, petek, 25. 12. 1981 CENA 9 din »avni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek St. 99 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO eliki praznik Titove armade ■ ... , . . . izročil barvni televizor v zahvalo z i vojašnici Stane 2agar je bila osrednja gorenjska d> letošnjem dnevu naših oboroženih sil - Govor po-nUninske enote o razvoju Jugoslovanske ljudske - Priznanja in nagrade najzaslužnejšim - Drugi dan letošnje zime - odel vso pokrajino. Izgledi- kot da narava želi s svojim f piaacem Se bolj ozaljšati flfao okrašeno okolje. Belina snega se je pomešala s ^* barvami zastav in napisov I^ik z obrisi oseh v svečanih P* uniformah. E***dnji gorenjski proslavi ob rft* dnevu armade in 40. ob-M*1 ustanovitve naših oboroženih J* zbrali minuli torek dopoldan vojašnici Stane Žagar ra-■^•dnikov planinske enote in «jtae obrambe Gorenjske nek-g*wti slavne Prešernove briga-m*ki pomembnih družbenopo-M*&obnoeti v naši pokrajini pa ■*fc>vni ljudje in občani. Ude-■r* slovesnosti je pozdravil po-fianinake enote, ki je v sve-* govoru med drugim dejal: Uvožene sile smo ustvarjali in J**u med nepretrganim proce-"•Mlenega boja v vsem času ^navijajoč jih od nižjih do viš-w**uacijskih oblik, v skladu z ^ razmerami, strateškimi cilji l*afami v slehernem obdobju ^•osvobodilne borbe. Nasta-_*tvoj, vloga in ugled oborože-terodov in narodnosti Jugo-*o povezani s Titovim imetje strateg, vrhovni povelj-Ujodgovornejša osebnost v »nju zamisli boja proti oku-*-in njegovim pomagačem ter lH»ju vojne organizacije obo-■l narodnoof",rv> «d'lnega gi-Qn je združil osvobodilni boj Mistično revolucijo v vojaški Woke in množične partizanke, zasnovane na splošni "»taji in načrtno usmerjene zmage ... put ^izračuni ■S - V sredo 16. 12. 1981 so M^ku predsednika kranjskega mf* sveta Milana Bajžlja z in-r^unj poslovodnimi organi s W* negospodarstva obravna-mPivsem predlog resolucije o ^totojanja družbenega plana ff Klanj za leto 1982. Ugotov-mj* bilo, da resolucija še ne mr* vpliva učinkov novega ob-m2*ttiortizacije na dohodek v Kt^vu, iz česar sledijo vsi a!*»čuni prihodkov koristni-JL*"*** skupne porabe. Ker so K-jziftčuni rasti dohodka zelo Ep 8o toliko bolj vprašljivi JL/ 0 predvidenih sredstvih za K?* samoupravne interesne ^ Prevladalo je mnenje, da J^^^10^!!« sprejme, vendar pa t>roti prilagajati nastopa JvTOmembam. Napravijo naj B| ^računi rasti dohodka in vsi ki so vezam na to #.'..'1° takoj ko bodo znani novega obračuna amorti- Pl^nstiko zaposlovanja, ne «Jtakojencev, pa naj temeljito »J^orno obravnavajo samo-'^°fgani v vsaki OZD. I. S. Vse povojno obdobje pomeni neprestani razvoj oboroženih sil na bogatih revolucionarnih tradicijah in bojnih izkušnjah v novih razmerah in v skladu z izgradnjo političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter naše neuvrščene zunanje politike. Današnja razvitost oboroženih sil SFRJ ustreza našim obrambnim potrebam oziroma zamisli splošne ljudske obrambe. Te sile so usposobljene, da se lahko postavijo po robu sodobno opremljenim armadam napadalca ... Čeprav so naše oborožene sile brez svojega vrhovnega poveljnika, ostajajo dosledno na Titovi poti. Znova in znova dokazujejo, da v tem niti ni niti ne bo kakršnegakoli omahovanja ali odstopanja ...« Tej govornikovi misli je pritrdila pesem Druže Tito, mi ti se kunemo, ki je spontano privrela iz mladih grl v uniformi. Povezanost armade z ljudstvom pa je označil govor predsednika kranjske občinske skupščine Staneta Božiča, ki je planincem tudi izročil barvni televizor v zahvalo za sodelovanje in pomoč v Številnih skupnih akcijah. Svečanost so nadaljevali s podelitvijo priznanj in razglasitvijo pohval, nagrad, odlikovanj ter napredovanj. Stanetu Božiču so predali malo plaketo JLA, katero je poveljstvo ljubljanskega armad nega območja dodelilo organizacijskemu komiteju množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah za dosežene uspehe pri sodelovanju z vojaškimi enotami in ustanovami. Vojaška pošta Kranj je za uspešno sodelovanje na področju SLO in družbene samozaščite prejela malo plaketo republiškega štaba teritorialne obrambe. . Enoto Aleksandra Angelovskega so ponovno imenovali za najboljšo med planinci, prvo mesto v ocenjevanju straž ljubljanskega armadnega območja so dosegli vojaki iz enote Dragana Sto-jilkoviča, ambulanti kranjske garni-zije pa je pripadlo tretje mesto v območju. Proslavo v kranjski vojašnici so sklenili z družabnim srečanjem. Vezi med pripadniki naših oboroženih sil in občani so tako postale še trdnejše in bogatejše Nagrada prebivalcev kranjske obtine planincem za nesebično p„mof Družina zgorela v avtomobilu Huda prometna nesreča na cesti med Menetem i„ v terjala pet smrtnih žrtev - V čelnem trfiŽSSfV? n, KranJem 750 z družino Rebernik - PomočSiX!?^Kn Za8t*Va Lahovče - Na regionalni cesti med Mengšem in Kranjem, nekaj sto metrov iz naselja Lahovče, se je v sredo ob 19. uri zgodila huda prometna nesreča. Voznik zastave 750 Ivan Rebernik. star 49 let, kmet s Šenturške gore. je vozil od Lahovč proti Kranju. V avtomobilu so bili še njegova žena 43-letna Marija Rebernik, 10-letni Darko Rebernik, učenec 4. razreda osnovne šole v Cerkljah. 20-letna Marija Rebernik, poročena Grilc, ki je zadnji čas živela v Gradu, in Marinka Grilc, stara 16 let. dijakinja vzgojiteljske šole v Ljubljani, prav tako iz Grada. Cesta, na kateri se je pripetila nesreča, je bila dobro splužena, prekrivala jo je le tanka plast snežne brozge. Rebernik je imel na pogonskih kolesih snežne verige. Kljub temu ga je v blagem ovinku zunaj Lahovč nenadoma zaneslo na na- sprotni vozni pas (bržkone zato. ker je z desnimi kolesi zapeljal na poledenel rob ceste), po katerem je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila znamke mercedes Janko Lekše. star 37 let, iz Zagorja ob Savi, zdaj na začasnem delu v Nurnbergu. Prišlo je do močnega čelnega trčenja. Zastavo je odneslo nekaj metrov nazaj, potem pa se je vozilo vžgalo. Priča prometne nesreče, voznik Jurančič. ki je vozil za ponesrečeno zastavo, in soudeleženec , voznik Lekše,sta ponesrečenim skušala pomagati, vendar sta iz gorečega avtomobila uspela potegniti le voznika ReberniRa, vendar je le-ta na kraju nesreče umrl. Nemudoma so prišli na pomoč tudi poklicni gasilci iz Kranja, ki so zadušili požar na avtomobilu. Žal so bili ostali štirje potniki tedaj že mrtvi. P D. t Dan odprtih vrat Skofja Loka - Zavod za hladilno tehniko in klimatizacijo pri Loških tovarnah hladilnikov praznuje 20-letnico dela. Delavci zavoda bodo praznik delovno proslavili. Danes dopoldne so pripravi«) okroglo mizo na temo »Uvajanje raziskovalno razvojne dejavnosti v proizvodnjo in prakso«. Jutri, v soboto. 26. decembra, pa bodo odprli vrata zavoda javnosti. Obiskovalce bodo sprejemali od 8. do 14. ure in zanje pripravili organiziran ogled delavnic in laboratorijev. Povabila so poslali šolam, s čemer želijo med šolarji zbuditi več zanimanja za tehnične poklice V SREDIŠČU POZORNOSTI PRIPRAVLJENO V 2 MINUTAM polenta polenta Hitreje do skupnih ciljev Čeprav se izteka šele prvo leto novega srednjeročnega obdobja, je bilo pri uresničevanju dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin že precej narejenegp, hkrati pa ostaja več področij, kjer je potrebna hitrejša in zato tudi bolj učinkovita akcija. Precejšen napredek je opaziti pri sporazumevanju članic sozda GLG o zagotavljanju surovine za lesno industrijo, skupnih vlaganjih in dogovarjanju o cenah, medtem ko je pri delitvi programa in specializaciji proizvodnje še veliko nedorečenega. Vendar je v tem času gorenjsko gozdarstvo in lesarstvo doseglo izredne uspehe pri izvozu. Povezovanje na področju agroživilstva je deloma uresničeno z združitvijo KŽK Kranj in MIG Skofja Loka ter Živil in Centrala v Kranju. Odprto pa ostaja vprašanje nadaljnje povezave kmetijstva, kjer poleg KŽK delujeta tudi Gorenjska kmetijska zadruga in Kmetijska zadruga Skofja Loka. Konkretnih predlogov za njihovo povezavo ni. Novembra je bil podpisan tudi samoupravni sporazum o delitvi programov med klavniškimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem, vendar se program še ne izvaja zadovoljivo. Povezovanje živilske trgovine ostaja le pobuda in tudi predlogi za povezovanje gostinskih organizacij na Bledu še niso uresničeni. Poslovna skupnost za turizem je dosegla pomembnejše rezultate pri usklajevanju cen, medtem ko pri organiziranju enotne ponudbe ni premikov. V skladiščno-distributivni dejavnosti je pomembna pridobitev izgradnja skladiščnih prostorov Merkurja v Naklem, med tem ko Alpetour kot nosilec prevozništva še ni sprejel ukrepov za boljšo organiziranost prevozov. Še vedno so med občinami razlike pri obremenitvi gospodarstva za enak obseg pravic občanov. To so prispevki za solidarnost in vzajemnost v družbenih dejavnostih in pri tem posebno izstopa zdravstvo. Organiziranost strokovnih služb samoupravnih interes nih skupnosti skupnega pomena za Gorenjsko še ni izvedena tako. da bi se približala uporaonikom in bila hkrati racionalnejša. Posebna strokovna ustanova za družbeno planiranje še ni bila ustanovljena. Visoka šola za organizacijo dela je predlagala, da se v okviru Instituta za organizacijo dela organizira tudi dejavnost družbenega planiranja, vendar se občine še niso opredelile. Na pobudo družbenega sveta pri SDK je stekel postopek za poenotenje informacij o poslovanju gospodarstva Gorenjske in navezani so bili stiki z republiškim zavodom za statistiko. Sodelovanje gorenjskih občin z drugimi regijami v Sloveniji je bilo omejeno na stike med medobčinskimi organi ZK, sindikata in zbornice s Podravjem, Pomurjem in ljubljanskim območjem, vendar večjih rezultatov ni. Trenutno sta najbližje uresničitvi načrta Iskre, ki gradi tovarno električnega ročnega orodja v Pomurju, in žirov-skega Kladivarja v občini Lenart. L. Bogataj Voznika zastave 750 so uspeli potegniti iz gorečega avtomobila, štirje sopotniki pa so v njem zgoreli. — Foto: 11N Z Trgovina lesa in gradbenega materiala Kranj, Primskovo GLAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 25 DECEMBRA iffji PO JUGOSLAVIJI MOŽNOSTI BOLJŠEGA SODELOVANJA V Beogradu je bila seja pred sedstva SFRJ. na kateri so sprejeli informaciji) o uradnem in prijateljskem obisku člana predsedstva Lazarja Kolišev skega na Nizozemskem. Pred sedstvo je ugoUtvilo, da se tradicionalni prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Nizozemsko uspešno razvijajo na številnih področjih in da si državi želita, da bi jih še obogatili, za kar imamo vse možnosti. Se posebej sit opozorili, da je treba poskr beti za zavzetejše in čimbolj uravnovešeno gospodarsk*> sodelovanje med državama. Obisk in pogovori pomenijo spodbudo nadaljnjemu razvoju našega sodelovanja z Nizozemsko. DOPOLNITVE STATUTA Na 2:i. plenumu centralnega komiteja ZKJ so sprejeli politične zasnove za spremembe in dopolnitve statuta ZKJ. Kot temelj za razpravo je služilo poročilo komisije CK ZKJ za organizacijska in statutarna vprašanja ZKJ. V uvodnem delu statuta naj bi poudarili pomen in temeljna načela kolektivnega dela in odgovornosti, ki naj bi jih potem v določenih členih statuta konkretno obdelali. Uvodno razpravo o tej točki dnevnega reda je imel Branko MiMulie. ZA 1,8 OD8TOTKA VEČ Kot je sporočil zvezni zavod za statistiko, se je industrijska proizvodnja novembra povečala za 1,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. V obdobju od januarja do novembra dob j u od januarja do novembra je bila za 42 popravkov resolucije med letom lahko pride le. če se bodo v prihodnjem letu bistveno spremenile družbene oziroma ekonomske razmere A. Z Seja predsedstva sindikata - V ponedeljek. 28 decembra, bo ob 1? uri v sindikalnem izobraževalnem cent ni v Radovljici redna seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Na seji bodo potrdili zapisnik zadnje seje ter sklepe s seje sveta o uresničevanju socialne politike ter spregovorili o družbeni usmeritvi zarazporejanje dohodka v prihodnjem letu - D K Svet v tem tednu QLA8 Uatanovltalji Glasa občinske konference SZDL Jeaenice, Kranj, Radovljica, škofi« U>ka in Tr*ic - Irdaia faaooUn« podjetje Glas Krsnj - Glsvni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote KoAnjek _ Novinarji: l^opoldin« Bos.taj. Danica Dolenc, Dussn Humer, Helena Jelovcan. Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volcjak Cveto Zapiotnik, Andrej Zalar in Danic. Žlebir - Fotoreporter Franc Perd.n - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko valci: L*)** Erjavec. Toma« Gruden, Slavko Haln in Igor Kokal, - Li.t iskala od oktobra I»47 kot tednik, od januarja 1BAH k poiteslaik. od januarja l— trikrat tede"««. frTTfcJJE E^ITS * •r*d'»l ln •oboUh. od julij. 1»74 p. ob tork ir» petkih - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP ^PiklMin^ Ljubljani. Naslov uredništva in uprave Hat. Kr.i ot Ih ran j. MoC"PlTadeja"l - Teko« račun |HljJv fcr.nju Msvtlka 11 ftM-MS-IIVH - Telefenl: direktor in glavni urednik redakcija 11-SSS, odgovorni urednik ll-*a5, tehnični urednik Z1-SS5, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-46.1. mali ,.„!««, naročnina 17—9 - Oproščeno prometnega davka po - po pristojnem mnenju 421-1 /72. Poljska še v središču pozornost Od lanskega avgusta dalje, ko je Poljska zaradi notranjega nemira stopila v središče pozornosti svetovne javnosti, se je napetost v držav: zviševala in zniževala, vendar je bilo posebno zadnje čase vedno man; znakov sporazumevanja in naporov, da bi našli brez izrednih ukrepa« izhod iz krize. Pot. ki bi bila najljubša tako za Poljake kot za Evropo n svet. očitno ni bila uresničljiva. Trinajstega decembra opolnoči je bi« sprejeto in Sest ur kasneje razglašeno vojno Stranje z vsemi ukrepu običajnimi za takšne razmere. Poljska, do nedavna sorazmerno strem odprta država, se je zaprla in iz te države prihajajo skope vod. Državni radio Varšava je razen dveh časnikov, ki od 13. decembra dalje še izhajata, edini viri informacij. Na osnovi teh poročil povzemamo, da je trenutno najkritičnejša točka stavka 3000 rudarjev, ki štrajkajo 500 metrov pod zemljo že deset dni. V sredo so jih skušali prepričati, da prenehali stavkati, predstavniki Cerkve. Rezultata posredovan času. ko to pišemo. Se ne vemo. Prav tako so se nakopičili tudi problemi — pri preskrbi, težnja v nekaterih tovarnah po stavkah drugi načini pasivnega odpora, preverjeno pa tudi ni število mrtvil spopadih na začetku tega tedna. Svet se zanima za voditelja nosti VValenso. ki je po poljskih poročilih interniran.' vendar pogovarja s predstavniki oblasti. Prihaja tudi pomoč izčrpani Pol vendar je za zdaj največ govora o pomoči držav varša sporazuma. Poljski radio poroča, da se vrača red v državo in da spet avtoriteta partije, vendar je do resnične normalizacije stanja Se daleč Mnogi se tudi sprašujejo, ali je s tem zaprta pot lani začete družbene prenove. Različne, bolj ali manj preverjene vesti o Poljski prihajaj« Vzhod je očitno zadovoljen sprejel, ukrep Jaruzelskega. Zahod pa p obsoja in terja prenehanje vojaškega stanja. Brez dvoma so zadnju poljski dogodki že vplivali na razmere v mednarodnem delavskem ~ komunističnem gibanju. Italijanski komunisti so na primer uved vojnega stanja obsodili, francoski pa so zadržani. Predvsem pa velja ponoviti, da so Poljaki sami poklicani, da najdejo pot iz krize, kar*, bilo poudarjeno tudi v naših partijskih in državnih organih. To jVig interesu Poljakov, v interesu delavskega gibanja in v interen svetovnega miru ter stabilnosti... I Košnjek j Spodbuda delu in samoupravljanju mladi) Jesenice — Na Jesenicah, kjer imajo vrednote dela dolgoletno tradicijo, skušajo spodbuditi k dobrim delovnim rezultatom tudi mlade delavce. Pravilno vrednotenje prispevka mladih delu in samoupravljanju ni le vzgojna, pač pa v današnjih razmerah tudi pomembna gospodarska naloga. K cilju, da bi dosegali dobre delovne rezultate in razvijali samoupravne odnose v združenem delu, je usmerjena republiška mladinska akcija »Najboljši mladi delavec — samouprav-ljalec«. Akcijo, ki v jeseniški občini ni zgolj mladinska, pač pa so vanjo pritegnili tudi sindikat in klub samo-upravljalcev, so vzeli zelo resno, saj se zavedajo vpliva takih moralnih priznanj na delavčevo samoupravno zavest. Največ odmeva je bila akcija deležna med mladimi v Železarni, kjer tudi koreninijo povojni boji za delovne rezultate. Medtem ko je lani sodelovalo 17 osnovnih mladinskih organizacij, se jih je letos na akcijo odzvalo 22 in tako je zajete kar 90 odstotkov delavske mladine, čeprav so si vsi edini, naj priznanje »Najboljši mladi delavec — samo-upravljalec« prvenstveno nagrajuje uspehe, kosežene v pa pripisujejo pomembnost tudi delavčevi zagre-tosti za samoupravno in politično delo v skupnosti. Jeseniški mladinci so bili v preteklih letih že deležni republiškega priznanja, prav to pa jih je spodbodlo k zavzetim pripravam in stalni skrln za vcepljanje vrednot dela mlademu človeku. Ker je letos tO prizadevanje še bolj poglobljeno, so izrekli tudi nekaj kritike, kar naj akcijo organizacijsko izboljša in vsebinsko oplemeniti. Poudarjajo predvsem potrebo po neprestanem spremljanju uspešnosti mladih delavcev. Opozarjajo tudi. da bi veljalo pritegniti mlade strokovnjake, saj bi jih na ta način lahko bolj približali neposredni proizvodnji. Akcijo so ponek<»d še razširili, tako da izbirajo tudi najboljšega kovinarja, najboljšega inovatorja (tu se ponuja možnost mladim strokovnjakom), tekmujejo pa tudi v /hiranju sekundarnih surovin. Ce- Krvodajalska akcija v Kropi Krop« - Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je v torek. 15. decembra, organiziral s prizadevnimi člani krajevnega odbora Rdečega križa krvodajalsko akcijo v Kropi. Akcija je povsem usj)ela, saj se jo je udeležilo veliko občanov Lipniške doline. Vseh skupaj je bilo 276 krvodajalcev, razveseljivo pa je. da ie bilo med njimi največ mlajših, ne-aj je bilo tudi takšnih, ki so kri darovali prvič. Miran Skalar prav tako širjenje zahteva twfc sredstev za organizacijo pa nikakor ne presegajo vrednosti t končnih denarnih rezultatov. V Železarni so za mlade tudi! širše zastavili akcijo »Nal mladi delavec — samoupravi) Čeprav republiško priznanj« enemu samemu »zmagovalcu je dala moralne spodbude ostalim, ki jih je nagradila v organizaciji ali jim izročila nagrade. Čeprav so rezultati s tega ja med mladimi v Železarni otipljivi, pa ne gre prezre drugih osnovnih mladinskih nizacij, ki se vključujejo v Mnogi so se namreč odzvali naj ocenijo sedanjo akcijo vrsto predlogov k njeni izboh>> zahvala vsem članom jeseniške činske konference ZSMS D. Žlebi Vabljeni na slovenski ples Celovec — Slovenska r na zveza bo v soboto, 9. januar v dvorani delavske zbornice Celovcu priredila že 31. afon ples, tradicionalno mne prireditev, ki vsako leto l_ naše rojake iz Podjune. Roža Zilje, radi pa se jim pridnih« tudi Slovenci iz matične domo-vine. Prireditev se bo začela osmih zvečer. Za zabavo b igrala ansambla HI-FI rz \ bora s pevci Edvinom Fliser Ivom Mojzerjem in Marjano ko ter Planinski sekstet. C Zlati znaki sindikata Ljubljana — Odbor repubii sveta Zveze sindikatov Sloveni* sindikalna priznanja je sklenil t1 letos podeliti zlati znak Z* sindikatov Slovenije. Za vecV učinkovito politično delovati* uveljavljanje neposrednih inter* članstva so podelili priznanja osnovnim organizacijam sindikat eni konferenci osnovnih organaaci ter petindvajsetim sindikalnim lavcem. Slavnostna podelitev visokih . znanj je bil« v sredo. 23. decembra, veliki dvorani -skupščine Slov* Med dobitniki so tudi štine renjci: Janko Burnik. višji upr delavec v Osnovnem zdravstvu renjske Zlata Humer. tekst tehnik iz Kranja Peter Pišfo terminar v Verigi I^esce. in Mav Zalokar. delegat v zveznem Skupščine Jugoslavije. 25. DECEMBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN O LAS tja medobčinskega sveta ZKS vize so delavčeve stabilizacije, razvoja in družbenoekonomski odnosi temeljiti na samoupravno dogovorjenih rešitvah — in skupna poraba le v okviru ustvarjenega dohodka — in proizvodnjo usmeriti v izvoz - Devize so last de-' in samo s samoupravnim dogovorom jih je možno razpo-Bikakor pa se jih združenemu delu z državnimi odloki ne Iz analize izhaja, da bodo rezultati letošnjega poslovanja gorenjskega gospodarstva zadovoljivi, da pa se opaža prevelika skromnost v načrtovanju in izvajanju investicij v proizvodne zmogljivosti, namenjene izvozu. Če za letos že lahko rečemo, da načrtovana rast (3—4 odstotka) družbenega proizvoda ne bo dosežena, moramo poudariti, da je tudi za naslednje leto gospodarska rast na Gorenjskem skromno načrtovana. Ugotovljeno je bilo, da povečanje akumulativnosti gorenjskega gospodarstva nikakor ne sme temeljiti samo na nadaljnjem zniževanju realnih osebnih dohodkov, temveč je nujno sprejeti ukrepe za še hitrejšo rast industrijske proizvodnje, za usmeritev naše proizvodnje v izvoz, predvsem izdelkov višje predelave (ne surovin, ki jih nujno rabi naša industrija za redno proizvodnjo in proizvodnjo za izvoz!). Naši proizvajalci in samoupravljala morajo spoznati, da le trajna dolgoročna usmeritev na zunanji trg lahko zagotovi delovnemu kolektivu stabilen položaj, zagotovi devize in delo ter trajno perspektivo za daljše obdobje. Pri tem se mora pameten gospodar povezati s sorodnimi OZD - V četrtek, 17. de-.J* bila v delovni organizaciji • J IV£?ena fnedobčin-■* zvezdo, 5 red dela z zlatim >, dO je odlikovanih z redom ke z bronastim vencem, eden bratstva in enotnosti vencem, petim so podelili za narod s srebrnimi enemu red dela z rdečo i in trem red zaslug za narod zvezdo. Priznanja je podelil medobčinskega sveta ZK za ' »Zdravko Krvina. D. 2. , -i«-, „„av armade, 21. decembra, so podelili _ Dan^P^n^m^an^^ Podelitev Je spremljala nja pripadnikom ^r[af^ri so sodelovali pionirji. Ob tej n kulturna P™*£\^ državna odlikovanja pripadnikom DOGOVORIMO SE <$je zborov Jseniške občinske skupščine Jcamie« - Zadnji teden letošnjega leta se bodo sestali delegati **0vi*~n1ške občinske skupščine. Seje bodo v torek, 29. decembra, *liun>Swpščini občine in zdravstvenem domu na Jesenicah DeW. ♦! «£h zborov bodo obravnavali predlog letnega načrta za '^iSvaniTd^žbenega plana občine Jesenice v letih 1981-1985 *SLZleto in predloge treh odlokov: o proračunu občine Jesenice * w£ letoTo spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za J*So stavbnega zemljišča ter o dopolnitvi odloka o davkih občanov. bodo v zboru združenega dela m zboru krajevnih skupnosti *3alin mreiemu predloga odloka o mestnem potniškem prometu, *Sma odloka o potrditvi urbanističnega načrta mesta Jesenice za im1-20007n predlogu odbora za delitev združenih sredstev •^nnrabe no krajevnih skupnostih. V zboru združenega dela Predstavniki organizacij, ki niso pristopile k samoupravnim spo-^n^republiških interesnih skupnost, materialne proizvodnje o Wlj^plana 1981-1985 in dopolnilih za letošnje leto, tudi pojasnili ^loge za takšno ravnanje. HOEACUN OBČINE ZA 1982. LETO L Piedlog proračuna občine je sestavljen na osnov, zakona o G splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih £on«2ih in načrta uresničevanja družbenega plana občine prihodnje SoPri nizovi sestavi so v okviru možnosti upoštevali pripombe ^tov občinskih zborov v ^^^^^^ in butate usklajevanja med uporabniki proračunskih sredstev. Gk*L na o*nutek proračuna, ki je predvidel za 112 milijonov n^eTnotrebnih sredstev, se obseg proračuna ne spreminja. Tako se ^rjev poireuiii norabo etos povečuje za 15,8 odstotkov, v fevf? načrtS dohodki letos pa le za 8,7 odstot- ^ Celotniproračunski izdatki so enaki načrtovan.m proračunskim 14^1 pK, Dredloiru proračuna bi za čisto splošno porabo namenih JlS?