TEHNIKO LJUDSTVU* Fo« 7 eho'ke se do vseh močeh trudi,• da bi prispevala k tehničnemu razmahu Jugoslavije Med mnogimi e Gmajiiar, faktor v stavnici »Slovenskega poročevalca«, kj si je z obnavljanjem stavnih strojev pnporil naslov udarnika in racionaljzatorja PO DOMOVINI Maršal Tito je ob svojem 57. rojstnem dnevu prejel nešteto čestitk iz vse države. V Belem dvoru so se zvrstile mnoge deputacije, ki so mu prisrčno izražale najlepše želje. Zlasti je maršala ganil obisk predstavnikov vojnih invalidov, ki jih vidimo na zgornji sliki. Maršal Tito se je delj časa pomudil v razgovoru z zvestimi sobojevniki iz narodnoosvobodilne vojne. — Med drugimi so obiskali mariala Tita tudi zastopniki delovnih kolektivov Beograda, ki jih vidimo na drugi gornji sliki z maršalom Titom v sredini. — Srednji dve sliki: Konec maja je v Ljubljani zasedal M. kongres Enotnih sindikatov Slovenije. Na levi je pogled po unionski dvorani v času zasedanja. — Lokalna industrija v Ljubljani je priredila v prostorih podjetja »Tribune® razstavo izdelkov, ki smo jih doslej uvažali, zdaj pa jih sami izdelujemo. Podjetje »Mleko» je razstavilo aparat za izdelovanje evaporiranega mleka, ki ga je samo izdelalo in s tem prištedilo državi za pol milijona dinarjev deviz. — Spodaj na desni: Ljubljansko mestno podjetje »Elektra« izdeluje iz domačih surovin električne kuhalnike, likalnike in pečnjake kakor tudi dobre šamotne in izolacijske električne dele, ki nas osvobajajo uvažanja porcelanastih izolirnih predmetov. »Elektra« si gradi novo peč za visoke temperature, s čimer bo dosezala še večje uspehe. — Na levi: V Ljubljani smo odprli prvo otroško restavracijo v Wolfovi ulici. Tu dobe otroci sadje, mleko, mlečne izdelke in slaščice. Odprli bomo še več takih restavracij na zbirališčih pionirjev, tako na Cankarjevem vrhu, pionirski progi in na igrišču v Tivoliju. Foto: Tanjug in Vlastja. mr pa % .- j zi jo Vojkovih gozdarskih brigad, ki izpolnjujejo svoj gozdarski plan pri gozdni upravi Grčarice. Doslej je dosegla najboljii delovni uspeh tretja Vojkova brigada, ki je dobila v priznanje prehodno zastavo izvršnega odbora OF Slovenije. Naše slike prikazujejo življenje v brigadi. Zgoraj; Po končanem delu so brigadirji posedli ob robu gozde in ti malo oddahnili. Levo od zgoraj navzdol: Najstarejli brigadir 81 letni Martin Škapin iz St, Vida pri Vipavi si je po dobrem kosiiu privoščil Se polno kapo čelenj. Okoli bri-gadnega grafikona se vnema vsak dan tekmovanje za dnevni plan. Komandam brigade Zdravko Piško je v imenu brigade sprejel prehodno zastavo IOOF Slovenije. Spodaj: V nedeljo popoldne pa je treba malo poskrbeti tudi za svojo zunanjost. Desno od zgoraj navzdol: Najboljia v brigadi je III. desetina. ki stalno presega normo za 30 do 50% in trdno drži dnevno prehodno zastavico. Po kosilu se zares prileže Se malo čeSenj in kozarec vina. Medlem pa komandant brigade in logar razpravljata o delovnem načrtu za naslednji dan. V Grčaricah sc se 29. maja zbrale ob podelitvi prehodne zastave IOOF Vojkove brigade iz sežanskega okraja in prekmurske brigade, ki delajo pri rib-niSkem gozdnem gospodarstvu. Foto: Francò Getželj. Qradimo! »Elektroprenos« gradi v Gorenji vasi daljnovod, ki bo povezan • hidrocentralo Doblarjl na Soči. Ves teren je težaven za postavljanje drogov daljnovoda, zato so na najtežjih točkah napeljali po pobočju tračnice, po katerih s posebnim vagončkom prevažajo potrebno gradivo. Za pogonsko silo, potrebno na strmih pobočjih, da opravi vagonček svojo nalogo, uporabljajo tovorni avto, ki s pomočjo ikripčevja vleče vagonček po cesti ob terenu. Foto: Tom. Z novo pomladjo se je vsepovsod razgibalo gradbeno delo, ki tudi v suhi zimi ni počivalo. V Ljubljani, kjer je stanovanjsko vpraianje zlasti pereče, je zrasel nov stanovanjski blok na Ambroževem trgu. Blok obsega Stiri velika poslopja, dve od teh vidimo na gornji levi sliki. Spodaj je pogled na mogočno pročelje novega stanovanjskega bloka ob Poljanski cesti. „ Foto: Vlastja. Naša LJUDSKA TEHNIKA Stara Jugoslavija je bila tehnično zaostala država. V njej so imeli nelahko Kvljenje i delavci i delovni kmetje, da ne govorimo o ljudski inteligenci, kajti kapitalizem je dušil tehnični napredek in podpiral samo monopoliste, ki so ljubosumno skrivali svoje patente. Z zmago ljudske revolucije, ki je povedla narode Jugoslavije na pot socializma se je položaj tehnike pri nas iz temeljev spremenil. Po odstranitvi in onemogočenju kapitalističnih izkoriščevalcev se je odprlo ljudskim množicam tudi v tehnični stroki široko polje za vse delavoljne in delazmožne ljudi. Petletni načrt vodi tudi tehnični razvoj naravnost na sodobno raven. V tem cilju je bilo treba reorganizirati delo na univerzah, akademijah, srednjih in strokovnih šolah. Razviti je bilo treba znanstvene ustanove in postaviti program za znanstvena in raziskovalna dela v vseh gospodarskih panogah. Treba je bilo zajeti tehnične probleme pri njihovem korenu in usposobiti najprej strokovne kadre, kajti brez njih ni tehničnega ustvarjanja, ni napredka, kakor ni tehnike, te ni visokovrednega produktivnega dela. Naš petletni načrt postavlja velike naloge pred naše gospodarstvo, zlasti pred težko industrijo. Cas nam nalaga dolžnost, da povečamo kapaciteto in obseg proizvodnje ter si osvojimo nove metode dela, da zvišamo vrednost izdelkov po kakovosti, obenem pa da znižamo proizvajalne stroške. Na ta način smo lani prihranili pri izvozu surovin nad dve in pol milijardi dinarjev v devizah. Gospodarski pritisk je po napotkih tov. Tita podžgal ljudi, da so napregli vse svoje umske in telesne moči. Navadni delavci in strokovnjaki neprestano odkrivajo nove postopke, ki so za gospodarstvo važni in občno koristni. Ker smo primorani črpati iz lastnih sil, je delo v tem pravcu še posebno važno. Danes doma izdelujemo stroje, ki jih nismo nikoli izdelovali v stari Jugoslaviji. S tem krepimo domač strojni park, dvigamo življenjski standard ljudstva in sproščujemo naše devize. Letos so pred nami izredno važne naloge: izgradnja težke industrije, mehanizacija rudarstva, okrepitev obrambne industrije, izboljšanje prometa, socialistična rekonstrukcija kmetijstva. Vse te naloge zahtevajo kot prvi pogoj temeljito obvladanje tehničnih problemov. Z drugimi besedami: dohiteti moramo tehniko v drugih deželah, če nočemo zaostati. Obvladati tehnično znanje pa se pravi, praktično prilagoditi ga našim razmeram, ne da bi začeli oziroma zastavili korak tam, kjer so drugi stali pred dvajsetimi ali celo pred petdesetimi leti. Da je to mogoče, o tem pričajo napori tisočev in tisočev naših racionali-zatorjev in novatorjev, ki se s svojim delom vsak dan številneje vključujejo v razvoj napredka. Ljudska tehnika je edinstvena, prostovoljna, množična in patriotska organizacija, ki pomaga tehnično izobraževati in vzgajati ljudske množice s tehničnimi sredstvi: z letalstvom, avtomobilizmom, motociklizmom, brodarstvom, z radijsko ln fotografsko tehniko. Z vsemi temi panogami krepimo obenem tudi našo obrambno silo. Lani si je pridobilo kvalifikacijo za tehnično delo nad dvajset tisoč tovarišev in tovarišic. Od teh jih odpade samo na letalstvo okrog osem tisoč. V tvornicah, rudnikih, na gradiščih in v šolah deluje v raznih panogah tehnična stroke nad sedemsto tehničnih klubov. Organizacija Ljudske tehnike je v teku prošlega leta priredila na ozemlju države nad 1609 predavanj tehnične vsebine. V tem letu smo tudi zgradili prvi doma izdelani motocikel, originalno aerodinamično avtomobilsko karoserijo, prvi fotografski aparat — z lečo, jadralni letali »Triglav« in »Orel«, brzo jadrnico »Jadran«, šolsko jadrnico »Sava« itd. Razpisani so natečaji za heliokopter, jadrnico na raketni pogon in slično. To je kratek pregled uspehov Ljudske tehnike, ki šteje že sto tisoč članor. Naša ljudska tehnika najtesneje sodeluje z Jugoslovansko armado, kar je posebno važno v dobi naglega razvoja tehnike. Ljudska tehnika vzgaja svoje članstvo tako, da bo vredno tradicij narodno-osvobodilne borbe in pridobitev sledeče ji revolucije, ki nas je povedla v socialistično državno ureditev. Med dolžnosti Ljudske tehnike sodi tudi to, da pomaga Jugoslovanski armadi, da izpopolni mehanizacijo v kmetijstvu, dviga tehnične kadre ter pomaga pomno-ževati vrste izumiteljev in racionalizatorjev v vseh tehničnih, strokah. Razvoj in srečna bodočnost Jugoslavije zavisita tudi od tehničnega napredka, brez katere ni praktičnega socializma. Treba je torej za tehniko navdušiti predvsem mladino v šoli in izven nje. Nadalje je dolžnost Ljudske tehnike, da se pobriga za našo vas. Brez sodelovanja tehnike ne bodo mogli doseči socialistične preobrazbe naše vasi, vojska pa bi brez tehničnih pripomočkov ne bila kos svojim nalogam. Zato je treba podvzeti vse, da se slehernik seznani s tehničnim napredkom, ki Je vsakemu sodobnemu človeku potreben. Vse te naloge so pred odbori Ljudske tehnike, ki jih bo nedvomno izvršila. Letošnji teden Ljudske tehnike prirejamo v dobi, ko si trdovratno in uporno prizadevamo, da bi izvršili naloge petletnega plana, pa nam od vseh strani mečejo polena pod noge, da bi nas zavrli v razvoju. Ne glede na to gonjo pa so naše ljudske množice podvzele vse, da bi obvladale tehnične probleme in utrdile socialistično izgradnjo Jugoslavije. V tem pravcu odkrivajo novatorjl in racionalizatorji dan na dan nove metode dela, pospešujejo tehnično vzgojo in se dvigajo na višjo stopnjo tehnične kulture. Z izpopolnjevanjem proizvodnih procesov smo dosegli že mnogo uspehov. Korak za korakom izginja tehnična zaostalost prošlih dni, pred našim ljudstvom se odpira vedra in zdrava bodočnost Opirajoči se na svoje zgledne sinove, ki so prispevali svoj delež k občečloveški civilizaciji na tehničnem področju — imenujemo samo troje slavnih imen: Nikolo Teslo, Mihajla Pupina in Rudjera Boškoviča — ustvarjajo naši današnji novatorji in racionalizatorji, odkritelji in izumitelji velika dela, ki bodo služila za zgled bodočim pokolenjem. Organizacija ljudske tehnike ima pri tem svoje posebne zasluge. Tako se v tretjem letu naše petletke najlepše pripravljamo na izpopolnitev industrializacije in elektrifikacije naše države, na mehanizacijo v kmetijstvu, na okrepitev obrambne sile Jugoslovanske armada — za dokončno zmago socializma v prospeh vseh naših delovnih ljudi. GONJA BREZ UPA ZMAGE Skoro že leto dni butajo valovi in-formbirojevske povodnji v našo državo. Z lažjo hočejo preplaviti in odplaviti našo narodno osvobodilno borbo, nadčloveške napore in silne žrtve Jugoslavije v borbi za zmago nad skupnim, sovražnikom v drugi svetovni vojni. Postavili so na glavo vse politične, gospodarske in kulturne dogovore med Jugoslavijo in socialističnimi deželami, začeli so izzivati na naših mejah; in-formbirojevski agenti hujskajo k sabotažam, netijo razdor med našimi narodi. Napovedali so, da se bomo gospodarsko zlomili, a ker poloma ni bilo, so začeli z gospodarsko blokado. Zaman. Ogromni uspehi naših narodov pri obnovi in gradnji socializma so svetli, a informbirojevski zaslepljenci jih ne vidijo. »Zdrave sile«, ki jih je zloglasna resolucija Informbiroja pozvala, naj obračunajo z »izdajalsko kliko« in na katere so polagali tolikšne nade, so se razpočile kot milni mehurčki, ali pa so se pred srdom ljudstva umaknile v tujino. Sovjetska zveza, pa tudi dežele ljudske demokracije, s katerimi imamo zavezniške pogodbe, nudijo tem izdajalcem ne samo zavetje, ampak jih pri njihovem iška-rijotskem delu celo podpirajo. Partija in državno vodstvo Jugoslavije sta se vedno skrbno izogibali vsega, kar bi morda po njeni krivdi moglo povzročiti poslabšanje odnosov z socialističnimi državami in tudi naš tisk je ves čas odgovarjal na klevete skrajno taktno in dostojanstveno. Toda informbirojevsiki modrijani so očitno smatrali to za našo slabost. Zato so prav v zadnjem času začeli s še hujšo ofenzivo, skušajo se direktno vmešavati v naše notranje zadeve, čeprav ravno sovjetski državniki vedno poudarjajo, da mora biti poglavitno načelo v odnosih med narodi in državami