GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO H. — ŠTEV. 39
LJUBLJANA, 31. MAJA 1955
ZAPISNIK IN SKLEPI SEJE INICIATIVNEGA ODBORA 0L0 IN MLO ZA
FORMIRANJE KOMUN
DNE 27. MAJA 1955
Tov. dr. Marijan Dermastia je opozoril na priporočila, ki jih je dala V. skupščina Stalne konference mest v Sarajevu glede formiranja in rokov formiranja komun kakor tudi glede pospešenih priprav Iniciativnih odborov. Znano je, da so predpriprave v končnem postopku, da bo republiški zakon o teritorialni formaciji novih občin in okrajev izšel predvidoma v juniju, da je dokončno prerešetan Vzorčni osnutek statutov, ki ga bosta tvorila okrajni in občinski statut Kranja in da bodo z zveznim zakonom v kratkem času določena glavna načela za delo, organizacijo in poslovanje bodočih okrajev in občin.
Nato Je bil sprejet -'nevnt red seje:
1.	Teritorialna ureditev bodočega okraja in občin Ljubljana.
2.	Nadaljnje delo in naloge Iniciativnih odborov v zvezi s Pripravami za formiranje okraja in občin.
BODOČA TERITORIALNA UREDITEV
Komisija z:	organizacijska
vprašanja Iniciativnega odbora za formiranje komun je izdelala predlog za upravno teritorialno razdelitev, prt čemer je upoštevale predloge, podane na zborih Volivcev, predloge mnoiičnih organizacij, kakor tudi stališča, ki so se izkristalizirala v zadnjem času glede gospodarskih. Političnih in teritorialnih načel za formiranje komun.
V tem Času so bila rešena tudi vsa sporna ozemeljska vprašanja bodisi znotraj okraja, kakor tudi s sosednimi okraji. Tako Je bilo rešeno vprašanje priključitve naselja Pleše iz dosedanje Upravne občine Šmarje, ki se po sklepu zbora volivcev vključi v komuno Ljubljana-Krim. Nadalje je bila sprejeta priključitev naselja Velika vas. Zgornji In Spodnji Prekr, Zalog in Hrib v komuno Moravče. Predlog upošteva nadalje formiranje samostojnih komun: Moravče, Mengeš in Borovnica. Vse do danes je še obstajalo odprto vprašanje
vključitve upravne občine Smlednik v komuno Medvode Danes pa je bil sprejet sklep na skupščinskem odboru za organizacijo oblasti, da se sporazumno z okrajem Kranj in z željo prebivalcev te občine vključi upravna občina Smlednik h komuni Medvode.
Z okrajem Postojna smo se v celoti sporazumeli glede priključitve dosedanjih upravnih občin Stari trg, Cerknica in Rakek k ljubljanskemu okraju. Razen tega smo se dogovorili po želji prebivalcev občine Rakek, Cerknica in Logatec glede priključitve Rakove doline in dela katastrske občine Kačja vas, kjer se priključijo parcelne številke od 1 do 558. Prav tako se Iz postojnskega okraja vključijo v komuno Logatec naselja Grča-revec, Laze in Jakovec; iz dosedanje upravne občine Idrija, okraj Tolmin, pa se priključi komuni Logatec del naselja Za-vratec.
Z okrajem Novo mesto smo se dogovorili za priključitev celotne upravne občine Zagradec, ki se vključi v komuno Ivančna gorica ter celotne upravne občine Veliki Gaber, ki se priključi deloma komuni Ivančna gorica, deloma komuni Litija.
Nerešeno pa je še vprašanje priključitve naselij: Veliki Loč-nik, Mali Ločnik, Sloka gora, Gradež in Laporje, ki se želijo priključiti h komuni Grosuplje iz dosedanjega okraja Kočevje.
Prav tako je nerešeno vprašanje priključitve prebivalcev lz naselja Trojane okraja Trbovlje, ki se želijo vključiti v komuno Domžale.
Vsa ta nerešena teritorialna vprašanja bo morala rešiti Komisija za formiranje komun pri Iavršnem svetu LRS.
Po rešitvi vseh'teh vprašanj predlagamo Iniciativnemu odboru v razpravo in odobritev formiranje 23 komun na območju okraja Ljubljana, mesta Ljubljana in na delu območij nekaterih sosednih okrajev, in sicer:
. Občina (Komuna)	Število prebivalcev	Površina v ha
1. Borovnica	4.295	10.111
2. Cerknica	11.028	32.156
3. Dolomiti	6.543	15.199
4. Domžale	15.639	13.310
3. Grosuplje	7.572	12.947
6. Ivančna gorica	12.847	24.554
7. Kamnik	17.835	28.714
8. Litija	13.220	22.609
9. Ljubljana-Cmuče	4.305	3.515
10. Ljubljana-Grad	41.067	477
11. Ljubljana-Krim	11.137	16.903
12. Ljubljana-Posavje	16.474	1.582
13. Ljubi jana-Moste	13.740	1.736
14. Ljubljana-Polje	13.370	13942
15. Ljubljana-Sentvid	10.428	6.809
16. Ljubljana-Siška	20.706	1.095
17. Ljubijana-Vič	24.683	5.768
18. Logatec	6.646	17.204
19. Loška dolina	3.497	16 399
20. Medvode	6.822	7.733
21. Mengeš	8 841	2.995
22. Moravče	3.848	6.422
23. Vrhnika	8664	10 997
Skupaj:	278.214	273.147
Tako bi novi okrajni ljudski odbor obsegal 2.372 km* površine z 278.000 prebivalci. Na severu bi okraj mejil na Savinjske Alpe (avstrijska meja)," na jugu pa bi se raztezal do meje LR Hrvatske (Prezid).
Gornji predlog za upravno teritorialno razdelitev sedanjega okraja Ljubljana-okolica in mesta Ljubljana je že proučil odbor za organizacijo Izgradnje ljudske oblasti LRS in ga v taki obliki že sprejel.
Člani Iniciativnega odbora so gornje predloge soglasno odobrili in jih na osnovi pooblastil obeh ljudskih odborov predlagajo v odobritev Republiški komisiji za formiranje komun.
V zvezi z neposrednimi pripravami za organizacijo novega okraja in občin so važna glavna načela in določila, ki jih vsebuje
Osnntck zveznega zakona o novi ureditvi občin in okrajev.
Osnutek tega zakona še ni dokončen, njegova glavna načela pa so že upoštevana v vzorčnem osnutku okraja in občine Kranj. Ker se osnutek okraja tn občin Ljubljane bistveno ne razlikuje od kranjskega in so določila obeh predlaganih statutov bila predmet razpravljanja v pristojnih komisijah, se naši predlogi statutov le v nekaterih zadevah še razlikujejo od načel zveznega zakonskega osnutka.
Člani Iniciativnega odbora so bili seznanjeni z glavnimi načeli zveznega zakonskega osnutka, ki določa:
Definicija občin in okraja sc
ne razlikuje bistveno od določil v ljubljanskih osnutkih statutov, ki so bili objavljeni v Glasniku št. 7 in 17/35. Isto velja za pravice in dolžnosti občine.
Za skupne zadeve občin na h-močju večjega mesta določa zvezni osnutek ustanovitev mestnega sveta, za katerega sestav in kompetence pa še ni zavzel dokončnega stališča. Naš predlog, ki je bil poslan tudi zvezni komisiji in je bil podan tudi na V. skupščini mest v Sarajevu, predvideva, da tvorijo mestni svet tisti okrajni odborniki, ki so voljeni na območju mesta, seje mestnega sveta pa sklicuje predsednik okraja.
Mestni svet bi bil v glavnem posvetovalni organ, ki pretresa urbanistični plan in ga predlaga okraju, pretresa In daje pred loge In pripombe na okrajni družbeni plan, daje pripombe In priporočila občinskim ljudskim odborom za občinske družbene plane.
Za druge skupne zadeve Je predvideno tudi določilo čl. 41/2 okrajnega statuta Ljubljane.
