Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - I Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Podurednistvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 35 Gorica - četrtek 29. avgusta 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Nova taktika TRIDESET TISOČ KRŠČANSKIH DELAVCEV se je v nedeljo poklonilo svetemu očetu Da se ne pozabijo, je treba nekaka dejstva večkrat poudarjali. Med tem je tudi dejstvo, da je cilj l’se/i komunističnih partij tega s veto uvedba brezrazredne družbe s pomočjo diktature komunistične partije in s tem v zvezi uničenje kate-rekoli vere, predvsem pa katoliške. To je končni cilj vseh partij brez lzjeme. Pota in sredstva za dosego tega cilja se pa spreminjajo, z dru-$lni besedami komunistična taktika le zelo gibčna in elastična in mno-Sobarvna. Prav zato so se v preteklosti mnogi dali prevarati, češ da le komunizem spremenil cilje, ko je spremenil taktiko. To je bila in je turno prevara. To dejstvo moramo Vedno imeti pred očmi, da komunizem ne premoti tudi nas. Zgled, kako gibčna je komunistična taktika, ljnamo tudi v poslanici, ki jo je ltal. partija naslovila na mlade ka-t°l. delavce (žosiste) ob njihovem Mednarodnem kongresu v Rimu preteklo nedeljo. Takole se začenja ta Poslanica: »Vam, mladi katoliški delavci, ki ste se zbrali v našem lepem mestu lx raznih dežel sveta, izrekajno priučen pozdrav mi mladi rimski komunisti.a... V duhu tega prisrčnega pozdrava, Nadaljuje poslanica s predlogi za Sodelovanje med socialističnimi in katoliškimi silami na svetu za na-redek, svobodo od kolonializma in Ruščine, za novi red, v katerem hudo vladale delavske množice. — Ze-lo prijazne besede, kajne, ko bi se za njimi ne bleščalo morje krvi in solza ravno katoliških delavskih Množic v Jugoslaviji, na Madžar-•tem, Poljskem in drugod. To naj nam služi tudi za razumevanje nove taktike, ki jo jugoslovanska komunistična zveza uporablja trenutno v Sloveniji. Kot smo ze pisali, ni tam več grobega preganjanja vernikov, kot je bilo prva leta po vojni. Taktika se je spremenila, cilj je ostal. O tem priča fudi tihi in stalni pritisk na vernike, da bi jih odtrgali od duhovnikov in tako duhovnika na vasi osamili. Prav v zadnjih mesecih prihajajo poročila, kako »oblast« po raznih organih pritiska na vse one, ki z duhovnikom kakor koli sodelujejo: na cerkovnike, organiste, Cerkvene pevce in pevke, celo na krasilce cerkve in oltarjev, naj pustijo delo v cerkvi, sicer bodo ob službo, ob pokojnino, ob propustni-co, otroci ob štipendijo itd. S tako grožnjo pride na dom miličnik, drugič te »prijateljsko« posvari član Partijske celice, včasih pošljejo ka- Rim, ki je središče krščanstva in italijanske republike, je zelo vajen na raznii velike manifestacije verskega in tudi svetnega značaja. Tisti, ki je nekaj let preživel v Rimu, ve, kako je s temi rečmi, kako so Rimljani na take manifestacije vajeni in da jih veliko ne ganejo. Vendar to, kar je Rim doživel preteklo nedeljo, je bilo tudi za Rimljane in rimsko mesto nekaj izrednega in čudovitega. Verjetno bo samo na sodni dan v Dolini Jozafat nekaj podobnega. Saj se je v nedeljo zbralo 30 tisoč zastopnikov mladih delavcev in delavk, ki so zastopali 87 različnih narodov iz celega sveta, da se poklonijo sv. očetu ob 30 letnici žosistične organizacije in slišijo iz njegovih ust vzpodbudo in poučno besedo za nadaljnje delo. Prisotni so res predstavljali ves poznani svet; 17 narodov je bilo zastopanih iz Evrope, 12 iz Azije, 24 iz Amerike, 33 iz Afrike, poleg tega so bili še zastopniki iz Avstralije. Kje je mogoče videti še kaj podobnega? Zbrali pa so se: 1. zato da javno priznajo skrb Cerkve za delavsko mladino in poudarijo njen tozadeven nauk. 2. da pokažejo, kako močna in razširjena je žosistovska organizacija v današnjem svetu. 3. da izrazijo vero mladih delavcev in delavk vseh narodov in plemen in jezikov v poslanstvo, ki je danes zaupano mladini, in da izpričajo svojo pripravljenost v službi Cerkve in njenega poglavarja. Te tri namene je svetovni kongres žosistov v polni meri dosegel. Potek kongresa Glavne proslave v okviru kongresa so bile v petek 23. avg. zvečer v Karakalovih toplicah, v soboto v ko sosedo s takim poročilom. To so tihi načini ustrahovanja, znani že iz let revolucije, ko so tako službo opravljali domači terenci. Seveda, ta in oni se ustraši in pristane. Pa ga ni več na kor, ne pride več krasit cerkev itd. Taka je najnovejša taktika jugoslovanske partije v boju zoper Cerkev. Na to opozarjamo, da ne bo kdo mislil, da so se jugoslovanski komunisti poboljšali. In tudi zato, da bodo domači partijci vedeli, da ljudje njih početje opazujejo in hranijo za dan obračuna, ki bo prej ali slej prišel. V spomin Slavku Uršiču ob desetletnici ugrabitve 31. avgusta poteče deset let, kar so agenti OZNE v Kobaridu ugrabili SLAVKA URŠIČA, člana prvega odbora Slovenske demokratske zveze za Goriško in urednika »Demokracijie«. Ob tej žalostni desetletnici se vodstvo SDZ za Goriško z globoko Pieteto spominja tega odkritosrčnega in junaškega borca za resnično svobodo in demokracijo, ki je bil Zaradi svoje neustrašenosU trn v peti samozvanim voditeljem rdeče revolucije. Zato so ga dali ugrabiti. ■4 prav s tem so potrdili nujno pozebo našega gibatija za zmago svobode in resnice. Slavko Uršič je še 26. avgusta 1947 sestavil poziv kulturnemu človeštvu zaradi umora duhovnika dr. Bulešiča in težkih protiverskih lzgredov v Istri. Poziv je zaključil 8 sledečimi besedami: »Barbarski dogodek v majhni istrski vasi je načelno vprašanje, ki zahteva obsodbo in odpor vseh svobodnih ljudi.« Iz tega zadnjega Uršičevega pisanja jasno izhaja, v kakšnem težkem o-zračju sjno živeli takrat in kako potrebno je bilo začeti borbo za i-cleale in pravice. \ Slavko Uršič seveda niti oddaleč ni slutil, da bo nekaj dni zatem sam postal žrtev komunističnega nasilja in brezpravja. Ugrabili so ga ponoči in do danes se ni vrnil niti ni glasu o njem. Ideje pa, za katere je živel in se boril, postajajo vedno močnejše ne samo med nami, ki živimo v svobodnem svetu, temveč tudi za železno zaveso. Prepričani smo, da mora priti dan, ko bodo sijajno zmagale. Gorica, ob deseti obletnici. Vodstvo SDZ Koloseju ter v nedeljo popoldne na trgu sv. Petra. V petek zvečer je kongresistom pripravila sprejem ital. organizacija katol. delavcev (ACLI). Ta je pripravila svojevrsten družaben večer v Karakalovih toplicah, kjer so začetnim pozdravom sledili razni folklorni nastopi in nato sinfonična opera. Še bolj sugestivno je bilo v soboto 24. avg. V 14 različnih cerkvah so se zbrali žosisti razdeljeni po 14 glavnih jezikovnih skupinah in opravili uro molitve pred Najsvetejšim za svoje sobrate in sose-stre širom po svetu in zlasti še za one za železno zaveso. Po končani uri molitve je bil že mrak. Tedaj so se s prižganimi plamenicami začeli v procesijah pomikati iz 14 različnih krajev proti Koloseju. Tu je pred Kolosejem na visokem odru stal velik križ. Okrog tega križa so postavili 14 drugih manjših križev, ki so jih mladi delavci prinesli iz 14 različnih cerkva. Nato so opravili križev pot tako, da so 14 postaj zmolili v 14 različnih jezikih. Tisti, ki so videli to morje bakel in to pisano množico na obširnem prostoru ob Koloseju, so bili presenečeni nad toliko nepozabno lepoto. V nedeljo so pa manifestacije dosegle višek na trgu sv. Petra. Že kmalu popoldne so se mladi kon-gresisti in številni drugi ljudje zbrali na trgu, kjer so najprej na izredno velikem odru okrog obeliska sredi trga prikazali nekaj živih slik iz življenja delavcev. Štiri sto mladih delavcev in delavk je v simboličnih podobah prikazalo življenje delavcev