spoštovanje enakopravnosti malih in velikih ter nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Jugoslovanska vlada je 23. maja izročila sovjetski vladi noto, v kateri poudarja, da podpora, ki jo nudijo sovjetski organi pgščici prodanih izdajalcev naše države, ni niti v skladu z zavezniško pogodbo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki je bila podpisana II. aprila 1945 v Moskvi, niti z načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih suverenih držav, kakor tudi ne z načelom sovjetske zunanje politike, ki trdi, da se nobena država ne sme posluževati raznih prodanih skupin za rušenje temeljev druge države, kar je vnovič poudaril na pravkar končanem III. zasedanju generalne skupščine OZN, šef sovjetske delegacije Gromi-ko. Povsem upravičeno naglasa naša vlada v svoji noti, da Sovjetska zveza vodi sovražno politiko nasproti noši državi, in zahteva zato, naj sovjetska vlada prepove nadaljnje sovražno delovanje jugoslovanskih ubežnikov in nadaljnje tiskanje njihovih lističev. Sovjetska vlada je 31. maja odgovorila na noto naše vlade s takim tonom, ki bije v obraz diplomatskim odnoša-jem. Njen odgovor je izrazito propagandnega značaja, in priča o težnji sovjetske vlade, da bi pripomogla popolnoma diskreditirani resoluciji Informbiroja zopet do veljave in dala hkrati obrekovalni gonji proti Jugoslaviji novega netiva. Sovjetska vlada v svoji noti zatrjuje, da kot vlada ne daje podpore jugoslovanskim ubežnikom, ampaik jim nudi samo zavestje kot političnim preganjancem. Seveda to prav nič ne spreminja na dejstvu, da se sovjetska vlada v borbi proti vodstvu naše države poslužuje izjemnih in posebnih ukrepov, in to santo zaradi tega, ker zahtevamo, da se morajo med državami, ki se bore za socializem — in med te sodi prvenstveno Jugoslavija — urediti medsebojni odnosi na osnovah, ki ustrezajo značaju socialističnih dežel. Ne samo zunanja, ampak tudi gospodarska politika med socialističnimi državami bi morala temeljiti na načelih enakopravnosti in gospodarske enakosti, ne pa na zakonih, ki vladajo med kapitalističnimi in odvisnimi državami. Odgovor sovjetske vlade je poln pavšalnih podtikanj in sumničenj, brez kakršne koli uvedbe konkretnih dejstev ter sestavljen v strogo informbirojevskem žargonu. Nota direktno zanika stvarnost v Jugoslaviji. Trditev, da vodi jugoslovanska vlada sovražno politiko nasproti Sovjetski zvezi, da je naša vlada uposta-vila protikomunistični in protidemokratični red ter spremenila jugoslovanski tisk v zvočnik razvratne protisovjetske agitacije, ki jo vodijo agenti imperialistov, je čisto navadno ponavljanje klevet gromovnikov okrog lista »Za socialistično Jugoslavijo«, ki ga izdajajo izdajalci Jugoslavije v Moskvi. Dejstva govore nasprotno, da vodijo sovjetska vlada in dežele ljudske de- mokracije nasproti Jugoslaviji gospoi darsko blokado, dejstva dokazujejo, dal je Sovjetska zveza organizirala vohunsko mrežo v Jugoslaviji in da ravno so-> vjetski tisk in radio neprestano pozivata k stavkam in sabotažam, hkrati pa molčita o delovnih naporih in uspehih naših narodov v borbi za gradnjo socializma v Jugoslaviji. Dejstva dokazujejo, da se vsa breznačelna gonja proti naši državi izvaja po navodilih VKP(b) v Moskvi. Kljub vsem krivicam, ki se nam gode in kljub vsem oviram, ki nam jih postavljajo v naši borbi za zmago pravice in za pravilno ureditev odnosov; med socialističnimi državami, pa bosta KPJ iri naša vlada, ki vodita dosledno demokratično in miroljubno politiko, katera je v skladu z nacionalno in gospodarsko neodvisnostjo države, delala tudi v bodoče na to, da bi se častno likvidiral spor z vlado ZSSR in z VKP(b), odkoder tudi izvira. Seveda pa ni vse odvisno samo od našega državnega vodstva. Ni naša krivda, ako se je obrekovalna gonja proti naši državi na škodo vsega progresivnega človeštva sedaj še zaostrila. Očiščeni in pomlajeni v prvi svetovni vojni ter prekaljeni in ojekleneli v požaru druge svetovne vojne, so naši narodi ìkv zabili prepire v svoji preteklosti in se združili v veliko družino, ki bo vedno znala čuvati pridobitve svoje velike revolucije, ter kakor doslej, če bo potrebno, tudi vnaprej z uspehom odbijati vse napade na našo razveseljivo se razvijajočo socialistično domovino, krepko strnjeni okrog Partije in državnega vodstva z maršalom Titom, herojem in pobudnikom vseh naših velikih podvigov. V boju za večji pridelek nam pomagajo tudi bakterije Sodobna kmetijska znanost se poslužuje vseh izsledkov drugih znanosti in jih skuša čim bolj izkoristiti v prid kmetijstvu. Pravilno je izkoristila razna odkritja fizikov, kemikov in ra st li-noslovcev. Z njimi se uspešno okorišča v boju za večji in boljši kos vsakdanjega kruha. Zlasti velja to za kmetijstvo v socialistični družbi. Ena izmed znanosti, ki je kmetijstvu zelo pomembna, je bakteriologija. Francoski bakteriolog Pasteur je prvi spoznal velik pomen bakterij v zemlji za Življenje rastlin. Za njim so številni učenjaki in strokovnjaki preučevali živ ljenje bakterij v zemlji. Ugotovili so pitesenetljive stvari, ki so vedno bolj odkrivale kmetijstvu nove možnosti vplivanja na višino prideika. Ze majhna površina zemlje vsebuje na milijone in milijarde bakterij. Bakterije niso vse enake. Na stotine in tisoče je njihovih vrst in vsaka vrsta Ima svejo v logo in nalogo. Na splošno je pomen bakterij ta, da razkrajaj© odmrle živalske in rastlinske ostanke in jih spreminjajo v soli, ki rabijo rastlinam za hrano. S svojim delom omogočajo bakterije življenje rastlinam in živalim. Zemlja brez bakterij je mrtva zemlja. V njej ne uspeva nobena rastlina. Brez bakterij bi ne bilo življenja. Nekatera odkritja bakteriologov praktično kmetislvo že izkorišča. Pri nas se je to doslej dogajalo )e v zelo neznatnem obsegu. Cim bolj pa napreduje socialistična preobrazba naše vasi, tembolj nastajajo pogoji za napredek tudi na tem področju. Danes hočemo opozoriti na nekatere take praktične pridobitve, ki s« se na primer v Sovjetski zvezi že na splošno razširile in ki jih bomo nedvomno tudi pri nas kmaiu uvedli, ker izdatno vplivajo na višino prideika. Važen ukrep za povečanje pridelka je uporaba bakterijskih »gnojiv« (cepiv) nitragina in azotogena. Znano je, da metuljnice — detelja, lucerna, lupi-pina in druge — v razliko od drugih rastlin praviloma ne potrebujejo dušičnih gnojil. Rastejo in dajejo visoke pridelke tudi v zemiji, v kateri je malo dušika. Metuiniee zemlji ne jemljejo dragocenega dušika, temveč ga ji celo dovajajo. C e previdno izkopljemo katero koli metuljnico in pazljivo očistimo njene korenine, bomo opazili na njih značilne gomoljčke. Ce gomoljček prerežemo ig ga opazujemo pod dobrim mikrosko-, Dem, bomo videli v njem veliko množino živih organizmov. To so bakierije. 2ivijo v zemlji in skozi koreninske d tačk: o prodirajo v korenine mlade metuljnice. se tam hitro razmnožijo in tvorijo gomoljčke. Z naselitvijo na koreninah se začnejo tudi hranili z njihovimi sokovi, a kar je najvažnejše: začenjajo navajati prosti zračni dušik in ga spreminjati v obliko, v kateri ga iahk» izkoriščajo ludi rastline za svojo hrano. Strokovnjaki so ugotovili, da osvoji zaradi delovanja teh bakterij vsak hektar metulj nie iz zraka 100 do 200 kg dušika. Da bi dosegli tako količine dušika v zemlji, bi morali zaorati vanjo 20 do 40 Ion hlevskega gnoja. V marsikaterem zemljišču pa je premalo takih bakterij. Posebno jih ni veliko v dolgo neobdelanih, ledinskih ali močvirnatih zemljiščih. Zelo malo jih jc tudi v zemlji, v kateri že dolgo niso rasile metuljnice. Da bi v taki zemlji na koreninah metulinie živelo zadostno število bakterij (in jim dovajajo dovolj dušika), je treba zemljo umetno obogatiti z njimi. To dosežemo z vnašanjem nitragina. Nitragin— bakterijsko gnojivo — je prst, v katere vsakem gramu je 100 do 200 milijonov gomoljčnih bakterij. Za vsako metulipieo je potrebna posebna vrsta gomoljčnih bakterij. Na koreninah detelje se napravijo gomoljčki ie, če so v zemlji prisotne deteijne gomoljčne bakterije. Zato pripravljajo več vrst nitragina: posebej za lucerno in medeno deteljo, posebej za navadno deteljo, posebej za grah. grašico in lečo. posebej za fižol itd. Nitragin izdelujejo v po- sebnih tovarnah in laboratorijih in ga razpošiljajo v pollitrskih stekienieah. Steklenica svežega nitragina zadostuje za površino 1 ha. Nitragin vnašamo v zemljo skupno s semenom. Na dan setve razredčimo vsebino steklenice z vodo. Ce na primer posejemo 200 kg graha na hektar, razredčimo nitragin z dvema litromavo. de. Pri manjših semenih, kakor so semena detelje, lucerne in esparzete je treba vzeti dvakrat manj vode. Nitra-gin skrbno premešamo z vodo, da dobimo kašnato gmoto. Z njo zmešamo in namočimo semena, ki smo jih predhodno stresli na čist pod ali ponjavo. To delo moramo brezpogojno opravljati v prostoru, v katerem smo zaščiteni pred sončnimi žarki, ker bakterije na soncu hitro poginejo. Tako obdelana semena spravimo v vreče in jih prenesemo na kraj setve. Posejati jih moramo še istega dne. Nitragin poveča pridelek za 15 d© 20%. Ko so v Sovjetski zvezi posejali zaradi primerjave dve hektarski parceli z grahom, so pridelali na parceli, v katero so vnesli nilragin 14.5 stota graha, na parceli brez nitragina pa 10 stotov graha. Važno pa je zlasti to, da si nitragin lahko vsak sam pripravi. Paziti pa mora pri tem, da nabira za deteljo korenine detelje, za lucerno korenine lucerne itd. Korenine nabiramo z zemljišč, na katerih smo dosegli visok pridelek doučne vrste metuljnic in na katerih ni bilo bolezni, septembra do novembra ali spomladi, 3 do 4 tedne pred setvijo. Korenine večletnih trav — lucerne detelje in drugih — je bolje nabirati po drugem ali tretjem letu rasti, enoletnih trav pa po košnji. Posu- šene korenine zmrvimo in jih shranimo v suhem in hladnem prostoru do setve. Za 10 ha posevka enoletnih metuljnic potrebujemo 250 gramov suhih korenin, za večletne metuljnice pa pol kilograma. Tri tedne pred setvijo vržemo zmrv-ljene korenine v čisto in oparjeno kad, jih zmečimo z ohlajeno prekuhano vodo v razmerju poldrugi liter vode na kilogram. Kad pokrijemo s čistim papirjem in postavimo v tepel prostor, kjer je povprečna temperatura 20 do 25 stopinj. Cez dva tedna dobimo nitragin, ki je primeren za obdelovanje metuijčnih semen. Tudi ta nitragin uporabljamo tako, kakor smo opisali zgoraj. Razen nitragina uporabljajo v sovjetskem kmetijstvu tudi azotogen. Azo-togen je dušično »gnojivo«, ki vsebuje veliko število mikrobov, ki jih imenujemo azotobakterji. Azotobakter živi v zemiji in kakor gomoljčne bakterije usvaja dušik iz zraka ter ga spreminja v obliko, ki je dostopna rastlinam. Azotobakter lahko v enem letu svojega življenja nakopiči v zemlji okoli 30 kg dušika na hektar, kar je toliko, kakor če bi v zemljo zaorali 5 do 6 ton hlevskega gnoja. Azotogen vnašamo pod vse kulture. Z njegovo uporabo zvišamo pridelek Žita in industrijskih rastlin povprečno 10 do 15%, zelenjave in krompirja pa 20 do 30 in več odstotkov. Ko so v Sovjetski zvezi praktično preizkušali uporabo azotogena, so na parceli, ki so jo gnojili z azotogenom dosegli hektarski donos 34.18 stota pšenice, na drugi parceli brez azotogena pa 28.06 stota. Pridelek krompirja na parceli z azoto- genom je znašal 420 stotov na hektar, na parceli brez njega pa 280 stotov na hektar. Tudi azologena izdelujejo tovarne m laboratoriji več vrst. Najbolj se azoto-bakter razvija okoli rastlinskih kore-nin. Zato ga vnašamo v zemljo s semeni, v gomoljih ali sadikami. Priprava in vnašanje v zemljo sta zelo podobni pripravi in vnašanju nitragina. Tudi semena, ki smo jih obdelali z azotogenom, moramo posejati še istega dne. Azotogen si lahko sami pripravimo, imeti pa moramo čisto kulturo azobakterja. V to svrho vzamemo zemljo, v kateri je veliko sprstenine in v kateri običajno živi mnogo bakterij, sposobnih za usvajanje dušika iz zraka. Da se bakterije hitreje razmnožujejo, dodamo zemlji sladkorno peso, čisli med ali sladkor. Na 1 kg zemlje potrebujemo 25 do 35 g mezge sladkorne pese ali 15 do 20 g sladkorja. Nato dodamo zemlji še vodo, da nastane mehka gmota, ki jo spravimo v zaboje. Tej gmoti dodamo čisto kuituro azotabakterja in jo postavimo v topel prostor, kjer znaša povprečna temperatura 25 do 28 stopinj. V tem prostoru mora ostati 10 do 12 dni. Nato je azotogen že primeren za uporabo. Hranimo ga lahko ie 2 do 3 tedne. Preprostost priprave in uporabe teh bakterijskih »gnojil* kakor tudi velik vpliv na dvig pridelka so vzrok, tla postajajo ta sredstva važna v boju za povečanje pridelka. Kakor so se že zelo razširila na sovjetskih kolhoznih in sovhoznih poljih, tabo jih bomo začeli prej ali slej izkoriščati v velikem obsegu tudi pri nas. Tudi bakterije nam bodo pomagale, da bomo dvignili hektarske donose in tako zagotovili delovnemu ljudstvu večji kos kruha. Zemlji primešavajo azotogen Srti-m.