56 številka. Trst. v četrtek dne 25. februvarija 1904. Tečaj XXIX Izhaja vsak dan •udi nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. ' •«ame?ne številke -e prodajajo po 3 novć- (6 stotink) » mn?ph tobakaraan v Trbtu in okolici. Ljubljani. Gorici, Kranju. Man boru. Celovcu, Idriji. M. Petru. Sežani, Nabrefini. Novemmestu itd. C^iaa© In naročbe sprejema uorava lista ..Edinost", ■•lei Moim piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. >ne Oglasom 1« Ktotir.k na vrsto petit; posianiee. osmrtnice, jame zahvale in domaći oglasi po pogodbi. ~ TELEFON ItT. 87«. cc^« Edinost •Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! * Naročnina znaša za vse ffeto 24 kron, pol leta 12 srcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine s3 jpiava ne oziia. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankavaM pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ltoU UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca Jtv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. la Postno-hranilnični raćau št. SH.652. Vojna med Rusijo in Japonsko. PETROGRA D 24. Iz P«»rt Arturia lavi aio ilHD'FD one; hmovni napad ]a- pottt-ke|ra l*<1i). v;» nt. P.nt Artur ie bil od bit St-ri jM|M>nHt£e • k "i>niafi~ in dve >raoi*-portni ladtu eo «e |M t -|»ilf. Ru«ka oklopna adiia »Kervz»n« (•> k«terej ho jai»onflfea po roAiia trd Ip, da ie bda o prvf-m n^pfdo na Port Artur sk' rai r>' p"'n< roa ud čena), se je v t*»i hitki proslavil*. fOKl" »AID 24. Rusfci transportni la diji »Orel« s 1227 možmi in »Smolensk« se streljivom dospeli ste danes ziutraj iz Sueca semkaj in odpotujeti tekom 24 ur v Odeso. TOKIO 24. Keuterjev biro javlja : Pri Ocdžu stoječi Rusi ne delajo nikakib priprav za prodiranje proti Pingjangu. PETROGRAD 24. Za sigurnost red-n*g<* prometa vojaških vlakov na železnični prcgi Samara Slat^uet in na sibirski železnici, se je proglasilo vojno stanje v področju teb železničnib prog. LONDON 24. Reuterjev biio javlja iz J;ngktu-a: Tukajšnji konzuli so se zbrali na posvetovanje, da ss zjedinijo glede enotnega postopanja za nevtralizovanje Niunčvanga. Sklenili so, da Rusija oficijelno izreče svoje mnenje, predno se store kaki tozadevni korcki. PARIZ 24. »Agence Havas« javlja iz Sangaja : Vesti iz Koreje trdijo, da se je v Cemulpo izkrcal 30.000 mož broječi ja-pocazi voj. ki se razvija med Seuloin in P icpjar gom in čegar ptednja traža je ža na p »lu. V sled tajanja snega ao korejske poti v zelo slabem stanju, kar močno ovira dovaža-n e živil in streljiva. PARIZ 24. V zborničnih krogih se zatrjuje, da nameruje vlada zahtevati od parlamenta kredit 10 milijonov frankov za boljše ulrjenje Sajguna kakor oporne točke franco-zkega vojnega broJovja v vshodni Aziji. PFTROGRAD 24. Cesar Nikolaj je včeraj v zimskej palači, ob navzočnosti ministra za notranje stvari in petrograjskega guvernerja, vapreiel deputacijo zemstva pe-♦rograjske pokrajine, katero se je sestalo na izvanredno zasedanje in povodom vojne z Japonsko sklenilo udanostno adreso na carja. Adresa izraža zgražanje nad postopanjem sovražnika, ki je zavratno napadel Rusijo. Nadalje izraža adresa neomejeno zvestobo in udanoBt zemstva do prestola in zaključuje z željo, da bi zmagala carska vojska. Cesar se je topi mi besedami zahvalil na adreai in izjavil, da ga v sedanjih težkih časih tolažijo soglasni pojavi domovinske ljubavi, ki prihajajo iz vseh pokrajin Rusije. PODLISTEK. 24 Teodora. Povest Hrvatski «pi»*I Evrenij Komlčlr. prevel J. H. Prvi del. Kapitan se je malo stremel na to zadnjo hpse io, zresnil ^e. Čelo se mu je zmračilo, živo jej je pogledal v oč», premeril jo od glave do pete, zmignil z ramami, a obraz se mu je razvedril. »Stisnil jej je ddsn;co in na-Kmehnil se jej komaj vidljivo, ali važno, kakor da je nekaj sklenil v sebi. Vsi ao sto* pili pred h:šo, Dak«: je poljubil otroka ter sel v kočijo. — Z Bogom, dragi oče! — je rekla sedaj Teodora drhtečim giasom, a ko je kočija odhitela proti Reki, zbežala je v vrt pod one kostanje in je zajokala gorko. Ko sta jo kasaeji našli v hladu Lucija in Malvina, bili at; jej očesi rdeč; in koža okoli njiju zale "-ene. — Teodora, urnir»te se. Očesi sti vam rudeči od joka. — Jaz ni*em jokala ! — ne je otresla dealica in obrnila hrbet učiteljici. — Teodora, kakšoo vedenje jej to ? —? jo je jx>k*r#la Malvina. Sledcj č je izrazil upanje na božjo po moč za pravično stvar ter zagotovil, da mornarica in junaške čete gotovo store svojo dolžnost v čast in slavo domovine. Iz ogrske delegacije. Brzojavno poročilo.) DUNAJ 24. V včerajšnji seji ogiekč zbornice se je nadaljevala razprava o voj nem proračunu. Deleg. grof Apponvi je izjavil, da z reformam; ni zadovoljen. Ou vstraja pri zahtevi madjarskega armadnega jezika, ne da bi pa zahteval takojšnjega uvedenja istega. Priznal je, da je eedanji vojni minister sicer odkritoarčnejše naklonjen madjarakim stremljenjem, nego so bili njegovi predniki, vendar pa bo iz političnih povodov glasoval proti vojnemu proračunu. Ministerski predsednik grof Tisza je najostreje polemiziral proti grofu Apponvju in povdarjal, da se vlada pošteno trudi, da bi uresničila vojaški program liberalne stranke in da bi madjarskemu narodu priborila v vojski ono mesto, do katerega ima pravico. Taka kritika, kakoršno izvršuje grof Apponyi, pa lahko zmanjša v madjarski družbi vrednost vojaških reform. M nisterski predsednik je kazal na večkratno spreminjanje Apponvi jevega političnega naziranja, ki ga je — če tudi v dobrem uverjenju — spravilo na visečo ravnino in je izjavil, da bi bila za madjarski nar o i največja nesreča, ako bi tudi on (narod) zašel na jednako visečo ravnino. (Nemir.) Grof Apponvi je ogorčeno odgovarjal ministerskemu predsedniku, ki je vBled mo numentalne spremembe fronte prišel na vlado in ki je ceI6 svoje ministersko delovanje pričel na temei"«u programa, vstvarjenega po drugih politikih, vsled česar da nima pra vice očitati njemu (govorniku) nedoslednosti. Ministerski predeednik je na to povdarjal, da je vedno odobraval program liberalne Btranke in je obsojal le brezmejno agitacijo za narodne zahteve. On ni nikoli prikrival dejstva, da je prevzel vlado v momentu, ko 89 tej dolžnost' ni mogel odtegniti. Nadalje je govoril del. Rakovskv, ki je obsojal povišanje prezenčnega stanja, češ, da je isto nepotrebno ia da je ravno to poviša nje provzročilo tako hud hoj za madjarske vojaške zahteve. Ministerski predsednik grci Tisza je opo rekal predgovornikovi trditvi, da bi bil vojaški program liberalne stranke brez vrednosti. Kar se tiče njegovih izvajanj proti grofu — Pustite me v miru! — je je segla v besedo mala in stresla z ramami. — Ne jezi učiteljice! — jo je zaprosila, sestra. Teodora se je naglo obrnila, objela sestro, spustila glavo na njeno ramo in tiho in bolno vzdihnila : — Najin oče je odišel ! — Vrne se, pa bo3ti zopet veseli — je rekla Malvina, hoteča jo potolažiti. — Vi ne veste nič — jej je odgovorila Teodora kljubovajć. — Ali, dragi otrok... — Ne, vi ne veste, kako strašno je morje. Vsi se ne povrnejo domov... to jaz dobro vem, pak se vedno bojim, ko odhaja oče. Mnogo ljudi z Banje se je že potopilo — je govorila Teodora, a glas se jej je ne koliko tresel. — Vem, da je tako, ali vi ne smete z menoj govoriti tako, kakor da sem vaša služ-kinja. Vajin oče mi je rekel, da bodite dobri, da me ubogati. Teodora, zakaj ste tako kljubovalne narave? Zakaj me ne ljubite, kakor ljubim jaz vas ? — jo je vprašala učiteljica ljubeznjivo. Xeodora jej ni hotela odgovoriti. — Ztkf-j mi te odgovarjate? — je za Apponyiju, dejal je, »la isti niso bili osebni, marveč, da grofa Apfonvja oasbno zelo čisla, žal mu je pa, da je isti po večmesečnem sodelovanju na reševanju prestopil sedaj v nasprotni tabor. Sekcijski načelnik Jekel-Falussv je povdarjal potrebo jednotnost! vojske, na kar je bil vojni proračun v splošnem vsprejet ter je delegacija prešla v podrobno razpravo. V razpravi resolucije glede pouka madjarskega jezika na vojaških šolah izjavil je grcf Apponvi, da ni vojna uprava, marveč je ogrska vlada kriva na nepopolnosti vojaških koncesij, ki je bila dolžna skrbeti za varstvo madjarskih interesov. Ko je na to govoril še ministerski predsednik, grof Tisza, bila je omenjena resolucija vsprejeta. Prihodnja seja bo jutri Brzojavne vesti. Švedski kralj na Dunaju. DUNAJ 24. Kralj švedski dospel je danes, ob 2. uri 45 min. na tukajšnji kolodvor, kjer so ga vaprejeli ce3ar, nadvojvode in drugi najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki. Ko sta se oba vladarja v kočijah vozila na dvor, prirejala jima je množica navdušene ovacije. DUNAJ 24. Ob 5. uri popoludne je bil v cesarskem dvoru rodbinski dinčr, pri katerem sta bila oba monarha, nadvojvode in nadvojvodinje. Povodenj v Tripollsu. TRI POLIS 24. Povodenj, ki je zavzela posebne dimenzije, je naredila veliko škodo v celej deželi. V Tripolisu sega voda do mestnih vrat. Celi mestni oddelki so razrušeni. Število ljudskih žrtev je se neznano. _ Posvetovanje ogrskih ministrov. BUDIMPEŠTA 24. Ogrski korespon denčni biro javlja z Dunaja : Ogrski ministri, ki se nahajajo tukaj, so imeli danes posvetovanje o predlogih, ki so se ravnokar predložili državnemu zboru. Posvetovanje je trajalo eno uro in se bo jutri nadaljevalo. Dividenda italijanske komercijalno banke. MILAN 24. Upravni svet italijanske komercijalne banke je sklenil predložiti obč nemu zboru razdelitev 8°/0 dividende za 60 milijonov starih delnic. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 24. Generalni inšpektor Hilmi paša trdi, da gibanje Albancev v okraju Djakovo pojenj uja in pričakovati je, da se v najkrajšem ča3u vzpostavi mir. Gibanje je zadobilo večje demenzije le radi nespretnega postopanja poveljnika tega okraje. čela Malvina še ljubeznjiveje, prijemša jo za roko. — Jaz vas nisem ubogala, ker eem mislila na očeta — jej je odvrnila Teodora žalostno in grenko. IV. Nočni poletni veter, sveži severnjak, ki potihuje, ko izhaja solnce, je veselo pihljal po sredini reškega zaliva. Morje se je živo penilo v široki črti od doline Preluke do otoka Cresa. Bila je jasna, krasna noč, napolnjena prijetnim vonjem cvetlic in lovora, katerim diše ono bujno obrežje okolo Banje. Ko ae je zmračilo, izišel je mesec, vzdignil se nad otok Krk in je ono veliko kotlino med Velebitom, Učko in Osorom napolnil s svojim čarobnim sijajem. Lepo eo se raspoznavali oddaljeni rtovi, tiho so se svetila mesteca in vasi ob morju in na strminah ; v daljavi po vseh obrežjih so se beMe hiše v samoti, kakor blede zvezde, ko se dani. Lucija in Teodora sti sloneli na oknu, glava pri glavi, objeti, razsvetljeni od mesečine, a pri drugem oknu je stala Malvina v belem nočnem jopiču, razpletenih lasi. Na Banji ao že vsi ljudje spali; samo iz »CaffŠ Parigi« dosegel je do Dak <5eve hiše kak klic, smeh, italijanska kletev. Na Banji ni bilo vetra, kateri je šumel p© sredini RIM 24. Porta je v ladijedelnici An* saldo v Sampierdarena naročila sedem uniče-vateljev torpedovk. CARIGRAD 24. Včeraj je bila podpisana pogodba med mc rnaričuim ministerstvom in ladijedelnico Ansaldo v Genovi za 7 torpedovk. S tem je preklicana prejšnja pogodba, tičoča se rekonstrukcije 5 oklopnic. Droboj med avstrijskim in ogrskim delegatom. DUNAJ 24. Glasom vesti v »Neue Freie Pre39e« je avstrijski delegat Vasilko pozval na dvoboj ograkfga delegata E^tsr* hazvja, ker je deleg. Esterhazv v svojem včerajšnjem govoru v ogrski delegacij trdil, da Vasilko in drugi avstrijski politiki ščuvajo ogrske narodnosti nasproti madjardkim aspir&cijam. Vasilko je svojima sekundantoma določil Vukoviča in Fournierja. DUNAJ 24. Sekundanta del. Vaailka in sekundanta del. Esterhazvja (Bolgar in Sz6ghenyi) eo se danes sestali na posvetovanje. Slednja dva sta izjavila, da Eaterhazy nikakor ni mislil dotakniti se osebne časti del. Vaailka. S tem je bila ta zadeva zaključena. Panamski