 100 oseb, delavstvo pa je vrgla na cesto. Ponoči ob 1 jc bdo izdano uradno po.ročilo, ki je'z njim vlada sporočila, da ni bil nihče težje rajen, lahko ranjenih pa jc bilo 80 gardistov in 3 policisti. Vsega skupa) ]e bilo 300 delavcev aretiranih. Dogodke izredno živahno komentira ves pariški jutranji tisk. Desničarski tisk odobrava stališče vlade, zlasti energično stališče Daladiera, ki jc namestnik mi-; nistra za notranje zadeve. Zato pa je levičarski tisk bolj strupen in očita vladi brezmejno surovost. Stavka kovinskih delavcev v Parizu in ostalih krajih Francije pa se deloma izvaja tudi brez zna-nia centralnih sindikatov in brez znanja komunističnih voditeljev. Zaradi tega je organizacija kovinskega delavskega sindikata davi izdala proglas na komuniste, v katerem jih poziva na zmernost. Leon Blum jc izdal osebni poziv na »delavski razred«, v katerem ga poziva, naj ostane gospodar samega sebe in naj ne prekorači navodil, ki jih je prejelo od centralne organizacije. Nerazuml)iva neopreznost je izzvala veliko vznemirjenje in posledic še ni mogoče določiti. Blum apelira na modrost, patriotizem in »republikanski instinkt« vseli onih, ki lahko doprinesejo k obvladanju dogodkov. O političnih posledicah teh dogodkov se iirijo razne vesti. Tako v deaničarskem tisku, kakor tudi v »Epoque« je opaziti, da bo vlada a svojimi energičnimi ukrepi lahko pridobila na avtoriteti in da bo Daladier postal središče desničarskih republikancev, Stavka ne bo omogočila ponovne vzpostavitve ljudske fronte, temveč bo obratno potrdila njen polom. Levičarski tisk ostro nastopa proti osebnim tendencam Daladiera in trdi, da bodo zveze z diktatoričnimi državami v zunanji politiki prišle do izraza tudi v notranji politiki Francije. Izvedelo sc je, da je vodstvo rudarske organizacije v Enghienu včeraj sklenilo, da naj se v dotični rudarski oblasti dane« dopoldne proglasi splošna 6tavka. Zveza kovinskih delavcev je objavila izjavo vsem mehanikom v letalski industriji, v kateri pravi, da pričakuje, da se bodo 6trogo držali navodil, ki jih je izdala glavna strokovna zveza. Glavna strokovna zveza kovinskega delavstva je včeraj objavila proglas, v katerem poziva delavstvo, da naj ničesar nc dela na lastno pest, ampak da naj počaka na sklepe glavne strokovne zveze. Snoči je pariška policija začela izganjati delavstvo iz avtomobilskih tovarn Renauld. Policija je imela velike težave, ker so sc delavci upirali. Bilo je ranjenih več oseb, posebno pa redarjev. Pravijo, da je bilo ranjenih približno 10 redarjev in članov mobilne garde. Policija je aretirala približno 200 oseb, ki jih bo pa najbrž kmalu vse izpustila. Glavna zveza francoskih delodajalcev objavim: Upravni odbor glavne zveze francoskih delodajalcev se je včeraj 6estal na sejo, da bi proučil položaj, ki je nastal zaradi zadnjih stavk in pa propagando, ki te stavke zmeraj bolj širi. Odbor je ugotovil, da ti spori niso stanovske narave, ampak so naperjeni samo proti vladnim odredbam. Glavna zveza francoskih delodajalcev je ukrenila vse potrebno, da bi omogočila redno delo. Socialisti zahtevajo odstop Daladiera Pariz, 25. novembra, c. Popoldne se je v parlamentu sestal socialistični poslanski klub, ki je sprejel zelo ostro resolucijo proti Daladierovi vladi. Resolucija zahteva takojšen odstop vlade. Bolezen sv.očeta Volitve predsednika češkoslovaške v ponedeljek Edini kandidat vseh strank je dr. Emil Hacha Praga, 25. nov. dl. Vse češke stranke so se sporazumele, da bo kandidat za predsedniške volitve 28. t. m. dr. Emil llacha, prvi predsednik najvišjega upravnega sodišča. Volivno pravico ima 343 parlamentarcev, ki se naslednje porazdele: češka enotna stranka 171 (53 agrarcev, 40 narodnih socialistov, 32 ljudska stranka. 24 obrtna stranka. 17 narodno združenje, 5 fašistov), Slovaki 51, deiavska stranka skupaj z nemškimi socialisti 61, Madžari in Nemci 13, komunisti 30, divjaki 10. Hšcha sprejel kandidaturo Praga. 25. nov. c. Popoldne je bila seja vlade, na katei*o prišli tudi Slovaški'in ukrajinski' ministri. Po seji so zastopniki vseh treh vlad odšli k dr. Hachi in ga zaprosili, da naj prevzame kandidaturo za predsednika republike, llacha je kandidaturo sprejel. Vse gospodarstvo v slovaške roke Bratislava, 25. nov. dl. Gospodarski minister Teplanski je naslednje izjavil: »Pri kulturni, gospodarski in socialni zgradnji Slovaške se bomo ravnali po načelu: Slovaška Slovakom. Pri tem bomo upoštevali krščanska in narodna načela. Preuredili bomo naše celotno gospodarstvo tako v trgovini kakor v industriji, in sicer na tak način, da bo trgovina, industrija in denarstvo prišlo v slovaške roke. Pri tem delu bomo }>ostopali previdno in vztrajno.« Zadnje zasedbe Praga, 25. nov. AA. (CTK) Včeraj so bile »pravi jene poslovne zadeve pri izpraznjevanju, odnosno zasedbi raznih krajev, ki so bili odstopljeni Nemčiji, ali pa vrnjeni Češkoslovaški. Nemške oblasti f,o večinoma poverile zasedbo napadalnim oddelkom, medtem ko je. vojaštvo nastopilo le v izjemnih primerih. Nikjer ni bilo nobenega incidenia. Nekatere težave so nastale zaradi nejasno potegnjenih meja na geografski karti, toda v večini primerov je bil tako.i dosežen sporazum med nemškimi in češkoslovaškimi častniki na kraju samem. V vseh krajih, ki so se vrnili ČRS, je prebivalstvo navdušeno sprejelo češkoslovaške oddelke. Z včerajšnjim dnem je Češkoslovaška doprinesla zadnje težke žrtve za ohranitev miru. (Nadaljevanje s 1. strani) Tznebila neljubega konkurenta, ki ga obe velesili vidita v Nemčiji. Tako se ustvarja v angleškem svetovnem imperiju polagoma tudi gospodarska enota, pri kateri bodeta v prvi vrsti udeležena Anglija in Amerika. Še novi zavezniki Anglosaškim velesilam gre sedaj za to, da v svoj krog pritegneta zaveznike, ki 110 bi pomenili konkurence. To je v prvi vrsti Francija. Iz mnogih znakov sodeč bodo v Parizu važni razgovori tudi o tem, kako zbližati anglosaški in francoski kolonialni imperij. Verjetno, dn gre sedaj v Parizu tudi za zelo važna gospodarska vprašanja. Drugega zaveznika pa bo Amerika dobila v j u ž n o - a m e r i š k i h državah. Kakor znano, je že sedaj večina južnn-nmeriških držav zavzela ostro odklonilno zadržanje napram Nemčiji. njeni trgovini in njenim priseljencem. Vse-ameriškn misel ni nikjer tako živa kakor v Južni Ameriki. Na bodoči vseameriški konferenci mislijo Združene severnoameriške države predlagati važno gospodarske pogodbe, ki bodo šle za teni, da se Južna Amerika včlani v anglosaški gospodarski imperij. To so obrisi širokopoteznegn in z mrzlično naglico vodenega delovanja, ki ga vodi Anglija proti grozeči ekspanziji Nemčije. S tem v zvozi je tudi odločna odklonitev Anglije in Amerike vsakih razgovorov glede odstopa kolonialne posesti Nemčiji. Os London—Pariz je bila namreč znatno okrepljena z ameriškim zavezništvom. Značilno jc pisanje francoskih listov, ki pravijo, d« se jim zdi čudno, da Nemci zahtevajo kolonije samo od Anelije iu Francije, ne pa tudi od Japonske, ki je Nemčiji pobrala precejšen del njenih nekdanjih kolonij. V pariških razgovoril med angleškimi 111 francoskimi ministri gre torej z« politična in gospodarska vprašanja, ki so največjega pomena tudi za bodoči politični razvoj v Evropi. Vatikan, 25. nov. e. Sv. oče papež Pij XI. je zopet nevarno zbolel. Danes zjutraj ga je v njegovi zasebni kapeli obšla huda slabost in je srčni napad trajal vse dopoldne. Takoj so poklicali zdravnika dr. Milanija, ki je bil ob bolnikovi postelji še pozno popoldne. Ko je zapuščal Vatikan, je izjavil časnikarjem, da se je stanje visokega bolnika popoldne nekoliko, zboljšalo. Vatikan, 25. nov. c. Že dopoldne so začele prihajati številne odlične osebnosti v Vatikan povpraševat za zdravstveno stanje sv. očeta. Po vrsti so prišli vsi člani diplomatskega zbora. V baziliki sv. Petra se bo nocoj začela tri-dnevnica z molitvami za zdravje sv. očeta. Vatikan, 25. novembra, c. Zvečer ob 18 so zdravnika dr. Milanija zopet poklicali v Vatikan. Ob času, ko to poročamo, zdravnik še ni zapustil bolnikove sobe. Vatikan, 25. novembra, AA. Havas: Sv, oče Pij XI. leži v svoji sobi v tretjem nadstropju v Vatikanu. Poleg njega je nekaj redovnikov. Tudi profesor Milani, ki zdravi 6v. očeta, ne zapušča nje- govega stanovanja. Razen omenjenih osebnosti danes k sv, očetu niao pustili razen kardinala Laurija, nikogar. Vatikan, 25. novembra. AA. Havas: Vsi kardinali, ki žive v Rimu, to je vsi tisti, ki tvorijo pa-peško Kurijo, so bili obveščeni po poaebnih kurirjih o bolezni sv. očeta. To najbolje dokazuje kako resno je zdravstveno stanje najvišjega cerkvenega poglavarja. Vatikan, 25. novembra. AA. Havas: Dane« bi ae moral sestati konzistorij zaradi imenovanja dveh novih kardinalov. Iz dobro obveščenih krogov pa se je zvedelo, da je zaradi bolezni sv. očeta to imenovanje odloženo. Ta dva nova kardinala naj bi bila papeški nuncij v Italiji msgr. Borgoncio in tajnik kongregacije bogoslovja in univerze msgr. Rufini. Rim, 25. nov. TO. Stanje sv. očeta je zaradi tega zelo nevarno, ker Že dve leti boleha in nima več one odpornosti, ki jo je imel prejšnja leta. Boje se, da sv. oče ne bo prebolel sedanjega bolezenskega napada. Odpor Hrvatov proti Mačkovi politiki Na Hrvatskem se ljudstvo vedno bolj punta zoper dr. Mačka in njegovo stranko, ki je sprejela v svoje okrilje Zivkovičeve huzarje, slovenske iz-koretiinjence in predstavnike druge ter tretje in-ternacionale. Po Hrvatski kroži sedaj letak, ki je pretiskan iz »Nezavisnosti* od 11. t. 111. V tem letaku je rečeno, da je položaj sedaj popolnoma jasen. Hrvati, ki bi glasovali za Mačka in njegovo listo, bi dejansko glasovali za Pero Živkoviča. Hrvati pa morajo glasovati za Ante Starčeviča, oziroma za njegove ideje. Ker to ni mogoče, bo 11. dec. vsak pravi Hrvat ostal doma. Po hrvatskih vaseh pa kroži še drugi letak, ki pravi, da Hrvati nimajo nobenega drugega sredstva, da bi preprečili novo strahovlado Zivkovič-Jevtičevo kakor obstlnenco 11. decembra. Kako je zaradi tega vodstvo HSS postalo nervozno, dokazuje dejstvo, da je glasilo dr. Mačka danes prvič, odkar se je začela volivna bprba, ob- Bratislava, 25. nov. AA. (ČTK) Vsi člani slovaške vlade, kakor tudi narodni poslanec Sidor in senator Mederli so odpotovali snoči v Prago, kjer bodo s češkimi politiki razpravljali o načrtu zakona za široka pooblastila in ostalih pomembnih političnih vprašanjih. Spopad na poljsko-slovaški meji Varšava, 25. nov. AA, Pat: Poljska komisija za razmejitev je bila napadena na češkoslovaškem ozemlju v trenutku, ko je šla nasproti slovaški delegaciji. Napadla je neka oborožena skupina, v kateri so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ta dogodek rje imel značaj rfwganhiranega napada. Dva člana poljske delegacijo sta bila ra-njona, a avtonmJyl poškodovan,, Napad je bil izvršen v bližini gradu Oravske na ozemlju, ki ni predmet razmejitve. Podoben dogodek se je pripetil tudi v petek v bližini Gača, kjer je poljska delegncija morala zaradi očitnega nerazpoleženja slovaške delegncije prenehati z deloni. Poljska vlada je storila potrebne ukrepe zato, da dobi zadoščenje in da zmarujc pravice ter pravilno delo poljsko delegacije. Poljske čete so danes zasedle Gačo, ki se nahaja na slovaškem ozemlju, in katera je bila s skiepom poljsko-češkoslovaške komisije prideljena Poljski. Poljska vlada je sklenila zasesti to mesto pred določenim datumom zaradi tega, ker hoče na ta način zavarovati svoje pravice po neljubem dogodku, ki se je primeril v bližini gradu Oravske. Spopadi na varšavski univerzi Varšava, 25. novembra. AA. DNB: Na varšavski univerzi je prišlo do 6popada med poljskimi nacionalističnimi ter med judovskimi ter socialističnimi študenti. Spopad so izzvali marksisti, ki so pred univerzo metali neke letake. Ranjenih je bilo več študentov. Končno so iz neke predavalnice odstranili nekega judovskega docenta ter več študentov Judov. Poljaki preklicujejo Varšava. 