-. Pripravljanje graha skupno z nit ragi nora za setev E. Lagas: (Ameriška sličica.) SKRIVNOST USPEHA Ko )e missis White pri zajtrku prebirala jutranjike, je z zanimanjem «pazila naslednji oglas: »Ako znate pravilno pisati angleško, lahko napišete knjigo za otroke, ki jo boste prodali najpozneje v treh mesecih« Missis White je še enkrat prebrala te vrstice in se zamislilo. Zakaj pa ne bi poskusila? Tega je zdaj trideset let, odkar so učitelji v šoli pohvalili pravopis Mary Whiteove. Casa ima dovolj. Odvisni dolarji pa niso nikomur v škodo. Le kako bi pričelo? V ogiasu je bilo rečeno, da se lahko za nasvet obrne na naslov: mister Will Herman, Cleveland, država Ohio. »Treba mu bo pisati,« je pomislila missis White. Tedaj pa je njen pogled priiegBil drugi oglas: »Pošljite nam vsebino povesti in tri dolarje. Mi opravimo vse drugo z zajamčenim uspehom. Naslov: Umetnost pisanja, Chicago, Illinois.« Takoj poleg je druga tvrdka (»Literarni servis«, Bayard York) nasvetovala, naj vsakdo po želji naroči: 1. značaj književnih junakov, vse izvirno in mikavno; 2. snov z zapletkom, vrhuncem in razpletom; 3. ugotovitev dejstev in vse drugo, kar je nujno potrebno, da bi ljudje z zanimanjem brali zgodbo. »Lej si no tako je to treba storiti!« je pomislila missis White. »Po takem torej lahko naročiš pripovedno snov kakor klobuček ali kolač za rojstni dan, Povrh ti pa še govore o nekakšnem navdihu!« In missis White si je zamišljala pripovedke, stihe, romane, pisane platnice. In povsod njeno ime: pesmi Mary Whiteove, roman — napisala Mary White. Kaj neki bodo rekle njene prijateljice? Ko je zvečer prišel mister White domov, je zatekel ženo pri delu. Pisala je pisma mistru Willu Hermanu, podjetju »Umetnost pisanja« in tvrdki »Literarni servis«. Mister White je bil delaven mož in ni kaj prida verjel, da bi mogla njegova žena s svojimi talenti prislužiti prebito paro. Njeno leporečje se je doslej pokazalo le v trenutkih družinskih prepirov. Ko pa mu je začela missis White dokazovati, da je književnost tudi svoje vrste kupčija kakor vse drugo, se je mister White zamislil: posadil je naočnike na nos in začel študirati vse mikavne nasvete in obete, ki so bi(j tako širokogrudno Taztreseni po oglasnih straneh dnevnikov: »Najlažji način pisanja. Vsakomur sto čekov po sto dolarjev. Nikakšne izobrazbe ne potrebujete. Obrnile se na naslov: Sanders M. Ramming, Colorado Springs, Colorado.« »Pišite za zaslužek! Srečo, bogastvo in slavo so dosegli že mnogi, ki so pisali po naši metodi. — Mister Black, Chicago.« »Podvojile svoj literarni dohodek z naglo in lahkotno sposobnostjo! Nalašč za vas je strnjena, lepo zapletena Intriga, razburljivo opisovanje, pravilna beseda, mikavni pripetljaji. — Sherwood, pisatelj, profesor, svetovni popotnik, radijski igralec, lektor. Mesto ob Slanem jezeru.« Mister White si je pogladil plešo. Vsak oglas je ponujal dolarje. Dolarji pa niso nikoli odveč. Missis White je zmagoslavHa. Sama sebi se je zdela kakor alkimist, ki je dognal, kako iz črnila in papirja pridobivaš zlat«. Delo je kar završalo. Se nikoli ni bila pisemska omarica pri Whitejevih tako prenapolnjena. Dan na dan je prinašal poštar nove prospekte, brošure, navodila z mnogo obetajočimi naslovi: »Raj za pisatelja.« »Pisateljevo veselje«, »Knjiga raznih vsebin.« »Nadomestila besed in izrazov«, »Kako oblikujemo ljudske značaje in njih delovanje«, »Kako pišemo lastne povesti in se brez plagijata okoriščamo z že natisnjenimi...« In tako je naposled prišel dan, ko je pošta odpravila prve literarne plodove Mary Whitnve v uredništvo. Nastopil je čas željnega pričakovanja. Sleherno jutro je missis- White Mlekarska šola v Tolmina marsikod ni ka] prida izboljšal. Novi čas pa zahteva širšega, modernega obratovanja. Tolminski kmet je bister in pronicljiv, zato seveda sprevidi, da so potrebni v mlekarstvu in sirarstvu novi, širši prijemi. S tem bo odklenkalo črni borzi. Ko bo tolminsko mlekarstvo in sirarstvo popolnoma organizirano, kakor narekajo potrebe in duh novega časa, in ko bosta na Tolminskem zrasla še kakšna dva podobna obrata, ki jih bo potreba že v bližnji prihodnosti priklicala v življenje, bo Tolminsko zaslovelo z napredno živinorejo in s svojim mlekarstvom in sirarstvom po vsej Sloveniji. Tolminska mlekarna in sirarna se razvija ob prizadevnosti in iniciativnosti svojih nameščencev in uslužbencev, ki jih je zdaj dvaintrideset. Vodi jih upravitelj Cesar. Delo se je pričelo leta 1946. Vse je bilo • treba nanovo organizirati, preurediti prejšnjo skromno mlekarsko šolo v sodobno, higienično podjetje. In ko se obrat že uspešno razvija, ga je treba še venomer izpopolnjevati. Pravkar montirajo v sirarni velike nove kotle. Doge so napravili in sestavili sami, doma v podjetju; ajdovski kotlarji pa so jih znotraj obložili s pocinjenira bakrom, kakor treba. Ob zadovoljivem odkupu bo mlekarna prevzemala dnevno po 10.000 litrov mleka. Polovico ga bodo predelali v sir, — se pravi, da bo dnevna proizvodnja dajala po 450 kg sira. Dva žinske dolžnosti so bile pozabljene. Kosilo je bilo povsod zelo pozno. Otroke so rotili; »Ne razsajajte, mama piše!« Poštarji že kar niso več zmagovali vsakodnevnih bremen. Ampak miss White je slej ko prej ostala literarni svetilnik mesta. Le ona je poznala skrivnost uspeha. Toda sreča je le redko kdaj stanovitna. Ko je missis White neko jutro odprla redno številko »Literarnega svelate, je začudena zagledala na prvem mestu ime svoje prijateljice missisGreenove. Takoj za stihi missis Greenove je bila natisnjena povest druge mestne dame — missis Blackove. In vse skupaj se je končalo s precejšnjo burko missis Yemourjeve. Missis White je zardela. Bilo je očitno, da so tudi njene tekmovalke našle njeno pot. Se nikoli ni imela missis White toliko obiskov kakor to jutro. Prva je prišla missis Greenova. Prinesla je revijo in urednikovo pismo. V pismu je bilo rečeno: Vi pišete neverjetno lepo. Vaša povest razodeva močan talent. Mar nam ne bi vposlali še kaj podobnega?« Druga je prišla missis Blaekova. Tudi ona je prinesla revijo in urednikovo pismo: »Vi pišete neverjetno lep* *». Vaša povest raz*ideva močan talent. Mar nam ne bi poslali še kaj podobnega?« tisoč litrov mleka bodo posneli za presno maslo, z ostalini mlekom pa dan na dan oskrbovali tolminski okraj in Jesenice. Lansko poletje je tolminska mlekarna na lastno pest pridobila velik parni kotel. Pravijo mu »duša podjetja«. Po pravici. Z njim je omogočeno pravilno obratovanje. V eni uri pasterizirajo 1500 I mleka, ki ga centrifugalna črpalka črpa iz zbiralnega bazena v sprejemnici. Pasterizator ga v trenutku segreje do 95° in ga s tem popolnoma razkuži, nakar se mleko prav tako hitro spet shladi. Tudi smetano pasterizirajo. Za ometanje imajo velike pinje na električni pogon. Uredili so novo hladilnico. V podkletju so prostrana, snažna skladišča. Kakor pred prazniki pri peku se vrste na policah od tal do strepa zajetni rumeni in sivkasti hlebi. Sveže napravljeni sir namakajo dva do tri dni v slanici, da se napije in dovolj nasoli, nakar ga dajo sušit v skladišče. Po potrebi še povrhu nasujejo soli in ko sir neha pili, je dovolj slan. Tolminec dozoreva v skladišču vsaj poldrugi mesec, ementalec pa tri do štiri mesece. Hlebe je treba vsak dan obrniti in obrisati. Pa luknje v siru? S svedrom jih prav gotovo ne vrtaj*. Mlečne bakterije v siru prekipevajta. Jedo mlečni sladkor in povzročajo plin, — tako nastanejo luknje! V skladišča mora biti leto in dan ugodna temperatura od 18—25 C in relativna vlaga 50—85%, da se pravilno razvijejo bakterije, ki pospešujejo postopek. Po dveh mesecih sir ne kipi več, pač pa se boljšata voni in okus. Ementalec je najboljši po osmih, desetih mesecih, nakar namažejo kožo z lanenim oljem; parafinirajo ga, da se ne kvari. Mlekarna ima seveda laboratorij, v katerem preizkušajo mleko glede na maščobo In kisline, maslo pa glede na odstotek vode in tolšče. Da bi bil kolektiv tudi pri razvedrilu in prosveti tako povezan kakor pri delu, urejajo v bivši predavalnici rdeči kotiček s knjižnico. Za strokovno izppoln jevanje hlevskih preglednikov, zbiralcev in planinskih sirarjev je podjetje priredilo že več tečajev, ki bodo v prihodnje brzda še bolj pogosti. Tako polaga republiška mlekarna in sirarna v Tolminu temelje za nadaljnji razmah mlekarstva in sirarstva na vsern Tolminskem. Tretja je prišla missis Vernina. Njej je prišel nasproti mister White, oći-vidno zmeden, in ji je rekel, da je njegova žena zbolela. Medtem pa je missis White ihtela v svoji sobi in premišljevala nove načine, da bi vse zatemnila in posekala. • Ta sličica ameriških čudi je oprta na resnična dejstva. Vsi oglasi, ki smo jih navedli, kakor tudi standardno pismo urednika lahko najdete v »Objavah ameriške pisateljske zveze«, v članku Gabriela Gilberta z naslovom: »Po tujih hrbtih na Parnas.* Z lastnimi silami so posiavili nove kotle za izdelovanje sira razburjeno odpirala poštno omarico. Bila je prazna. Neko jutro pa je našla v poštni omarici znan zavoj. To je bil rokopis missis Whiteove. Kakor poštni golobi so se rokopisi drug za drugim vračali k svoji gostxv-darici. Missis Whiteova je bila osupla. Kje pa je zajamčeni uspeh? Toda ni še bilo vse izgubljeno. Ni kazalo izgubljati glavo. Missis White se je vnovič poglobila v prebiranje oglasov. In je brez truda našla med njimi takšne, ki so se kakor nalašč zanašali na njeno zadevščino: »Ne pišite za gizdaline! Pišite, da boste prodajali. Obračajte se k delovnemu ljudstvu. Ni se vam treba vznemirjati, oni potrebujejo vaš rokopis. Tudi drugim smo že pomagali, zakaj ne bi pomogli vam! — »Reševanje rokopisov«, Long Beach, Kalifornija. »Časopis zavrnjenih pisateljev. Tiskamo povesti, ki jih nihče ne tiska « »Literarni svet.« Objave vašega spisa v našem časopisu vam odpre vrata k uspehu. Posamezna številka — en dolar. Pn>simo vas. da v smislu našega načrta pošljete naročnino za sto izvodov.« Missis Whiteovi je bil poslednji oglas zlasti všeč. Treba je bilo zapraviti še sto dolarjev, da bi upravičila vse tisto. kar je bila že doslej zapravila. Natančno čez mesec dni je mister White ob prihodu domov našel na že- nini mizi kup številk »Literarnega sveta«. »Čestitaj mi!« je zmagoslavno rekla missis White. »Natisnili so in mi poslati avtorske izvode. In kakšno pismo mi je napisal urednik!« Mister White je vzel pismo in začel brati: »Vi pišete neverjetno lepo. Vaša povest razodeva močan talent. Mar nam ne bi vposlali še kaj podobnega?« »A. honorar?« je vprašal mister White. Missis White je oklevaje rekla: »Honorar mi bodo konec koncev že še poslali. Ampak ti misliš samo na denar! Ti nisi v stanu vzvišeno misliti. Zate je navdih prazna beseda ...