™" fniEaHev kar ie 15,4 odstotka več kot letos. V primerjavi z IhS^*^^^^ izdatki » 127 milijona W£v^Tako rast splošne porabe za 30 odstotkov zaostaja za ^rtovanim povečanjem dohodka gospodarstva v občini. Odlok ie dopolnjen tudi z novim drugim členom. Po njem naj bi se ^realizirani nad dovoljeno porabo, v celoti namenih za potrebe ^nzacii osnovnih življenjskih potrebščin, potrebe blagovnih ^rv občine sofinanciranje sklada za pospeševanja kmetijstva občine •morebitne'potrebe za sofinanciranje izvoza. Ker resnične potrebe '««nWobveznosti v splošni porabi še niso znane, bodo to natančno ločili z rebalansom proračuna prihodnje leto. S. Saje v razne inženiringe zaradi skupnega nastopa in kompletnejše ponudbe svojih proizvodov in storitev na konkurenčnem trgu. Nadalje ne gre zanemariti dežel v razvoju, predvsem dežel Severne Afrike in Bližnjega vzhoda! Zgled pravilne zunanjetrgovinske usmeritve nam daje prav delovna organizacija, kjer je potekala seja medobčinskega sveta ZKS - Jelovica, ki se je pravočasno usmerila na zunanji trg. Ta delovni kolektiv se je močno angažiral, da je z boljšo notranjo organiziranostjo, večjo delovno disciplino ter boljšo delovno povezanostjo s kooperanti kljub marsikateremu odrekanju v celoti izpolnil vse plane proizvodnje kot tudi izvoza na konvertibilna tržišča, plane dohodka in deviznega prihodka. Vse to in dejstvo, da so letos že povečali ostanek dohodka za več kot 300 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, je dokaz, da pomeni izvozna usmeritev tega in vsakega kolektiva poživitev dela ter dnevno potrjevanje tržne, proizvodne in razvojne usmeritve. Jelovica je z obstoječimi stroji, z znanjem in pridnostjo delavcev uspela na zunanjih trgih, ustvarila devize in sredstva, s katerimi ji bo omogočeno nabaviti še modernejšo tehniko in tehnologijo. Jelovica je izkoristila »čas in prostor«, saj je pravočasno spoznala, da je izvoz njena edina priložnost. Vendar vsi ne mislijo in ne delajo tako. Mnogi bi želeli še naprej živeti na nekakšnih »pravicah na devize«, ne da bi sami k temu kaj prispevali. Želijo še nadalje živeti od pravic, ki so si jih pridobili, vemo pa, da nas je sistem »pravic« pripeljal v visoko zadolženost v svetu. Na seji so poudarili, da ni sprejemljiva zahteva, da naj bi »država« devize pobrala tam, kjer so, in jih delila po potrebah. To pomeni nevarnost birokracije, da nesamoupravno pobere sadove mnogih izvozno uspešnih kolektivov. Zato je treba na vseh ravneh vztrajati, da je deviza last tiste OZD, ki si jo je prislužila, in da je devize možno razporejati samo na osnovi samoupravnih dogovorov. V nasprotnem primeru, bo v združenem delu upadel zanos in zagon, v mnogočem bi to pomenilo tudi konec našega dinamičnega gospodarskega razvoja nasploh. Tega ne bi smeli dopustiti. Zaključke seje, ki jih je povzel sekretar Zdravko Krvina, lahko strnemo v naslednje: občinske resolucije naj se še pred sprejemom dopolnijo s pripombami, ki so bile izrečene na seji in ki zadevajo rast družbenega proizvoda, prilagajanja splošne in skupne porabe rasti dohodka, usmeritvi investicij in proizvodnje za potrebe izvoza, potrebe po večjem vlaganju v kmetijstvo; nujno je vztrajati na samoupravnem reševanju nastalih problemov stabilizacije, družbenoekonomskih odnosov in nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja nasploh. V resolucije je nujno vnesti tudi nekatere osnovne poteze dolgoročnih planov, v katerih je izvozna usmeritev celotnega gospodarstva ena naših temeljnih zahtev in osnova nadaljnjega razvoja. Vse naše blagovne in finančne bilance morajo temeljiti na realnih temeljih in ne na željan! IS. I NAŠ SOGOVORNIK Franc Medja, predsednik komisije za spomeniško dejavnost: »Veliko se da narediti s prostovoljnim delom« Kranj — Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov in grobišč v občini Kranj je na predlog komisije za spomeniško dejavnost pri Občinskem odboru ZZB NOV Kranj sprejel program urejanja spominskih obeležij, grobišč in grobov. V tem programu je bila ureditev grobišča na pokopališču v Zabnui, na Okroglem, neznanega borca na Planici in na Stefanji gori, izpraznjenega grobišča na Rupi, grobišča v bolnici Košuta, dokončna ureditev spominskega parka v Stražišču, ureditev grobišča na pokopališču v Kokri, Šnajder-jevega groba na Stefanji gori, obnovitev nagrobnika neznanega borca v Cerkljanski Dobravi, spomenika talcev v Šenčurju, bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju, centralnega spomenika na pokopališču v Kranju, nakup šestih spominskih plošč za kurirske postaje, postavitev nove plošče v počastitev ustanovitve TI. bataljona Kokrškega odreda na Kališču ter pripravljalna dela za ureditev Udin boršta in Rovta. Koliko je bil ta program uresničen, smo se pogovarjali s tovarišem Medjo, predsednikom komisije za spomeniško dejavnost pri Občinskem odboru ZZB NOV Kranj: »Večina programa je bila uresničena. Tudi denar ni bil nikjer problem. Toda v nekaterih krajevnih organizacijah borci in vsi tisti, ki so bili zadolženi za to, niso bili dovolj delavni, pa jih je prehitela zima. Tako je treba urediti le še malenkosti v Zabnici in na Okroglem, v Stražišču še teče akcija »88 dreves za Tita«, ni še urejeno grobišče na Košuti, kjer je nosilec del KS Bela. Ni še namreč ureditvenih načrtov, pa tudi Storžič je le malo časa brez snega. Za Šnajderjev grob na Stefanji gori skrbijo KS Grad in borci iz Cerkelj. Zemljišče je bilo odkupljeno in služnostne pravice urejene, letos bi bilo treba le urediti dostop do groba z druge strani in sam grob. Pa je tudi tu, kot kaže, čas ušel. Nagrobnik neznanemu borcu na Cerkljanski Dobravi bo postavljen spomladi. Prizadevajo si tudi, da bi odkrili, kdo je bil borec oziroma vsaj, kateri enoti je pripadal. Pot do groba bo treba obeležiti, ker ga je težko najti. Šolarji iz Zaloga ga pridno oskrbujejo. V Šenčurju bi radi, da bi bila na spomeniku talcev napisana imena padlih. Najti pa je treba pravo rešitev. Načrti so v izdelavi in spomladi se bodo zagotovo lotili dela. Na Kališču, kjer sta zdaj dve plošči o ustanovitvi II. bataljona Kokrškega odreda, bo postavljena nova in sicer ob planinski poti, da bo vsem na očeh. To so majhne stvari. Večji zalogaj sta seveda Rovt in Udin boršt. Za Udin boršt še teče rok natečaja za izdelavo projekta, za Rovt pa je rok za oddajo projekta potekal 21. decembra. Odkritje v Rovtu bo najverjetneje šele za dan borca. Tudi tu bomo, kot pri nas v Stražišču. skušali narediti čim več zemeljskih del z delovnimi akcijami, za katere bomo pritegnili mladino, vojake, borce, gozdarje in krajane. Podrobnejšega programa dela za prihodnje leto še nimamo, ker ne vemo, kako bo z denarjem. Zagotovo ga bo malo, vendar s prostovoljnim delom se da veliko narediti.« p Dolenc Z dobro organizacijo do uspehov Na minuli programsko-volilni konferenci občinske konference SZDL Jesenice so ocenili delo — Pozornost kmetijstvu Jesenice — Na minuli programsko-volilni konferenci občinske konference SZDL Jesenice so spregovorili o aktivnosti in delu občinske konference v minulem obdobju in o delu v prihodnje. Ocenili so, da so si tudi v občinski konferenci in krajevnih konferencah SZDL precej prizadevali, da bi se obnašali stabilizacijsko na vseh področjih. Veliko so dosegli pri pripravah na volitve v družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti. Tam, kjer so se Glasniki dogajanja v združenem delu Portorož — Več kot 250 urednikov glasil in organizatorjev obveščanja v združenem delu se je zbralo na četrtem srečanju »Obveščanje v združenem delu«, ki ga je pripravil odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov. Posveta so se udeležili tudi predsedniki .komisij za obveščanje pri občinskih sindikalnih svetih. V uvodnem delu srečanja je spregovoril Vinko Hafner. Govoril je o sedanjem gospodarskem trenutku in o krepitvi samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca, o problematiki delitve po delu ter o uveljavljanju delegatskega sistema. Posebno pozornost je namenil nalogam sindikata na področju socialne varnosti delavcev, o čemer bo obširno razpravljala tretja konferenca sindikatov. Pri vseh nalogah imajo glasila v združenem delu pomembno vlogo. Vinko Hafner je dejal tudi, da glasila včasih preveč kritično spremljajo težko gospodarsko stanje, premalo pa omenjajo skokovit ekonomski in družbeni razvoj v zadnjih letih. V prvem delu srečanja so se udeleženci seznanili še s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov o obveščanju v združenem delu, z možnostmi in iskušnjami pri smotrnem izdajanju in tiskanju glasil. Delo na srečanju je potekalo tudi v treh skupinah in v zanimivih razpravah so razgrnili paleto problemov, s katerimi se organizatorji obveščanja soočajo v združenem delu- Razprava je opozorila, da je v glasilu premalo sestavkov delavcev iz neposredne proizvodnje. Včasih je preveč tudi kritičnih zapisov, ki ne vsebujejo tudi pobud za rešitev težav. Govorili so tudi o skupnih nalogah sindikata in glasil združenega dela in menili, da bi morala biti naloga sindikatov tudi redno ocenjevanje obveščanja in obveščenosti delavcev. Zbranim je govoril Jože Smole, član CK ZKS. Velik pomen je pripisal pravilnemu načinu informiranja v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah. Govoril je tudi o odgovornosti novinarjev, o tem, da morajo glasila združenega dela zajeti predvsem delavce ter o nalogah glasil združenega dela pred kongresom Zveze komunistov. Ob sklepu srečanja je Tone Vahen, predsednik republiškega komiteja za informiranje, govoril o novostih pri normativnem urejanju obveščanja, Tomo Korošec pa o novinarskem jeziku in časopisni stilistiki. J. Rabič organizirali in nastopali frontno, so dosegli širino in uspehe v raznih akcijah: pri samoprispevku, komunalnih ureditvah, pri problematiki društev, pri akciji Nič nas ne sme presenetiti in drugih. Vendar pa so obenem dejali, da še niso znali ustrezno organizirati dela posameznih odborov in vključevanja hišnih svetov v sistem demokratičnega dogovarjanja in odločanja. Neaktivnost se slabo odraža v delovanju krajevne samouprave. Marsikje delegacije delujejo Se vse preveč forumsko in brez prave povezave s članstvom. Skupščine večkrat tudi niso sklepčne. V minulem obdobju so v jeseniški občini krajevne konference SZDL posvetile precej pozornosti razvoju kmetijske dejavnosti. Čeprav je v občini le še 1,6 odstotka kmečkega prebivalstva, se dobro zavedajo, kaj pomeni pridelovanje hrane in ohranjanje kmetijskih površin. Zato so organizirali dve programski konferenci, ki sta dali pomembne rezultate. V naslednjem obdobju pa bodo morali na novo organizirati kmete-kooperante. Na programsko-volilni konferenci so se strinjali, da mora biti Socialistična zveza delovnega ljudstva s svojo vsebinsko in organizacijsko naravnanostjo trdno zasidrana v življenju krajevne skupnosti. Zato mora tudi v prihodnje poglabljati vse tiste oblike dela, ki bodo omogočale občanom in delovnim ljudem, da s svojo pripravljenostjo kar največ prispevajo k razreševanju tako ožjih kot širših družbenih potreb. Krajevne organizacije Socialistične zveze morajo biti v prohodnje v središču pozornosti vseh družbenopolitičnih organizacij. Najpomembnejše naloge v naslednjih mesecih so prav gotovo končne priprave na volitve, nenehno prizadevanje za stabilizacijsko ravnanje na vseh področjih ter utrjevanje samoupravne in neuvrščene politike. S tem se Socialistična zveza obenem vključuje v priprave na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. D. Kuralt GLAS4.STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 25. OECEMMA Prihodnje leto 100 milijonov dolarjev Letos je škofjeloško gospodarstvo do konca novembra izvozilo za 85 milijonov dolarjev — Prihodnje leto naj bi bil izvoz za 6 odstotkov višji — Kmetijstvo zaostaja za plani Škof)« loka — Do konca novembra so v škofjeloški občini izvozili za 85 milijonov dolarjev blaga in storitev , od tega za 55 milijonov na konvertibilni trg in s tem dosegli za 96,7 odstotka večji izvoz od uvoza. Tako povečanje pa pomeni, da bo obveza, da prihodnje leto povečajo izvoz za 6 odstotkov in ustvarijo 100 milijonov dolarjev deviznega izkupička od tega 65 milijonov dolarjev na konvertibilnem tržišču, izredno zahtevna naloga, so poudarili na sredinem skupnem zasedanju vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine, ko so obravnavali letošnje gospodarske dosežke in predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v prihodnjem letu. Hkrati pa takšni izvozni dosežki pomenijo, da se Skofja Loka približuje razmerju med uvozom in izvozom, ko bo lahko sama krila vse potrebe po deviznih sredstvih, vključno z energetskimi potrebami. Do konca novembra so delovne organizacije izpolnile v poprečju 90,5 odstotka proizvodnega plana, kar kaže, da bo tudi letni plan uresničen. Prihodek pa je bil za 40,2 odstotka višji,hkrati pa računajo, da se bo ob aktiviranju investicij in večji produktivnosti družbeni proizvod povečal toliko kot so načrtovali oziroma za 3 do 4 odstotke. Bolj zaskrbljujoč položaj kot v industriji, je položaj v kmetijstvu Tu so odstopanja od predvidevanj največja. Prav gotovo je takšno stanje posledica dolgoletnega zanemarjanja vlaganj v kmetijstvo, kar se ne^da nadomestiti v enem letu. Svoje funkcije letos še ni mogel odigrati sklad za pospeševanje kmetijstva, ker se je zaradi zakonskih zadržkov denar začel zbirati prepozno in ni v njem bilo dovolj denarja za primerne regrese, ki bi krili večje stroške pridelave hrane. V dokumentarnem gradivu k letošnji resoluciji so naštete investicijske namere škofjeloškega gospo- darstva in so zelo obsežne. Le malo naložb pa je takšnih, da bi ustrezali vsem dogovorjenim merilom, posebno še. ker bodo prihodnje leto še za petino strožja kot letos. V Skofji Loki predvidevajo, da bo prihodnje leto družbeni proizvod poraste! za 1.7 odstotka, obseg proizvodnje pa za 4 odstotke ob odstotek večjem številu zaposlenih. Investicije naj bi bile na letošnji ravni s tem. da bi bile v stanovanjskem gospodarstvu za 5 in v negospodarstvu za četrtino manjše. Izvoz naj bi se povečal za 6 in na konvertibilni trg za 13,1 odstotka, uvoz naj bi poraste! za 2,5 odstotka. Osebni dohodki in skupna ter splošna poraba pa naj bi se gibali v okvirih, ki bodo dogovorjeni v republiki. L. Bogataj Lesnina sovlaga v Makedoniji ■—■---,___f Lesnina Ljubljana je podpisala sporazum o združevanju sredstev pri izgradnji nove tovarne siporeksa v Kočanih v Makedoniji Ljubljana — Lesnina Ljubljana bo združevala sredstva za izgradnjo tovarne plinobetonskih elementov v Kočanih, ki je uvrščena v makedonski srednjeročni plan kot prioritetna naložba. Investitor objekta bo RIN OPALIT - Rudnici i indu- Prvi koraki v tujino Gorenjski gradbeniki se morajo predvsem zaradi manjše investicijske gradnje usmerjati na druga delovišča — Narejeni prvi koraki za vključitev v mednarodno delitev dela Kranj — Zaradi izredno hitre rasti industrijskih zmogljivosti in s tem vzporedno hitre rasti stanovanjske gradnje, so imeli gradbeniki v preteklih letih docela izkoriščene zmogljivosti, oziroma je bilo dela celo nekoliko preveč. Zato so delovne organizacije komaj zmogle domača naročila in se niso usmerjale v ponudbo storitev na tujih trgih. Letos so se nekatere že začele vključevati v mednarodno delitev dela. v prihodnjih letih pa bo teh primerov prav gotovo več. Tik pred novim letom imajo gorenjske gradbene organizacije za prihodnje leto različno zasedene zmogljivosti - od 20 do 70 odstotkov, poprečje pa je okoli 40-odstotna zasedenost, kar je za približno 20 odstotkov slabše kot v preteklih letih. V podpisanih pogodbah ni zajeta gradnja elektro-jeklarne na Jesenicah, gradnja predora pod Karavankami, elektrarne Mavčiče in RUZV, ker bodo glavna dela pri teh gradnjah prevzele gradbene organizacije izven Gorenjske. Zato bodo gorenjski gradbeniki morali poiskati delo drugod, usmeri- ti pa se bodo morali tudi na dela v tujini. Vendar pa za nastop na tujem tržišču niso niti dobro organizirani, niti dovolj dobro opremljeni, zato vsa prizadevanja za opravljanje storitev v tujini gredo prek drugih, večjih gradbenih delovnih organizacij, vendar tudi te nimajo velikih izkušenj. Prvi rezultati teh prizadevanj so vidni. Tako je škofjeloški Tehnik skupaj z Gradisom 'opravljal dela v Iraku, SGP Tržič na Koroškem, Gradbinec Kranj pa se skupaj sSlo-venijaceste dogovarja za dela v Sovjetski zvezi, Alžiru in Libiji. Res so to šele prvi koraki in sodelovanje z nosilci investicij je še bolj na pogodbeni kot dohodkovni osnovi. Dogovarjajo se tudi za delo drugod prek sestavljenih organizacij Gipos. Rudis in drugimi. Gradbinec pa je soustanovitelj manjše mešane družbe v Nigeriji. Prvi koraki so narejeni, vendar najmanj s petletno zamudo. Na tujih deloviščih bi se morali uveljaviti, ko konkurenca zaradi gospodarske konjunkture še ni bila tako močna. Sedaj bo prodor v tuiino veliko težji. L. Bogataj strija so nametali, Cešinovo — Kočanska rabotna zaednica. V tej delovni organizaciji je zaposlenih 400 delavcev, sestavlja pa jo 9 temeljnih organizacij združenega dela. Celoten izvajalski inženiring — izgradnja tovarne s pripravo surovin — bo zaupan Rudisu Trbovlje. Zmogljivost nove tovarne bo 150.000 kubičnih metrov plinobetonskih elementov letno in 70.000 ton peska za steklarsko industrijo. Vse potrebne surovine: kremenčev pesek, cement, apno, mavec in druge so zagotovljene. Zagotovljeni so tudi delavci. Lokacija je ugodna, saj sta blizu železnica in glavna cesta, do Skopja je le 120 km - in zgrajena je druga potrebna infrastruktura. Izdelana je bila analiza tržišča, ki je potrdila velike možnosti prodaje siporeks elementov v Makedoniji kakor tudi v Srbiji. Podobne tovarne namreč na tem območju ni. So tudi možnosti izvoza v Bolgarijo in Grčijo. Trg je odprt tudi za kremenčev pesek, saj ga samo Steklarna Skopje potrebuje 100.000 ton letno. Sedanji' uvoz kremenčevega peska pri nas pa znaša 160.000 ton. Predračunska vrednost tovarne je 701 milijon dinarjev. Lesnina je z Opalitom sklenila poseben samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, kjer je določeno, da se sredstva združujejo za 9 let. Ocenjujejo, da bo proizvodnja prinesla ugodne finančne rezultate in bodo učinki prav gotovo večji od obresti, ki bi jih dobili od posojenih sredstev v fond federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajin. Tudi rok vračanja bo krajši. Lesnina bo po aktiviranju investicije prevzela prodajo izdelkov. L. B. NA DELOVNEM MESTU Trtic — V konfekcijskem oddelku tržiškega Tria je zaposlenih 55 delavcev, v glavnem žensk. Izdelujejo krznene in usnjene Elašče, jakne, letos zelo modne lače iz usnja pa tudi nekatere druge vrste konfekcijskega blaga. Posel jim dobro cveti. Novembra, na primer, so količinski plan presegli za dobrih pet odstotkov, medtem ko je bil rezultat v tretjem trimesečju še ugodnejši. Težave v zadnjem obdobju jim povzročajo majhne serije, zahtevnej- ši artikli, ki terjajo več dela, najbolj pa pogosto premalo kvalitetne domače surovine. Trio na izvoznem področju »rešuje« prav konfekcija. Približno polovico izdelkov prodajo na tuje. Novembra so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v vzhodne države izvozili kar za 498 odstotkov več, na zahod pa za dobrih 92 odstotkov več. Z razmerjem sicer niso najbolj zadovoljni. Ce bi imeli sodobnejše stroje, predvsem nekatere specializirane, s katerimi bi lažje sledili hitro spreminjajočo se modo, bi bili uspešnejši tudi na konvertibilnem področju. Tako pa se je celo zgodilo, da so morali ponudbo odkloniti. Nekaj najpotrebnejših strojev bodo kupili, brž ko bo uvoz sproščen. In kako se v konfekciji odvija proizvodni proces? Usnje je potrebno najprej sortirati glede na kvaliteto in barvno lestvico, preden ga ukrojijo in v partijah pošljejo na trak. Šivanje poteka po fazah, delno s stroji in delno na roke, izdelke pa potem še zlikajo in dobro pregledajo ter pošljejo v skladišče. Darinka Benedik iz Trtica je v Triu te trinajst let. Osem let kroji. »Delo sicer ni naporno, je pa dokaj zahtevno. Preden zarezem, moram namreč material dobro pregledati, če ustreza kvaliteta in barva. Komaj opazne nianse lahko izdelek docela skazi- i'o. Zato tudi mislim, da strojno ;rojenje, razen podlog, postopka ne bi bistveno skrajšalo. Pri delu me najbolj moti slaba kvaliteta materiala.« Mira Bahun iz Trtica dela v Triu četrto leto.»Šivanje usnjene konfekcije ni bistveno drugačno od tekstilne. Všeč mi je. Dokončujem žepe. Ne, ni prehudo enolično, saj se modeli hitro menjajo. Tudi delo na traku me ne moti. Ne ubija. Predvsem sem vesela preselitve v novo tovarno, kjer imamo več prostora in sploh bolj še pogoje za delo. Prav tako se ne morem pritoževati zaradi osebnih dohodkov« Vinko Valjavec iz Trtica je >^0/!k<5*, ra*H 8 tovarno. fb let že dela v njej, od tega osem let v skladišču. »Celoten proizvodni postopek se dejansko začne in sklene pri nas. Sprejemam re produkcijski material in Ijam izdelke naročnikom, premi moram paziti, odpoši Pri odda se oličina ujema z naročilom, da je kvaliteta taka, kot jo kupec zahteva, da so izdelki lepo zloženi m se med prevozom ne mečkajo in da so dobavni roki ujeti« H Je| promet, komunalna dejavnost, vrtci, PTT dostavne službe, getika in druge, zagotovijo sredstva v okviru 13. člena upravnega sporazuma, ki va zbiranje deviznih sredstev »J dejavnosti. Več bodo skušali deviz tudi od posrednih hrv< njihovih proizvodov. D. Dolenc Družbeni standard trpi Ob obisku Vinka Hafnerja so v delovni organizaciji Elektro1 renjske obravnavali vprašanja gorenjskega elektrogoi stva — Nedoslednosti v samoupravni organiziranosti — darjenju ustrezno nagrajeno delo Kranj — V Sloveniji je delež gorenjske energije 8-odstoten. kar pomeni precejšnjo pasivnost. Pravijo, da je vse proizvodnje elektrike na Gorenjskem za tri dni in pol, delovna organizacija Elektro Go- renjske pa proizvede energije za dan in pol. Pri tem pa že več let govore tudi o izgubi, zaradi katere v čistem dohodku preostane kaj malo sredstev za izgradnjo družbenega standarda. Za zadovoljevanje potrošnikov je treba doseči načrtovano elektroenergetsko bilanco, nujno pa je tudi vzdrževanje naprav Sedanji družbeni interes za racionalno rabo električne energije predvideva manj porabe, s tem pa je elektrogospodarstvo oškodovano v lastnem poslovanju. Tudi nižja poraba električne energije pri »veleodjemalcih« prinaša manjši skupni prihodek. Zaradi tega so tudi bolj skopo < »d merjena investicijska sredstva. Temeljne organizacije jih sicer črpajo iz lastnih sredstev, vendar zadnja leta krepko šepa tudi investicijsko vzdrževanje. Vse to kaže na šibko gospodarjenje, ki pa je manj odvisno od dela kot od ekonomskih zakonitosti v slovenskem (in jugoslovanskem) elektrogospodarstvu. Gospodarjenju primeren je tudi družbeni standard, saj prihodek zadošča le za osebne dohodke, za preostali standard delavca pa ga večinoma že zmanjkuje. Poprečni osebni dohodek znaša 11.320 di narjev. Nagrajevanje po delu še ni docela zaživelo, saj nagrajujejo le zahtevnost nalog, ta vedno pa ne spremljajo individualnega prispevka delavca. Od 461 delavcev jih je kar 73 deficitarnega profila (največ je elek ironionterjevi in ti so /. ozirom na zahtevnost svojega dela plačani. Zaradi tega je seveda fluktuacija. Te si v elekt darstvu ne morejo privoščiti se odločili za dodatno nagraje1 Temeljna organizacija je ie namenila del sredstev delavcev z deficitarnimi poklici delovna skupnost skupnih služb je zaradi te poteze odrekla pri masi svojih osebnih dohodkov tem dodatkom elektromonter dc nekako 10.500 dinarjev dohodka, kar še vedno ni Sicer pa v elekti (čeprav je to kapitalna in t panoga z boljšo kvalifikacij strukturo zaposlenih kot indi v osebnem dohodku že lep zaostajajo za industrijo. Del« ni mogoče meriti kot na tek« traku, vendar se da v okviru Is* meril doseči realno ocenjevanje**. Elektrogospodarstvo kot <*ffl. tehnološki krog terja tudi breri*** samoupravno in dohodkovno ■ vezanost, vendar so tudi tu slabša** J Stremeti bi namreč morab trdnimi samoupravnimi dek»' organizacijami, povezava n* ravni pa bi prišla v poštev, če M j za cenejšo proizvodnjo. Probk* fl namreč v razmerju med delovno * temeljno organizacijo, kajti se zapira v avtonomni oklep, ki f* .*] težko prebiti. Temeljna orfpniiaci«| hoče imeti funkcijo delovne orpH nizacije, ob takem razumevanj'«] dohodkovnih odnosov pa je « združevanje navzgor razumeti M odvečno. Trdnost in sklenjen kn>( na. bi torei veljala za delovno oggj nizacijo, saj ta povezavaipnp«i k dobri ekonomiji, združen kfFjJf pa je v elektrogospodarstvu * >ec| vreden. p. Žlebu g DECEMBRA 1981 KULTURA 5.STRAN.C LAS vedno aktualna gledališka misel jrberta Griina l* ■KNBOra je minilo dvajset let f*gr*e smrti Herberta Griina. ^tika, publicista in prevajalca. i leta 1925 v Ljubljani 'gledališko delo je vgrajeno i Prešernovega gledališča, je takoj po diplomi d rasa ljubljanski akademiji dramaturga in umet-~H kranjskega gledališča, torej v času, ko se je dtšče profesionalizira _ 51/52 in 52/53 ga je do te mere, da lahko o odločilnem G rti nove m ko v kranjskem kot v sloju. Nato je bil dve iturg Dramskega gle-jgrebu in do poletja 1959 in umetniški vodja gle-dju. nezavidljivim pogojem. v katerih je delalo novo profesionalno kranjsko gledališče, je GrUnu s skupino mladih gledališčni-kov. danes znanih širom Jugoslavije ter s celotnim gledališkim kolektivom uspelo v kratkem času gledališče uveljaviti in popularizirati. Njegovo neizčrpno delo. ki je od uprizoritve do uprizoritve, tako kot gledališka predstava tonilo v gledalčevo pozabo, je vsaj delno ohranjeno v različnih zapisih in publikacijah. Nevidno delo dramaturga in umetniškega vodja je bilo odločilno pri številnih uprizoritvah, ki so dajale odločilen ustvarjalni pečat mlademu gledališču. Številne teoretične razprave Herberta Griina o dramatiki in dramaturgiji, o organizaciji gledališča, o igralcu in režiserju, so še danes temeljna dela sodobnega gledališkega razmišljanja. Njegovo ce- fSkhrist^e pripravljajo za nastop v športni dvorani v Las Palmasu Ivski folkloristi Kanarskih otokih » — Ni se še poleglo navdu-**o sveži vtisi savskih folklo-»nirjeji po Kanarskih otokih, l so se vrnili v ponedeljek, obra. Sodelovali so na med-folklornem festivalu, ki iPriredil Kanarski institut za fijo in folkloro. V tednu dni Uevilne nastope, saj so pri-pripravili pisan spored go-roleg nase skupine so še folklorne skupine iz Francije, Italije, Švedske, ter seveda domače. Kot so šli na pot s člani skupine tudi tamburaši iz Reteč, vokalni trio in "talni ansambel, saj se-*celoto. Imeli pa so tudi nastope, skupina Sava je dobila letos, ko je gostovala v na poti pa je imela na v Italiji in Franciji. V *> se seznanili s folklorno »z daljnih Kanarskih otokov Ptesalci so jih tako navdušili, A povabili na mednarodni * festival v Las Palmasu. °i bilo. ..