prekop. \VASHINGTON 24. Senat je pogo.lbo glede panamskega prekopa vsprejel a glasovi proti 14. Sumljiva znamenja na pirenejskem poluotoku. MADRID 24. Vlada je zaukazala oja-čenje meje proti Portugalu. CARIGRAD 24. Zlravstveni svet je sklenil, da se dosedanje odredbe proti blegu, ki prihaja iz Alekaandrije, nadomestijo z zdravniško preiskavo. LVOV 24. Kakor doznaje »D/.iennik Polski« od kompetentne strani, je necsaf-vana vest nekaterih liatov o aretovanju domobranskega polkovnika Mikolija v Premvalu in domobranskega podpolkovnika Francova. Nezgoda na gradnji nove železnice HUDAJUŽNA OB BAĆI 24. Neprestano deževanje je zemljo tako zmehčalo, da je vsak hip pričakovati, da se na nekej strmini, v višini 100 m. nad neko zarezo reke, udere gruča kakih 20.000 kubičnih metrov zemlje. Rusko-japonska vojna. Trst, 24. febr. 1904. Danes je zabeležiti velevažno vest, ki jo printša R uterjeva pisarna: Generalni guverner Alekaejev, ki je imel do sedaj h voj morja, kjer je jadrala iz Reke velika ladija »Kate« s tremi jaderniki. Njena bela ia Ira lesketala so se v mesečini, ali samo v sredini, kjer so bila najmočneje nategnjena. Kakor se je ladija počasi zibala, tako se je premikala svetloba in senca pojadrab. Na morju je bilo te noči mnogo manjših lad j ; jedne so jadrale sem, druge tja, na vse strani, so se primikale in odmikale, kakor da s0 metulji na ogromni livadi. Divna je bila te noči ona modra livada, posuta tu pa Um s peno valov, podobno belim cvetkam, a vsa pokrita z ono tanko srebrno zaveso, ki jo je mesec bajno razširil nad njo. Zavit v to sijajno zaveso, ob vese'.em šumenju vetra okolu jader in vrvi svoje ladije, jadral je kapitan Dak ć v daljni svet. Naglo se je odmika! rxi svojih otrok, katera sta se razgovarjala na oknu o njem, gledajoča solznimi očmi v la-dijo. On je z ladije gledal ono belo hišo pied vrtom in je bil prepričan, da sti njegovi mali na oknu, da sti žalostni, kakor je tudi on sam. Ali mu ne bi bilo lepše doma. nego da mlati valove ? Že preko trideset let mu morje kropi obraz, no, še je mlad, še potrebuje tisočakov. On je dober oče: vse, kar dela, to je za oni mali. Pa komu naj ostavi svoje imetje ? — Tako je razmišljeval, in o tem se mu je zdelo, da se razgovarja s avo- ' glavni stan v Port Artuiju, je preložil istega v Harbin, torej ra kakih 900 kilometrov v notranjost. Vzrok tej važni odredbi pa gotovo ni ta, kakor bi ga hoteli dopovedovati Japoncem prijazni listi, da se namreč general Aleksejev ni več čutil varnega v Port Ar-tarju, ampak je drugi zelo praktične naravi. Z ene strani je Port Artur zavarovan in preskrbljen z živili za dlie časa, da se more njeea obrambo že prepustiti poveljniku trdnjave. Z druge strani pa ni smeti pozabiti, da admiral Aleksejev ni le poveljnik bro-dovja. amp^k tudi čet na kopnem, radi čeBar je potov« umestneje, ako ima svoj glavni stan l>olj v notranjem. Na nekaj moramo tu posebno opozoriti. Evropski »rumeni« listi pri poved uj«?jo sedaj 0 tem, sedaj o onem poveljniku, kako je pal v nemilost pri carju, ker se je izkazal ne- sobnega. Tendencija tem veBtem je jasna: dotični 1 ^ti bi hoteli uničiti v svetu vero v vod* v o ruske vojske. Čitatelji uaj ne verujejo tem vestem, kakor tudi ne poročilom, ki so pe zopet zače a širiti te dni o razn h japonskih v?p*hth. Mi ponavljamo, da bo trebalo še čakbti, predno bomo čuli o zares pomembnih akcijah. To potrjajo tudi izjave, ki jih je podal eden ruskih odličnih držav nik v v pogovoru z b*l grajskim dop amkom bero ;nekega lista »Post«. Sklenjeno da je, da Rudija združi poprej v Mandžuriji tako vojno s:lo, da si zag itovi končai vspeb. Rusiji da ni na tem. da bi vojevala naglo, am-pa£ ooa hoče v< jevnti temeljito. Ko se enkrat o:*€r-cje raevijejo, bodo delovale poniževalno. »Mi udar mo - je rekel — kaf-no, ali temelj-to in odločilno za daljno bod'čaost. Ni ri/.mo v interesu Rusije, ampak Evrope, da -e tatarsko-muDgolskemu svetu poda dokaz o neodklonljivi moči evropsko-kračan-sne civilizacije. Tudi če bo potrebno 300 do 400 ti č mož, že to se vedno izplača za vso he > raao. Mi ne zahtevamo, da bi sa nas pr giašalo za pijonirje zapada, ali mi bomo postopali v zavesti velike misije, ki nam je žet' rvrat naložila oavubojenje nastiga plemena od m n lje »kazalo«. Tudi ozirom na rusko-japonsko vojno se zt, da hoče italijanska politika ostati zvesta jima otr< koma. A Malvina ? Kadar je po-m:s 1 ca njo, je precej začel sprehajati se vp-gojene glave. Kaj mu je treba sedaj misliti na to dekle ? Zdi se mu dobra, ali kdo bi vede!...? Ima dovolj časa..., ko se vrne domov iz Amerike. — On je zopet gledal obrežje, kjer sti bili njegovi mali hčerki. Tam nad vrtom zadej za njegovo hišo se je belila na mesečini cerkv.ca. Pri oni cerkvici, med njo in pokopahščnim zidom, so počivale kptti njegove žene Kat;ce. Kako lahko bi bilo ktptanu pri srcu, da mu ni umrla! Vzdibnil je in pogledal na jadra in jambore sv^je ladije »Kate«, i Veter se je ojačil, vrvi m se nategnile, po jamborih so škripali knži, nr-kat«r.h so visela jadra. To škripanje je ugajalo kapitanu, ker je ladija jadrala, da ni možoo bolje. Pred njo se je prašilo morje. Lucija in Teodora sti pozno v noč zrli ▼ jadfjo, ra ogovarjajoči se o svojem očeta in števši, koliko dni je do Božiča, ker je oče rtael, da se vrne o B.