Štev. 56
TRST, v soboto 25. februvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tedl «b aadeljah ia »razaiklk tfe 6., ab MMMJUh afe 9. zjutraj.
Paaamliae iter. m prodajajo po S nvd. (6 stot.) v mnogik tobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, S*. Patra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele itov. po 6 uvi. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ Brokoeti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • ot. mtm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov po 20 s t. mm. Za oglase v tekstu Sata do 5 vrat 20 K, ▼soka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti-. — Plačuje se izkljnino le upravi „Edinosti" ===== Plačljivo In atožljivo « Trat«.
CPINOST
Glasilo potitiincga društva „Edinost" za Primorsko.
T iŠMštU j$
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, S mesece O K; na ma~
ro&bo brez doposlane naročnine, ae uprava no ozira. Vmteiu m a*««ljak* liU^Jt ,^a>IVOITIu iUm : m Mle lato Kron MO, za »al lata Kran i-eo.
Tri dopisi naj so poii]jajo na uredništvo lista. Nefrauko-vana pisma as as •prajsauija Ia rokapial M aa vračaj«
Ilnročnino, oglasa in reklamacije j« poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: alloa Glargia Gatatti 18 (Naradai dan) Izdaj atati in odgovorni urednik ŠTEFAN GODEN A. Lastnik konaorcg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18.
PoStno-kraNlliiKat račun H. 841-652. TELEFON It 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Vlada in pasivna resistenca.
BUDIMPEŠTA 27. — Državni poslanec Pittoni je imel včeraj z ministerskim predsednikom Bienerthom pogovor, v katerem je Pittoni vprašal, ali bi ne bilo možno dati državnim nameščencem kako zagotovilo glede izpolnitve njih želj. Ko bi bilo možno, da se to zgodi, bi po njegovem mnenju takoj prenehala pasivna resistenca. Minister-ski predsednik je odgovoril, da ni v položaju, da bi dal kakoršna bila zagotovila ali da bi kaj obljubil. On smatra za dolžnost državnih nameščencev, da se takoj vrnejo k ■ormalnemu delu. Spolnitev take samoob-sebi umevne dolžnosti torej ne more dati pravico za kakoršnobilo uvaževanje.
V istem smislu je vlada zavzela odločno stališče tudi napram posredovanju dr. Ry-bafa.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 24. V današnji seji ogrskega državnega zbora je posl. Polonyi polemiziral proti posl. Biankiniju, ki je v avstrijskem državnem zboru rekel, da se ogrsko-hrvatsko nagodbo na hunski, nesramen in brutalen način tepta z nogami.
Klici: In zato ni bil poklican na red?
P o 1 o n y i: Posl. Biankini je označil Ogrsko kakor azijski del monarhije.
Klici: Tako se govori v Avstriji
o nas.
P o 1 o n y i. Nikakor ne odgovarja dostojnosti ogrskega parlamenta, da bi odgovarjali na psovke, ki jih v avstrijskem državnem zboru dvigajo proti nam umazani jeziki.
Govornik je konečno rekel, da se v avstrijskem državnem zboru ne spoštuje niti pravila mednarodne dostojnosti, ker je bil pri krošnjarskem zakonu sprejet nek Bianki-nijev preminjevalni predlog, ki dela razliko med ogrskimi in hrvatskimi državljani.
Govornik je konečno prosil minister-skega predsednika, naj odgovori na njegovo tozadevno interpelacijo, ki jo je stavil nedavno temu.
Ministerski predsednik grof Khuen le odgovoril, da se je takoj obrnil na avstrijsko vlado za pojasnilo. Bienerth je odgovoril, da se je to zgodilo zbog pomote, ker takrat ni znal nihče v zbornici, o čem se glasuje. Vlada bo zato skrbela, da vrne gospodska zbornica dotični načrt nazaj v poslansko zbornico.
Notar dr. Geršak.
ORMOŽ 24. Danes je umrl tu c. kr. notar dr. Geršak. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. pop.
Turška zbornica.
CARIGRAD 24. Na današnji seji je finančni minister v svojem ekspozeju razvijal finančni program.
Razpis dobave za bolgarske železnice.
SOFIJA 24. Za 27. t. m. je razpisana dobava za 400 tovornih voz v vrednosti 1,360.000 kron.
Preteče podraženje kave?
NEW-YORK 24. Neko poročilo „Globe" (Washington) javlja, da je neka skupina mednarodnih bankirjev Londona, Bruselja,
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„No, kaj pa je to?" je vprašal Saič. „Nezadovoljni so.. . nikdar niso bili boljši."
„To so simptoni!" je zaklical Rafaj, ki ga je že razjezilo Saičevo vedenje. „To so simptoni, ki kažejo na hudo nevarno bolezen naših kmetov. Kaj hočeš še več? Ho-češ-li še čakati, da prično požigati naše hiše, ubijati in pleniti naše imetje ? Govoriš kakor da ne bi bil sam plemič in grajščak. Moj dragi, ti si prvi odgovoren za našo usodo. Kako se opravičiš pred stanovi, pred banskim namestnikom in pred viceba-nom, od katerega sem ti prinesel ukaze, če izbruhne ustaja ?"
Gospod podžupan varaždinski in grajščak ravenski je govoril tako jezno in z odločnim tonom, da se je naposled trdovratni in svojeglavi Saič omehčal.
„Za Boga! Čemu se tako jeziš ?u se je oglasil Saič. „Kdo ti pa pravi, da ne ukre-
Pariza, Berolina in New-Yorka s sodelovanjem brazilske in Španske vlade prevzela kontrolo o trgu kave v svrho regulacije cen kave. Član kongresa Norris je v zbornici zastopnikov interpeliral vlado, kaj misli storiti, da obvaruje amerikansko ljudstvo. Zvišane cene kave cenejših vrst zadenejo posebno ubožno prebivalstvo. Podraženje bi znašalo 40 do 50%. Letni večji izdatek za kavo bi znašal samo v Ameriki 35 milijonov dolarjev (175 milijov kron), ki bi se vsi stekali seveda v žepe nekaterih bogatinov.
Potres v Ohridi.
SOLUN 24. V Ohridi je bil zopet potres. Potresni sunki so trajali dve uri in so napravili mnogo škode. Bolgarska šola se je deloma podrla, prav tako so poškodovani minareti velike mošeje in mnogo hiš. Ker je prebivalstvo bežalo na piano, ni ponesrečil nihče.
Sultan Mohamed V. v Soluna.
SOLUN 24. Glasom oficijelnih informacij pride sultan Mohamed V. semkaj koncem meseca aprila in si bo ogledal mesto in mošeje. Iz Soluna se sultan poda v Skoplje, Prištino in Monastir.
Kuga.
DUNAJ 24. „Arbeiter-Zeitung" je prejela od kitajskega odposlanstva na Dunaju vest, da je kuga izbruhnila že v evropskem mestnem delu Pekinga. Obolelo je nekoliko Evropejcev, en Anglež in en Avstrijec sta umrla.
PETROGRAD 24. Konferenca v Irkut-sku, ki se je pod predsedstvom generalnega guvernerja Knjazeva bavila s kugo, je ugotovila, da je bilo izvoženo iz Siberije v Moskvo, Irbit in Lipsko tri milijone bobrovih in tarbaganovih kožic. Doslej se ni pripetil še noben slučaj kuge po uvozu kožic. Ker je stepni bober glavni prenaŠalec kuge, je konferenca sklenila, da bodo smele preko meje le take kožice, ki bodo imele konzu-Iatno potrdilo, da ne prihajajo iz okuženih krajev. — Ne brez važnosti je poročilo, da je dobila Anglija iz Mandžurije 23 milijonov pudov žita, ki so je nakladali za kugo oboleli kitajski kuli.
Konferenca je bila mnenja, da je le malo nevarnosti, da bi se kuga razširila, ker kužni bacili le malo časa živijo.
Zagreb 24. — Predsednik sabora dr. Neumann je težko obolel. Njegovo stanje se je poslabšalo.
Budimpešta 24. Ogrski biro poroča: V posamičnih dunajskih listih priobčeno poročilo, da se je cesar nekoliko prehladil, je popolnoma izmišljeno. Cesar je popolnoma zdrav, kar dokazuje že dejstvo, da so napovedane nadaljne avdijence in je bil danes izdan ukaz, naj se vsprejemajo prijave na-daljnih avdijenc.
Pariz 24. — Zbornica je razpravljala danes predlogo o gradnji novih oklopnjač
Berolin 24. — Govori se, da se poda cesarska dvojica okolu 23. marca t. 1. na otok Kri.
Sakramento 23. Kalifornski senat je enoglasno vsprejel resolucijo, v kateri se poživlja zvezni senat, naj odkloni pogodbo z Japonsko.