« so si tedaj dejali Jtokloristi, da se jim bo želja pa niso mislili. Toda '•v,jem festivala na otoku MŠ&Cftnaria so bili, plesi naših S^U^o všeč, da so jih želeli -fV^ svojim ljudem. Mi Savskim folkoristom so denarno priskočili na pomoč kulturna skupnost, zveza kulturnih organizacij in občinski sindikalni svet. za potovanje v šest tisoč kilometrov oddaljeni Las Palmas so izglasovali še »samoprispevek«. V ponedeljek, 7. decembra, so šli na pot in sprejel jih je poletni Las Palmas na Kanarskih otokih, ki jih ta čas polni turistični vrvež. Ne pravijo jim zaman otoki večne pomladi, saj je zdaj, ko imamo pri nas najhladnejše zimske dni, tam toplo poletje. V ponedeljek zvečer so odprli festival s povorko vseh folklornih skupin na glavnem trgu svete Ane v Las Palmasu. V torek dopoldne so se odpeljali v turistični Maspalmas, večerno predstavitev vseh skupin v Las Palmasu pa so zaključili z nastopom v novi športni dvorani. Nastopi so se vrstili vse dni festivala. Ko ocenjujejo nastope, so nam savski folkloristi povedali, da so temperamentno občinstvo najbolj navdušili s poskočnimi giamočkimi in bunjevačkimi plesi. Razgrel jih je ritem glamočkega kola, in ko so kraguljčki bunjevačkih škornjev pozvanjali ob ritmu tamburašev, je občinstvo tako živo sodelovalo, da je dobil nastop pravo jugoslovansko vzdušje. M. Volčjak * l^nut Kurz Goldenstein jpmetnik v boju ^ ^^n1antdt1e S^S^tS stat 'p^Tve^menVumetnikov ki sta delovala na tem področ-E»ii£^rekar in Nikolaj Pirnat. Oba sta bila dovolj pogumna, da ^đmTuprla razmeram, k. so vladale v predvojniisovensk, (E sta vsak na svoj način, morala drago plačat, svojo Hinko Smrekar celo s smrtjo pred puškami italijanskega nično veliko notranje moči potrebuje kritik dobe, v kateri živi, ^nasprotovanja, grožnje in sovraštvo razkrinkane »n užaljene S Tako fe tudi z dunajskim slikarjem Helmutom Kurz-Golden-**L J! "ilt-vlia svoie družbeno-kntične nsbe v galeriji Mestne ^kranjut' potomec tistega Goldensteina, ki je prvi naslikal o/nortret Bolj ali manj mirnim časom njegovega pradeda stoji i^današnji svet, poln nasprotij m napetosti Umetnik je mnogo-JnXn v svojem boju proti krivicam in zločinom. Edino orožje. L> nieaova umetnost. Skoraj ni negativnega pojava v so-^U^mTgaJanTu, ki se ga ne bi Helmut Kurz-Goldenstein Iz ostrino svoje risbe: teror v Salvadorju grožnje z atomskim l nmiene človečanske pravice posameznikov in narodov, tud, J Slovencev itd. Svoj gnev vnaša slikar v svoja dela z brezob-a««m«dnostjo in resnicoljubnostjo, brez pnzanašanja in ne n/ooeSice. Resnici pogledati obraz je tudi moto razstave v fVi S U*ngeslom slikar neusmiljeno razgalja tudi tisto kar skuša-aW rikrit i z lepim i besedami. Pred nami je eden najbolj odločnih naše dobe človek, ki hoče prinesti več luči v temo noči, ki se *P«t na zemljo, kot da jo hoče za vedno prekriti. ........ . L Wava v Gorenjskem muzeju predstav ja le manjši del slikarje-l> ODusa Reprodukcije njegovih del so bile natisnjene v številnih r^laciuTh Posebno znana in obsežna je zbirka risb »America lati- • U/Utar n« D lina lil lotno kritično in esejistično delo je do danes še nepregledano — nujna naloga mladega gledališkega rodu. V posmrtni ediciji esejev »Pismo iz stolpa« (1962) ter v knjižici »Radostna Melpomena« (1964) je res zbranih nekaj njegovih esejev, sicer pa so študije raztresene po mnogih gledaliških listih od Trsta do Ljubljane, od Beograda do Novega Sada. od Dunaja do Berlina, ter predstavljajo zaokroženo sociologijo in estetiko gledališke umetnosti. Z vstopom Griina v kranjsko gledališče se je resnično začela prezgodaj pretrgana profesionalizacija kranjskega gledališkega ustvarjanja, z njegovim delom v drugih gledališčih pa se bistveno utemeljuje tako imenovana evropeizacija našega gledališča. Dediči njegovih vizij so vse prevečkrat lahkomiselno teptali njegovo ustvarjalno delo. V sezoni 52/53 je v gledališkem listu Prešernovega gledališča zapisal: »Iz vsega naštetega je menda jasno, da želim v PG najti sintezo dveh protislovnih gledaliških tipov — komornega ali avantgardističnega ali eksperimentalnega in nacionalnega ali reprezentančnega. To tudi ustreza geografskemu položaju v sicer samostojnem centru, ki je vendarle blizu metropole. In vse to kar sem povedal, bo mogoče v celoti uresničiti šele takrat, kadar se bo izboljšal naš materialni položaj: s predpotopno tehnično bazo, s trikrat premajhnim osebjem (umetniškim in tehničnim) in s tako minimalnimi finančnimi sredstvi je PG žal le obsojeno na polovičarstvo in vsi programi ostajajo iluzorni. Zato smo do danes realizirali šele eno točko: pridobili smo si delavsko občinstvo . . .« V Članku »Namesto memoarov« je v gledališkem listu PG v sezoni 54/55: »Da bi krmarili svojo barko mimo vseh čeri nerazumevanja in pomanjkanja, skozi vse neprijazne vetrove krivih prerokovanj, da bi zares ubrali pravo smer in se je vedno držali, pa naj Vas tudi premetava sem in tja, celo nazaj — Vi plovite naprej. Nezmotljivo ozvezdje zanesljivih stalnic Vam nakazuje plovbo: resnica slovenske umetnosti, lepota polnokrvne glu-maške igrivosti, ustvarjalna moč graditeljstva jugoslovanske domovine.« Kranjsko gledališče mu je v znak skromne zahvale koncem šestdesetih let lahko postavilo samo doprsni kip pred gledališko dvorano, njegove vizije še ni uspelo uresničiti. M. L. aTOirii«h Posebno znana in j~ -—. f^U976^1. pri založbi VVinter na Dunaju Cene Avguštin Kulturni koledar RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta novoletna raz stava, s katero se predstavljajo likovni ustvarjalci radovljiške občine. Odprta je vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. KRANJ - V ponedeljek. 28. decembra, ob 20,15 bo v avli gimnazije v Kranju Akademski pevski zbor France Pre šeren iz Kranja priredil no voletni koncert, že peti po vrsti. V Prešernovem gledališču bodo dre vi ob 17. uri premierno uprizorili »Pekarno Mišmaš« Svetlane Makarovič. V Prešernovi hiši je na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v kletnem razstavišču pa si lahko ogledate razstavo del francoskega fotografa Pierra Ivesa Secretina. V galeriji Mestne hiše se z zbirko družbeno angažiranih slik predstavlja avstrijski slikar Helmut Kurz Goldenstein. V mali galeriji je na ogled razstava Mala grafika na Gorenjskem, v stebriščni dvorani pa si lahko ogledate dela fotografa Milenka Pegana. Razstave so odprte razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10 do 12. "^KOFJA LOKA - V soboto, 26. decembra, ob 18. uri bo Komorni pevski zbor Loka priredil v galeriji na loškem gradu novoletni koncert. V knjižnici Ivan Tavčar bo v torek, 29. decembra, ob 17. uri na sporedu ura pravljic — Tinka Štukl bo najmlajšim povedala Kako je dedek Mraz zamudil. V sredo. 30. decembra, ob 17. uri bo Ana Florjančič pripovedovala otrokom pravljice in pesmice o zimi in dedku Mrazu. TRŽIČ - V paviljonu NOB so včeraj odprli razstavo del slikarja Jake Kepica. Odprta bo do 12. januarja, vsak dan razen ponedeljka od 16. do -i* Barvne fotografije v Kranju Razstava, ki jo je mojster fotografije Milenko Pegan pripravil v Gorenjskem muzeju v Kranju, je rezultat dolgotrajnega umetniškega zorenja. Po svoji motiviki se odmika od običajne predmetnosti in sega na področje likovnih refleksov, odsevov na vodni gladini, ki jih sprožijo najrazličnejši zunanji vzgibi — plovila, predmeti na obali, ljudje na ladjah, ostra svetloba sonca, motne sence oblakov, veter, ki zaziblje čoln, kamen, ki se z brega skota li v morje. Ob plazovih valovanja in lesketajočih luči se je v Peganovem objektivu rojeval nenavaden svet barvnih in svetlobnih odtenkov, komaj sluteno bogastvo oblik, ki se je morda zaradi svoje minljivosti.dolgo odtegovalo človekovim očem. Fantastično raznolike barvne gmote je fotograf iztrgal iz vznemirjene morske površine in jih prenesel v fotografijo. Ob neustavljivem gibanju barvnih mas nastaja nov in nenavaden svet oblik, ki so sicer po svojem izvoru realistične, vendar ujete v kompozicijski sestav, ki ga oblikuje avtorjeva presoja, njegova razpoloženjska klima, njegov ustvarjalni zanos. Po ustvarjalni vsebini, po načinu izbora motiva in njegove obdelave, je Milenko Pegan nravi slikar. Peganov ustvarjalni svet ni figuralen, niti predmeten, obvladujejo ga čiste slikarske sestavine barve, svetlobe in prostorskega iluzionizma. Amorfne in razgibane gmote barvnih odsevov so osnovni elementi Peganove kompozicijske gradnje in obenem oporišče vsebinske zasnove njegovih del. Mladi francoski fotograf Pierre I ves Secretin, ki kot strokovnjak francoskega podjetja dela v Sloveniji, se z drobnim izborom fotografskih del prvikrat predstavlja pri nas. Razstava v kletnem razstavišču Prešernove hiše je pravi mali kaleidoskop Secretinovih dosedanjih poskusov tako na področju figuralne kot tudi krajinske fotografije. Nekatere fotografije kot so npr. prizori iz baleta kažejo zaradi svoje tehnične zrelosti, dinamične kompozicije pa tudi vsebinske angažiranosti ustaljeno trdno vrednost, druge kot npr. Sončni zahod so izrazito razpoloženjske in kažejo pot. po kateri utegne Pierre I ves Secretin stopati v bodočnosti. Vsekakor bi naš prvi stik s predstavnikom fotografskih prizadevanj v za nas dovolj oddaljeni deželi Franciji lahko rodil bolj Živo in bolj stalno sodelovanje, saj je fotografija zaradi svoje prenosljivosti eden najbolj komunikativnih medijev, kar jih imajo galerije na volio. Cene Avguštin Pekarna Mišmaš v Prešernovem gledališču - Danes ob 17. uri bo Prešernovo gledališče uprizorilo že četrto premiero letošnje sezone. Tokrat so kranjski gfedališčniki pripravili uprizoritev »Pekarne Mišmaš* Svetlane Makarovič, ki je tekst najprej napisala za radio, v kranjskem gledališču pa ga prvič uprizarjajo tudi v odrski govorici. Uprizoritev so pripravili: režiser Lojze Domanjko, kostumografinja Nina Carnelutti, scena Henrik Marchel, glasba Primož Ahačič, koreografija Dragica K lavora in lektor Ludvik Kaluža. Mlademu občinstvu se bodo predstavili igralci: Polona Hribar, Gorazd Uršič, Marija Smolej, Iztok Alidič, Andrej Krajcar, Franci Kranjec, Branko Lotrič, Ivo Godnič, Ciril Mrgole, Primož Ahačič, Sergeja Ferdan, Maruša Vencelj, Nataša Kristan, Stanka Vidic, Katarina Groše, Damjana Zaplotnik, Daša Strniša, Darja Kožar. Mateja Bitenc, Sabina Dedič, Tanja Brlenič in Vesna Jaglica. M. L. Kulturno dogajanje v škofjeloški kasarni Skofja Loka - Bliža se konec leta, ko pregledujemo rezultate dela. S številom prireditev, njihovo kvaliteto, sprejetostjo, številom predvajanih filmov, predavanj, izletov, obiskov, razgovorov in podobno, merimo, koliko smo uspeli. V letu, ki se izteka,, so v kasarni Jože Gregorčič v Škofi i Loki priredili 36 kulturno zabavnih prireditev, prikazali več kot 150 vzgojnih, dokumentarnih in igranih filmov, pet likovnih razstav in eno razstavo fotografij, organizirali 20 predavanj za vojake ter imeli več izletov k zgodovinskim znamenitostim kraja. Ob Dnevu mladosti so pripravili zelo uspel pregled kulturnih aktivnosti garnizona. Knjižnica je bila letos obogatena s številnimi novimi naslovi, vojaki so prebrali nekaj tisoč knjig. Dodajmo še uspehe interne radijske postaje, katere program je bil na letošnjem pregledu kulturnih aktivnosti Ljubljanskega armadne-ga območja ocenjen kot najboljši. Spomnimo se, da so bili pomembni dogodki naše bogate revolucionarne preteklosti obeleženi s številnimi svečanimi akademijami. S temi najrazličnejšimi oblikami kulturne dejavnosti je bilo vzpostavljeno plodno sodelovanje med vojaškimi in civilnimi kolektivi. Rezultati kažejo, da je odbor za kulturne aktivnosti opravil svoj namen. Pod vodstvom odbora je delovalo več sekcij, posebej delavna je bila glasbena. Eden izmed mnogih, ki je svoje znanje »vzidal« tudi v področje kulture je bil Nikola Osto-jič, pomočnik komandanta za politično delo, ki je v vsakem trenutku vedel kaj hoče in njegov vpliv je bil bistvenega pomena. Rezultati govore, da je bilo kulturno delo letos v kasarni iže Gregorčič v Škofji Loki izredno bogato. Pričakujemo, da bo tako tudi prihodnje leto. Milan Pilipovič Zlata slušalka Kranj — Danes ob 18. uri se bo začelo tekmovanje amaterskih popevkarjev, družabna prireditev mladih, ki se tokrat ne imenuje več »Iskra poje«, saj so jo preimenovali v »Zlata slušalka«. Pevce bodo spremljali glasbeniki znanega mariborskega ansambla Čudežna polja. Med prireditvijo bodo tudi skeči in kviz za poslušalce, po zaključku pa ples, ki bo trajal do 23. ure. Vsi pevci bodo prejeli priznanja v obliki simbolične telefonske slušalke na lesenem podstavku. Podeljeni bosta dve nagradi. Občinstvo bo izbralo zmagovalca, ki bo prejel telefonski aparat, zmagovalec po oceni žirije pa vrtalni stroj. Kazimir Mohar SLAS 6.STRAN ČESTITAMO ZA NOVO LETO PETEK. 25 DECEMBRA 1911 C; zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj VSEM DEL OVNI M LJUDEM, ZAVAROVALCEM IN PO S L O V NI M PRIJA TE L J EM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982! / Potreba po gospodarski varnosti, katera v veliki meri zagotavlja zavarovanje se v gorenjskem gospodarskem prostoru izraža predvsem z veliko gostoto števila zavarovanj in izplačanih odškodnin. V letu 1981 bo sklenjenih 31.000 različnih vrst zavarovanj v družbenem sektorju in nad 240.000 zavarovanj, ki jih sklepajo občani ter izplačanih 35.000 odškodnin po škodah prizadetim gospodarskim organizacijam in posameznikom. Med zavarovanji so najštevilnejša: — življenjska zavarovanja z nad 50.000 zavarovanimi osebami, — kolektivna nezgodna zavarovanja s katerimi je zavarovanih večina zaposlenih delavcev, — požarna zavarovanja gospodarskih organizacij, stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, opreme sta- nad novanjskih hiš in stanovanjskih premičnin 75.000 zavarovanji, — zavarovanja goveje živine z nad 35.000 zavarovanimi glavami, — večina gospodarskih organizacij in obrtnikov ima sklenjena zavarovanja loma strojev in odgovorno-stno zavarovanje, — kasko zavarovanje avtomobilov in traktorjev z nad 17.000 zavarovanji, — transportna zavarovanja, s katerimi je zavarovana večina domaćih in mednarodnih pošiljk blaga z nad 3.500 zavarovanji, — avtomobilska obvezna in neobvezna odgovornost na zavarovanja z nad 63.000 zavarovanji itd.. Gospodarski razvoj prinaša s seboj nove nevarnosti. Svetujemo vam, da ponovno pregledate in ugotovite tiste nevarnosti, ki še niso vključene v zavarovanje ali * že, vendar prenizko zavarovane. Z zavarovanjem obratovalnega zastopa zaradi požara ali loma strojev * možno zavarovati prihodek, oziroma dohodek delovna organizacije. Požarne škode na stanovanjskih hišah gospodarskih poslopjih in opremi v letošnjem letu so resno opozorilo, saj so bili med prizadetimi objekti nekateri zavarovani le za 10—30? dejanske vrednosti, temu primerne so bile tudi odškodnine. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnik izpostavah boste dobili vse potrebne informacije, da * boste lažje odločili za najprimernejše zavarovanje. Poslovni čas Gor. obm skup. Kranj, Oldhamska 2 tel 22-853 in 28-381 PE Jessnice C. M. Tita 16/11, tel 81-145 in 81-196 Poslovalnica Radovljica Kranjska c. 19 tel 74-061 Poslov. Šk. Loka Titov trg 4 B tel 61 961 int 53 Alpetour Labore tel 21 296 AMD Kranj tel 21 127 Vistor Jesenice •si 81-881 Vsak delovni dan od 6 30- 14 30 od 6 00 - 14 00 od 7 00 — 1 2 00 od 7 00 - 1 3 00 od 6 30- 20 30 od 7 00 - 18 od 6.00- 14 00 Vsako sredo od 6 30- 14 30 od 6 00- 14 00 od 7 00- 12 00 in 14 00- 16 00 od 7 00 - 1 3 00 m 14 00- 19 00 od 6 30- 20 30 od 7 00- 18 od 6 00- 16 00 Vsako prvo soboto od 6 30- 14 30 od 6 00 - 14 00 od 7 00 - 1 2 00 vsako soboto od 6 30- 14 00 vsako soboto od 7*00- 12 00 2S.KCEMMU 1981 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. STRAN .GLASI • — Ta mlinska kolesa so se pred leti zadnja i na gorjanskem območju. Prej žitorodna polja je \lrni ribez, ki pa ne kaže več tako lepih obetov. •fei kolesa so še zelo dobro ohranjena, mlin pa je *W obratoval na valjih in ne več na kamnih. Delal tristo let in so prvega menda zgradili italijan-•wi za fiiolovo hrano, ko so tod okoli delali obrambne nasipe in mostove. In če se bo I* potreba za ponovno obratovanje mlina, le kdo spet pognal? Poleg teče reka Rodovna, le tvega Joža. mlinarja, ni več med nami. Foto: *bbmžič Gradnja ceet — V letošnjem letu naj bi pri Gozdnem gospodarstvu Bled zgradili 24 kilometrov gozdnih cest. obenem pa gradijo še vlake in vzdržujejo sedanje ceste na območju gospodarstva. Tako so opravili izkop in že zgradili ceste Bareča dolina —Španova Kopišča. Voje —Planina Blato. Belca —Mikulovica. Ravne —Za-kop. obračališče Klek. Zgradili so za 15 kilometrov cest. r gradnji pa so še tri ceste. Tako nameravajo dolini približati več gozdnih površin s cestami Brlogovec—Zaja ma. Zakamnik — Jakelj in Praprotnica —Prehod. Vse te tri ceste so izredno težavne zaradi terena. Na sliki: cesta r Jeseniške Rovte. ki so jo zgradi/i delavci Gozdnega gospodarstva. — Foto: D.Kuralt Steklina še nevarna «enjskem so bile letos odkrite 204 stekle živaK, največ je hk " Zaradi ugrizov na steklino sumljivih živali pa je cepiti 95 oseb - V antirabično ambulan- za socialno medicino in » Gorenjsko so v letošnjem ^ 18. decembra) zdravniku 586 oseb, ki so jih bodisi ali opraskale domače ali frali ali pa so bile kako v stiku z živaljo, za katero ilo. da je zbolela za stekli-nikakor ni majhna, kaže tudi na to. da smo kljub tretje leto, odkar se je na ■'km razširila steklina, se *Wnalo previdni — celo brez-f*i stikih z živalmi. Razme-se je pripetilo, da je ste-napadla človeka in ga "Fj. v večini primerov je šlo za jCjfco ravnanje z domačimi psi F**mi. Še vedno se brez strahu mački ali psu. tuji um. »e Samo. pri terr> P« "epo-'na možnost okužbe s stekli '_ če bi se res povsod ,J£ali občinskih odlokov o psov in mačk, bi praktično temi živalmi lahko docela ar.tirabični ambulanti so petn ko so proučili vse okoli-katerih je prišlo do poškod seje kasneje izkazalo, da je 'res stekla, cepili 95 oseb. . je slika trenutne razširje-»line glede na oddane živali v preiskavo do 18. decembra letos še vedno slaba; v Kranju je bilo letos odkritih 105 steklih živali, od tega kar 86 lisic, 9 je bilo jazbecev, 2 psa in 2 mački, 5 srn in en jež. V škofjeloški občini je bilo letos odkritih 47 steklih živali, v radovljiški 32. v trži-ški 18 in v jeseniški 2. Ni dvoma, da imajo pomembno vlogo pri zatiranju stekline tudi veterinarji. Direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Martin Jagodic meni. da je zaradi pojava stekline na Gorenjskem močno obremenjena tudi njihova služba, saj je veterinarski tehnik do konca oktobra odpeljal na pregled v laboratorij biotehniške fakultete 1285 Živali (psov, mačk, lisic, srn). »Ob razmeroma velikem številu ugrizov letos pa so veterinarji morali opraviti še okoli 1800 obiskov sumljivih živali, s katerimi so bili ljudje v stiku. V razdobju desetih dni rriora namreč veterinar trikrat videti sumljivo žival, da lahko ugotovi, ali je zbolela za steklino. Ob toliko ugrizih ali poškodbah, kolikor jih je. je namreč nemogoče' vse živali strpati v edini objekt, ki ga imamo na Kokrici ter jih tam imeti na opazovanju. Ne gre pa brez težav, saj se ljudje se ne zavedajo dovolj, da s tem, če utajijo, da jih je ugriznila ali tanko drugače poškodovala domača žival, naj bo to pes ali mačka, pa tega nam ne javijo nam. da se ne bi zamerili sosedu — tvegajo življenje. Odlok tudi jasno zahteva od lastnika, čigar pes ali mačka je morda koga poškodoval, da ga ne sme sam odstraniti, dokler žival ne pregleda veterinar in ugotovi bolezen ali ne. Od tega je odvisno ali bo treba poškodovanca cepiti ali ne.« Sicer pa je bilo poleg težav vendarle letos ob vsem prizadevanju tako veterinarske službe, lovcev, zdravstvene službe, milice veliko narejenega pri preprečevanju in zatiranju stekline. Lovska zveza za Gorenjsko je na primer izdala brošuro Lovec pri preprečevanju in zatiranju stekline, ki so jo razdelili med gorenjske lovske družine. Da je treba na vsakem koraku osveščati in seznanjati ljudi, kako preprečevati možnosti okužbe s steklino se zavedajo tudi veterinarji, ki so že doslej na predavanjih za kmete o kužnih boleznih, vključevali tudi predavanje o steklini. Ne nazadnje je treba omeniti tudi represivo, ki jo predvidevajo občinski odloki zaradi neupoštevanja zapore psov in mačk, saj veterinarski inšpektorji predlagajo sodniku za prekrške vsak primer ugriza: samo v Kranju je na primer letos sodnik za prekrške prejel 140 predlogov* zaradi kršitve kontumaca. - L. M. IZSTRELI8CNE RAMPE "Kot odmev na blejske strehice na avhtbusnih postajah, se izvirno oglaša Blejec Alojzij Vovk: »Želim nekoliko popraviti zapis v vaši rubriki glede zneska postavitve avtobusnega postajališča pttd naslovom Stre-hica, pa strenica .. . Mene osebno je že več kot pred mesecem dni zanimalo, koliko vsa ta gradnja stane. V pisarni krajevne skupnosti na Bledu so mi pokazalai vso do-dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je skupna vrednost vseh postajališč na Rečici, na Mlinem in pri Unionu okoli 42 starih milijonov. Postajališče na Rečici stane 84.000 novih dinarjev, na Mlinem prav toliko in postajališče pri Unionu 225.000 dinarjev. Razlike so zakonite obveznosti: dajatve, davki itd. Izvajalca sta bila Grad in Elmont Bled. kdo je načrt o-valecr ne vem. toda on bi moral vedeti, da je po nekem občinskem odloku dovoljena na Bledu in v občini — vsaka gradnja — samo v alpskem stilu. Postajališča predstavljajo stoječ zmrzovalnik. saj ni niti zaščitnih sten, klopi in voznega reda. Pomanjkljivosti je še cela vrsta — toda dinarčke so le vtaknili v žep .. . Takšna gradnja bi bila primerna za privezovanje volov na kakšnem živinskem sejmu. Menim, da bi bil ameriški obrambni minister zelo vesel, če bi ga povabili na ogled postajališč, saj bi se verjetno takoj ogrel za to. da naj bi na omenjenih postajališčih gradnjo spremenili v izstreliščne rampe za najnovejše rakete pa tudi načrtovalci imajo šanse, da bi jih povabili v Ameriko za stal ne sodelavce. Bled bi bil tako prisiljen iskati takšne nove načrtovalce, ki bi upoštevali ljudi, konkretni) take. ki čakajo le na avtobuse, znamke Merce des . . .« OB DVEH OBČINSKIH ODLOKIH Kranj — Bralec K. B. iz Kra nja nam je poslal, naslednje pismo: »Cesto Golnik — Leten -ce naj bi v smislu občinskega odloka upravljali dve krajevni skupnosti, Golnik in Gorice. Ta cesta je bila pomladi leta 1979 urejena za začasno obvoznico s tem, da je bila na debelo nasuta s prodom oziroma mešanico drobnega peska in debelega kamna. Z buldožerjem nasuta obvoznica je nekaj časa zgle- dala taki) kot po zapadle snegu splužena cesta. Od tedaj upravljalec golniikega odseka še ni poskrbel, da bi kdo oprat nujna vzdrževalna dela, na g< riškem odseku pa so sam.* enkrat zakrpali nastale jamice. Sploh pa iz občinskega odloka ni povsem jasm) ali gre za nekategorizirano cesto ali za poljsko pot. ki so jo dolžni vzdržeiKiti pretežni uporabniki. V primeru, da gre za poljsi< > pot. se uvrščam med pretežne uporabnike, saj se poleti v povprečju dvakrat tedensko pe Ijem po njej s kolesom. Zato kdajpakdaj zakrpam kakšno jamico z materialom, ki ga je bilo doslej dovolj ob robu cestišča. Pred kratkim sem krpanje jamic opravil pri mej nem mostu čez potok Sevnik, za kar sem potrebni prod dobil v plitvi strugi, nato pa pri mostu čez potoček južm) t>d Sevnika. Dobro, da sem to delo opravil pred 23. decembrom, sicer bi za nedovoljeni) uporabo proda moral plačati najmanj 500 dinarjev kazni. Neumestni) je bilo določbe odloka glede odje-manja mivke in peska iz potokov izenačiti z odločbami, ki veljajo za reke. V potokih odlt) žene količine, ki so sicer ma lenkostne. namreč tudi ovirajo normalni pretok vode. Odjem-niki so bili že do zdaj dokaj redki, za odjem na podlagi plačila pa sploh ne bo interesentov. Pesek in prod iz struge na Golniku pa nista uporabna za gradbeni material. Glede čiščenja potokov pa bi bih) želeti, da bi se novi odlok tudi izvajal, kar ne moremo reči za odlok, kije s tem nehal veljati. Nekateri vozniki motornih ii)zil tudi pit rekonstrukciji regionalne ceste na odseku Golnik—Gorice radi zavijejo po tej nekategorizirani cesti. Ob brzini nad 50 km pa se nastale jamice hitro večajo, zlasti, kadar so polne deževnice. Če bi hoteli, da ta vozila ne bi tal občutm) uničevala makadam skih cest in poljskih poti. bi morali voznikom brzino znat/: omejiti, zlasti, ker jih ne mo-remo šteti za pretežne upi, robnike. Sicer pa bi lahko šteli za pretežne uporabnike moti. rizirane gobarje... Vzdrževa nje ceste Golnik - Letence in poti s priključkom nanjo tudi prav nič ne briga lastnikov zasebnih gozdov, čeprav bi , najjbrž morala . . Čudim se. da v seznamu k jevnih cest niti ni ceste sk Letence. medtem ko je v več manj pomembnih. Im Vtis, da so pri odločitvi kra nih cest bili pt)membni viken kajti nedvomnt) je za lastr ugodnejše, če do vikendi>i bližnje vasi vodi krajevna / pa nekategorizirana cesta . . NISMO SE UKLONU |e prva kro inobena Franc RIBNIKAR-Lenart fivo se mu zasveti v očeh. ko ga po njegovi partizanščini. To so bili akcije*. Vi. mladi, tega nikoli ne i kraja doumeli. Za vas so to že f^Ha. bilo je to trdo. krvavo življenje, li lepo. Kadar je uspelo kakšne *anje na progi, na cesti, na »Ban-• pod gorami Takrat so bile prsi išenja. srce polno smeha. In glas akcijah je šel po vsej Gorenjski. Jan so šli v akcijo s še večjo Nemci pa bodo na karto, kamor Pikice — rdeče za miniranje proge. *a razne udare na progo in črne za ■zapade — naredili novo pikico . . . Rihnikar je doma z Golnika. * otrok je bilo pri hiši. petnajst jih je & danes živi devet bratov in štiri £ je bil mesar v golniški bolnici. Ni •labo godilo. Dobro se je razumel z gla ni zadela, ljudmi v bolnici. In ko se je začelo, so ga kmalu poiskali aktivisti kot je bil Jože Fink iz Križev, Janez Perko, Franc Jagodic-Krstan. Planin in drugi. Ponoči je hodil z njimi v akcijo, podnevi delal. Marsikateri nahrbtnik zdravil, obvez in odej je šel z njim iz bolnice. Pa hrana! V kuhinji so mu kuharice že vnaprej pripravile. Sestre Rebeka Grašič, Milica, pa Jermanova, Egelberta, Cirila in druge so bile odlične ženske. Ne spomni se takoj vseh imen. Pa zdravniki! Koliko je iz golniške bolnice šlo za partizane! Enkrat je Matičkov z Golnika peljal ven cel voz odej. Slo je tudi za orožje. France je imel ključ od skladišča, kamor so med drugim shranjevali orožje Nemcev, ki so ranjene pripeljali v bolnico. Vedel je, da bo tisti, ki bo ozdravil, moral dobiti orožje nazaj. Toda tisti, ki se mu črno piše, ga pa ne bo potreboval več. Ta gre mirno lahko za partizane. Pet pištol in dve brzostrelki je tako odnesel. Jože Kotnik, ki je bil v bolnici pri nemški policiji, je za vse vedel. Nekoč, ko je vedel, da imajo Nemci zasede okrog bolnice, France pa tri pištole za pasom, je šel z njim, da ga je varno prenesel Pri domači hiši ga je že čakal Fink . . . 