« Nekaj dni niso po vsem mestu govorili o ničemer drugem, kakor o literarnem uspehu Mary Whiteove. Povest, natiskana v časopisu, — to ni kar takole kakšna nova klofeta ali posebno vmeseno testo za pecivo, v čemer so se mestne dame doslej kosale med seboj. Prijateljice missis White so vztrajno naklepale, kako bi ji zbile slavo. Ampak kaj bi človek storil zoper literarni uspeh! Treba je di>seči vsaj enak ali »e večji uspeh. Mestnih dam se je polotila literarna epidemija. Vsepovsod so škripala peresa in klepetali pisalni stroji. Dru- D fo’minslei mlekarni in sirarni Sočni planinski pašniki in zdravo Podnebje že oddavna omogočajo tolminskemu kmetu živinorejo, ki je danes kljub temu, da sta te kraje pre-vihrali dve svetovni vojni, visoko razvita iit se ji v novih razmerah obeta kar najlepši napredek. Tolminska živinoreja bo zalagaia Slovenijo s plemensko in klavno živino pa s prvovrstnimi mlečnimi izdelki. V lični zgradbi na koncu Tolmina, ob cesti, ki nas povede med planinski svet obakraj Soče, proti Bovcu in Trenti, Je središče tolminskega mlekarstva in sirarstva. Napis nad vrati je Mlekosir. Tako se je doslej imenovala okrajna mlečna centrala, ki pa je nedavno postala republiško podjetje za odkup mleka in mlečnih izdelkov. Zdaj se Pričenja nova organizacija dnevnega odkupa mleka na Tolminskem, novo obratovanje v širšem obsegu, novo posredovanje med živinorejcem in potrošnikom. Dosihmal je tolminska mlekarna oskrbovala z mlekom in mlečnimi izdelki tolminski okraj in jeseniški revir, v prihodnje pa bo republiško podjetje gotovo lahko krilo še širšo potrošnjo, zlasti s sirom in maslom. Tolminski živinorejci imajo že čez Šestdeset let svoje zadružne mlekarne. Povezani v stare zadruge prinašajo va- nje mleko, da dobe po predelavi svoje hlebce sira in drugo, podobno kakor dobi kmet za svoje žito v mlinu moko in otrobe. Viške, ki jim preostanejo po obveznem odkupu, lahko svobodno prodajo. Stari način obratovanja po vaških mlekarnah se v šestdesetih letih ČUDOVITA KNJIGA ZA MLADINO Prežihov Voranc: Solzice Te dni je založba Mladinska knjiga izdala v visoki nakladi 45.000 izvodov drobno knjižico velikega slovenskega realista Prežihovega Voranca z naslovom »Solzice«. V drobnih črticah in novelicah pripoveduje pisatelj o dogodkih in doživetjih iz svojih otroških let iz svoje rodne Koroške. Knjigi Je napisal pesnik Oton Zupančič prisrčen uvod, ki ga objavljamo poleg tega pa prinašamo tudi nekaj ilustracij akademskega slikarja Franceta Miheliča, ki je knjigo opremil in ilustriral tekste z živimi, plastičnimi ilustracijami. Beseda z Vorancem in o Vorancu Berem in gledam. Kdo je ta, mehak kakor dobra mati, ki reže sosedovim sirotejem pogačo, zraven pa ves trd in nasršen, kakor kuhar kadar strga hren? Berem in gledam in strmim. Ali si skala, ali klada, ali človek, ali medved7 nBorer paver sem, borer paver sem, ali ne vidiš?» Ne, ne vidim! Potuhuješ se! Zakaj nenadoma si mi drevo, dim, veter — sinjina in daljina in niči Odkod mi poje ta zvon? Iz turenskih lin, izza oblakov, izpod Jezera? * • # Brez vsakršnega sentimentalnega spakovanja in prenevedanja nežna, nežna ljubezen do svojcev, velika, velika ljubezen do domače hiše, do zemlje in kar raste na nji, do sosedov, do vsega obdajajočega, tako silna, strastna ljubezen, da si vse to, kar te obkroža, ti sam, da ne veš več, kje je konec človeka in kje se začne vnanji svet. * * * In silen glad, burna hlastežnost po lepoti sveta! Ali med tem zdravim gladom, med to naravno hlastežnostjo in med uživanjem te lepote strahotna gora naporov, barikada zaprek! Zgolj nepovrnjeno garanje, gola revščina. Živina in ljudje vpreženi od vida do vida, da cepajo od upehanosti; otrok na paši, pri plugu z neprespano, še sanjajočo glavo. In poleg domačega dela še delo v gozdu za gospodarja. Za pričakovano skromno nagrado pa si brezdušno ukanjen. »Boga hvalite, da sploh lahko živite!» To je kulaški odgovor na otrokovo upanje. Tam pa visok kapitalist s svolo tovarno, ki iz-žema naše ljudi, jim sesa kri, jim pije moč. Vsiljuje Jim tujo govorico in tujo misel, širi razdor meä kmetom in delavcem, da se malone sovražita, dokler se naposled le ne dokopljeta do zavesti, da imata oba enega nasprotnika, in da je nujna rešitev v enem samem zamahu zoper skupnega zatiralca in izkoriščevalca. Da, s pašnika na višavi gledajo tiste mlade oči daleč v dolino, kjer se vali reka, drve vlaki, se podnevi kade in ponoči gore tovarniški dimniki; ob plugu premišljajo prebrisani možgani. Mlad fant srečava ljudi, sosede, spoznava kmete; se nameri na delavce, ko praznujejo praznik, ki ga pratika ne zaznamuje — prvi maj; se pretepa in cm- a z vrstniki, opazuje, primerja, snuje, sklepa in vidi, kako Je kljub vsemu človek močan! Da bi gore prekladal! In jih bo prekladal! In jih že preklada! In tako prehodita mladi fant dolgo in težavno, in vendar naravno pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmetskega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost. * • • Se enkrat odprem Solzice. Ali Je mogoče lepše prikazati mater, njeno ljubezen do otroka in otroško ljubezen do nje? Pri nas je znal to samo še Cankar. Glej žensko pred hišo v prvi jutranji svetlobi, ko prejme Solzice iz Vorančevih rok! To je prizor stkan iz same luči, ali ni to Bogomila, ko jo oblije mavrica? Tako lepoto je zmogel pri nas edini Prešeren. In še se ozrem od Solzic na Samorastnike, se domislim Groharja, ki je pri nas prvi občutil veličastnost kmečkega dela in mu je naslikal s svojim Spravilom krompirja najmo-numentalnejši spomenik. Prežihovega Voranca smemo in moramo imenovati v eni sapi z našimi najboljšimi imeni. In ti, ki boš prebral njegove Solzice, boš vedel 'več o človeku, kakor si vedel, preden sl poznal Voranca; in potem boš komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek silen in močan v svojem delu. • » * Voranc! Nekaj sem slišal, kakor da hočeš zopet oboleti! Nikar! Medvedu se ne spodobi biti bolnemu. Mimo tega pa nam imaš ti še marsikaj razodeti, kar bi nam brez tebe ostalo še dolgo skrito! Oton Zupančič Risbe Fr. Miheliča iOO t^*~***ls^é* „TRAGIČNI LOV' Prejeli smo naslednje pismo: »Te dni v naših kinematografih predvajajo italijanski film »Tragičen lov«. O tem filmu se je vodilo mnogo diskusij. Pokazalo se je mnogo pstro si nasprotnih mnenj zlasti o idejni vrednosti tega filma. Mislimo, da film kot celota idejno ni zgrešen in je vsekakor pozitiven doprinos italijanske kinematografije k napredni filmski umetnosti. Drugi pa trde, da je to izrazita »karlmajevščina« in »limonada« brez idejne vrednosti. Govore tudi o- nekaterih nerealnih scenah (ko se iz bivše nemške komande umika tolpa, katero kmetje zaradi talke Giovanne morajo mirno pustiti mimo, itd.) Ker se take diskusije vrše tudi drugod in ne samo na naši gimnaziji, bi bilo potrebno, da filmski kritiki objektivno razčlenijo ta film v dnevnem časopisju. Tu gre' predvsem za pravilno dojemanje filma, zato je taka kritika nujno potrebna, ker v nasprotnem primeru dobi gledalec popolnoma negativno mnenje o sicer pozitivnem filmu. To pa ne velja samo za ta film, temveč za vse ostale. Zato prosimo, objavljajte objektivne kritike o vseh filmih, ki se pri nas predvajajo in to kmalu po premieri. Vse sile za petletko! Dijaki iz VII. gimnazije v Ljubljani. V Ljubljani 1. junija 1949. Študentom VII. gimnazije radi ustrežemo. Tem bolj, ker je bila ocena ■Tragičnega lova« namenjena prav za to številko »Tovariša«. Za štirinajst dni po premieri smo jo preložili zaradi pomanjkanja prostora in nekaterih bolj aktualnih filmskih problemov. »Tragični lov« je prvi itlijanski film, ki ga gledamo pri nas po osvoboditvi. Prej smo poznali le laške fašistične filme, ki so bili med leti 1938 in 1943 najtesneje povezani s tako Imenovano »duhovno« pripravo na vpad fašističnih vojsk v našo domovino in s težkimi leti fašistične zasedbe. V svojih filmih so ponarejali zgodovino in lagali o življenju. Prikazali bo nam ga ob osladnih popevkah, v razkošnih salonih rimskih patricijev, po kopališčih Tirenskega morja in bogata italijanska umetnost prejšnjih stoletij je služila zgolj za kuliso filmskim krasoticam ter lepotcem, ki so se po svoji meščansko pološčeni, t. im. ■italijanski lepoti hoteli kosati z ameriškim Hollyv/codom. Fašistični filmi so nam bili do kraja zoprni in nobenega dvoma ni, da pomenjajo v zgodovini filmske kulture eno izmed naiboij nekulturnih poglavij. "o omenim za uvod zato, ker utegne neko vnaprejšnje mnenje, predsodek ali poseben čustven odnos motiti pravilno presojo. Zlasti v odnosu do filma so taki primeri pogosti: zaradi siavne »zvezdnice« je vse drlo v kino; bilo je vseeno o čem film govori, gledali so zvezdnico, ne filma. Meščanska reklama je skušala s svojimi pisanimi plakati ustvarjati v gledalcih vedno vnaprej čustvene odnose in sodbe. V ta namen je opozarjala na posamezne »senzacije« filmov, ki bodo prišli, zavajala je pozornost od celote k podrobnostim, od bistvenega k zunanjemu, od vsebine zgolj k obliki, da bi ljudje kakor pravi naš pregovor — »zaradi dreves ne videli gozda.« Ostankov takih odnosov do filmske kulture je po zaslugi prejšnjih desetletij še precej med našimi gledalci, zlasti po mestih. Na drugi strani pa utegne načelni odpor proti vsemu »kar pride z Zapada«, zlasti iz nekdanjih fašističnih dežel, voditi do tega, da pojdejo mimo nas napori in uspehi naprednih umetnikov, ki ustvarjajo sicer redka, toda dragocena dela pod najtežjimi pogoji buržoazno kapitalističnega zatiranja. V svojem pismu pravite, da ste nekateri mnenja, da je »Tragični lov« idejno dober film, drugi pa, da je »karlmajevščina« in »limonada«. Spričo takih nasprotnih mnenj utegne biti »Tragični lov« dober primer, ob katerem se lahko pomenimo ne le o vrednosti tega filma, marveč tudi o nekaterih osnovnih kriterijih za presojo umetniških filmov vobče. * O čem nam govori film? Po končani vojni dobe italijanski kmetje, prejšnji najemniki, v skupno obdelavo zemljo, ki pa je minirana in jo za ceno velikih naporov in tudi žrtev očiščujejo min. Toda tako so revni, da ne morejo kupiti poljedelskega orodja in strojev. Sposodijo si denar, avto pa, v katerem se vozi uradnik, ki jim prinaša štiri milijone, napadejo razbojniki. Namesto denarja pripeljejo v zadrugo mrtvega šoferja in uradnika. Prodajalci spet odpeljejo živino, stroje in orodje, kar so hoteli zadružnikom prodati. Med senenimi kopicami pa se smehljata veleposestniška agenta in v imenu svojega gospodarja, ki žive »nekje v mestu« dopovedujeta uglednemu zadrugarju, italijanskemu partizanu, da iz njihove zadruge ne bo nič in naj kmetje spet postanejo koloni. Po prvem preplahu se zadružniki znajdejo in organizirajo lov na razbojnike. Po deželi bije plat zvona... Ni avtu, ki ga napadejo, se vozita od poroke mlada zadružnika Michele in Giovanna. Michele in eden izmed razbojnikov, Alberto, se spoznata, bila sta še pred kratkim politična kaznjenca v nemškem koncentraku. Zato Alberto tovariša ne ubije, da pa bi ga ne izdal, vzame Giovanno za talko. Razbojnike vodi nekdanja nemška špionka Daniela, ki je postala Albertova ljubica. Med njimi je poklicni ubijalec, nemški esesovec. Vozijo se v rešilnem avtu in skušajo spraviti na varno denar. Michele se boji za svojo mlado ženo, zato zadružnikom ničesar ne izda. Ko pa prične lov, ubere pravo sled in zadružniki obkolijo razbojnike v na videz zapuščeni hiši, kamor so se zatekli in — kjer se Daniela sestane s svojima gospodarjema, z veleposestniškima oskrbnikoma. Poglavitna bandita, ki sta napad naročila, da bi preprečila ustanovitev zadruge, pa se še pred obkolitvijo umakneta na svojem motorju s prikolico. Toda razbojnikom se posreči uiti iz obroča. Umikajo se z naperjenim orožjem na talko Giovanno in na kmete, ki jim je žal dekleta ter ne streljajo nanje. Odpeljejo se z avtomobilom, Alberto in esesovec pa spotoma skočita na vlak, ki vozi vojaške povratnike in črnoborzijance, da bi zamenjala ukradeni denar. Na postaji jih pričakujejo kmetje in orožniki. Esesovca na begu ustrele, Alberta pa zasleduje Michele in ko mu Alberto obljubi, da bo vrnil dekle in denar, ga Michele izpusti. Daniela se s talko Giovanno zateče v nekdanjo nemško trdnjavo sredi minskih polj. Kmalu za tem, ko pride tja tudi Alberto, pridejo kmetje. Ko jih Danijela hoče pognati z minskimi polji vred v zrak, jo Alberto ustreli. Zadružniki dobe nazaj svoj denar, Giovanna je rešena. Alberta sodijo: bil je pošten človek, toda nikjer ni mogel dobiti dela, stradal je in zvabilo ga je v roparsko tolpo, Ubijal ni in nazadnje je rešil zadružnikom