Sofija 24. Car Ferdinand je odpotoval v inozemstvo.
nem ničesar ? Gotovo vem, kaj je moja dolžnost, kadar so mi višji zapovedali. Pomiri se, dragi moj! Ker se tako bojiš, pojdem že jutri v Ravno, pojdem na to v Kalnik, da ukrenem vse potrebno. Govoril bom s kmeti in poiščem med njimi tiste satane, ki jih ščuvajo. Če le kaj zapazim, potem je drugo moja stvar... A če se pokaže, da ni na vsej stvari..."
„To ni možno!" mu je prekinil besedo Rafaj. „Odpri samo dobro oči in takoj boš videl vse^.."
„Ne skrbi!" je odgovoril sedaj že v smehu Saič, samo da pomiri Rafaja. Jutri obiščem kmete in dobro odprem oči."
Gospod podžupan varaždinski se je poslovil od svojega križevačkega kolege ne dosti pomirjen. Bil je že v naprej prepričan, da Saič vzame vso stvar za malenkostno in da ne najde med kmeti onih strahov, ki mučijo Rafaja.
Podžupan Rafaj ni pretiraval, ko je svojemu kolegi opisoval kmečko vedenje. Vse je bilo tako v resnici, morda še hujše. Rafaj je to dobro slutil, ker je bil ravno on glavni vzrok upora med kmeti. Bilo je tako. Bilo je še leta 1751, ko je bil zbor v Po-žunu. Tamkaj je bil na zboru grof Giuro Erdčdy, judex curiae, posestnik starodavne
Teheran 24. Ruski odposlanec je priobčil ministru za unanje stvari, da umakne Rusija četni oddelek iz Kašvina.
VVashington 23. Poskus, da bi senat vsprejel pogodbo z Japonsko, je ponesrečil. Senatorji zapada se branijo glasovati za predlogo, ker morajo prej poizvedeti za mnenje v svojih volilnih okrajih.
Delegaciji.
Plenarna seja avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 24. V današnji plenarni seji avstrijske delegacije je odgovarjal del. Gessmann najprvo na včerajšnja izvajanja dr. Bartolija, potem je izjavil, da odobrava vnanjo politi1 > grofa Aehrenthala.
Del. S t e i n e r j predložil nujni predlog glede sporazuma s ogrsko vlado radi dobave za vojno mor larico in ga je utemeljeval.
Zapovednik morr irice grof M o n t e-cuccoli je rekel, da delegacije že znajo, ako je ogrska država stavila pogoj, da bo deležna pri dobavah za vojno mornarico v polnem razmerju s kvoto, to je, 10 4. Ker bodo znašali skupni troški za nove vojne ladije 312 milijonov kron, bo odpadlo na Ogreko 113 milijonov kron. Za to svoto se je naročila ena vojna ladija, dve križarki in šest torpednih lovcev.
Nujni predlog je bil na to izročen vojnemu odseku.
Del. Masaryk je govoril ponovno o Vasičevi aferi ter rekel, da treba govoriti o stvari in da treba pred vsem napraviti red. Potem ne bo za monarhijo nastala nikaka neprijetnost. Nasproti Aehrenthalovemu tajenju konstatira, da ni bilo pobito niti eno dejstvo, katera je navedel govornik in on vzdržava vse svoje trditve v polnem obsegu.
Del. C e g 1 i n s k i se je pečal pred vsem z občo zunanjo politiko, govoril je potem o vprašanju izseljevanja iz Avstro-Ogrske, ter prišel konečno na razmerje monarhije do Rusije. Rekel je, da Avstvo-Ogrska gotovo nima nikakega razloga, da bi bila sovražna Rusiji. Zaključil je z izjavo, da bo glasoval za proračun ministerstva vnanjih zadev, ker je pripričan, da vlada nastopi pot, ki privede do vspeha.
Del. S e 1 i g e r se je pečal z vpraša-šanjem izganjenja avstrijskih delavcev iz Nemčije. Ker tudi češki delavci so avstrijski državljani, kakere treba čuvati pred brutalnostmi pruskega policijskega režima. Velika večina nemškega naroda s tem postopanjem pruske vlade nikakor ni zadovoljna. Govornik je potem omenil 26 slučajev, ter rekel, da žele nemški socijalni demokratje tesne zveze z Nemčijo. Ali zveza z Nemčijo, ki tolmači prusko politiko na tak način, ne more vzbujati tudi v srcih nemških delavcev Avstrije nikakega veselja. — Mi nismo nikjer čitali, da je ministerstvo zunanjih zadev kaj storilo za zaščito avstrijskih državljanov.
Govornik je potem govoril o vprašanju izseljevanja, ter rekel, da morajo avstrijske državne pogodbe biti take, da bodo s tem zaščiteni interesi naših državljanov v inozemstvu. — Delegat H a u s e r je rekel, ako meni del. dr. Grabmayr, da se z odpravo cerkvene države položi zadnji kamen
združene Italije, ni to res. Govornik je radoveden, kako bi se vedel Grabmayr, če bi prišlo zopet do ljudskega gibanja in bi Avstrija jutri aH pojutršnjem ne bila več v posesti Trentina. (Veselost). Govornik je protestiral proti temu, da so krščanski soci-jalci klerikalci
Govornik je pobijal tudi izvajanja Ma-saryka in je menil, da najgroznejf ljudje v politiki so sploh profesorji. (Živahna veselost). Profesorji so za vsakega politika prava nadloga. (Veselost). Ker se tiče ponarejanj, mora govornik omeniti, da ni tozadevno Še nihče bil tako speljan na led, kakor profesorji. Govornik in krščansko-socijalna stranka popolnoma zaupa grofu Aeh-renthalu, ki se je izkazal v zelo nevarnem in kritičnem položaju.
Del. Šramek je izjavil, da je češkemu narodu mnogo ležeče na unanji politiki Avstrije, kakor pošten politik priznava obstoj trozveze, kar se tiče vprašanja razo-roženja, mora Avstrija zapričeti inicijativo. Govornik je potem polemiziral proti izvaja-janjem del. Soukupa glede odprave poslaništva pri Vatikanu, češ, ako se pruski protestanti ne čutijo žaljene, ker vzdržuje Prusija odposlanstvo pri Vatikanu, da je isto celo na novo uvedla, se ne morejo čutiti žaljene tudi nekatoliki Avstrije. Obče-znano je, da papež ni privatna oseba. Nje-
~"a
moslavaške grajščine in mnogih drugih na HrvaŠkem, ftišel je na zbor tudi podžupan Rafaj v službi kraljevine Hrvatske; posetil je mogočnega kurijalnega sodnika in se mu poklonil. Grof se je med govorom pritoževal, kako malo mu prinaša njegovo velikansko posestvo Moslavina; največ na leto osem tisoč forintov. Podžupan Rafaj, lako-men človek, pohlepen po bogastvu, je ponudil grofu, da mu plača trideset tisoč forintov, če mu da posestvo v najem za deset let, ali še več. Grof je veselo vsprejel Rafajevih 30.000 forintov. Kaj je sledilo ? Treba je bilo imeti zanesljive ljudi, nameščene v upravi velikega posestva. Najemnina je bila velika, in trebalo jo je zbrati. Novi najemnik je odpustil vse prejšnje uradnike, a med njimi tudi grajščaka v Preseki Franja Domjaniča, ki je bil upravitelj posestva. To mesto je mnogo nosilo malemu grajščaku; in ko mu je novi najemnik iztrgal iz ust ta mastni založaj, je prisegel, da se bo kruto maščeval.
Že prvo leto se je Rafaj prepričal, da Moslavina, čeprav je velika, ne more prinašati niti polovice mesta, ki ga je moral piačati po dogovoru. Pri vsem pritisku uradnikov in španov je prišlo dohodka prvo leto komaj 16.000 for., torej malo več nego
govo suverenost je Italija marveč zajamči nasproti vsemu svetu. Avstrija potrebu; poslaništvo pri Vatikanu. — Na to je bi seja prekinjena ob 12.45 popoi.
Ko je bila seja zopet otvorjena, je dobil besedo del. Bachmann, ki je govoril o mednarodnem položaju ter povdarjal važnost trozveze.
Del. Kramar je izjavil, da so oboro-ženja železna posledica pruskega militarizma, potrebna posledica Kraljevega gradca in Sedana in ta posledica sili vse druge vlasti na oboroženje. Potem je govoril o akciji Masarykovi, o aneksiji Bosne in Hercegovine in o velikosrbskih stremljenjih. — Zatem je govoril del. Oberleithner o trozvezi; za njim je povzel besedo minister za vnanje stvari grof Aehrenthal.