25. nov. c. Poljski poučeni krogi zavračajo vesli, ki so se razširile v tujini, češ da mislita dne 27. novembra Poljska in Madžarska začeti skupno vojaško akcijo proti Podkarpatski Rusiji. _ Belgrajske novice Belgrad. 25. nov. AA. Včeraj je prispela v Belgrad belgijska trgovinska delegacija, ki bo z našo delegacijo pregledala dosedanje delovanje sporazuma, ki je bil sklenjen lani novembra v Bruslju. V zunanjem ministrstvu je bila danes prva seja. Belgrad, 25. novembra, AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijanskega poslanika na našem dvoru Maria Indllija, zatem pa madžarskega poslanika Bessenyja. Samo še nesrečen spomin »Samouprava« piše: »JNS, ki je stvarno prenehala tisti trenutek, ko je g. Peter^ Živkovič sklenil volivni sporazum z g. Mačkom, živi danes samo še kot nesrečen spomin... Danes JNS v glavnem predstavlja trojka Kojič-Jevtič-Popovič, njihova tzveza» gazda Ilija Mihajlovič iz Arandje-lovca, politik brez volivcev g. Jovan Banjanin, slovenski popotni politik g. dr. Kramer ter komandant brez armado g. Peter Zivkovič. To je prav vse, kar je ostalo od JNS. Tistih dvajset ljudi, ki namreč gredo za to skupino bivših poiitikov, v našem obnovljenem političnem življenju prav nič ne pomeni... Nočemo prerokovati, saj volitve niso več daleč in ljudstvo bo 11. decembra samo povedalo tem gospodom svojo odločitev. Ta gospoda je od te države dobivala časti, položaje in preskrbljeno starost, v zahvalo za vse to pa so ti ljudje svojemu narodu in svoji domovini naredili samo škodo... Ti bivši politiki so vodili zgolj svojo osebno, kratkovidno in sebično politiko. Onin 80 tisti krivci, da se jo hrvatsko vprašanje tako zaostrilo ... Zato njihove popolne likvidacijo v tej državi nihče ne bo obžaloval... Zato pa smo hvaležni dr. Mačku, da je jugoslovanskemu ljudstvu omogočil, da nad to KosP°do 11. decembra izreče svojo 6odbo. Če bi ne bilo njegove pomoči, bi 6e ti gospodje sploh ne bili mogli j>okazali na volišču. In bi se morda potem bili še našli naivni ljudje, ki bi mislili, da bodo ti bivši politiki še kdaj igrali kako vlogo v našem političnem življenju.« Po Mačkovi zaslugi bo 11. decembra JNS izginila in z njo vsi ti iu laki politiki. »Slovenska udružena opozicija« »Obzor« piše o Mačkovem gibanju v dravski banovini in pravi, da bodo tukaj volitve zelo važne, ker je dravska banovina »tretja državno-pravna komponenta Jugoslavije«. Poroča, da se v Sloveniji nahajajo v volivni borbi JRZ in »Slovenska udružena opozicija«, v kateri da so skupina dr. Lončarja, krvščanskih socialistov, dr. Sta-novnika, JNS in socialistov. Nadalje izvemo, da Mačkova Hrvaška eeljačka stranka kandidira v Brežirnh in v Krškem, skupina dr. Stanovnika pa v dolnje-lendavskem, dravograjskem, škofjeloškem in šmarskem okraju. Kot posebno zanimivost beleži »Obzor*, da JNS in socialisti kandidirajo skupno. Tudi to beleži, da je dr. Kulovec v Novem mestu izjavil, da so Slovenci, ki bi glasovali za dr. Mačka, izdajalci, kar tudi res eo. Mrtvi Radič in živi Maček Minister dr. Kaludžerčič je na sestanku v Sarajevu povedal nekaj zanimivih misli o dr. Mačku jn njegovi sedanji politiki. Dejal je med drugim, da mrtvi Radič drži skupaj več Hrvatov, nego jih druži danes živi Maček! Radič nikoli ne bi bil sprejel na svojo listo Živkoviča in Jevtiča, zaradi katerih je toliko hrvatskih žen in mater plakalo in se zavilo v črni pajčolan, toliko mož in sinov pa je bilo ubitih ali zaprtih po ječah. Ali si je mogoče misliti pametnega in daleko-vidnega hrvatskega politika, ki bi hotel pomagati nasilnikom, ki ne morejo dobiti večine v srbskem narodu? To dokazuje popolno politično nesposob- Sijajno zborovanje JRZ v Celju Celje, 25. novembra. Velika telovadnica Doma v Samostanski ulici jc bila nocoj vse premajhna, da bi sprejela izredno veliko število somišljenikov JRZ. Ze ob pol 7 zvečer se jc zbralo nad 1000 ljudi, da posluša krepko besedo našega rojaka, senatorja Smodcja. Zborovanje jc pričel predsednik okrajne organizacije JRZ g. Anton Fazarinc. Ko se je pojavil v dvorani senator Smodej s kandidatom celjskega okraja, županom g. Alojzijem Mihelčičem, je zaorilo po dvorani viharno navdušenje in vzklikanje, ki se jc razlegalo daleč po ulici. Z mirnim in krepkim tonom ter z njemu lastnim poudarkom jc senator Smodej podal jasno sliko naše zunanje in notranje politike. Posebno zanimive «0 bile njegove besede na račun opozicije. Orisal je vse delo vlade na korist našega kmetijstva, zadružništva in delavstva, ki je podlaga za večjo korist našega naroda. Poudaril je pomen volitev 11. decembra, ko bomo dosegli si-iaino zmago in ko bo ljudstvo izkazalo svoje popolno zaupanje svojemu voditelju dr. Korošcu. L dejstvi in zlasti tudi z izkušnjami je pokazal na javilo uvodnik zoper one radičevM, Ri so za volivno abstinenco. Iz članka je jasno razvidno, da dr. Mačka skrbi ta pojav in da Hrvatska seljačka stranka nasproti njemu ni tako ravnodušna, kakor se je do sedaj delala. Mačkovi disidenti se delijo v dve skupini: eno vodijo dr. Buč, Hrvoj in dr. Cuzzi, ki pozivajo naravnost na abstinenco, dočim druga skupina pod znanim dr. Budakom izjavlja, da bo zaradi discipline sicer glasovala za dr. Mačka, da pa njegovo sedanjo politiko obsoja in da bo v stranki delala na to, da se ta politika strmoglavi. Videti je, da je dr. Mačku posebno ta skupina zelo neljuba, ker ji v članku od 24. t. m. bere liude levite. To je pač glas vesti, ki dr. Mačku pravi, da ni bilo prav, da se je zvezal z Živkovičevimi huzarji. To bo imelo zanj in za njegovo stranko usodne posledice. umazano delo opozicije, ki že dvajset let uničuje slovenske narodne koristi. Enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovenccv ter močna Jugoslavija so temelj naše bodočnosti. Med zborovanjem so prihajali knr v trumah prijatelji in somišljeniki JRZ. od katerih jih je moralo mnogo ostati na dvorišču. Vsi so pozorno sledili senatorjevemu govoru in ga večkrat prekinjali z burnimi ovacijami dr. Korošcu in vladi. Za g, senatorjem Smodejem je spregovoril celjski kandidat župan g. Mihelčič. Njegove krepke besede so donelo po dvorani in se razlegale na ulico. Ni se bilo treba županu predstavili zbo-rovalcem. G. Mihelčiča poznajo in spoštujejo vsi prebivalci celjskega okraja, čestokrat so ga prekinjali z vzkliki: 11. decembra vsi za dr. Korošca, zato vsi za g. Mihelčiča!« Za zaključek je govoril Se g. Fazarinc, ki je pozval vse, naj se polnoštevilno udeleže shoda, ki bo v nedeljo 4. decembra v Celju in na katerem bo govorii ludi naš narodni voditeij gospod dr. Anton Korošea. nost 'dr. Mačka. Tisle Hrvate pa, ki se upirajo tej nesrečni Mačkovi politiki, proglaša Maček za izdajalce. Sam Bog zna, kam bo to Hrvate privedlo. Neurath skozi Belgrad Neurath, 25. novembra. AA. S snočnim sim-: plonskim ekspresom je potoval skozi Belgrad Iz Ankare predsednik nemškega tajnega sveta v.. Neurath 6 spremstvom. V Ankari je bil na pogrebu Kemala Ataturka. V imenu našega zunanjega ministrstva je v. Neuratha na železniški postaji pozdravil šef kabineta Dragan Protič in tajnik kabineta Fuad Azabegič. Na postaji je pozdravil v. Neuratha tudi nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren s člani poslaništva in generalni konzul v. Neuhausen. Osebna imenovanja In premestitve Belgrad, 25. nov. m. Na predlog prosvetnega ministra je upokojen Krstič Peter, administrativni inšpektor v prosvetnem ministrstvu. Napredovali so: v 3. skup. 1. stopnje: dr. Matko Heric, direk-tore realne ginin. v Mariboru. Za veterinarskega svetnika 4. 6kup. 2. stop.: Filip Kulterer pri okr. načelstvu v Zagrebu; dr. Kasanovič Ljubomir pri okr. načelstvu v Krškem; Bari Leopold pri okr. načelstvu v Litiji; Karel Kolenc pri okr. načelstvu v Dravogradu. Premeščen' je Žela Janko, učitelj osnovne šole iz Apač v BraslovČe. Upokojen je ravnatelj real. gimn. v Kranju dr. Simon Dolar. Profesorici II. moške drž. gimn. v Ljubljani Antič Silvi se sprejme ostavka na drž. 6lužbo. Belgrad, 25. nov. 111. Z odlokom pravosodnega ministra so postuvljeni za kancliste 10. skup.; pri okr. sodišču pri Sv. Lenartu Uršič Franc, do sedaj na okr. sodišču v Mariboru; v 10. skup. na sodišču v Marenbergu Kramer Josip, doslej v Celju; za predsednika razsodišča za presojevanje spora med plinarno in elektrarno ter odjemalci plina in elektrike zaradi cen je postavljen dr. Štrukelj Stanko, sodnik okrož. sodišča v Ljubljani. Na pred-, log ministra za gozdove in rudnike so postavljeni za častne svetnike iz računske stroke; pri okrož. sodišču v Ljubljani inž. Ivo Pehani, inž. Alojzij Kolk, ravnatelj rudnika v Zagorju ob Savi, inž. Sarič Leopold, ravnatelje drž. rudnika v Velenju. Z odlokom pravosodnega ministra je prestavljen na prošnjo za računovodjo 9. skup. pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani Frankovič V. Za kane-lijskega uradnika 9. skup. pri okrajnem sodišču: v Mariboru Vitez Stanko; po službeni potrebi je, postavljena za kanclijskega uradnika 9. skup. pri okr. sodišču v Višnji gori Sabina Pengal, uradni- -ška pripravnica iz Ljubljane; za kanclijsko uradnico 9. skup. pri okr. sodišču v Trebnjem Babšek Ana z okr. sodišča v Ljubljani. Na podlagi čl. 27, 28 in 29 pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov za uradniške pripravnike v pravosodnem ministrstvu je pravosodni minister postavil za člane izpitne komisije pri apclacijskem sodišču v Ljubljani: sodnike M. Kranjca, sodnika apelacljskega sodišča v Ljubljani, dr. Šenka Josipa, sodnika okrož. sodišča v Ljubljani, Tavzesa Mia, ravnatelja zemljiške knjige na okr. sodišču v Ljubljani; za namestnike so. postavljeni: Dolinar Andrej, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Svet Jakob, sodnik okrož. sodišča v Ljubljani, Medved Josip, voditelj zemljiške knjige v Ljubljani. Napredovali so v 4. skup. 1. stopnje: Jostp Zorko, starešina okr. sodišča na Vranskem; Slavo Papež, sodnik na Vranskem; Josip Černe. sodnik v Škofji Loki. Imenovana je za tajnico 7. skup. pri apelaeijskem sodišču v Ljubljani dr. Pehani1 Jakobina, pristav okrož. sodišča v Ljubljani. Imredyjeva vlada — še negotova ? Budimpešta, 25, nov. c. Regent Horthy še zmeraj sprejema razne madžarske vodilno politike. Danes so se razširile vesti, da ho novo vlado najbrž sestavil sedanji prosveini minister grof Telekl. Šahovski turnir Haag, 25. nov. Stanje velemojstrskega turnirja po 12. kolu je naslednje: Keres 7 (1), Fine 7, Botvinik 6 in pol, dr. Alje-hin 6 (1), Reshevsky 5 in jiol (1), dr. Euwe 5 in pol, Capablanca 5 (1) in Flohr 3 in pol. Senzacija tega kola je bila, da je dr. Etiwe premagal Botvinika, dočim bo Aljehin v prekinjeni igri s Keresom najbrž zmagui in bi tako Aljehin