od prvotnega mirnega dela v domači hiši do dela v tovarnah v dobi tehničnega napredka. Na koncu pa so prikazali, kako je delavcem, ki jih je tehnični napredek usužnjil strojem, zasijala nova svoboda in rešitev v socialnem nauku sv. Cerkve. Sv. oče pride Po teh simboličnih slikah je prišel sv. oče. Navzoči so ga pozdravili vsak v svojem jeziku. Nakar je Pij XII. imel čudovit govor v francoskem jeziku. V tem govoru je sv. oče najprej poudaril navzočim, da so mladi, to se pravi, da morajo rasti in se vzgajati zase in da postanejo apostoli drugih. Nato je podčrtal, da so delavci in da imajo zato posebne dolžnosti do svojih 'delavskih tovarišev, da jih pridobijo za Kristusa. Končno jih je opozoril, da so katoličani in da zato morajo v okviru sv. Cerkve delati za izboljšanje socialnega stanja delavcev vsepovsod. Govor sv. očeta je tako aktualen in važen, da ga bomo prihodnjič prinesli v daljšem izvlečku. Po končanem govoru sv. očeta, ki so ga oddajali po evropski televiziji in na številnih radio oddajah, so se mladi žosisti razšli polni novega ognja in veselja. Plamenice, ki so jih prižgali v Rimu, gotovo ne bodo izgorele, temveč so jih ponesli v svoje domovine, da še drugim tovarišem na delu prižgejo ognja, ki so ga sami tako polni. Kaj so žosisti Sedaj pa povejmo kratko besedo, kaj so žosisti, saj jih Slovenci zares premalo poznamo. Beseda »žosist« prihaja od besede JOC (beri Žok). To so začetne črke Jeunesse Ouvriere Catholique, ali po slovensko Katoliška delavska mladina. Tako je pred 30 leti imenoval mlado organizacijo njen usta- novitelj belgijski duhovnik Cardijn. Ta mož je sin preproste železničarske družine iz Bruslja. V srcu je skrival gorečo željo, da bi postal duhovnik, a videl je, da očetova blagajna ne zadošča za stroske študijev. Ko je Jožef svojo skrito željo izrazil očetu, je ta že bolehal, a globoko ganjen je dovolil, da gre v šole. Jožef še ni zapel nove maše, ko mu je oče umrl. Na smrtni postelji mu je oče dal naročilo kot zadnjo željo, naj posveti svoje sile delavcem. Jožef je umirajočemu očetu sveto obljubil in to povedal svojemu škofu pred mašniškim posvečenjem. Škof je bil tega vesel, saj iti med delavce tedaj ni bilo lahko. Med njimi je bil Cerkvi sovražni duh, ki ga je sejal socializem. Gorje, če so delavci videli duhovniški talar v svojem okolju. Bil je do skrajnosti zasovražen. Svojo prvo duhovniško službo je Cardijn nastopil v bruseljskem predmestju, kjer so živeli številni delavci. Iskal je stikov z njimi in skušal priti do delavskih src. Toda povsod je veljalo zanj opozorilo: »Nezaposlenim vstop prepovedan«. Ni mogel v tovarne ne v njih stanovanja, zato jih je iskal na cesti in ulici. Srečal jih je, pozdravil, nagovoril in kmalu jih je pridobil, ne veliko, dva, tri, in jim govoril o Kristusu, ki je tudi za delavce trpel in jim prinesel socialnega nauka. Njegove besede so prihajale iz srca in vžigala mlada srca. Povedal jim je, da je tudi Kristus od delavcev odvisen: če hoče na oltar, mora delavec narediti pateno, kelih, stkati platno. Vse to je delo delavčevih rok. Tako se srečujeta delavec in Kristus: pri najsvetejši daritvi. Tako je kaplan Jožef Cardijn pripovedoval delavcem, jih navdušil za zvezo s Kristusom, za poznavanje njegovega socialnega nauka. Njih duše so začele vdihovati novo življenje. Iz male skupine, ki je potrebovala več težkih let dela, da je bila sposobna začeti z delom med sodelavci- v tovarnah in na cestah, je nastala večja skupina, nastalo je novo gibanje, ki je prineslo novo življenje med delavce in med ljudi sploh. Nekaj čudnega je bilo, da se mladi delavec pred cerkvijo ustavi, odkrije, pokriža in gre hitro naprej na delo. Še bolj čudno, če je vstopil v svetišče božje in se pred delom priporočil božjemu varstvu. Nad vse čudno pa, če se je ob nedeljah udeležil svete daritve in prejel kruh močnih, da je tekom tedna lažje prenašal združen s Kristusom trpljenje in težave vsakdanjega življenja. Nov duh je zavel, novo življenje se je pojavilo med delavci, čutili so, da je tudi zanje življenje vredno življenja. Čutili so, da se zanje zanima Cerkev, da nanje misli sam Kristus. In ta val se je iz Belgije razširil preko Francije in Holandske naprej v svet. V nedeljo je bilo v Rimu 87 narodov zastopanih, ki so pričevali o življenjski sili krščanstva in katolicizma med mladimi delavci. Nekdaj mladi, danes že osiveli in postarani kanonik Jožef Cardijn je gledal pretekle dni po rimskih ulicah korakati zastopnike vseh plemen : črnec iz Afrike je korakal ob Evropejcu, Amerikanec ob Azijcu. Vsi so si bili tuji, prvič so se videli, in vendar so se počutili kakor bratje med seboj. Različne jezike so govorili, pa se med seboj razumeli, ker je skupni jezik Kristusove medsebojne ljubezni tisti, ki jih je povezoval in jim dajal, da so se razumevali med seboj. Sv. oče Pij XII. škofu Rožmanu Op. ured.: Za zlato mašo je sveti oče Pij XIiI. poslal škofu Ražmanu posebno pismo v latinskem jeziku. Mi smo tu prinesli naš prevod tega pisma, saj ga časopisi v Sloveniji ne bodo mogli: Častitemu bratu Gregoriju Rožmanu, škofu ljubljanskemu Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov. Primerilo se je, kakor smo izvedeli, da obhajaš petdesetletnico svojega mašništva med grenkostjo pregnanstva in da ni mogoče ne Tvojim duhovnikom ne Tvojim vernikom spominjati se tega dogodka in Ti izraziti čustva svojih src. Zato hočemo pa Mi z besedami in voščili ublažili Tvojo žalost in Ti ob tej priliki dokazati Našo naklonjenost in ljubezen. Poučeni smo o nemalih zaslugah, ki si si jih nabral za Cerkev v Tvojih duhovshih letih. V Tvoji cvetoči dobi si svoje cerkvene službe z vso vestnostjo izvrševal, zlasti ko si poučeval cerkveno pravo na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Pred 28 leti si bil povzdignjen v škofovsko čast in si posvetil vse sile izvrševanju pastirske službe ljubljanski škofiji, dokler nisi kot pregnanec iz domovine prenesel vse svoje skrbi in prizadevanja v korist tako velikega števila beguncev. Zato Ti, častiti brat, k Tvojemu svetemu in Pastirskemu delu čestitamo in istočasno Boga prosimo, da bi Ti naklonil obilo nadnaravnih darov in Te s svojimi tolažbami okrepil. Kot poroštvo teh božjih darov in poseben dokaz Naše ljubezni naj Ti služi apostolski blagoslov, ki ga Tebi, častiti brat, in vsem onim so Ti pri srcu, podeljujemo z naklonjenostjo v Gospodu. Dano v Rimu pri sv. Petru, dne 12. julija 1957 v devetnajstem letu Našega vladanja. Pius XII. ki vso Vojaka - ubežnika iz Jugoslavije Italijanska milica iz Stregne je na mostu Klinac naletela na jugoslovanskega vojaka 21-letnega Radoslava Panteliča iz Drača v Srbiji. Povedal je, da je dezertiral, na mostu odvrgel vojaško obleko in ibil namenjen, da se javi italijanskim oblastem. Bil je nastanjen pri pešpolku v Tolminu. Izjavil je, da so jugoslovanski vojaki pod strogim nadzorstvom političnih komisarjev in da je zato njihov položaj večkrat nevzdržen. Pripeljali so ga v Videm, kjer so ga izročili vojaškim oblastem. Na karabinerski postaji v Carniji pa se je javil 22-letni avtist jugoslovanske armade Castav Mitrowski iz Maeedonije skupaj s 23-letnim ogrskim beguncem Baiczi Pa’ iz Peča. Ta slednji je zapustil svojo državo v lanskem deceyihru ter se zatekel v Jugoslavijo. Ko je spoznal, da tudi v Jugoslaviji položaj ni dosti boljši kot na Ogrskem, je sklenil zbežati. Seznanil se je z mladim Mitrowsikiin in skupaj sta izdelala načrt za beg. Prekoračila sta mejo pri Miljah, z vlakom dosegla nato Videm, od koder sta hotela zbežati v Avstrijo. Italijanski stražniki pa so ju na poti zasačili ter ju izročili oblastem. Prišli so iz Kameruna, iz Ghane, iz Tokia, iz Hong-Konga, iz Belgije, iz Francije in Nemčije, iz Španije in Avstrije — tisoči so bili, pa vsi kakor eden. Rim jih je občudoval, gledal, strmel. Vsi so imeli občutek, da delavstvo z nedeljskim kongresom vstaja in hoče h Kristusu. Še več: hoče, da Kristus pride med delavce, da ga svet prizna za svojega vladarja in Odrešenika. NAŠ TEDEN v cerkvi NAŠA SKUPNA ROMANJA 1. 