Kompetence, kt pridejo s sedanjih okrajev na občine, bo točno določil zvezni ln republiški zakon.
Statuti bodo v okviru teh za konov določali podrobne kompetence občin in okrajev in njihovih ljudskih odborov. Statuti bodo vsebovali tudi določila 3 organizaciji in poslovanju ljud-
skih odborov in njegovih organov.
Občinske statute bo odobril ljudski odbor okraja s soglasnostjo republiške komisije, okrajni statut pa republiška ljudska skupščina.
Določila o krajevnih odborih (krajevnih svetih) se ne razlikujejo od naših predlogov, kakor so bili objavljeni v prvotnem predlogu občinskih statutov v členih 102 do 116 — glej Glasnik št. 6 od 25. L 1955.
GLEDE ORGANIZACIJE NOVIH LJUDSKIH ODBOROV določa osnutek zakona: ljudski odbor občine šteje najmanj 21 in največ 58 članov in ima samo en zbor;
ljudski odbor okraja sestoji iz okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Okrajni zbor šteje najmanj 60 in največ 100 odbornikov. Zbor proizvajalcev mora imeti isto število odbornikov kot okrajni zbor.
Glede izvolitve, pravic in dolžnosti predsednika in podpred-
Sklic seje INICIATIVNEGA ODBORA 0L0 IN MLO za formiranje novega okraja In občin
Sekretariat sklicuje Iniciativni odbor na sejo v petek, 3. junija t. 1. ob 11. url dopoldne na Magistratu v Ljubljani, mala sejna dvorana (soba 38).
Na sejo so vabljeni tudi predsedniki Iniciativnih odborov bodočih občin.
SEKRETARIAT
sednika ljudskega odbora ni bistvenih novih določit
Sveti ljudskega odbora se ustanavljajo s statutom ali z odlokom ljudskega odbora, kar mora olobriti okrajni ljudski odbor oziroma Izvršni svet LRS. — Najmanj 2 člana sveta morata biti ljudska odbornika, ostali člani so lahko državljani, ki niso odborniki.
Osnutek zakona našteva, katere posle vršijo upravni organi ljudskega odbora (neposredno izvrševanje zakonov in drugih predpisov, strokovna obdelava in priprava aktov ljudskega odbora in njegovih organov, Izvrševanje njihovih sklepov in drugi upravni posli, kakor izvrševanje administrativno tehničnih poslov itd.).
Ljudski odbor občine ima naslednje upravne organe: oddelke, urade, uprave, upravne ustanove, upravne komisije, inšpekcije, krajevne pisarne. Okrajni odbor Ima namesto oddelkov tajništva lahko tudi Izpostave.
Upravni organi opravljajo samostojno v okviru zakonitih predpisov ln navodil vse upravne posle Iz pristojnosti ljudskega odbora, v kolikor niso posamezni upravni posli z zakonom ali z drugimi predpisi višjih organov ali s statutom ljudskega odbora pridržani ljudskemu odboru samemu, njegovemu zboru ati svetu ali drugemu organu.
Ljudski odbor ali pristojni svet lahko razveljavi ali odpravi akt upravnega organa, razen aktov, izdanih v upravnem postopku (ker o teh odloča upravni organ druge Instance).
Glede tajnika ljudskega odbora ni bistvenih sprememb od določil iz osnutkov statutov. Tudi on lahko ustavi Izvršitev aktov upravnih organov, izdanih izven upravnega postopka, če niso v skladu z zakonitimi predpisi.
Načelniki In šefi vodijo upravni postopek in izdajajo rešitve, odločbe; to velja tudi v primeru, kadar po predpisih odloča v upravnem postopku ljudski odbor ali Svet.
Sodniki za prekrške so predvideni pri vseh občinskih odborih, pri okraju pa sodnik za prekrške in senat za prekrške, sestavljen lz sodnika za prekrške in dveh porotnikov.
Krajevne pisarne se po potrebi ustanovijo s statutom občine. Področje dela se določi s statutom ali z odlokom ljudskega odbora. Sefa krajevne pisarne * zvanjem administratorja postavi občinski ljudski odbor.
Uslužbenci ljudskega odbor* so državni uradniki.
Službena mesta ln strokovne pogoje zanje odreja ljudski odbor občine v soglasju z okrajnim ljudskim odborom; za sistematizacijo službenih mest okraja pa daje soglasnost Izvršni svet.
Vsi uslužbenci občinskega ljudskega odbora se nastavljajo na osnovi razpisa. Isto velja za uslužbence okrajnega ljudskega odbora, razen za uslužbence IV. vrsti in pomožne uslužbence, ki jih nastavlja tajnik OLO.
Razpis opravi za uslužbence občine občinska komisija za izvolitve in imenovanja, za uslužbence okraja pa okrajna personalna komisija.
Po razpisu daje komisija predlog ljudskemu odboru za tiste uslužbence, ki jih postavlja ljudski odbor, druge uslužbence izbere komisija sama.
Za postavitev tajnika, šefov upravnih organov in inšpektorjev občin je potrebna soglasnost okrajne personalne komisije. Ža nastavitev vseh uslužbencev, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe, je potrebna soglasnost okrajne personalne komisije oziroma sekretarja za obče zadeve ln proračun. Toda tudi v teh primerih se mora nastaviti takega uslužbenca samo kot vršilca dolžnosti.
Za vsako razrešitev uslužbenca je potrebna soglasnost personalne komisije.
Odločbe o nastavitvi izdaja za tajnika. Sefe in inšpektorje predsednik, za druge uslužbence pa tajnik ljudskega odbora.
Personalno komisijo sestavljajo podpredsednik in tajnik ljudskega odbora ter 3 odborniki.
Disciplinsko sodišče se postavi samo pri okraju in rešuje disciplinske zadeve uslužbencev vseh ljudskih odborov. Najmanj 1 član disciplinskega sodišča mora biti ljudski odbornik.
S posebnimi zakonitimi predpisi so določeni odnosi med ljudskim odborom in njegovimi organi ter tajništvom za notranje zadeve ljudskega odbora.
STRAN 181
SPLOŠNI PREDPISI
O FORMIRANJU IN DELU LJUDSKIH ODBOROV
NOVIH OBČIN IN OKRAJA
Predvidevajo še:
Redne volitve novih ljudskih odborov bodo v letu 1956.
Do teh volitev se osnujejo začasni ljudski odbori, tako da sedanji okrajni in mestni ljudski odbori izmed sedanjih odbornikov Izvolijo začasni novi okrajni ljudski odbor, dosedanji občinski odbori pa novi občinski odbor.
Število odbornikov novega začasnega odbora (oz. odborov) določi republiški Izvršni svet. število novih odbornikov se določi sorazmerno številu prebivalcev, kar enako velja tudi za dele občin (ali okraja), ki se združujejo z drugimi občinami (oziroma okrajem).
Število odbornikov okrajnega zbora proizvajalcev, ki mora biti enako okrajnemu zboru, se razdeli glede na narodni dohodek in število proizvajalcev po do zdaj veljavnih načelih. Začasni Izbor novega zbora proizvajalcev opravijo dosedanji zbori proizvajalcev.
Konstituiranje novih začasnih ljudskih odborov mora biti izvršeno:
za okrajni ljudski odbor najpozneje do 31. julija 1955,
za občinske ljudske odbore najpozneje do 20. avgusta 1955.
Sedanji iniciativni odbori morajo pospešeno pripraviti vse potrebno v zvezi s statuti, organizacijskimi zadevami, kadrovskimi vprašanji.
Sedanji iniciativni odbori nimajo značaja oblastnih organov in ne morejo Izdajati odlokov ali odločb.
Po konstituiranju bodo novi ljudski odbori formirali svoje organe, ki opravljajo posle v zvezi z organizacijo ljudskega odbora In kadrovskimi vprašanji do sprejetja statuta. Novi okrajni ljudski odbor pa bo na svoji seji izdal odlok o izvedbi spojitve občin na svojem območju.