prevzel vodstvo v tabeli Socialistični delavci kar niso mogli verjeti, da eo in kako so mogli njihovi voditelji napraviti volivni sporazum s proslulo JNS. Saj velja ta stranka zanje za predstavnico naše liberalne gospode, ki ji je bilo vedno zelo malo mar za delavca in 6e je obračala do njega samo, kadar je šlo za zbiranje glasov: pri volitvah. Drugače pa jih je JNS vedno sovražila, kot je sovražila dr. Mačka. Socialisti so sestavljali za Jevtičeve volitve svojo listo, ki je pa Jevtič ni hotel potrditi. Do včeraj torej največji nasprolniki, danes pa bi morali socialistični delavci voliti skupno listo z Mačkom, Kra-merjem, Jevtičem in Živkovičem Delavci mislijo, da si lahko take skoke privoščijo njihovi generali, ki nimajo daleč od ene do druge kavarne, delavci pa hočejo biti bolj dosledni in pravijo: Mi ne bomo volili naših preganjalcev in nasprotnikov socialnega napredka, čeprav so se jim pridružili naši birokratje. Za njihovo polomijo nočemo biti odgovorni 1 In delavci imajo prav! Saj starostnega zavarovanja za delavce ter pokojninskega zavarovanja za nameščence niso izvedli JNS-arji, oni tudi niso izdali uredbe o najnižjih mezdah, kar vse 6o neštetokrat zahtevale strokovne organizacije brez razlike. Socialne zakone pa je izdala in posplošila šele vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošra. Zato more zaveden delavec voliti samo listo JRZ. Delavci hočemo socialni napredek, ne pa nazadovanje. Hočemo socialni mir in delo, ne pa prepirov ter brezdelja. Vse to pričakujemo samo od JRZ! Če bi pa zmagala združena opozicija, vemo, da ne bi v parlamentu nič pomenilo niti 5 socialističnih poslancev, da ne bi pomenil dosti niti dr. Maček, ki je itak hrvatski »duce«, temveč da bi igrali v njem glavno violino Živkovič, Jevtič ter Kramer To eo pa sami gospodje, ki so vajeni delavstvu samo obljubljati. Sicer pa, ali ni Čudno, kake kandidate so postavili vedno čisti in delavski razredni marksisti: uradnika Delavske zbornice J. Stanka, uradnika OUZD Petejana in Mlinarja, odvetnika Jelenca, strokovnega tajnika Arha. Res pisana družba razne gospodel Delavci dobro vedo, da se socialistična gospoda ne veže prvič z nasprotniiki delavstva in delavskih pravic ter da od takih zvez delavstvo še- nikdar ni imelo koristi. Posebno pa se jim ne zdi, da bi s svojimi glasovi pripomogli do poslanskega mandata v Ljubljani dr. Kramerju, Kaj mislijo delavci ki ima kot prvi kandidat vsaj malo upanja na izvolitev, dočim pomeni dr. Jelenčeva kandidatura samo vabo za delavske glasove. Zato pa pravijo: Naši generali naj se vežejo, s komer hočejo, mi ne bomo drveli za njimi! Ljotičevi kandidati v Sloveniji Na listi g. Dimitrija Ljotiča, ki je bila 22. t. m. vložena v Belgradu, kandidirajo v Sloveniji: Celje: trgovec Vinko Vabič (namestnik črkostavec Boris Bavdek); Dolnja Lendava: šofer Vladimir Kaučič( nam. zaseb. uradnik Rudolf Šimnovec); Gornji Grad: trgovec Vinko Vabič (nam. mehanik Alojz Širaj); Konjice: pos. in lesni trgovec Julij Hmelak (prostovoljec s solunske fronte), namestnik Ferd. Ranke; Ljutomer: pos. Matija Golub (nam. trg. Drago Šega); Maribor, levi breg: trg. Stanko Koštomaj (nam. prokurist Rudolf Hrovat), koroški prostovoljec Ivan Kranjc (nam. šol. upr. v p. Fr. Zupančič); Maribor, desni breg: kmet Alfonz Šarh (nam. voj. inv. Fran jo Medik), Murska Sobota: zas. urad. Rudolf Šimnovec (nam. šofer Vi. Kaučič); Dravograd: odvetnik dr. Hinko Schreiner (nam. Alojz Petrič); Ptuj: mag. Drago Šega (nam. pos. Jožef Petrovič); Slovenj Gradec: zas. urad. Rudolf Šimiiovec (nam. trg. Fr. Viden-šek); Šmarje pri Jelšah: pos. Julij Hmelak (nam. mehanik Alojz Širaj); Brežice: zasebnik Zupančič Franc (nam. zid. mojster Ivan Gabrič); Laško: rudar Ciril Šuštar (nam. ključavničar V. Sedlar); Črnomelj; priv. urad. Nikolaj Villiar (nam. pos. Peter Mavrin); Kamnik: tovarnar L. Kane (nam. odvetnik Fr. Malnič); Kočevje: priv. urad. Nikolaj Villiar (nam. pletar Karol Prah); Kranj: zobozdravnik dr. Karel Demšar (nam. uradnik Stane Košnik); Krško: kmet Stoviček (nam. kmet Siko-šek); Litija: ključavničar V, Sedlar (nam. odv. dr. Ivan Mazek); Logatec: pošt. podur. v. pok. Vekoslav Bavdek (nam. slaščičar Karel Vilar); Ljubljana okolica: zas. Franc Zupančič (nam. kmet Jože Kalin), strojnik Sieber Ignac (nam. kapetan Artur Šturm); Novo mesto: trg. Ferdo Schoner (nam. livar Josip Malin); Radovljica: tov. del. V. Kržišnik (nam. tov. del. Franc Demšar); Škofja Loka: zobozdravnik dr. K. Demšar (nam. mlinar Jožef Kumar); Ljubljana, mesto: odvetnik dr. Fr. Kandare (nam. rezbar Anton Gosar), kapetan A, Šturm (nam. pošt, podur. V. Bavdek). Prekmurje bo glasovalo za JRZ Murska Sobota, 26. novembra. Dosedanji poslanec murskosoboškega okraja g. Josip Benko je napisal v zadnji številki »Murske Krajine« daljši članek pod naslovom: »Volivcem soboškega okraja«, ki ga končuje s priznanjem vladi dr. Stojadinoviča zaradi njenega uspešnega dela v notranji in zunanji politiki ter s sledečim pozivom: »Štejem si v dolžnost svetovati vam, Dr. Fran Tominšek 70 letnik Danes slavi častni predsednik Slovenskega planinskega društva in njegov bivši dolgoletni predsednik 70 letnico svojega rojstva. Dr. Fran planinstva'nelo^ljivo"^zvezafe ni imelo včisih med Slovenci samo turističnega, alpinističnega in športnega ' jWtlt!rtit,'temveč pre težno narodno obrambni pomen, ki ga ima, dasi v drugi obliki, še dandanes. Zato je dr. Fran Tominšek zapisal svoje ime tudi v zgodovino naših narodno brambnih bojev. Dr. Fran Tominšek se je rodil 26. novembra 1868 na Griču, to je v vasi Slatini pod Menino planino. Gimnazijo je študiral v Celju in v Mariboru, Že kot četrtošolec je preplezal takrat prav težko turo z Okrešlja na Kamniško sedlo, s svojim bratom Josipom se je povzpel še kot dijak na Ojstrico. V dijaškem življenju se ni udejstvoval samo v planinstvu, temveč tudi pri raznih prireditvah, pevskih nastopih ter je bil za Srečkom Magoličem odgovorni urednik dijaškega mesečnika »Vesne« v Celju. Ko je leta 1897 postal odvetnik v Ljubljani, je pristopil k Slovenskemu planinskemu društvu, ki je bilo še zelo skromno in v začetnem razvoju. Leta 1901 je bil izvoljen za na-čelnikovega namestnika. Takoj se je pod Tomin-škovim vplivom delo v SPD podvojilo, da, tudi po-desetorilo. Dr. Tominšek je nastopal kot odličen predavatelj in organizator ter izvrsten planinski pisatelj. Z vztrajnim delom je osvojil mnogo planinskih postojank na naših planinah, ki so jih imeli poprej Nemci. Leta 1908 je bil izvoljen za predsednika planinskega društva Skozi križe in težave in z neštetimi borbami je vodil Slovensko planinsko društvo skozi vsa predvojna, medvojna in povojna leta do leta 1931, ko je dorastel nov planinski naraščaj, ki je prevzel Tominškovo dediščino. Dr. Tominšek je bil še istega dne, ko je prevzel njegovo mesto novi predsednik, izvoljen z aklamacijo za častnega predsednika SPD. Njegovi prijatelji, prijatelji naših planin, pa tudi vsi Slovenci se vesele njegovega današnjega jubileja, obenem pa mu iskreno čestitajo ter se mu zahvaljujejo za velike usluge, ki jih je storil slovenski stvari! 85 letnica vzornega moža Škocjan pri Turjaku, 24. nov. Tiho praznuje svoj visoki jubilej v Škocjanski dolini ugleden mož g. Franc Peterlin, ki je znan daleč na okrog. Rodil se je meseca novembra 1853 v Duščkib pri Robu na Dolenjskem. Še mlad se je podal v svet in je bil več let na- Dunaju Ko se je vrnil domov, si je kmalu izbral nevesto iz ugledne Bregarjeve družine v Robu. Mlada zakonca sta si kupila v Škocjanu pri Turjaku malo posestvece, ki pa je raslo od leta do leta; tako je nastala kmalu velika Peterlinova domačija. Ustanovila sta si trgovino in gostilno, ki je zaslovela daleč na okrog. Celih 22 let je oče Peterlin županoval občini Lipljane v zadovoljstvo vseh občanov. Bil je tudi predsednik krajevnega šolskega odbora. Boril se je dolgo za njegovo šolo in njegova želja ie danes uresničena. Velike zasluge ima tudi za razvoj gasilstva. Ko so Škocjanci začeli leta 1906 graditi novo farno cerkev, je bil Peterlinov oče velik podpornik in je mnogo žrtvoval za cerkev. Slavljenec je bil tudi 28 let cerkveni ključar škocjanske župne cerkve. Vsa fara ga je zelo vzljubila — saj je skoraj polovici fare krstni, oziroma birmanski boter. Dne 1. oktobra letos je slavljenec praznoval tudi zlato poroko z gospo Marijo, pa sta kar na tihem opravil«, da niti Škocjanci niso vedeli za to. Tiho praznuje naš pravi katoliški mož ob strani svoje žene Marije tudi svoj visok življenjski jubilej. Vsako jutro poklekne pred kip Matere božje in se ji zahvaljuje, da ga je ohranila tako dolgo Čilega in zdravega. Škocjanci prosimo Boga, naj ohrani očeta Peterlina in njegovo zvesto zakonsko družico še mnogo srečnih let. Bog ju živil dragi volivci, da oddaste svoje glasove ob sedanjih volitvah za kandidatno listo JRZ.« V članku »Naše ljudstvo se že pripravlja na volitve« piše »Murska Krajina« med drugim: »V zadnjem času se je začelo v 6oboškem okraju živahno volivno delo. G. Franc Bajlec, ki je v složnem sporazumu med vodilnimi katoliškimi in evangeličanskimi osebnostmi, zlasti dosedanjim poslancem g. Benkom, bil postavljen za edinega kandidata na listi dr. Stojadinoviča, je že obiskal prav mnogo naših krajev. V občinah je imel več dobro obiskanih ožjih in širših sestankov. Naše ljudstvo, ki je politično dovolj zrelo, sprejema povsod z odobravanjem na znanje veliko gospodarsko delo sedanje vlade in še večje gospodarske načrte, katere je vlada postavila sebi za cilj in nalogo bližnje bodočnosti. Po dosedanjem razpoloženju ljudstva lahko sodimo, da bo lista g. ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča s kandidatom g. Bajlecom, čigar namestnik je g. Geza Vezir, župan iz Martjancev, dobila v našem okraju naravnost odlično večino.