9. nedelja, 12. pob.: sv. Egidij. opat 2. 9. ponedeljek: sv. Stefan, kralj 3. 9. torek: sv. Pij X., papež, spoz. 4. 9. sreda: sv. Rozalija, de v. 5. 9. četrtek: sv. Lavrencij J us ti ni a ni, šk. 6. 9. petek, prvi: sv. Caharija. prerok 7. 9. sobota, prva: sv. Marko Križevčan, m. * SV. PIJ X. (1835-1914) svetnik naše dobe, rojen od revnih staršev v Riese v sev. Italiji, se je dvignil od kaplana do župnika, kanonika, škofa, patriarha, končno do papeža. Ni znal modernih tujih jezikov, mf/ francoskega ne, ni imel doktorata, a je bil moder dušni pastir, iskreno pobožen, bil je svetnik. Kot papež je zatrl v kali nevarno zmoto modernizma, ki se je izcimil na temelju zmotne filozofije; preuredil je cerkveno glasbo in vatikansko zvezdarno: ustanovil je važni Biblijski zavod za proučevanje sv. pisma. Italijanskim katoličanom je dal — r sled spremenjenih razmer — na prosto, du so se mogli udeleževati državnih volitev; dotedaj jim je bilo to prepovedano. — Velikanske važnosti sta oba dekreta o pogostem sv. obhajilu; z njima je poživil evharistično življenje, kot je bilo v prvih časih krščanstva. Njegovo papeško geslo je bilo: »Vse obnoviti v Kristusu.« Razgovor z romarskim vodstvom v Trstu isti čas je rekel Jezus svo-V IJ jim učencem: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Zakaj povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.a In glej, neki učenik postave je vstal in ga je takole skušal: »U-čenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: mKaj je pisano v postavi? Kako bereš?u. Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.«. — »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.u. Ta pa se je hotel opravičevati in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran, ter so odšli in ga pustili napol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik: in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga je videl, šel mimo. Ko je pa neki popoten Samarijan prišel do njega in ga je videl, se mu je v srce zasmilil. In pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostilne in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju in rekel: »Poskrbi zanj, in kar boš več potrosil, ti jaz nazaj grede povrnem.a Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!« Zares srečne, presrečne so bile oči, ki so videle Zveličarja, po katerem so tako zelo hrepenele pravične osebe stare zaveze. A srečna tudi duša, ki veruje Vanj, Ga v življenju ljubi iu časti ter pobožno prejema v pogostem sv. obhajilu. Najbolj in popolnoma srečen bo pa tisti, ki Ga bo vekomaj gledal in ves blažen užival v neminljivem raju. Sreča, ki jo dobri Bog pripravlja svojim prijateljem, je tako velika in lako nepopisno lepa, da je ni mogoče izčrpno predstaviti, ker sploh nima prave primere. To je resnična in brezkončna blaženost. — Vsi ljudje brez izjeme želijo biti srečni, a žal niso vsi na pravi poti, namreč na tisti, ki vodi v večno življenje, v nebeško blaženost. Ta pot je na žalost premalo priljubljena. Mnogi je ne marajo. Zdi se jim prestrma in pretežka. Vleče in mika jih bolj ona druga, ki je udobna in lagodna, ki pa vodi v pogubo. Kdor je pameten, se ne bo likoli dal zbegati, nikdar odvrniti od svojega cilja, ki je večno življenje v svetih nebesih. Napel bo vse sile, zastavil vse svoje moči, storil vse, kar je v njegovi moči, da si pripravi čim boljšo in srečnejšo večnost. Jezus nas uči in priporoča: Če hočete v življenje priti, če hočete večno živeti in biti vekomaj srečni, potem ljubite Gospoda, svojega Roga, z vsem sreem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor same sebe! Popolna ljubezen do Boga in do bližnjega vas bo privedla v nesmrtni raj in vam dala vse tisto, kar vaše žejno srce zaman išče drugod. — Stori za Boga vse, kar moreš! Išči Ga povsod in postavi Ga vedno na prvo mesto! Trudi se za Njegovo slavo in čast in On ti bo dal tvojo! Njemu samemu služi in sicer zvesto služi! Ne žali Ga z grehi in duhovno lenobo! Pokaži svojo ljubezen s svetim življenjem! Ljubi Jezusa, ljubi Marijo! Ljubi pa tudi svojega bližnjega! Daj mu primerno spoštovanje! Ne muči ga! Privošči mu dobro! Bodi mu v potrebno oporo in pomoč! Vršimo dobra dela, dela kršč. ljubezni! Pomagajmo vsem pomoči potrebnim! Pomagajmo z molitvijo, z dobro besedo in z dejanji! življenja Cerlcve BOGOSLOVCI ZIDARJI 40 španskih bogoslovcev iz Zaragoze je odpotovalo na Holandsko in v Belgijo, da bi tam preživeli svoje počitnice. Tam se bodo pridružili redu graditeljev, ki ga je ustanovil pater Van Straaten. Pomagali bodo pri gradnji cerkva in stanovanj za brezdomce. Bogoslovce spremlja tudi rektor njihovega semenišča, ki bo tudi pomagal pri delu. ČUDNA ŽUPNIJA Patru Pavlu Bolandu je dal londonski nadškof v oskrbo župnijo, ki nima lastnega ozemlja. Poveril mu je sikrb za hotelske in gostinske uslužbence v okraju May-fair. Žutpnija šteje 5000 ljudi in jo večinoma sestavljajo Irci in Italijani. KARDINAL WYSZYNSKI ŽELI POMAGATI LJUDSTVU Gospodarski položaj na Poljskem je precej kritičen. Kardinal Wyszynsiki je zato prosil vse poljske izseljence, ki so razkropljeni po vsem svetu, naj pomagajo svojim rojakom v domovini. Poziv ni pstal brez uspeha. Poljski izseljenci v Kanadi so 'kupili dragocen radioaktiven izotoip za zdravljenje raka in ga poslali kardinalu. Ta ga je izročil varšavskemu zdravilišču. Čudno je pa, da komunistične oblasti niso dovolile kardinalu razdeljevati prejetega denarja. Zato je moral veliko darov odkloniti. KRST NAD 100 LET STAREGA POGLAVARJA V novi afriški državi Ghana je bil krščen vaški poglavar Kwami Vigbedor. Star je 101 leto. Pri krstu si je privzel ime Marijinega očeta, Joahim. Njegovi podložniki so za to priliko napravili velike manifestacije. PLODNOST MUČENIŠKE KRVI Med boksarsko vstajo na Kitajskem leta 1900 je bil ubit Francis Li skupaj s 30 drugimi katoličani v Tayuanu. Med njegovimi potomci j sedaj že 6 duhovnikov in več redovnic. Dne 17. julija je bil posvečen za mašnika v Hong Kongu njegov vnuk, ki mu je tudi ime Francis. DOBER PRIDELEK ŽITA V JUGOSLAVIJI Zvezni izvršni svet za kmetijstvo in gozdarstvo je izjavil, da bo letošnji pridelek žita v Jugoslaviji rekorden. Pridelek računajo na 3 milijone ton pšenice in rži. Kljub temu ne bo mogel ta letošnji predvidevani rekordni pridelek zadostiti potrebam prebivalstva. V teku so že pogajanja za uvoz enega milijona ton žita. Nad tisoč romarjev je bilo letos na Barbani, 720 nas je bilo v Marijinem Celju v Avstriji in sedaj prihaja poročilo, da je bilo 1.200 koroških Slovencev pred dveini tedni tudi v Marijinem Celju. Ob teh velikih številkah in tako lepih skupnih praznikih moramo res ponovno zapisati, da smo Slovenci Marijin narod, čeprav moremo v sedanjih razmerah to na zunaj pokazati le zamejski Slovenci: Primorci in Korošci. Ker zavzemajo naša romanja tako velik obseg in ker naš list vodi javno pripravo na te skupne praznike, zato se nam zdi primerno objaviti razgovor, ki ga je imel naš dopisnik z romar.siki m vodstvom v Trstu. To bo le nekaj vprašanj in odgovorov, kar zanima zlasti naše bralce: VPRAŠANJE: V Marijinem Celju sem videl lep romarski križ, ki ste ga prinesli iz Trsta. Povejte nam zgodovino tega križa in kdo ga je tako umetniško pripravil. ODGOVOR: Naš skupni romarski križ je