25. marca 1943 ga je ob večerji Kotnik opozoril, naj izgine, da bo aretiran. Nemci so naredili kontrolo skladišča .. . Obvestilo je bilo kasno. Ko mu je Kotnik povedal, je bila kuhinja že obkoljena. Polde Grašičev ga je hitro zaklenil kar v mrtvaški voz. Do pol Štirih zjutraj je čepel tam notri, potem pa je ušel čez vrtove. V Svarjah pri Svaršnek je dobil zvezo. Se je prihajal nazaj na Golnik. Vsaj dvakrat na mesec je od tu šel s polnim nahrbtnikom. Kljub temu. da so po drogovih visele za njim tiralice z nagrado 50.000 RM vsakemu, ki ga pripelje živega ali mrtvega. V Gorenjskem odredu, v Kranjski četi je bil najprej. Pomočnik mitraljezca Lenarta je bil in ko je ta spomladi 1943 v Jelendolu padel, je France Ribnikar prevzel njegov mitraljez, pa tudi ime. Ko je bil 27. januarja 1944 ustanovljen 2. bataljon Gorenjskega odreda, je Lenart postal komandir 1. čete, konec oktobra 1944 pa je bil že komandant 3. bataljona Kokrškega odreda. Novembra 1944 je bil Lenart določen za oficirsko šolo v Metliki. S Kokrškim odredom je potem tudi V bojih na Koroškem, osvobaja Begunje in potem še enkrat na Koroškem, ko ob osvoboditvi vodijo pregovore z Angleži, ustavljajo bande na Dravskem mostu, obešajo naše zastave na Deželno banko, pa jo Britanci in nacisti takoj spet odstranijo, obvisi pa le na kasarni, ki so jo zasedli. Nič lepih spominov nima na tiste dni. Lep občutek je že bil, ko so jih ob osvoboditvi Korošci pozdravljali s takim navdušenjem, a bolj ko se je vleklo vse tisto z ujetniki, slabše je bilo. Prišlo je povelje, da se morajo umakniti, da se bo to s Koroško uredilo mirnim potom. Angleži so jih s kamioni zvozili do Dravograda ... Pa toliko najboljših borcev je padlo za Koroško! Za Angleže ima še danes en sam izraz: »kramarji«. V kakšni nevarnosti so bili tiste dni! Razorožili so vse kolone Nemcev. Od Bistrice do Celovca so bile puške meter visoko nametane. Toda orožje so še imeli. Vsi oficirji so lahko obdržali pištole. Najhuje pa je bilo z našimi belčki, ustaši. Ti se niso hoteli predati. Čakali so, da bodo čez štirinajst dni šli nazaj s kraljem Petrčkom pa partizane polovili. .. Najlepše je bilo osem mesecev, ko je bil komandir minerskega voda. To so bili fantje. Noč za nočjo v akciji. Ce ni šlo drugače, pa tudi podnevi. Poleti 1944 je bilo, ko so se štirje borci v Zapužah pri Kralju sposodili kmetiške obleke, delovne predpasnike, koš. kose. grablje. Orožje je bilo seveda v košu. Tudi Nemce so srečali med potjo. Pod Lescami je bilo treba minirati progo, ker so pričakovali večji transport. Na štirih krajih so minirali progo. In tisti vlak je podnevi vrag vzel! Za osem ur je bil ustavljen promet, so potem povedali ilegalci. Akcij so si želeli. Kako imenitna je bila 30. novembra 1943, ko so pod Krvavcem reševali Ivana Vambergerja-Fajfarja. Ta dan so ga Nemci skupaj še z dvema borcema presenetili pri Jagodičevih na Ambrožu. Politkomi-sar JurkoviČ je padel, Vambergerja so ujeli, kurir Grega se je pa prebil iz hiše in tekel v četo, ki je taborila nekoliko višje, povedat, kaj se je zgodilo. Poveljnik 3. Kranjske čete u Matija Suhadolnik-Luka je odločil, da Vam bergerja skušajo rešiti s hitrim napadom n Nemce. Stekli so po bližnjicah, jih prehiteli rn v nekem ovinku pričakali v zasedi. Tu je Luka zavpil: »Bataljon naprej, juriš, levo krilo, desno krilo . .« Cžgali kolikor so le mogli in pognali Nemce v breg. Nemec, ki je hodil z« Vambergerjem. je imel nalogo, da ga ustn tisti trenutek, če bodo napadeni. Res je ta ustrelil v Fajfarja. toda k sreči le skozi lice Ranjenega Fajfarja so potem našli. Padlo j« nekaj Nemcev. Se več bi jih. če bi ne bilo megle. Kje je bilo najhuje? Kaj veš, ko >i tolikokrat gleda! smrti v oči. Streljali so za njim velikokrat, pa je dobil le nekaj prask. V vogljanski gmajni je bil ranjen skozi pljuča, pa se je kmalu pocelilo. Takrat v Gozdu jo je res le za las odnesel. Pravi čudež, da ni obležal na tisti čistini. Krogle so luknjah obleko, torbico, peto čevlja muje odnesi . toda sam je ostal cel. Tanka mu je pa predi* tudi tistikrat v Stražišču. ko sta s Felsovim Jožetom zažgala kulturni dom, v katerega se je imela naseliti bela garda. Komaj sta ušla Najhuje je, če ne poznaš terena. Nikoli se ni bal. Kadar so šli v akcijo, je vedno šel naprej. Ce bodo užgali po njih, se bodo že hitro umaknili. Take izkušnje je imei Lenart: če prva krogla ni zadela, ni nobena Kadar jo je skupil, jo je takoj. Radi so ga imeli fantje prav zaradi te njegove neustrašenosti. vedre, dobre volje. Kdaj je bilo najlepše? Zagotovo za božič in novo leto 1943, ko so zimovali v Dolenčevi koči na Kozjeku nad Trstenikom. Dekleta so jim prinesla potic in vsega dobrega. Vse so imele rdeče rutke. Kakšnih šestdeset borcev je bilo vseh takrat v koči. Harmonikarja so imeli. To je bilo veselja! Lovec je Lenart. Od 1946. je uradno v storžiški lovski družini. Marsikateri gams ah jelen pa je padel tudi v partizanih, da je bilo za nekaj Časa mesa. Takoj po vojni je Lenart ostal v KNO-/ Pomočnik šefa varnostnega odseka je l:. v 1. brigadi 2. divizije KNOJ do jeseni 194o Potem je bil vse do upokojitve mesar v kranjski klavnici. Potem se je lotil planšar stva. Sedem let je pasel na Mali Polani, zda; pa že pet let na Tegoščah. Ko bi ljudje vedeli, kako lepo je tako življenje, bi ne ostala nobena planina prazna! D. Dolonc O L, AS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK 25.0JCEMMU 1 BOJI NA r4 PRESENEČENI ZAVEZNIKI ■ Kaj se je medtem dogajalo na drugi strani Jadrana'/ Zgodaj zjutraj 29. decembra je neki italijanski par nik, ki je bil v bližini Valone. opazil neznano ladjo (pozneje so ugotovili, da sploh ni bila sovražnikova) in radijsko sprožil preplah. Ob 7.45 sta iz Rrindisija k 7. razrede. smo ;u Mrazu i dedek Mraz*. •j boš spet prišel med nas? i bi prineael sanke. Wi smo jih veseli, *J od tebe bi želeli, 'Jrineaeš poln koš daril, 1 -"sak od nas bi kaj dobil. taka Pokmjmmr, o on. šola faer Kavčič &kof> Loka Zatem so vojaki zapeli še nekaj pesmi, fantje in dekleta v narodnih nošah pa so zapleeali nekaj slovenskih plesov in kolo. Dva učenca sta pokazala pantomimo, kar je bilo zelo smešno. Tako smo se pionirji srečali z vojaki in komandantom ob njihovem prazniku 22. decembru. Marke Kaa*. 4 a r. oen. šole Simon Jenko Kranj ZLATA VERIGA NE DA SVOBODE Mucek žalosten je bil. Lastniki so mislili, da je vse imel. Le kaj sije želel? Posebno hrano so mu dali, mu tablete ponujali, k zdravniku ga peljali. Zdravnik ga je pregledal, nato pa je povedal, da ne ve, zakaj mucek ne spi in ne je. Mucku posebno posteljo so dali. . Cele noči niso spali, ko ob njegovi postelji so stali in ga varovali. Nekega dne, ko bil je sam, pa muc v ograji luknjo zagleda, pobegnil je, seveda. Zdaj žalosten ni bil, se z drugimi mucki je podit in se veselil, ker svoboden je bil. Zvonko Tur k, 7. c r. osn. iole heroja Braeiča Tržič Na snegu Ko je »padel sneg, sem se šel z bratcem in s prijatelji smučat. Z bratom sva vzela sani in smuči. Eden se je smučal, drugi se je sankal. Naredili smo skakalnico. Skakali smo, da je bilo veselje. Tomaž Kalan, 2. b Včeraj je zapadel drugi sneg. Zelo sem se ga razveselila. Sla sem se smučat na Kovačev hrib. Smučala sem se skoraj eno uro. Potem sva se z bratcem kepala. Prišla sta tudi sosedov Boris in Tomaž. Zvečer sva se z bratcem zmenila, da se bova hodila vsak dan smučat na Kovačev hrib. Mojca Goricanec, 2. b Ko je zapadel sneg, sem bil vesel in sem se šel sankat. Potem sem se šel tudi drsat. Z bratom sva naredila snežnega moža. Sneg imam zelo rad. Dani Juričan, 1. b V nedeljo je padel prvi sneg. Bil sem ga vesel. Šel sem se smučat. Naredil sem smuk progo in snežaka. Smučal sem celo popoldne. Ko sem končal s smukom, sem vozil slalom. Enkrat sem padel. Prišla je noč. Smuče sem spravil. Želim še tako smučanje in še več snega. Matjaž Kriišnik, 4. b, vsi osn. šola Cvetko Golar Skofja Loka Ne prepisujte! Pismo, ki ga je pred dnevi poslala Francka Tron kar iz Iskre, me je resnično vznejevoljUo. Zakaj? V internem informatorju Iskre, ki je izšel 8. decembra, je tovarilica Tronkarjeva ob- Svila svojo pesem 1. december 1961. i smo jo v skoraj nespremenjeni obliki ponatisnili prejšnji petek. Zal, s podpisom učenke Branke Homar, ki si je pesem prilastila. Francki Tronkarjevi se v svojem in Brankinem imenu iskreno opravičujem. Hkrati pa prosim vse učence, ki bi jim v želji za uspehom morda kdaj prišlo kaj podobnega na misel, naj se ne zatekajo k prepisovanju. Vsega, kar je napisano v najrazličnejših časopisih, res ne morem prebrati, kazen pa je, kot vidite, zelo neprijetna. Urednica Spomin na vojno še živi Moja stara mama je žena, ki je mnogo pretrpela. Vse življenje je parala in se mučila na slabo rodovitni zemlji. V hrib je nosila težke koše. A najtežje ji je bilo takrat, ko je v naših krajih gospodaril okupator. Stara mama pogosto obuja spomine na tista »viharna leta« in tako je tudi meni pripovedovala nekega večera: »Moj mož, tvoj stari oče, je ves čas pomagal partizanom. Ce je le mogel, jim je na'Jelovico odpeljal hrano. Nekega dne pa ga je nekdo ovadil na nemški postojanki. Nemci so se takoj odpravili k nam v hrib. Bilo je popoldne. Oče je hotel ravno nakrmiti živino, ko je nenadoma zagledal kolono Nemcev, kj se je busala vasi. Vodil jo je izdajalec. Oče je hitro stekel v hišo, pobral nekaj hrane in zbežal v bližnji gozd. Tisti trenutek pa so se na dvorišču že pojavili Nemci. Mrkih obrazov so stopili v izbo, v kateri sem sedela z vsemi svojimi otroki. Pomislila sem: bolje bi bilo, če bi postrehti vse, ne samo mene, otroke pa mučili ah celo ponemčurih. Takoj so nas zaceli zasliševati, najprej mene, potem pa še otroke, ki so se vsi preplašeni stiskali k meni. Ko so me vprašali, kje imam mota, sem jim odgovorila, da je odpeljal les v Škofjo Loko. Čeprav so slutiti, da resnice, so vsi besni ■ ni Nemec ie popačeni slovenščini dejal: »Se danes goreti vašo hišo.« To me je močno prestrašilo, še močneje sem k sebi stisnila otroke, enega še do- Snčka. Veš, Andi, to je bil tvoj očka. A emci svoje grožnje niso izpolnili, ssj je tudi njih presenetil partizanski napad. Tako smo preživljati vojne čase. Bilo je hudo, saj smo biti večkrat lačni kot siti, lačnih otroških ust je bilo pri hiši vedno preveč. Pa še tisto hrano, kar smo jo imeli, smo delili s partizani. Danes mi tega ni žal.« Mama je utihnila, obraz pa ji je spreletel zadovoljen smehljaj Utrujena je zaprla oči. Pomislil sem: le koliko je morala pretrpeti v svojih osemdesetih letih, pa je se vedno tako nasmejana. Mama, še te bom obiskoval! Andi Mohorič, 6. a r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor ia iim nisem povedala i odšli. Le neka za valje- Če bi bil dedek Mraz Ce bi bil dedek Mraz, bi obdaroval otroke. Pomagal bi jim pri domačih nalogah in jih ščitil pred jeznimi starši. Za novo leto pa bi zapregel sani in jih peljal na izlet. Vsi bi me imeli radi. Za novoletni večer bi spremenil televizijski program. Vrtel bi samo risanke in kavbojske filme. Svoje domače bi obdaril takole: očiju bi prinesel tako rubikovo kocko, da bi jo znal sestaviti, mamici nov sušilec za lase, sestri zvezek za vađenje, malemu Aljažu pa gugalnega konja, saj ga zelo potrebuje. Uvestrovo naj bo veselo za vse _ so lepa reč. To so dnevi . vemlja, sprostitve in sploh dobrega. Kajti te dni v i in kuhinji ne sme zmanj-dobrot. In če vse resnično 1 in uživa, je mama, gospodinja ki ne more in ne sme držati * rok. Največ dela je tiste dni *• njej. Malce bi se dalo vse ublažiti, če bi skušala že vsaj teden dni prej pripraviti za i jedi, ki lahko počakajo, 'sine skrinje so nam pri tem JF*° odlične pomočnice. Kaj vse ' P**pravimo vanje tudi samo za L>EI (*n*' ^a Praznn*e bomo pa ITj^k ven in odtopile, pokuhale, iLr°Potrebno. ali pa z njimi kar JlJ^TOo kar z jušnim i zmku-TJJ in jaho samo. Mesno juho JK^jk^hamo že prej, jo ohladimo, mfS^° v ustrezno embalažo (pla-T^k* posodice, vrečke in podobno) Jj^oiemo. Ko jo potrebujemo, jU*Q*Jemo, zakuhamo in ponu- V naprej lahko pripravimo tudi zakuho, kot so fritati (na rezance z rezane palačinke), vranične ali jetrne žličnike, drobtinove cmočke, mesne žlikrofe in podobno. Cmoke pripravimo, skuhamo v slani vodi, od cedimo in spravimo v skrinjo, za nekaj dni pa lahko tudi kar v zamrzovalnik hladilnika. Potem jih le spustimo v vrelo juho, prevremo pa bo jed mimogrede pripravljena. Vnaprej pa lahko pripravite tudi gosto juho, kot je obara, ragu, Štajerska kisla juha in podobno, s čimer bomo postregli navsezgodaj zjutraj na Novega leta dan. Le zelen peteršilj, drobnjak ali kislo smetano dodamo juham šele potem, tik preden jo ponudimo. Za zamrzovanje lahko pripravimo prej tudi nadevana telečja prsa, purana, petelina, kokoš, zajca, svinjsko pečenko v mrežici, lovsko pečenko in podobno. Če pripravljamo nadevana telečja prsa na zalogo, potem nadevano pečenko primerno embaliramo in zamrznemo, ko pa jo želimo pripraviti, zamrznjeno položimo v pekač, prelijemo z vrelo maščobo in počasi pečemo. Prav tako lahko pripravimo vnaprej nadevano perutnino: nade- vamo tam, kjer koža rada odstopa: ob vratu in na obeh straneh ob zadku. Nasploh nadevamo perutnino vedno pod kožo in ne v trebušno votlino. Nadev se v trebušni votlini ne prepeče in je le nekako kuhan, neprijetnega okusa. Pod kožo nadevana perutnina pa je sočna in dobra. Odprtine zapremo z zobotrebcem, zašpilimo ali pa zaši-jemo z belo nitjo, ki jo pred kosanjem izvlečemo. Tako nadevano perutnino zamrznemo, na Silvestrovo zvečer jo pa denemo v pečico, prelijemo z vrelo mastjo ter počasi in enakomerno za pečemo z vseh strani. Če želimo hrustljavo skorjo, potem nekaj minut pred koncem zvišamo temperaturo v pečici ter pečenko počasi prelivamo z vrelim oljem. Okus pečenke izboljšamo, če vložimo v trebušno votlino pred pečenjem kislo jabolko. Pa ne samo glavne jedi, prej lahko pripravimo tudi sladice: potice, šarklje, kolače, ki jih prav tako lahko spečemo veliko prej, zamrznemo, nekaj ur prej, preden jih želimo narezati in ponuditi na silvestrski mizi, jo vzamemo iz skrinje, zavi- Jemo v serveto, da se počasi odtopi. )e imate skrinjo že dalj časa, ste zagotovo že lahko spoznale, da taka Novost iz Droge: rusli ^p»o, da imamo te dni ravno J*p&io jelko v stanovanju. Z \t,' domiselnosti in spretnosti 'Pripravimo lepe zimske šopke, ^°drt v naš dom ravno tako |^ali vse, kar prinaša novo leto Nl***° veselje. Teh nekaj slik smo t&h na zadnji razstavi zimskih K^1 Hortikulturnega društva Kw ^a recite, da niso zanimivi in - Foto: D. Dolenc Ob najrazličnejših vrstah rib, svežih in konzerviranih, ki se ponujajo s polic živilskih trgovin in ribarnic, so strokovnjaki Drogine temeljne organizacije Argo v Izoli ponovno oživili nekdaj zelo pri ljubljene rusle, poznane predvsem na Češkem, Madžarskem, v Avstriji, Julijski krajini, Hrvatski in tudi v Sloveniji. Čudno ime je domnevno prišlo od ruskih vojakov, ki so se hranili z marinirano ribo. Original za ta izdelek je papalina, ki jo surovo, kuhano ah pečeno zalijejo s primernim nalivom. V Argu so se odločili za hladne marinade. Njihovi rusli (ali rusi) so papaline in sardele, cele ali razkosane. Kako jih pripravljajo? Očiščene ribe namakajo sedem do deset dni v raztopini kisa, soli in dišav, dokler meso ne postane belo. »Zrele« ribe nato skupaj s čebulo spravijo v steklene kozarce in zalijejo. Rusli, katerih uporabnost v različnih deželah različno cenijo — v Argu so se odločili za d ve mesec ni rok trajanja — so primerni za vse priložnosti. S čebulo za predjed, kot glavna jed pa so uporabni predvsem z raznimi dodatki, na primer, s kislim zeljem. V Drogi trenutno preskušajo recepte, ki jih bodo nato priložili kozarcem. Njihov nasvet gospodinjam, ki se bodo trudile najdaljšo in najbolj noro noč v letu napraviti čim bolj prijetno: rusli kot predjed so izvrstna podlaga za pivske podvige, posebno dobrodošli pa bodo zjutraj, namesto kisle juhe. Zanesljivo preženejo »mačka«. Ni slabo, kaj? Zal se ne Gorenjskem še težko dobijo. Imajo jih le v ribarnici na kranjski tržnici, prihodnje leto pa, upajo v Drogi, jih bodo lahko ponudili tudi v delikate-in nekaterih drugih živilskih potica ni prav nič slabša od pravkar pečene. Da ne govorimo o piškotih, ki jih lahko napečemo za novoletne praznike že cel mesec prej, pa o rezancih za juho, in podobnem. Delu se zagotovo ne bomo mogle odtegniti, toda skušajmo se na praznike pripraviti tako, da bomo tudi me lahko praznovale z družino, ne pa da bodo prazniki za nas dnevi najhujšega garanja. Pa srečno! D. D. Prav je, da vemo Očala ne bodo motna če jih rahlo namažemo z glicerinom in previdno obrišemo z jelenovo kožico ali s staro rokavico. Ogledala na mokri steni postanejo lisasta. Obvarujemo jih tako, da jim na hrbtno stran pritrdimo gumasto ali plutovi-nasto ploščo. Ogledala na soncu Sonce škoduje ogledalom, zato jih obesimo tako, da ne bo sijalo nanje. Tudi vidimo se bolje, če svetloba ne pada na samo zrcalo. Filigranski nakit lepo osnažimo v vodi, kateri smo dodali malo salmiaka. Sušimo ga na toplem, ne da bi ga obrisali. Morda bomo med prazniki le našli toliko časa, da bomo napravili majhno ptičjo hišico. Tale, ki vam jo predstavljamo, je iz lubja, okrogle lesene plošče s premerom okrog 20 cm in približno 25 ćm visoke palice. Okroglo dno je oblečeno z lubjem, prav tako pa je iz lubja strehica in tako izgleda nadvse prijetno. Pri Humarjevih vSe-benah pri Bledu imajo obešeno kar na strešni napušč in se ziblje pred kuhinjskim oknom. No, naj bo kakršna že, da je le kje pri hiši in da poskrbimo za ptice zdaj, ko je snega na debelo nasulo in ptice ne morejo več najti hrane v naravi. Spomladi nam bodo vrnile vs^ za vsak«} zrno... — Foto: D. Dolenc Pečena jabolka z vinsko kremo sah trgovinah. H. J. Tudi te sladice ni treba pri-pripravljati zadnji trenutek. V hladilniku lahko stoji že cel tisti dan. ko bomo zvečer praznovali. Potrebujemo 1 del belega vina (najboljša je rebula). 1 žlico limoninega soka. 10 dkg sladkorja. 2 rumenjaka. 1 celo jajce. Vse to mešamo na sopari, da se zgosti, potem odstavimo in mešamo, dokler se masa ne ohladi. Po eno jabolko na osebo izdol-bemo in spečemo do mehkega. Ohlajena jabolka olupimo ir napolnimo z orehovim nadevom. Tega pripravimo iz zmletih orehov, pridenemo po okusu sladko-', sladko smetano, vanilijev sladkor in malo ruma. Nadevana jabolka zložimo kozarce in prelijemo z vinska kremo, ki smo jo pripravili že prej. Za lepši videz lahko povrhu nadevamo še stolčeno smetano in potresemo malo čokolade. GLASIO. STRAN ČESTITAMO ZA NOVO LETO PETEK. 25. DECEMMA 1*1 Vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1982 Alpska modna industrija Radovljica TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovina DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem obilo uspehov in sreče v novem letu 1982 Z oblačili ALMIRE v MRZLE DNI POHIŠTVO KRANJ Priporočamo, obiščite nas v salonu pohištva Kranj -Primakovo, prodajalni pohištva Jesenice in salone kuhinjske opreme v Kranju na Titovem trgu, kjer nudimo široko izbiro raznovrstnega pohištva vseh priznanih jugoslovanskih proizvajalcev Zahvaljujemo se za dosedanji obisk in želimo vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom Gorenjske srečno novo leto 1982. domplan Kranj Cesta JLA 14. TELEFON 21 875. 24-440 urbanizem, stavbna zemljišča, mvestitorski inžiniring in stanovanjsko poslovanje Delo vna skup nos t želi vsem delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1982 Poalovnim aodelsvcerni^mo veliko Doslovnog, uapoha in sodelovanja tudi v bodoča. Priporočamo nase storitve mKNOKMNJ Kinopodjetje Kranj A z enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Duptjici, češnjici v Bohinju in Komandi želi svojim obiskovalcem predstav in drugim občanom srečno in uspešno novo leto 1982 Kavčič Marija Modni salon Kranj, Tomšičeva 15 Izdelujemo vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno. Poleg tega izdelujemo in prodajamo otroAke žametne kavbojke. Odprto od 9. do 14.30, v petek od 14. do 18. ure v soboto zaprto. KRILA IZDELAMO V ENEM TEDNU. Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1982 in se priporočamo. Robnik Franc, urar Kranj, Tavčarjeva 7 i Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1982 Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1982 in se zahvaljujemo za obisk ter se še za naprej priporočamo. GOSTILNA PRI »VIKTORJU« KRANJ, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) tel.: 23-484 Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 9. do 22. ure - tudi kuhinja. 44 fOBL 25. DECEMBRA 1981 ČESTITAMO ZA NOVO LETO 11. STRAN G bombažna predilnica in tkalnica i tržič Vse TZO imajo svoje hranilno kreditne službe, ki zbirajo hranilne vloge in dajejo kredite. Tajnost vlog je zajamčena! V m združenim kmetom, vlagateljem in poslovnim sodelavcem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1982 kmetijska TZO SLOGA prodaj na mesta: Prodajalna kmetijske mehanizacije in rezervnih delov v Kranju — Čirče telefon: 21-545 Stražišče Žabnica Mavčiče Besnica Primskovo Predoslje Visoko kmetijska TZO TRŽIČ prodajno mesto: Tržič FRENK TRPIN: Luka je bil romar in goljuf, a strašno pošten človek Frenk Trpin v vlogi Luka z Volte. Bil je ranocelnik, romar, goljuf, pa velik poštenjak J »Strašno se moram zbrati, če hočem nastopati in govoriti v domačem poljanskem narečju. Težko je. Veliko več besed je potrebnih za vsako misel in povsem druge besede je treba izbrati, da je smisel isti. Vendar se splača potruditi. Tako mile govorice ni. Tako pretresljivo se o tegobah in revah ne da povedati v nobenem drugem narečju, ne v knjižni slovenščini, lavorci, Zetinci pravijo: 'Hod lep je bel' (Hudo lepo je bilo). To je najlepše, kar lahko rečejo. Ali, če Poljanci komu rečejo, da je »ževav, ževavca, (žival), to pomeni nekaj zelo prijaznega, najlepšo besedo za nekoga, ki je v hudi stiski, ki je velik revež. Tako velik, da je berač v primerjavi z njim gospod. Luca iz (Vetja v jeseni, ta je bila 'ževav'. ko ji je umrla hčerka in ji še trugi-ce niso hoteli v vasi narediti.« Tako pripoveduje Frank Trpin iz Poljan, navdušen ljubitelj igranja v domačem narečju, nepozabni Luka iz Volče iz Ravbarskega cesarja, Danijel iz Cvetja v jeseni pa vaški revež, bajtar iz pripovedi o Holekovi Nežiki in nosilec vrste vlog, ki jih je zaigral na domačem in drugih odrih. Začel je kot prvošolček. Z dekla-macijami. Oče je šel v farovž vprašat, če lahko otrok nastopi, pa jih je fajmošter nagnal s sokol-skimi garjavimi ovcami. Pa je oče odločil naj nastopi in od tedaj je zapisan odru. Med vojno je nekaj igric pripravil skupaj s sestrami. Potem se je v Mariboru učil za strojnega ključavničarja, krojač kot oče ni hotel biti, in tam nastopal v Veselih večerih in celo v mariborskem gledališču Pastir Mihec in Detektiv Megla sta deli, ki sta mu iz tegačasa ostali najbolj v spominu. Ko je odslužil vojsko in potem še nekaj let delal v Bosni, se je vrnil v domače Poljane, kjer so ravno pripravljal, predstavo Tavčarjeve novele Cvetje v jeseni. Tone Vari, ki je delo režiral, je Frenku ponudil vlogo, ki jo je v prejšnjih letih igral njegov oče: hlapca Danijela. To je bila prva Frankova vloga v Poljanah in v domačem narečju. Šestkrat so delo zaigrali doma, skupno z gostovanji pa so imeli več kot 20 predstav. Naslednje leto ^so pod vodstvom Igorja Torkarja naštudi-rali drugo verzijo in z njo začeli sezono v Mestnem gledališču v Ljubljani. Poželi so vrsto aplavzov ob odprti sceni in Frenk pravi, da so najbolj ploskali Poljanci. ki jih je v Ljubljani kar veliko. 