Del. F o n se je pred vsem zahvalil dr. Grabmaverju, da je z redko objektivnostjo in občudovanja vredno odkritosrčnostjo povedal Italijanom resnico v obraz in da je naglašal, da ne Italijani, marveč Slovenci in Hrvatje imajo povoda se pritoževati, in da Italijani tam, kjer imajo večino v zastopstvih, postopajo brezobzirno in govornik bi dostavil, brutalno. Govornik je omenil, da tudi v Gorici nikakor ne vladajo normalne razmere, da so Slovenci prisiljeni trošiti iz lastnega žepa ogromne svote za svoje ljudsko šolstvo. Govornik je omenil potem stvar o slovenski ljudski šoli v Gorici. Italijani se ne morejo pritoževati glede vedenja od strani vlade; toda oni ne zahtevajo le, kar jim gre, marveč zahtevajo tudi, da se ne da Slovencem tega, nakar imajo pravico po zakonu. — Vsaka odredba, ki je napravljena Slovencem v prilog smatrajo Italijani kakor nasilje, kakor slavizacijo, in to razpravljajo v dolgih člankih, ki prehajajo potem v Italijo in provzročajo tam nevoljo. Naravnost obžalovanja vredno je, da tatarske vesti o Slovencih ne izhajajo od italijanskih novinarjev, ampak so poslane v
polovica. Rafaj je bil v stiski. Kje najde ostalih 14.000 forintov in kaj ostane njemu samemuj? Grof je zahteval ostanek najemnine, najemniku Rafaju je bilo znoreti. Ako si ne pomaga na kak način, bi se moglo zgoditi, da mu ta najemnina upropasti tudi njegova rodbinska posestva. Da bi to preprečil, je začel tirjati od podanikov mnogo večje davke, nego so jih plačevali doslej. Za drva iz grajščinskega gozda so morali sedaj plačevati trikraten davek. Povrhu vsega tega je še zahteval od kmetic svojih posestev, da so mu prinašale dvakrat toliko prediva, nego pa poprej. Ljudstvo se je jezilo in ogorčenje je rastlo med njim dan za dnem. In kar je bilo najbolj čudno, nič ni kmete tako razjezilo kakor davek na predivo. V tem so imele ženske glavno besedo in so nahujskale može, da se upro samovolji nesite gospode. Kmetje iz Moslavine in Rafajeve grajščine so se pričeli shajati, dogovarjati se. Ugibali so med seboj, kaj bi bilo ukreniti ? ... In nekaj so morali napraviti. Tako ni moglo ostati. Nekaterim je prišlo na um, da treba poiskati nasveta pri pametnih ljudeh, ki niso prijatelji njihovega tlačitelja Rafaja. Nihče se jim ni zdel bolj pripraven, nego dobro znani grajščak presežki, Franjo Domjanič.	(Pride še.)
Danes ob 9. url zvečer osi no:: veliko maškarado r. ^tirr^
Stran II
»EDINOST« St. 56
V Trstu, dne 25. febravarja 1911
Italijo iz Avstrije. Da zatirajo v Italiji bene-čanske Slovence, to se imamo zahvaliti avstrijskim Italijanom. Del. Grabmayr ima popolnoma prav, da ni italijanska javnost prav obveščena o resničnih odnošajih.
Tamkaj menijo, da ni v Primoju Slovanov, dočim tvorijo pretežno večino prebivalstva in pridno, mirno in nadarjeno slovensko ljudstvo je v Italiji razvpito kakor divja drhal. Slovenci so gotovo za to, da vladajo prijazni odnošaji med Avstrijo in Italijo, kajti v slučaju vojne z Italijo bi ravno slovenske dežele največ trpele.
Govornik je potem polemiziral proti dr. Bartoliju in izjavil, da se vprašanje, imajo li Slovenci v Trstu pravico do svoje narodne šole v mestu, odloči upravnim potom. Konečno je govornik rekel, da primorslri Slovani ne mislijo na to, da bi stoletja staro kulturo žrtvovali komursibodi, toda Slovani hočejo z vsemi sredstvi doseči, da pade nenaravna hegenomija Italijanov v naši deželi in trdno so prepričani, da Slovenci in Hrvatje izvojujejo to zmago vkljub žuganjem del. Bartolija.
Plenarna seja ogrske delegacije.
BUDIMPEŠTA 24. Ogrska delegacija je pričela na današnji seji razpravo o morna-ričnem proračunu.
Tržaiko Slovenstvo, nJega vodstvo In mesa delo.
v.
Naj omenimo sedaj na kratko nekaterih velevažnih vprašanj in dogodkov glede mesta, ki so bremenili izključno na voditeljih in deloma,celo ob popolnem izključe-nju javnosti. Često so posamičniki vršili najvažneje narodno delo, ne da bi javnost sploh kaj vedela o tem.
Samo spomenice, prošnje, rekurzi itd. radi šolskega vprašanja tvorijo fascikelj ogromnega obsega. Bilo je tudi poti na Dunaj; tako na razpravo na upravnem sodišču, kjer je v imenu starišev posredoval dr. Gregorin, ne da bi bil zahteval ni nov-čiča odškodnine ne za ogromni trud — izgubo mnogih večerov, ki jih je posvečal temu vprašanju — ne za troške.
Vprašanje največe važnosti za razvoj naše stvari v mestu je bilo nadalje, kako osvoboditi mestne obrtnike od Šikan mestnega magistrata? Podeljevanje obrtnih kon-cecij je bilo naravnost grozno orožje v rokah oblastnikov na magistratu. S tem orožjem so pridobivali, oziroma izseljevali — volilce za razne volitve. Osvobojenju obrtnikov izpod tega pritiska je posvečalo naše politično društvo vso svojo pažnjo in mnogo truda. Sestavilo je in predložilo več spomenic in poslalo tudi deputacijo na Dunaj. A ves trud in vse troške je nosilo par voditeljev. Danes pa podeljevanje obrtnih koncesij ni več v magistratovih rokah in naši obrtniki se morejo svobodneje gibati in izvrševati svoje politične pravice.
Veliki javnosti se niti sanjalo ni, koliko dela, skrbi, požrtvovalnosti, previdnosti in energije je zahtevalo vprašanje volilne reforme za tržaški mestni svet, oziroma deželni zbor. Javnost niti slutila ni in ne ve še danes, kakih in koliko hudih bojev sta morala izvojevati gg. dr. Rybar in dr. Slavik v komisiji za volilno reformo — torej med štirimi zidovi, ob izključenju javnosti. Vedeti moramo, da so se glavne bitke bile ravno v tej komisiji in ne v plenumu zbornice. In kje je plačilo že za samo težo zavesti o svoji veliki odgovornosti, ki je bremenila na rečenih dveh zastopnikih ? ! Dr. Gregorin pa je radi tega vprašanja sestavil spomenico s statističnimi podatki o številu prebivalstva in njega davčni moči, ki je bila tako obširna, da je bila bolj podobna kaki — knjigi. To je bilo kvantitativno ogromno, a kvalitativno naravnost mučno delo, o katerem javnost tudi ni nič vedela. In mož je to delo vzel na-se in pri tem lepo ostal tiho v kotu, ker ga je vodilo ro-doljubje, ljubezen do stvari, ne da bi mislil na reklamo ali popularnost. In vspeh, ki so ga dosegli, ve ceniti le oni, ki ve, kake nasprotnike so imeli proti sebi. Niso sicer dosegli tega, kar bi bilo opravičeno se stališča vzvišene idejalne pravičnosti, ker so morali računati z danimi razmerami. Ali kar so dosegli neizogibnim potom kompromisa, pomenja za tržaško Slovenstvo mnogo kakor otvorjenje poti k nadaljnim vspehom. Število naših zastopnikov v mestnem svetu se je podvojilo; v IV. mestnem razredu imajo Slovenci odločilno besedo, kar so dokazale že prve občinske volitve na podlagi volilne reforme. Odločali so v prilog socijalistom, a po nekod malo da niso slovenski kandidat] e — zmagali. A ena največih pridobitev je, da je po tej volilni reformi okolici zagotovljeno zastopstvo v mestnem oziroma deželnem odboru, o čemer bo govora niže doli.
Tudi povodom volilne reforme za državni zbor ni bilo delo naših voditeljev nevspešno. Mnogo, kar je naše vodstvo ob tem važnem vprašanju ukrepalo in vršilo — za kulisami, se — žal — po svoji naravi tudi danes odteza javnosti, kakor se je tedaj. Tudi radi tega vprašanja so morali naši voditelji sestaviti vrsto spomenic, a stiki z raznimi krogi so zahtevali mnogo dela, časa in politične spretnosti. Glavni cilj vodstva je bil ta, da se reši naša okolica od sodelovanja z mestnimi volilci na volitvah, to je:
] da bo okolica volila samostojno, da dobi svojega kandidata. To so dosegli in zgotovili naši okolici samostojno zastopstvo v centralnem parlamentu. Obžaljujemo pa še enkrat, da ne smemo govoriti vsega in morda — najvažnejega naši javnosti v dokaz, kako vestno in s kako vnemo je vodstvo skušalo doseči, kar se je sploh doseči dalo.