zamislil in pripravil akademski kipar prof. Gorše in sicer za sveto leto 1950. Tedaj smo ga prvič nesli na skupno romanje v Rim, kjer ga je na čelu slovenske procesije nosil v baziliko sv. Petra prof. Gorše sam. Na ta svojsko pripravljen romarski križ zapišemo sedaj vsako Ido ime kraja, kamor priredimo skuipno romanj?. Sedaj je na križu devet imen z letnico. Naš romarski križ se hrani v Marijinem domu v Trstu. VPRAŠANJE: Za rimskim romanjem ste na Tržaškem prirejali le velika enodnevna in cenena romanja, sedaj pa prirejate kar tridnevna romanja in stroški so seveda večji. Kako ste prišli na to idejo? ODGOVOR: To je prišlo kar samo po sebi, ker so ljudje predlagali, naj vendar priredimo romanje na Koroško h Gospe Sveti in tega ni mogoče napraviti v enem dnevu. Stroški za večdnevno romanje so seveda večji in prav zato se mlajši ljudje takih romanj ne morejo udeležiti v velikem številu. To je škoda. VPRAŠANJE: Katero tržaško romanje je bilo doslej po številu največje? ODGOVOR: Največje je bilo romanje v Padovo leta 1952. Bilo nas je vseh skupaj blizu dva tisoč in smo potovali z dvema posebnima vlakoma. Vendar nismo bili samo Tržačani. Dva vagona so zasedli Goričani. VPRAŠANJE: S katerim romanjem ste imeli največ težav, čeprav jih menda pri takih velikih potovanjih nikoli ne manjka — kakor kaže izkušnja že pri enem avtobusu! ODGOVOR: Največ in prav resnih težav je bilo pri velikem romanju na Barbano 1951. ko smo imeli tudi dva tisoč romarjev. Zaradi tako velikega navala smo morali v zadnjih treh dneh pred odhodom spremeniti ves načrt prevoza, ker nismo mogli dobiti zadosti avtobusov za določeno nedeljo. Poleg izrednega vlaka in mnogih avtobusov smo morali najeti celo vrsto angleških 'kamionov. Velik križ je 'bil tudi s prevozom do Barbane, ker takrat še niso imeli v Gradežu tako velike prevozne ladje, kakor jo imajo sedaj. VPRAŠANJE: Katero romanje je bilo doslej po vašem mnenju najlepše v vsakem oziru? ODGOVOR: Če prav presojamo in če u-poštevamo mnenje udeležencev, je bilo najlepše v vsakem oziru vkljub težki poti letošnje veličastno romanje v Marijino Celje. Izredna bazilika, romarski kraj in slikovito potovanje po Avstriji, vse to je presenetilo same organizatorje romanja. Zunanji uspeh je bil — človeško rečeno -skoro popoln, notranjega pa presoja le vsevedni Bog. VPRAŠANJE: Kako pa finančna in organizacijska stran romanja zlasti v druge države? ODGOVOR: Brez odlične pomoči CIT-a v Trstu bi bila naša romanja v inozemstvo zelo težka, zadnje letošnje pa sploh nemogoče. Prvotno nismo mogli najti niti avtobusov, ker nekatera podjetja niso hotela sprejeti vožnje po ozkih in strmih cestah proti M. Celju. Finančna stran: kakor vidijo mnogi naši skoro vsakoletni romarji iz raznih krajev, so cene kar se da nizke in zato seveda celotna postrežba ne more biti prvovrstna. Za naša skupna romanja naslavljamo sorazmerno nizke cene in damo srednjo postrežbo, da je tako mogoče ugoditi mnogim ljudem in res pripraviti veliko skupno romanje. VPRAŠANJE: Ali ste na devetih skupnih romanjih imeli kdaj kakšno večjo nesrečo, saj večinoma potujete v kolonah? ODGOVOR: Hvala Bogu in Materi božji ni bilo nikoli večje nesreče. Le kakšno kolo je počilo in kaj malega se je po navadi pokvaril avtobus -podjetja »Autovie Carsiche«. Lansko leto smo tudi tri romarje pustili v Milanu, ker so zamudili. To je bilo »prvič in upajmo zadnjič; letos ni bilo nobenega zamudnika. Na to vprašanje vam še povem, da vsako leto naročimo po samostanih in cerkvah velik) javne molitve za našo skupno romarsko pot. Za letošnjo zelo težko pot so bile darovane na dan našega potovanja tri svete maše: ena v Marijinem Celju, ena pri Gospe Sveti in ena v Trstu. VPRAŠANJE: Drugo leto pa gremo v Lurd, kakor je že splošno znano. Sliši se zanimiva novica, da bo zlasti Goričanov dosti za to najlepše romanje. Ali je res, da se nam pridružijo tudi bratje Korošci? Imate že kakšno novico za to skupno romanje? ODGOVOR: Romanje v Lurd bo skupno vseslovensko romanje; udeležili se ga bomo Primorci, Korošci, nekaj rojakov i* Slovenije in lepa zastopstva vseh našit bratov iz ostale Evrope in Amerike. To romanje bo v juliju 1958 in bo za na* Primorce trajalo sedem dni, stroški bodo okrog 28 do 30.000 lir. Prijaviti pa se treba najpozneje letos v decembru, sicer ne dobimo stanovanja v Lurdu, kjer boifl° preživeli tri cele dneve. Vsekakor pričakujemo, da bo romanje v Lurd kljub ve-likim stroskom in dolgi vožnji z izredni® vlakom največji resnično vseslovenski pr3*' ni'k v povojnem času. Mi zamejski Slovenci ne moremo prirejati velikih verskih manifestacij v središčih naših treh škofij’ zato le radi hodimo v svete romarske kraje, kjer je v tem oziru za vse nas bolj sončno kakor v Trstu, v Gorici in Celovcu* * \ Ob 'koncu tega zanimivega razgovora* vabimo zlasti številne udeležence romanj2 v M. Celje, da bi Ibrez vsakega ozira p°' vedali svoje mnenje, svoje nasvete, opombe, kaj na tem zadnjem romanju ni bil® prav, oziroma bi lahko 'bilo boljše iij drugače. Pišite nam v enem tednu na uredništvo v Gonco ali Trst in kar bo za ja*' nost, bomo brez podpisov objavili, vse pa ohranili kot vodilo za bodočnost. Marijina podoba na Lovcih Nekaj fantov iz goriške Mladeniške Marijine kongregacije je sprožilo misel, da bi nekje na Lovcih nad Sv. Višarjami vzidali v skalnato steno podobo Matere božje, z namenom, da bi se misli mimoidočih ustavljale pri Njej, ki je Kraljica skalnih višav. Dan po prazniku Marijinega Vnebovzetja so se zibrali v višarski cerkvi pred Marijinim oltarjem. Tiha in nekam svečana zbranost je obdala vse navzoče ob misli, da bo Marijina podoba, blagoslovljena na tem romarskem kraju, kmalu poromala v mogočne skale in od tam zakraljevala obzorjem. K oltarju je pristopil voditelj MMK č. g. Mazora, ki je bronasto podobo blagoslovil. V priložnostnem nagovoru je VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO O DVOJNEM KRSTU »Po dolgem času sem se opogumila, da Vam stavim, nekaj vprašanj. Brala sem v letošnjem koledarju Gor. Mohor, družbe prizor »Tega otroka ne morem krstiti«. Toda v neki vasi onstran meje, živi družina, ki jo jaz dobro poznam. Dobili so dete, ki je nekaj dni po rojstvu nevarno zbolelo. Zato so ga v naglic,i krstili doma. Potem pa je otrok ozdravel in napravili so drug krst bolj slovesno v cerkvi. Zato vprašam: »Ali se sme dvakrat krstiti? V oni zgodbi, ki sem jo brala, je rečeno, da ne. Tu so pa dvakrat krstili. Ali velja pravilo o dvojnem krstu samo za ljudi onstran meje? Prosim za pojasnilo.« P. A., Št. Maver * ODGOVOR Na Vašo težavo ni težko odgovoriti. Katekizem jasno pravi: »Trije zakramenti: sveti krstv sveta birma in sveto mašniško posvečenje vtisnejo duši neiiz/brisno znamenje in se morejo zato le ENKRAT veljavno prejeti.« Da se more krst le enkrat veljavno prejeti, je sv. Cerkev vedno verovala in učila. Ko so v sredini 3. stoletja v času papeža sv. Štefana nastali spori glede tega, ali je veljaven krst, ki so ga podelili krivoverci, je papež sv. Štefan odločno učil, da je krst veljaven, naj ga podeli kdor koli, da je le prav krstil. Proti nauku papeža sv. Štefana in večine škofov tedanjega časa je nastopil sv. Ciprijan, češ da je krst, ki ga ipodelijo krivoverci, neveljaven. Papež sv. Štefan in škof sv. Ciprijan sta drug za drugim umrla mučeni-Ške smrti (leta 257 in 258). Tako spor med obema ni privedel do razjasnitve. Vendar ni imel prav sv. Ciprijan, temveč papež sv. Štefan, kajti sv. Cerkev je tedaj in pozneje vedno učila, da je krst veljaven, naj ga podeli kdor koli, da ga le prav podeli, to se pravi tako, da kr.