vse; izpuste ga in mu povedo, kje bo našel je postal po povratku v razrvanih ita-delo. Politični kaznjenec Alberto, ki Iijanskih razmerah ropar, ne more prav verjeti, da je svoboden; odhaja po polju, Michele, Giovanna ter zadružnik pariizan pa ga obsipajo s kepami zemlje ... Taka je kratka vsebina »Tragičnega lova«, v katerem igrata glavni vlogi skupina zadružnikov in roparska banda. * Ali je to »karlmajevščina«? Ali celo detektivsko kriminalna štorija? »Karlmajevskeu zgodbe so izmišljene pustolovščine črno-belih junakov, ki se kjer koli in kadarkoli dogajajo in imajo namen z napetimi pa naivnimi in neživljenjskimi zapletijaji tešiti bralčevo radovednost ter željo po pustolovščinah. Edini nauk »Karlmajev-skiha zgodb utegne biti, da dobro zmaga nad zlom. »Tragični lov« pa se dogaja v italijanski Romagni tik po drugi vojni, v času, ko si hoče preprosto italijansko ljudstvo na razvalinah fašistične države izbojevati novo, boljše življenje. Pri tem pride v spopad s svojimi prejšnjimi zasužnjevaiei, ki se ne ustavljajo pred nobenim zločinom, • samo da bi ga lahko še naprej izkori-v ščali. »Tragični lov« je nedvomno napeta zgodba in kriminalci igrajo v njem važno vlogo. Toda to je le ozadje, ob katerem se razkrivajo na eni strani strašni, po vojni popačeni človeški značaji, tragične usode in italijanske povojne razmere, na drugi pa težnje kmečkih množic, ki preko skupne obdelave zemlje streme v novo življenje. Z drugimi besedami: »Tragični lov« je »karlmajevščina«, je »detektivka«, če odmislite, da je vzeta iz resničnega življenja in pa vse, kar ob goti zgodbi ljudje govore, po čemer streme, za kar se boje in kar dosežejo. Tako po-em; -vljanje pa je seveda docela nepravilno. Na ta način bi bil n. pr. celo »Hamlet« kriminalka. — Avtorjem »Tragičnega iova« ni bilo niti najmanj do tega, da bi prikazali gledalcem »detektivko«, to se pravi napeto storijo o spretnih razbojnikih in še bolj spretnih detektivih, marveč so skušali obravnavati osnovna vprašanja italijanskega ljudstva po drugi vojni in pokazati tudi način, kako jih Je mogoče reševati. »Tragični lova je zato odsev italijanskih razmer in življenja po vojni, o čemer smo doslej brali v časopisih, kar pa to pot gledamo v nazornih slikah in doživljamo ob zgodbi umetniškega filma. Ker razgalja svet izkoriščevalcev in kaže izkoriščanim italijanskim delovnim množicam pot v boljše življenje, je progresivno delo. Ker pa se ne zavzema za agrarno reformo, ker odkupujejo kmetje od bogatinov orodje in stroje, namesto da bi jih vzeli, ker obračunajo samo z oskrbniki in film ne poziva na obračun in ne obračuna tudi z gospodarjem, ki živi »nekje v Milanu«, pa »Tragični lov« ni progresiven, idejno neoporečen film v našem smislu, marveč je progresiven gleda na italijanske razmere. — Za nas je le nazoren filmski dokument o problematiki in težkem življenju italijanskega ljudstva po drugi vojni. Kar zadeva očitek, da je film »limonada«, mislim, da je to v zvezi z uvodnimi opombami. Način italijanskega življenja se močno razlikuje od našega. Toda italijanski umetniki ne junačijo, prikazujejo svoje ljudi, njihove navade, njihovo kričavo živahnost in zmedo tako verno, da gledalec pogosto dobi vtis, da gleda dokumentarni film o italijanskih ljudeh. Film so seveda namenili predvsem italijanskim gledalcem in zato mora biti pristen, sicer bi mu ne verjeli. Za nas pa je, če ga gledamo brez zoprnih spominov na minule čase, tudi po tej plati zanimiv dokument tamošnje miselnosti, saj ohranja prav s takim načinom podajanja in tipičnimi posnetki pokrajine razredni ter narodnostni bolorit, kar je bistveni del umetniške oblike kakršne koli umetnine. Občutek dokumentarnosti tedaj ni nasledek neznanja in okornosti italijanskih filmskih umetnikov, marveč veliko mojstrstvo mladega režiserja de Santisa, sedmih avtorjev scenarija in operaterja Otella Martella. — Nekoliko »Hmonadasta« utegne biti Giovanna (Carla dei Poggio), ki se še ni iznebila »zvezdniških« vplivov »Cine Città« in ki se je z nekaterimi drugimi prejšnjimi filmskimi delavci vkijučiia v skupino naprednih italijanskih umetnikov. Kaj sledi iz tega? Predvsem ugotovitev, da je »Tragični lov« v omenjenih mejah progresivno in umetniško vredno deio. V zgodovini italijanskega filma pomenja prav zavoljo svoje življenjske pristnosti ter iskrenosit, po svoji idejni in umetniški vrednosti, revolucionaren prelom; med naprednimi ljudmi vsega sveta je bil deležen velike pozornosti in rriznanja. Naše razmišljanje o »Tragičnem lovu« utegne biti tudi primer za pravilno presojanje umetniških filmov vobče. Pri odločanju o vprašanju, ali je film »dober« ali »slab«, je v glavnem treba tehtati dvoje: X. ob razčlenjevanju podrobnosti ne smemo nikoli izgubiti izpred oči celote, smisla, cilja, tendence dela; nikoli ne smemo pozabiti na medsebojne odnose med posameznimi elementi neke umetnine; — in Z. vsak film naj bi presojali najprej po vplivu in pomenu, ki ga utegne imeti na gledalce tiste dežele, v kateri je nastal in katerim je namenjen, nato pa po pomenu in smislu, kt ga ima za nas in za gledalce drugih dežel • Sporočite, če je ocena »Tragičnega lova« razumljiva, če se z njo strinjata in katera vprašanja filmske kultura vas poleg filmskih ocen še zanimajo. Glavna junaka roparske tolpe Alberto in Daniela ZVENEČI Zveneče kristale ogromnih izmer proizvajajo v zanimivih tovarnah podobno kot vzrejajo piščance v valilnicah. Stopimo v neko sobico v tovarni! Inženir, ki nas spremlja, hitro zapre za seboj majhna vrata. »Tu je treba zelo strogo paziti na temperaturo,« pojasnjuje inženir. »Prostori se ne smejo ohlajati...« Obdaja nas topel in vlažni zrak kakor v kopališču. V sobi je slišati enolično brenčanje ventilatorja. Na policah, nameščenih ob stenah v večjih nadstropjih, stoje vrste okroglih steklenih kozarcev. Mnogo dni je potrebno, da zrase večji kristal. Počasi izhtapeva nasičena raztopina soli, ki se vseda na mali kristalček, kateri se pretvarja v velik prozorni kristal pravilne oblike. Zakaj pa je potrebna gojitev takšnih kristalov? Kakšne lastnosti imajo li kristali? Mehanična energija se pretvarja v električno ne samo s pomočjo trenja ali. električne indukcije, imamo pa še en način, takozvani »piezoelektrični«. »Piezo« je beseda grškega izvora in pomeni »pritiskati«. Nekateri kristali n. pr. kremenjak, turmalin in drugi imajo zanimive lastnosti. Ako se kristali stiskajo v določenih smereh, se na njihovi površini pojavljajo električni naboji. Naboj lahko ugotovimo, ako nalepimo na del kristala tenke ko-vinaste lističe. Ako pritisnemo na kristal. se pojavi na kovinski oblogi električni potencial. Ako se pritisk zmanjša, upade tudi potencial. S prenehanjem pritiska na kristal potencial popolnoma izgine. Kakor mnogi električni procesi, ima tudi *piezo-proces« — povratni učinek. Ako se spravi na površino kristala od zunaj električni potencial, tedaj se bo kristal pričel kr citi ali razširjati. Na ta način se s pomočjo pieZo-kristala pretvarja mehanična energija (pritisk) v električno in obratno — električna v mehanično. Najmočnejše »piezoelektrične« lastnosti vsebuje kristal Seignettove soli. zelo starega zdravila. Takšni kristali »e »vzrejajo« v posebni sobi, ki jo ime-' nujejo »valilnica (inkubator) kristalov«. Kristali se uporabljajo pri izdelavi najrazličnejših električnih aparatov. V naslednji sobi tovarne se kristali režejo na ploščice različne debeline. Režejo jih v strogo določeni smeri, in sicer v skladu s takozvano »osjo kristala«. V odvisnosti od tega, kako se bo izvajalo razrezovanje z ozirom na lego' »osi«, se bodo ploščice upogibale pod vplivom električnega potenciala ali raztezale. Za različne aparate je včasih potrebno eno ali pa drugo. Seveda se je težko strinjati s tem, da se. kristali »razvezujejo«. Stroj, katerega opazujemo, izvaja prav za prav nekaj drugega. Tu se premika vrsta niti, ki neprestano prehajajo skozi skrinjo v vodo. Kristal se pritiska k Pri stalni temperaturi rase v kozarcu velik prozoren kristal FRTST4LT Vlažne nitke režejo kristal vlažnim nitkam, ki s svojo vlago topijo mesto stika in tako počasi »režejo« kristal. Suha mehka nit ne bi mogla sama ^prerezati trde gmote kristala. Ploščice se brusijo do potrebne debeline, pokrivajo s tenko kovinsko oblogo in nameščajo v celoloidno vrečico, ki varuje ploščico pred vlago. Tako pripravljena ploščica se imenuje »piezoelement«. Najbolj široko in na različne načine se uporabljajo piezoelementi v tehniki slabih tokov. Pri naročniku n. pr. nameščajo telefonski aparat s piezoelektrično slušalko. Njena izvedba je bolj preprosta kot pri navadnem elektromagnetnem telefonu. Namesto jeklenega magneta in tuljavic iz tenke izolirane žice nameščajo v slušalko maio »piezo-ploščico«. Električni signali upogibljajo ploščico, ki spravlja v gibanje tenko aluminijevo membrano. Piezoelektrična slušalka je preprosta v izdelavi in tudi bolj občutljiva kot elektromagnetno slušalka. Pri enaki aparaturi ta slušalka znatno povečuje daljavo in sigurnost zveze. Kaj pa se bo zgodilo, ako govorimo pred to slušalko? Naš glas spravi v nihanje ploščico membrane, ki bo pričela v istem ritmu pritiskati na kristal. Ta kristal bo ustvaril na kovinski oblogi kristala električne naboje, z drugimi besedami: slušalka se je pretvorila v mikrofon, napravo, ki spreminja nihanje zvoka Vremenski režim se more primerjati samo z režimom, ki ima zelo podobne osnovne naravne pogoje. Vremenske režime n. pr. v letu 1949. moremo samo primerjati z letom, ki je tudi prvo leto po maksimu in je tudi glede aktivnosti in jakosti sončne periode zelo podobno n. pr. letu 1871 itd. Potrebnih in pravilnih statistik za ta leta najbrže ne bo; tako moramo primerjati z leti, ki so po jakosti najbližja sedanji periodi in so tudi v prvem letu po maksimu. Nesmiselno je primerjati kakšno leto, ki je v dobi • padanja aktivnosti, z letom, ki je v naraščajoči aktivnosti. Ze delj časa poznamo zakonitost polarnosti peg v skupinah; polarnost ima 23 letni ciklus. Tako je v sedanji maksimalni periodi sončnih peg polarnost na severni sončni polobli sledeča: vodeča pega: jug, sledeča pega pa: sever. Na južni polobli je vrstni red obraten. Enaki cikli polarnosti peg. kakor v sedanji periodi od 1944 dalje, so bili: 1901—1913. dalje 1923—1933 itd. Oe hočemo tedaj primerjati leta, kakor smo preje navedli, jih moramo primerjati samo z leti, ki imajo tudi enak cikel, kakor je to od 1944 dalje. Ta polarnost je zelo pomenljiva zlasti za vremenje. Pojasnimo naj še eno novo zanimi- V električne signale. Piezomlkrofon je zelo popolna naprava, tako glede občutljivosti, kakor glede kakovosti delovanja. Na isti osnovi kot piezoelektrična slušalka je zgrajen tudi piezoelektrični zvočnik. Tu se pa izkorišča ploščica Seignettove soli večjih razmer in namesto majhne kovinske membrane se uporablja papirnati stožec, nameščen v leseni škatljici, Ako se piezoelement priključi k radijskemu sprejemniku, bo njegova ploščica nihala in bo ustvarila zvočno valovanje zraka, ki ga bo občutilo naše uho. Seveda površina kristala ni tako velika, da bi mogla sprožiti močna zračna valovanja. Toda zadostuje, da položimo piezoelement na kakšen trdi predmet n. pr. na pisalno mizo ali omaro, knjigo, v okvir slike ali celo pod blazino na postelji. V teh primerih bo pričel piezoelement glasno proizvajati zvok. Piezoelemente uporabljajo pri izdelavi "ra (ikonskih odjemalnikov, ki služijo za električno izvajanje plošč s pomočjo radijskega sprejemnika. Najbolj popolni odjemalnikl sè lahko gradijo z uporabo piezoelementa. Izvedba takšnega odjemalnika je tudi nenavadno enostavna. Nihanje gramofonske igle, ki nastaja vsled pomikanja po valoviti gramofonski brazdi, upogiba majhen piezoelement in v njem se zbuja električna napetost. Ta napetost se ojačuje v radijskem sprejemniku, ki v obliki močnih električnih signalov prihaja v zvočnik. Imamo celo vrsto načinov uporabe piezokristala. Zdravnik pritiska na prsi bolnika majhno blazinico, v kateri se nahaja piezoelement. Utripanje srca zbuja v