žiču iz Amerike. Ko m je ladija zgubila v mesečini, legli sti de klin i počitku, pomolivši se Begn, da bi jima oče srečno p >toval in se zdrav povrnil domov. E^femija, njuna teta, jima je rekla naj moliti za svojega očeta, kar sti mal. iesto delali. (Pride še.) tej svoji tradiciji, da treba doseči to, kar je »zdravo«, to je koristno, in ne gledati na to, kar je »častno«. Zadnje čase je uprav na ostentativen način iskala zaupanja in pri jateljstva Rusije. Koliko si je n. pr. prizadevala, da bi privabila ruskega oarja v Italijo ! In vsi ae spominjamo, kako hudo in bolno jih je zadelo, ko je bil že napove dani caijev obisk v Rimu zopet odpovedan ! Kako os'entitivno je Italija začela iskati stikov s Francijo, s katero je živela toliko časa v odkritem nesoglasju! In iskala jih je vzlic dejstvu, da je ona sama v isti trozvezi, ki je bila zasnovana v glavnem proti Rusiji, in vzlic temu, da je Francija zaveznica te Rusije! Italiji ni bilo mari, kaj porečeti nje zaveznici Avstrija in Nemčija, marveč je tudi preko Francije iskala stikov z Rusijo, kei se je nadejala koristi od ruskega prijateljstva oeobito — na Balkanu. A ker vse šaže, da se balkansko vprašanje bolj in bolj pr.bližuje trenotku krvavega reševanja svojega in mora biti prijateljstvo pogojem, da te ladije preplovejo Dardanele le kakor »transportne« ladije. Mi ne moremo prav verjeti tej vesti z ozirom na dogodke na Balkanu za to pomlad. Opozarjamo, da so ravno te dni ruski listi posebno povdarjali, kako temeljito da se motijo oni, ki menijo, tiaima Rusija radi dogodkov na skrajnem Vztoku roke vezane nasproti dogodkom na bližnjem Vztoku. Ravno zato. ker hoče Ru3ija vzlic vojni z Japonsko dosledno vršiti dalje svojo akcijo na Balkanu, da je namenoma izločila brodovje Ornega morja iz akcije na skrajnem Vztoku. Z ozirom na to, da se je jel položaj na Balkanu zapletavati uprav grozilno, in ko je jasno, da bi Turčija rtda izkoristila rusko-japonsko vojno za svojo uporn st proti reformni akciji, je zel6 umevno, kako mora b-ti Rusiji ležeče na tem, da ima brodovje v Črnem morju na razpolapo. Kako skrbe za ruske rojake na prevažanju po sibirski železnici. Rizni japonofiUki listi so širili te dni Rus je za Italijo še posebnega pomnoženega že japonskih zm*g s učajno ni bilo prav pomena, bi bili mislili vse prej, nego da se nig v zalt,gi) vesti, koliko vojakov ruskih je Italija ob se lanji rusko-japonski vojni po- zmrzivIo oziroma si pokvarilo ude vsled stavi se svojimi simpatijami na stran Japon zmrzlin na prevažanju po sibirski železnici, ske. In vendar se je zgodilo to. Zgodilo — Tem vestem nasproti konstatuje »Ruski In- povdarjttmo to posebno — neposredno za Valid«, da je v vsakem vozu za tovore, do- tem, ko je ravno po priporočilu Rusije Italijo ločenem za 40 mož in 8 konj, ž dežna peč, zadela ča-t, da je bilo enemu nje generalov ki j0 kurijo tako pridno, da se temperatura — De G.orgi-u — poverjeno poveljništvo neprestano ohranja na 15 stopinj. V vagonu oroŽLiiscva v Makedoniji! Kako naj si tol- so tudi improvizirane klopi. Po enkrat na mačimo to zagonetnost v politiki Italije ? tjan dobivajo vojaki vroče juhe s s/4 funta Nič drugače, nego da Italija tudi sedaj Ostaja mesa vsaki. Večkrat na dan dobivajo vojaki zvesta svoji tradiciji nezanesljivosti in zavrat- g0rko vodo na razpolago, da si more o pri nosti. Vsa Evropa je zagnala hrup in je rejati fiaj. Tudi na kruhu in konaervah ni kričala o zmagah Japonske in o gotovem pomanjkanja. »Ruski Invalid« zatrja, da si porazu Rusije. To je bilo za Italijo dovolj . gotovo ne more vsaki potn k III. razreda Kaj naj bi jej poražena Rusija ? Raje je preskrbljati toliko udobnosti, kolikor se jih triunjfirala z drugimi. Vse italijansko novin- nudi ruskim vojakom na potovanju po s.bir- stvo je v en glas kričalo proti Rusiji in se Bki železnici. radovalo na namišljenih japonsk.h zmagah. Položaj r Port Arturju. Ali le nekoliko Časa. Oficijelna Italija je . . , A J Posebni dopisnik pariz^ega »Mat na« zadnje dni zad.;la (lajati od a.be glasove, .z ^ Potovaioi> odi kater,h bi bilo sklepati, da prav za prav ^ Arturja ^ m dan prip0vedujej0) d„ tudi ona obsoja postopanje — Japonske. Ud t j _ , . kodi zopet ta sprememba ? Z »pet v naravi označene italijanske politike. Megla, ki se je bila nabrala iz evropsk'h ponvi, s katerimi vlada tam popoln mir. M^d oUstrelje vanjem eo bile poškodovane le 4 hiše in še te le neznatno. — Primerjaj sedaj čitatelj to poročilo očividaev z vsem onim, kar bo pisali so kadili v čast in slavo Japoncem, se je dopi9aiki> k- pa PorL Arturja njkdar vide]] jela malce poizgubl.ati in velikanske zmage ^ o groznem feftjktu j sk bombar- so se hudo skrčile pred očmi sveta. Veselja ^^ q žaU>atnem ^^ y pijana Evropa je videla, da smo se jdko daleč od defi ntivnega poraza Rusije in evo ' T ... . . . , . „vilnat; Družba »Rdečega kriza« jim zopet Italije, ki je jela zopet racuniti, » da prija teli stvo Rudije je vendar še nekaj v Petrogradu ima 12 in pol milijona rubljev vredno. V parlamentu in v svojih novinah premoženja, 636 ?avodov, 2500 sester in je začela italijanska vlada izjavljati svojo lo- mnogoštevilen sanitetni personal. jalnost napproti Rusiji. ———— ralne stranke že zato, ker so za moderno volilno preosnovo. Na tem stališču je tudi slovenska socijalna demokracija. Vendar je bilo potrebno, da je ta sklieala svoj poseben shod. Program in cilj je Bicer obema skupinama isti, aH ločeni sti po jeziku, vsaka s svojo organizacijo in slovenska skupina je povsem avtonomna. Danes naj bi se postavil temelj za bodočo odločno borbo za splošno volilno pravico v občini. Zato obžaljuje, da ni udeležba taka, kakor bi bilo želeti, obžaljuje to apatičnost delavstva za lastne pravice. Danes naj se izreče resna kritika o vladajočem režimu. Sklicujč se na angležki izgled je pov-darjal govornik, da je svobodna občina podlaga svobodni državi. Se le potom svobodne občine prihaja država na moderni temelj. Zato je socijalna demokracija iz principa proti temu, da se vlada umešuje v ol)č.nake posle. Dočim smo mi — je rekel — modernega naziranja, pa vlada na cesarskem Dunaju močan reakcijonaren faktor. Vlada je v taboru najČrneje reakcije. Ta vlada je tam, kjer je bil zloglasni Metter-nich : mračnjaška je in vedno ima pred očmi hegemonijo Nemcev in podjarmljenje nenemških narodov. To so torej vrroki, zakaj je delavstvo proti razpusčenju mestnega sveta. Kateri so pa bili vzroki razpuščenju ? Neposredni vzrok so bile mahinacije ljudj, ki nimajo sicer nobene moči v javnosti in ki so korumpirani. Ti so dobili z Dunaja pomoč. Oni lovijo v kalnem, da bi omadeževali napredni značaj mesta tiž.