ščenea oblije z naravno vodo in izgovori besede: »Jaz te »krstim v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha,« ter ima namen krstiti. Zato tudi ni mogoče tkrsta poloviti, če je bil enkrat veljavno podeljen. Prav je torej ravnal pop v zgodbi: »Tega otroka ne morem krstiti.« Kljub temu ostane Vaša težava, kako da so v oni vasi dvakrat krstili. Glejte, Vaša težava izvira iz dejstva, da imamo tako rekoč dva krsta, slovesnega namreč in neslovesnega. Pravi cerkveni zakonik: »Kadar se krst podeljuje tako. da se opravijo vsi v obrednih knjigah predpisani o-bredi in ceremonije, se imenuje slovesni, drugače je neslovesni ali zasebni krst.« (Kan. 737, čl. 2). Zgodi se namreč, da je (Nadaljevanje na 3. strani) med drugim dejal, da bo podoba tam gori kljubovala viharjem, snegu in nali' vom. Pri tem je zlasti lepo poudaril. d® naj enako lik preblažene Device Marije vedno živi v srcih vseh, posebno pa onih ki so se Nji 'posvetili. Lep in slovesen bil trenutek blagoslovitve pri Višarski Kraljici. Vse je preveval občutek toplin® in zavedali so se, da kot jih bo Njen* podoba vodila po nevarnih gorskih poteh* nad zevajočimi prepadi in po strmih bronkih — tako jih ho tudi spremljal® skozi težave življenja in jih varovala, ne zaidejo v temo zmote in prevar. Marijina pesem, ki je privrela iz dna dn^e’ je zaključila lepo slovesnost v cerkvi. Zunaj pa je deževalo, vendar sprva rahlo in v presledkih. Fantje so se kar ojU' načili in se podali proti Lovcem. S seboj so vzeli podobo in vse priprave, potrebne za njeno vzidavo. Toda bolj ko so se bližali cilju, bolj je padal dež, tako da so se morali zateči pod stene vrha. Stisnjeni pod skalami v nerodnem položaju vztrajali več ur. Čeravno vedno bolj mokri in premraženi' jim dobra volja in smeh vendar nista po-šla. Vreme je medtem postajalo vedno slabše in v hipu se je spremenilo v silno nevihto z dežjem in točo. Vmes je pošteno grmelo in treskalo. Zdelo se je, da so •e vsi besi zagnali proti lepim načrtom fantov. In res, fantje so se končno morali ii* makniti, ne da bi jim uspelo izvršiti nameravano delo. Toda kar se ni posrečil0 tisti dan, se je pa naslednji. Jutro po ne* vihti je bilo krasno. Lovci in drugi vrbo* vi so se lesketali v soncu in beli odej1 toče. Zdelo se je, kot da je po preizkušnj1 prejšnjega dne namenoma pripravljen veta kras v plačilo fantom in za lepši spre' jem Marijine podobe v te gorske višav«* Podoba je vzidana v veliki *;kali tik pod vrhom. Obrnjena je r.roti domačim kra-jem, na vzhodno stran, od katere pripelje običajna pot do vrha. Vsak. ki se bo povzpel tja gori, naj po* stoji pred to Marijino podobo in naj j° pozdravi. Veselejši bo potem gledal lepo* to gora. Podoba je sicer majhna, a po* stavljena z lepim in velikim namenom«' proslavljati nebeško Mater in pričati 0 vdanosti in ljubezni, ki jo do Nje gojijo fantje iz Mladeniške Marijine kongregacije. OBVESTILA TRŽAŠKA DEKLETA bodo imele svoje duhovne vaje pri čč. sestrah pri Sv. Ivan« (ul. Doeeie 36). Prično se 8. septembra zvečer (v nedeljo) in se zaključijo 12-septembra zjutraj. Vzdrževalnimi dva tLo® lir. Priglasiti se je treba do 3. sept. ali naravnost k čč. sestram (tel. 95575) ali svojin' dušnim pastirjem in ti javijo vodstvi1 Marijanišča. Medtem se je pod vodstvom č. p. Rude' ža že vrši prvi tečaj za dijakinje. Priglasi' lo se je nepričakovano visoko število mladih dijakinj. Zato upamo na enako lep0 število udeleženk tudi pri drugem tečaji1' ki ga ho pravtako vodil p. Rudež. GORIČANI, kdor se želi udeležiti pf°' cesije na Opčinah v nedeljo 8. sept., naj se vpiše pri fotografu Kleindienstu na Travniku. Odhod bo olb 2,30 popoldne -Travnika. — Družbeniee se lahko priglasijo tudi pri g. voditelju. Ozadje mladinskega festivala v Moskvi Pianist Devetak v Salzburgu Pred 'kratkim se je zaključil VI. mladinski festival v Moskvi. Prvi je bil v Pragi (1. 1947 ), drugi v Budimpešti (1. 1949), tretji v Vzhod nem Berlinu (1.1951), četrti v Budimpešti (1. 1953), peti v Varšavi (1. 1955), prihodnji bo verjetno v Pekingu. Posebnosti teh festivalov so velike masovne manifestacije z velikimi paradami, (kot je bilo v navadi pri fašistih in nacistih), dolgi mladinski sprevodi po ulicah ter v stadionu, telovadba... vse to zabeljeno z običajnimi komunističnimi gesli. Festival sta organizirali Svetovna zveza demokratične mladine ter Mednarodna zveza. dve čisto komunistični organizaciji, (zadaj pa je sovjetska partija) — s sodelovanjem komunističnih partij tostran zavese, ruskih diplomatov ter drugih komunističnih organizacij. Kadar pa je partija vmes, stvar ni tako nedolžna kot bi zgleda-la. Komunizem se skriva za takimi kulturnimi manifestacijami. Ali je to taktična poteza ali pa znamenje šibkosti? Če beremo , poročila komunističnih časopisov, se je v Moskvi cedil med in mleko: nepopisno veselje, največji in najbolj veseli praznik na svetu: ljudje so jokali od nepopisnega veselja, nekdo izjavlja: »Bil je najlepši trenutek mojega življenja.« Mladinci so imeli na razpolago kar šest cirkusov (!), plesnih prostorov za 16.000 ljudi, vse mogoče predstave, izlete; zdi se, da niti v samih nebesih ne bo tako lepo. V malo besedah — v Moskvi je bil pravi Vse to je stalo partijo milijarde rubljev — sijajen zunanji blesik za propagando. Vendar ta stvarnost komunizma malokaite-rega sedaj več preslepi. Nekateri madeži in vsa grozodejstva se ne dajo na noben način izbrisati; zgodovina ostane zgodovina. Mladina, ki se je vrnila domov, verjetno Ue ho pozabila prizora na stadionu Lenin: Odvetniška pisarna dr. Sfiligoja v Gorici sporoča vsem jugoslovanskim beguncem, ki so potom njegove pisarne prijavili škodo, ki so jim jo bile prizadele nemške okupacijske čete, da je treba te prijave ponoviti in sicer pod sledečimi pogoji: Po našem zakonu glede plačila vojne odškodnine z dne 29. junija 1956 imajo pravico do odškodnine samo oni. ki so bili od nacistov preganjani zaradi njihovega političnega zadržanja proti nacizmu, to je »aus Griinden politiseher Gegnerschaft ge-gen Nationalsozialismus«, ali pa zaradi vesoljnih nazorov »aus Griinden der Welt-anschauung«. Le za te je nekaj upanja, da kaj dobijo od Zapadne Nemčije. Nihče ne more terjati odškodnine, če je bil preganjan in je škodo utrpel samo zaradi svoje narodnosti, to je »aus Griinden der Nationalitat«. Niti plačila same vojne odškodnine brez preganjanja ni moči zahtevati na podlagi nemškega zakona. To vprašanje vojne odškodnine se bo verjetno rešilo šele, ko bo z Nemčijo sklenjena mirovna pogodba. Bivši člani SLS pa bi mogli prikazali, da so bili preganjani zaradi sovražnega dekleta iz Modene so korakale ob splošnem ploskanju v obliki »trikotnika smrti« - - prave predstavnice komunizma. Za ta festival se je zanimal vpliven dnevnik v Tokiju. Znani časnikar Shintaro Fuhushima je napisal v njem zanimiv članek zato, da bi razgalil prave namene te moskovske manifestacije. Jasno je, pravi japonski časnikar, da so si sovjetski funkcionarji veliko prizadevali za uspeh festivala in so uporabili veliko časa in denarja. Časnikar omenja tudi sovjetska veleposlaništva, ki so se veliko trudila, da bi poslali razni narodi svoje predstavnike na festival. Izrecno omenja Bajkova, ruskega poslanika v Novem Delhiju, kateri se je osebno zanimal, da hi zbral indijske dijake. Dijaške narodne organizacije Indije, Indonezije, Pakistana, Ghane, Sudana, Zahodne Nemčije, Anglije in Amerike, nadaljuje časnikar, so označile festival v Moskvi kot propagandno manifestacijo organizirano od Sovjetske zveze. Podpredsednik Mednarodne dijaške zveze je bil pred kratkim aretiran v Mehiki zaradi ilegalnega prenašanja denarja čez mejo. Denar je bil namenjen za mladino, ki bi šla v Moskvo. Komunistični časopisi