Dosedanji okrajni In občinski ljudski odbori nadaljujejo vse svoje delo z dosedanjimi pristojnostmi do 31. avgusta 1955, nakar 6 I. septembrom prevzamejo vse poslovanje in pristojnosti začasni ljudski odbori. S tem dnem preneha mandat vsem onim odbornikom, ki niso bili izbrani v nove ljudske odbore.
Instrumenti družbenih planov 1955 ostanejo v veljavi tudi naprej za vse one dele, ki se združujejo. Izjeme lahko z odlokom odredi novi okrajni ljudski odbor, toda brez pooblastila višjih državnih organov ni mogoče spremeniti obstoječih obvez, ki iz etostoječih družbenih planov Izvirajo za gospodarske organizacije in državljane.
Iniciativni odbori pripravljajo in prilagodijo v okviru sedanjih sredstev nove proračune 1955 za novi okraj in za občine. Pri tem naj sodeluje Iniciativni odbor okraja z iniciativnimi odbori občin.
Vse pravice in obveznosti dosedanjih občin oziroma okrajev preidejo na nove občine oziroma novi okraj. Če gre v novo občino ali okraj samo del sedanje občine ali okraja, odloči stari občinski oziroma okrajni odbor z odlokom o tem, kateri del pravic oziroma obveznosti (ali njihov del) preide na novo občino oziroma novi okraj.
Pač pa novi okrajni ljudski odbor določi, katere pravice In obveznosti dosedanjih okrajev preidejo na nove občine.
Vse dosedanje fonde bodo upravljale nove občine oziroma okraj.
Sedanji okrajni Iniciativni odbor pripravlja novi družbeni plan 1956 in plan investicij 1956. V ta namen odredi potrebno število uslužbencev.
Nedovršene zadeve na dan prevzema poslov (1. sept. 1955) prevzamejo novi ljudski odbori.
Na seji za konstituiranje novih odborov se imenujejo komisije za prenos oziroma prevzem arhiva in Inventarja.
Dosedanji uslužbenci ljudskih odborov se stavijo na razpolago novim ljudskim odborom; uslužbenci obdržijo do končnega razporeda vse svoje dosedanje pristojnosti, pravice in dolžnosti.
Dosedanji uslužbenci ljudskega odbora, ki so opravljali strokovne in upravne posle, se lahko postavijo na delovna mesta v novih upravnih organih brez razpisa.
Komisija za razpise in organizacijska vprašanja bo do odrejenega roka pregledala vse predpise, ki so bili izdani od občin, okrajev in mest, in bo glede njih stavila novemu ljudskemu odboru svoje predloge. Do novega odloka obdržijo sedanji predpisi svojo veljavo.
Ljudski odbori novih občin in okraja morajo do 31. avgusta (praktično torej takoj po konstituiranju ljudskega odbora) sprejeti nove statute In jih predložiti v odobritev. Ti statuti se smatrajo za začasne. Ko je statut sprejel novi ljudski odbor, lahko izvrši volitve svojih organov In nastavitev uslužbencev, četudi statuti še ne bi bili potrjeni (občinski statut potrdi okrajni ljudski odbor In komisija za statute pri ljudski skupščini, slednja potrdi tudi okrajni statut).
Ko bo stopil v veljavo zgoraj kratko opisani zakon o novi ureditvi okrajev in občin, bodo prenehale veljati vse določbe zakona o ljudskih odborih, ki so v nasprotju s temi določili.
VOLITVE NOVIH ZAČASNIH LJUDSKIH ODBOROV
Sekretariat Iniciativnega odbora je pred kratkim razpravljal o nadaljnjem delu In nalogah Iniciativnega odbora OLO in MLO in o nadaljnjih nalogah iniciativnih odborov komun v zvezi z volitvami v nove začasne organe komun. Sekretariat predlaga Iniciativnemu odboru, da naj volilno telo za nove začasne okrajne odbore formirajo dosedanji odborniki OLO in MLO vsak za svoj dosedanji teritorij, OLO pa tudi za teritorij pridruženih predelov z njegovimi dosedanjimi odborniki. Organizacijska komisija je dobila nalog, da na podlagi sugestije sekretariata pripravi predlog za izvolitev novega okrajnega ljudskega odbora, tako da bi se Izvolil na vsakih 4.500 prebivalcev 1 odbornik okrajnega ljudskega "odbora, če pa je ostanek število prebivalcev večji ket 3.000, se v takem primeru določi še 1 odbornik. Vsaka nova občina pa mora imeti najmanj 1 okrajnega odbornika.
Organizacijska komisija Je izdelala 3 variante za volitve odbornikov okrajnega LO, in sicer na osnovi 4.500 prebivalcev, 4.200 prebivalcev in 4.000 prebivalcev.
Pri prvi varianti oz. osnovi 4.500 prebivalcev Je upoštevala izvolitev še po 1 odbornika na vsakih preostalih 3.000 prebivalcev ali več, pri drugi in tretji varianti pa je upoštevala izvolitev še po enega odbornika na vsakih preostalih 2.500 prebivalcev ali več. Tako bi na osnovi prve variante štel okrajni 1.0 59 odbornikov okrajnega zbora,
na osnovi druge varianto 64 odbornikov in na osnovi tretje variante 68 odbornikov.
Ker mora po novih določilih šteti zbor proizvajalcev prav tolikšno število odbornikov kot okrajni zbor, bi oba zbora okrajnega LO štela torej v prvem primeru 118 odbornikov, v drugem primeru 128 odbornikov in v tretjem piremru 136 odbornikov.
Za volitve odbornikov zbora proizvajalcev je po zakonitih določilih potrebno upoštevati kot osnovo za Izvolitev odbornikov na tem ali drugem ljudskem odboru družbeni bruto produkt, ki znaša na območju mesta Ljubljane 36.992,472.000 din, na območju okraja Ljubljana okolica
15.994.683.000	din, na območju priključenih predelov pa 'kupno
1.598.051.000	din. Skupni družbeni bruto produkt za leto 1955 bi na območju celotnega okraja znašal 54.585,206.000 din.
Odborniki zbora proizvajalcev pa so ločeni v dve skupini: v skupino industrije, obrti, trgovine in gostinstva in v drugo skupino — kmetijstvo. Glede na to, da bo v bodočem okraju celoten bruto produkt iz skupine kmetijstva predstavljal le 6.6°/« celotnega družbenega bruto dohodka, bi v skupino kmetijstva izvolili predvidoma 5 odbornikov zbora proizvajalcev.
Tako bi na komune	odpadlo
naslednje število odbornikov okrajnega zbora:	
Borovnica	1
Cerknica	3
Crhuče	1
Dolomiti	2
Domžale	4
Grosuplje	2
Ivančna gorica	3
Kamnik	4
Litija	3
Ljubljana Posavje	4
Ljubljana Grad	10
Ljubljana Krim	3
Ljubljana Moste	3
Ljubljana Polje	3
Ljubljana St. Vid	2
Ljubljana Šiška	6
Vič	6
Logatec	2
Loška dolina	I
Medvode	2
Mengeš	1
Moravče	1
Vrhnika	2
Pri volitvah odbornikov v zbore proizvajalcev pa je treba upoštevati kot osnovo pri sestavljanju volilnih enot število proizvajalcev.
Organizacijska komisija bo po sprejetem sklepu o številu odbornikov bodočega okrajnega ljudskega odbora sestavila podrobne načrte o organizaciji In razdelitvi okraja na volilne enote za volitve odbornikov v okrajni zbor in za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev.
Predsedujoči je dal v razpravo predlog o številu odbornikov okrajnega ljudskega odbora kakor tudi o številu proizvajalcev, ki naj tvorijo volilne enote za volitve v okrajne zbore In zbore proizvajalcev.
Sprejet je bil sklep, da se volitve odbornikov v okrajne ljudske odbore izvršijo po volilnih enotah na osnovi 4.000 prebivalcev za vsako volilno enoto s tem, da se za vsakih preostalih 2.500 ali več prebivalcev Izvoli še po en odbornik, tako da bi novi okrajni ljudski odbor štel 68 odbornikov okrajnega zbora in prav toliko odbornikov v zboru proizvajalcev. Odbornike v novi okrajni ljudski odbor izvoli dosedanji okrajni ljudski odbor posebej, prav tako tudi mestni ljudski odbor posebej, upošte-
vajoč število odbornikov, ki pripada območju vsakega ljudskega odbora.