piezoelementu slabe električne signale, ki gredo v ojačevalec. Tedaj se na zaslonu osciligrafa (apa- vost, ki se mora pri statističnih napovedih upoštevati. Razložili smo že, da gresta v soncu valovito, obe struji, na vzhodni in zapadni sončni polobli, v isto smer, dokler ne prideta do maksima. Ako pa opazujemo sončno oblo z zemlje, torej relativno, takrat je zadeva sledeča. Ako je zapadna sončna polobla obrnjena proti zemlji (n. pr. 29. marca 1949), tedaj je smer struj od vzhoda proti zahodu, od leve proti desni. Kadar pa je obrnjena vzhodna polobla proti zemlji (n. pr. 12. aprila 1949), tedaj je smer struj nasprotna, od zahoda proti vzhodu. Vse te činjenice moramo pri res dolgoročnih napovedih upoštevati. Tako nam je bilo mogoče celo srednjo mesečno temperaturo ugotoviti naprej, ne samo za en mesec ali dva, ampak za toiiko let in sicer do -f-0,l°C! Meteorologi navajajo za trajanje mraza dobo 54 dni ali 43 dni, ne da bi vedeli Za pravi naravni vzrok tega pojava. Sonce se zavrti okrog svoje osi v dobrih 27 dneh (sinodično). navedene dobe mraza pa niso nič drugega kakor trajanje serije t-subminimov. ki trajajo od poldrugega do dveh obratov t-« Uto min ima oziroma sončne oble. Kdor koli se z astronomijo ubada, mora rat. ki dovoljuje opazovati električne procese) pojavlja krivulja delovanja srca. Ta krivulja se lahko zabeleži na papirnatem traku. Tu ima zdravnik možnost proučevati dokument, ki nudi nazorno sliko utripanja srca. Piezoelemente uporabljajo v aparatih za izboljšanje sluha ljudi, ki slabo slišijo. V tem primeru deluje piezoelement kot mikrofon. Toda najbolj zanimiva uporaba piezoelementa je v napravi, ki omogoča, da slišijo popolnoma gluhi ljudje. Ako poči človeku n. pr. med eksplozijo bobnič v ušesu in ostali organi sluha ostanejo nepoškodovani, prihaja na pomoč piezoelement. v tem primeru zadostuje, da se pritisne majhen piezoelement v bližino ušesa, ki prenaša svoje nihanje na kost lobanje človeka in dalje na ostale elemente ušesa. Tako bo gluh človek s pomočjo piezoelementa, mikrofona in ojačevalca lovil zvočno valovanje zraka. Piezoelement Uporabljajo tudi pri raziska-.vanju vodnih globin. Velik piezoelement, ki ga namestimo na vodni gladini in sprejema električne sunke, bo pričel mehanično nihati in bo s tern ustvaril zvočni potok pod vodo. Ta zvok, oziroma zvočni potok se bo odbijal od dna ali drugih predmetov v vodi (skale, brega in podobno) in se hitro vračal nazaj. Drugi piezoelement, ki se nahaja istotako na površini vode, bo te povratne sunke sprejel in bo opazovalcu dal podatke o strukturi vodnih globin, razdalje do brega ali nahajališča podvodnih skal. Široko področje uporabe ima ta čudoviti kristal v vseh panogah tehnike. Pomaga nam tudi zboljšati ali celo izločiti zastarele naprave. Ogromno in koristno delo še čaka strokovnjake na polju ugotavljanja skritih lastnosti kristalov. znati nekaj praktične meteorologije; a tudi meteorologi bodo morali poznati praktično astronomijo, četudi samo — astronomijo sonca. Neogibno potrebno je za dolgoročne napovedi vremenja. da imaš kartotečno statistiko za vsak dan in za dobo vsaj 50 ali več let nazaj in to za določeni pokrajinski predel. Podrobnosti tu ne morem navajati, ker sodijo na drugo mesto. IV. Omenil sem že, da so sončne periode različno dolge,- slabotne in izredno močno aktivne. V knjigi »Tajne našega Sonca« sem na strani 59. pojasnil: »V prejšnjih stoletjih so bili ljudje samo tedaj, kadar je sonce nenadoma potemnelo, opozorjeni, da se na soncu nekaj izrednega dogaja. Le na zgodovinska poročila smo navezani, ako se je kaj takega pred letom 1611 pojavi- lo. Zgodovina pripoveduje, da je bilo sonce n. pr. leta 536. skozi 14 mesecev manj svetlo. Leta 626. je sonce od oktobra do junija do polovice potemne- lo. Leta 807. in 840. so menili, da sta se Merkur ali Venera 8. oziroma 90 dni nahajata pred soncem. Leta 1547. je sonce tako močno potemnelo, da so se zvezde 3 dni videle pri belem dnevu« Današnje besedilo tega članka sodi pred zadnjič objavljeno Citate!ji naj ija sami primerno razporedijo. Ploščico pokrivajo s tenko kovinsko oblogo in jo nameščajo v celuloidno vrečico Ivan Tomec: Konec Sonce in naše zime Honoré de Balzac: Ljubljenec Gosp«>dióna Armanda je držala vročo glavo svojega-necaha na grudih in poüubovaia njegovo čelo, po katerem je navzlic mrazu tekel pot. Tako nekako so svete žene poijuoovale Kristov obraz, ko so ga zavijale v mrtvaški prt. Kakor je bila izvrstno izračunala, bi morali tega razsipnika nemudoma umakniti ljudem izpred oči ter ga prepeljati v ulice Bercail. Slučaj je hotel, da ga je zaneslo sem, kjer je takorekoč planil volku naravnost v žrelo. Chesnei se je še prejšnji večer pogajal zaradi predaje svoje pisarne. Imel je sestanek s tajnikom gospoda Lepressoirja, ki je bil notar liberalcev prav tako, kakor je bil on notar plemičev. Mladi tajnik je bil iz imovite rodbine in to mu je omogočilo, da je prinesel Chesnelu sto tisoč frankov naplačila. »S stotisoč franki — je razmišljal stari notar, medtem k« si je mel roke — bo mogoče odgnati nekaj upnikov. Mladi mož ima kopico dolgov. Tu-le ga bomo lepe zaprli, sam pa se bom napotil k upnikom, da jih pridobim za poravnavo.« Chesnei. dostojanstveni in vrli Chesnei je imenoval upnike svojega ljubljenca, groia Victurniena, pse. Bodoči- notar pa je zapuščal ulico de Bercail ravno v trenutku, ko je kočija gospodične Armande zavila vanjo. Zvedavost, lastna slehernemu mlademu človeku, ki bi ob takem času na tem mestu opazil kočijo, ki se je ustavila pred vhodom starega notarja, je bila dovolj tehtna, da se je tajnik ustavil. se umaknil v vdolbino neke veže in opazoval prišlece. »Kaj dela tukaj gospodična Armanda d’ Esgrig-non ob tej uri?« se je začudil. »Kaj se dogaja pri Ešgrignonovih?« Chesnei je sprejel prišlece zelo tajinstveno. Ugasnil je celo luč, ki jo je držal v rokah. Ko pa je uzrl Victurniena, se je zavel položaja, čim mu je gospodična Armanda zašepetala v uho eno samo besedo. Ozrl se je po ulici, ki je bila na oko tiha in mirna, nato je dal znamenje in mladi grof je prhnil iz vozila na dvorišče. Toda bilo je že prepozno. Chesnelov naslednik je vedel, kje se skriva Victurnien. »Gospod grof!« je izdavil stari notar, ko so Victurniena spravili v sobo poleg Chesnelove pisarne, kamor se je komaj utegnila stisniti polovica telesa starega dobričine. »Da, gospod!« je odvrnil mladi mož, ko je doumel vzk-lik svojega starega prijatelja, »nisem vas hotel poslušati in zdaj sem na dnu brezna, kjer me čaka pogin!« »Nu, to ni nikakor nujno!« je povzel stari notar in se ozrl najprej na gospodično Armando, nato pa na grofa. »Dovolj dolgo sem vlekel ta jarem, zdaj pa sem se končno odločil, da ga odložim. Jutri popoldne dobim stotisoč frankov. S tem denarjem se bo dalo urediti to in ono. A gospodična« mu je dejal, obrnjen k-Armandl, »vi ste utrujeni, prosim vas, stopite zopet v kočijo in se odpeljite domov k počitku. Jutri bomo nadaljevali s to stvarjo!« »In on? Je li na varnem?« je vprašala, pokazavša s prstom na Victurniena. »Popolnoma«. Objela je svojega nečaka, kanila nekaj solz na njegovo čelo in se poslovila. »Dragi, dobri moj Chesnei, kaj pa pomeni sto tisoč frankov v mojem položaju?« je čez nekaj časa dejal grof svojemu staremu prijatelju, ko sta začela govoriti o zadevi. »Zdi se mi, da sploh ne poznate obsega moje stiske.« "Victurnien je začel pojasnjevati svojo stvar. Pripovedoval je tako, da je Chesnei obstal kakor zadet od strele. In brez moči ki mu jo je dajala njegova privrženost mlademu grofu, bi bil podlegel temu udarcu. Solze so se mu v potokih vlile iz oči. o katerih so mislili ljudje, da so že davno presahnile. Nekaj trenutkov se je vedel kakor brez uma. Bil je podoben človeku, ki vidi, da mu gori hiša. Skozi okno sikajo plameni, ki zajemajo tudi zibelko njegovih otrok, katerim gorijo ze lasje-. Vendar se je-opvl na nege, dvignil svoje stare roke ter jih začel krotovičiti in loviti kakor zmešan človek. »Naj vaš oče umre, ne Oa bi kaj vedel o tem, mladi mož! Dovolj je, da ste falsifikator, ne postanite še morilec lastnega, očeta! Kaj, na beg mislite? Ne! Obsodili vas nodo v odsotnosti. Nesrečnik! Čemu niste ponaredili mojega podpisa? Jaz bi bil plačal terjatev in ne bi bii odnesel menice državnemu tožilcu. Zdaj pa ne morem ničesar ukreniti. Potisnili ste me v najgloblji kot pekla! Kaj bo zdaj z nami? Kaj naj storimo? Ce bi nekoga umorili, bi vam to oprostil — toda falsilicirati... Falsificirati! A čas beži...« Dvignil je prst in pokazal na stensko ui«o s pretečo kretnjo. »Zdaj vam je potreben še ponarejen potni list. Iz enega zločina se poraja drugi. Treba je« je spregovoril po kratkem premolku, »treba je za vsako ceno rešiti hišo d’ Es-grignon*. »A denar je vendar še pri gospe de Maufrig-neuse!« je vzkliknil Victurnien. »Tako?« si je oddahnil stari notar »Torej imamo le še trohico upanja. Ali bomo mogli kupiti Choi-siera — to je vprašanje! Dobil bo lahko vso zemljo, ki je rodbinska last. Treba bo iti k njemu, zbuditi ga, ponuditi mu vse! Nu, in... Napravili bomo tako, kakoT da niste vi zakrivili falsisfikata. ki ga bom jaz vzel na svojo vest... Vem, čaka me prisilno delo, ker sem pa že star, me bodo same zaprli ...« »Jaz sem samo napisal izplačilni nalog«, je dejal Victurnien, ne da bi se začudil tej nerazumljivi vdanosti. »Tepec! — Oprostite gospod grof! Morali bi nalog predložiti v podpis Josephinu če sle se že odločili za takšen postopek !« Stari notar je povišal glas. »On je dober človek, vse bi bil vzel na svoje rame! Ni dvoma, svet propadal«, je nadaljeval in zopet sedel na stol. »Ta du Croisier pa je tiger in paziti moramo, da ga ne zbudimo. Koliko je ura? Kje je izplačilni nalog? V Parizu bi ga morda lahko kupil pri Kellerju, tam bi se morda dal doseči sporazum. Ah, v tej aferi je vse nevarno. En sam nepravi korak, pa bo vse izgubljeno! Pojdite, skrijte se! Nihče ne ve, da ste tukaj živi pokopani v kleti. Jaz se odpeljem v Pariz, podvizali se moram, kajti že čujem ropot poštnega voza iz Bresta!« V trenutku je bil stari notar zopet v posesti svojih sposobnosti iz mladih let. Gibčnost in moč sta se vrnili. Spravil je urno vse potrebščine za na pot, dodal Jj temu šest funtov težak hleb kruha, zaklenil sobo in pustil v nji svojega ljubljenega mladega grofa. »Bodite tihi in mirni, ostanite tu do mojega povratka, ponoči ne prižigajte luči, sicer vas neogibno čaka prisilno delo!« je rekel. »Ali me razumete, gospod grof? Ce kdo v mestu izve, da ste v mojem stanovanju, vam ne uide prisilno delo!« Chesnei je zapustil hišo potem ko je naročil gospodinji, da ne bo sprejel nikogar zaradi bolezni. Pretental je poštnega odpravnika s pripovedovanjem nekega izmišljenega romana in dosegel, da so ga spustili v poštni voz brez potne dovolilnice, ob koncu pa ni pozabil pripomniti, naj njegov nenadni odhod ostane tajen. K sreči je bil poštni' voz prazen. Naslednji dan proti večeru je bil že v Parizu. Ob devetih zjutraj se je oglasil pri Kellerju, kjer. so mu povedali, da je usodni izplačilni nalog že tri dni v rokah Croissiera. Izpraševal je po ovinkih zelò oprezno in ni zasledil nič sumljivega. Predno je odšel, ni pozabi) vprašati, ali ne bi mu mogli v primeru, da se zadeva s plačilnim nalogom uredi, vrniti listine. Francois Keller je pojasnil, da je izplačilni nalog last du Croissiera, ki je edini pristojen za to, da ga zadrži ali zavrne. Ves obupan se je tedaj napotil k vojvodinji. Ob takem času ni gospa de Maufrigneuse nikogar sprejemala, Chesnei je razumel, da je vsak trenutek dragocen. Se! je v predsobo, napisal na listek nekaj besed in dosegel pri služinčadi, da so sporočilo takoj odnesli vojvodinji. Kljub temu, da je bila gospa se v postelji, je v neznansko začudenje sobarice pristala na to, da sprejme obiskovalca. Oblečena je bila v črne hlače z nabranimi nogavicami in solin z zaponko. «Kaj vas prinaša k meni, gospod notar?« je nagovorila Chesuela. »Kaj želi nenvaieznez od mene?» »Pri vas. gospa vojvodinja, leži naših sto tisoč škudov!« ji je odgovoril notar. »Kes je tako. Kaj naj to pomeni?