« V sončni Kozani sredi goriških Brd so dne 24. t. ni. položili v grob zemske ostanke dobrega kozanskega gospoda Alfonza Blažka Hodil se je leta 1869 in 69 let je tudi doživel. Velika bo vrzel v že itak zredčenih vrStah zaslužnih goriških duhovnikov, težko ga bo pogrevalo ljudstvo in vsi njegovi prijatelji. Če velja za koga, da ni imel sovražnikov, velja to za tega res dobrega goepoda. Rojen v vinorodnem Lokavcu v Vipavski dolini, kjer je bil njegov oče ugleden posestnik in zidarski mojster, je študiral gimnazijo in bogoslovje v Gorici Novo mašo je pel leta 1893 in je potem nastopil svojo prvo službo kot kaplan v tol minskih hribih v podmelški fari. Komaj dve leti je pasel duše v Podmelcih, a ljudje se ga tu še vedno s toplo hvaležnostjo spominjajo. Lep, živahen fant, poln vipavske vedrosti, družaben, prijazen z vsemi, zgleden duhovnik, se je na mah vsem priljubil. Poleg nepozabnega ljudskega vzgojitelja, učitelja Ivana Krajnika, je sodeloval pri takrat sloveči podmelški »Čitalnici, vadil tambu-raški zbor in sodeloval pri vseh prireditvah. S Tolminskega je potem prišel za kaplana k znanemu župniku Brezavščku v svojo rodno vipavsko dolino v Rihemberk, kmalu nato pa za kurala v zapadna Brda v Mirnik ob takratni državni meji. Tu je ostal nad 10 let in ga Mirničani gotovo ne bodo nikoli pozabili. Mirnik je bil takrat skrajna točka slovenstva. Tudi tu je našel vrlega sodelavca v osebi prerano umrlega kanalskega rojaka učitelja Terčiča. Dasi odločen Slovenec. pravi narodni apostol, je bil tudi pri Fur-lanih zelo priljubljen in spoštovan, ko je več časa upravljal sosednji vikariat Dolenje, kjer je bila šola in cerkev že italijanska. Pod njegovo gostoljubno streho so se radi shajali tudi njegovi so-bratje iz sosednje Benečije, bil je tudi v najožjih prijateljskih stikih s pesnikom msgr. Trinkom, ki je takrat poučeval v Vidmu. Nekaj let pred svetovno vojno je Blažko prišel v središče Brd v Kozano. Tu ga je našla vojna z Italijo, ko je kot begunec z mnogimi svojimi ljudmi moral v Italijo, v Turin. Nikdar ni imel bogastva, z vojno pa je prišel tudi ob najpotrebnejše. Blažko pa ni nikdar klonil. V Italiji je kot begunski duhovnik obiskoval po raznili krajih naše ljudi, jih tolažil in storil mnogo, mnogo dobrega. Po vojni leta 1919 se je vrnil nazaj v svojo priljubljeno, a razdejano Kozano revež berač. Treba je bilo začeti delati vse na novo. Blažko je bil kot vedno mož na svojefn mestu, mož dela. Sedaj so ga zagrehii v jesenskem soncu sredi vinorodnega briškega paradiža, ki ga je bil toliko vzljubil. Brici, za katere je delal, živel in trpel štirideset let. ga ne pozabijo nikdar. V6i tisti, ki smo imeli srečo, da nas je učil, vnemal za vse dobro in lepo ter nam delil neštete dobrote, ga bomo imeli v trajnem hvaležnem spominu. Kozanski »gospod nune«, anima candida, počivaj v miru med Tvojimi priljubljenimi briškimi grički in Bog naj Ti bo plačilo! Leškim rudarjem grozi pogin Nepopisna revščina — Pretresljivi prizori — Pomoč je nujno potrebna Prevalje, 24. nov. Ko so pred sto leti začeli na Lešah kopati premog in v železarnah v Prevaljah topiti železo, ni nihče mislil, ne rudar in ne fužinar, da bo enkrat vse te slave konec, Imamo pri nas še stare ljudi, ki radi pripovedujejo o tistih starih zlatih časih, ko je povsod vladalo blagostanje. Če pogledaš malo po Lešah in Prevaljah, vidiš, kako mogočne stavbe so nekdaj tod zidali. In če pre-gledaš statistiko, boš videl, da je nekdaj v Prevaljah delalo v železarni 620 ljudi in na Lešah pri premogovniku 740. Dnevno je vozilo 21 parov konj premog iz Leš na Prevalje, 75 parov konj rudo iz Hiittenberga, 22 parov pa železje na Dravograd. (Tedaj še namreč ni bilo železnice.) Mlajšemu -rodu, ki to vse sliši iz ust starih in častitljivih očancev-knapov, se zdi, da se mu sanja. Na Lešah je stalo mogočno rudniško skladišče, restavracija, v kateri je ob sobotah in nedeljah bilo živahno, zlasti ob plačilnih dnevih, ker tam so se shajali rudarji, imeli svoje sestanke, shode in tudi zabave. Tik restavracije je stal velikanski hlev, v njem bog ve koliko konj; pred hlevom pa so stali vozovi s »kripami«, pripravljeni, da jih potegnejo konji pred rudnik, da se tam naloži premog. Danes vsega tega ni več. Na ruševinah nekdanje slave je danes tu pa tam zrastla skromna bajtica ali hlevček za kozo. Veliko se je pisalo po časopisih — seveda še več se je govorilo — in tudi knjiga je že izšla o dražbi leškega rudnika. Rudarji so si takrat ustanovili »Rudarsko zajednico«, to se pravi, hoteli so sami gospodariti, kopati premog in ga prodajali, kamor ga bo treba. Dobri dve leti je životarila ta zajednica, dokler ni izdihnila. S tem je bil zadan vsem rudarjem in njihovim družinam strašen udarec. Nekaj jih je šlo v gozdove, nekaj k zidarjem, drugi so tu in tam še staknili kakšen »šiht«, toliko, da se je čez poletje »preribalo«. Toda pritisnil je mraz. Vsi tisti, ki so imeli delo v gozdih in pri zidarjih, so ostali brez dela. Potrpežljiv je leski rudar. Ne sitnari, ne obupuje, ne berači, samo da ima toliko, da je sit on in družina. Vendar že vidimo nekaj dni sem, s kakšnim strahom stopajo možje in žene na občino, ne prosit za podporo, ampak za delo. So to res pretresljivi prizori, ko rudar ali njegova žena pripoveduje o strašni revščini, pomanjkanju hrane in obleke. Težko je gledati moža, ki je vajen vsega trpljenja, ko mu stopijo solze v oči, ko prosi v sili župana, občino, oblast — pomagajte! Videl sem žene, ki stoje v poletni obleki — tik pred zimo, ki ti pripovedujejo, da niti prgišča soli ni pri hiši, da bi si krompir v oblicah osolili. Vsi obupani pripovedujejo, da je tam že toliko otrok zbolelo, ali bolje rečeno onemoglo, ker nimajo dovolj hrane. Kaj bo posledica? Jetika. Občina prosi in prosi na vse strani, višjo oblast in zasebnike, da bi zbrala kakšna sredstva, toda pomoč vse prepočasi prihaja, ko so potrebe tako nujne. Kje je rešitev? Največ upanja daje seveda rudnik na Holmecu — last Prometnega rnvnda — Ki je pred mesecem dni začel obratovati. Govorijo tudi o zgraditvi tekstilne tovarne na Prevaljah, ki pa je dosedaj ostala le še na papirju. Možno je seveda tudi, da oblast prične s kakšnim večjim javnim delom. Toda obljub in nad je vse polno, a kaj to pomaga, ko z obljubami rudar in njegova družina ne morejo utešiti — gladu. Prosimo oblast, da takoj priskoči na pomoč bodisi v obliki podpore ali javnih del. Toda hitro! Novinarski koncert Za letošnji novinarski koncert, ki bo na narodni praznik 1 decembra v vseh prostorih na Taboru, so prireditelji pripravili izbranemu občinstvu, ki se vsako leto zbere na tej reprezentativni umetniški in družabni prireditvi, uvaževanja vredno presenečenje. V koncertni spored "so poleg vokalnih in instrumentalnih točk uvedli prvikrat, odkar se vrše novinarski koncerti, baletni nastop, za katerega so pridobili prvakinjo baleta ljubljanske opere go. Gizelo Bravničarjevo. Umetnica bo eno točko sporeda izvajala sama, v drugi pa bosta nastopili dve njeni učenki. Ga. Gizela Bravničarjeva se je kot članica opernega baleta in kot baletna solistka lepo uveljavila v naši mladi plesni umetnosti, da si je pridobila priznanje kritikov in občinstva. Poleg vseh drugih kvalitet jo odlikuje fina glasbena kultura in tenak čut za lepoto plesnih gibov. Ga. Bravničarjeva bo zaplesala Jeana Sibeliusa »Valse triste«, medtem ko je za drugo točko naštudirala z dvema učenkama plesni duet na Parmove »Triglavske rože«. Obe točki bo najbrž spremljal manjši orkester vojaške godbe. 0 svojem dosedanjem delovanju nam je ga. Bravničarjeva med drugim izjavila tole: Začela sem nastopati leta 1927 v Ljubljani. Že v drugem letu 6em dobila angažma. Lotila sem se z vso vnemo študija baletne umetnosti. Moj učitelj je bil ves čas inž. Golovin, ki me je poučeval tudi privatno. Pod njegovim vodstvom sem se tehnično tako izpopolnila, da sem jela nastopati tudi kot solistka. Moj prvi samostojni nastop je bil v »Fi-gurinah«. Nato sem sodelovala še v »Začaranem ptiču«, »Petruški«, »Metuljčkih« in seveda v neštetih operah in operetah, zlasti v veseli »Veseli vdovi«, »Židinji«, »Giocondi« in drugod. V gledališču gojimo seveda klasični balet, zato sem se razvijala samo v tem stilu, vendar zasledujem z velikim zanimanjem tudi moderne pojave. V Ljubljani sta nam zlasti Pia in Pino Mlakar pokazala rova plesna stremljenja. Žal, da ni časa za delo v tej smeri. Kot plesalka bi si želela še več izpopolnitve, hotela bi doseči še višje cilje, toda, saj veste — razmere so često močnejše od volje posameznika. In včasih razmere ubijajo tudi najple-menitejšo ambicijo. Tako nam je izjavila umetnica, ko smo jo zaprosili za nekaj besed o njenih umetniških stremljenjih. Ne dvomimo, da bo njen nastop na novinarskem konertu opozoril občinstvo ne samo nanjo, ki jo naša publika že pozna in ceni, marveč tudi na vprašanje razvoja plesne umetnosti v Ljubljani. V zadnjih letih na žalost ne opažam napredka v tem pogledu in morda v razmerah ne tiče samo materialne nevšečnosti, marveč tudi drugi razlogi, ki niso daleč od nerazumevanja pravih smotrov te umetniške panoge. — Vid vaših oči si obvarujete le z oplično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Mariborska revščina se seli Vsak dan se preseli v nove hiše 20 strank — Po preselitvi bodo barake in vagone zažgali Maribor, 25. novembra. Včeraj zjutraj se je začelo preseljevanje stanovalcev iz najbolj žalostnega mariborskega stanovanjskega predela — iz barakarske in vagonar-ske kolonije v Dajnkovi ulici. Stanovalci se selijo v nove mestne hiše v Prelogovi ulici, kjer bodo dobili v 80 stanovanjih, ki so na razpolago, vsi dovolj prostora. Preselitev tolikega števila stanovalcev je bila združena z velikimi predpripravami. Mestni socialnopolitični urad in pa mestna premoženjska uprava sta napravila za to preseljevanje poseben načrt. Štiri lepe nove občinske hiše, v katerih je v vsaki po 20 prostornih enosobnih stanovanj, so bile pripravljene že v začetku oktobra. Potrebno pa je bilo napraviti se nov kanal skozi Prelogovo ulico, ki je bil pred nekaj dnevi dogo-tovljen. Sedaj se gradi žo nova cesta, ki bo tudi kmalu končana. Nalo je bilo treba določiti stanovalce, ki bodo dobili pod novo streho prostor. Tekom let se je nabralo v barakah in vagonih precej ljudi, ki po svojem moralnem življenju nikakor ne spadajo v mesto in tudi niso v Maribor pristojni. Povrhu so imeli nekatera stanovanja vdoveii samci brez svojcev, ponekod so stanovanje tudi osebe, ki bi si lahko privoščile mnogo udobnejšo streho. Vse to je bilo treba primerno pre-rešetati, kar se je storilo, ter je bil dosežen sledeč efekt: 11 ostarelih stanovalcev iz barak in vagonov, ki so sami na svetu brez moža ali žene in svojcev, so preselili v mestno oskrbnišniro. 17 strank je bilo takšnih, da sta bila zaposlena mož in žena v tovarni ter sta imela lak zaslužek, da so si. poiskali primernejše stanovanje v mestu. Nekaj' sta- novalcev, ki niso bili pristojni v Maribor, pa je bilo zaradi neprimernega življenja izgnanih iz mestnega področja v domovinske občine. So to ljudje, ki so dosedaj dajali jx>licijski stražnici na Frankopanovi cesti skoraj noč za nočjo dovolj posla, da je morala imeti v območju Dajnkovih barak in vagonov neprestano vsako noč posebno policijsko patruljo. Za vse ostale vagonarje in barakarje pa bo v novih hišah dovolj prostora. Treba pa je vso opremo pred selitvijo temeljito razkužiti, da se ne zanese mrčes v nova stanovanja. V ta namen so pripravili poseben prostor v eni izmed barak, ki so ga zrakotesno opremili. V ta prostor se naenkrat spravi pohištvo in vsa oprema, obleka, perilo itd. od 8 do 10 strank ter se razkuži z ciankalijevim plinom. Nato se morajo stanovalci preobleči v očiščeno obleko, da se jim očisti še obleka, ki so jo do tedaj imeli na sebi. Očiščena oprava se potem naloži na občinske vozove ter se prepelje v nove hiše. Vsak dan se na la način preseli do 20 strank. Preseljevanje bo končano do 1. decembra. Potem pa sledi najbolj nenavaden kres, kar smo jih imeli v Mariboru. Predvideno je, da bodo v petek, 2. decembra zvečer zažgali te barake in vagone. Polili jih bodo z bencinom, da bo bolj gorelo, mariborski gasilci bodo zastražill s svojimi brizgalnami sosednja poslopja, potem pa bodo zažgali nn več mestih, tako da bo cela naselbina naenkrat v plamenih. Zažiganje barak in vagonov bo za Mariborčane gotovo nenavadna senzacija, ki bo privabila ogromno radovednih gledalcev. 