Volitve v okrajni ljudski odbor naj se Izvršijo 15. do 16. Julija 1955, novi okrajni ljudski odbor pa se mora konstituirati do 31. julija t. 1.
Vse te predloge bo okrajni ljudski odbor poslal v odobritev Izvršnemu svetu LRS.
Iniciativni odbor je nadalje razpravljal o volitvah v začasne odbore novih občinskih ljudskih odborov. Iniciativni odbori komun morajo čimiprej pripraviti predloge o številu odbornikov, ki naj jih ima bodoči občinski ljudski odbor in o razdelitvi nove občine (komune) na volilne note z ozrirom na število odbornikov pri skupnem številu prebivalcev. Predlog o številu odbornikov občinskih ljudskih odborov bo potrdil okrajni ljudski odbor. Občinski ljudski odbori lahko v skladu z zakonom o izvolitvi novih začasnih organov izvolijo v nove občinske ljudske odbore 21 do 50 odbornikov. Iniciativni odbor smatra, da bo komuna Ljubljana Grad, ki bo Stela preko 40.000 prebivalcev proučila in dala dodatni predlog, da se izjemoma izvoli v ta občinski ljudski odbor več kakor 50 odbornikov. Iniciativni odbor Je namreč mišljenja, da bi na vsakega odbornika ne prišlo več kakor 500 prebivalcev, če hočemo ustvariti čim bolj živ in neposreden kontakt z volivci.
Iniciativni odbor smatra, da bi se volitve začasnih organov ljudskih odborov Izvršile na dosedanjih občinskih ljudskih odborih, in sicer taki, da sedanji občinski ljudski odbori iz svoje srede izvolijo toliko odbornikov, kolikor jim jih pripada na osnovi razdelitve bodoče komune na volilne enote. V Ljubljani pa, kjer bi bilo potrebno izvolit! nove začasne občinske odbore, bi se začasne volitve opravile na zborih volivcev.
Volitve v občinske ljudske odbore je potrebno izvršiti v času od 1. do 15. avgusta, novi občinski ljudski odbori pa se morajo konstituirati do 20. avgusta.
Iniciativni odbori komun morajo pri določanju števila odbornikov ljudskega odbora in pri delitvi volilnih enot upoštevati tudi priključene upravne In ka-tastralne občine in naselja. Pripravijo naj v najkrajšem času predloge o številu odbornikov občinskega ljudskega odbora in naj predlagajo količnik prebivalcev, ki naj povprečno velja za določitev enega odbornika. Ta količnik je lahko v različnih komunah različen, na območju ene komune pa mora biti enak za vse predele bodoče komune.
Iniciativni odbor smatra tudi za potrebno .predlagati, da naj imajo odborniki okrajnega ljudskega odbora vse pravice odbornikov občinskih ljudskih odborov na tistem področju, kjer so bili Izvoljeni.
IV
OSTALI SKLEPI
Pred zaključkom so bili vsi predsedniki Iniciativnih odborov opozorjeni na to, da temeljito proučijo objavljene predloge o upravno teritorialni razdelitvi okraja in mesta na komune, ki je bil objavljen v Glasniku št. 36 in 37 (27. maja in 20. maja t. 1.) ter št. 5 (21. januarja 1955).
Vsi iniciativni odbori naj takoj sporočijo eventualne spremembe ali napake, ki so nastale pri objavljanju tega predloga,
da bi mogli pravočasno opozoriti Izvršni svet LRS, ki pripravlja osnutek novega zakona o upravno teritorialni razdelitvi.
Iniciativni odbor! naj ukrenejo takoj vse za zagotovitev upravnih prostorov kakor tudi stanovanj za nove uslužbence in za opremo poslovnih prostorov. Pripravijo naj tudi osutke organizacije upravnih organov in pripravijo predloge za nastavitev uslužbencev na bodoča važnejša sistematizirana mesta.
O statutih bo govora na prihodnji seji Iniciativnega odbora. Medtem bo tiskan ln razdeljen vzorčni osnutek Kranjskih statutov, ki bodo služili Iniciativnim odborom pri sestavljanju končnih predlogov statutov.
Sekretariat Iniciativnega odbora OLO in MLO Ljubljane bo do prihodnje seje pripravil predlog za formiranje komisije za družbeni plan 1956 in za komisijo za prilagoditev proračunov novega okraja ln občin.
Po končnih sklepih, da se zapisnik seje objavi v Glasniku In da bo
prihodnja seja Iniciativnega odbora OLO in MLO v petek,
3.	junija 1955 ob 11. uri na Magistratu v Ljubljani, na katero so vabljeni tudi vsi predsedniki Iniciativnih odborov za bodoče občine, je tov. dr. Dermastia končal sejo.
Za Iniciativni odbor: dr. Marijan Dermastia Zapisnikarja:
tajnik OLO In tajnik MLO Ljubljane
OBJAVA
Mestna volilna komisija v Ljubljani po ugotovitvi volilnih izidov pni nadomestnih volitvah odbornikov v Zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki so bile dne 17. maja 1955 v 23. volilni enoti,
objavlja volilne izide:	.
V volilni enoti štev. 23, ki je volila enega odbornika sta bila dva kandidata:
1.	Arko Janeza Anton, Ljubljana, Titova cesta 61,
2.	Vodnik Alberta Albert Ljubljana, Krakovska ulica 21.
Na vseh voliščih te volilne enote je bilo oddanih za kandidata
1.	Anko Anton, ki je dobil 267 glasov,
2.	Vodnik, ki je dobil 227 glasov.
Mandat je bil dodeljen Arko Janeza Antonu, Ljubljana, Titova cesta 61.
Predsednik:
Jože Pernuš, L r.
RAZGLAS
Na podlagi čl. 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov razglaša
Mestna volilna komisija v Ljubljani za nadomestne volitve v Zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane v 25. volilni enoti, ki bodo dne 15. junija 1955, da je potrdila naslednjo kandidaturo:
Kunej Janko, Ljubljana, Gaijevica 152, zap. »Utensilia«,
Kogovšek Ivan, Ljubljana, Šentvid 71, zaposl. »INDOS*.
Ta razglas se pošlje Mestnemu ljudskemu odboru glavnega meda Ljubljane z naročilom, d* ga objavi.
Predsednik:
Jože Pernuš, L t•
MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
EKSPOZE PREDSEDNIKA SVETA ZA KULTURO MLO
DR. HELIJ* MODICA
K POROČILU SVETA ZA KULTURO MLO IZ ZAPISNIKA 65. SKUPNE SEJE MLO 27. MAJA 1955
TovariSI ljudski odborniki! Dajem vam v razpravo poro-**'o, ki je bilo sprejeto na seji Sveta za kulturo dne 6. V. 1955 *n objavljeno v »Glasniku« dne V. t. 1.
Ko je MLO ustanavljal poseben Svet za kulturo, je verjet-“o čutil pomen kulturne dejav-»osti za majhen narod, kot smo Slovenci. Saj se vsi dobro zavedamo, da se v zgodovini ni-'»o mogli nikdar uveljaviti s 'batnimi državno - političnimi borbami, da pa lahko s pono-*°*u gledamo na dosežke naše kulturne tvornosti na področju •iznesti in umetnosti.