« »Denar je bil izplačan na ponarejen podpis in posledica falsiiikata oo prisilno delo. Toda menica je bila podpisana vam na ljubo,« je z živahno vljudnostjo rekel Chesnei. »Kako da niste tega ugenih prej, ko ste tako duhoviti? Namesto da delite nauke meni, bi bili morali izprašati vest mlademu grolu in ga ustaviti dokler je bil čas za to, Kaj bi se pa izcimilo, če bi se stvar ne dala popravili? Morali bi se zagovarjati pred samim kraljem!« Po prvih besedah, ki so pojasnile zadevo, je obšel vojvodinjo občutek sramu- zaradi taksnega obnašanja napram tako strastnemu ljubimcu. Ni pa ji bilo povšeči to, da bi lahko nanjo padel kak sum. In v želji, da bi pokazala, kake zvesto hrani denar, katerega se se ni dotaknila, je hipoma pozabila na vsa pravila dostojnosti, vrgla z ramen pelerino ter se razgalila pred notarjem kakor angeli iz Lamartinovih vinjet. Naposled se je vsa zbegana vrnila v posteljo, potem, ko je izročila Chesnelu sto tisoč škudov. »Gospa, vi ste pravi angel... Toda na žalost še nisem povedal vsega. Računam še vnaprej na vašo pomoč, kapi brez nje ni rešitve,« »Vas rešiti? Dobro, storila bom vse, da uspem ali pa propadem. Veste, človek mora biti res hudo zaljubljen, da se ne ozira niti več na zločin. Ali ste vi že storili kaj podobnega za kakšno žensko? Bedni mladenič! Pojdite, pojdite, ne izgubljajte časa, dragi gospod Chesnei. Računajte na mojo pomoč kakor na samega sebe!« »Gospa vojvodinja, gospa vojvodinja!« Stari notar ni mogel od ginjenosti spraviti iz sebe nič več kakor ti dve besedi. Jokal je, rad bi bil zaplesal od veselja, toda prestrašil se je, bal se je, da ne bi prišel ob pamet in se je rajši zbral. »Midva ga bova rešila,« je dejal, odhajaje odi vojvodinje. Napotil se je naravnost k Josephinu, ki mu je odprla pisalno mizo s papirji mladega grofa. Tam so našli nekaj pisem du Croissiera in Kellerja, ki bi jim utegnila koristiti. Nato je sedel v poštni voz, ki je že čakal na odhodu. Dal je kočijažu takšno nagrado, da je pognal konje kakor lastavico. V kočiji sta bila še dva potnika, ki se jima je prav tako mudilo domov kakor njemu. Dogovorili so se celo, da bodo kosili kar med vožnjo. Cesta se je naglo odmikala. Notar se je vrnil domov po tridnevni odsotnosti. Čeprav je bila ura enajst zvečer, je že bilo prepozno. Pred vrati svoje pisarne je opazil orožnika, in ko je stopil čez hišni prag je videl, da je mladi grof kot jetnik na dvorišču. Ce bi imel dovolj moči, bi bil pri priči pobil vse ojožnike in druge zastopnike pravice, zdaj pa ni mogel storiti drugega, kot da se je vrgel Victurnienu krog vratu. »Ce ne bom mogel doseči, da se stvar potlači, morate izvršiti samomor, preden bo sestavljena obtožnica!« je zašepetal mlademu grofu na uho. Victurnien je bil ves pobit in je nerazumljivo buljil v notarjev obraz. »Samomor?« je ponovil kakor da ne razume. »Da, samomor. Ce nimate poguma, pa računajte z menoj!« je pristavil Chesnei in mu krepko stisnil roko. In navzlic bolesti, ki mu jo je iiovzročil ta prizor, se je drža) na drgetajočih nogah ter opazoval otroka svojega srca, grofa d' Esgrignona, potomca slavne rodbine, ki je korakal med orožniki, policijskim poverjenikom in sodnim izvršilečm. Starec je zadobil svojo odločnost šele potem, ko mu je sprevod izginil izpred oči ter ni bilo več slišati korakov in je postalo vse tiho. DROBNE ZANIMIVOSTI V Brežicah deluje agilni krožek filatelistov. Dne 21. V. so pripravili člani Toplišek. Jurhar in upravnica pošle Negovetičeva propagandno razstavo v Izložbi urarja Gregoriča. V izložbi so prikazane znamke FLRJ, od osvobr^ ditve dalje, izvodi naše strokovne literature ter primerne parole. Beležimo usjielo iniciativo brežiških filatelistov, ki bo našla prav gotovo jmsnemalce tudi v drugih krajih. »Jugofilatelij a«, poslovalnica tT Ljubljani je že ob Prazniku dela razstavila v svoji izložbi v Frančiškanski ulici 3 prvomajske znamke in originalne Trpinove osnutke za nove letalske in frankovne znamke. ^ Za tem je pripravila razstavo pod temo »Živalski svet na znamkah«, Razvrstitev daje zbiralcem primer, kako naj smotrno urede svojo prirodoslovno zbirko motivov. Geslo naslednje razstave v okviru Tedna ljudske tehnike je »Tehnika na znamki«. S temi razstavami v izložbi, ki se bodo nadaljevale in obnavljale, ima »Jugofilatelija« namen, širiti smisel za zbiranje motivov po strokovnih kriterijih.. Ljudstvo z zanimanjem ogleduje te periodične razstave, kar doka- zuje, da je podjetje na dobri in zdravi poti. • V Belgiji bodo 1. Julija t. 1. slavili 100-letnioo prve belgijske znamke. Micltekiv katalog (prvi zvezek) je po sedemletnem presledku založila znana tvrdka Sehwaneberger v Leipzigu, Po tisku- in slabem papirju la. zvezek-, k-i. obravnava samo znamk« Nemčije, zelo zaostaja za nekdanjim katalogom. NOVE ZNAMKE Avstrija je nedavno Izdala dopolnilne vrednote frunknvnih znamk za -r'. 50. 70 grošev ter H šilinge s slikami narodnih noš. Nadalje je izšla posebna dobrodelna serija »Za deco-. s 4 vrednotami. Avsirijskl esperantisti bodo imeli v juniju t. 1. na Dunaju svoj kongres. Pošta bo izdala tedaj posebno znamko po 20 grošev (zelena). Francija je izdala za 100-letnico francoske znamke (11148—1949) serijo znamk v peterčku, ki sestoji iz štirih znamk in vinjete z napisom (v sredi). Vrednote: 15 fr., 25 fr. (Ceres 1949) ter 15 in 25 fr. (Mariana 1949). Švica je dala v promet dne 27. aprila 194S posebno letalsko znamko »PRO AKRO 1949.- za 1.50 fr. v rumeni bar- vi. ki je bila uporabljena Istega dno za frankaturo Izrednega letalskega poleta na progi St. Gallen-Lugano z vmesnimi postajami v mestih La Chaux de Fonds in Bellinzona. Za polet so bili v prometu posebni pisemski ovitki in priložnostni žigi. Dne 16. V. 1949 so izšle posebne znamke v spomin na 100-letnico obstoja zvezne pošte (1849—1949) in na 75. obletnico ustanovitve Svetovne poštne zveze v Bernu (1874—1949). Vrednote: 1. 100 let zvezne pošte: 5 rapenov (siva-rumena-rdeča) — poštni rog. 20 rapenov (petero vprežna poštna kočija) — vijoličasta-rumena-siva; 30 rapenov (rjava-rumena-siva) — poštni avto s priklopnikom. 2. 75-let Svetovne poštne zveze: 10 rapenov (zelena-sv. zelena) ~ spomenik v Bernu; 25 rapenov (rdeča, sv. rdeča) — zemeljska obla, ki jo ovija trak z napisom »Union postale universelle«); 30 rapenov (modra, sv. modra) — obla kot simbol poštnih zvez, ki jo obletava 5 golobov). Ob dnevu izida so bili v uporabi 3 priložnostni žigi, v prodaji pa so bile tudi posebne razglednice (10 kosov). 7 s 9 10 11 12 IS 14 Ita 20 * 34 [25 25 129 parso Sl k 35 Š6 39 fm 48 JR 44 a 46 47 48 40 52 h KRIŽANKA Besede pomenijo: Vodoravno : 1. industrijsko in pristaniško mesto v Sovjetski zvozi, 5. nosilec sodobnega napredka. 15. pokrajina v Grčiji (množina), 16, voditelj Italijanske reakcije, 17 del telesa, 19. italijanski spolnik, 20. stil, 21. posmeliljivci, zbadljive!, 24. sodobna kulturna dobrina, 27- industrijska rastlina, 28. naš heroj, 30. pro. našalec vesti, 31. pol race, 32. prebivalec otoka v Jonskem morju, 34. živalski glas. 35. del rastline, 37. n£u plačila 39. južni sad, 40. zaliv Jadranskega morja, 43 japonska denarna enota, 44 oziralni zaimek 45. pravijo, baje (turško, arabsko), 47. razpredelnice, 50 grška črka, 51. udomačitev, nasilno umirjen je, 53. uradni akt ob ženitvi ali možitvi, 54. ptica (ljubkovalna oblika. — Navpično: 1. plemenit mineral, 2. naprava, pristroj, 3. japonska oblačila, 4. redka kovina. 6. predlog, 7. ves,' nepoškodovan, 8. ru. sko moško ime, 9. dva enaka samoglasnika, 10. tuja kratica (mesto pečata),. 11. grška črka, 12. veliko, znatno, 13. oseba iz Gotovčeve opere, 14. bolezen, 18. trik, prevara, 22. žensko ime, 23. glej 44. vodoravno (narobe), 25. igralna karta, 26. univerzitetna oblastva, 29. naslov, 31. ocenjevalec vrednosti, 33. mesto v ZDA (fon.), 36 umetni ogenj (dvojina), 38. vrsta juhe. 39. gradivo, 40. oblika pomožnega glagola, 41. pripadnik izumrlega tatarskega plemena, 42. starogrški bajeslovni junak, 45. delovni prostor v rudniku, 46. neznanka v računstvu 48. voznikova potrebščina. 49. žensko ime. 52. kvartaški izraz. IZPOPOLNJEVALKA r 1 — — č š 1 — — a r a — — n s n — — 0 k 0 — — e P n — — n b r — — a J a — — 0 d u — — t z v — — i Vstavi namesto črtic črke tako, da boš dobil besede določenega pomena. Ob pravilni rešitvi boš bral v obeh navpičnih vrstah imeni in priimka dveh slovenskih pisateljev, ■k REŠITEV UGANK V 21. ŠTEVILKI Številčnica: Primorska, Prekmurje, Dolenjska, če sedaj po vrstnem redu označimo" psi. rz2, is3 itd ter nato uvrstimo v številčnico ustrezajoče črke namesto številk, dobimo: Kdor skupnosti daje, tudi od nje prejema. Besedna uganka: kolo, dvor — kolodvor. Križanka: V o d o.r a v n.o. 1. Ko- roško, 7. predivo. 14. opeke, 15. bo, it. ananas, 18. Meka, 19. kosa, 21. imata, 22. era. 23. godalo, 25. Akim, 26. ta, 27. Politika, 29. Oke, 30. komu, 31. umi 33. Al, 34. koliba, 35. ožaren, 37. ko, *38. Ela, 40. eter, 42. ave, 44. Aragonec, 47. za. 48. Find, 50. àsaner. 51. Lel, 52. Enare, 54.. oteč, 55. kala, 56. lakota 58. Ag, 59. so-sed, 60. Arabija, 61. Arizona — Navpično.: 1. kometi, 2. opera 3. Reka, 4. Oka, 5. se 6. obodi, 8. Ra, 9. eni, 10. dama, Ili inako. 12. Vatikan, 13. osamel, 18. osati. 19. Kolubara. 20. ali 23. gomi- CRKOVNICA (Nagradna) Vpiši v gornji lik črke: A, A, B, I>, D, F, I, M, M, N, O, O, O, O, R, R, S, S, S, T, V, U, U, Z, tako da boš bra.1 v vodoravnih vrstah besede določenega pomena. Po pravilni rešitvi boš bral v obeh navpičnih vrstah pozdrav. Rešitve sprejemamo do vključno sobote 18. junija. Pošljite nam jih na dopisnicah- ki jih naslovite na: Uredništvo »Tovariša«, Ljubljana, Knafljem va ulica 5 (Večerno razvedrilo). V. naslovu navedite tudi svoj poklic. la, 24. okuženec, 27. pole, 28. amater, 30. ko, 32. Irec, 34. kovinar, 36. Er^ 37. kapela, 39. Agata, 41. balada. 43, enaka 45. osa (aso), 46. Onega, 47« zelen, 49. drob, 51. laso. 53. eti. 55, koz. 57. aj. 59. si. REŠITEV UGANK V 22. ŠTEVILKI Križanka: Vodoravno: 1. kos^ 4. srp. 7. mak, 10. ure, 11. Til. 12. Uri* 13. Mežica, 15. Azori, 18. no, 20. cvetača, 22. zid, 23 NN, 25. Euare, 26. baza, 27. staja, 30. Ana, 31. nem, 32. ri, 33. Eve, 35. antena, 37. brigada, 40. Armenec, 43. dolina, 45. akt, 46. ve, 47. Iva, 48. Krf, 50. Aksel; 52. Žila '54. kotel, 56. la, 57 Etna, 58, zanesen, zanesen. 60. te. 61. mow ram, 62 Poljak, 65. zal, 66. Ida, 68. ali, 69. ata, 70. sak, 71 čas. — Navpično: 1. Kum, 2. ere, 3. Sežana, 4. stave, 5. ri, 6. platana, 7. Mura, 8. ari, 9. ki, 14. cc, 16. zarana, 17. oče, 18. niz, 19. oda, 21. ena, 22. zaman, 24. njegova, 26 Benetke, 27. Srb, 28. tir, 29. Avala, 31. Nemka, 34. Edi, 36. tra, 38. idila, 39. Artkona, 41. eve, 42. cel; 44 Artemis, 49. fes, 51. sanjač, 52. zet, 53, ime, 54. kar, 55. lepak, 58. Zola; 59, no, 61, mat, 63. Ala, 64. kis, 65. za, 67. da. Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje (569 m, 449 m, 210 m) ima dnevno na sporedu te redne od. daje: 5.00 do 6.00 Pozdrav delovnim ljudem — vmes ob 5.15 Napoved časa, poročila in objava dnevnega sporeda in ob 5.50 Jutranja telovadba; g.00 do 7.00 Jutranji koncert — vmes ob 6.20 Napoved časa, poročila in objava dnevnega sporeda; 12.30; Napoved časa in poročila; 12.45 Zabavna glasba; 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. Eazed nedelje vsak dan ob 19.30 Napoved časa, poročila in objava sporeda za prihodnji dan; 19.45 Zabavna glasba; 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. Oddaja se dnevno zaključi ob 23.30. — Nadalje prinaša naš spored za prihod, nji teden sledeče oddaje: PONEDELJEK 13. JUNIJA 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu: Bacii, Schumann. Berlioz; 13.00 Oddaja za pionirje:’ Iz jadralnega letalstva (letenje); 13.20 Pesmi in plesi raznih narodov; 14.00 Igra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Alija. Dermelja; 14.45 do 15.30 Pisan spored izvaja na harmoniki Avgust Stanko, vmes orkester mandolin in ob 15.00 Kulturni pregled; 18.30 Jurij Gregorc : Kvartet v e-molu. Tzvajajo : Karlo Rupel, Ali Dermclj. Giusto Cappone in Oresto Orsini (prenos v Za. greb) ; 19.00 Ruski tečaj; 19 20 Glasbenamedigra ; 20.15 Poje zbor APž on ^r^a. P0(I vodstvom Zore Sluga; 20.10 Ljudska univerza; 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev — »Anton Foerster«; 22.30 Nočni koncert — na sporedu Ottorino Respighi in Alberto Pizzini. TOREK. 