Niti o obsežnosti nejavnega dela, ki so je opravljali pojedinci povodom zadnjega važnega velikega vprašanja — ljudskega štetja — nima javnost pojma: dela pred, med in po štetju. Koncepti vlog, -pritožeb, spomenic, naznanil na oblasti, zasebnih pisem, pozivov za liste — to tvori več fas-cikljev. Sosebno predsednik polit, društva „Edinost", g. dr. Wilfan, podal je naravnost sijajnih dokazov vstrajnosti, organizatorič-nega talenta, energije in požrtvovalnosti. Ne le da je dneve in dneve žrtvoval temu narodnemu delu in zanemarjal svoje posle, da nam ustvari organizacijo, ki je bila za naše dosedanje razmere naravnost idejalna, ampak mogli ste ga videti noč na noč ob 1. in tudi 2. uri popolunoči v našem uredništvu, kjer je pisal vspodbujevalne in poučne notice in pozive.
Velikemu delu naše javnosti tudi ni nič znano, koliko požrtvovalnosti in delavnosti se zahteva od onih dveh naših občinskih svetovalcev, oziroma poslancev — dr. Slavik in Alojzij Goriup —, ki sta člena mestnega, oziroma dežel, odbora. V tem odboru se v resnici določa in uravnava vsa komunalna politika, tu imajo gospoda tako rekoč v rokah sukno in škarje občinske uprave — tu se reže kruh. Važnost tega odbora imponira njegovim členom največo vestnost in marljivost. In če Še povemo, da ima ta odbor povprečno štirikrat na teden seje in da se morajo njega členi štiri večere v tedni odrekati počitku in — rodbinskemu življenju, potem bomo umeli žrtev, ki jo do-prinašata naša dva odbornika za korist javnosti, ne da bi ta javnost kaj znala o tem.
Ljudsko štetje.
Mahinacije revizorjev.
Fran Sklemba, trgovec z jestvinami v Škorklji (Pendice) h. št. 604, piše nam z ozirom na notico, priobčeno v štev. 52 z dne 21. t. m., da on pri reviziji ljudskega štetja ni premenil prvotne navedbe glede občeval-nega jezika. On je sicer res magistratnemu uradniku nekaj podpisal, ker mu je zatrjeval, da se mora prepričati o pristnosti njegovega podpisa na naznanllnlci. O občevalnem jeziku da ni bilo pri tem nikakega govora. On da je slovenski sin, da hoče tak ostati tudi pri ljudskem štetju.
Da se prepreči izrabljanje njegovega drugega podpisa od strani magistratovcev, prosi, naj se potom lista opozori c. kr. vlado, ki naj bi dala preiskati vse take slučaje.	_ ___
Dnevne novice.
Železniški minister Glotnbinski. —
„Časopis češk. železniškega uradništva" piše : Še nikoli niso kakega železniškega ministra pozdravljali vsi s takimi slavospevi, kakor pojejo hosano našemu ministru Glom-binskemu. Usjužbenstvo si je pridobil kar namah s svojim nastopnim govorom, ko je bral levite vsem svojim prednikom in vladi, katerim vsem je očital, da niso pravzaprav še nič storili za železničarstvo. In tu je mož povedal golo resnico. Vsako malenkost, Še tako malo drobtinico, ki so nam jo morda kdaj naklonili s svoje bogate mize, so obešali na veliki zvon in so bahačili, koliko storijo dobrega za nas. Seveda ni treba še razlagati, da je bilo to vselej sam humbug in pesek v oči kimovih ljudi. Ali se nam res obetajo boljši časi? Javnost pa si je novi minister pridobil z odlokom, ki ukazuje vsemu personalu, da mora smatrati železniška podjetja za trgovske naprave, vsled česar se mora osobje vesti do občinstva uljudno in uslužno. To pozdravljamo posebno mi na jugu, kjer zapirajo in s policaji odganjajo potujoče občinstvo od postajnih blagajen, če zahteva vozne listke na svoji zemlji v svojem jeziku. Toda potrpimo, zakaj prelepim besedam niso sledila še — dejanja. Novi minister si je privoščil tudi naše birokrate. Ukazal je namreč, da naj po uradih manj pišemo in več — rešujemo. Posebno dopisovanje in reklamacije je reševati bolj praktično in urno, manj šablonsko in ovinkarsko. Roko bi mu poljubil človek, če bo res mož vse tudi vstrajno in odločno izvrševal kakor je obljubil.
Nemški prestolonaslednik obišče Rim. „Norddeut. Allg. Zeitung" poroča, da obiščeta nemški prestolonaslednik in njegova soproga meseca aprila oficijelno italijanski dvor v Rimu, ko se bosta iz Egipta vračala v domovino. — Ob tej priliki bosta čestitala italijanski kraljevski dvojici povodom itailjanskega narodnega slavja. Cesar Viljem pa letos ne pojde v Rim.
Govor delegata Grabmayerja v delegacijah je naše Italijane hudo poparil. Saj je bil ravno Grabmayer tisti, ki se je v vsaki priliki gorko zavzemal za Italijane in njihove želje. A sedaj jim je bral v delegacijah kar naenkrat take levite in jim celo očital krivičnost nasproti Slovanom, katerim v Trstu niti ljudske šole ne privoščajo. Ubogi Grabmayer je vsled tega izgubil pri svojih varovancih vse simpatije, ker se je
toliko ojunačil ter jim povedal resnico v obraz. „Piccolo" je kar iz sebe in v svoji predvčerajšnji številki ponavlja že stokrat izpodblto laž, da je namreč upravno sodišče odbilo zahtevo tržaških Slovencev po ljudski šoli v Trstu. Ravnotako ponavlja „Piccolo" že stokrat premlete fraze, da so Slovani tisti, ki s pomočjo vlade (na to „Piccolo" nikoli ne pozablja) hočejo zatreti Italijane. Na te čenčarije ne bomo odgovarjali, ker bi to pomenilo metati bob ob steno. Kar se pa tiče Grabmayerja, je zelo simptomatično, da se je upal on kakor nemški nacijonalec povedati Italijanom — resnico. Italijane seveda s tem ni spreobrnil. Del. Bartoli je v predvčerajšnji seji delegacij v dolgem govoru tožil o „zatiranju" Italijanov od strani Slovanov in vlade. No, pustimo jim to veselje!
Štrajk na ruskih univerzah traja dalje. Dijaštvo dela takozvano kemično re-zistenco s tem, da z raznimi kemičnimi sredstvi okužuje zrak v dvoranah za predavanja in se ta vsled tega ne morejo vršiti. Štrajku se je pridružila tudi montanistična akademija. Govori se, da dobivajo štrajkovci velike denarne svote od revolucijonarcev, živečih na Angleškem.
Domače vesti.
Za enotno zadružništvo se zavzemlje v „Slovencu" dr. Evgen Lampe. V tozadevnem članku razvija glede zadružništva iste ideje, ki smo jih mi prinesli pred dnevi. „Slovenski Narod" pravi, da na-rodno-napredna stranka, ki je stala vedno na stališču neodvisnosti zadružništva nasproti političnim strankam, je tudi sedaj principijelno za to, da naj se ustvari enotno zadružno organizacijo. Vendar bi morali dati klerikalci prej potrebne garancije za to, da bo ta enotna zadružna organizacija stala izven vsake politične stranke.
Naša želja je, da bi to idejo uresničili čim prej in naj bi se je ne pustilo zaspati. Zdi se, da je na obeh straneh za tako organizacijo Še precej dobre volje, zato naj bi se poklicani faktorji takoj lotili dela. Korist, ki bi jo imel narod od tega, bi bila nepregledna.
„Pobijajmo se politično, a združujmo se gospodarsko" — tega naj se drže politične stranke na Kranjskem. To zahtevata interes slovenskega naroda in zdrava pamet!
Popravak. U „Ljudsko Štetje" dos-pješe dvije satirične brzojavke, koje su šibale ovdj. namjestništvenog činovnika d.ra Gel-cicha radi toga, što je isti prekorio neku hrvatsku obitelj u Trstu, jer se je pri popisu pučanstva iskazala za hrvatski općevni jezik. Pouzdajući se u vjerodostojnost osobe, koja mi je donijela tu vijest, prepustih „brzojavke" u „Ljud. Štetje".
Nego me sada dr. Gelcich, usmeno i pismeno, uvjerava, da sam bio slabo oba-vješten, da je on sin hrvatskih roditelja, da se je uvijek držao daleko od politike, a pogotovo sada, kad pokriva mjesto državnog političnog činovnika. Istina je samo to, da se je on u onoj hrvatskoj obitelji našalio, a tu šalu neko je slabo razumio na njegovu Štetu.
Nemam razloga ne vjerovati g. doktoru, da je ovom slučaju dala povod samo zlo shvaćena šala (koja dakako nije bila na mjestu), pa molim ovim putem čitatelje „Lj. Š.", da ne bi sudili krivo dr.u Gelcichu.
J. JedIowsky.
Kopačev „shod" se je vršil predvčerajšnjim v Delavskem domu. O tem shodu je dal Kopač poročati eno celo kolono v „Piccolo" in „Piccolo della Sera", kjer se baha, da je bilo na shodu 500 železničarjev-socialistov, ki da so „enoglasno" sprejeli resolucijo proti pasivni rezistenci. Vse to je laž ! Bilo je na shodu okolu 150 železničarjev, a od teh 120 narodnjakov, ki so vprizorili proti Kopaču tako demonstracijo, da je ni Še doživel take. Potem so se naši odstranili. Ostalo je na shodu še kakih 30 backov, ki so seveda sklenili ono izdajalsko resolucijo.