Ko podajamo pred vami prvo fkvočilo Sveta za kulturo, vas trosim, da z vso strogostjo oce-"tt* naše delo, da nam pove-*t*> ali pravilno razvijamo vl-a,ne sile naše kulturne tvor-®o«ti, ali pa smo grešili in mor-fla nevede spodrezali korenl-®e< Iz katerih Je narod doslej ®rPal svojo moč in odpornost . Svet za kulturo Ima zelo raz-j ne možnosti poseganja v kul-tUr,U) življenje In t vplivanja ®*nj. Nikdar nismo smatrali, .* ie naša naloga zgolj uprav-Iknje podrejenih ustanov. Mi-s*,ni- da moramo spremljati In *®klizirati vsa področja kultur-*ga življenja, ki raste lz naših ***> Iskati In tehtati vzroke In l>°sle4ice ter premišljeno po-'vedovatl z organizacijskimi “»repi ali z materialno pomoč-I Mislim tudi, da naše delo J* *zmo na sejah Sveta, mar-*® tudl v dejavnosti posamez-ilK **anov na raznih področ-h odločanja In organiziranja Mturnega življenja v mestu. v“j Je večkrat tudi to delo za-estno ali podzavestno pod vPHvom *>a
^°uČno pa še mislim, da pogubnosti posameznih odločl-bi treba meriti po odzivu, u 80 ka sprožile v javnosti, tihega, za kulturni raz-J Ljubljane pa dokaj pogubnega dela je bilo storje-L*a *e pred ustanovitvijo Sve-l*od*a lui,turo *n *a ho še v °®e- P« gre neopaženo mimo
,aviosti.
Geči**0 *Ju^**tega odbora v bo-tu.! komunalni ureditvi vidim n0 na Področju kulture podob-*»t na gospodarskem In 'Vni Področjih v tem, da po tov*m Svetu za kulturo in nje-članih vzdržuje stalen Hi Vnl *t*k s kulturnim žlvlje-'iah*1 svo^e** teritorija. Ljubki ”a ko* kulturne središče *lC(,encev Pa terja v tem pobi.,.11 Prav posebno skrb H^Jt^niškega organa ljudske
1e|'|0|i.n**te^*11, pa vendar te-‘•ke i vpra*ani kulturne poll-haju je vprašanje, na kakšen r» v državna oblast podpirati"11"''10 življenje. Znana "ti, * c* Pravi: »Gorje umetno-<!»„» c država ne skrbi zanjo,
- at gorje
razprav v Svetu ali
rhi	na, če zanjo
", Demokratičen sestav ni-
s, “'-'astvenih organov in drul-' Vf>dih l,ri*Vl'*an^e v kulturnih
v
more
bistveno
sredstvi v kulturne namene, je ima ljudska oblast pravico odločati e kulturnih zadevah ln vprašanje vloge oblasti izhodiščno za vsako kulturno politiko, posebno tehtno postane vprašanje načina podpiranja kulture ob tako globokem revolucionarnem presnavljanju, kot ga preživljamo pri nas.
Naj mi kulturna javnost ne zameri, če bom rabil morda banalno primerjavo kulturne politike z gospodarsko, da označim nekatere smeri v dosedanjem odnosu ljudske oblasti do kulture. Prvič smo takega jezika vajeni, drugič pa nam bodo spremembe v gospodarski politiki pokazale pot, kako lahko v novih pogojih vodimo našo politiko na kulturnem področju. Bila bi preveč prazna utvara, če bi hoteli v kulturi hoditi po poteh, ki ne bi bile v skladu s stopnjo in smerjo celotnega družbenega razvoja.
V prvih letih Je naša država vlagala velike vsote v kulturne namene — bodisi kot Investicije, bodisi nagrade, podpore ali odkupe in naročila. Na ta način so se prav gotovo zboljšali materialni pogoji in gotovo so se pomnožili kadri v kulturniških poklicih. Težko pa M bilo trditi, da se je kultura po svoji kvaliteti dvignila sorazmerno z vloženimi sredstvi. To je bila doba, ko je bilo treba za vsako ceno razviti težko industrijo in dvigniti cele pokrajine iz zaostalosti. Ce so gmotna sredstva morda edina odločilna v gospodarstvu ln tehniki. je pa v kulturni tvornosti brez dvoma odločilna osebnost kulturnega delavca, znanstvenika ali umetnika. Nepremišljeno vlaganje sredstev v kulturne namene lahko korumplra osebnost, lomi značaje .11 pa podpira brezdelnost. Ljubljana se sicer ne more pritožiti nad razsipnostjo v kulturne namene v preteklosti In tudi r š predlog proračuna je bil že v prvi verziji dovolj skromen. V bodoče bomo predlagali večja sredstva le za tiste namene, kjer nam oseba jamči, da bo denar smotrno porabljen.
Druga značilnost prejšnjega gospodarskega sistema je bilo administrativno planiranje. Ta praksa je bila pri nas mana na umetnostnem področju pod Imenom »zogovščlna«, t. j. vsiljevanje določene smeri, vsebine ln sloga. V Ljubljani so se dolgo ponavljali blagohotni nasveti in recepti. Posledica? Par razstav s perspektivami ljubljanskih fabrlk In veliko razočaranje nad karakterno trdnostjo nekaterih umetnikov, nad njihovo vero v svoj umetniški koncept. Državni organ — ln SK Je kljub vsemu državen organ — naj bi nikdar ne prišel v položaj, da bi bil arbiter o znanstveni ali umetniški vrednosti kulturne tvornosti. Njegovo mnenje Je odvisno od osebnega sestava, okusa in razgledanosti posameznih članov in drugih slučajnosti. Zato lahko napravi kulturnemu razvoju ve
sobnih pojavov ali pa s .zaviranjem ln spodrivanjem resničnih vitalnih kulturnih sil?
Naš novi gospodarski sistem postavlja podjetja v tak položaj, da v borbi na trgu ob sproščenem delovanju ekonomskih zakonov razvijajo produktivnost In kvaliteto dela. Trg je zanesljivejši in pravičnejši arbiter za dobro delo, kakor državni organi planiranja. Kaj ni to kažipot, da lahko zavestno usmerimo tudi našo kulturno politiko v novo smer?
Težišče svojega dela SK ne vidi v administrativnih posegih v dejavnost kulturnih delavcev In kulturnih Institucij, čeprav je tako s strani teh samih, kot s strani javnosti precej zahtev po takih posegih. Najizdatnej-šo pomoč razvoju naše kulture vidimo v razvijanju takih pogojev in takega ozračja v življenju mesta, ki sili in podžiga h kvalitetni kulturni tvornosti. Kot enega glavnih pogojev, ki ustvarjajo tak amblent v mestu.
zakladov svoje tisočletne preteklosti Ce to bogastvo zavržemo, se bomo znašli v istem položaju kakor Amerika, ki sl privošči vse, kar se da za denar kupiti, pa vendar še nima svoje nacionalne kulture. Druga skrajnost je nacionalni purizem v naših mladih republikah, ki so šele po osvoboditvi začele same odločati o svoji kulturni rasti. Tam s pretirano gorečnostjo obnavljajo spomine na slovansko preteklost iz časov pred turško nadvlado. Pri njih Je to Se kar razumljivo. Za nas Slovence se mi pa zdi najbolje, da priznamo, da smo sicer z lastnim trudom in sposobnostmi vendar pod tujo oblastjo z vsemi njenimi pozitivnimi In reakcionarnimi vplivi dobili svojo narodno podobo ln da se lmany> predvsem temu zasužnjenemu kosu zemlje, na katerem živimo, zahvaliti, da nas uvrščajo med narodne evropske kulturne skupnosti. Zdi se, da se nas Jugoslavija prav zato sramuje pokazati pred svetom. Res je, orientalska eksotika je večja atrakcija za zahodni svet. Toda zakaj ne bi tam videli, da uspeva socializem tudi pri narodu z evropsko kulturno
t, n,w,avlti tega prnh'ern». Ce! »Iko škodo s podpiranjem pre-r*zpolaga s materialnimi 1 živetih ali za življenje nespo-
smatram živahno prikazovanje, tradicijo? Pri vseh parolah o oziroma izvajanje in zamenjavo I bratstvu in enotnosti Imam ob-umetnostnih del in s tem v *utek, da so imeli naši predniki pred prvo svetovno vojno prlsrčnejši odnos do bratskih narodov, kot ga imamo mi. Ali mislite, da bi morali pri zares bratskih odnošajih prevajati pesmi in prozo v bratske jezike? Morda so nas stare izkušnje in novi šovinistični odnosi in ukrepi tako zakrknili, da se zapiramo vase In ne najdemo več toplega odnosa do ostalih bratskih narodov. Ali Je med nami kdo, ki lahko trdi, da pozna vsaj v grobih obrisih Jugoslovansko litAaturo? Ali Imamo v Sloveniji galerijo, ki bi prikazovala razvoj likovne umetnosti bratskih narodov?