so veliko pisali o navdušenju sovjetskih dijakov, ki so se z navdušenjem zanimali in trudili, da bi vse lepo poteklo. V resnici pa je cela vrsta tovarn morala delati z nadurami (udarniško) za pripravo prevoznih sredstev, postelj, brošur, vodičev, raznih drugih spominov. Vse pa se je pripravljalo in potekalo pod vodstvom partije. Ta se pač nahaja v slabih vodah, zato računa nekaj tudi na take manifstaeije. A eno je gotovo, mladina se navdušuje za vse, kar je lepo. ne pa za komunizem. D. mišljenja proti nemškemu nacizmu, ker je Hitler izjavil v Celovcu, ob okupaciji Slovenije, da je treba tam predvsem uničiti klerikalno stranko (... vor allem die klerikale Partei vernichten j. Vsi, ki nosijo gori navedene pogoje, naj store sledeče korake: Pri najbližjem konzulatu naj dobe formular za prijavo odškodnine po gori navedenem nemškem zakonu. Če morejo, naj skušajo dobiti tam tudi navodila (Anleitung) k zakonu oziroma prijavi na predpisanem formularju. Vse naj dobro preštudirajo in formular izpolnijo. Poleg podpisanega formularja mora vsakdo napisati še v nemščini poročilo, kako je prišlo do preganjanja, o razmerah, ki so privedle do tega, o vzrokih, in tako dalje. Pojasniti tudi višino škode in njeno vrednost v dolarjih, in pri tem računati 44 predvojnih jug. dinarjev za en ameriški dolar. Potrdila k prijavi je tudi treba predložiti, in če ni uradnih, naj po možnosti vsak dobi dve priči, ki hi podale notarski zapisnik, da je res vse tako, kot navedeno v spremnem poročilu. Toda v tem sprem- nem poročilu naj nihče ne omenja, da je dosegel italijansko ali drugo državljanstvo. To pa: kje je bil ob izbruhu vojne, kaj je delal, služboval, kaj so delale nemške okupacijske oblasti, zakaj je prišel na listo preganjanih, vrednost škode za vsak dan zapora, internacije, begunstva naj računa do konca vojne po 1.25 dolarja odškodnine; če je trpel škodo na zdravju naj zahteva odškodnine tudi za to in predloži zdravniško spričevalo. V Združenih državah Amerike so begunci ustanovili organizacijo »Societv for Protection of Yugoslav - Slovenian Clai-mants«, ki bo za vse svoje člane zahtevala povračilo škode in intervenirala pri nemški vladi. Vsak, kdor želi, da ga omenjena organizacija zastopa, mora postati njen član in plačati članarino, ki znaša za bivajoče v Italiji po en dolar na leto. Vsak pa more tudi sam vložiti prijavo naravnost pri nemškem konzulatu in se mu potem ni treba ozirati na organizacijo v Ameriki, postati njen član in plačevati članarino. Organizacija pa se, seveda, zanj ne bo brigala. Odvetnik v Ameriki, slovenskega rodu, bo računal od vsote, ki ho dosežena, 10 do 15 odstotkov z vsemi stroški. Organizacijo pa predstavlja v Združenih državah Amerike g. Matija Skerbec, 6019 Glass A ve., Cleveland, 3 Ohio, in le nanj se je treba zadevno obrniti za pojasnila, mu poslati prijavo škode, članarino itd. Pri tem pa je treba vedeti še to, da je rok za prijavo le do 1. oktobra letos. Tega dne bodo prijave morale biti že predložene nemškim oblastem, zato se jc treba požuriti, da ne bo zamude. Pisarna dr. Sfiligoja v Gorici se za nove prijave v ničemer ne zanima. Vsak naj poskrbi, kakor more. VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO (Nadaljevanje) treba otroka krstiti v sili, morda celo brez duhovnika in zato brez onih lepih molitev in ceremonij, ki jih duhovnik opravi pri slovesnem krstu v cerkvi. V tem primeru je krst neslovesen, zaseben. Vendar sveta Cerkev želi, da se dopolnijo obredi in o-pravijo v cerkvi predpisane ceremonije slovesnega krsta. V takem primeru, če po neslovesnem krstu otrok ozdravi, ga prinesejo v cerkev in tu duhovnik opravi nad njim vse predpisane ceremonije in molitve slovesnega krsta, samo da ga ne več oblije z vodo, ker je že bil krščen. Ga torej mazili, mu da v usta sol, izroči svečo, opravi vsa predpisana zarotovanja itd., vendar ga ne oblije več z vodo, ker je že krščen. To se je zgodilo v oni vasi in ljudje so potem nepravilno govorili, da je bil otrok dvakrat krščen. Ni bil dvakrat krščen, temveč samo enkrat, drugič so le dopolnili izpuščene molitve in obrede. ❖ V svojem pismu želite, naj bi nadaljevali z Ženskim kotičkom. To bomo gotovo storili, saj ima urednik precej tozadevnega materiala v svoji miznici. Vendar je vedno kaj nujnejšega na vrsti, zato Ženski kotiček čaka. Skušamo pa kljub temu prinašati kake članke za naše ženske bralke. Gotovo ste brali Varbinko, ki so jo nekateri zelo pohvalili. Upamo, da je ugajala tudi Vam. Ker pravite, da imate še dosti vprašanj, pišite še in Vam bomo odgovorili. V okviru tradicionalnega mednarodnega festivala v Salzburgu se vršijo v tem slovitem evropskem umetniškem centru tudi posebni tečaji za soliste (pianiste, violiniste, pevce itd.). Udeležencev na teh tečajih je bilo letos 440. Na posameznih oddelkih teli tečajev je bilo tudi 14 jugoslovanskih umetnikov. Med drugimi je tak tečaj vodil znani italijanski pianist in dirigent Carlo Zecehi, pri katerem se je ?po-polnjevalo 25 pianistov iz raznih evropskih držav. Kot udeleženec na tem tečaju se je odlikoval tudi naš goriški rojak pianist Gabrijel Devetak iz Štmavra. Kurz sam je trajal od 15. julija do 4. avgusta. Ob zaključku je g. Devetak kot finalist nastopil na javni produkciji pred izbrano publiko z Griegovimi skladbami. Te glasbene manifestacije služijo tudi za večje medsebojno spoznavanje in razumevanje med evropskimi narodi. Tako je g. Devetak pripovedoval, da je za otvoritveni večer nastopil orkester »Mozarteu-mac(, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki iz vseh evropskih držav. Za to priliko so izvajali samo Mozartova dela. Tudi v otvoritvenih nagovorih so govorniki izrecno poudarili pomen, ki ga imajo mednarodne glasbene prireditve za poglobitev sodelovanja med narodi. Naš list pianistu Gabrijelu Devetaku lahko samo čestita in mu želi še nadaljnjih uspehov na njegovi umetniški poti. A.B. Nove knjige Slovensko dušno pastirstvo v Argentini je založilo knjigo dr. Franca Jakliča Po svetli poti. Je to razširjena izdaja vzgojne knjige, ki jo je izdal isti pisatelj pred drugo svetovno vojno v domovini z naslovom: Svetla pot. Knjigo dobite na upravi »Katoliškega glasa« Riva Piazzutta 18, Gorica. Cena za v platno vezan izvod je L 1200. Pohitite z naročilom, ker je število izvodov omejeno. ROMARSKI SHOD PRI MATERI BOŽJI NA OPČINAH V NEDELJO 8. SEPTEMBRA 1957 Leto se liitro obrne in zopet je tukaj september z našim skupnim praznikom v čast Materi božji na Opčinah. Vsaka župnija po svojih močeh večkrat na leto lepo časti nebeško Kraljico, skupno se tudi vsako leto zbiramo na velika romanja k Njenim svetiščem; letos smo bili v Marijinem Celju v Avstriji. Sedaj v septembru pa naredimo velik skupni marijanski praznik tu doma na naši zemlji, da se tako lahko še v večjem številu zberemo in skupno obnovimo posvečenje Mariji! SPORED SHODA: Ob 4. popoldne bo v župni cerkvi na Opčinah večerna sveta maša s skupnim petjem in molitvijo; zberimo se točno v začetku! Nato sledi slovesna procesija s kipom fatimske Matere božje, govor na prostoru za cerkvijo, skupna posvetitev, blagoslov z Najsvetejšim in končno bomo zapeli več skupnih pesmi v čast in slavo nebeški Kraljici. Vabimo vse, dajte to vabilo naprej prijateljem in znancem. Naj zvedo vsi naši verniki, da jih vabimo na skupni marijanski praznik na Opčine. Dekleta in deklice pridite v velikem številu v belili oblekah k procesiji. Vabljene vse naše organizacije; prinesite zastave in znake. Vsi cerkveni pevci, vsi Bogu zvesti verni možje stopite v skupno procesijo. Openci, potrudite se kakor vsako leto, da bo vaša cerkev in vas za ta praznik lepo okrašena, vsa