Tvrdka Glessich, trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na Korzu, nas prosi, da priobčimo nastopno izjavo:
„V „Edinosti" od 19. t. m. je bila pri-občena notica, glasom katere se je jeden naših uslužbencev za slovensko narodnost razžaljivo izrazil nasproti gospej Mariji Brajnik, ker je zahtevala zvezke s slovenskim naslovom.
V prvo izjavljamo, da nam ni nič znano o tem dogodku, a če se je res pripetil, ga obsojamo odločno. Mi kupčujemo že 40 let mnogo tudi se Slovani v Trstu in drugih pokrajinah, strežemo jednako uljudno vsem in izključamo absolutno iz svoje trgovine vsako politiko ali narodno mržnjo. To izjavljamo, da se nam ne bo krivica godila, gospo Brajnikovo pa prosimo, naj se zglasi v naši trgovini, da eventuvelno zasledimo dotičnega nespo-dobneža."
VpraSanje gospodarske povzdige Dalmacije. Medministerska komisija za gospodarsko povzdigo Dalmacije se sestane dne 4. marca t. 1. na posvetovanje, pri katerem pridejo na razpravo nekatera zelo važna vprašanja. Posebno pridejo na razgovor tudi dalmatinske železnice, načrt železnice preko otokov, razne odredbe za pov-speševanje tujskega prometa vprašanje bosansko-dalmatinske meje in poljedelske melijoracije.
Maškarada St. Jak. mladine je sicer ljudska, ker temu odgovarja tudi vstopnina
1	krone; vendar se bo pri tej maškaradi kakor vsako leto tudi letos pazilo na dostojnost. Nedostojne maske nimajo pristopa. Z ozirom na to, ter blagi namen te prireditve in izredno zabavo se nadejamo, da nas tudi naša rodoljubna inteligenca počasti s svojim obiskom.
Vsacega, če že ne drugo, mora zanimati izredno lepi ples „Slovanska zveza" v krasnih slovanskih narodnih nošah. Na svidenje tedaj danes v „Nar. domu" pod geslom vse za našo boljšo bodočnost.
Za „Sokolovo" maškarado, ki se bo vršila jutri, na pustno nedeljo, so razposlana vabila vsem članom in prijateljem Sokolstva. Ako kdo po pomoti ni prejel vabila, naj je izvoli reklamirati pri vratarici „Nar. doma". Opozarja se, da maskam ni dovoljen vstop brez vabila. Sokoli se udeleže maškarade v kroju. Vstopnina za člane, dame in maske 2 K, za nečlane 3 K; lože so po 15 K, sedeži na galeriji po 1 K.
Na pustni torek dne 28. februarja t. I. vsi na veliki delavski ples v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Svira popolni orkester. O polunoči žrebanje dobitkov vrednih preko 1000 kron. — Posamezna srečka 20 stotink. Plesalo se bo od 6. ure popoludne do petelinovega klica. Vstopnina k plesu 1 krono za osebo. Lože 6 K. Čisti dobiček je namenjen prepotrebnemu bolniškemu fondu Nar. delavske organizacije.
„Ljudsko štetje". V mestnih tobakar-nah in v knjigarni g. Gorenjca je na razpolago še nekaj iztisov te šaljive brošure. — Tudi z dežele se je dosti ljudi naročilo na „Ljudsko štetje". Ker je v zalogi še par iztisov, naj se hitro oglase tisti, ki bi se radi nasmejali, a pri tem pripomogli z malim darilom našim šolskim družbam.
„Ljudsko štetje" stane le 30 stotink. Zunanji naročniki naj ga naroče pri gosp. J. Jedlowski — kavarna Balkan Trst.
Jutri ob 5. uri popoludne se vrši v „Narodnem domu" v Barkovljah veselica pevskega društva „Adrija". Na vsporedu so zanimive točke, lepa igra in ples, ki bo trajal do pozne ure.
Nemška zavarovalnica proti požaru Prejeli smo: Vse rojake, posebno pa one kmečkega stanu, ki so bili že tolikokrat na ta ali oni način od različnih ptujerodnih zavarovalnic vjeti v zanjke, ali celo spravljeni v obupen položaj, opozarjam na sledeči dogodek, ki bi bil lahko mene in vso mojo družino oškodoval, da me ni obvarovala roka pravice.
Leta 1908 sem bil dobil od c. kr. sod-nije v Podgradu v Istri povabilo na razpravo kakor dolžnik vzajemne zavarovalnice v Gradcu; plačati da imam namreč zaostale premijo za zavarovanje proti požaru v znesku 15 kron.
Samo ob sebi je umevno, da ta nemški zavod ni poznal nikakega usmiljenja, ko sem opetovano zatrjal in se rotil, da sem že plačal premijo, radi katere sem tožen. Po dvakratni razpravi v Podgradu se mi je posrečil dokaz, da sem premijo plačal in zavarovalnica je bila obsojena v poravnavo tro-škov. Uverjen sem bil, da sem se s tem končno rešil stroškov in zopetnega plačila premije.
Tem veče je bilo moje osupnenje, ko sem letos, 3 leta potem, zopet dobil tožbo od istega zavoda. Letošnje preganjanje je bilo tem občutneje, ker sem moral v oddaljeno Gorico na razpravo, zakar sem rabil
2	dni časa in veliko denarja. Kljub temu. da bi bilo pristojno sodišče v Podgradu, citirali so me v Gorico, kar me je popolnoma zbegalo. Domačega sodnika se je navajeno kakor dobrega očeta družine in k temu hodiš z veliko večjim zaupanjem.
Razprava je bila dne 30. januvarja t. 1. Nisem vedel, kaj naj storim, da se rešim te nadležne nemške zavarovalnice. Kakor vsakokrat, šel sem tudi takrat k gospodu odvetniku dru. Rybafu ter ga prosil nasveta. Povedal sem mu, da je moja pogodba z rečeno zavarovalnico že leta 1908 potekla in da sem vse premije že plačal; svetoval mi je g. dr. Rvbar, naj grem na razpravo v Gorico in naj si tam poiščem slovenskega odvetnika. Vbogal sem ter odpotoval v Gorico, kjer mi je neki moj rojak nudil pomoč in mi preskrbel odvetnika. Ker se gospodje imenovanega zavoda niso zadovoljili z mojimi dokazili, da nimam nobene obveze več do njih ter da jim ničesar več ne dolgujem, moralo je sodišče razpravo odgoditi, da zasliši zastopnika te zavarovalnice, vpokoje-nega c. kr. davkarja Petscheja v Gorici. Temu gospodu moram priznati, da se je potrudil, da bi rešil svojega delodajalca iz zadrege in da bi meni naprtil stroške, kar se mu pa — čast pravičnemu sodniku in mojemu odvetniku! — ni posrečilo. Zavarovalnica v Gradcu je bila zopet obsojena in jaz rešen občutljivega preganjanja. Nemcu se ne more zgoditi kaj sličnega, ker on se zavaruje le pri nemških zavodih.
Da se nobenemu rojaku našemu ne zgodi več kaj enakega, bodi omenjeno, da ima omenjena zavarovalnica v točki 71 pravil opazko, ki zavarovanca še nadalje, ko je pogodba že potekla, veže v zavarovanje in plačevanje premij, ako ni zavarovanja odpovedal. Odpoved se ima izvršiti pri zavodu samem, ali pa pri zastopnikih pismeno; oni ki ne znajo pisati, store to lahko ustmeno. Ako zavarovanec ni storil tega, ali pa ne
V Trstu, dne 25. februvarja 1911.
EDINOST" št. 56.
Stran m
more dokazati, da je storil, ga lahko doleti, kar se je zgodilo meni. A to ni malenkost za malega kmetica. Gospod vpokojeni dav-kar pa naj razmišlja sedaj, da-li s takimi tožbami koristi zavodu, kateremu služi?!
„Prva primorska gostilniška zadruga v Trstu naznanja vsem gostilničarjem, da odpre s prvim marcem svojo^. pisarno. Kje, se naznani pravočasno. Vabi se vse gostilničarje, da pristopijo v zadrugo, ker bodo vse gostilniške predmete dobili potom zadruge po nizkih cenah: Glede piva pa dobijo tu najboljše pivo po najnižji ceni, tako, da nobena tovarna na jugu ne more konkurirati z nami. Vsi narodni gostilničarji in gostje zahtevajte samo pivo „Adnja^
Od Sv. Ivana. V nedeljo, dne 19. t. m. vršila se je veselica sv -ivanskega cerkvenega pevskega zbora. Kolikor poznamo sv.-ivanske razmere, izreči moramo pevskemu društvu kakor tudi vrlemu predsedniku g. Križmančiču svoje priznanje. Pelo se je dobro, zlasti nam je ugala pesmica „Dijaki". Bil je moški mešani zbor. Ganilo nas je posebno videti, kako so sivolasi možje ob mladih dečkih prisegali v pesmi zvestobo narodn in domovini. G. M. Baretu moramo iz srca čestitati. Čast tem pevcem, ki tudi v cerkvi čuvajo narodu jezik. Diletantje pevskega društva „Zora" iz Vrdelce so prav dobro uprizorili igro „Mutasti muzikant" g. J. Stoke. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, se je uzorno zabavalo pri tej prireditvi.