1972 je Cvetje v jeseni spet režiral njegov oče. Za tisočletnico Škofje Loke so pripravili predstavo na loškem gradu v muzeju na prostem. Ves park je bil prizorišče zgodbe in imeli so ves čas veliko obiska. Vseh šest predstav je bilo razprodanih. Potem so prosili Igorja Torkarja, naj bi zanje še kaj naredil. On je naš, pravi Frenk. On je naš Polja-nec, in ve, kaj zmoremo. Pa nam je napisal Ravbarskega cesarja. Delo je sestavil iz nekaj Tavčarjevih zgodb in. ga »prevedel« v poljan-ščino. Tudi z njim so dve sezoni doma, na gostovanjih in v Mestnem ter Šentjakobskem gledališču v Ljubljani imeli veliko uspeha. Polne dvorane in aplavze ob odprti sceni. V tem času so v Poljanah in Javorju ter drugih krajih v okolici snemali film in TV nadaljevanko Cvetje v jeseni. Frank je nastopil kot statist. »Tako sem bil jezen, tako žalosten, ker so toliko lepote in romantike izpustili in toliko nepotrebnega dodali. Ni mi šlo v glavo, zakaj potovka — Ivanka Mežanova jo je igrala — stalno trapa sem in tja. Pa Dare Ulaga, ki je igral Hlapca Danijela. Veliko sva se pogovarjala, tudi zapila .sva se. Pa sem bil, ko sem ga gledal pri igri, tako jezen, tako ljubosumen na njegovo vlogo, na igranje, da bi ga ubil. Režiser nas je prosil za pomoč, a kaj, ko potem tega niso znali povedati in prikazati. Kovačeva Barba je učila Dušo Počka-jevo moliti rožni venec tako, kot so ga molile najbolj uboge in najbolj verne žene. Z veliko upanja in boječnosti.« Zadnjič je nastopil letos septembra na prireditvah ob 130-let-nici Tavčarjevega rojstva. Skupaj z mladinci je pripovedoval zgodbo o Holekovi Nežki. Le da jo je pripovedoval v domačem narečju, medtem ko ga mladi ne znajo več. »Ljudje pogrešajo domačih iger. Prav tako kot sodobna dela so lahko dobro zaigrane in v tem se z mladimi nekoliko razhajamo. Prav pri nas bi morali poleg sodobne, moderne gledališke besede ohranjati Tavčarjevo izročilo in prepričan sem, da se za obisk ne bi bilo treba bati.« L. Bogataj Kako so bruce krščevali Kranj — V četrtek se je v Delavskem domu v Kranju zbrala tolika množica študentov, starih bajt in brucev. da so se tla skoraj vdala Kljub kolokvijem in izpitni mrzlici jih je bilo za obe dvorani, preddverje in tesen prostorček pred točilno mizo odločno preveč Kdo bi jim to preveliko vnemo zameril, saj bruco-vanje spada med nujne pogoje štu-dentovega prvega letnika, čeprav ni zapisano v indeksu. Vabilu kranjskega Kluba študen tov. ki je bil organizator četrtkovega direndaja, sta se prijazno odzvala plesalca Mojca Horvat in Kranjčan Brane Križnar. državna prvaka v standardnih in latinskoameriAkih plesih, ki sta elegantno premerila domala pol dvorane in med občinstvom izzvala navdušene klice V programu je sodelovala tudi skupina gimnazijk, ki se ukvarja / izraznim plesom, vedro razpoloženje pa je ves čas držal na primerni višini ansam bel Sibila čeprav |e krst brucev predstavljal višek veselega večera, ki so ga navzo či težko pričakovali, pa se tudi sicer niso mogli pritožiti, na se dolgočasijo. Med glasbenim programom so plesali, da je škripal pod, vmes pa so si sodobni hazarderji lahko nakupili srečk, ki so mamile z domiselnimi nagradami. Med dobitki so bili tudi telefon, (le aparat, priključek obljubljajo na prihodnjem brucova-nju). folotapeta, več namiznih prtov, nekaj nepogrešljivih študentskih pripomočkov od svinčnikov do notesov. Prvi in največji dobitek je ves večer ostal skrivnost, zato pa je bilo presenečenje toliko prijetnejše, ko je srečnež potegnil pravo številkot Prvonagrajeni na srečelovu je od nesel domov dragoceno, koristno, »tehtno« (kazalec na tehtnici je skoraj odneslo) in iskano knjigo: telefonski imenik 1982. Bruci so se kar nekam potuhnili, ko so jih stare bajte počastile s programom, ki je bil namenjen le njim: V ekipi zelencev so imele levji delež seveda brueulje. Moško zastopstvi, se |e bržkone čutilo že zrelo, sai je nedavno odraslo vojaški suknji, pa jim je bil študentski krst kar malce pod čast. Vendar so končno le dobili moštvo, ki je bilo pripravljeno pretrpati vsakršne muke, da bi jih sled njič le »požegnali«. kot prave pravcate študente. Po stari dobri navadi bruca temeljito prepleskatn na zeleno, položijo ga na klop in mu jih izdatno naložijo Kot je bilo i/, četrtkovega srečanja razvidno, se je ohranil le prvi del te navade. Z vso slovesnostjo, ki pritiče bodočim akademikom, so sodobne bruce dodohra natrli s snegom, tako da se nihče ne more pritožiti, da je ostalo na njem Ae kaj zelenega Ce pa kateri od njih s tem ni bil zadovoljen, ima priložnost pri prvem izpitu pasti m s tem dokazati zrelost za študentsko živ lienje Srečanje ho brucem gotovo (»stalo v (Tajnem BDOniinU zaradi izdatne porcije snežnega krsta, še boli pa starim bajtam, ki lini študentska leta prehitro uhajam Kasneje W namreč novo pečenemu akademiku utrne prenekaten nostaigičen spo min. a kai, ko |e /a norne že prepozno' I) 7. Šola ni le savska' Možnost nadaljnjega rednega izobraževanja je tu< v srednjo solo gumarske usmeritve letos pritegr osnovnošolcev — Med njimi prvič precej domat učencev — Dopolnilni pouk v matematiki, tujeL in slovenskem jeziku bo razlike v predznanju do šolskega leta več ali manj izravnal — Za proizve v Savi vse narecl — Usmerjeno izobraževanje je pozitiven premik, ugotavlja ravnateljica šole Kranj - Srednja šola gumarske usmentve je v prvem letu usmerjenega izobraževanja razpisala dva oddelka. Napolnila je enega, dodobra sicer, saj med letošnjimi osmorici še vedno ni bilo pravega navdušenja za nekatere proizvodno tehnične usmeritve. »Kljub temu amo z vpisom zadovoljni,« je zatrdila ravnateljica šole Branka Volčič. »Prejšnja leta smo imeli se već težav. Poklicna šola, iz katere je bilo mogoče nadaljevati izobraževanje le ob delu, učencev ni privlačevala. Prihajali.so predvsem taki, ki so bili osnovnošolski obveznosti komaj kos, med njimi jih je bilo največ iz-drugih republik.« Struktura učencev je v prvem letniku srednje šole gumarske usmeritve precej ugodnejša. Čeprav se šole, edine te vrste v Sloveniji, še vedno drži prilastek »savska«, ni tako. Med .'12 učenci jih je prišlo šest iz Bosne in Hercegovine, ki se bodo po šolanju vrnili v domače tovarne,. ena učenka je i/. Ptuja, drugi pa so — kar je posebej razveseljivo — iz kranjske občine. Tudi njihov učni uspeh iz osnovne šole je precej boljši kot minula leta, koje šola veljala za eno od lažjih. Celo prav dobri so v razredu. usmerja- Branka Branka Volčič »Uspeli smo predvsem z dobro organiziranim njem,« je povedala Volčič. »Veliko smo se pogovarjali s poklicnimi svetovalci, z ravnatelji osnovnih šol is s starši na roditeljskih sestaa-kih. Deset učencev smo H na osnovi mnenj čelo gam.« zdravniški* < Preusmeriti dne Če žehta dela težave Lepo perilo je ponos gospodinje. Kar malo praznika je v hiši, ko zadiši po milu. praških, ko potegnemo iz stroja lepo oprano perilo, ga obesimo na sonce, da se osuši in obeli. Še vsega dišečega po soncu in svežini potem zvečer zlikamo. Lepo, da so robovi ravni, gladki, in ko ga zložimo v' omaro, je tiste kupčke z robom, kot hi ga z ravnilom potegnil, res užitek pogledati . .. Ne vem koliko je še danes zaposlenih gospodinj, družinskih mam, ki jim tole s perilom tako uspeva, kot sem zapisala. Zmečemo ga v stroj, operemo, posušimo in košaro s perilom postavimo na vidno mesto, da bomo prvi prosti trenutek drsele z likalni kom po njem. Toda. se še kaj lažje odlaga kot prav tO? Ko vsak svoje hlače, maiice. pižame pocuka iz kupa. (►stane le še kakšna srajca, ki res ne more na vrat brez likalnika. pa rjuhe, kakšen robec iji podobno. Tisto lahko počaka naslednje »žehte« Hjuhe navsezadnje lahko kar nezlikane nategnemo na jogi je. Pa je spet tu naslednja »žehta,<« spet pa pocukamo posamezne kose iz košare, dokler se končno ne razjezimo pa le zlikamo tiste repe. Takrat iz same ihte ne gledamo več niti na to, da bi likale takrat, ko |e slabo vreme, v tistih urah ko je cenejša elektrika, ali ko ie na radiu odličen program in zagotovo /držamo pri likalniku Presnete cunje! v/klikne marsikatera od nas Ce bi bil servis, kot za kemično čiščenje, takoj bi lih nesla tja Servis! Prav lak servis imamo že tri mesece v Kranm Servis, kamor lahko prmeste kup umazanih cunj. kakor so se vam pač nabrale, povezane v prt. rjuho, |ih pustite tam. če/ neka i dni pa pridete po oprane, posu sene. zlikane' Samo odnesete, potem /lotite v omaro in vse ie narejeno. Za pet kilogramov suhega perila te okrog 100 dinarjev. Pri Satlerjevih, v kemični in pralnici na Oldhamski cesti nju. tik zraven vodovodnega so se lotili tega dela. Tri poskrbe za vse: tekstilno! tehničarka skrbi za strokovtH) nje vsega prinesenega — od do otroških hlač. ostali dve pranje in likanje. Kadar je ščenja, več perejo in obratno so polno zaposlene. Precej Že nosi sem v pranje, vendar ki jih še premalo ve za vse usluge. Kot je povedal Drago ki vodi obratovanje čistilnice u»| niče. gospodinja pri njih lahk samo posuši, perilo v stroju samo zlikati ali pa samo oprat: pozimi, ko je slabo vreme, m spodinje težave prav s sušenj**-j ko ga prinesejo k njim pa ko grede suho Pa ne samo p*nfc\ zavese za celo hišo opereto in Če hočete. Dela jim ne manjka, toda videli, da bi ga bilo še več In ko smo bili že tam. srm>r* šali še za nasvet, kako naj rsvr madeži na obleki. Povedali je najbolje, če pustimo tako W naj bo madež od kave. sad* vina, masti Čimprej / obli čistilnico, da madež ne zastara hujši je močno zastaran Posebno še danes, ko ie vse \e»" tike Pametno hi Silit, da hi tfospot spravljala listke, ki jih dobe nakupu oblačila, kjer pii*-tkanine, kakšno čiščenje ie dovt in kako vroče se lahko lika Poti |>o vedela ravnati in bo odne čistilnico vse tisto, kar ne sme v No. pri njih imajo za to stro* ovaj ki pregleda tkanino in ufoton vsako ohlačilo, kakšno čiščenje nese PETKOV PORTRET ski šoli so se učenci seznanjali s celotnim -it v tovarni Sava. Tudi usmerjeno izobra-*nemu pouku, razen v prvem letu, velik po- | "Me šole gumarske , j ' štipendisti — je . ■J&arskega tehnika i l^oologa. Če se po .aSodo- opredelili za - I^btevne programe; i^jarskih tehničnih .«|4e ali upogljivih ►^N* posebne izobra-i ^ za to panogo pa - l'idevanja za redno gumarskega inže- »Naslednje leto nameravamo uvesti de skrajšani program predelovalec polimerov, ki bo trajal poldrugo leto. Tokrat je bilo zanj premalo zanimanja. Vanj bomo skušali preusmeriti tudi učence, ki jim ne bo uspelo premagati dokaj zahtevne skupne vzgojnoizo-brazbene osnove oziroma bi radi čimprej do zaslužka. Takih sicer najbrž ne bo veliko in se bodo morda kasneje odločili za nadaljnje izobraževanje ob delu.« »V prvi redovalni konferenci smo imeli 37 odstotkov pozitivnih učencev. Drugi so imeli povečini eno ali dve ne zadostni oceni. Največ pregla vic jim povzroča matematika, predvsem učencem iz Bosne in Hercegovine pa tuj jezik — prišli so z znanjem ruščine, ki je pri nas ne poučujemo — in seveda slovenščina. Za vse tri predmete smo uvedli dopolnilni pouk. Uspehi so že vidni in upam, da bomo do konca šolskega leta vrzeli zaradi različnih predznanj čimbolj zgladili.« Šola se z opremljenostjo učilnic. kakršno zahteva usmerjeno izobra zevanje, ne more ravno pohvaliti. Zato učenci prvega letnika gostujejo v srednji šoli tekstilne in obutvene usmeritve. Tudi večino učiteljev so si tam »sposodili«. Proizvodno delo bodo bodoči »gu-marji« opravljali v Savi. Februarja se bodo za deset dni preselili za stroje, skupaj ž učenci naravoslovnoma-tematične usmeritve. Inštruktorji iz šole in delovne organizacije so za pouk že pripravljeni, sprejeti so vsi programi, tako da lahko verjamemo, da bodo učenci ob skrbnem strokovnem vodenju in nadzoru iz tovarne odnesli čim več samoupravljalskih in delovnih izkušenj. »Usmerjeno izobraževanje je vsekakor prineslo pozitiven premik. Ugotavljamo sicer, da je skupna vzgojnoizobrazbena osnova za prvi letnik nekoliko preobsežna in za slabše učence prezahtevna ter jo bo najbrž potrebno malenkostno spremeniti, mislim pa, da bodo učenci v nadaljevanju šolanja deležni več znanj, zlasti strokovnih, kot v starih tehničnih šolah.« H.Jelovčan J Fran j a Olifčič 84 let je stara Franja Olifčič z Bohinjske Bele, a svojih let prav jotovo ne kaže. >e vedno je izredno bistrih misli, še vedno vsak dan spremlja »politiko« pa vse drugo, kar ji prinaša v hišo dnevni časopis. Pranja se je upokojila pred Štiridesetimi leti. f; Se razmeroma mlada, a se je morala, ker je zbole-I la. Življenje pa je preživela na delovnem mestu s kot postna uradnica; že izhajala je iz postne \ družpie. Ata je bil poštni odpravnik. Franja pa je najprej želela, da bi postala učiteljica. Številni \ družini je najprej pomagal premožnejši sorodnik, a ko naj bi šolali Franjo, ga ni bilo več. Zato se je zaposlila na pošti in pravi, da ji pozneje nikoli ni bilo žal. Delo je vzljubila, bilo je tudi kar dobro plačano, spoznala je .številne sodelavke, med katerimi se je dobro počutila. Spoznala je poštno delo v Ljubljani, v Mojstrani, na Bledu, kamor je leta in leta hodila peš z Bohinjske Bele. Pravi, da je bilo kar naporno in tako zelo se je prileglo, kadar jo je na Bled. na delovno mesto, s kočijo lahko zapeljal oče. Franja je bila vestna, nadvse marljiva poštna uradnica in vsi so jo imeli radi. Med vojno se Nemcem nikoli ni pustila »ko-mandirat«. Tako zelo jo je bolelo, ker so v šoli le nemško govorili, da je večkrat zbrala okoli sebe vaške otročaje, jih popeljala na travnik, kjer je skupaj z njimi zaj>ela slovensko pesmico ali jim povedala slovensko pravljico. Pravi, da se tudi groženj tistih, ki med vojno slovensko niso hoteli govoriti, ni ustrašila. Trdno iti neomajno je vztrajala na tem, da ostane zavedna Slovenka Franja Olifčič je preprosta ženska, ki zna zanimivo pripovedovati, ki se ne pritožuje in je / vsem zadovoljna. Živi sama. a ne le v spominih na mlade dni. vsak dan spremlja dogajanje doma in po svetu. Ena tistih žena je, ki živijo med nami. same. a ne osamljene, ker so si znale poiskati zaposlitev tudi tedaj, ko so se upokojile in ostale doma. Ena tistih je. ki jih srečamo rta cesti, ko s črno ruto na glavi stopa domala neopazno mimo nas in ki bi bila nadvse vesela, ko bi ji naklonili zgolj vljudnostni pozdrav. In čeprav Franja Olifčič nikakor ne bi dejala, da bi bila srečna in vesela, ko bi se jo kdaj pa kdaj spomnili kot upokojenke pri gorenjskih poštah, bi bilo najbrž prav. Vsaj preprosta voščilnica na njen naslov, ki bi jo podpisali njeni poštni nasledniki, bi ji obogatila novoletni dan D. K ura 11 ober dan, Avstralija! moja Pred *ite si varnostne pasove, čez nekaj ; bomo pristali na letališču \h» ko to zaslišim še v angleščini, li čestital. Zares sem tu - Av-tisoČ kilometrov od doma, po i urah letenja s postanki v agapuru in Melbournu. V pri-im poletom preko Pacifika leta ajal kar deset dni. triindvajset veliko, vendar se vseeeno že časi ti. Jim na avstralska tla, je S tej deželi precej medla. . jo približno tako kot Ameriko -"•valci pred nekaj stoletji, prvi tremi stoletji in sedaj dežela ttvoju in hitrem tempu življenja, *a moderna gospodarska ekspan->ae nisem veliko zmotil, le da je veliko mlajša. Najprej sva si z ogledala the Rocks, naselbino ncev, angleških kaznjencev, ki ?u S.vdneva. Potem pa seveda in Svdne.v nasploh. Toda že po sva se začela ozirati za tistim. *»»r sva semkaj sploh prišla — za /o vrsti telefonskih pogovorov in "^j sva se odločila, da bova 4 srečo v 600 kilometrih oddaljenem * parku Mt. Kosciousko. V enem "ijh smučarskih središč, Smiggin bilo na sporedu profesionalno tek-,v»lalomu, nagradni fond pa kar pet rjev — splača se poizkusiti. Ena ^ *ku in končno stopiva na avstral-|J Smučišče posuto z zelenimi listna-I^Ptusi, naju je močno presenetilo. videla še papige, sva bil resda bel tako L*8 "a drevesih Jfttedena. Sneg je bil resda nei iam l**' v»e ostalo pa sprva precej čudno jj* sama je bila, z vrsto skakalnic in j?" vratci, vse prej kot nedolžen *k Jugoslovani se ne damo. De-|JPade sicer nisva dobila, postala pa tamkajšnje smučarske šole, kar milo še veliko več. i učitelji so razen naju in nekaj sami Avstrijci. Tudi lastniki raz-•J^ »n gostišč na smučišču so večino-• ^iri, zato imena kot Heidi, Sonnen-i tenhof niso nikomur tuja. Avstrijci, >m, *aJ našli svoj drugi dom, so s seboj izkušnje, kar se vidi tudi po učišč in smučar afi >r?aniziranosti smu< i« ... A ^*tos so imeli tudi rekordno število ■ij^avin, tako da je posel cvetel in je *W^^dni učenja smučanja kar hit mPtf) minilo. Težko je povedati Jv \ teh dv 1J ^»mo primer J »Dober l teh dveh mesecih večer se sprehajava ro. vse, doživela na po ulicah pa rJ'ndabvne, kjer sva stanovala. T^roti prihajajoč starejši zakonski Ifi^Dober večer!« Po slovensko. »uooer vaci., P* najinega začudenja je vprašanje. vi?* »Ja, ali me ne poznata? Ali --. ?;wta v Trbiž?« mi (xlgovori brada-9*t. Takrat pa Dušan kot iz topa. ' fra. bil je Bradač, lastnik trgovine ,rani meje. Z ženo je bil na popoto-' Avstraliji, prišel malo pogledat "fišra in na sprehodu naletel ravno Dežela je zares velika. Včasih jo imenujejo največji otok na svetu, včasih pa najmanjši svetovni kontinent. Transkonti-nentalna cesta, ki povezuje Svdne.v na vzhodu in Perth na zahodu je dolga kar 4100 kilometrov ali za lažjo predstavo toliko kot razdalja London — Leningrad. In v tej brezmejni deželi živi le štirinajst milijonov prebivalcev in še ti večinoma v velikih mestih ob obali. Zvezna država Zahodna Avstralija ima na primer le 0,5 prebivalca na kilometer. Populacija se je močno povečala po drugi svetovni vojni,ko je sem emigriralo kar tri in pol milijona ljudi. Vendar še vseeno lahko rečemo »polno praznega«. Praznino pa zapolnjujejo ovce. Teh je zares veliko, kar 150 milijonov ali približno 11 na prebivalca. Ponašajo se tudi z najdaljšo ograjo za ovce na svetu — 9600 kilometrov bodeče žice se vleče od vzhoda proti zahodu skozi južno Avstralijo. V sicer popolnoma angleški deželi te močno presenetijo nekatera zemljepisna imena, ki zvenijo na moč čudno. Na primer Tumbarumba, Mudgeeonga ali dolgo ime jezera s kar 19 črkami — Lake Cadibarra-vvirracanna. Ta imena izhajajo iz jezika prvotnih prebivalcev, avstralskih črncev, ki jih imenujejo Aboriginal. Na splošno jih v mestih ne vidiš veliko, nekatera plemena namreč še vedno živijo svoje prvotno življenje v puščavski centralni Avstraliji. Tudi imena za značilne avstralske živali izhajajo iz njihovega jezika. Koala, ime priljubljenega medvedka, pomeni v jeziku Aboriginov »brez vode«. Tudi avstralsko smučanje je za naše razmere precej eksotično. Smučišča so sicer na isti nadomorski višini kot pri nas, toda vse leto zeleni listnati evkaliptusi jim dajejo precej drugačno podobo. Sneg pade približno na nadmorski višini 1200 metrov, zato večina ljudi, ki pridejo na smučanje, nima nobenih izkušenj. To se pozna tako na cesti kot na smučišču. Ce je le malo snežilo, je to pomenilo velike zastoje na cesti, saj so vsi vozniki dali na kolesa verige, če je to bilo potrebno ali ne. Na smučišču pa je dostikrat prišlo do situacij, ki bi bile primerne za komične filme. »Puranom«, kakor smo klicali smučarje začetnike, se nemalokrat zgodi, da nataknejo levi smučarski čevelj na desno nogo (in potem tudi smučajo tako), da si poskusijo pripeti smuči na noge z nazaj obrnjenimi krivinami in še bi lahko našteval. Toda zelo so vztrajni, saj smučajo ne glede na vreme, tudi v takih razmerah, ko pri nas ne bi niti nosu pomolil iz koče. Včasih je bilo zares težko, ko si stal na dežju od devetih zjutraj in učil ves dan, zraven pa si moral biti še vljuden, poskočen, skratka, najbolj vesele volje. Avstralci se za zunanji svet ne zanimajo preveč. Verjetno je bila za povprečnega Avstralca največji politični dogodek leta angleška kraljevska poroka. Tu se glede na našo družbeno politično aktivnost vsekakor ne morejo primerjati z nami. Najbolj pa se razlikujejo od nas pri pojmovanju časa in razdalje. Za njih je sto let že prava zgodovina, čas daleč nazaj, za nas pa le doba, v kateri so bili rojeni naši starši. Obratno pa je z razdaljami. Peljati se na piknik nekaj sto kilometrov jim ne pomeni čisto nič. Ljudje se vsako jutro vozijo na delo uro in pol daleč, pa se jim to ne zdi čisto nič posebnega. Predstavljajte si, da se vi vozite vsako jutro uro in pol, iz Kranja v Celje na primer. V nečem pa smo si zelo podobni z Avstralci. Oboji pravimo: »Pri nas je pa zares lepo živeti!« Oni tako za svojo domovino, mi pa za našo. Damijan Ambrožič Skoki čez ogenj so bili ena številnih a ni smo jih učitelji smučarske šole pripravili za obiskovalce smučišč trakcij, Takšna so avstralska smučišča. Iz snega molijo zelene krošnje evkaliptusov. Učitelji smo bili sicer različnih narodnosti vendar smo se kot smučarji po srcu od^Q m„ G L AS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 25 DECEMBRA 1981 Va športnozabavni prireditvi »Kranjčani Kranju«, ki jo je orgamzi rala društvo Modrina, so podelili tudi letošnje najvišja občinska telesnokulturna priznanja Ručigajeve plakete in značke. Med dobitniki Ručigajevih plaket je bil tudi košarskarski delavec Marko Petrič - Foto: D Humer Sest Ručigajevih plaket ■pravico do nastopa v /vezni ligi. K hib le desetletja vodi solo namiznega tenisa na OS Lucijan Seljak « KRANJ - V sredo zvečer so v dvorani na Planini na sport no-zabavni prireditvi jx>delili letošnja najvišja občinska športna priznanja. Dobili so jih štirje K>samezniki in dva športna kolektiva, učigajeve značke pa vsi državni prvaki in tisti športniki, ki so dosegali vidne rezultate v mednarodnih nastopih Košarkarski klub Triglav - »Košarkarski klub Triglav iz Kranja je prejel Ručigajevo plaketo za vidna mesta v republiškem tekmovanju. Ustanovljen ie bil leta 1960 in dvakrat je člansko moštvo nastopalo v drugi zvezni ligi. Vrsta članic je bila dolgo vrsto let med najboljšimi v državi V zadnjih letih nastopa ženska ekipa pod imenom Sava. Vsa leta je klub skrbno bedel nad vzgojo košarkarskega podmladka Že leta 1960 je bila ustanovljena košarkarska šola za pionirje. Dolgoletno načrtno delo z mladimi košarkarji kaže vidne rezulate Mladinska vrsta je v tej košarkarski sezoni osvojila republiški naslov« Namiznoteniiki klub Sava - »V Stražišču so leta 1954 ustanovili namiz-noteniški klub Sava. Klub je med leti 1959 in I9K1 dosegal velike uspehe. Svoj delež je prispeval tudi v državno reprezentanco. V zadnjih letih igralci in igralke Save ponovno dosegajo lepe tekmovalne uspehe v vseh kategorijah. Članice so kot republiške prvakinje dobile Drugi Štucinov kronometer H RASTJE - Športno društvo Jakob Stucin iz Hrastii pri Kranju, ki bdi nad rekreacijo svojih občanov, bo tudi to sezono organizator smučarskega kronome-tra. Ta zanimiv tek. ki je bil v sezoni 19H0/H1 prvič organiziran v Sloveniji in tudi Jugoslaviji, bo sedaj drugič in strmimo za tem. da bi ta zimsko tekaška disciplina, ki je najkrajša, saj ie dolga samo 1200 m. sčasoma postala tradicionalen tek. Ta zanimiv drugi Stucinov kronometer bo 9. 1. 1982 leta v Hrast m pri Kranju s pričet kom ob 13.30 do 16. ure Prijave se zbirajo v gostilni Gaber v Hrastju. v neposredni bližini prireditve, pol ure pred pričet kom tekmovanja. bani se je prvega Stucinovega smučarskega tekaškega kronometra udeležilo nad devetdeset tekačev, ki so bili razde Ijeni na devet starostnih kategorij. Nar boljši čas je dosegel Maks Jelene. Vendar pri športnem društvu Jakob Stucin strmimo tudi za tem. da bi se teka udeležilo čim več tekačev rekreativcev. Za vse tiste, ki se bodo prišli preizkusiti v znanju in hirosti oziroma svoji zmogljivosti na najkrajši uradni smučarski tekaški disciplini, bo organizator pripravil tudi rekreacijska proge. KATEGORIJE: 1 PIONIRKE 1967 in mlajše 2. PIONIRJI 1967 in mlajši J MLADINCI 1961-1966 4 ČLANICE 1951 in mlajše 5. ČLANI 1951 in mlajši (i ČLANICE 1950 in starejše 71 ČLANI 1942-1950 8. ČLANI 1932-1941 't. ČLANI 1931 in stareiši Slovenski športniki v Kamniku KRANJ - Društvo športnih novinarjev Slovenije, smučarsko drultvo Kamnik in nase uredništvo bodo jutri, v soboto 26. decembra, proglasili najboljše slovenske in gorenjske športnike. Ta športno zabavna prireditev bo ob 19.30 v dvorani kamniškega kina. Ob 17. uri se bodo najboljši slovenski in gorenjski športniki predstavili kamniški Šolski mladini. V Kamniku bodo zbrani najboljši za leto 1981. Prireditev bodo vodili znani slovenski športni novinarji, nastopal bo ansambel Sok, peli pa bodo Branka Kraner, Janko Ropret in oktet Sava. -dh Jote Javornik — »Več kot petin dvajset let Jože Javornik aktivno dela v športnem življenju Kranja. Najprej je delal v rokometnem klubu »Mladost« v Stražišču in v Gorenjski rokometni pod-zvezi. Se več zaslug ima v smučarskem skakalnem športu. Vsa leta dela v skakalnem klubu Triglav. Aktiven je tudi v raznih strokovnih komisijah SZ Jugoslavije in je tudi mednarodni sodnik za skoke « Marko Petrič — »Marko Petrič je prejel plaketo Borisa Ručigaja za tridesetletno delo v košarkarskem klubu. Leta 1950 je bil prvi poverjenik za košarko v občini Kranj. Bil je aktiven košarkar Triglava, v izvršnem odboru kluba je vsa leta opravljal odgovorne naloge. Dolga leta je bil predsednik in |x>dpredsednik K K Triglav« Janez Umnik - »Janez Umnik je član strelske družine Franc Mrak v Predosljah od njene ustanovitve leta 1953. Bil je aktiven tekmovalec. V tej strelski družini ie opravljal različne naloge. Bil je predsednik in tehnični sekretar. Veliko svojega prostega časa je posvetil trenerskemu delu. zlasti pionirjev. Viden je tudi njegov prispevek pri adaptaciji strelišča v Predosljah.