94 letnega starčka povozil vlak Šmarje pri Jelšah, 24. nov. Na progi Orobelno—Rogatec je danes ob 11 dopoldne na železniškem križišču v Šmarju pri Jelšah osebni vlak do smrti povozil 94 letnega preužitkarja Kresnika Janeza iz Šmarja. Nesreča se je zgodila, ker je bil jiokojni precej gluh in ni slišan prihajajočega vlaka. Groznemu prizoru sta bila priči sosed Antolinc Mihael, ki ima svojo hišo blizu progo, ip pn Sovine. Matija, ki sin stala pred Antolinčevo hišo in sta ravno v trenutku, ko je bila lokomotiva samo par metrov pred star kom, spoznala, kakšna nesreča se bo zgodila. H. tela sta zakričali, da bi s tem opozorila starčki a je bilo že prepozno, ker ga je v tistem hipu ž> pograbila lokomotiva in ga vlekla kakšnih 20 n. naprej, kjer je obležal ves razmesarjen. Pokojni je bil kljub svoji visoki starosti še precej krepak in bi gotovo učakal še nekaj let, dn ni na tako žalosten način moral končati svojega življenja. Naj v miru božjem počival U va V | iv ■■ Nasi zeleznicarji Maribor. Članski 6e£tanck poverjeniitva kluba železničarjev JRZ za Maribor, Studenci, Ruše in Pragersko bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 9 dopoldne na Aleksandrovi cesti št. 6. Pozivamo članstvo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleži. Po.ročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane. Prijatelji kluba vljudno vabljeni! Slovenj Gradec. Članski sestanek poverjent-?tva kluba železničarjev JRZ za Slovenj Gradec bo v nedeljo 27. t. m. ob 10 dop. v Zadružnem domu v Slovenj Gradcu. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni. Poroča delegat upravnega odbora iz Ljubljane. Koledar Sobota, 26. novembra: Silvester, opat; Leo-nard P., spoznavalec. Nedelja, 27. novembra: Prva adventna, izseljenska nedelja. Virfjilij, škof; Bernardin Foški. Novi grobovi ■f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Albin Jerin, kotlarski skupinovodja drž. žel. v p. Pokopali ca bodo danes ob 2 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■t V Ljubljani je umrla gospa Marija Fabčič roj. Žagar. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice Zlata poroka FIlm s« odrasla - film sa mladine - film sa najilria masal Pustolovščine Marka Pola Življenjski roman mladega pustolovca, poln avantur, napetih in razburljivih dogodkov, prijetnih IJubavnlh anekdot ter senzaoioiinlnlh doživljajev; lilm razkooiie lnseenacije in izredno napete vsebine: — Predstava tb 18., 19. In 21. url. | Hitita In oplalla al t» puram I NajKlgantnejSe filmsko delo Amerike v zndnjem desetletju: Gary Csopar In Slgrid Bur» KINO UNION t s l s f o n J rs v. aa-ai škodnine in visokosti vojnih škod, kar je neobhodno potrebno za rešitev te zadeve, ki je tako prišla v tir. Odbora vojnih oškodovancev v Ljubljani in v Mariboru si štejeta v dolžnost obvestiti o tem vojne oškodovance s pristavkom, da se morejo obrniti za daljnja pojasnila na pravna zastopnika teh odborov: dr. Mateja Pretnerja, odvetnika v Ljubljani, ali dr. Slavka Fornazariča, odvetnika v Mariboru. ŠVICARSKE URE, ilatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Ljubljanski pravniki ne obiščejo Varaždina. Ljubljanski pravniki so nameravali to jesen obiskati mesto Varaždin in napraviti skupen izlet v Hrvatsko Zagorje. Zaradi slabih vremenskih razmer pa so preložili ta izlet na prihodnje leto. — Prijave za izlet Zveze za tujski promet na Oplenac sprejemajo Putnikove biljetame do 29. novembra t. 1. smo pa tozadvno v stiski. Zato se obračamo do javnosti z vljudno prošnjo, da nas v tem prizadevanju za bolnike po svojih močeh podpre. Hvaležni bomo za kakršenkoli dar, bodisi v gotovini ali v blagu (obulev, obleka, perilo, razne druge vsakdanje potrebščine, božični nakit, jaslice, igrače, sveže pecivo, bonboni, pa tudi primerno čtivo, recialno in knjižno). Darove,\ ki 60 bodo porabili izključno le za božičnico, bo v gotovini osebno ali po poštti (označi naj se namen) sprejemala blagajna, v blagu pa do 17. XII. 1938 zavodno skladišče, ki bosta darove hranila ločeno od druge bolnišnične zaloge Za osebno izročene darove se bodo izdajala potrdila. V imenu bolnikov se vsem velikodušnim darovalcem že vnaprej zahvaljuje uprava Obče državne bolnišnice v Ljubljani. 1 Dobavo peči za pisarne I. nadstropja kre-sije je razpisalo mestno poglavarstvo v današnji številki »Službenega listat. V Gornji Radgoni sla te dni slavila zlato poroko gospod Matija Štrakl, posestnik in mizar, in njegova žena Jožefa, rojena Korošec. V zakonu sta imela trinajst otrok, od katerih jih živi še deset. Zlatoporočeiica štejeta vsak blizu 80 let in sta še prav čvrsta in zdrava. Bog ju ohrani v zdravju in zadovoljnosti do biserne |>oroke in še čez. * — Iz banovinske službe: Banovinski tajnik pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani dr. Maršič Robert je napredoval za banovinskega svetnika v IV/2 pol. skupini. Dr. Zupan Franjo, zdravnik zdravstvene občine Dobrna, je napredoval v VI. pol. skupino. Dr. Šareč Janez, zdravnik združene zdravstveno občine Radovljica, je napredoval v VIII. pol. skupino. — Za banovinskega urad. pripr. pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti je postavljen dr. Lajevec Stanislav, zdravnik iz I)ev. Mar. v Polju. Ža upr. pis. urad. pripr. pri okrajnem načelstvu v Slovenjem Gradcu je postavljen Planine Maks. Premeščen je dr. Bitenc Maks, zdravnik združene zdravstvene občine Ig pri Ljubljani, za zdravnika združene zdravstvene občine Tržič s sedežem v Tržiču. Premeščen je dnevničar in banovinski služitelj Stopajuik Franc iz banovinske bolnišnice v Mariboru k banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Upokojeni so bili: dr. Lavrič Josip, banovinski tajnik VI. pol. skupine, banovinska učiteljica Grošelj-Fabjan Nada na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru in policijski stražnik Gadnik Peter pri upravi policije v Ljubljani. Sprejeta je bila ostavka dr. širška Maksa, zdravnika združene zdravstvene občine Št. IIj v Slov. goricah. I 'j*** vi" Ešnapurski tiger prvi del filma: INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK po romanu Teie v. Harbon. J — Znižana voznina za Izseljence. Generalna direkcija drž. železnic je pod Br. 108.829 izdala sledečo rešitev: »Znižana voznina za potovanje naših izseljencev, ki žive stalno v inozemstvu, ki je veljala za koledarsko leto 1938, bo veljala pod istimi pogoji tudi za koledarsko leto 1939. — Zaradi poneverb izseljenskega denarja na pogodbeni pošti v Prosinjakovcih, s katerimi so zlasti oškodovani naši sezonski poljedelski delavci v Nemčiji in Franciji, ki so pošiljali domov preko te pošte svoj težko prisluženi prihranek, je dravska poštna direkcija predlagala ministrstvu pošte, telegrafa in telefona, da se oškodovancem takoj izplača v polnem obsegu ves poneverjeni denar. Tudi ministrstvo za socialno politiko je ta predlog toplo priporočilo, da se čimprej osvoji in uresniči, kajti sezonski delavci se že vračajo. — Brzojavna in telefonska služba je bila uvedena dne 21. novembra pri pošti Sv. Tomaž pri Ormožu in pri pomožni pošti Polenšak. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef< grenčice. — Deset gradbenih Inženirjev ln arhitektov potrebuje ministrstvo vojske in mornarice za izpraznjena mesta po divizijskih oblasteh, in aicer v svojstvu uradniških pripravnikov in pet v svojstvu pogodbenih uradnikov. Prošnje je poslati do 16. decembra t. 1. inž. tehn. oddelku ministrstva vojske in mornarice, — Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije pa sprejme petnajst dnevničarjev. Za razpisana mesta se lahko javijo kandidati, ki niso starejši od 27 let z dovršeno trgovsko akademijo ali srednjo šolo z veliko maturo ali dvorazredno trgovsko šolo. Za ženske razpis ne pride v poštev. Prošnje je vložiti do 30. t. m. Podrobni sprejemni pogoji za oba razpisa so razvidni iz »Službenih novin« št. 270 od 24. t. m. na strani 3. — Zahtevajte sporede vseh izletov, ki jih pripravlja Zveza za tujski promet Slovenije v Ljubljani za Božične praznike v vseh biljetamah 1'ut-nika. — Veterinarski oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani se je izselil iz palače Kranjske hranilnice v Knafljevi ulici 9 ter se nastanil v palači Pokojninskega zavoda v Gajovi ulici št. 5-11. — Nesreča s lovsko puško. V Rakičanu pri Murski Soboti ee je lovec nekaj sporekel z žensko. Stala sta ob kupu slame in spustila ploho besed, da so se kresale v zraku kakor ostri meči. Lovec, je imel v rokah nabito puško. Med vnetim razgovorom pa je na to pozabil. Naenkrat je počil strel in zadel žensko v nogo ter jo tako poškodoval, da so jo morali preoeliati « N>lnišnico v Mursko Soboto. DARILA ZA MIKLAVŽA! 0. KIFFMANN • VELIKA IZBIRA I • NIZKE CENE! "OTSJSA* LJUBLJANA. MESTNI TRG 8 — Sprejemanje čestitk in poklonitev 1. decembra pri gospodu banu. Na državni praznik zedinjenja, 1. decembra, bo sprejemal gospod ban dr. Natlačen od y,V2 dalje v banski palači poklo-nitve in čestitke. Kakor v preteklem letu, je gosp. ban tudi letos z ozirom na sedanje težke socialne razmere odredil, da so zakuska, ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti, in je namesto tega razdelil med razna karitativna društva znesek 25.000 din z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejših na praznik 1. decembra. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ni lepSega darila kot kino-aparati Cela družina Ima veselje! Zahtevajte brezplačni cenik KODAK CINE 8. ali demonstraterja, ki Vam bre^.obvezno pokaže aparat v Vašem domu. Od 21. do 29. novembra vsako popoldne se vrše v naši trgovini stalne, brezobvezne demonstracije Pridite! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernopa ul. 5 — Odškodnina za vojno škodo [ugoslovanskih državljanov. Kakor je znano, so države odškodo-vale svoje državljane za škodo, ki jim jo je povzročila svetovna vojna. Tudi naša država je dala to odškodnino, a le svojim državljanom iz, Srbije in Črne gore v predvojnih mejah teh držav, četudi so drugi naši državljani, katerim je vojna napravila škodo na njih imovini, večinoma prijavili že leta 1021 in 1922 upravi naše države svoje vojne škode; a tiste njihove prošnje, ki jih je nad 1500, so ležale do sedaj nerešene pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Za dosego te odškodnine, važne našim oškodovanim državljanom sta podpisana odbora vojnih oškodovancev napravila razne korake in zavzel se je nato g. minister za notranje posle dr. Anton Korošec: na nierrovo zahtevo so se sedaj poslale prijave vojnih škod upravi dravske banovine v Ljubljani za ugotovitev pravic posameznih oškodovancev do od- — Od 3. do 4. decembra izlet v Trst—Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. — Volitve so tu! Ne samo za poslance, temveč tudi za nakup domačih izdelkov. Volivke, zavedajte se! Volite za svojo mizo sladno kavo Slast, ki je domač izdelek in ima okus in vonj prave kave. Pri nakupu oddajte vedno svoj glas za »Slast«. — Velik vlom v Ribnici. V noči na 24. t. m. je nekdo v Ribnici vlomil v blagajno lesnega indu-slrijca Marka Rudeža. Vlomilec je odnesel o.koli 3000 din v bankovcih in pa 25 avstrijskih cekinov po 10 kron, ki so danes vredni po 155 din. Ukradel je tudi zavarovalno polico zavarovalnice »Jugoslavije« na ime Marka Rudeža in ki se glasi na 100.000 din. Rudež trpi 6.875 din denarne škode, na polomljeni blagajni pa 2000 din. — Vreme. Jugoslavija: Pretežno jasno po vsej državi razen na severnozahodnih krajih, kjer dežuje. Temperatura se je sicer zvišala, a noči so zelo mrzle. Najnižja temperatura je v Tuzli —7, najvišja v Dubrovniku +27 stopinj. Napoved za danes: Pretežno jasno na jugu, deloma oblačno na severni polovici kral|evine. Tu in tam dež. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Ljubljana 1 V poslopju pošte Ljubljana 1 je bila najdena vsota denarja. Lastnik naj se zglasi med uradnimi urami pri upravniku te pošte. 1 Vladimir Bartol govori o svojem romanu Alamut danes ob 18.30 v knjigarni Akademske založbe (Šelenburgova 4, palača Croatie, dvorišče). Vstop prost. 1 Lažni avtomobilski podjetnik. Poročali smo o predrzni goljufiji, ki jo je zagrešil neki Jurij Ri-hard, doma nekje iz mariborske okolice. Ta je v Ljubljani najprej napojil nekega S., se mu predstavil kot avtotaksni podjetnik iz Maribora in mu obljubil službo šoferja, toda če položi 4000 din kavcije. S. je Rihardu verjel in podpisal pogodbo, ker pa ni imel pri sebi več kakor 2500 din, mu je izročil samo ta denar, ostanek pa je obljubil dati kasneje, ko nastopi službo. Riharda je policija ujela v Tomačevem, toda še na policiji se je Rihard lagal, da je res solastnik neke avtotaksne tvrdke v Mariboru. Ljubljanska policija je vprašala mariborsko, ki pa je odgovorila, da Rihard nima nobenega premoženja in da ga mariborsko okrožno 60-dišče zasleduje zaradi sličnih goljufij. samo v opomin. Sploh je vsa prireditev zamišljena v prisrčni obliki. Obdarovani bodo otroci in odrasli po vrstnem redu, kakor ee bodo rezervirale vstopnice. Sedeži od 10 din navzdol v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži, kjer oddaste naslove za darila in izrazite svoje želje. Člani z legitimacijami popust. Predavanja Pedagoško društvo bo imelo drevi ob 6 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi svoje drugo redno predavanje, ki ga bo imel univ. prof. dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov v srednjih šolah«. Vstop prost. Sestanki Iz legije koroških borccv. Tovariši! Ponovno opozarjamo, da bo drevi ob 8 članski sestanek v restaracijskih prostorih pri »Šestick na Tyrševi cesti. Obravnavalo se bo dobrovoljsko vprašanje. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 najlepši film sezone »Bratova sestra«. Prvič v Ljubljani. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne No£no službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj ima mestni zdravnik dr. C i b e r Franc. Srbska ul. št. 7-1., telefon št. 36-41. Maribor 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Dostava denarja za pokajnine. Nekdo je v nekem ljubljanskem dnevniku izrazil željo, daj bi ee pokojnine za december izplačale s strani pošte ze 3Saunen Joutsenc, je vihar tako napadel sredi morja, da je posadka klicala z brezžičnim brzoja-vom na pomoč. Neka vojna ladja, ki se je bila udeležila, sedaj zaradi viharja prekinjenih atlantskih manevrov francoske mornarice, je prihitela jadrnici na pomoč. Tegetthoffova pisma so našli V arhivu mariborske Mestne hranilnice so našli lastnoročna pisma pomorskega junaka z Visa, admirala Tegetthoffa ki je bil Mariborčan. Tegetthoffova mati je I. 1883 poslala pisma svojega sina, med njimi tudi pismo, kjer sporoča materi o zmagi pri Visu, tedanjemu županu Reiserju s prošnjo, naj ta pisma vzidajo v podstavek, njenemu sinu namenjenega spomenika. Iz neznanih vzrokov pa tega niso storili in so izročili pisma v varstvo Mestne hranilnice, kjer so jih zdaj našli. siju izhajajo svetlobni pojavi. Te plasti so tako zvane Jonove sfere, ki so v višini kakih 10!) km nad zemljo. Kakor so pokazali poskusi v laboratoriju, je pač mogoče to posebno razredčene zračne plasti z radio valovi pripraviti do tega, da se začno svetliti. To bi bila svetloba, ki bi jo povzročili električno razgibani atomi. Profesor Bailey meni, da bi najmočnejše radio postaje, kakor iz Moskve ali Cincinatija, ki delujejo s 500 kilovati,' mogle povzročiti, da bi se v okolišu 100 km začele svetlikati plasti v Jonovi sferi. Prireditelji newyorške svetovne razstave, ki bo drugo leto, so se začeli že pogajati z avstralskim profesorjem, ker je zanje ta zamisel jako privlačna, da bi namreč pokazali obiskovalcem svetovne razstave mimo drugih čudovitosti, tudi umetni severni sij (z znamko »Made v USA«). Sovjetska Rusija noče judovskih beguncev Merodajni krogi v sovjetski Rusiji so nedavno proučevali načrt, ali bi tudi Rusija sodelovala pri mednarodnem prizadevanju v pomoč nemškim Judom. Odbor za naselitev Judov v sovjetski Rusiji je predložil oblastem spomenico o možnosti naselitve Judov v Birobišanu v Srednji Aziji. Proti temu načrtu pa sta se oglasila Ježov, komisar za notranje zadeve, in generalni tajnik kominterne Dimitrov. Ježov je poudarjal, da bi se mogli z nemškimi Judi prikrasti v sovjetsko Rusijo zioni-stični elementi in pa Trockisti, ki jih je mnogo med nemškimi Judi. Dimitrov pa je izvajal, da je bilo judovsko vprašanje v evj-opskih državah zmeraj žarišfce nemirov. Nato je sovjetska vlada odklonila ]K>inoQ nemškim Judom. Diktaor Kube v Washingtonu. Kubanski diktator Battista (na levi) jc bil v Združenih ameriških državah in se je v Washingtonu sestal z načelnikom generalnega štaba USA armade, generalom Craigom (na desni) Snežni viharji, strahotna zima, medvedi po vsej sovjetski Rusiji - 27 stopinj mraza Iz N o v o s i b i r s k e g a so prišla poročila, da so morali mnogo ljudi prepeljati v bolnišnice, ker jih je zalotil sneg in mraz in so ozebli. Nastala je lakota, ker ljudje ne morejo po živež in ne na delo. \ Severni sij - narejen v Ameriki za odmetavanje snega na razpolago. Razni delavci, železniški uslužbenci, pa tudi nadzorniki v petro-lejski industriji niso mogli iz poslopij, da bi šli domov, tako visoki so bili snežil zamei na več sto kilometrov daleč. V Bakuju je burja razdejala pri rafineriji številne lesene barake in 11 oseb je hudo ranjenih. Osem velikanskih posod nafte se je razbilo. V kraju Jakovlenko je vihar poškodoval bolnišnico in so iz gozdov prilomastili medvedi, ki so močno oklali pet prebivalcev in tri bolnike iz bolnišnice. ne naprej ne nazaj in tako je že dosti ljudi pomrlo med zameti. Dva metra snega je v R o s t o v u , kjer so morali prenehati z vsem prometom. Iz T i f. 1 i s a poroča jo, da so zaradi snega zastala vsa dela v petrolejski industriji, ker nimajo zadosti snežnih plugov in drugih strojev .Tanonri >so jih ujeli«. Takele Kitajce sn Japonci »ujeli« v bojih za Kanton in Hankov. Japonci '-.li.;- j. g0 jjiij. čete na več krajih dobile takele pločevinaste lutke, ki naj bi Japonce pre-yvi »j , »« "i slepile, češ da so živi kitajski vojaki Novi škotski polk za Egipt. Drugi škotski gardni polk je odšel iz svojih vojašnic v Pirbrigt Sujr-reyu, da preko Soutliamptona odpluje s parnikom »Dorsetshire« v Egipt Medvedi napadajo Poveljnik ledolomilra >Sedova« je javil, da je ladja obtičala v ledenih kleščah, pa ie nevarnost, da posadka pomrje od lakote. Mimo tega se zbirajo krog ladje severni medvedi in oddelek posadke se je odpravil na lov nanje. Iz Ar h angelskega prihajajo poročila, da je v mnogih pokrajinah Rusije nastal tak mraz, da kaže toplomer že 27 stopinj pod ničlo. Iz Rige poročajo: Vso evropsko, azijsko in kavkaško Rusijo je zadela strahovita zima. V Vo-logdi je padla temperatura na 24 stopinj pod ničlo. Ljudi je sredi poti zametlo, da ne morejo Nurvtška kraljica Maud je te dni v Londonu «a-raai posledic huuu operacije umrla Kit je največji sesalec in meri po dolgem povprečno dvajset metrov. Gobec ima lako prostoren, da bi vanj zlahka postavili mizico, h kateri bi moglo sestri troje ljudi in bi niti na tesnem ne bili. Tudi bi se jim ne bilo treba bati, da bi jih kit požrl, ker ima silno ozek goltanec in bi zategadelj pri najboljši volji ne mogel pogoltniti človeka. Potovanje v kitovem žrelu bi fizično nikakor ne bilo nemogoče. Človek bi se pač moral upreli ob rožene plošče v odzadnjem delu ogromne gornje čeljusti in do kol^n stati v vodi, dokler bi kit plaval na površini. Ko bi se pa potopil, bi bil tako na varnem v neprodušno zaprti jami. Le za privlekli kita s trebuhom zgoraj na površje. Tedaj so na krovu pritrdili močno jekleno verigo, ki je imela na drugem koncu železen obroč, v katerega so ujeli kitov rep. Nato je nekdo vrgel in zapičil v trebuh poginule živali priostren železni cilinder, na katerega je bila nataknjena dolga, močna cev, da je skozi njo sesalka v ladijski strojnici napolnila mrtvakovo trebušno votlino z zrakom. Ko se je trebuh že tako napel, da ga je bilo za cel meter nad morsko gladino, je nekdo skočil nanj, izdrl železni cilinder in zadelal luknjo z lesenim kolom. Dohro pa je moral paziti, da mu ni pri tem spodrsnilo, kajti kitova koža je mastna in spolzka. .V' w jXWE f M H Most med celinami! »Končno vendarle zares dobra kratkovalna glasba«, bo rekel vsak, kdor sliši PHILIPS 650. Seznam 150 izpisanih postaj, zvočnik z razširjalcem zvoka, izredno sprejemanje podnevi in ponoči, rdeče Miniwatt cevi, zajamčeno sprejemanje prekomorskih postaj itd. Najugodnejši pogoji dolgoročnega odplačevanja. Vaša izbira naj bo: Ljubljanska drama: »Labodka« »Labodko« je Strindberg napisal v času, ko se je od pesimističnega naturalizma naglo obrnil k idealistični mistiki in ustvarjal dela, ki segajo tako rekoč čez meje njegove mrke narave. Ob tem pojavu stojimo pred starim vprašanjem, kako se velik umetnik pod nenadnimi vplivi naenkrat iztrga samemu sebi in seže v skrajnosti, v katerih se trajno ne more držati. Tako je tudi Strindberg iz mistične zamaknjenosti ali še več, iz mistične volje kmalu spet stopil na trda tla borbenega življenja. Ce presojamo posamezna dela v tem času, posebno tista, ki jih pri nas že poznamo, nam je razumljivejše, da je »Nevesta s krono*, kjer je boj teme in luči, oprt na nespremenljive nravne zakone, bolj njegova, kakor n. pr. »Velika noče, kjer v mrak in obup posije svetloba človeške dobrote tako rekoč samo s hoteno, razumsko zgrajeno vero. Lepota »Neveste s krono« je pretresljiva, lepota »Velike noči« je prej hladna in trpeča kakor premagujoča. Vse to je razumljivo iz Strindbergovih duševnih osnov, ko se njegova stvariteljnost nagiba bolj v nazorsko, prikazovalno in prepričevalno stran življenja, kakor v sproščujoč in odrešujoč zanos. Zato zdaj tudi laže razumemo dvojnost svetovno nazornih prvin v »Labodkk, ne glede na izključno pravljično snov, kjer sta svet dobrote in hudobe že po svoji naravi jasno ločena. »Labodka« je pravljica o sovraštvu, sebičnosti in maščevanju hudobne mačehe ter o ljubezni, požrtvovalnosti in dobroti sirote Labodke. Oba svetova je Strindberg postavil v stari nespravljivosti, v tistem prvotnem razmerju, da je zloba nepomirljiva in neugnana, da pa dobrota nazadnje vendarle mora najti svoje plačilo. V sredo teh skrajnosti je postavil Strindberg podobo mlade ljubezni, ki trpi, se žrtvuje in dela čudeže. Ta ljubezen je obdana od mrkih simbolov laži in dvoobrazne škodoželjnosti vsakdanjega življenja, a dobre silo, poosebljene v čisti ljubezni naših mater, ki še mrtve bde nad nami, prinašajo tolažbo in razsvetljenje. Mladi princ in Labodka trpita vse gorje, ki gp jima je pripravila hudobna mačeha, krivico in sramoto, dd' kbneti, do' smrti, da se celo zdi, kakor da ]e zloba zmagala. A moč ljubezni premaga tudi smrt. Ljubezen iz čistega srca, ki vse odpušča, je vredna čudeža. Mladi princ je v hrepenenju po Labodki utonil, a v njenem poljubu spet oživi. Zmagala je mladost, lepota, ljubezen, vera. Ta čudovita