š&ega. In ti ljudje služijo prav za prav vladajoči camorri, ker se svojimi mahinacijami omogoČujejo, da ostaja korumpirana gospodovalna stranka na krmilu. Zato ni prav, da slovenska naro Ina etrauka simpatizira z antisemiti. Raje, nego s to kliko, naj bi šla s proletaiijatom. To s m-pati/iranje slovenske narodae Btranke je, ki napravlja na slovensko socijalno demokracijo toli slab utis. Antisemiti so bili tisti element, ki je hujskal Koerberja v razpuščanje. In Keerber je slušal. Antisemiije so znak korupcije povsodi in tudi v slovenskem narodu. Govornik ne more umeti, kako mora človek z modernimi nazori simpatzirati s takim elementom ! A ker je Koerber slušil to trdnjavi fcliko, je to doka?, da je sadanja vla la V seji italijanske komore dne 22. je poslanec Sintini interpeliral vlado ozirom na Koliko je v Nemčiji Slovanov ? Po zadnji statistik' je v Nemčiji 51 832.131 rusko-japonsko vojno in je o t?m govoril ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ razžaljivo o Rusiji. Mmister za vnanje stvari _ ^ __.____- Ru sij za dva materina jezika : nemš&i in kateri slo- Kašubov 100 213, lužiških Srbov U3 032, a 9617 Rusov. Posebno pozornost obrača nase število Kašubov. V zadnji čas sa jim nemški slavisti določili veliko manje število, nego je izkazuje oficijelna statistika. Lužiški Srbi propadajo celo v onih krajih, kjer niso oficijelno tlačeni, kakor na pr. v Saksonsko. Zanimivo je tudi to, da je v Nemčiji okolo 117.000 Ćehov. Tittoni je energično protestiral proti takim ^^ ^ ^ ^ ^ izrazom, ker »Jnošaji Italije do Rusije da so j ^ ; ^^ 2Q() 0Q()> a naimaoje Rugov . najbolj prijateljski in italijanssa vlada ^ kakih 200u Ljudij,ki so prijavili kak drug žali ohraniti te odnešaje. Postopanje posl. ; ^ ^ materinj. jezik je bll<) 3 645 103 Santinija da je breztaktno tembolj, ker se ^ poljabov je v Nem5iji 3 086.489 duš, ravno sedaj vrše razgovarjanja med ltal'jo in Rusijo o velikih za Italijo življenskih vprašanjih! la komora je živahno pritrjevala ministrovim besedam. Pustimo na strani vprašanje, katera so ta >življenska vprašanja« za Italijo! Ista morejo biti trgovinsko-poli-| tični odnošaji med obema državama, ah pa i so morda v dotiki z dogodki na Balkanu. Bilo kakor hoče: tu imamo pred seboj, eno v Italiji navadnih sprememb scenerije na po-zorisČu italijanske politike nasproti dogodkom v mednarodni politiki. Nenadna sprememba v stališču Italije nasproti rusko-japonaki vojni je kaj ojatro izražena v »Tribuni«, v glasilu italijanske vlade, ki je pogodilo te dni kar naenkrat, »da so Japonci, ki se toliko radi ponašajo s pridevkom vztočnih Angležev, v resnici le divjaški narod«. Japonci da imajo — pravi »Tribuna« dalje — le polovično kulturo ; oni da bo izzvali vojno v svoji prevzet-noeti, a da niti ne misijo na posledice, ki morejo navstati iz te vojne. Na vsem tem imamo torej drastičen izgled, kako elastično umeje italijanska politika menjavati svoje stališče kakor ee jej ravno zdi, da bo bolj koristno za Italijo. Rusko br«Uvje Črnegm morja da pojde u Vstok. Iz Nev-Yorka prihaja veet, da odpljuje rusko brodovj« Črnega morja na skrajni Vztok. Nemčija in Avetro-Ograka da sti že dovolili, da more to brodovje akosi Darda Dnevne novice. ImenoTaoje ▼ sodni strok!. Vide deželno sodišče je imenovalo pisarniškega azi-stenta Angelja M a n i a c o kancelistom na okrajnem sodišču v Kobaridu. Radovedni smo, da-li imenovanec res pozna tisti jezik, katerega izključno govori prebivalstvo okraja, v katerem mu bo službovati ?! Slovenska socijalna demokracija In razpnsdenje tržaškega mestnega sveta. Stališče SGcijalne demokracije nasproti temu dogodku je preciziral g. Linhart. Umestno se nam vidi, da podamo glavne misli iz njegovega govora, ki so: Italijanski socijalisti so- Že imeli shod v gledališču, na katerem eo precizirali svoje stališče ozirom na razpušče-nje mestnega sveta. Oni so se is principa izrekli proti razpuščenju, ker eo principijelno proti temu, da se centralna vlada umešava v občinske posle. Nikakor pa niso hoteli a j »»kukajo na c. kr. naoiestmštvu in naj lam dostojno, a odi. čno zahtevajo, da c. kr. namestn štvo stori svojo dolžnost ! Klt ktrieui železnici do pod Skednja in do »lovca«. Razlastitveno postopanje za gradnjo železnice do pod Skedn a je dovršeno. Sedaj bo mogel magstrst kmalu razpisati dela za to gradnjo. Ob enem doznajemo iz magistrat >v,h glasil, da je municipij zaprosil koncesijo za gradnjo električne žtlezntee do »lovca «. V službi dveh..... subvencij ! Predsi- ncča i Piccolo della Sera« je bil zspeojeu. In j roti vsakemu običaju se je redarstveni oblasti to pot siino mudilo z za plenjenjem. Brz h n ^ ho redarji hiteli po tobakarnah in java.h lokalih. Mi smo si rekli takaije da je nač-lnik izv šSekov prejel poziv, dali bi m'»eel v slučaju potrebe v šn»th urah preskrbeti ena^t vsaj na pol pokritih voz z dvema konjema po puštnetn tarifu (24 stot. od ki!oxetra za emga k inja). Načelnik da je podpisal pogodbo, ki ga obvezuje, da bo imel v slučaju potrebe v 10 urah priprav jenih 11 voz. Ti vozovi bodo menda namenjeni z t dostavljanje nujnih naročil od strani ckra n-ga giavar=t.a 'posamičnim občini m. „ Not Hst'T Trst«. V Trstu (v Dolenčevi t skarni) je začel izhajati novi slovenski polua*e-ečn k pod nas'ovom »Družnsii Prijatelj*. L<-t *:ane za leto 3 krone. (Ta no tica je za< Ktal» par dni vsi«i neljube pomote. • Dražba. V soboto dne 27. februvarja se b.r vrš la v javn h skladiščih, hangar štev. 22, javna dražba 652 vreč semenskega rastlinja Na ii^tanoTni shod »Tržaške podružnica »Slovenskega planinskega društva«, ki se bq.vr*tl dane-, v Četrtek, ob in pol uri zvečer v -prostorih »Slovanske čitalnice« (ul. Kran^eeco 2) opozarja in vabi pripravljalni odbor. Pri sv. Jakobu se nameruje ustanoviti »pogrebno društvu*. V ta namen se sklicuje ooKivalni xl>or za dan 27. t, m. cb 8. uri v prostore »Ko nsu urnega društva« pri sv. Jakobu št. 5. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Mftodija v Trstu je podaril gosp. Srečko B. v spomin iskrenega prijateljstva 20 kron. Na znanje. V notici, objavljeni v včerajšnji »Edinosti« o poslovanju urada političnega društva »Edinost« je izostal on stavek. Uradne ure tega urada bodo od 1. marca dalje od do 8. ure zvečer ob delavnikih in od 9. do 10. ure predpoludne ob praznikih. Zahvala. Obrtaijsko konsumno in posojilno društvo v Skednju je darovalo pevskemu društvu »Velesila« 20 K. Na tem daru izreka rečeno društvo prisrčno zahvalo. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi dne 17. apiila svoj pomladanji koncert. Prosimo bratska društva, naj se o določevanju dnevov za veselice blBgovole ozirati na to naznanilo. Odbor. Pevsko društvo »Zvonimir« v Rocoiu obdrževalo je v nedeljo 21. t. m. svoj redni občni zbor, katerega ee je udeležilo povoljno število zborovalcev. Pre isednikov nsgovor, tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo vsprejeto odobravanjem. Glasom tajnikovega poročila je društvo jako marljivo delovalo ter doseglo (da - si je še jako mlado) dokaj vspeha v narodnem in moralm m pogledu. Ne more s? pa tako p(-našati glede gmotnega stanja. B agajca je ostala koncem decembra skoraj prazne, a stroški so redni in se murajo pokriti. Zdeti bi bilo torei, da bi s i naš Rocoičani kaj bolj zanimali za društvo ter se pridneje vpisovali kakor podporniki. Saj je podpornina tako malenkostna, da jo vsa'ii gospodar in samos:ojen delavec lahko p g~eši. Ne mislite, da je ta mali znesek zavržen. Ne ! Marveč obrestoval se vam bo obilo, kajti pevsko društvo »Zvonim r« nudi vas m sinovem in hčerkam priliko, da se duševno izobražujejo ter da jih odteguje oi raznih druščin, ki Fojira ne famo v duševno, ampak tudi v gmotno kvar. V odbor eo bili izvoljeni : predsednikom g. Josip Gregorie, tajnikom S me S ;rinjar, blagajnikom Anton Lah. Odborniki : gg. Mersek Jos;p, Klun Jurij, K>rad,n Fran, Kočevar Auton, GustiuMS Ivan, Kočevar Ivan Murija. Nameatn ki : £g. Grmek M ha, Pahor Jo-ip, Stok Josip, Gerza Just. Podpornik g. Hrovatin je v svojem nav-du«eva!neai govoru vspodbujal novoizvoljeni odbor k pridnemu delovanju in natanen- vr-šilvi svoje dolžno-ti, češ: kdor to izvršuje, ne časti samo društva, kateremu pr:pada, amptk tudi farnega sebe. Po iz^rpljenem dnevnem redu je g. pred Bedaik zakijučil občni zbor, zahvalivši se nn vzornem zborovanju in zopetnem izkazanju zaupanja v stari odbor. Potem je bila domača zabava pri čaši vina. N šj pevk'nje in pevci bo nas kaj pririno razveseljeval1 prijetnim pe'jem pod vodstvom svojega pevovodje g. Krala. Tudi oddelek pevskega zbora »Bra-t< všč ne sv. G riia in Metodija« nas je počast 1 in priporn« gel s svojim ubranim petjem, da ee je ta občni zbor t;m lepše rakljUČil. Hvala mu ! - Ker vzdramitev sila, sila ee mudi, Po R i colu pesem naša naj doni ! Eden navzočih. Vožnje ua Crrško Trgovinsko favna-teljstvo avstrijskega IVovda naznanja, da bodo parniki ob> b tesalstih prog o i sedaj naprej pristajali tudi v luki Hajdar pasa Pred deželnim sodiščem je stal dne 2o. t. m. Anton Š o n c, posestnik iz Tomaja, obdolžen, da je dne 22. m. 1. hudo pretepal Terezijo Rože iz T« maja št. Dižavro pravdništvo je postopalo proti njemu po §152 k. z. ter ga tožilo zaradi težkega telesoegt poškodovana. Deželno sodišče js Ant. Š>nc-a spoznalo nekriv m t-r ga popolnoma oprostilo. Branil ga je dr. Oto'«ar R y b a r. Poneverjenje. Založniška tvrdka Mora A drug je včeraj ulož la na redarstveni obla Bti ovadbo proti svojemu uslužbencu Antonu C., kateri je poneveril svoto 120 do 140 K. Ta denar je namreč on iztirjal za tvrdko, a ga ni izročil isti. AretoVMl je bil včeraj na zahtevo tvrdke Josip Eppinger brezposelni voznik Fran Zalateo, ki stanuje v ul. Riborgo št. 27. Zalateo je namreč v imenu omenjeeo tvrdke iztirjal pri raznih druzdi tvrdkah več nego sa 140 kron denarja, katerega je pa sam po trošil. Podpise na pobotnicah mu je pa ponarejal nekdo drugi, za katerega se pa še ne ve. Zastupljen* konja. Pred nekoliko dnevi rta pog nila dva konja g. Leopoldu Bolkotu, veleposestniku na Goriškem. Isprva bo mislili. da sla konja poginila na kakijfbolezni ; po-1 zneje pa se je izkazalo, da sta bila za strup-j ljena, ker se je med krmo nahajalo tudi nekaj zelišča, imenovanega »taxu9 bachata«. Strokovnjaki trde, da je v tem zelišču hudega strupa. Samomor V zaporu. V zaporih okrajnega sod šča na Vrhniki se je obesil piskro vez Štefan Hejker. Samomorilec je bilobdol žen tatvine. 115.45 115.85 96.40 *J7.— 88.05 88.2d 1592.— 1592 — 625.75 628.— 240 45 240.40 117.35 l J 7.35 23.47 23.47 19.09 19.09 93.60 94.10 11.32 11.32 Razne vesti. Srečna nesreča Pred več leti je poslala bogata Francozinja, ki je bivala na deželi, svojega slugo v bližije mesto, naj nese k zlatarju popravit dragocen prstan. Na malem mostiču je vzel sluga prstan iz žepa ter ga ogledoval radovedno, ali po neateči se mu je isti zmuznil z roke in pal v potok. Zaatonj je iskal prstan do večera. Ves obupan se je bal nazaj k svoji gospodinji ter je bežal v bližnje primorsko mesto, odkoder ss je že drugi dan, na parniku, na katerem je dobil primerno službo, odpeljal ▼ Iztočno lud jo. Pred nedavnim časom je stal na ome ' njenem mustiču elegantno oblečen gospod ; pod pazduho je imel dežnik in zamišljeno jo i gledal v potoček, čegar bistri valčki so se šumljaje pomikali naprej pod most čem. Bil je nekdanji sluga. V Indiji je imel srečo in pridobil ei je veliko premoženje. Zdaj se je povrnil zopet v svojo domovino, da bi tukaj pr-ž:vel svoja stara leta. Izvedel je pa, da je njegova prej-šaja gospodinja ši ž.va in napotil se j3 zdaj k njej, ča jej izroči dragocen brilijanten prstan. V bi žnji vasi je pi.atil svoje služabnike in k( č'jo, da je e:itn ješ in prem šliaje hodil po poti, ki g.