« Vili Planinsek — »Kruta smrt je preprečila, da bi Vili Planinsek prejel plaketo Borisa Ručigaja. Bil je aktiven športnik v nogometnem klubu Triglav ter v rokometnem klubu v Stražišču. Več kot dvajset let je opravljal vodilne funkcije v nogometni in rokometni organizaciji. Bil je predsednik Gorenjske nogometne pod-zveze in podpredsednik Nogometne zveze Slovenije V letu 1978 je hil predsednik IO TKS Kranj. To funkcijo je opravljal z veliko odgovornostjo« Vsem nagrajencem naše iskrene čestitke 1) Humer Streljanje Strelsko tekmovanje za dan JLA V počastitev DNEVA JLA 22. decem bra je strelska družina Franc MRAK iz Predoselj organizirala strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško Udeležilo se je skupaj 6 ekip iz občine Kranj Tokrat so bili ekipni rezultati naslednji: 1 Strelska sekcija »Tone NADlZAR« Kranj 1345 kr. od 1500 možnih. 2. Strelska sekcija ISKRA Kranj 1324 kr.. J Strelska družina Franc MRAK Predoslje 1318 kr.. 5. Strelska družina Bratstvo in edinstvo Kranj 1277 kr.. 6. Strelska sekcija Stane KOVAClC Primskovo 1195 k. POSAMIČNO: 1 BAUMAN Jelka SST. Nadižar 273 kr od 300 možnih, 2 LUKANC Ciril SD F. MRAK 272/93 kr., 3. BREZAR Mili SS T Nadižar 272/90 kr., 4. FRELIH Vinko 271 kr., 5. ŽAGAR Pavel SS S. KOVAClC 270/91 kr 6 FRELIH Jure 270/87 kr.. 7 SITAR Zoran SD F. Mrak 269/92 kr 8 ROZMAN Rajko SS ISKRA 269/91 kr 9 LIPOVSEK Bojan 269 kr.. 10. LOV RENClC Vera 268 kr. itd. Prehodni pokal je tokrat osvojila strelska sekcija Tone NADIŽAR J Sitar Strelsko tekmovanje za dan republike Strelska družina Franc MRAK iz predoselj je izvedla strelsko tekmovanje m serijsko zračno puško v počastitev DNEVA REPUBLIKE v posamični konkurenci. To tekmovanje se šteje tudi za uvrsti tev v 100-člansko ekipo mesta Kranja. Doseženi so bili naslednji rezultati I UMNIK Marjan 185 kr. od 200 možnih. 2. SITAR Jože 184 kr.. 3 SITAR Zoran 181 kr.. 4. STRNIŠA Franc 181 kr., !y STRNIŠA Janez 179 kr.. ti MARKlC Tone 174 kr.. 7. UMNIK Janez 172 kr.. 8 MARKlC Nada 171 kr.. 9. LUKANC Ciril 169 kr.. Jerman Srečo 167 kr. itd Tekmovanja v posamični konkurenci se je udeležilo skupaj 41 članov strelske družine I Sitar SMUČARSKI TEČAJI ZA ODRASLE IN OTROKE Kranj - Zveza telesnokult urnih organizacij tudi letos organizira za četne in nadaljevalne tečaje smučanja za odrasle in otroke na smučiščih Krvavca Glavni namen smučarskih tečajev je strokovno izpopolnjevanje o smučarskih veščinah, razen tega pa so vse doslej tečajniki preživeli lep teden dni na Krvavcu, v prijateljskem vzdušju in užili pravi zimski dopust. V ceno tečaja, ki znaša 5 500 dinarjev, je vključen poleg učenja smučanja tudi polni penzion. prevoz z žič nicami. turistična taksa ter organizacijski stroški. Tečajniki bodo bivali v brunarici, informacije pa |x> sredine /.TKO Kram Plavanje Nad petdeset nastopajočih KRANJ — V zimskem bazenu je bila komisija za plavanje pri ZTKO Krama pod pokroviteljstvom garnizije Stane Žagar v počastitev dneva JLA organizator prvega plavalnega občinskega prvenstva s puško. Ze prvo tekmovanje je pokazalo, da je za to zvrst plavanja v Kranju veliko zanimanje, saj je plavalo več kot petdeset tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati — 50 m ženske — 1. Kosirnik 40.75.* 2. Cvek 41,19, 3. Mohorič (vse Triglav 1 43.20, maski do 15 let — 50 m -1 Knap 34.1. 2. S Šolar 36.0. 3. B. Bešter (vsi Triglav) 36,2, do 30 let - 1. Krstaču' (VP 1098) 31.6. 2. Hribar (Iskra) 33.4. 3 Rakovec (VK Triglav) 34.0. nad 40 let -1 DžordŽevič (Sava) 48.7, nad 40 let -25 m- 1. Maržič (ZTKO) 19.36. 2. Juvan (Sava 24.15. -dh Šah Novoletni šahovski turnir LESCE - Šahovsko društvo Murka Lesce bo v soboto 2. januarja, v gostilni Turist v Lescah organiziralo »Novoletni šahovski turnir«. Turnir se bo pričel ob 9 uri. Pravico nastopa imajo vsi igralci, ki se bodo pravočasno prijavili Igralo se bo devet kol po švicarskem sistemu, igralni čas pa je dvajset minut za vsakega igralca. Turnir bo predvideno končan ob 17. tiri. -dh Dobrna : ŠD Kranj 5. mesto Na tekmovanju slovenske šahovske je nastopilo 10 moštev od tega dve z Gorenjskega. Kranjski šahisti so kljub odsotnosti Bavdka in odhoda nekaterih igralcev igrali odlično in zavzeli 5 mesto Premagali so Jesenice s 7:3. PARTIZAN Slivnica 5.5.4 5. RUDAR Trbovlje 6,5:3,5, neodločeno (5:5) so igrali proti Celju. Radenski iz Murske Sobote in Framu. izgubili so pa proti zmagovalcu KOVINARJU iz Maribora s 3:7 in Žalcu 4:fi. Uspeh so dosegli: člani: Jokovič, Bukovac, Krek. Deželak. Logar Ciril, Kaše, Simončič in Lazar, članice Erjavčeva. Kasteličeva in Peklajeva ter mladinca Božič in Bajželj Jeseniški šahisti so v ligi nastopili handikepirani zaradi odhoda v JLA od ličnih mladih igralcev Sokliča in Kosma ča ter odsotnosti najl>oljšega igralca Železnika. čuti se tudi menjava generacij. Zavzeli so zadnje mesto in izgubili status ligaša. NI dvoma, da bodo jeseniški šahisti v letu 1982 naredili popravni izpit in se ponovno uvrstili v društvo najboljših slovenskih sahistov. LESCE: USPEHI BORSTARJEVE IN MINCINGERJA Mlada m perspektivna članica ŠD MURKE i/ l.es« Horštarjeva je |>o dalj šem odsostvovanju od šahovnice zaigrala v slovenski ligi in na 1. plošči dosegla naj boljši rezultat Osvojila je ti točk in potrdila naslov mojstrske kandidatime Sledijo: Merušič ■ •>.■> ter Krefte, Nikl m Cavužič 5 točk itd Po uspehu na članskem prvenstvu Slovenije, delil je 3. in 4. mesto r Steinei jem j« Mencinger igral novembra na zveznem turnirju mojstrskih kandidatov v Poža reven. Tekom celega turnirja je bil med vodilnima in mu je zaradi poraza v pred zadnjem kolu za las ušel naslov mojstra, ki ga dobita dva najbolje uvrščena Osvojil je 9,5 točk. eno mam <>d zmago valca m sesedel 4 mesto, pred družini zastopnikom Slovenije Steinerjem. ki je z 8 točkami bil 7 V H RADOVLJICA: Vodi Si) MURKA II I,e»ce Startali so tudi gorenjski šahisti za naslov mostvenega prvaka Gorenjske. Igra 8 moštev V prvem kolu so dosežem naslednji izidi: Tržič Olševek 3:3, SAVA Kranj Skofja Loka 2:4. Kratil II .MIRKA II 1:5. Šenčur ALPINA Žiri 3:3. Moštva igrajo v postavi člani. I članica in 1 mladinec. RADOVLJICA: Na odprtem prvenstvu občine Radovljica nastopa J2 igralcev Po 1 kolu vodita Osterman in Harinski s 3 točkami, pred Petkom li,5 itd. Množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« Cerkljanska proga med najlažjimi pri nas Cerklje - Organizatorji 1. cerkljanskega množičnega smučarskega teka se že vneto pripravljajo na to prireditev, ki ho na sporedu 3. januarja prihodnje leto s startom ob 10. uri Novi sneg. ki ga je v Cerkljah zapadlo več kot 10 cm. daje poroštvo, da bodo prireditev, za katero že nekaj mesecev dela več kot 150 ljudi, uspešno organizirali Zanimanje za tek je širom Slovenije zelo veliko, kar doka zujejo številne prijave, ki vsak dan priha jajo na Športno društvo Krvavec. Tekmovalke in tekmovalci bodo tekli na 25 in 7 kilometrov dolgih smučinah Organizatorji zatrjujejo, da proge niso preveč zahtevne, da so med najlažjimi pri nas in da bodo pripraviiene tako. da bodo zadostile zahtevam vseh ljubiteljev smučarskih tekov Možnost treninga bo od danes dalje na 12 km dolgi progi, kjer bo 3. januarja start teka V cilj pa bodo vodile štiri proge. Množična prireditev pod pokroviteljstvom DO DELTA, sopokroviteljev Aerodrom Ljubljana. Jelovica Sk. Loka in CP Glas Kranj in ob finančni pomoči okrog 100 obrtnikov cerkljanskega območja in kranjske občine, ima manife-stativni namen obujati tradicije NOB. O teku je predsednik organizacijskega odbora Alojz Gaspirc dejal: »Cerkljanski množični smučarski tek smo začeli prirejati zavoljo tega. ker je om.i^orsld fplf inortn« r4»iftvn>««t ki 7TH> ustreza potrebam današnjega delovnega človeka Tek je izrednega pomena a telesno vzgojo, zdravje in razvednki. Cerkljanski tek je namenjen predvsem smučarjem tekačem, ki gojijo ta šport zaradi razvedrila in dobrega počuti*• Organizator bo sprejemal predprijave do 25 decembra za odrasle pn UD dinarjev ter še v soboto, 2. januarja od 9-18 ur" v Zadružnem domu v Cerkljah, kjer bo možno dvigniti tudi že startno številko za vse udeležence, ki so se prijavili s predprijavo. Pionirji plačam v predpriiavnem roku 40 dinarjev, na dan teka. to je 3. januarja do 9. ure pa 50 din. odrasli pa 150 dinarjev. Obdelava rezultatov ho računalniška. Za vojaški tek na 7 km bodo pripravili posebno progo, stan pa bo 10 minut kasneje kot za ostale udeležence teka. Zanj ni startnine. Vsak udeleženec teka bo dobil bilten prireditve, štartno številko in spominsta značko, ki ne bo v prodaji. Poskrbeli pa in 19. uro. ob sobotah, nedeljah, praznikih in v času zimskih počitnic pa med 10, m \u uro. Po dogovoru lahko v dopoldnevih med tednom na njem drsajo skupine iz šol ali drugih organizacij. Vstopnica /;i mlade drsalce sume 20 dinarjev, /.a odrasle pa 30; hokejisti, katerim je drsališče namenjeno med 19 in 2L uro, p;< &a VStOpntCO odštetem ">ll (Im.i i j e v I H a bič podvigov pa velja omeniti predvse* Tomazinovo prvo prosto ponovitev Hribe s Čopovim stebrom. Zal so podvigi v tujih" gorstvih zelo dragi za žepe alpinistov. .49 odsek zanje nima dovolj denarja. Za svojo delo je od občinske telesnokuhura* skupnosti dobil le 65.000 dinarjev, ki se at ob skupnih akcijah in dokupu pleza kar opreme hitro razpršili Denar je največja ovira tudi za ostva-ritev dolgoletne želje tržiških alpinista, da bi spet organizirali samostojno «3-pravo v eno od tujih gorstev. H. Jelovčan. PLANINSKI VODNIKI ZBOROVALI Kranj — Pretekli teden so se zbra* j kranjski planinski vodniki, da ocenite delo preteklega obdobja in da se pripr»-| vijo za prihodnje. Letos je bilo izvedenih 24 planinskoj tur in izletov, med njimi tudi zimske. šp#- f minski pohodi, poletno smučarsko prvenstvo planincev in seveda klasične pia ninske ture med sezono. V začetku leta te bil zaključen tečaj za nove planina** vodnike, ki ga je uspešno zaključilo * kandidatov, od tega le pet iz drugih gorenjskih planinskih društev V Krant-skem PD je tako registriranih kar >4 vodnikov, v društvu jib je aktivno delala okoli 20, vsi ostali po sekcijah, nekateri p« so bili tudi neaktivni. Preteklo delo in aktivnost je bilo kn-tično. toda pozitivno ocenjeno Ra*w manjše nezgode ni bilo nesreč, kar je tek> pomembno, saj ljudje zahajajo v gore. •» si pridobe novih moči, da se spočtjejo. da se spoznajo med seboj, spoznajo nove namere — nepoznano naravo. Na zbora » bile ocenjene posamezne pomanjkljivo*-ki se v bodoče ne smejo več ponoviti. Za prihodnje leto. bodo (še letos! priprt«* program in koledar akcij, na osnovi ieha nekaterih članov-pohodnikov in na podlagi ankete ter predlogov posamezni* vodnikov Mednje bodo uvrstili tura« smučanje ter daljše ture. ki so lih »v hodniki letos pogrešali. Vzpone na vrhe** poti prijateljstva treh dežel v Juh s* Krajino in Furlanijo ter na Koroško boš* uvrstili v program in jih izvedli, če sevt Kram - Košarkarski \ripravil na Upnici pri članski finale v moštva Kokra H ("enter-Kranj. Plamen iz Krope in Elan« Beguni Že drugič zapored je zmagala Kokra B. za katero so igrali Hriberai t;ros. Bilandžija. Amhmžfc\ Vabo. Pikj 111 Cuievič. \ finalu pa so ;ximagait *«■ (alič Krašovec in Klavcu" Beksi Klan tretji. Plamen p» "vuti K-Plamenu so odličn.i itripnviJi drugi, šarkai ii Ifkllie Primerno darilo ra-šemu prijatelju, sorodniku ..je celoletno naročilo na časopis Glas. Naročite mu ga lahko na CP Glas Kranj ali tel.-27-960. _ %2S.0EC£MMA 1981 RADIO. KRIŽANKA 15.STRAN GLAS RADIJSKI SPORED ■MOTA. M. dec Dobro jutro! - 8.08 Pio *wfa tednik - 9.06 Z radiom • poti - 10.06 Pojo ama '«* zbori - 10.30 Sobotna •tiaeja - 11.06 Zapojmo ai - OPZ RTV Liublja • 11.20 Po republikah in ■krajinah - 11.40 Zapojte z 12.10 Godala v ritmu 2* Kmetijaki nasveti -Veseli domači apevi Danes do 13.00 - Iz *M> krajev - Iz naših spo-13.20 Obvestila in za »»■a -lasna - 13.30 Pripo *jo vam ... - 14.06 Glas-panorama - 15.30 Za-*na cjaaba - 15.50 Radio *e*. radio jutri! - 16.00 !*Jjak - 17.00 Studio oh zunanjepolitični in -18.00 Škatlica z - 18.30 Mladi mladim &25 Obvestila in zabavna ••a -19.35 Mladi mostovi -IJ* Domovina je ena -P* Sobotni zabavni večer Za prijetno razvedrilo &30 Oddaja za naše [**>nce -23.06 Lirični ]*>«i - 23.10 Od tod do . 00.06 Nočni pro-h> glasba 1 Sobota na valu 202 -Dober dan na drugem - 13.06 Radi ste jih «J - 13.35 Glasba iz -* Amerike - 14.00 "•ja republik in pokra-I5J0 Hitri prati - 15.45 za Altija Nipiča -J*a# podlistek - Voltai-"tndide - 16.15 Lepe t - 16.40 Glasbeni -17.40 Lahka glasba avtorjev - 18.00 '■re za chanaon - 18.35 baji in ljudje - 18.50 medigra - 18.55 po kulturi - 19.25 glasba - 21.15 Mala tuba - 21.45 Glasba '*«na meja - 22.45 Zrcalo 22.55 Glasba za r programa HUA, 27. dec. program Dobro jutro! - 8.07 tobogan - 9.00 Po-9.05 Se pomnite to-10.06 Nedeljska ma ■ 11.00 Pogovor s po-■a - 11.10 Naši poalu-' čestitajo in pozdravlja-13.10 Obvestila irj za-« glasba - 13.20 Za kme * proizvajalce - 13.50 Pi-godbe - 14.05 Humo-tega tedna - Jaroslav srečanje Glasbenih nij - Rovinj - 23.05 utrinki - 23.10 Mozaik 'j in plesnih ritmov -' "očni program - glasba - Program ?/ Nedelja na valu 202 -fw n«deljo se dobimo. C:«ia«ba in Se kaj - 19.30 Id«*10* - 20.30 Glasba iz .^gramofona - 21.30 Iz diakoteke - 21.45 j »?* Student na našem I £Z ' 22.45 Zrcalo dneva -I ^ Glasba za konec pro- |> I, I k 1 I^EDELJEK, 28- dec 3 Program Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Hingaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Janez Kuhar: Ob novoletni jelki - 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 11.35 Znano in priljubljen« 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na kon certnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Ob vestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.06 V gosteh pri zborih ju goslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19..35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fantje z vseh vetrov - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informa tivna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki - 2.1.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestra »Vieroslav Matušik« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu -Kvartet Tone Janša - 20.30 Popularnih 2f) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 29. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Novo mesto - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13,30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansarn bli J RT - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 - Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja svvinga - Orkester Glenn Miller - 1335 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom - 16.00 Pet minut humorja 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.40 Iz partitur orkestra »Ron Goodwin« -17.50 Ljudje med seboj -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin 21.30 Misel in pesem - 22.15 Iz zakladnice jazza pianist Teddv VVilson - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Olasba za konec programa SREDA, 30. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki za ban i orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvi-Ijudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših spo, redov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Poje ženski zbor visoke pedagoške šole Juhas Džula iz Szegeda. dirigent Gvorgv Mihalka -18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - Sklepni koncert v Cankarjevem domu - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z alpskim kvintetom - 20.00 Naj narodi pojo - 20.30 Vutuoznost Niccoloja Paganinija - 21.05 Mihail Glinka: Odlomki iz opere »Ivan Susanin« - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Cedar VVal-ton - Chick Corea - 00.a5 Nočni program - glasba DIO TRIGLAV JESENICE jek: * DomaČe aktualnosti Stila - 16.30 PonedehkoN pregled - Morda vas -malo - 17.20 Naš. od-Čestitke ah I zbor do-glasbe Domače aktualnosti -J**ila - 16.30 Oddaja za jjjp • Morda vas bo zani-». '- 17.20 Delegati sprasu-' Oddaja o NNNP - (V S- Domače aktualnosti ^**tila - 16.30 Stop zelena ) ^lorda vas bo zanimalo '''»Tke % i Domače aktualnosti --«ila - 16.30 Naše zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domač*- za vas Čestitke Petek: Ki.(M) Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam pred stavlja - Morda vas bo zanimalo - 17 30 Naši odmevi Čestitke Nedelja: 1 1.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.00 Dogodki in odmevi - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz ju-jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur orkestra »Carmen Dra-gon« - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 31. dec. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 .Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Les Svvingle Sin-gers - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Silvestrovanje za najmlajše in mlade - 20.00 Silvestrski večer - 23.55 Srečno 1982 -24.00 Z glasbo v novo leto Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Silvestrski disco - 22.45 Zrcalo dneva 23.55 Srečno 1982 PETEK, l.jan. 1982 Prvi program 5.00 Jutranji program - 7.30 Vedri zvoki - 8.08 Praznična otroška oddaja - 8.40 S pes-- m miCO v novo leto - 9.05 Popevke — uspešnice 1981 -10.05 Na novega leta dan -11.00 Beseda o letu 1981 -12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30" Svet v minulem letu • 14.06 Novoletna revija velikih zabavnih orke-' strov - 15.00 Informativna oddaja - 15.10 Novoletne izjave predstavnikov slovenskih manjšin - 15.40 Koncert za besedo - 16.15 Odgovornost, odgovornost - 17.06 Za vsakogar nekaj 18.00 F. Rabelais: Od Garganije do Pantagrueljona - 18.40 Na prvi novoletni dan - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -,19.45 Minute z ansamblom ... 20.00 Slovenska zveza - 20.40 Tako so lani muzicirali pri nas - 22.20 Labi shifree - recital vokalnega solista iz Anglije na Slovenski popevki 1980 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Zaplešite z nami - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Novo leto na valu 202 -13.00 Na levem in desnem kanalu - praznični spored popoldanskega II. programa -19.30 Stereorama - 20.00 Novoletni stop pops 20 -21.30 Glasbeni casino - 22.15 Popularna countrv glasba -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SOBOTA, 2. jan. Prvi program 5.00 Jutranji program - 10.05 Družbenopolitični trenutek Slovenije - Chanson na koncertnem odru - 12.10 Novo leto po domače... - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Iz novinarjeve belež-nice - 14.05 Miroslav Horni-ček: Pogovori o težavnih stvareh 14.30 Shopin z našimi pianisti - Dubravka Tomšič-Srebotnjakova. Ivo Pogorelič. Aci Bertoncelj -15.05 Sport v letu 1981 - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Stoletje elektrike na Slovenskem -18.00 Ura z našimi opernimi pevci - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Oddaja za Slovence na tujem - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sobota na 13.00 Na levem kanalu - 14.00 večer - Ponovitev silvestrske oddaje I. programa. - 19.30 Stereorama - 20.30 Novoletni pozdrav s popevkami leta 11 Evropskih radijskih postaj -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec NAGRADNA KRIŽANKA valu 202 -in desnem Silvestrski Otok ob juini Airiki Omrtvičenje, neobčutljivost Obrok odplačila posojila Mesto v Maroku Grška boginja nesreče Igralka Kraljeva Sestav. R. N. Slov. pevec zabavne glasbe Vrsta P»e(va, zvitek Določeni dnevi koledarju Mesto na franc. rivieri Ustnik knjigarne Neka. kozatkl poglavar Rjavolaska Pisatelj Rance Zakrnel organ, ostanek Starozid. kralj SI. gledal, igralka Država v S. Afriki Gregor Tozon St. baletnlk (Mojmir) Odprt ielczn. voz Majhna pipa Oglas Nemški pesnik (Achim) Železov oksid Hunski poglavar Roman Alekseja Tolstoja Pokveka, nakaza Okrasna sredoz. rastlina Madl. Sati velemojster Število z dvema iMĆIa.na Otok čar ovni« Kirke Meslo v»lov. primorju Tone Kralj Drvarako orodje Merniki fllozol (Imm.inucl) Star. |ap. telovadec (Jiikiol Znan nizozemski kolesar Erbij Skladat. lastne skladbe programa 2? i ,ite do 8re<*e.30-decembra do 9 ure na na8iov: Glaa Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1S0 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Reaitev nagradne križanke z dne 18. decembra: matn-rhorn. agronomija, meir. metal. ank. malavi. ogenj, it. kolona, ane, ilova, vlak. terorist, sartre. ma. me. evian. enakonočje. terital, dk. liano, obad. io, ladino, ksilit, let. atrato. oka. Prejeli smo 188 reaitev. Izžrebani so bili: J nagrado i lr>0 dinl prejme Anka Mrak. C I maia KI. jvranj z. nagrado (120 din) prejme Majda Rooss. Opreftnikova 24. Kranj. .1. nagrad« ( l(H)din) prejme Irena t.rajzar. Kranj. Partizanska pot 12 a Nagrade bomo poslali po posti KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ n. sol. o. Kranj, JLA 2 TOZD Tovarna olja Oljarica Britof oglaia na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge DELAVCA BREZ POKLICA ZA KUHANJE MASTNIH KISLIN Posebni pogoj: — 3 mesece delovnih izkušenj, delo je štiri izmensko Kandidati naj pošljejo pismene prošnje splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. DRUŠTVO MODRINA in Hotel Creina organizirata SLOVO OD STAREGA LETA Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA IN HUMORISTOM Marjanom Roblekom. v soboto, 26. decembra 1981 v restavraciji hotela Creina s pričetkom ob 20. uri. Predprodaja in rezervacija vstopnic na recepciji hotela Creina. tel. 23-650 PRIDITE, da si zadnjič v starem letu ogrejete pete ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka. Postregli vas bomo kot še nikoli! Vabljeni! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske obvešča občane — varčevalce, da bodo vse enote na Gorenjskem poslovale v četrtek, 31.12.1981 do 13. ure O L, A S16.STRAN TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 25 DECEMsMA 1«1 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, M. IS. 8 00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: V živalskem vrtu 8.26 Potovanje škrata Spančkolina, češka otroška »ehja - 8.36 Jelenček. otroška serija TV Zagreb • 906 Nihče kakor jaz. mladinska serija TV Sarajevo • 9.36 Ali se med »•boj dovolj poznamo - 10.40 Jedraka revolucija: ATPM Cad vojno • 11.10 P. YeM-m: Srečno, tujka, avstralska nadaljevanka • 12.00 Poročila (do 12.06) • 16.40 Poročila - 15.46 Nai kraj - 16.00 Košarka Crvena zvešda : Ct-boaa, prenos • v odmoru Propagandna oddaja - 17.30 Burlesk« CharKeja Chaplina. amenški fini • 18.66 Zlata ptica • 19.00 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do trna - 19.30 TV dnevnik • 19.66 Vrstne - 20.00 Srečni človek, ameriški film • 22.45 TV kažipot - 23.06 Poročila Oddajadkill.TV 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbena oddaja • 18.00 Res na glasba - 19.30 TV dnevnik 20.00 »Gabra«, dokumentarna oddaja - 20.56 Poročila C kartic Caapiia /e pojem filmske burleske. Njegovi prvi uspehi segajo v leto 1914. Danes si boste lahko ogledali tri burleske iz leta 1914 in 1915 z naslovi Charlie boksar, Mirna ulica in Delo. Predstavljajo vse značilnosti njegove ustvarjalnosti, ki ga kažejo kot nebogljenega,pa vendar premetenega človeka, spretnega v svoji nespretnosti. 21.06 Feljton - 21.35 Sport na sobota - 21.55 Finale jugoslovanskega pokala v odbojki, posnetek - 22.25 Komorna glasba skozi stoletja TV Zagreb I. program: 9.35 TV v Soli: Boj za obsta nek, Risanka, Umetnost, Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 12.00 TV v Soli: TV koledar. Desant na Drvar -13.10 Ponovna srečanja -14.00 Civilna zaščita - 14.30 Zabavni koledar - 15.45 Poročila - 15.50 TV koledar -16.00 Košarka CZ : Cibona -17.30 Mali šlager - 18.30 Ti dnevi, ta leta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Belle Star«, ameriški film - 21.35 TV dnevnik 21.50 Polnočna promenada NEDELJA, 97. 12. 9.45 Poročila • 9.50 Ziv Zav. otroška matineja - 10.40 S. Zaninovič: Ko sem bil vojak, nadaljevanka TV Beograd - 11.06 TV kaiipot 11.30 Narodna glasba - 12.00 Ljudje in zemlja • 13.00 Jugoslavijs, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 14.36 Za nima me - 15.00 Partiture za zabavni orkester, oddaja TV Sarajevo - 15.40 Poročila -15.46 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -16.20 Nič svetega, arneriški film - 17.36 Športna poročila • 17.46 Finale jugoslovanskega pokala v odbojki • posnetek • 18.45 Zdaj ko leto se obrača - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna • 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme - 20.00 A Gala-Peter in D. Rupel: Manj strašna noč. nadaljevanje in konec - 20.45 Pustolovščina za vogalom • S kanuji po Vipavi dok. reportaža • 21.20 V znamenju -21.46 Športni pregled in sport v letu 1981 V zadnji letošnji oddaji Ljastie in aeaaij« bo beseda stekla o ovčjereji na Slovenskem, o razvoju hribovskih kmetij, o delu kmeta iz Hajdoš na Dravskem polju, medtem ko bodo v glasbenih vložkih nastopili Edvin Fliser in tamburaši iz Crešnjevec pri Gornji Radgoni. Čeprav je bil film Nič svetega posnet že 1937. leta, se ponorčuje iz hollywoodske »veličine*. Gre za zgodbo o mladem dekletu, ki misli, da umira zaradi redke bolezni. Postane prava narodna junakinja. Toda nekega dne pride na dan. da je bila diagnoza napačna, kar seveda povzroči kup zmešnjav in celo razočaranj. . Oddajniki II. TV mreše. 