14. JUNIJA 12.00 Zabaven opoldanski spored ; 13.00 V borbi za plan; 13.15 Pester spored orkestralne in solistične glasbe; 14.00 Igra Vaški kvintet; 14.45 Nekaj liričnih skladb; 15.00 Filmska oddaja; 15.10 Koncert pianistke Jelke Suhadolnik. Na sporedu: Bach, Chopin. Skrjabin; 18.30 Drobne skladbe; 18.40 Literarna oddaja: Pesmi Aste Škerljev©; 19.00 Igra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Alija Der-melja; 20.15 Prenos iz Opere; 23.00 Pisan spored do konca oddaje. SREDA. 15. JUNIJA 12.00 Opoldanski koncert; 13.00 Ruski tečaj; 13.20 Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka (prenos iz Maribora); 14.00 Nekaj skladb za klavir in klarinet, izvajata: Ginette Doyen in Fre-derik Triursten ; 14.45 Narodna glasba (prenos iz Zagreba) ; 15.15 Kulturni pregled; 18.00 Oddaja za frontne brigadirje; 18.30 Glasbene slike; 18.40 Mali leksikon za pionirje; 19.00 Igra Tamburaški orkester; 20.00 Politični komentar iz Beograda; 20.15 Skladbe starejših slovenskih mojstrov; 20.30 Koncert zbora SKLJD »Jože Moškrič« pod vodstvom Slavka Mihelčiča; 2f -00 Jezikovni pogovori; 21.10 Koncert skladb Viezslava Novaka izvaja pianist Marijan Lipovšek; 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča; 22.30 Tz del Blaža Arniča ČETRTEK. 16. JUNIJA 12.00 Lahek opoldanski spored; 13.00 Glasbena oddaja za pionirje; 13.20 Uganite, kàj igramo; H.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča; 14.45 do 15.30 Pojo Fantje na vasi — vmes plošče in ob 15.00 Fizkulturna oddaja; 18.30 Samospeve poje Ivica Bric, pri klavirju Marijan Vodopivec; 18.45 Ljudska univerza; 19.00 Igra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Alija Dermelja; 20,15 Pesmi o pomladi poje Štefka Odar, pri klavirju Dana Peniš ek ; 20.30 Literarna oddaja. Ma- ksim Gorki: Trije ljudje ; ,21.00 Igrajo mali orkestri; 21.15 Slovenska umetna glasba (prenos v Zagreb); 22.30 Nočni koncert. Na sporedu dela : Cesar Francka in Jacque Iberta PETEK. 17. JUNIJA 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu: Barber, Savino; 13.00 Oddaja za ljudske odbore; 13.20 Pester spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Sodelujejo : Slovenski vokalni kvintet in Avgust Stanko, vmes glasba s plo-šč; 14.00 Igra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Alija Dermelja; 14.45 Nekaj samospevov P. I. Čajkovskega; 15.00 Kulturni pregled; 15.10 Koncert čelista Cende Šedlbauerja, pri klavirju Pavel šivic 18.30 Pogovor s pionirji; 19.00 Pol ure samospevov na besedilo Aleksandra Puškina. Pojeta Ksenija Vidali in Rudolf Franci, pri klavirju Danilo Švara; 20.00 Politični komentar iz Beograda: 20.30 Poje oktet SNG iz Maribora pod vodstvom Ferda Pirca (pre-nas iz Maribora); 20.50 Popularni večerni koncert ; 22.30 Vedro glasbo izvajajo komorni orkestri; 23.00 Komorna ura Josefa Haydna. Sodelujejo : Manja Mlejnik. Attillo Orsini in Bojan Adamič SOBOTA. 18 JUNIJA 12.00 Veder opoldanski koncert; 13.00 Iz popularnih koncertov in simfonij; 14 00 Igra Veseli trio; 14.45 Sa- mospeve poje baritonist Andrej štrukelj, pri klavirju Samo Hubad; 15.00 Tedenski fizkult. pregled; 15.15 Slovenske narodne pesmi; 18.00 Oddaja za frontne brigadirje; 18.30 Igra orkester Kalman Koči (prenos iz Zagreba) ; 19.00 Literarna oddaja. Fasts Državljan Tom Paine; 19.15 Nekaj skladb za gibčne prste; 20.00 Tedenski zunanje politični pregled; 20.20 Hrvatska narodna glasba; (prenos ia Zagreba) ; 20.50 Veder večerni spored ; 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča; 22.30 Plesna glasba do konca oddajo NEDELJA. 19. JUNIJA 8.00 do 9.00 Veder jutranji sporeda vmes ob 8.30 Napoved časa, poročila objava dnevnega sporeda in vremeni ska napoved; 9.00 Literarna oddaja — Stritar : Dunajski soneti ; 9.40 Poj© zbor sindikata Tobačne tovarn© ia Ljubljane pod vodstvom Jožeta naivca; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert; 11.00 Reportaža; 11.30 Komorna ura glasbene šole ; 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane : O kresu in plesu (iz Bevkovih pesmi) ; 13.30 Igra orkester mariborske radijske postaj© pod vodstvom Draga Lorbeka (prenos ia Maribora); 14.30 Napoved časa, poročali in o-bjava večernega sporeda; 14.45 Poje slovenski sindikalni kvintet; 15.00 Oddaja za naše podeželje; 19.00 Slavni violinisti, pianisti, pevci in dirigenti s plošč; 19.30 Politični komentar iz Beograda; 19.45 Zabavna glasba ; 20 00 Napoved časa, poročila in objava sporeda za naslednji dan.; 20.15 Nekaj polk za klavir Bedriclia Smetane; 20.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.50 Fizkulturna porodila; 21.00 Iz kronike ustvarjanja skladatelja Rimskega - Korzokova; 22.30 Lahek nočni spored 'Tovariš« Ilustrirani tednih «Slovenskega poročevalca« izhaja vsak petek — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo v Ljubljani. Knafljeva ulica 3t. 5» telefon §t 55-22 Uprava, šelenburgovs ulica 5; telefon st 38-96 — čekovni račun št 6-90601*15 Tisk tiskarne »Slovenskega poročevalca«, tiskarne «Ljudske nravlce« Posamezna številka 8 din. mesečna naročnina 25 din. polletna 150, celoletna 300 din, za inozemstvo mesečno 50 dio* Naši slepi v delovni skupnosti Od 4. do 6. t. m. smo v Ljubljani praznovali tridesetletnico ustanovitve prvega slovenskega zavoda in iole za slepe, ki sta zlasti po osvoboditvi dosegla v Sloveniji velik razvoj in napredek. Zvrstile so se lepe prireditve, ki so prikazale, kako se tudi slepa mladina vključuje v naio delovno skupnost. V zavodu za slepo mladino je bila prirejena razstava izdelkov slepih; bila je slavnostna seja in zasedanje plenuma Združenja slepih Jugoslavije, ki so se ga udeležili slepi delegati iz vseh naiih ljudskih republik. Delegati in gostje so obiskali Dom slepih v Stari Loki. Spored je bil zaključen s slavnostno akademijo v dramskem gledališču. Naše slike nudijo nekaj vpogledov v sodobno vzgojo slepe mladine v zavodu v Marmontov! ulici, ki ga vidimo na spodnji sliki. Zgoraj: Jože piše na posebnem stroju po novem sistemu za slepe. — šah je tudi slepi mladini priljubljeno razvedrilo; tip nadomešča vid, hkrati pa je šah velika Šola vztrajnosti tn železne volje. Na desno od zgoraj navzdol: Slepa deklica prebira mladinsko knjigo. Knjižnica v zavodu obsega že lepo vrsto znamenitih del, natiskanih v Brailleovi pisavi. — V zavodu se slepa mladina izpopolnjuje za poklice, v katerih lahko slepi nadomeščajo druge delovne moči. Zlasti so se izkazati v službi pri telefonski centrali. Levo spodaj: V zavodu Imajo pletarsko delavnico, v kateri neutrudno pletejo razne izdelke, prave mojstrovine, po katerih je veliko povpraševanje. — Desno spodaj; V gospodinjskem oddelku se slepe mladinke vzgajajo v dobre kuharice, hkrati pa ustvarjajo pletenine, ki so na razstavi vzbujale občudovanje. Foto: Jere Ljudska tehnika v razmahu V času petletke, . ko gradimo socialism, je tehnika ze na* zlasti pomenljiva. Da bi ustvarili mnogo novega In dopolnili, kar ja bilo doslej zamujenega, »i prizadeva ljudska tehnika ns vseh področjih, da bi med ljudstvom zbudila smisel za tehnične pridobitve in daia pobudo za ustvarjalno delo. ¥ Tednu tehnike od 5. do 12. Junija je pre gled dela vseh panog Ljudske tehnike, ki naj dà mnogo novega poieta zlasti mladini. — Zgoraj levo: Prvo vodno jadralno telaio v Jugoslaviji je bilo nedavno izdelano po zamisli tovariiev canti ing. Jaroslava Kosérifl in csnd. ing.. Stojana Hrovata. Načrte is izdelal konstrukcijski biro pri Republiškem 'odboru letalske zvezo Slovenije Prve prelz-kuinje ja uspelno prestalo na Ljubljanici. — Na desni: letalska tovarna »letov« v St. Vidu nad Ljubljano je izdelaia prvo jadralno vodno letalo; na sliki je pogled v delavnico. — V sredi. Foioaroatàrstvo je zajeto Ji roko množice r.aie mladine in kaže kljub pomanjkanju aparatov in gradiva prav razveseljive uspehe. V mnogih sindikatih se ustanavljajo krožki; tako ima svoj krožek tudi sindikat »Slovenskega porečeva;«®« in »Tovsriia«. Na levi sliki vidimo tečajnice na praktičnem snemanju v prirodi. — Ua desni: Avto-moto druitvo Ljubi lana le zeio razgibano v svojih prireditvah; nedavno pa je rekonstruiralo z lastnimi močmi in sredstvi osebni avto in motorno koio za tovarile v Bosni in Hercegovini. — Levo: Radioamatersko druitvo v Ljubljani te v čast rojstnega dne mariaia Tita izdelalo prenosni, pet kg težki sprejemnik-oddajnik za kratke valove. Znornia slika kaže radlo-tehnika z oprtanim aparatom, na spodnji sliki pa ie aparat sam. — Na desni: Naie prvo vodno iadralno letalo in veliko dvigalo, last Litostroja, zbuiata — kakor vse naie nove tehnične pridobitve — veliko pažnjo in zanimanje naiega mladega rodu. Foto: Vtastja nun*?*»- JAHALNI SPORT Zgoraj: Pionirji na terenski ježi. — Levo: Pionirji do 14. leta so nastopili v ravni gaiopni dirki za triletne in starejše konje na progi 1000 m. Spodaj: Sedemletna kobila Fanika, ki jo je čez zapreke vodil major Franjak iz Zagreba, je vzbujala mnogo občudovanja. — Desno: S prostimi vajami na konju izpopolnjuje jezdec svojo telesno gibčnost. Posnetek je z rednih vaj kluba »Partizan«. — Starejši vodnik Damjanovič iz Zagreba je vodil osemletnega Trajka Čez zapreke. Foto Vlastja V Ljubljani je bil lani ustanovljen klub za konjski šport »Partizan«, ki šola moško in žensko mladino ter seveda tudi starejše ljubitelje ježe. V nedeljo 29. maja je prvič priredil konjske dirke na stadionu SšD Železničarja v šiški, ki si jih je ogledalo čez 20.000 ljudi. Ob ugodnem vremenu je občinstvo navdušeno sledilo sporedu, pri katerem so nastopili člani kluba ter ekipa JA iz Zagreba pod vodstvom podpolkovnika Stefanoviča. Qestega junija je kuiturni svet — zlasti le Slovani — praznoval 150 letnico w velikega ruskega pesnika in pisatelja Aleksandra Sergejevima Puškina (rojen 8. junija 1799 v Moskvi; umrl, ubit v dvoboju, v Petrogradu 10. februarja 1857). V zvezi s tem pomembnim kulturnim dnem so nastale nove umetnine širom po svetu, ki se naslanjajo na Puškinovo osebnost. Tako je tudi kipar ivaa Saje vic ustvaril večjo plastiko njegove pesniške glave. Posebnost lepega lika, s kodravo valovitimi lasmi (kar je Puškin podedoval po svojem pradedu, rojenem Abesincu) je zamikala tudi našega umetnika, da se je poglobil v pesniški izraz, kako naj nam ga približa čim popolneje s široko nanešenimi ploskvami razgibane monumentalne plastike. Ivan Sajevic se je rodil 21. oktobra 1891 pod kmečko streho v Stari vasi pri Postojni. Prvi pouk v likovnem delu je zajemal na tehniški srednji šoli, v kiparskem oddelku, pri profesorju Alojziju Repiču v Ljubljani, končal pa je umetniški študij na dunajski akademiji pri prof. MÜiinerju. Primoran, kakor večina naših slovenskih likovnikov, zarodi pomanjkanja večjih naročil, je stopil v državno službo in je kot profesor risanja služboval v Postojni, Kranju in Celju, dokler ni bil v letu 1953 prestavljen v Ljubljano na klasično gimnazijo, kjer poučuje še danes. V kiparju Sajevicu najdemo enega tistih — izmed lepega števila slovenskih umetnikov, — ki so z marljivim profesorskim delom vzgajali dolgo vrsto mladine v umetnostnem duhu; ves svoj prosti čas posveča umetnosti, tih in zaprt v svojo delavnico v Kersnikovi ulici št. 5. Z novim časom tudi njemu naraščajo redna naročila; Slovenski knjižni zavod v Ljubljani mu je poveri», da izvrši vrsto poprsij naših in ruskih književnikov. — Prinašamo nekaj posnetkov mojstrovega dela, uspelih likov velikih pesnikov in pisateljev: sl. 1. študija otroške glavice, sl. 2. poprsje pesnika, pisatelja in krit:ke Frana Levstika, tl. 3. profesor Sajevic ob za-k'jučnem modeliranju Puškinove glave, sl. 4. pisatelj Maksim Gorki, sl. 5. pesnik Oton Zupančič in sl. 6. pesnik Simon Gregorčič. E. Justin Foto: Vlast ja in Pogačnik