župnija duhovno razpoložena! Praznik na Opčinah bodi vsako leto javno dejanje naše žive vere, naše lepe sinovske ljubezni do Matere Marije! Pri letošnji procesiji bo urejeno tako, da bomo lahko vsi peli samo litanije z odpevi. Kar smo doživeli pri večerni procesiji v Marijinem Celju, tako bomo skušali napraviti sedaj na Opčinah. Važno je le: pojmo vsi, toda skupno in odločno! — Vsem vernikom, zlasti vsem dekletom in ženam lepo priporočamo, prinesite dosti cvetja, imejte med procesijo v rokah lepe cvetlične šopke. Pri zadnji Marijini prikazni v 1' a timi 13. oktobra 1917 je padalo cvetje izpod neba na vernike. V spomin na to nosijo vsi udeleženci pri procesijah v Fatimi cvetje v rokah. Zelo svetujemo, začnimo tako delati tudi mi! Naša marijanska procesija naj bo vsako leto lepša, vedno bolj slovesna in prisrčna! — Prinesite s seboj tudi listke s posvetilno molitvijo M. brezmadežnemu Srcu, vsaj tisti, ki jih še imate. Da se prepreči slab prevoz, zato se krajem: Sv. Barbara, Mač-kovlje, Dolina, Boljunec, Boršt, Ricmanje, Katinara in Bazovica oznani sledeče: za vse te vasi bo organiziran dober in točen prevoz pod pogojem, da se pri svojih duhovnikih prijavite do četrtka 5. septembra. Storite kakor vam svetujemo in boste vsi zadovoljni! Za druge kraje in mesto je prevoz lahka stvar. Nikdar nam v življenju ne bo žal. kar smo storili v slavo in čast Matere božje. Pravo notranje in zunanje češčenje Matere božje nam bo vsem vir življenjske in posmrtne sreče! Da bi vsi slovenski verniki na Tržaškem in Goriškem to koristno češčenje ohranili, ga poživljali in tako dobremu Bogu in domovini lepo služili! To s tem vabilom želimo in vse vernike lepo pozdravljamo. VAŠI DUŠNI PASTIRJI Sporočilo jugoslovanskim beguncem vojnim oškodovancem V septembru veliki romarski shod na Opčinah - Pridite! M.B. OCcaiak spcefvod po ^cipadul feocopl MONAKOVSKI INTERMEZZO Jaz sem globokih korenin, vem, da sem svoje zemlje sin, zato se ne bojim daljin. (O. Župančič) Že predno smo začeli svoj kratki sprehod, sem se javil na obisk še nepoznanemu prijatelju v Monakovo. Tako se je dogodilo, da sem že drugo jutro svojega potovanja moral reševati zagato, v katero me je omrežil dež, ki mi je tekom sprehoda še marsikatero nakuhal. Ko sem se to jutro zelo zgodaj zbudil v veliki skupni spalnici v solnograškem mladinskem gostišču, sem še v dremavici pogledal preko črne polti spečega soseda skozi okno v tnokreče jutro: izglcdalo je, kot da je narava zbrala vse svoje sile, da mi prepreči moje načrte. Moje dremotno razpoloženje jfe večala sivina neba in pa enako-inorno udarjanje dežnih kapljic po pločevinasti strehi. Monotono udarjanje dežnih kapelj me je končno le prejtričalo o resnosti položaja in. ker je ura nevzdržno in nemoteno hitela svojo dnevno pot, sem se nenadoma zdramil, kajti še isti dan sem moral priti v Monakovo, ker je tako bilo določeno v mojem potnem načrtu. Nujno sem moral torej rešiti — ne problema dežja, ki se na moje odločitve gotovo ne 'bi oziral, pač pa problem prevoznega sredstva. Po omenjenem potnem načrtu je bilo določeno: Pomikanje iz Solnograda v Monakovo z avto-stopom. To določitev je krepko podpiral potovalni predračun, ki ni predvideval niti enega šilinga za udobno prevažanje z vlakom. Ta problem sem reševal, ko sem vstajal, ko sem se opravljal, ko sem izvrševal vse dolžnosti, ki jih ima vsak član mladinske organizacije do skupnosti v gostišču, in ko sem čez dobre pol ure stal na vežnih vratih gostišča. Kam sedaj: ali na desno, t. j. na avtocesto, ali na levo, 1. j. na železniško postajo? Rešitev tega vprašanja je postajala vedno bolj komplicirana, kajti proti sko-puštvu potnega načrta se je naenkrat zavezal tudi nadvse neprijeten veter. V tem trenutku sta se pojavili skozi vežna vrata dve Angležinji, ki sta s hrupnim smehom nadvladali šumenje dežja in vetra. Mimogrede sta se ozrli name in med nenehnim smehom sta komaj izstisnili iz sebe zelo pomilovalen: »Good morning« in že sta zavili na desno. »Ti dve gresta na avtocesto,« šem spoznal in se takoj odločil, da z žrtvijo rešim »moško čast«. Takoj sem preko svoje glave potegnil kapuco, roke potisnil v hlačne žepe in trmasto zavil na desno... v dež. Kmalu sem dohitel obe Angležinji, ki sta med neprestanim smehom pristali v iprvi... kavarni. Neprijetno presenečen sem poiskal svoj mokri nos in ves srečen ugotovil, da se ni prav nič podaljšal; nato sem jo udaril na levo — na železniško postajo. V vlaku sem v naslednjih treh urah osnoval podroben načrt za svoje dvodnevno bivanje v Monakovem. Najprej si moram zagotoviti posteljo v mladinskem gostišču. takoj nato pa moram poiskali še nepoznanega prisrčnega prijatelja, nakar pridejo zapovrstjo: muzeji, galerije, univerza, knjižnica, stolnica, parki in še vse drugo, kar je bilo označeno v moji beležnici. Ura je odbila poldan, ko sem po polurnem čakanju v dolgi vrsti mladih ljudi z vsega sveta priraeal do majhnega okenca, kjer so mi vročili številko, ki je odgovarjala povsem enaki na neki postelji v gostišču: ta je bila za enkrat moje počivališče. Tako sem rešil prvi in glavni problem v Monakovem in od zadovoljstva, bolj še pa zaradi najipravše ure, mi je začel presti želodec. Hvala Bogu, tudi za to je bilo poskrbljeno v gostišču: samo malo sem se zadržal v jedilnici, kjer sem svojo veliko lakoto potolažil s kislim zeljem in I kruhovimi cmoki. Kam pa sedaj ? Nemudoma sem moral potolažiti še svojo radovednost! Moj nepoznani prijatelj! Kje naj ga iščem? Kje naj začnem? Mimogrede povem, da sem, kar se tiče tamkajšnjega jezika, popolnoma nem; res, da so mi doma napisali na papir nekoliko nemških vprašanj, toda. hm... Kaj hi! Korajžno sem se podal na bližnji veliki trg, kjer mi je prijazen tramvajski sprevodnik povedal, na kak tramvaj moram vstopiti, kje prestopiti, kolikokrat zaviti na levo in nato še kolikokrat na desno, da pridem do zaželene ulice in hišne številke. Njegova pojasnila so bila tako točna, da, natančna, da sem se kar kmalu znašel pod zaželeno številko v pravi ulici. Toda, ojoj, iz te hiše je »Bog roko vun pomolil«! Kam sedaj? Ni kazalo drugega: poiskal sem že omenjeni listek v žepu in se junaško približal gostilničarki, ki je izgledala strašnejše kot najbolj bojevita Walkira, in pričel sem informativni dialog. Izkazalo se je, da je strašna gostilničarka navadna zemljanka ženskega spola, kajti začetni dialog se jc takoj spremenil v monolog raztegnjen v nedogled: hrumelo, bučalo, bruhalo je iz nje, kar je bilo njej v brezmejno veselje, meni pa v strah in trepet, kajti razumel nisem niti besede: kdo ve, morda bruha celo kake eoprniške zakletve name. ker sem jo pri njenem delu nevljudno motil. Ko je njen monolog po dolgem času le končan, je presenečeno obmolknila in se zazrla v moj nepreduhoviti obraz, iz katerega je razbrala, da jc bil ves njen trud zaman: odločno je vstala in mi z znakom dopovedovala, naj ji sledim. Skozi gostilniške prostore me je peljala na dvorišče, kjer se je moja zadrega še povečala. Ko je bila veža pred nama, se mi je posve-tiho: »aha, to boš nič kaj imenitno sfrčal na cesto...