2.	Lani se je pogostoma postavljalo nasprotje med ljudsko in visoko ali »vrhunsko« umetnostjo, češ da je treba dajati ljudstvu umetnost take in take vsebine ter take In take oblike, vrhunska umetnost pa da Je za dekadentne malomeščane in zato pri nas ni zaželena. 8 tako zahtevo se Je moral otepati že Cankar ob prelomu stoletja, torej ni specificum socializma, ampak odraz neke podedovane slovenske lastnosti. (Glejte, kako močne so kulturne tradicije naroda!) Cankarjeve misli, ki jih je o tem vprašanju razvijal v »Krpanovi kobili«, »Gospe Judit«, »Bell krizantemi« in še na drugih mestih, gredo za tem, da ni umetnik, kdor misli, da bi lahko bolje, ampak se premaga, poniža se k narodu in piše za ljudstvo s krvavečim srcem. Pravi umetnik se trudi pošteno in odkriva najvišje lepote vsepovsod, tudi v ljudstvu, v njegovem življenju In hotenju. Morda s tem Izpostavljam Cankarja nevarnosti revizionizma. vendar sem moi sl opozoriti tudi na to vprašanje, da pokažem, kako ž«1o«tna bi bila vloga našega SK. če bi moral odločati o tem, katera umetnost le Ijndrka In katera ni.
3.	V poročilu zhnja pozornost nizek procent udeležbe delav-«tvi v kulturnem življenju. Iz strukture obiskovalcev Mestne
zvezi rast kvalitetno zahtevne publike. V tem smislu sem že pred več kot enim letom tolmačil stališče MLO pred skupščinskim odborom ca prosveto ln kulturo. Taka dejavnost izhaja v glavnem tudi iz natisnjenega poročila. Ali Je taka pot pravilna ter koliko smo v tem pogledu doslej uspeli, prepuščam sodbi tovarišev odbornikov. Kot publiko smatram vso kulturno javnost, ne samo tisto, ki piše, ampak tudi tisto, ki obiskuje koncerte, predavanja, gledališča in razstave. Mrd publiko in umetnikom mora nastati razmerje medsebojnega spoštovanja. Le ob kvalitetni publiki lahko raste močna pa svobodna umetnost. Umetnik naj čuti publiko kot enakovrednega antagonista. Prepričan sem, da bomo vprašanje socialistične demokracije na področju kulture prej aU slej morali začeti reševati prav na podlagi razmerja med umetnikom in publiko, ne pa na podlagi razmerja državne oblasti do kulturnih delavcev. Zato se od tega problema še ne morem odtrgati ter bi rad prav v tej zvezi postavil na diskusijo še nekaj vprašanj.
1.	Najprej vprašanje »narodne kulture«. Pri tem ne mislim na teorijo o nacionalnem vprašanju. ki Je v marksistični literaturi dovolj natančno obdelana. prav tako ne mislim na konkretno politično In gospodarsko postavljanje slovenskega vprašanja v zvezi s ustavno reformo. komunalno ureditvijo ali v zvezi z letošnjim družbenim planom. V mislih Imam dve skrajnosti, ki ju opažam pri reševanju kulturnih vnra-šanj v zveri * narodom. Prvo skrajnost vidim v zanikanju vsnkršne zasidranosti kulture v življenju in zgodovini naroda. To se ml ne zdi prav. Kultura le kakor rastlina, ki mora Imeti korenine v rodovitni zemlll. ds ne shira Zsis—Sl kontinent I a p ro goto jo Ve '» TV1 < -1 ep n n*C.
d en, ker lahko črpa Iz bogatih
ljudske knjižnice in čitalnic« izhaja, da je pri 30°/i nameščencev, 33% raznih poklicev in 28% mladine samo 9®/« delavcev. V Delavski knjižnici Zveze Svobod, ki jo tudi podpira MLO, je med 40.000 obiskovalci komaj 4.800 delavcev. Res je sicer, da bo imel Intelektualec že po svoji redni zaposlitvi zmeraj več potrebe po literaturi kot ročni delavec. Vendar bi nas moral tak procent resno zaskrbeti glede na nepovoljno socialno strukture kulturnega udejstvovanja naše javnosti, če bi ta številka sploh kaj povedala. Pa ne pove niš. Ce bi hoteli presojati kulturno aktivnost našega delavskega razreda, bi morali poznati številke neštetih sindikalnih ln strokovnih knjižnic, aktivnost v delavsko-prosvetnih društvih, v Ljudski In Delavski univerzi itd. Tako pa je nizek procent pri poseganju po izrazito zabavni beletristiki delavskemu razredu samo v čast. To sem vam povedal samo kot primer za to, da vas opozorim, da bedite vselej in povsod oprezni, kadar vam kdo utemeljuje svete zahteve s statističnimi podatki.
če bom v nadaljnjem tolmačenju kulturne politike, kot J• izvaja SK. omenil kakšne ustanove. to prav gotovo ne Domeni, da jih cenim bolj kot druge. Pozornost, kakršna fim je posvečena v sprejetem In natisnjenem poročilu, zaslužijo prav vse. Nekatere moram omeniti samo kot primer, na katerih najlaže prikažem dinamično pojmovanje kulturnega razvoja v mestu.
Poudariti želim predvsem dva momenta: vzgojo naraščaja ki konfrontacijo domače kulturno tvornosti s tujo publiko In ■ uspehi, doseženimi v tujini.
1.	Pri vzgoji naraščaja ae bom govoril ob vzgoji naraščaja aktivnih kulturnih delavcev, ker je potreba po tem vsakomur na prvi pogled razvidna. Pač bi rad ponovno poudaril notrebo po vzgoji kulturne publike. Prav to pa je treba zsčeN pri najmlajšlh. Ce pomislimo, da so se žlvlicnjske navade našega delavstva In kmečkih ljudi utrdile v razmerah, ki jim niso mogle zbujati zanimanja za kulturno Izživljanje, jih bomo tudi v zrelih letih le težko prevzgojili. Vso skrb pa moramo posvetiti v Ljubljani prav delavski mladini. Oh nji se že sedaj v nekaterih primerih dvigajo njih starši In sorodniki. Pomislite samo, s kakšno toplino so spremljali svojci uspehe svojih dragih malčkov ob glasbenih nastopih pri zadnjih proslavah!
Iz naših glasbenih šol ne bedo Izšli samo muzikantje dale bodo tudi *n»ten priliv naši koncertni publiki prav Iz tistih' predelov, ki »o bili d osici v tem pogledu sterilni, ln to ne sne- . hlstične publike, kt hi hodila na koncerte, ker se tskn »node-bl, ampak raznmevnloče In zahtevne nnhllke, n—d kakršne te veselje nastopiti
Tudi sredo la bat-*na šo'a. ki Iznolntnte n-edvsem svojo važno nalogo kot pok^-n« hnletns *«la, nrtsoeva oh-n-m k «nlo*-nl Irohrszhl v ni—ni nmefnn-tl. •»•»d baletom «1 navadno --odstavljamo posebno vrsto plešo.
ne v stanovanjsko skupnost.
K točk. 3. Zavrnjen je bil predlog, da se v smislu 61. 47 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš zniža prispevek, ki ga plačujejo v sklad za upravljanje in vzdrževanje hiš, za 2%, kolikor znašajo administrativni stroški Stanovanjske uprave Ljubljana I.
K točki 4. Izvoljen je bila Poravnalni svet. Sveta stanovanjsko skupnosti Ljubljana I, ki šteje 3 člane in 6 predstavnikov.