Pevsko društvo se zahvaljuje posebno g. Rihterju in g. A. Godina iz Vrdelce, ki sta vkljub v družini nastopila, da nista škodovala društvu.
Dalje se društvo zahvaljuje Obrtnemu konsumnemu društvu pri cerkvi za prepustitev prostorov, in društvu „Zora" za sodelovanje, sv. - ivanskemu „Sokolu" za korporativno udeležbo; sv. - ivanskim cerkvenim pevcem pa kličemo: Le tako naprej, lepo gojite cerkveno, a tudi narodno petje!
Še nekaj o prireditvi „Vrdeljskega Sokola", ki se bo vršila danes 25. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v „Nar. domu" pri Sv. Ivanu. Včerajšnji dopisnik bi hotel marsikaj pridržati za-se in zamolčati občinstvu. To se meni ne zdi pravilno. Povedati bi moral, da sodelujejo danes gg. J. Stoka, Kavčič, Kemperle in še nekaj drugih gledaliških igralcev. Dalje bi ne smel zamolčati, da je preskrbljeno poleg duševnega tudi za telesni blagor dragih gostov in to potom srečkanja. Morski pajki, pečenjaki, krače, klobase, mulce, krofi, omleti, torte itd. — vendar niso mačje solze.
Eksekutor Pust je obljubil, da pusti vsakemu 50 stotink v žepu, ako se udeleži te prireditve.
Tako je — in nič drugače! Kdor ne veruje, se lahko prepriča!
Maske, ki želijo tekmovati na današnji maškaradi, naj se zglasijo pri blagajni.
C. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 21. t. m., to je minuli torek popoludne je član našega uredništva čakal na telefonski govorilnici na glavni pošti na pogovor v interurbanem prometu. Sedeti je moral preko dve un. Umeje se, da je govoril slugam v slovenskem jeziku. A tu se je zgodilo nekaj neverjetnega : tam poslujoči uradnik je namreč slugi prepovedal, da ne sme govoriti slovenski! — Dvomimo zelo, da bi bilo to v smislu
službenih predpisov.
Določitev začasne dodatne dobe za
postajo c. kr. drž. žel. C. kr. železniško ravnateljstvo je določilo s pridržkom privoljenja c. kr. železniškega ministerstva za vse v postaji Trst c. k. drž. žel. oddane ali došle, ali to postajo preidoče pošiljatve k dobavni dobi, določeni v železniško-obrat-nem redu, vsled nenavadnih prometnih razmer v ti postaji, še dodatno dobo 3 dni za brzovozne pošiljatve, 4 dni za tovorne pošiljatve. Ta določitev ne obsega pošiljatev živih živali, svežega ali tudi zmrzlega mesa in živil, podvrženih hitri pokvari.
I. poluletnik „Edinosti" 1910, ki si ga je svoječasno izposodil v našem uredništvu neki gospod, še ni vrnjen. Zato je isti naprošen, da ga vrne nemudoma.
denega blaga. Ker niso dali vozniku zadostnih navodil, se je ta v zadregi, ko ni vedel kam z blagom, obrnil na policijo. Tako se je na uprav nepričakovan način prišlo na sled tatvini. Policija je po energičnem poizvedovanju tudi prišla na sled glavnemu tatu, 38-letnemu Andreju Sinigoj, ki je bil že večkrat kaznovan.
Samomor. Včeraj ob 10.30 uri zjutraj so pripeljali v bolnišnico 18-Ietno dninarko Natalijo Pisciutta, ker se je zastrupila s fe-nilno kislino. Kljubu hitri zdravniški pomoči je nesretnica pol ure potem izdihnila. Vzrok samomora ni znan.
Smrtna nezgoda na delu. Donato Masafra, je pri delu na krovu parnika Av-stro-Amerikane „Ida" padel s krova v podpalubje in si zlomil tilnik. Prenesli so ga v bolnišnici, kjer je umrl, ne da bi se več zavedel.
Koledar in vreme. — Danes: Val-burga dev. — Jutri: 3. predpelnič. ned.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne H- 12° Cels. — Vreme včeraj: deževno, oblačno.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deževno. Hladni vetrovi. Temperatura narašča. __
Društvene vesti.
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje za danes, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer zelo važen društveni sestanek radi sedanjega gibanja na državni železnici in sicer v dvorani NDO., ulica Lavatoio št. 1.
Vrdeljska mladina priredi danes v soboto ob 9. uri zvečer „čajev večer* v korist podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v „Gospodarskem društvu" v Vr-delci. — Vstopnina: možki 1 K, ženske 60 st.
I. redna seja vaditeljskega zbora
telovadnega društva „Sokol" v Trstu se vrši jutri 26. t. v društveni telovadnici ob 11. uri dopoludne. Udeležiti se je morajo vsi člani vaditeljskega zbora kakor tudi vsi oni, ki izvršujejo v tem zboru kako funkcijo, n. pr. vodstvo telovadbe naraščaja itd., in vaditelji odsekov imenovanega društva. Ako je kdo zadržan, naj javi to pravočasno načelniku (lahko tudi po društveni služkinji), ker bi se drugače smatralo, da preneha biti zborov član.	Načelnik.
Na zdar!
Sv. - ivanska podružnica CM. ima
svojo redno sejo v četrtek 2. marca ob 8. uri zvečer v „Gospodarskem društvu" na Frdeniču.
Pevsko društvo „Primorec" v Treb-čah priredi dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih „Gosp. društva" pustno veselico s petjem, igro in plesom. Prijatelji zabave, pridite vsi !
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes repriza Gounodove opere „Faust" ; v nedeljo mesto opere tradicionalna „kavalkina".
EDEN. Varijetna predstava.
DAROVL
—	Za Ciril-Metodov ples so darovali: Tiskarna „Edinost", Trst K 2355, gg. Martin Ćretnik, Trst 3 krone, Jakob Kerše-van, Štanjel, 4 krone, Josip Mrevle, Trst, 5 kron, dr. Kari Glaser, Dunaj, 2 kroni, Anton Mašek, Trst, 10 kron, Štefan Segalla Kanal 6 kron, dr. A. Fatur, Trst, 2 kroni, Angelj Dekleva Trst 4 krone, A. Minih, Trst 4 krone, Iv. Kerže Trst 12 kron, Anton Lenček Trst 4 krone, Vicko Krajančič Čara 4 krone, Ivo Bosnić-Bruk, Blato, 10 kron, don Ivan Šeman, Blato 10 kron. Pri plesu : g. Jakob Košmalj 5 kron, g.a Alojza Roič 1 krono.
—	Pri obhajanju godu g. Matije Lavrenčiča nabralo se je v Konsumnem društvu v Rojanu za tamošnjo podružnico CM. 20 K, kateri svoti je dodal g. Mislej Josip še 5 Ur italijanske vrednosti, iz časa njegovega popotovanja v obljubljeno deželo mater Italijo.
—	Za otroški vrtec v mestu daruje
mn|« l/fAniLo ! Ivan svoi° dii"eto 20 kron» Vladko Ternovec I rZaSKa maia KrUllIKci.j^ Ijfo^ Denar je naložen v Trgovsko
Divjak. Včeraj opolunoči je med 24- 1 obrtni zadrugi, letnim trgovskim potovalcem Karlom Vielli,! — Svetoivanski podružnici CM. so stanujočim v ul. Pozzachera št. 5 in neka-j darovali mesto novoletnih voŠčih: terimi drugimi osebami v ulici S. Giacomo j Krčmar Gombač 2 kroni, Ličen Andrej nastal prepir, pri katerem je neki redarsku-j in Stanič Franjo po K 1/50, Fonda Ivan, šal pomiriti razburjene duhove in pozval Edvard Furlani, S. H. Škerl, resp. Hvala obe nasprotni stranki, da se razideta. To pa Ivan, Andrlič Franjo, Mamilovič Ivan, Kralj ie Vielliia še bolj spravilo v ogenj in začel Ivan, po 1 krono; Žiberna Ivan, Škerl in
■ _____li.:__a—Ta ora iV P nn VI ctof . Dam/%	HranrAti
je psovati redarja in mu žugati. Ta ga je aretiral in ga hotel odvesti na komisarijat.