« Toda kaj je to! Na zidu je polno poštnih nabiralnikov in na enem je lepo čitljivo poznano ime. Naenkrat jo spuhtela moja zadrega, nič več se nisem čutil osamljenega: sedaj bom zopet slišal najslajšo govorico. Naglo in junaško sem stopal po temnem stopnišču v drugo nadstropje, ko se mi kradoma priplazi v glavo misel: Kaj pa, če prijatelja ni doma in je sama njegova žena, ki je, kot prav dobro vem, Poljakinja. Pozvonim v radovedni skrbi, kako se bova z gospo pogovorila. Pa so bile moje skrbi odveč! Gospodinja je sicer odprla vrata, a takoj za njo se je pojavila srednje velika gospa, vsa siva z izredno živahnimi in dobroti ji-vimi očmi. Spozna me za že napovedanega gosta in me pozdravi v lepi, zvočni slovenščini! Ne vem, odkod se mi je pojavila prešerno vesela misel: »Bog Vas spri-mi, kraljeva Venus«. (Nadaljevanje) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 3& i Promet v tržaškem pristanišču V letu 1956 je prišlo v tržaško pristanišče 1125 tujih ladij v skupni tonaži 1,91 milijonov ton. Italijanske pomorske družbe so sodelovale v prometu tržaškega pristanišča s tri tisoč 626 dospelimi ladjami v skupni teži 2,10 milijonov ton. Največji tujski promet je registriran z jugoslovanskimi ladjami; od 1125 tujih je bilo 787 jugoslovanskih ladij. Da se je jugoslovanski pomorski promet preko Trsta zelo poživil, priča naslednja statistika: v letu 1954 je prišlo v tržaško pristanišče 810 jugoslovanskih ladij s skupno tonažo 119.183 ter 4.731 potniki. V letu 1955 so se te številke zelo dvignile. Prispelo je 1574 jugoslovanskih ladij s skupno težo 240.133 tonami ter 136.198 potniki. Ta velik porast ipotni-kov je pripisati novim prepustnicam videmskega sporazuma. Prispela je 1.101. ladja 9 skupno težo 162 tisoč 950 tonami ter 15.697 potniki. V letu 1956 zaznamujejo zopet občuten porast. Odložena gradnja avtoceste Upanje, da se bo gradnja avtoceste Trst-Benetke v kratkem pričela, je sedaj splavalo po vodi. Minister Togni opravičuje to odložitev s tem, da je bil načrt te ceste med zadnjimi na dnevnem redu in da zanjo ni zadosti finančnih sredstev. Iz tega razloga da so odložili tudi gradnjo avtoceste Palermo-Catania. Gradnja obeh cest bi namreč stala državo 30 milijard lir. f Zdravko Ocvirk V tržaški bolnici je 25. avgusta umrl pesnik Zdravko Ocvirk. Bil je naš rojak, saj se je rodil v Krminu leta 1909. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano. Že mlad je začel ipesnikovati in izdal dve samostojni pesniški zbirki. Sodeloval je tudi pri raznih revijah. Po drugi svetovni vojni je prišel v Trst in sodeloval pri tržaškem radiu. 2elel je biti pokopan v Ljubljani, zato so ga iz Trsta tja prepeljali. »Idealna žena 1957“ Te dni so Tržačani zelo ponosni na svojo someščanko 22-letno Concetto Lizzi, ki je v soboto 24. avgusta zvečer zmagala v Riecionu na natečaju za idealno ženo 1957. K natečaju se je javilo 27 aspirantk, ki so morale v treh dneh po-kazati vse svoje duševne in telesne zmožnosti. »Idealna žena« naj bi ne bila samo zdrava in lepa po postavi, v poštev naj bi prišle predvsem njene duševne zmožnosti: izobrazba, spretnost v kuharski umetnosti, v gospodinjstvu sploh in tudi v kakršnem koli športu. Z eno besedo ženska, kakor bi si jo vsak moški želel, da bi mu stala ob strani vse življenje. 2e prvi d&n napornih poizkusov je odpadla polovica kandidatk, a tudi v drugi polovici je končno ostala le Tržačanka Lizzi, ki jo je razsodišče priznalo kot zmagovalko. Concetta Lizzi je komaj leto dni poročena z bančnim uradnikom Adolfom Lizzijem. Tudi sama je še v službi na ge> neralnem komisariatu, a doma vse sama dela. Je spretna kuharica, pridna šivilja in štikarica, zna spretno voziti avto in se tudi udejstvuje v športu kot drsalka. O dobljeni zmagi je takoj obvestila svojega moža, ki je še tisto noč prišel v Riecione. da je z njo delil srečo zmagovalke. Jama v Briščikih je zasijala v pravljični lepoti Pravljično razsvetljena po novi električni napeljavi, je jama v Briščikih sprejela v soboto 24. avgusta svoje prve goste. Ta jama je danes najbolj raziskana jama našega Krasa. V njeni notranjosti bi lahko našla prostor vsa mogočna kupola bazilike sv. Petra. Prvo eksipedicijo v to jamo zaznamujemo leta 1890. Šele leta 1908 je avstrijska vlada dala 10 tisoč kron za preureditev jame za obi^k občinstva. Uredili so stopnišča, napeljali vrvi in potrebne mostove. Tehnična preureditev jame se je nato iz leta v leto vedno bolj izpopolnjevala. Doslej so jamo razsvetljevale le baklje, ki pa niso prikazale v zadovoljivi luči vseh lepot te največje kraške jame. Lansko leto so na pobudo Ustanove za turizem začeli z elektrifikacijo jame. To delo je bilo silno težko. Premočna ali prešibka luč bi zabrisala določene lepote, ki so v primerni luči dobile šele pravo veljavo. Do izraza je prišla predvsem glavna dvorana, kjer rožnati odsev kapnikov, zlasti tistih na stropu, ki so bili doslej nevidni, ustvarja za gledalca naravnost pravljično lepoto. Zgonik t FRANC ŽIVEC Predpreteklo nedeljo 18. t. m. je v starosti 77 let po kratki, a neozdravljivi bolezni v Gospodu preminil obče čislani mož, nekdanji zgoniški cerkovnik Franc Živec. Po rodu iz Vel. dola pri Komnu, se je poročil v Zgonik, kjer je postal oče številne družine desetih otrok, od katerih so živi* še trije. Cerkovniško službo je v naši župniji nastopil že 1. 1904, a jo je ob izbruhu prve svetovne vojne moral prekiniti zaradi vpoklica pod orožje. Po vrnitvi iz Rusije, kjer je bil pokojni vojni ujetnik, se je zopet z vso gorečnostjo in ljubeznijo oklenil cerkve in ji zvesto služil še mnogo let, dokler ga ni nadomestil sin Franc, ki je lansko jesen še mlad umrl. Pokojni cerkovnik Franc je bil mož odločne volje, ki se mu je v trdih življenjskih izkušnjah izoblikovala kremenit značaj. Bil je zaveden Slovenec in goreč ljubitelj slovenske pesmi in besede, zato je bil tudi vztrajen večletni cerkveni pevec. Gnusobo komunizma je na domačih tleh doživel že v drugi izdaji, zato pa se je z besedo in zgledom proti njemu odločno boril. Zaslepljencem je odpiral oči, zakr-kneže pa javno grajal. Imel je jasne poglede na življenje in svet kot malokateri današnji mladenič, zato si z njim lahko razpravljal o katerem koli sodobnem problemu. Jasno je, da so ga komunisti obeh pasem divje sovražili — in to iz očitne onemoglosti, kajti njemu, ki je rojstvo modernega brezboštva in njegovih zločinskih podvigov osebno doživel v Rusiji, pač še tako izšolan komunistični zavijalec ni mogel oporekati. Zgoničani smo se od pokojnika v lepem številu poslovili pretekli torek popoldne. Pogreb je opravil naš domači g. župnik obenem s peto sv. mašo zadušnico, med katero se je z nekaj besedami spomnil pokojnikovega življenja in dela, kar je pokojnik s svojim življenjem in zgledom zaslužil. SDZ sta na pogrebu zastopala gg. Trčon in Pertot Albert iz Nabrežine. Pokojniku naj sveti večna luč, njegovim svojcem pa izrekamo globoko sožalje! Rojan Nam so \išarje zelo drage. Cerkveni pevski zbor že več let zapovrstjo roma k Mariji na »višave«. Vedno se mu pridruži precej drugih ljudi. Preteklo nedeljo smo poskušali odpraviti romanje v enem dnevu in se nam je lepo posrečilo. Že ob štirih zjutraj smo se zbrali pri farni cerkvi in odpotovali z velikim avtobusom. Ob sedmih in pol smo bili v Žabnicah in ob desetih na Visarjah. Strašili so nas črni oblaki, popoldne pa je zmagalo sonce in nam odprlo krasen razgled po gorah. Ob lih smo imeli sv. mašo. S to.plimi besedami nam je pridigar dr. Lojze Šuštar priporočal, naj posnemamo Marijo, ki je bila prva romarica, ko je šla na obisk k svoji sorodnici Elizabeti in je nosila Boga s seboj. Boga moramo nositi v srcu, živeti v posvečujoči milosti. 1 antje in dekleta so se popoldne povzpeli še na Lovca. Pozno popoldne smo imeli blagoslov in se počasi spuščali v dolino. Zadovoljni in notranje obogateni smo se vračali domov. Nesreča pri Vižovljah V četrtek, nekaj pred deveto uro zvečer, se je na progi pri Vižovljah nenadoma »razdrl« jugoslovanski tovorni vagon. Odleteli so vijaki, voz se je zrušil in tako skoro do jutra prefkinil ves železniški promet. Na tisoče zaspanih potnikov je čakalo skoro do jutra, da so tir očistili in popravili in da so tako lahko nadaljevali svojo