Člani so:
1.	Dr. Šifrer Živko, kot predsednik, Beethovnova 8,
2.	Gartner Anton, kot član, Cankarjevo nabrežje 1,
3.	Suvorov Jože, kot član, Rimska c.
kot prisedniki:
4.	Premrov Dragan, Istočasno namestnik predsednika, Rimska 10,
5.	Skvarč Viktor, Milčinskega
3,
6.	Sterlekar Milan, Dalmatinova 13,
7.	Logonder Polde, Ravbarjeva 1,
8.	Škerjanc Stanko, Zaloška 48.
9.	Bambič Zvone, Poljanska 54.
Svet je stal na stališču, da naj Poravnalni svet obravnava samo spore v zgradbah, ki so
[vključene v stanovanjsko skup-■ nost, ne pa za zgradbe, ki so v privatni lasti. V kolikor bi pa se to delo naložilo Poravnalnemu svetu SS, pa naj se prizna odškodnina za kritje stroškov, ki naj jih plačajo stranke.
K točki 5. Sprejet Je bil sklep, da naj predsedstvo Sveta Izdela podrobna navodila glede višine preživnine, ki naj se na osnovi njihovih prošenj prizna hišnim lastnikom v smislu čl. 5 Odloka MLO Ljubljana o stan. tarifi, razdelitvi najemnin in skladih.
K točki 8. Izdelajo naj se navodila za požarno zavarovanje hiš, ki bodo obvezna za vse hišne svete.
Ker Imajo hišni sveti težkoče pri oddaji del za razna popravila, je Svet pooblastil svoje predsedstvo, da so pogovori z gradbenimi podjetji »Megrad« In »Zidar«, ki naj bi vršila popravila, predvsem za hiše v družbenem upravljanju.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
STANOVANJSKA UPRAVA I.
Ljubljana Resljeva c. 14 a
V. d. Sefa uprave:
Anton Bidovec, 1. r.
IZ ZAPISNIKA
64. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAV. MESTA LJUBLJANE DNE 13. MAJA 1955
M se je razvil kot dvorski ples pod absolutizmom v dobi baroka rokokoja, danes pa ga poaaamo predvsem kot dekorativen vložek v operi. Na gledalca nčinkuje s svojimi stlll-straatmi, bizarnimi gibi, s teh-alka In rutino plesalca. Mislim pa, da imajo v naših pogojih ve* * možnosti razvoja moderne smeti plesne umetnosti, ki Izhajajo is svobodnega človeka, la naravnega telesnega gibanja In njegove izrazne in oblikujočo meči. Čeprav v sedanjih razmerah poklicni plesalci teže k dekorativnemu baletu. Ima vendar moderni ples za splošno plesno vzgojo večjo kulturne vrednost prav v naši demokraciji. ki naj Izhaja iz človeka In temelji na njegovi osebni veljavi
Opozoriti želim na Institucijo, •d *e »kriva v poročilu pod skromnim imenom »Pionirska knjižnica«. To nikakor niso police » knjigami.. V tem zavodu »e oblikuje pri najmlajših, še Bs vse dovzetnih otrocih sprejemljivost in zanimanje za bodočo aktivno ali pasivno udeležbe v kulturnem življenju na najširši podlagi. Tu poslušajo otroci povesti in sestavke, ki Jih čitajo pisatelji sami ali gledališki Igralci, gledajo klno-predstave in lutkovne igre, razvijajo svoje likovne sposobnosti v otroški slikarski šoli, obiskujejo tečaj Izraznega plesa, razne Jezikovne tečaje In podobno. Na ta zavod smo lahko Upravičeno ponosni. Delo, ki ga tu vlagamo v umetnostno vzgojo najmlajšega rodu, bo pa prav gotove prispevalo bodočemu razvoju kulture pri nas.
Mestno lutkovno gledališče je b ročnimi Intkaml na svojih gostovanjih opravilo veliko kul-turno-prosvetno delo In doseglo tudi lep gmoten uspeh. Opozoriti pa hočem na marionetno gledališče, ki mu moramo tudi Čimprej omogočiti gostovanja doma in za meje. Pri marionetah ne gre samo za otroško sa-t>avo. Marionetni teater je Intimna umetnost za vsakega dovzetnega gledalca In Ima neomejene izrazne možnosti glede stilne Inscenacije ln režije. Eares začudi dejstvo, da se ne najdejo domači avtorji, ki bi pomerili svoje moči v tej panogi umetnosti.
2.	Končno sem želel poudariti pomen konfrontacije naše kulturne tvornosti s publiko ln s ezpebi, doseženimi v tujini. S tem mislim na Izmenjavo gostovanj ln razstav. Mislim, da JJe močan porast te dejavnosti
tako znan, da mi ga ni treba ilustrirati s statističnimi podatki. Trdim pa, da je taka izmenjava za rast kulturnega življenja neoUhodno potrebna. Prvič pri tem aktivni kulturni delavci merijo svoje muci in dobivajo nove pobude. Drugič pa ob takih primerjavah raste tudi publika, ko oi širi obzorje, ustvarja orientacijo in zanesljiv kriterij za vrednotenje domače kulturne dejavnosti. Denarna sredstva, ki jih daje iu ki bi jih še moglo mesto vložiti v kulturno zamenjavo, bi se bogato obrestovala s še živahnejšim razvojem kulture pri nas. Vtem ko druge republike omogočajo svojim umetnikom in skupinam pogosta in draga gostovanja, se morajo naši umetniki predstaviti tujini večkrat samo s pomočjo osebnih znanstev v inozemstvu. Vendar lahko trdim, da so prav dela slovenskih umetnikov na tujih razstavah dokaj prispevala k ugledu jugoslovanske umetnosti v svetu. Grafični bienale, Iti *ke letos prvič pripravlja v Ljubljani pod pokroviteljstvom MLO, je prav gotovo veliko mednarodno priznanje naši slovenski grafični umetnosti.
Letošnje prireditve v čast 10. obletnice osvoboditve, posebno pa še prireditve v okviru Ljubljanskega festivala, bodo trda preizkušnja kapacitete Ljubljane v kulturnem pogledu. Vendar že dosedanje Izkušnje s koncerti, gledališkimi predstavami, razstavami in terenskimi proslavami kašejo, da je Ljubljana vedno bolj dovzetna za kvalitetno kulturno brano. Ko nam raste še naraščaj številnih umetnostnih šol vseh strok in stopenj, bo dela dovolj za aktivne kulturne delavce. Pred ljubljansko publiko pa bo veselje in čast pomeriti svoje umetniške sposobnosti.
Skušal sem vara pojasniti, kako si zamišljamo vlogo organa oblasti v kulturni politiki mesta. Na tak način' el jh zamišljamo zato, ker kulture ne smatramo kot shemo, ampak kot živo rast v boja protislovij. pTovariši odborniki, prosim, da odkrito poveste svoje mnenje, da bomo morda popravili ali pa spopolnill svoje delo v Svetu in vsak na svojem področju. Prisluhnili pa vam bodo tudi tisti. Iti sede v upravnih odborih naših kulturnih ustanov.
(Ljudski odborniki »o s ploskanjem odobravali ekspoze In ga po diskusiji soglasno sprejeti. — Ostali del sejnega zapisnika bomo objavili v prihodnji štev Miki »Glasnika«.
Sejo Je vodil dr. Marijan Der-mastia, predsednik MLO.
Zapisnik seje je vodil Silvo Slvic, tajnik MLO.
Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena odbornika Nika Arko ln Alojz Baraga.
Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 70 odbornikov mestnega zbora navzočih 5<>, od 58 odbornikov zbora proizvajalcev pa 39. Na seji sta bila navzoča tudi republiška poslanca Angela Ocepek ln Ivan Curk.
Zapisnik 63. skupne seje je bi! soglasno odobren.