K. P. po 50 stot.; Peric in Pertot Dragotin po 30 stot. Skupaj K 1510. Vesela družba
Vielli pa se je branil z vso silo in začel biti pri g. GasperŠiču nabrala 4 krone. Cerkveni in brcati okolo sebe, tako, da so imeli vsi; pevci darovali o priliki svojega koncerta 5 trije redarji, ki so se približali tej skupini,1 kron. Tretjina čistega dohodka narodnih dovolj opravila ž njim, Konečno so ga le popevk K 41. Vse skupaj K 65*10. spravili tja, kamor je spadal. Izročili so ga j _ Škedenjskemu „Sokolu" so daro-radi upiranja in groženj proti redarjem J vaij gg<: Benussi, kavarnar, in Šuman sodišču.	} Mihael po 2 kroni, Lovro Flego Lazar,
Velika tatvina. V skladišče tvrdke | Merlak Mihael, Flego Jakob, Flego Štefan, Macchioro, ki se nahaja v ul. Lazzaretto Godina Blaž, Metlika Josip, Furlan Peter, vccchio štev. 19, so včeraj opoludne udrli Furlan Anton, Flego Vincenc, Brus Ivan, tatovi s ponarejenimi ključi. Vkradli so 12 Štradiot Nikola, Sancin Dragotin, Sosič Jo-žakljev kave in zaboj polenovk v skupni sip, Šuman Alojz, Novel Anton, Elero Peter, vrednosti 1912 K. Tatovi so vkradenoblago po 1 K; Galjot Ivan 20 stot., Gal Anton čisto mirno naložili na voziček in odšli. —. 10 stotink. Skupaj K 20*30. Včeraj pa so najeli voznika za prevoz ukra- Prisrčna hvala vsem!	Odbor.
x „ Odlikovano pokoma In sladftlčama
» zlato koleno In križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londonu leta 1909 —————
Acguedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikrat na občinstvu, da ima
dan svež krtih.
Prodsfolnica je tndi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blSkotl posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah In Hne desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko Iz najboljših mlinov ■(T* po aajnUJI ceni. Brezplatea pcotreiba na dom. — Priporoča (llltlfn Čllfivll 1 TvH se slavnemu občinstvu z odliČn. spoštovanjem VllltlU ijHblll ■ llSI
l
Uelika Izbera močnih hlač, 1 srnic itd. za delane. 1
Air ArtiSiiie
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
Kdor hode saditi
dreuesa, grme, cvetlice, naj zihteua katalog dre«, šole H. Zrzauy
Okrouchilce na Češkem.
Gualtiero Cozzio
Passo San Giovannl 2
ln Torrente 15 (nasproti Chiozzi) Trst
PRVA briisarska :: DELAVNICA ::
na električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Vrtna: semena
kakor: karfijola, kapus, verzot, koleraba, korenjček, peteršilj, solatna pesa, mesečna redkvica, radič, različne solate, endivija, špinača, grah, šparglji, dalje:
vsa deieljna; travna in poljska semena
priporoča trgovina s semeni
Sever 4 Urban ič
J§jn6fjana.
V dobroznani žganjarmi
FERDINAND PEČENKO
v ulici Miramar štv. 1 317
dobijo se vedno
pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindo in šemade
Služio obi tajnika
s plačo 1000 kron na leto, razpisuje županstvo Sv. Lucija. Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe vložiti je do 25. marca 1911 pri podpisanem. Nastop službe je l. aprila 1911.
Županstvo Sv. Lucija
dne 22. febr. 1911. 325	Zupan: VUGA.
i
Cenovnlk pošiljava na zahtevo zastonj.
y imm m slanu
vogal ul. G-hega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ===== CENE ZMERNE. =====
As ti Spumante, Hefošk, lagrebikl Pelinkovac in SokoL Posebne vrste: Ruse po najzmernejših cenah.
Marija Hakel
trst, U ta 3elvedere štev. 49, Trst
nuznanja slav. občinstvu, da je odprla svojo
gostilno „Fischerquelle"
(ex Peppi Moro). Vino istrsko, opolo dalmatinsko in belo vipavsko. Flšerjevo pivo prve vrste. - Domača kuhinja.
treba ■aslovljatl na •ddtlak „EtinaatJ"
VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST
= V soboto 25. in nedeljo 26. februvarja: =
1 IZ VARŠAVE NA DUNAJ, krasna projekcija
2 HČI RUDEČEKOŽCA, KOMIČNA ŠALA.
po naravi, drama. - 4.
amerikanska
V pondeljek dram. večer, traja 1 uro. V torek nov program.
Prva primorska tvornica za lesne izctelke z vodno silo
- I I f« piiuiviona »w ui UIVH »	———--— —------
tvrdke A. KRIZNSČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠQLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino!
StncarsH oddelek nali u i strojarsko stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in stroko vnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka ————-—interesentom brezplačen. —— —_____
Stran IV
EDINOSTc 8t. 56.
V Trstu, dne 25. februvarja lbll
Gospodarstvo.
x Vinski trg. Cene vinu so, izvzemši sporadične slučaje, enake kakor meseca jaguarja. Transakcije v večem obsegu so zelo redke, glede na okolnost da so skoro v vseh vinorodnih krajih radi intenzivnega ■raza začasno zaustavili z vinskimi pošiljat-▼ami, sklenjenimi novembra in decembra 1. 1810. Pač pa se vrše pošiljatve manjšega obsega po visokih cenah.
Poljedelsko ministerstvo je ravnokar obelodanilo statistične podatke o vinskem pridelku leta 1910. Ti podatki kažejo, da je znašala avstrijska vinska produkcija I. 1910 (izvzemši Ogrske) 2,507.927 hI. nasproti 6,252.571 hI. leta 1909, 8,140.551 hI leta 1908 in 4,250.471 hI leta 1907.
Povprečni pridelek zadnjih desetih let Je znašal 5,139.479 hI, oni zadnjih dvajsetih let pa 4,271.342 hI.
Izmed vseh vinorodnih dežel monarhije, ki so dosegle letos povprečnino izza zadnjih 20 let, so: Tirolska, Trst, Istra in Dalmacija, dočim niso druge dežele dosegle niti polovice goriomenjene povprečnine.
Vesti iz Goriške.
Volčjigrad pri Komnu. Dne 22. t. m.
izročili smo materi zemlji domačina Štefana Š t o 1 f a, krčmarja in posestnika v Volčjem-gradu. Minole nedelje je prišel iz Škrbine v Komen. Tukaj se je nekaj časa zakasnil, a ko je šel zvečer v neprodirni temi in megli domov, padel je pred Volčjemgradom v prepad, (ki je bil slučajno njegova last) tako nesrečno, da so ga svojci našli še le okolu 9. ure po noči, ter ga prepeljali domov, kjer v ponedeljek zvečer v velikih mukah izdihnil v 57. letu svoje dobe. — Štefan Štolfa je bil mož, kakoršnjih poznamo le malo. Po značaju miren, v družbi dobrodušen in vesel, a v svoji družini skrben gospodar.
Pred leti je bil v obč. zastopu Kolenskem podžupan Volčjigrajski. V tej dobi se pod njegovim vodstvom popravili cerkev sv. Ivana, razširili obč. pot Komen-Volčji-grad in popravili občinske vodnjake, ki do ledaj niso držali vode. Tako so Volčjegrajci preskrbljeni sedaj v tem pogledu. -Svoje otroke je vzgojil tako, da se je sam ponašal žnjimi.
Kako spoštovanje je pokojnik vžival, to je sijajno pokazal pogreb, katerega se je vdeležilo mnogo občinstva, da izkaže pokojniku zadnji čast. — Blagi duši večni mir in pokoj!
Iz Srednjega pri Kanala. Kakor se sliši, se nastani letos s 1. aprilom v naši vasi stotnija. — Ker ni tukaj nič posebnih prostorov, mislijo nastaniti moštvo po skednjih pri kmetih. — To se nekako čudno zdi našim kmetom, ker Še za-se imajo malo prostorov. No, to bi se že kako pretrpelo. Ali kako bo z vodo za vojaštvo in za kmete ? I Ako nastopi poleti suša, ostanejo oboji brez vode. Že sedaj, ko leži tukaj mnogo snega, je začelo — ker ni bilo en in pol mesec dežja — primanjkovati vode za živino in za pranje ; posebno živina trpi dosti žeje. Vedeti treba da tukaj v bližini ni nobenega studenca. — Kaj bo pa še-Ie ko pride sem še trikrat toliko vojakov nego je sedaj tukaj vseh ljudi.
To naj bo poklicanim faktorjem v premislek !	*
V	občini Mavhinje so našteli:
prebivalcev: hiš: v Cerovljah 195 (1801. 1900) 35 (32) v Mavhinjah 267 (251 „ ) 49 (39) v Sesljanu	356(111 „ ) 47 (17)
v Vizovljah 155 (144 „ ) 23 (20) Skupno:	973(586 „ ) 154 (107)
V	občini Pliskavica so našteli:
prebivalcev: hiš: v Kosoveljah 143(1231.1900) 27 (24) v Pliskavici 577 (620 „ ) 109 (108) Skupno:	720(743 „ ) 133 (132)
V	občini Sela so našteli:
prebivalcev: hiš: v Hudibregu	89(881.1900) 16 (15)
v Selu	268 (349 „ ) 57 (55)
Skupno:	357(437 „ ) 73 (70)
x Novo društvo furlanskih veleposestnikov. Ustanovilo se je društvo furlanskih veleposestnikov za obrambo svojih koristi predvsem proti novemu kolonskemu zakonu, ki ga ima skleniti državni zbor. — Statut tega društva je s početka vpošteval samo veleposestnike, pozneje pa so pritegnili sploh vse posestnike, ki bodo seveda v društvu le za Štafažo.