15.40 Test - 15.55 Nedeljsko popoldne 17.05 Po Sheilinih aledevih, ameriški film - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik 20.00 Ob 125-letnici rojstva Stevana Mokranjca - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Sprehod po' kvintnem krogu, ponovitev zabavno-glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja • 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja • 13.00 Jugoslavijs. dober dsn - 13.45 Gledalci in TV - 14.14 Veliko potovanje Loleks in Boleka, poljski mlad. film - 15.56 Nedeljsko popoldne • 17.06 Po Sheilinih sledovih - 19.00 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Vojski. TV nadaljevanka - 20.55 Titova sporočila, 1. del 21.46 Športni pregled - 22.30 TV dnevnik PONEDELJKE, 18. It. 10.06 TV v Dete: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute -18.30 Kmetijska oddaja TV Zagreb • 17.30 Poročila 17.35 Glasba za cicibane: Rdeča kapica • 17.45 Stale-aka - 18.06 Za zdravo življenje, 8. del - 18.15 Kupujemo igrače, oddaja iz cikla Otrok in igra - 18.36 Obzornik -18.45 Zda; ko leto se obrača -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 G. Strniša: žabe, predstava AGRFT - 21.20 Kulturne diagonale - 22.30 Poročila Oddajniki II. TV 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini • 17.45 Zgodbe po Shakespeareju - 18.00 Zaplešimo in zapojmo - 18.15 Človek se uči, dokler živi -18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.50 Zagrebška panorama -21.15 H.Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka TV Zagreb I. program: 12.06 Spored za otroke naših zdomcev - 13.15 Spet skupaj, spored za zdomce - 14.00 Predor pod Učko, dokumentarna oddaja - 17.40 Poročila -17.45 Zgodbe po Shakespeareju - 18.00 Zaplešimo in zapojmo - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Kontra ritem, oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Balada o Sinili in Mangupu, drama -2120 Glasbeni trenutek -21.25 Ali se med seboj dovolj Miznamo, oddaja TV Ljub-jana - 22.30 TV dnevnik TOREK, 3». 12. 10.05 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program. Risanka, Glasbena -vzgoja. Zadnje minute - 15.15 Šolska TV: Italijanski okupator ka- Ritulira, Naravna bogastva, lolekularna zgradba snovi -16 50 Poročila - 16.55 Potovanje škrata Spančkolina, če- ška otroška serija 17.06 Msli svet, otroška oddaja TV Zagreb - 17.36 Ptuj 81, 2 del glasbene oddaje - 18.06 Obzornik - 18.15 Pest era ka visoka planota, oddaja TV Beograd - 18 46 Zdaj ko leto se obrača - 19.24 TV in radio nocoj • 19.26 Zrno od zrna -19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Odprto zs ustvarjalnost 21.00 F. C. Weis-kopf: Slovo od miru, vzhod-n one mika nadaljevanka 22.40 Poročila Vzhodnonemška nadalje vanka Slovo odi zniru je nastala po romanu F. C. Weiskopfa Osvetljuje ekonoeke, politične in psihološke korenine obeh svetovnih vojn. Znani režiser Hans Joackim Kasprzik (spomnimo se samo njegove odlične ekranizacije treh FaUadovih romanov) je prikazal vso morbidno lepoto stare podonavske monarhije. Priznava ji optične mikavnosti njenega časa sijaj in slikoviti šarm Prage ter Budimpešte, prelepe vrtove Karlovih V arov, bleščavost salonov in elegantnost kostumov, obenem pa graja gnilobo in preživelost tedanje družbe. Nadaljevanka ima tri dele Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Suncokrili. otroška oddaja - 18.15 Književni klub - 18.45 Zeleni kabaret 19.30 TV dnevnik 20.00 Melodije leta, 2. del zabavno glasbene oddaje - 20.45 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.15 Zagrebška panorama - 21.40 Centralna mehika. mehiški dokumentarni film TV Zagreb I. program: 10.00 Poročila - 12.05 Spored za otroke naših zdomcev -13.05 Zgodba o trdnjavi Axa. otroška oddaja - 13.30 Zabava vas Arsen Dedič - 14.35 Tara. potopisna reportaža -17.40 Poročila - 17.45 Suncokrili - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Obramba in samozaščita, oddaja TV Beograd -19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop, notranjepolitična oddaja - 21.00 David in Lisa, ameriški film - 22.40 TV dnevnik ZAHVALA Ob smrti naše drage mame. stare mame in prababice MARIJE VERBIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolini sosedom, dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, pevcem in g. župniku za poslovilni obred. ŽALUJOČI OTBOCI: Tone, Ludvik, Andrej. Joža, Ciril. Franci. Mici. Ivanka. Anica, Francka z družinami in snaha Anka ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so našo drago mamo ANČKO JUHANT roj. Lipar spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so jo tolažili ob njeni težki bolezni. Hvala tudi dr. Staretu za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI P od boršt, Duplica, P rese rje, 18. decembra 1981 ZAHVALA i Minilo je sedem let. kar sta nas zapustila BRANE BREGAR in JANKO NOGRAŠEK Dolžni smo zahvalo vsem, ki se ju spominjajo in obiskujejo njun mnogo prerani grob. Posebno pa se zahvaljujemo za organizacijo vsakoletnega spominskega turnirja kakor tudi vsem sodelujočim igralcem RK Jelovice, RK Tržič in RK Sava DRUŽINI BREGAR in NOGRASEK NOVO V KINU Ameriški film Beg na Divji zahod je zasnovan po resnični zgodbi o dveh dekletcih, ki se, očarani od romantičnega opisovanja življenja na Divjem zahodu, odpravita za pustolovščinami. Resnica je sei>eda povsem drugačna. Nedozoreli dekleti padeta med zloglasne bandite in se spopadata z okrutnimi zakoni življenja zunaj zakona. Režiser Lamont Johnson je za osrednje vloge izbral Burta Lancastra, Roda Steigerja, Amando Plummer in Diano Lane. Zgodba filma Veliki rop zlatega vlaka se itdvija 1855 leta, ko so A ngleži vsak mesec pošiljali svojim vojakom na Krimu 25.000 funtov; od Londona do FoUtstona z vlakom, naprej pa z ladjo. Zlato, slabo zavarovano, je seveda premamilo prebrisanega kriminalca (Sean Connery), ki s prijateljičino pomočjo izvede prvi veliki rop vlaka v zgodovini britanskih železnic. Poletne puetolovičine so prijetna italijanska komedija o treh moških in njihovih dogodivščinah med 14. in 15. avgustom, koje prak tično vsa Italija na »avtomobilskih* nogah. Francoski film Katarina in kompanija pripoveduje o mladi Anđležinh (Jane Birkin), ki pride v Pariz, da bi spoznala umetnosti francoske kuhinje. Zaplete se v vrsto pustolovščin, spozna zanimive Ipjdt in osnuje združenje Katarina in kompanija; ona je naložba, njeni oboževalci pa lastniki akcij KINO KRANJ CENTER 25. decembra amer. ban: akcij, film LOVEC ob 16., IS. in 20. un 26. decembra amer. ban: akcij (Um LO VEC ob 16.. 18. in 20. un. premiera franc ban erot. filma KATARINA IN KOM PA NtJA ob 22. uri 27. decembra amer. barv. rim nt film JU NA Kl DISNE YLA NDA ob 10. un. amer bani akcij, film LOVEC ob 15.. 17 m 19. un. premiera angl. ban>. pust komedije VELIKI ROP ZLA TEGA VLAKA ob2l.un 28. m 29. decembra franc. ban\ erot. film KATARINA IN KOMPANIJA ob 16,, 18 m 20. un KRANJ 8TOR2IC 25. decembra amer. ban pust film ( HARLYJEVO MAŠČEVANJE ob Iti. 18 in 20. un 26. decembra amer ban: ljub. film UV BEZENSKA ZGODBA NA LEDU ob 16.. 18 in 20. uri 27. decembra amer. ban akcij, film VRA TOLOMNl SUPERKASKADER ob 14 un. ital. ban erot. film SVAKINJA ob 16. m IH. un. premiera amer ban' west. filma BEG NA DIVJI ZAHOD ob 20. un 28 m 29. decembra amer ban west film BEG NA DIVJI ZAHOD ob 16.. 18. in 20. un TRŽIČ 26. decembra amer ban. risani film JI' NAK1 DtSNEYlJKNDA ob 16. un. amer ban: fant film METEOR ob 18. in 20 uri premieru amer ban' teest. filma BEG NA DIVJI ZAHOD ob 22. un 27. decembra amer. ban: pust. film CHARLYJEVO MAŠČEVANJE :>b 15. un. amer ban fant film METEOR ob 17 m IS. uri. premiera ital ban: komedije It) I ETNE PUSTOLOVŠČINE ob 21 un KAMNIK »OM 27. decembra amer ban: akcij drama BRV BAKER ob 15. '7 in 19 un. premtern franc ban: erot filma KATARINA IN KOMPANIJA ob21 un 29. decembra premiera avstr. amer ban: filma HEROJ ALI ZLIKOVEC ob IH. un. omer ban: ljub drama JENKI ob 20 un DUPLICA 26. decembra angl. ban: pust komedi/u VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA ob 20 un 27 decembra hongk ban: karate film ČLOVEK DINAMO ob I5. un. franc ban en>t film KATARINA IN KOMPANIJA oh 17 in 19 un 10. decembra amer ban: filush i/tektukel SEN O SLA VI <>b tO un KOMENDA 25. decembra amer ban: fant. film ME TEOR ob 19. un. 26. decembra amer ban: akcij film VRA TOLOMNl SUPERKASKADER 6b 20. uri CE8NJICA 25. decembra amer ban: drama LJU BEZENSKA ZGODBA NA LEDU ob 20. un RADOVLJICA 25. decembra franc. ban film VSI GREMO NA SMI 'CA NJE ob 20. un 26. decembra franc ban zab film VSI GREMO NA SMUČANJE ob 18. un. angl ban pust film DEKLE IZ PLEMENA ASANTIobZOun 28. decembra angl ban pust film DEKLE IZ PLEMENA ASA N TI ob 20. un Skofja loka sora 25. decembra angl. ban: film MUPPETKI GREDO V HOLLYWOOD ob 18. m 20. un 26 in 27 decembra angl komedija DO ZIVUAJI V AVTOi AMPU ob 18. m 20. un ŽELEZNIKI OBZORJE 25 decembra angl bari: film DOZIVIMA JI V A VTOCAMPU ob 20. uri 26. decembra amer ZLOČINCI ob 20. uri drama MOCM r> JESENICE RADIO j^*^™ £■* erot. komedija MM* Z ENA ob 17. m 19. un IZ VESOLJA ob 17. m 19. uri ^ *^nAro ™n ban fum ZAK1A$ ŠPANSKIH GALIJ ob 17. in 19. uri JESENICE PLAV2 25. decembra amer. drama ŠAMPKIS a 18. in 20. uri 26. in 27. decembra nem. oust film I* KLAD ŠPANSKIH GALIJ obli mK* 28. decembra ital. aJkcij. film ŠERIF S VESOLJA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 26. decembra amer. film UGRABITELJ; ob 20. uri DOVJE 26. decembra angl. erot. drama SUS SPOJ ob 19.10 27. decembru amer krim. film 1'GRAB* TEUl ob IBM ZAHVALA Ob izgubi našega atka AVGUSTA BALOHA radnji poti. Hvala govornikom ZB P7m^°^ kator tu™ DARINKA, RUDI. ANDREJA Kranj, 12. decembra 1M1 _ mu. 25 DECEMUU 1981 ČESTITAMO ZA NOVO LETO 17 STRAN GLAS j yy * Gostinska in trgovska delovna 1^ /\ [_ organizacija n. sol. o Kranj TOZD GOSTINSTVO, n. sub. o. TOZD VINO, n. sub. o. TOZD DELIKATESA, n. sub. o. TOZD PLANINKA Kamnik, n. sub. o. TOZD GOSTINSTVO ZELENICA Tržič, n. sub. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1982 PRIPOROČAMO SE S HOTELSKIMI, GOSTINSKIMI IN TRGOVSKIMI USLUGAMI. TQZPVa4aprodata TOZD Maloprodaja TOZD Goatinstvo TOZD Trgovin« 1LED Delovna skupnost skupna služba Veletrgovina 2IVIL.A Kranj Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem, posebno pa svojim potrošnikom in poslovnim sodelavcem. Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še naprej priporočamo. DIMNIKARSKO % PODJETJE W KRANJ ^af» s svojimi enotami v Kranju. Škofji Loki in Tržiču želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1982 Nudimo vam naslednje uslugo: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav — kemično ali mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenpv — kemično čiščenje vodne strani kurilnih naprav — šamotiranje — čiščenje mazutnih rezervoarjev — meritve dimne emisije z regulacijo in servisiranjem gorilcev M. KOKRA trgovska in proizvodna DO Kranj, Poštna ulica 1 S SVOJIMI ENOTAMI: TOZD ENGRO Kranj 2^ GLOBUS Kranj 4^DETAILKranj SDS Skupne službe Kranj želi v letu 1982 vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam obilo delovnih uspehov in se še v naprej priporoča za obisk. Kmetijska zadruga Bled vsem članom in občanom srečno novo leto 1982 Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! Elektro GORENJSKA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub.o. KRANJ Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih služb želijo občanom in poslovnim prijateljem — srečno in uspehov polno novo leto 1982. Priporočajo se za projektiranje in izvajanje nizko in visoko napetostnih elektroenergetskih naprav. Gozdno gospodarstvo Bled tel : dir 77-257, h c 77-361 — 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD IN GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. Bled. Ljubljanska cesta 1 9 v dotovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Brad, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo.različne vrste okroglega lesa. izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les. nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1982 CLAS18.STRAN ČESTITAMO ZA NOVO LETO PETEK, 25.MCEMMU 1M1 4m lila ■■r^ Ji/iduMja &ombainik i^dalkoLr-Pitanj i HAt «< Industrija bombažnih izdelkov IBI — Kranj, proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. PMBjranBF*7lBl pM^aMMK^^BEl.' ■: ■ust'/'' ' Baa^^Bv^BMi\^-» ZAŠČITNI ZNAK »IBI« JE ZNAK KVALITETE Občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1982 NTRAL IfitioHuutt KRAJO Kranj *f TOZD želimo vam srečno in uspešno novo leto 1982 in se zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu. N Priporočamo vam: Širok izbor vin, žganih pijač, likerjev, aperitivov, sadnih sokov, gaziranih pijač, mineralnih vod in uvoženih pijač. Diskont Bled in Diskont Kranj sta, poleg pijač, založena še s suhimi domačimi klobasami, polnjenimi, želodčki, siri in ostalimi prehrambenimi artikli. Obiščite naše trgovine in skladišče v Kranju, Skorji Loki, Tržiču, Bledu in v Kranjski gori. 1 TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Izdaiufamo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohiStvo in vsa tapetniška dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6 do 16 ure Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1982 t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1982 ELMONT BLED telefon n. c. 77-351 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno 1982 NEOPlflNTa Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj. Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1982. leto v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. POMFRI Kranj, Prešernova 13. prodajalna pomiri krompirja in sladoleda želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še za n aprej priporoča. Zlatarska delavnica -Levičnik Ži vko, Kranj Maistrov trg 9 (riasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »Lili« MARGARIT MARIJA Kranj, Cankarjeva 16 tel.: 24-583 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1982 Vse storitve opravimo hitro, v 24 urah, poceni in kvalitetno. SLAŠČIČARNA na PLANINI Kranj - čez kokrški most (Planina) želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1982 in se priporoča KART0NA2NA TOVARNA LJUBLJANA TOZD LEPENKA TRZlC 1881-1981 Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1982 Tekstilna tovarna ZVEZDA, p. o. Kranj, Savska cesta 46 ♦ o o i i o 1» 11 želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1982 GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled. Zdravstveni dom Bohinj. Zdravstveni dom Jesenice. Zdravstveni dom Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Zdravstveni dom Radovljica, Zdravstveni dom Skofja Loka. Zdravstveni dom Tržič,-Socialna medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Splošna bolnica Jesenice, in 1'sihiatrtfna bolnica Begunje IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE želijo občanom srečno novo leto 1982 ekspresna, izdelava. w ključev (za trgovino Globus) KRANJ želi cenjenim strankam srečna in Uspešno noro leto 1982 izdeluje vse vrste^cev popravlja ključavnice, gravira številke, ter brusi: nože škarje, verige za motorne dr9a^f' nože* za me.orcznice note ^ mizarske skobelne sjtro*, karje, krožne žage in vsa osiaia krožna rezila. Cenjene stranke obveščamo, da smo tudi na drsališču Gorenjskega sejma začeli z brušenjem drsain H TOK. 25 DECEŠJBM 1981 ČESTITAMO ZA NOVO LETO OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN G L A Frizerski in pedikerski salon CILKA SATLER m Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj. Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Cenjenim strankam in občanom želimo srečno novo leto 1982 EKSPRES OPTIKA KRANJ Ta vča rjava 1 (naaproti Dalikatasa) Vam nudi hitro in kvalitatno izdelavo vseh vrat očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izd«! u jamo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1982 in se priporočamo. Osnovna šola PETER KAVČIČ Skofja Loka Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — PA — smer matematike UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas s polnim.delovnim časom Pogoj: — PA — smer slovenski jezik UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — PA — smer razredni pouk ootrebnimi dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna tzrnerja vi 5 dneh po objavi razpisa. Pričetek dela za vse tri delavce je R 2 1982. Kandidate bomo o izbiri obvestili v desetih dneh po poteku razpisnega roka. Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Jesenice, Titova 22 Delavski sveti temeljnih organizacij DELIKATESA R07-CA, ZARJA v skladu z določili statutov ' WJL razpisujejo dela in naloge individualnega poslovodnega organa za mandatno dobo Štirih let 1 VODJE TOZD DELIKATESA 2 VODJE TOZD ROŽCA :\. VODJE TOZD ZARJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in imeti: pod 1. - visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri pod 2. - srednjo ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri pod %. - visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri Poleg navedenih pogojev se zahteva, da imajo kandidati: - najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj. - moralno politične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepis naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: ABC Po-au-ka - Trgovska delovna organizacija GOLICA, Kadrovska shatbe, Jesenice - Titova 22 v zaprti ovojnici, z oznako »za razpisno komisijo« želene temeljne organizacije. ^ _—--- FRIZERSKI SALON KALAN DANICA TITOV TRG 4 b Skofja Loka tel.: 60-138 Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 82 Se priporočamo! KUNSTELJ ■Pl PUMGAM BOGOMILA frizerski salon. WmF iliHHaiPi Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam sečno novo leto in se še nadalje priporoča ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 25. 12. - 31.12.81 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 GASPERLIN Boitjan, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, tel. 26-836 Za občino Skofja Loka OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stegne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-770 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ir SGP TEHNIK Skofja Loka TOZD Gradbeništvo ponovno objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. OPRAVLJANJE STAVBNO KLJUČAVNIČARSKIH Pogoji: - poklicna šola kovinske smeri in delovne izkušnje, - poskusno delo 2 meseca 2. OPRAVLJANJE KLEPARSKIH DEL Pogoji: — končana poklicna šola za kleparje. — poskusno delo 2 meseca Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi na naslov SGP Tehnik, Skofja Loka, Stara cesta 2, v roku 15 dni po objavi. Gostilna pri FRAN JOTU Kutnar Viki Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) želi cenjenim gostom in ostalim delovnim ljudem srečno novo leto 1982 in se priporoča. Kranj. Primskovo 18-^ (pri kokrškem mostu na Primskovem) tel 24-472 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1982 in se priporoča. Odprto vsak dan od 1 2 do 20 ure V sobotah zaprlo LOKAINVEST p. o. Organizacija za investitorski inženiring Skofja Loka, Titov trg 3 a vabi k sodelovanju VRATARJA-RECEPTORJA poslovne hiše za 20 ur tedenskega dnevnega delovnega časa in ČISTTLKO poslovnih prostorov za občasno popoldansko delo in nadomeščanje začasno odsotne delavke s štiriurnim delovnim časom med 12. in 20. uro Interesente vabimo, da se seznanijo s pogoji osebno na gornjem naslovu. OSNOVNA ŠOLA PLANINA KRANJ UI. Tončka Dežmana 1 Komisija za delovna razmerja na osnovni doli razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (U ali PRU) za določen čas od 15. 2.1982 do 30. 6.1982 (nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta) 1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN KEMIJE (PRU) za določen čas od 16. 2. 1982 do 30. 6.1982 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) - 1 KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas od 1. 1. 1982 do 30. 6. 1982 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) za opravljanje pomožnih del v kuhinji. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja. ALPETOUR ALPETOUR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL Kranj, Ljubljanska 22 Alpetour TOZD servis osebnih vozil in mehanizacije obvešča koristnike naših storitev, da bo pred novoletnimi prazniki obratoval: 30. 12. 1981 AVTOSERVIS IN REGISTRACIJA MOT. VOZIL SAMO DO 14. URE, AVTOPRALNICA DO 20. URE 31. 12. 1981 AVTOSERVIS IN REGISTRACIJA MOT. VOZIL NE BO OBRATOVAL, AVTOPRALNICA DO 18. URE Sporočamo tudi, da so spremenjene telefonske številke servisa kmetijskih strojev Cerklje. Novi številki sta 42-164 in 42-184. Vsem koristnikom naših storitev *«./,',» o * leto 1982. ždimo Srečno m u speha polno novo G L* A S 20. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH OBVESTILA, OGLASI iN OBJAVE PETEK. 25. DECEMBRA 19t1 ALPETOUR SCHLADMING, svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, avtobus 1 dan, odhod 5. in 7. 2. 1982 Cena: 1.000. — din, otroci popust Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. ZANIMIVA PONUDBA POZD »KANU« ZA LJUBITELJE TEKA NA SMUČEH POZD »Kanu« je poleg urejenih tekaških prog za ljubitelje teka na smučeh zagotovila tudi parkirni prostor, prostor za mazanje smuči, prostor za preoblačenje in prostor za vadbo tehnike teka na smučeh. Tekačem bodo na voljo topli napitki, enolončnice in druge gostinske usluge, vsak dan od 15. do 16. ure pa se bodo lahko posvetovali s strokovnjakom za tek na smučeh BLEJSKA TURISTIČNA PONUDBA Turistična poslovna skupnost Bled ie izdala Turistične informacije za zimsko sezono 1981/82, v katerih Eredstavlja rekreacijsko ponudbo Heda in okolice, vozni red ski busa. avtobusne izlete z Bleda, prireditve in možnosti za zabavo in druge koristne informacije. Večbarvni prospekt je v 10 000 izvodih natisnila TK Gorenjski tisk iz Kranja. KOMPASOV A POSLOVALNICA V KRANJU IN OBNOVLJEN MOTEL V KRANJSKI GORI V sredo je bda slovesno odprta % Kompasova turistična t||| poslovalnica na Koroški cesti v Kranju. Nov turistični urad opravlja vse turistične posle in predstavlja obogatitev tovrstne dejavnosti in pomembno i pridobitev za Kranj in okolico. Z otvoritvijo v celoti obnovljenega Kompasovega motela je Kranjska gora bogatejša za 85 postelj prve kategorije, v motelu pa je bila obnovljena tudi kuhinja in restavracija. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOZE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA! KOŽA KOTO Koteks tobus m zbiralnice kmetijskih zadrug Ce nisi spregledal ali pozabil na katero od novoletnih daril v tvojem dolgem seznamu malih in velikih želja OBISK VELEBLAGOVNICE nama v Ljubljani, Kočevju, Škofji Loki, Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Žalcu, Cerknem in v Prodajnem centru Leveč TE BO ZAGOTOVO REŠIL IZ ZADREGE KAJTI, CE NE BOŠ NAŠEL TO, KAR IŠČEŠ, nudi KOMPAS JUGOSLAVIJA SILVESTROVANJE Silvestrovanje na tirih, vlak povratek 1. 1. 1982 ob 11. uri odhod 31 12. ob 19. RIM, letalo - 3 dni. 31. 12. BUDIMPEŠTA, avtobus. 4 dni, 31. 12. PRAGA, avtobus - 4 dni. 30. 12. STROKOVNA POTOVANJA PARIZ — Mednarodna razstava pohištva, 4 dni — 14.1. 82 KOLN — Mednarodna razstava pohištva, 4 dni — 19 1 1982. LONDON - HOTELYMPIA 82, 4 dni - 19. I. in 22. 1. 82 LONDON — Mednarodna razstava čolnov in jaht, 4 dni -8.1.82 OXFORD - tečaj angleščine za profesorje, 17.1. 82 HANNOVER - CONSTRUCTA 82, mednarodna gradbena razstava, 3 dni — 8. 2. 82 KOMPAS ZIMA - POMLAD OB MORJU Hoteli v Portorožu, Poreču, Vrsarju, Rovinju, Medulinu. Rabcu, Opatiji, Crikvenici, Selcah, Malem Lošinju, Rabu! Dubrovniku, Primoštenu, Makarski, Baski vodi in Bledu ter Kranjski gori Posebni popust za upokojence v Bohinju — hotel Stane Žagar in v Rabcu in Poreču. , NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM SMUČANJA V ŠOLSKIH POČITNICAH IN POMLADANSKE SMUKE! KOMPAS JUGOSLAVIJA želi vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem srečno novo leto 1982 CCREinfi HOTEL CREINA IN DRUŠTVO MODRINA KRANJ prirejata veselo silvestrovanje v VIDEO DISCU, dne 31 decembra 1981 od 20. do 04. ure. Rezervacije in prodaja izstop nic v recepciji hotela ali pri blagajni v Video discu. 0AUA SHflUfCIGEH V STENSKEM U01EDAB3U 1982 NAROČILNIC f\ SZ^Vi* PVkčmnpopotttfc^i. jNjnama REKLAHA CEUE Ulica XIY. divizije G £3coo OtUE :* NEKAJ DRUGEGA V SVOJI PESTRI NOVOLETNI PONUDBI BLAGA ZA OTROKE IN ODRASLE KI BO PRAV TAKO RAZVESELILO VSE, KI TE ŽE NESTRPNO PRIČAKUJEJO. Trgovsko podjetje nama s svojimi veleblagovnicami žeu vsem potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1982 CCREinfi HOTEL CREINA KRANJ prireja 1. 