Predsednik je predlagal naslednji
dnevni red:
1.	Poročilo Sveta za notranje zadeve MLO o delu v letu 1954.
2.	Predlog odloka o pobiranju občinskega prometnega davka.
3.	Predlog odloka o pobiranju občinskih taks.
4.	Gospodarske zadeve.
5.	Pravilnik o dopolnilnih plačah ln nagradah uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani.
6.	Pravilnik o določitvi položajev In njih razvrstitvi v položajne razrede pri Komunalni banki v Ljubljani.
7.	Personalne zadeve.
Odbornik Janko Dekleva
predsednik Komisije za pred lise In organizaMjska vprašanja je predlagal, da se 5. in 8. točka črta z dnevnega reda. ker bo na prihodnji skupni seji MLO ne dnevnem redu statut Komu talne banke in bi se vse trt točke obravnavale hkrati.
I
Odbornik Marijan Jenko, predsednik Sveta za notranje zadeve MLO Je da! pojasnila k poročilu. ki je bilo objavljeno v »Glasniku« St. 31 ln 32.
Poročilo je bilo z vsemi predlogi iz razprave soglasno sprejeto.
II
Sprejem odlok«, ki Je bil objavljen v »Glasniku« št. 33 Je predlagal odbornik Prane Sitar, član Sveta za gospodarstvo MLO.
Odlok je bil soglasno sprejet
III
Odbornik Franc Sitar, član Sveta za gospodarstvo MLO je po obrazložitvi predlagal, da »e sprejme odlok o pobiranju občinskih taks. (Predlog odloka objavljen v »Glasniku« št. 35.)
Odlok je bil sprejet kot Je bil predlagan.
IV
Odbornik Franc Star, član Sveta za gospodarstvo MLO, je predlagal:
1.	da se sprejme odločba o
konstituiranju gospodarske organizacije »Gospodinjski biro«. Sedež organizacije je v Ljubljani, Trubarjeva ul. 8, In Ima dejavnost:	storitve gospodinj-
stvom. Za začasnega direktorja se imenuje tov. Nas ta Sešek.
Pojasnila k predlogu je dala odbornik Olga Krajger.
Predlog je bil soglasno sprejet.
2.	Da se sprejme odločba o konstituiranju obrtne gospodarske organizacije »Gospodinjske šivalnice« Obrtna organizacija bo imela 6 uslužnostnih obratov — šivalnic z dejavnostjo: šivanje in krpanje perila ter vrhnje obleke. Za začasnega direktorja se imenuje Tončka Henigman.
Predlog je bil soglasno sprejet.
3.	Da se sprejme odločba o ustanovitvi in konstituiranju samostojnega gostišča »Gostilna otok Vis«, Ljubljana, Tržaška c. 48. Predmet poslovanja Je: gostilna, postrežba z jedjo In točenje pijač vseh vrst.
Predlog je bil sprejet z večino glasov (trije proti).
4.	Da se sprejme odločb«, s katero se potrjuje sklep, delavskega sveta državnega obrtnega podjetja »Čevljarna«, Tobačna ul. 1, da se iz obrtne organizacije Izloči delavnica v Rožni dolini c. V/2 In ustanovi samostojno gospodarsko organizacijo.
Naslov nove gospodarske organizacije je: Modno čevljarstvo
X	ZAPISNIK
SESTANKA SVETA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA \. KI JE BIL 13. APRILA 1955 OB 19. URI V SEJNI DVORANI NA MAGISTRATU
.	Dnevni red:	, zbori, požarno zavarovanje, po-
f 1. Pregled sklepov zadnjega Sestanka z dne 3. marca 1955.
2. Sklepanje o predlogu prosečima Stanov, uprave Ljubljana I za 1. 1955.
2. Sklepanje o višini procenta MnAilstrati mih stroškov, ki se V »mtilu 61. 47 Uredbe o upravljanju stanov, hiš priznajo hišnim lastnikom.
4.	Organizacija Poravnalnega •veta pri svetu stanov, skupnosti.
5.	Sklepanje hišnih lastnikov za priznanje višje preživnine" v smislu čl. 3 Odloka o stanov, tarifi Ud.
6.	Razno (neizvedeni občni
pravMa zgradb Itd.).
Na sestanek je bilo vabljenih 44 Članov, navzočih pa 31. Sprejeti so bili naslednji sklepi.
K točki I. Izvoljena je bila komisija (dr. Šifrer Živko In arh. Omahen Dušan ter Vadnal Adolf) za sestavo podrobnih navodil za poslovanje hišnih svetov.
K točki 2. Sprejet Je bil proračun Stanovanjske uprave LJ. r, ki izkazuje 4,900.000 din izdatkov ln prav toliko dohodkov. Proračnnan! Izdatki se krijejo Iz 2% dela brutto najemnine za stanovanjske poslovne prostore v zgradbah, ki so vključe-
Iložnik, s poslovanjem:	ročna
izdelava in popravila čevljev.
Predlog je bil soglasno sprejet.
5.	Da se izda garancija podjetju »TekstiHmpez« Ljubljana, za investicijski kredit 5,000.000 din, z rokom vračanja 5 let.
6. Da se izda garancija Kmetijskemu posestvu Log za redni obratni kredit v višini 600.0*4 din z veljavnostjo do 31. avg-1955.
Obe garanciji sta bili soglasne odobreni.
V
Odbornik Jože Kopitar, predsednik Komisije za Izvolitve i# imenovanja je predlagal:
1.	da se Imenuje za poslovodje trgovine »Grmada«, Celovška e. 101 Drago Čučnik;
2.	da se na lastno prošnjo razreši Pavel Krulj kot poslovodje trgovine »Rožnik«, Titova 37;
3.	da se na lastno prošnjo razreši Jožica Skoda kot poslovodja trgovine »Zeleni hrib«, Dolenjska c. 32/a;
4.	da se razreši Avgust Ober-snel kot direktor »Crevarne* Ljubljana;
5.	dš se razreši na lastno prošnjo Ing. Anton Tribušon kot direktor Tovarne kleja;
8.	da se na lastno prošnjo razreši Pavel Kolenc kot direktof »Klavnice* "Ljubljana;
7.	da se na predlog upravnega odbora podjetja »Vino-pro-duJkt« imenuje za poslovodjo te trgovine Mato Kordič.
K predlogu Je stavila pripombo odbornik Olga Krajger.
8.	Da se imenuje komisija, k* bo pregledala delo upravnika Splošnega tapetništva, Poljanska c. 73 Alojza Lemuta. V komisij® se imenujejo odborniki: Ivap Kristan, Franc Pozaršek in Ivan Vidmar.
9.	Da se imenuje, komisija, ki bo pregledala delo direktorji trg. podjetja »Železnina« — Rudolfa Ra uh n In poslovodjo trgovine »Pri livarju« — Djakovi-čeva ul. 2 — Petra Januša. V komisijo se imenuje: Stane Vrhove, Ciril Marinček In Viktor Valič.
10.	Da se imenuje komisija za reševanje pritožb o socialnih podporah na II. stopnji. V komisijo se Imenujejo odborniki* Albina Pečaver kot predsednik« Franc Kumše in Lado KrošeU kot člana.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Predsednik MLO je obvesti* skupščino, da bo 16. maja letn® skupščina mest v Sarajevu-Skupščina bo razpravljala ® funkcioniranju organov ljudskega odbora, posebno upravnih organov. Referat o funkcioniranju uprave ljudskega odbora s° pripravili tovariši tz uprav® MLO Ljubljane in pride k«1 eden glavnih referatov na medmestno skupščino. Zaželeno i°‘ da bi se konference udeleži** manjša delegacija, zato predsednik predlaga kot zastopnik* MLO Ljubljana tajnika, ki h° referent na konferenci in scb^ Dalje Je prosil tov. predsednik za pooblastilo, naj na skup^*' ni v Sarajevu predlaga, da bl bila prihodnja skupščina konference mest v letu 1956 v Ljpb' tjanl.
Odborniki so predlog t®*’ predsednika odobriti soglasno * ploskanjem.
Predsednik:
dr. Marijan DcrmaoHa, 1- r-Vodja zapisnika:
Silvo Slvic, !. r.
Izdalo »Založništvo ulubli««*. dnevnik«, direktor Stane Škrab* odgovorni uretitdk Ivo Tavč**'