Zdi se, da se skrivajo pod to navidezno gospodarsko obliko politična stremljenja laške liberalne stranke, ki si hoče zagotoviti vpliv na posestnike za vsako eventuelnost. _
Vesti iz Istre.
Iz Vodnjana v okraju puljskem: C. k. okrajna politična oblast v Puli je hotela, da bi v vodnjanskih pridruženih davčnih občinah z izključno hrvatskim prebivalstvom učitelji izvedli ljudsko Štetje kakor najspo-sobneji za to delo. Kaj Šel Občina ni
j hotela učiteljev, ker si menda ne znajo i umetno ustvarjati Italijanov. In — zmagala je se svojimi predloženci in bo našega naroda nekaj stotin glav manje — na papirju. Pozneje pa bodo govorili falzifikatorji: „carta canta".	_
Druge slovenske deZeie
Narodno-napredna stranka je uložila v stvari ljubljanskih občinskih volitev nad 600 reklamacij.
Smrt alkoholiste. — Iz Trbovelj. Delavec Josip Skomina pri tukajšnjem podjetniku Šuligoju se je, povrnivši se dne 20. t. m. zvečer domov, napil špirita in legel spat. Naslednjega dne so ga tovariši našli mrtvega v postelji. — Zdravnik je konstatiral, da se je v njem vnelo žganje.
Slovencev so našteli v Celovcu 554, pred 10 leti jih bilo 439. Seveda so jih veliko vpisali za Nemce. Vseh prebivalcev ima Celovec (brez vojaštva) 25.870. —- V občini Podklošter so našteli 1588 Slovencev in 2375 Nemcev, kar tudi niti od daleč ne odgovarja faktičnim razmeram.
MALA POŠTA.
Ker so nam pošle vse številke lista od 15. maja, 25. aprila, 20. novembra in 11. decembra 1910 prosimo uljudno naše čitatelje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje proti odškodnini.	Upravništvo.
=3 HALI 08HJIE-

MALI OGLASI ac računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se tako) Ins. oddelka.

Bestaurant Fiendfick Lt«1,0^
zvečer celo noč veliki plea. Začetek ob 8. uri in pol zvečer.	330
Saldakontista
sprejme takoj tovarna na deželi. Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika in kolikor mogoče laščine, kakor tudi lepa pisava. Pogoje po dogovoru. Ponudbe a ponatisi spričeval In sliko poslati na Inaeratni oddelek „Edinosti" do 28. febr. 1911 pod „Saldakontiat".	251
Hlev
i a 15 konj se išče takoj. Kdo išče pove „Edinost- pod St. 324.	324
Onrililfi	velike	jakobške maškarade na-prillm	znanjam,	da bom držal odprto gostilno v nedeljo do 4. ure	zjutraj. Hinko Kosič, via Carradorri 18.	294
Ugodna prilika. 62, drugi dobro služeč
za vsa dela, tudi veznine E 100, triletno jamstvo. Ulica S. Caterina 7, skladišče na dvorišču. 270
Odlikovani čevljarski mojster
Viktor Schenk
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najbolj, biks Fredin, Globin, cava-ller in Cir.-M. mazilo.
Trst Beloedere 32
m
V SEŽANI
vknjiž. zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni
občni zbor
ki se vrši
v nedeljo dne 12. rr.drca 1911
ob 10. uri predpoldne v zadružnih prostorih v Sežani
Dnevni red:
1.	Pregled in odobritev letnih računov.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o reviziji.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Predlogi.
S 3/11 4
Obvestilo.
O imovini „Glavne posojilnice v Ljubljani" reg. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. febr. 1911 konkurz.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani.
Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani.
Volilni narok 21. februvarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani,
oddelek III. dne 13. februvarja 1911.
Slovenci! r Hrvati! - Srbi! - Čehi! Odprla se je ^m
v Trstu, ulica Giosne Cardueci 9 nova elegantna
hrvatsko - slovenska
:- BEIVmCA -:
— BRADIC & TIŠLJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 3lti
načelstvo. P Krepilno pijačo
Hišne posestnike da prevzamem po pogodbi administracijo večih hifi. Reference dobre. — Vprcftanja na Ina. odd. Edinosti pod .Oster". (116
Antonio Alberti E^SSEiS*
Trst, ulica Ponziaua 665, Telefon 23—56. Zaloga in in bogata iz bera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cfsti in pere vsako vrat kožuhovine.
IX A a se potnika, ki je veSč slovenskega, hrvatio v v skega in italijanskega jezika. Vprašati pri R. Kotniku, tvrdka Gustavo Marco in drug, ulica Ooroneo 45, Trst.	310
Gospodarsko društvo v Skednju
vknjiž. zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
. redni oMoi
ki se vrši
v nedeljo 12. marca 1911
ob 3 \;2 uri popoldne
v lastnih prostorih v Skednju št. 226.
fe uspešno redilno sredstvo, do-sedaj nepoznano tvori Maršnerjev
Svetlo in likano perilo.
Kdor hoče : —: imeti
svetlo in likano perilo, naj" se obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia 6t. 14, pritličje. Telefon 22-69.	2003
Ctnnminnin 8 4 sobami m z vrtom se I6će
oianovanje kje v Škorklji. Ponudbe na
ins. odd. „Edinosti" pod „Antonovič".	317
Josip Trampuš ££
priporoča svojo pskarJJo. Večkrat na da a ■vet kruh. Zaloga moko vsako vrate Is prvih mlinov. Vino ln likerji v steklenicah. BladAioe ln blflkotL	lf28
Dnevni red:
1.	Poročilo tajnika za upravno leto 1910.
2.	Poročilo blagajnika in odobrenje letnega računa.
3.	Nadomestna volitev dveh članov načelništva.
4.	Raznoterosti.	ODBOR
M fotograf le Anton Jerklč, Trst
Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.___315
Ceno
moQn vsak dan sveže, 5 kg govejega lllCdUf mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba, ker reflektujem na stalne odjemalce. Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Aladar B. M. Kerincse, Ogrsko. _282
ni CQ v Orleku pri Sežani se vr&i na pustno ■ LLO nedeljo pri Andreju Phjavcu Sfcev. Iti.
280
aoneLHivotiyooflose
Oglase (Inserate) treba našlovljati ne na Uredništvo lista, in D9 na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
m Jnsentnl oddelek" notesa Usta
i ii «11 nt Upravo. =====
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nikakega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in že da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
Opomba:. V slučaju, da ne bi bil ta občni zbor sklepčen, se vrši eno uro pozneje pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
ODVETNIŠKA PISARNA
Dr. Frana Brnčiča In Mat Pretnerla
v Trstu, Via Nuova 13, II. n.
sprejme
Izurjenega stenografa-strojepisca
veščega slovensko-nemškega jezika ali pa
dve stenoMnJl,
Vstop 1. aprila 1911. Plača po dogovora.
ALEKS. FRANC MATER - TBST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
VaJboUAft vir aa doblvaajs psftsas kavo.
(uradno patentovan)
Ker vsebuje veliko množino fosfori čnega kisika (takozvana fiziološka sol), je BAKAO najboljše redilna snov za iivc©, oživlja oslbljen organizem in krepi okostje. BAKAO r" samo hranilno sredstvo neprecenljive vrednosti za nervozne osebe, za rekonvalescente, za šibke otroke, ampak tudi za zdrave osebe pomeni to sredstvo idealno pijačo
bodočnosti. Kakao iz banan, BAKAO pripravlja
in prodaja izključno Prva češka akcijska družba orientalskih 8ladčičarskih in šokoladnih tovaren na Kraljevih Vinogradih, ex
A. Maršner. Zaloga v Trstu:
ALOJZ PLESNKflR, ulica Siulia 29.
Obstojajo dve vrsti BAKAO : I. v kositrastih skatljah ... K I — It. v zabojčkih........ — 50
Pristen samo s to tovarniško znamko.
Prodajo se v lekarnah, dro-iarnah sladčlčar« nah In trgovinah jestvln.
Hermangild Trocoa
Barriera vecchist Štev. S ima veliko zalogo
oirtvaikib predmetov
VENCI
td porcelana in biserov vezanih t ras-4eno žico, od umetnih cvetio s trat kovi in napisi.
Slike aa porcelanastih ploščah za spiaenikt
Najniajs konkarenSae osna.
I revljarniea „Alla Sartorella", Trst
M —	via niiiiii ¥iocm iT. i« gujumm «	oattd	—
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moSke, ženske in otroke. — Blago izvrstno in	cene zmerne.