1. 82 zabavo s plesom v prostorih restavracije od 20. do 01 ure. Zabavala vas bosta INGE in FRANCI. m, »parana* lasi OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 21.STRAN G LAS MAWEK RAZDELILNIK ZA KRMO NA SENIKU Zastopnik za Jugoslavijo K*K Kranj, TOZD Komercialni servis, Kranj, Cesta JLA 4 (stara banka) tel.: 24871,22439 KINO »SORA« o .o. SKOFJA LOKA raspisuje na podlagi sklepa samoupravnih organov ter določil statuta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu morajo kandidati {spolnjevati ie naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih oziroma nalogah. — poznavanje dela v reproduktivni kinematografiji in opravljen izpit za kinooperaterja. — moralnopolitično neoporečnost in družbenopolitično aktivnost Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkuftenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov Kino Sora, Skofja Loka. Mestni trg 16. za razpis. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo Filmski svet imenoval izbranega kandidata. !a stanovanje je potrebno varčevati .. z ženo sva se odločila. Enostavno začela in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sama delala, nekaj so nama pomaga/i tudi ncipa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje, nensko sva varčevala že precej časa pred tinjo. Poleg kreditov od delovne organizacije dobila še dolgoročne kredite od banke. evanju stanovanjskega problema vam banka pomaga jitom, ki si ga lahko pridobite, »nensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali ratntm pologom, ivo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti rnh konvertibilnih deviz, ■nm varčevanjem in vezavo privarčevanih *ev i posojila je odvisna od oblike varčevala in varčevalne • podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti ! banke združene v Ljubljansko banko-združeno ljubljanska banka ALPETOUR TOZD potniški promet KRANJ ^-a*a cenjene potnike, da velja v četrtek 31. 12. 1981 itoBOTNJ VOZNI RED in da J 1 *^ ne VWZ'J° ,okaln' avtoDU8> d<) 12.55 ure WTOF - KRANJ - HRA8TJE in PI&DOSLJE - KRANJ ~ STRAŽlSCE VELIKI NOVOLETNI MLADINSKI PLES v soboto 26. 12. ob 19. uri v Mavčičah s Skupino SENCA. Vabljeni! Ob 23. uri avtobus za Kranj. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je umrla nafta zlata mama in babica ALOJZIJA DOLINAR cestnikova mama Pogreb bo v petek. 25. decembra 1981, ob 15.30 v Gorenji vasi. ~* Do pogreba leži v Podgori ftt. 8. ŽALUJOČI: mož Janez, hčerke Marina, Silva. Anica, sinovi Janko. Vinko, Francelj. Tone. Jaka. Lojze. Jože. Pavle in drugo sorodstvo Podgora, Toronto, 23. decembra 1981 Zvezde bodo ponoči bedele in jutro bo vstajalo kakor prej in ure bodo pljuskale kot morski valovi in metale na vrh bolečin bolečine Danes je minilo leto dni. odkar nam je kruta usoda vzela našega dragega in nepozabnega moža in očka BRANETA MOHORICA Spomin nanj bo ostal vedno med nami! Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu prižigate svečke in prinašate cvetje ŽENA DANICA, HČERKA SABINA in SIN SEBASTIJAN ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA ŠPIKA iz Kopačnice št. 6 (Volaka) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Posebna zahvala velja dobrim sosedom v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se ZB Hotavlje. tov. Francu Potočniku za poslovilni govor pri odprtem grobu in upokojenskemu društvu Hotavlje. Zahvala velja dr. Andi Perdan. Bojanu Gregorčiču za večletno zdravljenje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred VSEM SE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kopačnica, Volaka, Žetina, Skofja Loka, Canada Po težki bolezni je dotrpela naša ljubljena, skrbna, plemenita žena. mama. stara mama. sestra in teta ŠTEFICA KUHARIC roj. PerovAek Na njeno željo smo jo pokopali v krogu družine m prijateljev 22. decembra 1981 na kranjskem pokopališču Vsem. ki ste ji pomagali lajšati njeno trpljenje in jo obsuli s cvetje, se iskreno zahvaljujemo ZA NJO ŽALUJEJO: mož Martin, otroci Zlata, Jernej, Marija in Tine z družinami, sestri Pepca in Francka, bratje Anton. Jernej. Ivan z družinami, brat France, nečaki in dnigi sorodniki Kranj, Nis, Vrhnika. SodraZica, Cleveland GLAS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE ZAHVALA Ob nenadni izgubi nase drage žene. mame. stare mame, sestre, tete in tašče MARIJE ŽEROVNIK roj. Rogelj se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja Po8eb".r«-1<> KRAVO in brejo TELI-('() Arnež, Popovo 3, Tržič 12382 Usodno prodam malo rablien BI-IJARI) Telefon 23-087 12383 ETAŽNO PBC /h centralno ogrevanje Irappsrsbusch, 1200() kalorij, novo. prodam. Pmtar Oral. C v Megre ti. Bled. tel. 78-329 ]2:m Prodam BIKCA ia rajo Lstenc« 1 12385 Prodam PRAŠIČKE, težke od 2.r> do 30 kg; in kupim KRAVO za zakol. Vir maše 42, Skofja Loku 12338 Prodam KRAVO simentalko, V šestem mesecu brtjOStJ Svetim. Podgorje 58, Kamnik '2387 Prodam tri mesece staro TELIČKO simentalko. Sp. Brnik 56. Cerklje 123K Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Lahovče 49. Cerklje 123K Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE Zalog 34. Cerklje rasa Prodam 5 tednov starega BIKCA Pšenična polica 16. Cerklje 1238! Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE Grad 43. Cerklje jjk Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE r PRAŠIČA za zakol Glin je Cerklje 12» Prodam MED in jedilna JABOLKA^ Cešnjevek 3. Cerklje 123*4 Prodam lepe PUJSKE. 7 tednov star* in mlado brejo KRAVO. Jerič. Sen torta« gora 3. Cerklje j23» Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg težka Pšenična polica 7 123K Prodam PRAŠIČA za zakol. Češnje^ 21. Cerklje hjbt Prodam dva mesnata, po 140 k* teška PRAŠIČA. Zalog 17. Cerklje Prodam 8 m suhih bukovih DRV * »klaftrah«. Komendska dobrava 10. k> menda IflM Dobri družini oddam KUŽKA. ser majhne pasme. Bunderla. Partizanska r 43/a. Kranj listi Prodam KRAVO čistokrvno frizijiao devetem mesecu brejosti. Soklič Sek> XL Bled 1MB Prodam visoko brejo KRAVO SINEK-talko. Jože Mežan. Prešernova 64. Bkn Poceni prodam OTROŠKO ZIBELKO in PEČ na olje EMO 5. Jahič. Novi »tet 16, Skofja Loka VtšJS Prodam mlado KRAVO po tzbsi PRASlC PRAŠIČA, težkega 200 kg in . KE, težke od 20 do 30 kg. Sv. Duh 41. Skofja Loka 134(4 Prodam večjo količino dobrega SEKA. Podobnik. Hobovše 14. Gorenja vas ssš Škofjo Loko Prodam PRAŠIČA za zakol težkem 160 kg. Luže 14. Šenčur ' fl5 Prodam rabljeno SPALNICO in rta tegljiv KAVČ, primeren za i« »listki posteljo ter dva FOTELJA. Rod*. C* njevek 30. Cerklje Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, pomivalno KORITO, dolžine 3jtm obrtniško izdelano. Milje 36. Šcat* Prodarn ČOLN elan z MOTORJU T 4. primeren za vožnjo na prtljažni* avtomobila. Omerzel. Golnik 67 rjjsjs Prodam nov GORILNIK za m titan kurjavo CTCB 212. Telefon 75-436 od« do 22. ure Prodam črnobel TELEVIZOR 105, Kranj, tel. 22-033 Ugodno prodam novo FOTOKAMBBO super - avtomatik polarosal <«lika v * min.). Telefon 77-383 - Pretnar »nt JS&^JGSff' PRAS,eU Prodam CIRKULAR mio standaSS popolnoma nov trofazni ELEKTROMOTOR, 3kW. Informacikje po tel popoldan Prodam 140 kg težkega pRi M a m. Glavarjeva 70, Komenda Prodam dve novi GUMI sava r»* ami 8 in TUŠ-BANJO, skorai Kerec Milan. Suška 49, Škofia 60-190 ^ Prodam dobro ohranjen STEDJ - PEC calarex, primeren za in ogrevanje. Ogled vsak dan od lft ■ 17. ure popoldan. Jugovic. Gorenjski 43, Radovljica m PEG STOLČEK ter ŠTEDItMK gorenje. Telefon 21-405 KUPIM Kupim STOLČEK z, dojeirfta. ce 4, Golnik Kupim 16-colski gumi VOZ. 1 /a pope 11, Vodice Takoj kupimo 2,5 ali 3 kW tem mulacijsko PEC. Atletski klub GLAV Kranj, Partizanska 39. tel od 17. do 18. ure L*«*- VOZILA 1§ Po ugodni ceni prodam dobro no ZASTAVO 750, letnik 1972. Sa ca 171 Prodam ZASTAVO 101. po delih, v* vsak dan. Breg ob Kokri 21. Piidsna Informacije po tel. 45-387 Prodam ZASTAVO 750, letmik cena 20.000 din. Globočnik. Sempettnfc 1 36. Kranj rjjttj TOMOS AVTOMATIC 3. odsi* ohranjen, prodam. Zupan Marko. Bata* 162, Tržič da* Prodam KOMBI - FIAT 850. kes* 1971. Telefon 40-081 Prodam ZASTAVO 750. Svetna. N* j gorje 58, Kamnik Prodam DIANO. letnik 1978 » *M STAVO 750, letnik 1972, lahko tu* * 1 ček za gradbeni material. Kalan. Zagg ] 11, Vodice Novo TOVORNO PRIKOLICO • j osebni avto. prodam za 12.000 dm Td£ I fon 74-048 Nujno prodam ZASTAVO 101. Otm j vsak dan od 15. do 18. ure. Špenko Bejsa j Hotemaže 15, Preddvor Ugodno prodam LADO 1600. s«* leto. Robliek Mirko. GoliuŠka c. * I Kokrica - Kranj Prodam osebni avto BMW l«» at*- I gistriran. Kuntič Štefan. Savska 20. Bka j IJia a Prodam dve malorabljeni ZIMSKI j (UJMI l4ox 12 s PLATIŠČI Tekli« I 44-628 Poceni prodam FIAT 126-P. lea* I 197« Bertoncelj, Godešič 89. škofi« U» I l3Cr K Prodam ZASTAVO 750. letnik SR I Starman. Godešič 18. Skofja Loka F Prodam dobro ohranjen RENAULT ,2 letn* 1977 in BATNE OBROČKE L standard za Z-101.Je** Vojko.0» ■ karieva 31/A. Radovljica 13*» W pKm R-12. letnik 1975. Lebar t* | 2f> 747 *" ■ " Prodam ZASTAVO 101, letnik «1 i rahlo kaTambolirano. Stare Štefan. L^* I 60, Šenčur m *TO 25 DECEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVF jDefurna inšpekcijska služba, li-fil je organizirana JJsk delavnik v času od 6. do 20 ure in vsako soboto v času do 14. ure. L * ZIMSKE (UJME. nemške, fuld« "•-M. tubeless. M+S. malo rabljene. lJ*»o prodam. Dr Korač. Golnik ">«♦. pn dogovoru Telefon <064i "»*)-1 "»<» » I« * registracija 1976. prodani Informa-[*fo tel. 21-894 1236f> "TAVO 750. prva registracija de-(976. ugodno prodam. Smrkoli C JLA 21. Kranj 12366 « prodam VVARTBCR(. karavan. 1976. registriran do decembra 1982. Jerebic. Ljubljanska 11. Bled - ' 12367 - prodam ZASTAVO 101. letnik registrirano do septembra 1982. UI. I. divizije 40. K ran j 12368 ZASTAVO 750. letnik 1973. __ đo februarja 1982 Lončar Breg 9, Tržič 12369 _o prodam ZASTAVO 750, letnik -a novo KAROSERIJO za zastavo * Uhovce 52. Cerklje 12370 iJp. letnik 1976 - oktober. 73.000 ; *aetrov. s plinsko napravo, s 6 novimi tbatm «fc dodatno opremo in rezervnimi oprodam Telefon 26-311 med 14. in 12371 — ZASTAVO 101 komfort. letnik november, brezhibno, registrirano 'rtibra 1982. z radiokasetofonom. V r-»amero tudi 126-P. novejši letnik, ■■»rije po tel. 064-77-960 12372 ZASTAVO 7f>0 celo ali |x> l Bulah. Jenkova 8 10093 .STANOVANJA I •premijeno SOBO sprejmem moške fcovalce. Stritar. C. na Klanec 31, 12433 zakonca iščeta SOBO s sani-- na relaciji Kranj—Tržič. Posod šifro: Čimprej 12434 opremljeno SOBO dvema žen-i Planini. Naslov v oglasnem 1243.5 Ce ste Se negotovi, kje preživeti najdaljšo noč v letu. vas vabi Gostilna VIGRED iz Reteč pri Skofji Loki. da ob prijazni postrežbi in prijetni glasbi stopite novemu letu nasproti. Rezervacije po telefonu (064) 60-354. 11931 GASILSKO DRUŠTVO PREDOS-IJE. prireja SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU v Predosljah. 31 12.. ob 20. uri. Zabaval vas bo priznan ansambel MODRINA s pevko NATAŠO Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. VABIJO GASILCI! 12270 KULTURNO PROSVETNO DRU STVO JELOVICA - Lancovo. prireja SILVESTROVANJE .11. 12. s pričetkom ob 20. uri. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel GORNJESAVSKI KVINTET VABIJO ČLANI PROSVETNEGA DRUŠTVA 12380 Ansambel JURČEK vas bo zabaval na SILVESTROVANJU v kulturnem domu Poljane. 31. 12. 1981. oh 20 uri. Rezervacije po 150 din dobite v trgovini KZ Poljane Informacije po tet. 064-68-269. Za jedačo in pijačo poskrbljeno 12306 Hokejska sekcija KOKRICA vabi VSAKO NEDELJO, ob 16.30 na PLES z ansamblom SI BILA 12442 HOTEL KAZINA JEZERSKO sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE v diskoteki. Vstopnina 100 din. za pijačo in jedačo poskrbljeno 12443 ANSAMBEL JEVSEK igra v soboto v HOTELU ILIRIJA v Ljubljani 12444 KUD - BUKOVICA, prireja v nedeljo. 27. 12. 1981. ob 18. uri VELIKI NOVOLETNI PLES. Igral bo ansambel RUPAR. VABLJENI! 12445 Aktiv mladih zadružnikov organizira v PETEK, 25. 12.. ob 18. uri VELIKI MLADINSKI PLES v dvorani na PRIM-SKOVEM. Igra ansambel SI BILA s Cjvcema ROMANO in TONIJEM, VAB-IENI! 12446 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi na veselo SILVESTROVANJE, ki bo v vseh prostorih DRUŠTVENEGA DOMA z začetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel BELE POLJANE s pevcem DARKO-TOM KRŽISNIKOM. Rezervacije sprejemamo v gostilni Posavec in Partizanu Ljubno 12447 DEŽURNE TRGOVINE ■ TRŽN' PREGLED ČESTITKE nljeno in ogrevano SOBO oddam Krani Jezerska c. 6 124.*o ^Komfortno STANOVANJE s mkim ogrevanjem v Bistrici pri ^prodam. Cenjene ponudbe^pod: KT ogrevan« SOBO na relaciji Ki Loka-Lesee. Ponudbe pod šifro 12438 SNOVANJE, dvoinpolsobno kom Ki. 58 60 kv m. prodam v Radovljici, čkij " isosrjan. I. nadstropje, za tok Radovljica, telefon 12258 davek .•aiova' 125. Radovi Bom kuhmjo (ali,postelje) oddam v I^nT^ARSONJER^ « družina tfče _ « STANOVANJE v Kranju ali i Naslov v oglasnem oddelku 12374 GARSONJERO, opremljeno. P*bo ogrevano, na sončnem in lepem [»Skofji Loki. starejši čisti in resni Ponudbe pod: Sonce in čisti zrak 12375 UtiJERO ali enosobno STANO-najameta mlada zakonca brez mirna in urejena. Ponudbe pod: ' Bled ali Jesenk-e 12376 >$ESTI_ STANOVANJSKO &» deželi v okolici Škofje Loke. soglasnem oddelku 12377 ■m GARAŽO na Planini (pri pli Ponudbe pod: Najboljši ponudnik 12439 .ZAPOSUTVEM n KV SLIKOPLESKARJA / •klovnih izkušenj. OD po dogovoru. -24-419 12306 ali po dogovoru zaposlim mlaj priučitev ali že priučene->DNO ČEVLJARSTVO« *an»ka5. Kranj 12378 •OBVESTILA ======== ŽITELJI: Preskrbite si pravočas za gradnjo. Ljubljanske operni nudtjo ves- potreben material " modularni blok, zidake vseh vrst. •chiedei in strešnik novotex. Vse ^cije vam nudi ANDREJ SMO fr*nj. Oprešnikova 15, tel 25-579 TRGOVCI sponka, rta v "** in na Primskovem v soboto, "•deljo 27. decembra ne bo PLESA """'"tnih prireditev (dedka 12440 •LAVA - POPRAVILO avtoce-prevlek za sedeže? AVTO-TAPET 0 - Rautar. Lesce. Rožna dolina '4-972 ]?AAi »KOVNA MONTAŽA vezi ' 24 urah. Kozjek. Rupa 17. Dragi mami. stari mami in babici IVANI KOSIR. Jazbine 8. Poljane nad Skofjo Loko. želijo za njen 75. dvojni praznik vse najboljše ter še mnogo zdravih let otroci: Albina. Janez. Domine. Manama. Micka. Francka, Johanca. Helena. Nežka. Matevž, Francel in Danica z družinami. 33 vnukov in 3 pravnuki 12448 PGD BREG OB SAVI želi vsem krajanom Brega ob Savi. Drulovke in Orehka srečno, uspeha polno in zadovoljno novo leto 1982 12449 m OSTALO 1=1 Iščem VARSTVO na domu. v dopoldanskem času. Informacije po tel. 27-748 (064) 12450 Naprošam blondinko, s katero sem se 19. 10.. ob 16.19 peljal z vlakom iz Jesenic do Radovljice in sem ji v pogovoru dal moj naslov, da mi sporoči svojega - meni ali v oglasni oddelek 12451 Iščem VARSTVO-za dve leti starega otroka. Pire Stanislava, Gostilna Mlakar I vanka. Črnivec 11. Brezje 12452 Krajevna organizacija Rdečega križa Slovenije — Vodovodni stolp — Kranj želi mnogo trdnega zdravja in polno uspehov V nadaljnem delu vsem članom, krvodajalcem, bolnim in nepokretnim ter vsem krajanom na področju Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, srečnih zdravo Novo leto 1982. Odbor KORK Vodovodni stolp 12441 na tel. 12379 redna v 24 urah 974 JI2NI DAR« - Izšla je redm {KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNO DRUŽBE s koledarjem za leto 1982 petih kniig v broširani izdaji stane ■>. vezanih (broširan je le koledar) »din. Naročite jo lahko v najbližnji ii. pri poverjeniku družbe ali na-fi* na nanlov PREŠERNOVA "ZBA. Borsetova 27. Ljubljana PRIREDITVE UHOH 1^0 BLEGOS - HOTAVLJE. priredi ^21961 SILVESTROVANJE v ZA-j&EM DOMU. Za ples bo igral >ttei POGUM Rezervacije pri Ju-'rancu na Hotavljah. VABLJENI k-»RTNO DRUŠTVO VOKLO. pri '»»ako soboto, ob 18. uri PLES. Igra S VZPON '2447 ■ LOTERIJA Srečka din 10 60 7800 400 8140 400 42080 2.000 75980 8.000 274490 500.000 2 1 40 7702 1.040 67692 8.040 92952 6.040 109352 20.040 314112 20.040 54 60 214 200 75654 6.060 16 80 66 80 86 100 5566 680 04096 2.000 193086 100.100 8 40 2098 840 10718 4.040 49058 2.040 56898 8.040 071328 20.040 189918 20.040 229628 20.040 51 80 61 60 6531 400 7131 400 Srečka st. 71201 421781 454191 03 72373 76993 039843 141083 127063 505 19555 20655 64035 186435 221755 125145 din 4.000 20.000 1 .(MH).OOO 100 4.000 4.000 20.000 50.000 20.000 160 2.000 2.000 2.000 20.000 20.000 20.000 97 80 347 160 4067 600 97087 8.000 143.347 20.160 160437 20.000 274957 20.000 19 00 29 60 69 60 99 120 249 200 73829 6.060 86019 6.060 040209 20.000 059479 20.000 088609 20.000 V soboto, 26. decembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi. Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do' 19 ure: Klemenček. Duplje. Krvavec. Cerklje. Hrib Preddvor. K očna. Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešnikova 84. Kranj, Diskont Vino. Kranj odprt od 7. do 13. ure. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, vse ostale prodajalne pa od 7. do 19. ure: SP Pri Peterčku. SP Pri Nebotičniku. SP Oskrba. SP Prehrana, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje. SP Planina. PC Planina. SP Storžič. SP Preddvor. PC Britof. PC Klanec, Bonboniera Kranj. SP Šenčur. SP Cerklje, SP Pod Jostom. SP Orehek. PC Bitnje. PC Globus. SP Planina - Center. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur. JESENICE Emona market, Prešernova 1 /a in Rožca. SP na Javorniku. O. Novaka 8 SKOFJA LOKA SP Mestni trg. mesnica Mestni trg TRŽIČ Zivila-Lipa, Koroška 3. Mercator. Ravne 9, Mercator. Slap KRANJ Solata od 50 do 60 din. špinača večini že lahko vrnili na dokaj očiščene pločnike. — Foto: L. M. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO tega letos 50 milijonov Vendar se je poleg omenjenih razlogov začelo zatikati že pri izdelavi programa Šolski center Iskra je menda program prostorov za učilnice, upravne in druge prostore za elektro in kovinsko usmeritev pripravil Sele julija. Tako bodo po pridobitvi vseh potrebnih soglasij načrti končani marca prihodnje leto. Predvideno je bilo. da bodo na Kokrici zgradili prizidek k vrtcu. Za načrte za nove vrtce in prizidke je bilo namenjenih 16,5 milijona. Zaradi začasne prepovedi uporabe sredstev za te namene je vse skupa i zastalo. Manj težav je pri zidavi prizidka k domu upokojencev v Kranju. I^e-ta je že pod streho. Iz skupnih sredstev bo treba zanj odSteti 17 milijonov dinarjev, odprli pa naj bi ga maja prihodnje leto. V programu je bilo, da bosta letos obnovljena tudi kulturna domova v Stražišču in na Jezerskem. Na voljo so imeli 7 milijonov dinarjev. V Stražišču so delo končali, na Jezerskem pa se je zataknilo pri lastniških odnosih. Dodatno je bila vključena v program preureditev in oprema učilnic v gimnaziji zaradi programa usmerjenega izobraževanja. Za to je bilo porabljenih 6 milijonov dinarjev. Zaostanek je torej precejšen in treba si bo prizadevati, da bo sprejeti program do konca srednjeročnega obdobja uresničen. Omenimo še, da je bilo dober mesec nazaj od 91 milijonov dinarjev predvidenih za letos, zbranih šele 51. Medtem ko ni težav pri prihodkih, ki se zbirajo od prispevnih stopenj interesnih skupnosti, je velik zaostanek pri sredstvih, ki se na tekajo iz sredstev sklada skupne porabe. Od predvidenih 45 milijonov so delovne organizacije do srede novembra vplačale Sele 14 milijonov dinarjev. A Z. Požar zaradi malomarnosti Ziri - V torek. 22. decembra, je okrog 17. ure na gospodarskem poslopju in stanovanjski hiši Magdalene Ovsenik v Zireh nastal požar, ki je uničil ostrešje hiše in več prostorov. Požar je izbruhnil v prostoru, ki ga je od Magdalene Ovsenik pred nedavnim kupil akademski slikar Tomaž Kržišnik. Le-ta je kuril v peči iz litega železa, kjer je le priprl vratca, preden je prostor zapustil. Nekaj ogorkov, iz peči je vžgalo preprogo pred njo, od tod pa se je ogenj razširil na ves prostor. Požar je opazila slikarjeva žena Maja Kržišnik, ki je poklicala gasilce iz soseske. V gašenju je sodelovalo kakih 70 gasilcev iz okoliških vasi, ki so požar kmalu lokalizirali. Materialna Skoda na pogorišču znaša 2.000.000 dinarjev. I). Z. NESREČE HITROST BOTROVALA NEZGODI Skofja Loka - Prevelika hitrost in neprevidnost na zasneženi cesti sta bili krivi prometne nesreče, ki se je zgodila v torek, 22. decembra ob osmih zjutraj na cesti med škofje Loko in Soro. Voznik osebnega avtomobila, 51-letni Jožef PlatiSa, doma iz Škofje Loke, je vozil proti Sori. V" vasi Hosta ga je na mostu zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste zaneslo. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila Franc Dvojmač, star 40 let, iz Podlubnika. Platiša je začel zavirati, vendar ga je na zasne ženem in slabo pluženem cestiSču zaneslo in je trčil v tovornjak. Voznik PlatiSa je bil v nesreči huje. njegovi sopotnici, Jana PlatiSa, stara 15 let in Olga PlatiSa, stara 5 let. pa laže ranjeni. Skupna škoda na vozilih znaša 50.000 dinarjev. D. Z. 0 0 r ALMIRA RADOVUICA V hotelu »ALPINA« v Kranjski gori je odprta nova prodajalna, ki posluje vsak dan od 12.30 do 19.30 ure. Obiščite nas! Noč in dan na cesti Zima je muhasta - najprej je nikakor ni hotelo biti n*1 z nizkimi temperaturami in ne 's snegom, zadnje dni pa se je starka zima razjezila in nam nasula obilo snega Veseli so ga bili otroci, vozniki po cestah, poklicni in amaterski, pa prav nič. Na cesti je z obilo snega sama nevSečnost. ob nizkih temperaturah pa zanesljiva poledica. Vsa leta smo se hudo pritoževali nad Cestnim podjetjem in nad komunalnimi službami po mestih. Ocenili smo. da so bili vsi skupaj kaj slabo pripravljeni. Res je. da so bile včasih naše negativne ocene hudo pretirane, včasih pa smo le imeli prav. Po obilnem letošnjem sneženju lahko ocenimo, da so bile glavne ceste. Se posebej pa magistralna Kranj-Podkoren izredno hitro in dobro splužene. Le nekaj ur smo vozili z verigami, kaj kmalu pa jih je bilo treba sneti. Cestna služba torej letos ni zatajila. Med drugim so imeli precej dela tudi na enoti Cestnega podjetja Kranj v Radovljici, kjer dežurajo dan in noč. Ibrahim Bajrič je sedmo leto zaposlen pri Cestnem podjetju v Radovljici: »Posebno poslati je kar precej dela, ie posebej, ce so obilne snežne padavine. Vsi delavci enote v Radovljici morajo biti pripravljeni dan in noč, kajti sneg naj ne bi presenetil cestne službe. Cestno podjetje v Radovljici skrbi za ceste od P od ta bora do Rateč, posipajo pa s soljo in mešanico, tako, da ne bi prišlo do zastojev ali nesreč. Območje vzdrževanja cest je na radovljiškem območju kar precejšnje, saj je polog magistralne ie cesta na Pokljuko i obeh strani, cesta Lesce, Pod-nart, Begunje in tako dalje.« Ivan Rezek, zaposlen pri Cestnem podjetju Kranj: »Kot voznik sem bil zadolžen za pluženje na odseku ceste Bled — Bohinj. Na tej cesti do zastojev kljub obilnemu sneženju ni prihajalo, mislim, da je bila cesta kar dobro spi uže na. Pri svojem delu ne naletim na težave, včasih se pa le zgodi, da je treba precej previdnosti tedaj, kadar se srečujem z vozniki, ki vozijo avtomobili z letnimi gumami. Mislim, da so vozniki na sploino premalo pripravljeni za zimske razmere in bi jih morali vsekakor bolj upoštevati. Seveda ne vsi, precej pa jih je vendarle. Velja, da se pri pluženju še najlaže srečujemo z vozniki avtobusov, ki so precej bolj izkušeni in precej bolj pripravljeni na snežene ceste.« Ibro Bekanovič je voznik pri Cestnem podjetju: »Stalna dežurna služba, ki jo ima pozimi Cestno podjetje Kranj, je vsekakor potrebna in dobrodošla. Ceste plužimo po vratnem redu, po prioritetah in najprej mora biti primerno vzdrževana magistralna cesta, nato je cesta v Bohinj in tako dalje. Ceste so kategorizirane glede na pomembnost in promet in mislim, da smo jih letos, vsaj ob prvih obilnejših snežnih padavinah, kar dobro in stalno čistili.« D. Kurah Odisejada ljubljanskih šolarjev srečno sklenjena 47 otrok iz Osnovne sole Veljka Vlahoviča iz Ljubljane, ki so bili od ponedeljka odrezani od sveta, se je v sredo srečno vrnilo v dolino — Plazovi in nenehno sneženje so jim onemogočili, da bi zapustili litostrojsko kočo — Vsi dolarji v naravi so živi in zdravi Soriška planina - 47 šolarjev in pet učiteljev je v ponedeljek, 21. decembra dopoldne odpotovalo na SoriSko planino. S Solo v naravi so se nastanili v koči. ki jim jo že več let zapored nudi delovna organizacija Litostroj. Vendar vreme ni bilo naklonjeno živahnim Šolarjem, ki so si (mI izleta obetali smučarskih užitkov. Ze v ponedeljek je namreč močno snežilo. Na cesto, ki vodi proti So nSki planini, se je tistega dne sprožilo kar šest snežnih plazov. Ker je bila cesta do litost rojske koče neprevozna, so bili Otroci namesto z avtobusom prisiljeni nadaljevati pot peS. Z njimi so Sli na pot njihovi pedagogi, ki se očitno niso zavedali nevarnosti plazov, čeprav je eden tik pred njihovim prihodom zasul cesto .*>«' istega dne je zapadlo toliko snega, da so morali otroci ostati v koči. Medtem je zametlo vse dostope do koče s SkofjeloSke in bohinjske strani Naslednjega dne SO gorski reševalci, miličniki in pripadniki civilne zaščite iz Škofje Loke utrli pot do litostrojske koče in ugotovili.