pravljica za odrasle, sama pesem in temo zmagujoča luč, je kljub obteženi simboliki vredna in potrebna v današnjih dneh. Pesnikov osebni delež, njegov lastni čudež, stopa v ozadje, ostane pa pesem o ljubezni, ki veže dva nasprotna svetova in pomaga do zmage trpečemu človeku. Prav ta preprosta snov, ki je izločila vsako tragiko in je pustila same prvine hudobe in dobrote, bi mogla morda kaj povedali današnjemu svetu, ki hodi mimo vsakega zapletijaje kar naravnost k cilju; postaviti'bi ga utegnila pred vprašanje: ali res sama dobrota ali sila? In odgovor na to je prav tako star, kakor so stare prvine sveta: ne ena, ne druga, ampak ljubezen. Skozi težo Strind-bergovega mraka se nam že zdi, da bo vera osramočena za zadnjo srečo, da bo z njo morda tako, kakor v Bjornsonovi »Cez našo moči: — in vendar se zgodi, da celo mrtvi oživi! Današnji čas večkrat tragike ne prizna več in mu je razmišljanje ob nasprotjih 6veta mehkužno, nekoristno čustvovanje; loči Ramo greh in nedolžnost, ustvarjajočega in zmagujočega notranjega glasu, tistega, ki pride v človeka kakor čudež življenja, tega noče priznati. A pravljica govori, da je svet same zlobe in dobrote sicer večkrat resničen, razreši pa njegov boj samo čudežna stvariteljnost vere. Prva v tej veri pa je čUsta ljubezen. Režiser g. C. Debevec je stal pred težko nalogo. Pravljica mrkih simbolov, razdeljena v luč in temo, ne more kot dramatična celota prikazovati te dvojnosti kot kak gledališki stroj, ki bi opravljal vse gibe matematično in mehanično. Car svetlobe in teme, čar človeka, čar dogodkov mora prevzeti oder. Za to naša sredstva kljub prizadevanju in-scenatorja g. ing. arch. E. Franza niso bila zadovoljiva, kar moti vsak, še tako malo zaznaven mehanizem. Posebej nesrečno je, da ob vsakem prihodu in odhodu oder škriplje in ropota, ko bi vse gibanje moralo biti skoraj neslišno. Sama godba, beseda in gibi bi morali izražali to pravljico — saj nikjer ne dovoljuje realizma. V tej smeri bi biio treba iskati idealne rešitve — a zdi se, da je prav tu ostala uprizoritev sredi med umetnino in med otroško predstavo, ki ji odrski mehanizem ne škoduje preveč SIcer pa je mejo med telesno in duhovno podobo težko prav določiti in se zdi, da te težave Strindberg sam ni povsem premagal. Igralci, posebno glavni, so nad to srednjo potjo. Zlasti mačeha ge. M. Vere je dovršena umetnina; tudi g .Inti kot princ in gn. V. Juvanova kot Labodka sta upodobila dvoje ganljivo lepih in prisrčnih ljudi. Skladni s sanjskim svetom sta mehki podobi obeh mater, ge. Šaričeve in ge. Bol-tarjeve. Cesarjev vojvoda stoji tu in tam nekoliko izven občutka pravljice, skoraj kočljiv in težak je Skrbinškov mladi vojvoda. Družabniri gdč. Slav-čeva in gdč Levarjeva sta primerno upodohMi vsaka svoj simbol: c Potoka r je kot sejalec bliže mladinski predstavi kot tisti, ki bi si jo želeli. Igra kljub zunanjemu pravljičnemu značaju nikakor ni prikladna za otroško predstavo — manjka ji otroške preprostosti in je tudi v posameznih motivih neprimerna za otroke; po vsem tem bi res želeli predstavi tiste dovršenosti, do katere bi ji pomogla dosledna pot v Čislo umetnost. F. K. Kamnik Prvovrstno primorsko črnino točijo pri Šalarju. Celje c Ljudsko vseučilišče v Celju priredi v ponedeljek, 28. nov. predavanje s skioptičnimi slikami o temi: »Priroda in človek ob Sredozemskem morju«. Predaval bo g. prof. dr. Valter Bohinc iz Ljubljane. c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priredi v nedeljo, 4. decembra ob 3 popoldne v telovadnici okol. deške šole običajno Miklavževo obdaritev. Darila se sprejemajo ono uro pred začetkom. c Gasilska četa v Celju priredi Miklavžev večer z obhodom po mestu. Darila se sprejemajo v tajništvu Gasilske čete v mestnem poglavarstvu. c Na nogometno tekmo za drž. prvenstvo med. zagrebškim Gradjanskim in SK Ljubljano, bo v primeru zadostnega števila interesentov vozil mestni avtobus v nedeljo ob 9. dopoldne izpred kolodvora. Cena 35 din. Prijave sprejema podružnica »Slovenca«, Matije Gubčeva ulica. c Zopet vlom v Vel. Pirešici. V noči od Brede na četrtek so neznani vlomilci vdrli v trgovino ge. Zofije fctanol v Veliki Pirešioi ler odnesli precejšno množino špecerijskega blaga. c Sestanek Mačkovih pristašev. V sredo je bil v gostilni «Amerika» na Sp. Hudinji sestanek Mačkovih pristašev, katerega so se udeležili v največji meri delavci in Gaberja in Hudinje, okrog 50 po številu. Na tem sestanku je govoril kandidat Mačkove liste g. Gradišnik, ki je v svojem govoru precej ostro napadal JNS, ki je svoječasno pristaše dr. Mačka preganjala, zapirala ter internirala in ki je celo dr. Mačka samega za tri leta internirala v Sremski Mitrovlci^ katero pa je kljub vsemu temu dr. Maček sedaj dobrohotno sprejel na svojo listo, za kar se je zahvaliti samo kavalirstvu dr^ Mačka. Da pa pristašem dr. Mačka ne bo nikjer treba voliti pristašev JNS, je dr. Maček povsod postavil tudi svoje kandidate. V govoru je poudaril tudi, da so pristaši dr. Mačka vsekakor in vedno najboljši patrioti. Poleg g. Gradišnika se je sestanka udeležil tudi g. fttante in kandidatov namestnik g. Vipotnik iz Griž. »s«•»»'«.■''.» »rt Laško Umrl je Žagar g. Ivan Iršič, ki je bil gotovo eden izmed najbolj pridnih in delavnih ljudi v Laškem. Zadela ga je kap. Naj v miru počiva! Slinavke in parkljevko v laškem okraju ni več. Da se je ta bolezen že drugič zatrla, je zasluga strogega in delovnega živinozdravnika g. dr. Malenška. Brežice Volivni shod JRZ, V nedeljo 27. t. m. bo ob 9.30 dopoldne v dvorani Narodnega doma v Brežicah volivni shod, na katerem bosta govorila poleg drugih g. minister dr. Miha Krek in naš kandidat g. svetnik Tratnik Josip. Somišljeniki in prijatelji JRZ, udeležite se shoda polnoštevilno in pokažite s tem svojo zvestobo in zahvalo našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu. Številna ude-ležha bo najboljši odgovor raznim tujim kandidatom, ki se vam jioiiujajo. Ptuj Film o triletnem delu vlade dr. Milana Stojadinoviča v Ptuju! Plodonosno in najlepših uspehov polno delo vlade dr. Milana Stojadinoviča, dr. A. Korošca in dr. M. Spahe v zadnjih treh letih nam bo nazorno pokazal zvočni film »Potoni prefioroda — Jugoslavija včeraj in danes«, ki se bo predvajal v ponedeljek 28. t. m. ob 19.30 v mestnem gledališču. Vstopnine ni. Nesreče. 60 letna Vinko Marija, žena upokojenega železniškega delavca iz Brstja pri Ptuju, je po nesreči prišla pod voz in si zlomita hrbtenico. Hrenič Franc, 13 letni raznašalec kruha iz Štukov, občina Ptuj, je padel s kolesa in se precej hudo poškodoval po vsem telesu. Fiihrer Rosa 54 letna žena orožniškega narednika iz Sp Brega v Ptuju, se je te dni ponesrečila z avtomobilom. Oglasna deska »Fantovskega odseka« in »Dekliškega krožka« — Ptuj je pritrjena na poslopju Kmetske posojilnice in hranilnice v Ptuju. Pozivamo članstvo, da od sedaj pogostoma hodi gledat oglase, ki bodo pritrjeni na deski. To velja zlasti za okoličane. Krško Salezijansk! gojenci Iz Radne bodo imeli dne 27 t. m. ob 3 popoldne v cerkveni dvorani prireditev. Igra je moderna trodejanka z naslovom: Nova pot. Vzeta je iz življenja mladega, idealnega fanta-športnika, ter je zato sodobna, zanimiva, pa tudi vzgojna. •)•!•« MMNIMnMNMMHMIfVMlnainiBinsivin ■■»■»■■■■□■■■■■■■■■■■■■»■■■M Hoteli »Ko-op« v Gozdu Martuljku in Vrnjački Banji Imajo centralno kurjavo Odprti to vso zfmo Cene zniiane - Komfort Kranj Ravnatelj kranjske gimnazije g. dr. Simon Dolar je nastopil v četrtek svoj zasluženi pokoj. Nadomešča ga g prof. Kmet. Zveza združenih delavcev v Kranju ima v nedeljo 27. novembra ob 9 dopoldne v dvorani Ljudskega doma svojo prvo konferenco. Kdor sc hoče do solz nasmejati, naj obišče drevi ob pol 9 ali pa jutri, t. j. v nedeljo, popoldne ob 4 Ljudski dopi v Kranju, kjer bodo igralci Prosvetnega društva uprizorili Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik« Jugoslovauskn-bolgarska liga priredi drevi ob 8 v gimnaziji predavanje g S. Atanasova o gospodarskih. kulturnih in političnih razmerah v Bolgariji. Skioptične slike. Pred predavanjem bo tednik v hesedi in sliki. Lep šopek vijolic je prinesla v »Slovenčevo« podružnico v Kranju 2 letna Rohrmanova Majdica z Vidovdanske ceste 5. Natrgala jih je na domačem vrtu. Dobrnič Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 27. novembra v novem Baragovem domu »Miklovo Zalo«. Vsi vabljeni I ,Ja>na dela. Letos smo se prav pridno gibali. Zgradili smo si lep prosvetni Baragov dom, uravnali velik nasip sredi Dobrnlča, nadaljevali melioracijska dela. popravljali občinska pota itd. Dobili smo tudi nov valjčni mlin. Občinsko hišo so v spodnjem delu preuredili za šolski razred, ker v šoli vedno primanjkuje prostora, fce letos, če bo vreme ugodno, bodo nadaljevali dela na ohčin-činski cesti Kal-Vrhi in Dobrnič-Šahovec. Preteklo nedeljo je bil blagoslovljen kip male sv. lo-tezije, ki je dobila v cerkvi svoj oltar. Vojnik pri Celju Volivni shod. Somišljeniki, volivci JRZ! V nedeljo 27. t. m takoj po rani maši vsi v posojil-nično dvorano na velik volivni shod JR7.. Pokažimo, da stojimo strumno za našim voditeljem! «flf!!ar''-',|jl1" - govorijo g6\ * ■■-.Java i. že A frit Šport Jutri največja nogometna tekma letošnje sezone za državno prvenstvo: Ljubljana: Gradjanski (Zagreb) Na Tyrševi cesti - Začetek ob 2 pop. Za jutrišnje srečanje med gornjima nasprotnikoma vlada razumljivo velikansko zanimanje in to ne samo med ljubljanskimi športniki, ampak v prav isti meri mod Zagrebčani in seve la tudi med ostalimi športnimi krogi v državi. Sedaj preostane samo eno vprašanje: ali bo uspelo Ljubljani premagati »purgerje« in jim odvzeti obe točki, ali ne? Malo težko je delali take prognoze vnaprej, vendar so ljubljanski športniki in igralci Ljubljane o tem prepričani. Istega mnenja so se- veda tudi v Zagrebu, da je zmaga Gradjanskega gotova stvar, za katere je ta tekma vsaj enake, če ne še večje važnosti kakor za Ljubljano. Samo eno je gotovo: obe moštvi bosta napeli vse sile, ker se zaveda važnosti tega srečanja in zato lahko pričakujemo, da bo v nedeljo borba, kakršne v Ljubljani že dolgo nismo videli. Ob 14 so bo začel odločilni ples. ki bo za naš in zagrebški nogomet izredne važnosti. Huda kazen za preveč temperamentne igralce Na svoji zadnji seji je sodniški odbor JNZ napravil zelo važen sklep, ki se tiče predvsem preveč temperamentnih in nescipliniranih igralcev. Po tej odločbi namreč v horloče sodnik ne sme več dopustiti povratek igralra, ki je bil predhodno izključen zaradi pregrešk napram sodniku. Kazen je stroga, a vendar zelo na mestu, četudi bo s tem marsikatera enajstorica občutno prizadeta. IV. svetovno nogometno prvenstvo bo leta 1940 v Buenos Airesu Po nekih informacijah iz Buenos Airesa se v najkrajši dobi sestane argentinska nogometna zveza. ki ho sklepala o tem. če naj bo četrto svetovno nogometno prvenstvo leta 1010 v Buenos Airesu. Predsednik FIF-e je izjavil, da se bo zavzel za to. Vprašanje pa je če bo ta vest držala, kajti znano je, dn se vrši svetovno nogometno prvenstvo vsako četrto leto, in bi se moralo vršiti šele leta 1942. Morda je pa to same tiha želja Argiuitincev. Priznani plavalni svetovni rekordi Mednarodna plavalna zveza je sedaj priznala svetovni rekord, ki ga jo postavil Japonec Amano 10. avgusta ua 