-; je po nesreči privedla k sreči. Nekoliko časa je stal na most ču, kar ga je neka nepremagljiva moč gnala doli k br. gu potočka. Stopil je k etaii vrbi, ogledoval mali tomun, katerega je oSroževala vrbina koreniks, sunil s koncem svojega dežnika v tomun rekoč: »Da, sem, v to lukojo^ie mt ral pasti!« Na to je zopet h tro iztegnil d:žaik ia kuko se je ztčadil, ko je na koicu dežnika zagledal — pratau, katerega je bil pred več n-zorn sti ruskega ladijevja pa japonski par-niki ne le niso povzročili n>kake škode, marveč so bili o tem sami uničeni. Rusko ladi-jevje je uničilo tudi d«?e japonski tornedovki, ki ste spremljali omenjene parnike. Trgovina. Borzna poročila dne 24. februvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 19 09—19.12. angležke lire K 24.02 do 24.08, Lond »n kratek termia K 24O.30—241.00, Francija & 95.3o—95.70, Italija K 9^80—94.30, italijanski bankovci K 93.80—94.30. Nemčja K. 117.2r>—117.H0, nem5ki bankovci l\ 117 30—117.65, avstrijska ednotna renta K 98 M—99J)0) ogrska kronska renta k 96.;»')—97.00, italijanska reoc» Iv 98.25-99.00, kreditne akcije K 626.00—630.00, državne železnice K t>2."J 00— o2ti.OO, Lombardi K 75.00—77.00, Lloydove akcije K 700 00—715.00. — Srečke: Tisa K —---—.—, Kredit K —.— do .—, Bodenkredit 1880 K —.---.—, Bo- denkredit 1889 K —.----, Turške K —.— do —.—. Sroske 2°/0 —do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Ogrska renta v zlatu 4% „ v kronah 4p/, renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.—, 5®/, italijanska renta 98.35, španski exterieur 76*50 akcije otomanske banke 536.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 669. Lombardi —.— unificirana turška renta 77.7"» menjice na London 251.85, avstriiska zlata renta 100, ogrska 4°/0 zlata r^nta 97.65, Lilnderbanb —.—, turške srečke 110.00, parižka banka 10.45, italijanske m^ridijonalne akcije 692, akcije Rio Tinto 11.80. Slabotna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 86l/4 Lombardi 3l/„, srebro 26I5/1G, špa iska renta 77, ita-ijanska renta 93—, tržili dnkont 3T'10, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Mlačna. Tržna poročila 24. februvarla. Budimpešta. Plenica za april K £.94 do 8.95, 7.a oktober od 8 62 do b.63. Rž za april K 7.01 do 7.02, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.83 do 5.84, za maj —.— do —.—. Koruza za maj K 5.53 do 5.54, za julij o.61—5.65. Plenica: ponudbe srednje; povpraševanje slabo, neoživljeno- Prodaja 15.000 met. st., za 5 — 10 st niže, rž z* 5 st. nižje. Vreme: Sveže .J H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 38.3/4 frk, za maj 39% frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo 1 average za marec 32ljt, za maj 3;-i, za september 34 za dec. 35 vzdržano ; kava Rio navadna loco 1*2.35, navadna reelna ;»6.39, navadna dobra 40:43 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za febrov&r 16. za marc 16.15, za maj 16.55, za avgust 1^.95, zn oktober 17.45, za december 17.45.---. Vreme : Lepo. London. Sladkor iz repe surov 8*^ Sh. Java 8.07% Sh. Mirno. Sladkor tuzeinski Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —— do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassč in Melispilr promptno K 67.30 do 67.80, za sept. K —.— do j —.—, feb.-avg. 67.'50 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Ki o ^a ooioče dobave, vz lrž:mo, 15* in 10 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči me*ec 15 50, rž za marec 15.50, za marec-junij 15.50, za maj-avgust 15.65 iMiruo ) — Pšenica za tekoči inesee 22.50. za marec 22 70, za marec-junij 22.9J, za maj-avg. 2295, (Mlačno). — iloka za tekoči mesec 30.65, za marec oJ.85, za mnrec-junij 30 95, za maj-avg. 30.95 (.Mlačno). — Repično olje za tekoči mesec -H.50, za marec 48.5(', za maj-avg. 49.50, za sept.-december 50.00 (Mirno t Š irit za tekoči mesec 4o.75 za marec 43.00, za maj-avg. 41.50, za aept.-december :»5.50 (stanov.) — Sladkor surov 88° uso no; 2'.—21.V* (mirnol, bel za tekoči mesec 24.25 za marec 24.50 (mlačno) za maj-avgust 25.25, za okt-jau. 26 50 rafiniran. 56.—561/®- Lepo. TrsoTina se zaklanimi prašiči. V'Straj je bilo pripeljanih na tukfijsjji j tre; 21 pri šičev. Prodalo se je vse po ;k ioo—i ig Ravnokar so izšli zemljovidi rusko-japonskega bojišča v zalogi tiskarno J. glaziuka tiasl. V Cjubljani. Cena 20 Stotink komad, po pošti 2<1 stotink. Dobivajo st- v tiskarni in v vseh knjigarnah. oooooooooooooooo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4#/. A vat. investicijska renta 31/,0', včeraj 98Jir-9^.45 117.35 98.80 91.— danes 98.95 98.95 117.70 99.25 91-40 === ulica Tesa št. 52. A. 1 (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da ne nf bati uikake konkurence Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnatrov&n oenlkOrdspUSn) la fr&nK». OOOOOOOOOOOOOOOO Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva a stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J via ilsi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - lik oerlnre Sv. Petra v biši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT). V novi pralnici pohištva uilici Madonnina št. IS n Trstu se nahaja na izl>ero okvirja in zrcala jh> konkurenčni ceni. y?ndrej Votik. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Fran/« v uliei Oeppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....p> 44 nvč. isiza na dom ........ 40 > istrski teran I. vrate ...» 40 > za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » Pripor, ča se krčmarjem in trgovcem za protiajo na debelo, davnemu občinstvu pa z& mnogobrojni obisk. Na razpoli-go bo vedn< topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip JFurlan, krčmar. HKXKH»K»H>0 Svoji k svojim ! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih nr. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. llKHKKKKKHEO Svoji k svojim ! QOOt iviaic«. OZiAUiAU^.» Pod rubriko prinaSamo oznanila po najnižjih en ah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno inaercijo pa se c?na primerno :niž&. Oelaai za vse leto za enkrat na teden stanejo do 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnh obrokih. Najmanja objava 60 stot. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Posojila ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). V Trstu. Kavarne. Anton Sorli jališče Slovencev. Na razpolago so vsi «lovjn-»bi in mnogi drugi časniki. £>t - i .i i>! Ol Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zob oboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČBE: Kašelj LEKARNA H „SALVATORJU u Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. m m i* 1 m li p l3> Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. ^nton Sancin pok. prana F1LIJALKA c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA. za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu > pisma Tirnti i ilnatrtii nrfnr,,01H 01 PrOti 4 (1087111 OflPOTSđl 2 V, "/a proti 4 dnevni odpovedi 2/.. > s » - 2a/ °i » 30' > ► 3°/o ^ » 30 » » VI, v z atili napoljonih 11:1 izplačilna pi>m:i proti 30 dnevni odpovedi 2°,, „ 3 mea. „ i » « ..... Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma .stf>pi uuvs. obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarj* bodočega leta in sicer po dotičnej oJp »vedi. Baneosiro v kronali z 2J/j% takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogoj h, koji se stavijo .>1 <5a>u i. časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu iuipešto, Brno, Karlove vari, Kt'fco. Lvov, Prago, Reichenberg, Opuvo kakor tudi Zngreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, rfolnogradL prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednosti j. Sprejema i zt i rje vanj c laljandov. dvignenih vrednosti, kakor tudi vneta drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikacijskc listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlatem srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajn** zavoda. Menične nakazniee. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaz- 6 . ^Banca d' Italia- v italijanskih lirah ali v kr< .•cccccccc^ - po dnevnem kurzu. TRST. Ulica Barriera vecchia štv. 11. TRST. Prave in jedine želodč. kaprice sv. Antona Padovanskega. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal, zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezeniae in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske oeeoooo»oo hlače in izdelki za delavce, oooooooooo (Varstvena zuatuka). Zdravje je največje bogatstvo! Kapljice sv. Marka. TRST — nI. Paduina 19. TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. l irodne cene. TRST — nL Paduina * TRST. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra it. 2. rVogal ul. Torrente.) Zaloga irgutovljenih oblek ra gospode, rieČke m «troke. Veliki ixbor snovij za obleke, ki se po mer ugotovijo v lastni krojašnici. Bogat »bor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizkik cenah. PODRUŽNICA; j ALLA CITTA Dl LONDRA" nI. Poste naore St. 5. (vogal ul. Torre bianca) m sz Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo m zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in lokah ter cz Iravjo vsak glavobol. Deiujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubUžujejo katar, umuujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezui provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosli, zdravijo vse bolezni na jetrab, »koliko« in trganje v želodcu. O 'straoijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče ;z mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice ne emeio n anjkati v n« beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naroč la naj se nalovita : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar Daj se posoja nnprei, drugače se pes je po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne poš Ija. Cena j* sledeča franko na vsako pošto: 1 '2 steklenic K 4.—, 24 f-tekl^mc K 36 steklenic K 11—. 34 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. N a razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo i mer a nekaterh gg., kateri so s p«sebnim vspebom uporabljali kapljjce sv Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčič. učitelj ; Janko KiSur, kr. nadgozdar ; ^t«»fan Barćič, župnik; Ilija MaiLič. opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanovič, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44, t bližini cerkve sv. Marka. z= Zdravje je največje bogatstvo! == Zdravilna moč teh kaplji* je uepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redna prebavljenje, če se jih dvakrat u dau po jedno 21ičico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stote, da zgtW-v kratkem času omotica in životna lenost (m rt vos t). — Te kapljice tudi store, da človek raji jč.. Cena steklenici 60 vin Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetn naroči t ve in pošiljat ve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici, Humoristično-satirični tednik „Škrat" izhaja v Trstu redno vsako soboto Naročnina za vse leto 6 kron Novi naročniki dobijo še vse letošnji* številke. — Zahtevajte brezplačne ste- vilke na o:?led ! Posamične številke se prodajajo v tobakar-nah po 10 stotink Odda se pekarna na račun. Ponudniki morajo biti ves«'i, pekarski stroki in morajo položiti primerno kavcijo. — Pekarna je na zelo ! ugodni poziciji mesta. Kata njene je. se poizve v ul./ieppa št. 18, I L. n., vrata .st. 7. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI v Celo ven. Kupuje in prodaja i vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devir Promeie Udaja k vitkima šrebanjn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl — Izgubi ■— Zamenjava in eskomptnje % izžrebane vminostne papirje in vnovčuje zapale --kupone. —- Vtn^uluje in divinkuiuje vojaške ženitnlnske kavcije. *koaKpt in Inknitv menic. Bom« naročilu. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema ■ v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dnp vzdiga. . , - ■ ----r Promet s čeki in nakaznicami.