1500 m v kravlu s časom 18:58.8. S tem je ugasnil svetovni rekord, ki ga je postavil Šved Arne Borg leta 1937 v Bologni s časom 19:07,2. Na 1000 m je bil rekord Amatia potisnjen na 12:33.8. Tudi nov rekord ameriške šlalelo na 4\1(10 m v kravlu, ki so ga postavili plavalci llirose, Jarctz, VVolf in Fick s časom 3:59.2 dno 28. avgusta lelo* v Berlinu o priliki dvoboja med Ameriko in Evropo, ie bil sedaj priznan. Mariborski šport Po sprejetih informacijah so pristojne oblasti irdale dovoljenje za vse za nedeljo, dne 27. t. m. prijavljene nogometne tekme ter bo torej odigrano popolno kolo prvenstvo. Srečajo se vsi lokalni klubi. Ob 14.15 bo na stadionu SK Železničarja odigran derby med starima rivaloma SK Železničarjem in ISSK Mariborom. Nedvomno bo ta tek-da privabila veliko število športu naklonjenega občinstva na igrišče ter je upati, da l>o nudila doher šport in obenem pokazala pravilno športno vzogojo obeli moštev. Predtekmo odigrata rezervi obeh klubov ob 12.30. Na igrišču Rapida se prične ob 14.15 prvenstvena tekma med SK Rapidom in SK Slavi jo (Pobrežje). Z ozirom na odličen rezultat, ki so ga Slavijaši dosegli preteklo nedeljo, bo i mol Rapid težko delo. Tudi tu nastopita ob 12.30 rezervi obeh moŽtev. Radio Programi radio Ljubljanai Sobota novrmbra: Ti Po tokopom trnki plolife 7. d ji J hitijo dohro so Izbrane — na' us razvedrijo! — 12.45 Porodila - la Napovedi — 1, t« Po tekočem trnku pMfo zdaj hitijo, doo-o so izbrano — naj vas raz-vedri jo! — U Nt poveril — 17 Otroška nrh: h) Relmn l.ngerlrtff: Knko Je N i els Holgerson impotnval r. divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih: hI Striček' Mn tifek — 17.,in Pregled spored« _ is 7,a delopnuL igra Radij, orkester — 1S.41 Pogovori i poslušalci - J!> Nn povedi, pornflln - lP.nn Nne ura: fcpdlntenj'* Srbije s f'rnn goro i H. OJurnvIM — in.flfl Rnsedr. k pra/.ttiku le. F. S. Kintgar) - Jii O znnnnjl politiki (g urednik dr. Al. Kuhnrl _ 50.30 .lože Vomborgar: Mnhintl amnr. Vesela zvočna igrn Iz Jlvljon.ia .lukn Smodlnk* In ni<-enrlh, tzvn'nlo Clnnl rad Icrnl. drnfine. vndi In*. 1. Peneov _ 2? Nnnovndl, poročil« _ 22.1.1 Za dober konec (igra Radii, orkester). DrugI programi: Snbnta. ?<. novembra: nelgrail: 211 Rimk« pmml, 20.45 Orkester in solisti 22.45 Plesna glasb* - Zn«rrfc. '.M Zbor, 20..K; Klnvir 21 Lahka glnsba. 21.45 Trlo, 22.2« Plesi.a glnslia — Sni ja; 20 Inslrnmonlnlnl koneert 21.45 Pl<*nn glasbil — farlarri: 20 l.nhkn glasbn. 21 JMsnn spored - Trst-Milan: 21 Opera -Kanst« — fttm-Rari: 21 Moderne pesmi — Dunaj; 19 \arodhH glnsbn >1.10 Pisan koneert 22 30 Orko • din 10,— Sardenko: Dekliške pesmi » . . . » din 18.— Scharsch: Spoved malih grehov « ■ ■ din 25,— Potočnik: Dobri pastir, 1. del . . . . din 38,— Potočnik: Dobri pastir, 11. del , . . din 40,— Potočnik: Dobri pastir. III. del . • . din 40,— Teraš: Za visokim ciljem » . . . > din 24.—. Teraš: Pri studencih zdravja in moči . din 24.— Teraš: Po stezah resnične popolnosti . din 24.— Vole: Otrok, I. del .,.,..,, din 25— Vole: Otrok, II. del ....... din 24.— Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa samo Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50,— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga! TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 sedaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— din 200.— + Žalostnih" src javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Albin Jerin kotlarski skupinovodja drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26. f. m. ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Kettejeva ulica štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. novembra 1938. Globoko žalujoči: Frančiška, soproga, inž. Albin, sin, Darinka, sinahia, ter ostalo sorodstvo. lise von Stach: 54 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Res je zapustil Benjamin s pomirjeno dušo priorjevo celico. Dokler ga ni premagal spanec, jc mislil bolj na lastno upanje, da bo smel potovati, pa mu je spodletelo, kakor na življenje in varnost papeževo. Mnogo nad sončnim vzhodom je prestrašil pa-peški sel njega, Santa Maria sopra Minerva in vse speče samostanske brate v Rimu v nočnem miru. Velel je, naj se udeleže prdšnje procesije k Materi božji k Santa Maria Maggiore. Kakor prior in Benjamin torej ludi papež Pij ni prav nič mislil na to, da grozi poglavarju krščanstva nevarnost. Kot da ga ni nihče opozoril, je določil prve priprave za veliko, nastopajočo prihodnost s čudovito naglico. Blesk in kras je obetal mladi dan, ko je njegova zvezda, papežu v pozdrav, prav v tem trenutku priplavala nad Rim, ko je stopil v spremstvu kardinalov papež Pij čudovito opremljen z znaki vojskd in zmag in z vlažno svetlikajočimi se očmi iz portala cerkve sv. Petra na trg. Tam ga je že čakal polnoštevilni kapitelj sv. Pelra, čakale stotine menihov, stotine vojakov, ki jih je objemal papež z nežnimi pogledi in jim klical dobrodošlico k tej, kot se jc izrazil, »sveti, pa bojeviti procesiji«, Resnično, krasen sprevod se je vil čez Borgo (Trg) in Angelski most proti skromni Marijini podobi v Santa Maria Maggiore, — podobi, ki jo jc nekoč naslikal sv. Luka v apostolski gorečnosti, toda njeno lepoto so počrnilc darovane sveče vernikov v tisočletnem češčenju. Prdšnja procesija Pija IV. se je bleščala v vsem krasu barvne umetnosti razvajenega stoletja. Sveti kolegij je plamencl žareče rdeče, stolni kapitelj se je svetil čudovito violetno, vojaki so si- jali rumeno in rdeče, sredi vsega obilja se je odražala tolažilno skromna belina obleke, ki jo sme nositi samo oče krščanstva. Pri lepem sprevodu tudi ni manjkalo gledalcev. Kajti vest o veliki, neprimerljivi zmagi nad Turki, ki je bila papežu sicer prerokovana in tako rekoč podarjena, pa jo hoče vendar ponižno izprositi ad sv. Device, 6e je hitro raznesla med rimskim ljudstvom, ki je drlo iz hiš na ulice, da vidi, sliši in vriska deželnemu očetu, ki bo kmalu junak. Smehljaje se, je pustil papež izraze spoštovanja, ki so rosili nanj kot majski dež na voljno zemljo, — smehljaje se je dospel v spremstvu borcev do Piazza Navona, ko se pririne v njegovo bližino voščeno bled mladenič, ki mu žari iz oči ogenj zmedenosti Medtem ko so najbližji mislili, da je obupan spokornik, potegne blaznež majhno, priostreno bodalo skozi zrak, — spozna papeža, — se opoteka, — obrne bodalo proti lastnim pr-som in se zgrudi v krvi na tla. Velikanska zmešnjava je popadla romarje in gledalce. »Papež je umorjen, — papež krvavi, — papež živi —« je donelo v divji mešanici nad glavami ljudi in spodbadala zaostale, da so se rinili do papeža, da bi videli resnico. Ta jc stal popolnoma strt in brez svčta v vencu prisilno napihnjenih nad pred obupno resničnostjo, da so ga prezirali, zasmehovali in najeli zanj morilca. Medtem sta priganjala Benjamin in Felice z besedami ljudstvo, naj ujame don Niccola, katerega sled so iskali in našli blizu Accoltija. Imel je sicer navado, da jc z orlovsko ostrimi očmi izzivaU okolico, zdaj se je pa skušal narediti v gneči majhnega. . Papežu seveda ni bilo treba, da uiameio Niccola. Ko se jc zabliskalo pred njim bodalo, je vedel, da je bila čista resnica Benjaminovo opozorilo, naj se varuje prerokb zvezdogledovih, pa ga ni poslušal. Vedel je tudi, da je bila zmaga nad Turki, opoj pretekle noči, sedanja procesija sramota in zasmeh pred Bogom in vsem svetom. Četudi ga Accolti ni mogel suniti z bodalom, se je papež vendar čutil smrtno zadetega. Po tem zadnjem, nebesno viso,kem zaletu njegovih 6anj je prišla zavest onemogle volje, nedelavnega življenja in neslavnega konca s tako strašno jasnostjo nadenj, da je tresoč se mignil osebnemu zdravniku in 6e dal — za pet let starejši — odvesti z majhnimi, starikavimi koraki nazaj v Vatikan. Ko je bil zastrupljen radostni vir življenjskega veselja — nedolžna razkošnost v slavnih delih, ki jih ne bi nikoli izvršil — 60 pešale papeževe moči od dne do dne. Njegov izkoreninjeni duh se je bavil samo še z mislijo na naslednika v pontifi-katu. Še zadnji vpliv bi rad porabil za njegovo izvolitev, ko se izteče njemu ura. Toda tudi to mu ni bilo usojeno. Neenake želje Španije, Francije in cesarjeve so postavile zamotano nalogo pred njegovo dušo, ki je hotela vse izenačiti, vse kneze in narobe zadovoljiti. Preden jc razvozlal to vprašanje, je žalostno umrl v rokah Carla Borromeja. To je bilo 9. decembra 1565. Njegova zarotnika sta odšla že pred njim po plačilo — enega je sodil Bog sam, drugega pa Michele Ghislicri. Benedetta Accoltija ie dneve po zločinu tresla mrzlica in bičalo divje kesanje. Besnel je v o.bupnih samoobtožbah, dokler mu ni dal Ghislieri duhovske odveze. Papeža je prosil odpuščanja, ki jc to tudi storil in podelil mir hrepeneče umirajoči duši. Tako je prejel v goreči vdanosti plačilo za greh. Njegov sokrivec je pa v najbolj globoki temnici inkvizicijske palače neprestano tožil usodo, ki ga je držala v kleščah in ga slednjič peljala v smrt, v nagnusno smrt na vešalih. Zastonj si je prizadeval spovednik, ki mu je kazal zemsko sodbo kol milost, kot odkufmino, da se reši večne sodbe. Nobena nravstvena, nobena verska zavest, nobena tolažba zvezd mu ni bila dovolj močna, da bi premagala v don Niccolu bojazljivi strah pred smrtjo. Revščina njegove duše je bila večja kot vse nebeške moči, ki sicer dvignejo človeško srce nad temo zadnje poti. Bedno je sklenil zvezdogled račun z nebom, pri katerem ni pozabil nobene postavke, ker se mu je natančnost posrečila, vsota mu pa ni mogla izvabiti iz prsi odkritega vzdiha. Bedno je stopil na morišče in se dal obesiti kot brezčastnež, ki ne more svojih dejanj ne objokovati ne zagovarjati, kesa se samo njihovih posledic. Točno po ukazanem desetdnevnem odmoru so se sešli kardinali v konklave. Zvečer 20. decembra so ga zaprli in glave krščanstva so prisegle na bulo Pija IV., ki jim je priporočala, naj ne izvolijo nobenega drugega kot najbolj pobožnega v svetem kolegiju. Je mogel kdo dvomiti, kdo je najbolj pobožen? Je mogel kdo v skrbeh premišljevati, kateri med njimi ne tekmuje z nobenim po svetosti? Vsak je vedel, da biva med njimi neprimerljiv, nad vse vzvišen kardinal. Toda ta — kdo bi le mogel predlagati njegov ime? — je bil menih, v kardinalskem škrlatu ostal menih. Ne cesar, ne Francozi, ne rimski narod, tudi večina kardinalov ni marala temnih Irati (menihi) na papeškem prestolu, ampak vsi so bili edini v tem, da se da bolje živeti z veselimi preti (svetnimi duhovniki). Nič ni torej koristilo, če postavijo za kandidata najbolj pobožnega, dasi so ga poznali, ker nikakor ne bi bil izvoljen Michele Ghislieri. Nobena politična stranka ne bi mogla pričakovati kake koristi. Skušali 60 prodreti s kardinalom Moronom. (Morone je bil s Contarinijcm in drugimi člani komisije za reforme |consilium de emendanda eccle-sia|, ki jo je u6tanovil Pij III. 1. 1536. On jc tudi progla6il tridentinski koncil za končan). Morone, plemenit značaj in svetel duh, je užival neomejno spoštovanje vseh liberalno mislečih; toda strastna jeza strogih nasprotnikov, kreatur Pavla IV., je ugašala bolj tihi plamen njegovih prijateljev, ki je pri prvem dihljaju iz ust velikega inkvizitorja ugasnil. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Cec izdajatelj: inž. Jože Sodi; Urednik' Vilftnr naniiž